196. Stnllta. Posebna izdaja. XL¥li. Iglo. f um*, i mM*, a muti mi. .Stoveaoti Narod* velja v l|naa)ml m dom dostavljen: r npravnUtv« pwjw: četo lcto napfcj .... K 24— cck> leto naprej . , . . K 22-— pol teu , . . • . • 12*— pol leta . a . • a i U*— četrt leta . . .*..*. • 6-— četrt leta „ •*•*• • • 5*50 *M mcscc m • ■ « m m 2"— na W . • • • ■ • \"9) Dopisi nj se frankirajo. Rokopsn se ne vfocaj*. ttiofiiUim Knaflove ali«« it a «v prtu** te**,) ftoJatasi «. M. saserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat pa 16 v*l, n dvakrat po 14 v*l, sa trikrat aH večkrat po 12 vsa. Parte in zahvata vrsta 20 vsa. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Insercijah po dogovorvu Upsavaiitvu naj ae pošiljajo naročnine, reklamacije, inaeratt i. t 4+ to je admmistrativne stvari. —— »■■■■!■■■ fttavUka volio te vlmorfev. —_ Na satsasam aojoćaa bsez istodobne vpoalatve astorasar at aa aaasa. .Slovenski Narod- velfa po poetfi M Avstro-Ogrsko: . za NemSjo: celo leto slupaj naprej . K 2S-— I cdo leto naprej ... K 30*— poj i^t^ 13.__ 1 četrt leta Z 2 ." l l fr50 I M A10«1*0 ta v« ^g« deže*e: na mesec m m . . # 230 v celo leto naprej .... K 35.—1 Vprašanjem glede hteeratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« QkwajfnsMlwsj (spodaj. dvetsKe levoi ftjkalleva milo* *t S, toJetaa *t SaV Svetovna vojna. I Zmaga pri Sandomlru. — Pripovedovanje ranjencev. — Av-j strijci v Črni gori. — „Goeben" in „Breslau". Vse gre dobro! Minili so trije tedni, kar je Avstrija napovedala Srbiji vojno. Od takrat je vojni plamen obje! skoro pol sveta. Kar dvanajst vojnih napovedi je bilo podanih, ne samo. da je večji del Evrope zapleten v vojno, tudi na Daljnem Vzhodu so Japonci posegli v to vojno, Egipt je udeležen vsaj formelno in Še ni jasno, če ne bodo Še kake druge države vmes posegle. V teh tednih se je razširi! plamen in zadnja poročila pričajo, da so se začele spoprijemati že večje armade. Vsa ta poročila so zelo ugodna. Sijajni uspehi avstrijske armade proti Srbom, krepko napredovanje in uspešno prodiranje avstrijske in nemške armade na Rusko in velikanski boji v Belgiji in v Alzaciji, obujajo opravičena upanja na sijajni izid velikanskega boja. Odločilnega pomena to pač ni. kar se je doslej zgodilo, ali prvi uspehi kažejo moč, pogum in hitrost avstrijske in nemške armade ter spretnost vodstva in zato utrja vsako novo poročilo o uspehih avstrijske in nemške armade vesele nade na sijajno zmago. * • * Balkan. Zdi se, kakor da bi se tudi tiste balkanske države, ki so doslej nevtralne, pripravljale na to, da posežejo v vojno. Na Dunaju in v Berolinu so prepričani, da bo zveza med Turčijo, Romunsko in Bolgarsko, Če se res ustanovi, velika opora Avstrije in Nemčije, dočim se z druge strani zopet trdi, da se poostruje napetost med Romunsko in Bolgarsko. To stoji, da mobilizirajo Turčija, Romunska in Bolgarska in Turčija nič ne skriva, da mobilizira v ta namen, da bi Rusija ne mogla cele svoje armade postaviti proti Avstriji in Nemčiji. O Romunski je znano, da je zadnji kronski svet sklenil, da bo Romunska z vso silo branila svoje meje, če bi jih hotel kdo prekoračiti. Ves svet tolmači ta sklep tako, da je naperjen proti Rusiji, čeprav je grof Tisza rekel, da se o stališču Romunske še nič ne da govoriti, ker se šele izkristaii-zuje. V kaki smeri se izkristalizuje, priča dejstvo, da je bil ravno sedaj izvoljen v parlament največji prijatelj Avstrije, ministrski predsednik Carp, ki je pri seji kronskega sveta edini bil za brezpogojno solidarnost Romunske z Avstrijo. V Turčiji se je nasprotje proti tripelententi zelo poostrilo, odkar je Angleška zadržala turške dread-noughte. Turčija je sicer to izgubo nadomestila z nakupom nemških ia-dij »Breslau« m »Goben«, a ker so Francozi in Angleži proti temu protestirali, se je nasprotje še poostrilo in zgoditi se zna, da pride do vojne med Turčijo, Angleško in Francijo. Bolgarska je skrivnostno mirna in obrača vse poglede samo na Romunsko, ki jo ima kakor je videti iz listov na sumu, da gleda čez Donavo. Dobro znamenie za nas pa je, da bolgarska vlada noče sklicati kronskega sveta, kakor ga je opozicija zahtevala. Veliki uspehi proti Rusom in Srbom. Dunaj, 22. avgusta. (Kor. urad.) Z ruskega bojišča lahko poročamo o lepih uspehih naše smele konjenice. V Tomaszowu smo napadli sovražno armadno divizijo. Dva kozašLa polka in en uianski poik so se morali v divjem begu umakniti. Pohod neke ruske konjeniške divizije se je popolnoma ponesrečil. Pri Turvnki smo uničili eno sovražno brigado, drug] sovražni brigadi smo pri Kamienka-Strumilova zadali težke izgube. Naši zrakoplovci so izvršili izredno drzne polete globoko na rusko czemije, kar je imelo izborne uspehe v rekog-nesciraniu. Letalci so metali bombe ter s tem povzročili veliko zmedo med sovražnim trenom in v sovražnih taboriščih. — Na jugovzhodnem bojišču je naša armada vzhodno od Višegrad-Rada dne 20. in 21. avgusta po trdovratnih bojih na celi črti razbila okrog 30 srbskih bataljonov s številno gorsko, poljsko in težko artiljerijo. Dunaj, 22. avgusta. (Kor. urad.) Sovražna kozaška divizija, ki je prodrla v smeri proti Sokalu in ki je bila ojačena s pehoto, je bila včeraj od naših čet napadena in po kratkem boju poražena. Eno brigado ^rno popolnoma razbili, vjeli mnogo >ovaž-nikov in uplenili zelo mnogo vojnega materijala. * • Od avstrijsko - ruske meje. Član poljske ljudske stranke, poslanec dr. 2iga grof Lasocki, ki je prišel povodom kratkega bivanja na Dunaju v parlament v sokolskem kroju, poroča, da je takoj ob početku vojnih dogodkov postavil v vrsto svoje sokolske organizacije. Kozaki, ki so vznemirjali mejne pokrajine, so se takoj umaknili, kadar so se pokazali avstrijski oddelki. Ob mejah ni nobenega sovražnika. Grof Lasocki, ki je bil sam v ognju, hvali posebno avstrijsko konjenico ter pravi, da so se kozaki bili zelo slabo. Mladinske poliske organizacije — 5000 mož — in Sokoli — 1500 mož —. so se združili ter tvorijo dve legiji, vzhodno-gališko in zahodnogališko. Isa Boijetinac z 10.000 Albanci vpade] v Srbijo. Berolinski »Lokalanzeiger« poroča, da pripovedujejo iz Srbije vračajoči se obrtniki, da je izbruhnila ▼ Novi Srbiji velika vstaja, pri čeaanr podpira vstaše naklonjena nevtralnost porte in Bolgarske. Vstajo je posebno čutiti v zaledju srbske vojska, ki se bori ob Donavi. Tudi Iz Rosnasa-ske poročajo o vstaji v Novi SrbflL Isa Boijetinac Je baje z lMtt Atenci vdrl v Srbijo. Vsta*i ravnajo ne» proti Skopljn. I Vojna s Srbijo. Dunaj, 22. avgusta. (Kor. urad.) Ker je Rusija poseglsa v boj zAvstro-Ogrsko in Srbijo, smo bili primorani vso svojo moč za glavno borbo na i severovzhodu. S tem je postala voj-I na proti Srbiji, ki jo smatra javnost i kot kaznovalno ekspedicijo, sama po I sebi kot postranska akcija, ki se pač j težko more tikati glavne odločitve. Vkljub temu pa se je zdela vsled splošnega položaja in vsled poročil o sovražniku ofenzivna akcija primernejša, ki pa je bila z ozirom na preje pojasneno gledišče zamišljena samo kot kratek sunek na sovražno ozemlje. Čim se je ta posrečil, je bilo potrebno, da se zopet povrnemo v prejšnji čakajoč položaj, da pri priliki zopet zavihtimo roko k udarcu. Ta kratek ofenzivni sunek je tudi izvršil v času med 13. in 16. avgustom del naših na jugu se nahajajočih sil z od-i lično hrabrostjo in bravuro ter po-| vzrečil. da so naši voji potegnili na-I se skoro vso srbsko armado, katere I z veliko številno premočjo izvršeni I napad se je pod najtežjimi žrtvami [ ponesrečil ob junaštvu naših Čet. Da ; so tudi te pretrpele deloma zelo i znatne izgube, se vzpričo na številu j močnejšega, za svoj obstoj borečega sovražnika ni čuditi. Ko so potem na-i še čete. ki so še dalje prodrle na srb-j sko ozemlje, dne 19. avgusta zvečer I dobile po izpolnitvi svoje naloge po-| velje naj se zopet vrnejo v prvotno ! situvacijo na Drini in Savi. so pusti-] le na boiišču popolnoma izmučenega ; sovražnika. Naše čete drže v svojih ; rokah višine na srbskih tleh in pro-! štor okrog ?abca. V južni Srbiji se I nahajajo naše čete, ki so tjafcaj pro-| drle iz Bosne in prodirajo v neprestanih bojih v smeri proti Valjevu. S ! polnim oomirjenjem lahko čakam v I nadaljnih dogodkov, katerih poteg bo i upravičil zaupanje, katerega so se izkazale v najpopolnejši meri vredne in dostojne naše vrle čete, ki so se v dneh od 13. do 19. avgusta borile v najtežavnejših okolščinah in katerim se je poverila naloga, ki se laj'kom zdi nehvaležna. • . • Obstreljen. Dunajski listi poročajo: Srbski princ Gjorgje, ki inspicira skoro vsak [ dan vojaške utrdbe v Belgradu, je I bil pri takem ogledovanju, ko se je s svojim adjutantom peljal v avtomobilu, ob s tre I jen in ranjen na glavi. • o * Rusi še v Varšavi? »Nova Reforma« sodi po varšavskih časopisih, kar jih je dobiti v Krakov, da so Rusi še v Varšavi. Dokaz je to, da se na varšavskih listih pozna vpliv ruske cenzure. Varšavski listi prinašajo samo ruska uradna poročila o vojni in ukaze generalnega guvernerja Zilinskega. Dalje je iz varšavskih listov razvidno, da se je tam ustanovil meščanski odbor, kateremu stoji na čelu knez Czetwertynski in ki se ravna po ukazih ruske vlade. »Nova Reforma« je mnenja, da je »narodna vlada« v Varšavi, ki je izdala oklic na poljski narod in imenovala Josipa Pilsucke-ga za poveljnika poljske armade tajna institucija socijalnih demokratov. To mnenje pravi »Nova Reforma« potrjuje radi dejstvo, da je varšavska narodna vlada stopila v zvezo s soctjalnimi demokrati ▼ Lvovn. * < Prvi ranjenci v Zagrebu. — Pripovedovanje s srbskega bojnega pozo-rišča. Iz Zagreba poročajo, kakor posnamemo iz cenzurirane izdaje graške »Tagespost« z dne 21. avgusta sledeče: Včeraj (t. j. 18. avgusta) je dospel sem prvi transport ranjencev, v celem 142 mož, med njimi tudi nekaj častnikov. Ranjenci so prišli z bojišč ob Savi in ob Drini. Tu jih je sprejel stacijski poveljnik, župan in višji štabni zdravnik. Na južnem kolodvoru, kamor so dirigirali sanitetni vlak, ki je izborno opremljen, je čakalo kakih 10.000 ljudi, ki so prve ranjence prisrčno pozdravil. Iz voz so dvignili ranjence meščani. Z vlakom je dospelo le nekaj težko ranjenih, ki so jih na nosilnicah prenesli na avtomobil in nato prepeljali v garnizijsko bolnišnico. Vsi ranjenci so v dobrem in navdušenem razpoloženju ter radi pripovedujejo, kar so doživeli. Tako pripoveduje neki praperščak, da je bil pri neki patrulji iz zasede obstreljen. Ze ko je padel, je videl pred svojimi prsi sovražni bajonet. Hitro je potegnil pištolo ter ustrelil sovražnika. Neki drugi ranjenec pripoveduje o junaštvu Va-raždincev, ki so v naskoku pognali sovražnika iz utrjenih pozicij in tako zasedli pozicijo, ki je bila za nadalj-ne operacije zelo važna. Vsi ranjenci pa poročajo o nečlovečnosti srbskega prebivalstva, ki prosi najpreje za milost, potem pa napada naše čete iz zasede. Naše čete zato srbskemu prebivalstvu nič ne verjamejo ter nastopajo z največjo strogostjo proti krivcem. Pa ne samo civilno prebivalstvo, marveč tudi srbsko vojaštvo vrši največje grozovitosti. Srbi ne spoštujejo Rdečega križa, v njih vrstah se bojujejo tudi četaši, kar je sklepati iz tega, da je bilo nekaj naših vojakov ranjenih od svinčenk, ki so bile izstreljene iz starih pušk, kakršne uporabljajo navadno četaši. Ranjenci pripovedujejo, da Srbi slabo streljajo in da se njih artilerija ne more meriti z našo. Iz pripovedovanj ranjencev izhaja tudi, da so bili pri Ločnici močne sovražne čete, iz česar je sklepati na to, da so se Srbi zbrali pri Valjevu. Srbi so imeli doslej mnogo večje izgube, zlasti na mrtvih, kakor mi. Ranjene so vzeli s seboj. Doslej smo že mnogo sovražnikov vjeli, ki so jih takoj odpeljali v notranjost monarhije. Ranjeni častniki pripovedujejo podrobnosti o bojih ob Drini, o katerih pa iz ozirov na vojno stanje sedaj ni mogoče govoriti. V vsakem oziru pa potrjujejo ta pripovedovanja, da so dosegle naše čete v Srbiji popolen uspeh. * * • Turčija zoper balkansko zvezo. Carigrad, 20. avgusta. (Kor. ur.) »Terdjoumani iiakkikat« zavrača nedavno sproženo misel o vzpostavitvi balanske zveze in pravi: Turčija nikdar ne bi mogla vstopiti v takšno zvezo, ki bi smerila na vzdrža-nje statusa quo bukareške pogodbe, tudi tedaj neko bi se hotelo to pogodbo pregledati. Misel balkanske zveze je mrtvorojenček. Mi si, pravi list, nikdar in nikoli ne moremo misliti balanske zveze s Srbijo m Grčijo kot sodeležnikoma, pač pa je možna in je potrebna zveza med Turčijo, Bolgarijo in Romunijo. o * o Glas iz Romunske. »Universui« prijavlja pogovor z bivšim ministrom Take Joncskom. Ta je med drugim rekel. Tako od Avstrije kakor od Rusije imamo zanesljiva zagotovila, da nobena teh dveh vojujočih držav nima namena se Romunske lotiti. Na podlagi zanesljivih informacij povem laHko novic, da stališče Romunske do konca sedanje svetovne vojske ne more biti drugo in ostane; lojalna in definitivna nevtralnost. » * »Goeben« in »Breslau«. Iz Milana prihaja sledeča brzt>-javka: Vtst, da je Turčija kupila »Goeben« in »Breslau«, je vzbudila v Angliji in na Francoskem veliko nezadovoljnost. Obe vladi bosta energično protestirali. Baje je angleško brodovje že na poti proti Dardane-lam. K temu poročajo iz Carigrada, da obe ladji še nista odstranili svojih zastav in da moštvo ladij še ni zapustilo. Carigrad, 22. avgusta. (Kor. ur.) Kakor se oficijozno sporoča, je angleški veleposlanik po naročilu svoje vlade sporočil porti, da je slonela za-plenitev obeh dreadnoughtov »Reša-die« in »Sultan Osman« ter obeh čilskih torpednih rušilcev samo na vojaških potrebah in na običaju, po katerem se je Anglija od nekdaj ravnala v slučaju vojne. V sporočilu veleposlanika se nadalje izjavlja, da angleška vlada živo obžaljuje, da je bila prisiljena zadržati ti dve ladji, za katerih zgraditev je turški narod toliiko žrtvoval. Obžalovanje angleške vlade je tem globje, ker bi mogel dati ta dogodek povod za nespo-razumljenja v otomanski javnosti. i Da se odstranijo ta nesporazumlje-nja, izjavlja Angleška vlada svečano, da je naročila svojemu veleposlaniku izjaviti porti formalno, da bo te ladje v slučaju, da bi jih Anglija med vojno ne potrebovala, Turčiji vrnila. * Za pomožno službo. Dunaj, 22. avgusta. (Kor. urad.) Korespondenca Wilhelm poroča: Neki dobrotnik, ki noče biti imenovan, je dal vitezu Pantxu 100.000 K za pomožno službo na Štajerskem. Poslanec vitez Pantz je glede porabe te vsote govoril z namestnikom grofom Clary Aldringenom. * * * Zmaga med Metzom in Vogezamh Berolin, 22. avgusta. (Kor. ur.) Časopisje slavi zmago pri Metzu kot dober simbol neomajne edinosti nemškega naroda v vseh njegovih delih in neomajnega zaupanja naroda v nemško vojsko in njene voditelje. * * * Ustreljeni Alzačani. Listi poročajo, da je bilo v zadnjih dnevih več Alzačanov ustreljenih zaradi veleizdaje. Med njimi je bil tudi župan obmejne občine, ki je nemške mobilizacijske načrte izročil neki francoski patrulji. Tudi pravijo ta poročila, da je bil ustreljen kot vohun alzaški župnik Kannegiesser. To je bil zelo izobražen mož, ki je imel blizu trdnjave Istein krasno hišo. Občeval je mnogo tudi v sosednem švicarskem mestu Baslu in nihče bi še mislil ne bil, da je francoski vohun. V kleti njegove hiše so našli komaj vidne trezorje, v katerih Je hranil velikanski špijonažni materijal, med drugim tudi načrte trdnjave Istein. Vsega skupaj so glasom poročil iz Mfihlhausena ustrelili 15 vohunov, med njimi tri ženske in sedem duhovnikov. * - • V vzhodnjem morju ni sovratafe ladll. Berolin, 21. avgusta. (Kor. urad.) \Volffov urad poroda: Vzhodno morje le prosto sovražnih ladii. Ponovne rekofcno9ciran|e naših ladij do Fin* fkega zaliva so dokazale, da v Vzhodnem morju ni več sovražnih ladij. Obsojani votani. V Ahenu je bilo pet belgijskih cfvilistov. ki so zahrbtno streljali na nemške vojake, obsojenih na smrt. Ustreljeni so bili taikoj. Tonis. Francoska vlada \t zaprla vse ttemske državljane, živeče v Tu i isu. • • • Pet mlfiterđ. Berolinski Časopis »O e HftSe« razpravlja o troskih za vejio in o pomenu te vojne za nemško narodno gospodarstvo ter pravi: »Začetek vojne bo veljal 2300 milijonov in vsak dalnji mesec po prvem tneetrt milijarde. To izda velikanki : Nemško gledališko društvo v LJubljani 50 K; Antom Cerntvoc c kr. ravnatelj m •opran !• Ki Mataate Ivan in soproga t Kl Sovonske ačtteljske organizacije zbirka 1000 K; Miholič Štetan, zbirka v kavarni »Central« 10 K; A. pL Wurzbach 3 K; dr. Kretz, nadzdravnik po poštnem kontrolorju Juncu 20 K; Anton Eržen, šolski vodja v Podgorju pri Sevnici 4 K is Anton Setinec, štabni živino-ztiravnik v Novaledo - Valsugani na Tirolskem 50 K oba po »Slovenskem Narodu«; Josip Turk, dež. poslanec 20 K; zbirka gospa Malči Seljakove, Kriste Faturove, Ive Koičakovc in Mice Jfcvančičeve v Rakeku 96 K; Darila namesto vencev na krsto umrlega nadzornika južne železnice Schusterschitza od inž. Ignacija Šege s soprogo 10 K in od Jožefa Kurenta, poštnega nadoskrbnika 10 K; Ivan Vesenjak, profesor 4 K; gospod in gospa Valentin Zeschko 50 K: lekarna M. Levstek za »Rdeči križ« 50 K in fakturni znesek 219 K 10 v in za obitelji vpoklicanih 25 K; vodja lekarne mag. pharm. Štepan za »Rdeči križ<; 5 K in zagotovilo za nadaljnja darila mesečno 5 K in za družine 5 K; trgovec J. Ciuha pc gdč. Kudo-vernikovi 20 K; Josip Javornik v 2alni pri Višnji gori 50 K; župan Kra-maric v Radovici zbirko med občani 238 K;stavbnik Smielovvvski za Rdeči križ« 25 K in za družine 25 K; pi. Schemerl vdova dvornega svetnika 6 K; Neimenovani 40 K; Lavtar Ivana 50 K; oddelek črnovojnikov za varstvo železnice Sv. Lucije - Tolmin ( in sicer so darovali: Nadporoč-nik Nante 10 K; poročnik Hamperl 10 K; poročnik dr. Pettarin 10 K; poročnik Manner 10 K; poročnik Pasma 10 K; asist. zdravnik Bernam 10 kron). Nemško pevsko društvo »Vorwarts« v Šiški 20 K. — Nemško šolsko društvo v Šiški 20 K. Franja Sedmak 30 K. — Zbirka ge. Renate dr. Bockove: »Spielratte« 7 K in gdč. Cai toni 10 K; vrhutega še 1 zapestnico in 1 brožo. Darila za deželno in žensko pomožno društvo »Rdečega križa< za Kranjsko: Podružnica na Vrhniki 94 K 77 v, županstvo Ajdovec pri Žužemberku, zbirko 33 K. Albert Vodnik, gos:iIničar, Podutikom, 20 K, kot znesek predstave, katero so v nedeljo priredili pod vodstvom Rajka Lukmana, gospice Marinka in Anči, Joža, Slavica in Dragica Pogačnik, dalje Jenkova in Kokoljeva v korist Rdečega križa. M, pi. Schoilmaver-Lichtenberg, Snežnik pri Rakeku, zbirki: 188 K 3S v in 4 K 40 v, Franc Pešec, župnik na Krki, zbirko 206 K 96 v (in sicer so darovali: Franc Pešec, župnik, 25 K, Franc Samec, nad-učitelj, 2 K, Josip Jakše, c. kr. poštni upravitelj, 2 K, Franc Perko 1 K, Ana Javornik 2 K, Franc Znidaršic 1 K. Janez Zupane 2 K 52 v, Marija Zupane 1 K, Terezija Zupane 2 K, Frančiška Zabukovec 3 K, Anton Zupane 6 K, Janez Globckar 1 K. Anton Hočevar 1 K, Janez Podržaj 2 K 50 v, Janez Sadar 1 K, Marija Habijan 1 K, Janez Mikiavčič 1 K, Janez Godec 1 K, Jožef Brodnik 1 K, Ana Si^šteršič 40 v. Franc Hočevar 1 K, Jožef Bregar 1 K. Franica Zajec 1 K, Jožef Košeak 1 K, Ana Berlan 3 K, Janez Turk 2 K. Marija Uršič 1 K, Marija PavčiČ3 K, Franc Habijan 1 K, Franca Hočevar 1 K. Anton Hrovat 1 K, Anton ?kufca 1 K 50 v, Jožef Novak 1 K, Jožef Meglic 2 K, Franc Zupane 2 K, Terezija Zavodnik 60 v, Katarina Hrovat 20 v, Janez Bregar 2 K. Katarina Kožar 1 K, Tereziji Pajek 1 K, Anton Zajec 1 K, Ivana Pajek 1 K, Marija Tomažin 50 vin,, Terezija Hočevar 1 K, Jakob Mencin 30 vin, Katarina Šusteršič 1 krono, Ivan Lobe 1 krono, Franc Baltič 40 vin., Marija Fink 1 K, Jožef Gačnik 2 K, Leopold Tomažin 1 K, Marija Zavodnik 1 K, Anton Vidic 1 K, Alojzija Markelj 1 K, An- ton Mišmaš 1 Kf Franca Prosen 1 K, Terezija Gros 1 K, Franc Fink 1 K, Anton Godec 1 K, Janez Grčman 1 K, Ana Grčman 20 v, Jožef Strah 1 K, Janez Tomažin 1 K, Terezija Mikiavčič 50 v, Jožef Hribar 1 K, Franc Mikiavčič 1 K, Terezija Zajec 50 v, Franc Globokar 1 K 20 v, Franca Zajec 1 K, Jožef Fink 1 K, Franc Ka-stelic 20 v, Franc Strah 20 v. Angela Štenta 1 K, Jožef Stenta 30 v, Ana Zupančič 1 K, Janez Mahne 1 K, Jožef Maroit 1 K, Uršula Mikiavčič 40 v, Franca Zaletel 40 v, Marija Zaletel 20 v, Marija Vidic 1 K 20 v. Franc Helc 64 vin., Fran Zajec 1 K. Jožef Zajec 1 K. Marija Mahne 1 K, Franca, Marija, Terezija Vidic 1 K 20 v, Jožefa Hočevar 1 K, Anton Peskar 60 v, Anton Globokar 1 K, Anton Slana 1 K, Jožef Hočevar 1 K, Marija Sterniša 40 v, Angela Poder-žaj 1 K, Anton Germ 1 K, Angela Gerni 1 K, Damijan Nose 1 K, Anton Hočevar i K, Janez Blatnik 1 K, Anton Blatnik 40 v, Jožefa Godec 2 K, Franca Koščak 80 v, Ana Godec 1 K, Antonija Sterniša 40 v, Janez Godec 1 K, Franc Uršič 1 K, Franca Blatnik 60 v, Jožefa Blatnik bO v, Uršula Mertnlk 40 v, Marija Mertnik 60 v, Ana Bradač 20 v, Marija Cik 60 v. Jožef Germ 2 K, Franc Adamič 4 K, Marija Nose I K, Janez Fine 1 K, Anton Pajk ! K, Helena Supančič 1 K, Marija Supančič 1 K, Anton Er-ju.ee 1 K, Jožef Adamič i K, Janez Sadar 1 K, France Rogelj 1 K, Anton Rus 1 K, Jožeta Rus 1 K, Jožef Pajk i K, Uršula Kastelic 1 K, Janez Mav-sar 1 K, Marija Mavsar 1 K, Franc Gnidovec 1 K, Franca Pajk 1 K, Marija Sadar 1 K. Ignac Rus 1 K. Anton Jamnik 1 K, Anton Sadar 1 K, Jožer Kralj 1 K. Ana Rus 1 K 80 v, Jožef Oziinek 40 v, Ana Jamnik 50 v, Franca Meglic 1 K, Ivana Škufca 1 kron, Franc Sever 50 v. Roža Rogelj 1 K, Janez Nose ! K 60 v, Jožefa Nose 1 K, Marija Kastelic 2 K, Marija Zavodnik 1 K, Uršula Nose 60 v, Uršula Podržaj 1 K. Mariji Bregar 1 K. Marija Podržaj 2 K, Marija Blatnik 1 K, Damijan Markovič 1 K, Jožef Spelič 1 K. Franc Godec 2 K, Damijan Maver 1 K, Jožef Gros 30 v, Terezija Zabukovec 1 K 20 v, Marija Hočevar 1 K 20 v, Terezija Kalar 1 K. Terezija Mestnik 1 K, Terezija Zaviršek 1 K, Franca Železnikar 1 K, Antonija Ursič 1 K, Terezija Germ 60 v, Marija Zaviršek 1 K 70 v, Marija Mencin 1 K, Franca Vidmar "0 vin.) — Darila namesto venca na krsto umrlega okrajnega tajnika Bauerja za Rdeči križ 22 K in za družine 21 K( i. s. so darovali: Ferlič 10 K, Pokiukar 6 K, Zaje 5 K, Haupt-man 2 K, Turk 2 K, Soklič 2 K, Alojzij Jesenko 1 K, Stanko Jesenko 1 K, Spoljarič 1 K, Leutgeb 1 K, Rozman 1 K, Zalaznik 1 K, Puh 1 K, Uevec 1 K, Zupančič 1 K. Kadivc 1 K, Selo-vin 1 K. Tauber 1 K, Kalan 1 K, Sem-rov 1 K, Svetek 1 K, Svetic 1 K); »Kasino-Sperrstunde« 40 K; ravnatelj Martin 10 K, I. Rostan, računski revident, 5 K, gdčni. Avgeniia in Marija Frohlich (po gospej Renati dr. Rockovi) 200 K in sicer po 100 K za Rdeči križ in za rodbine; ljubljanski nemški »Salonorchester« 20 K, Jernej Grad, Dragomlje, 10 K, Zveza absolv. srednješolcev Južne železnice podružnica Ljubljana 5 K, namesto venca na krsto umrlega podpredsednika Schusterschitza, žel. nadzornika, M. Kolar, stolni dekan, 20 K, dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja, 20 K, župnijski urad v Beli peči (po kranjskem deželnem odboru) 47 K (in sicer so darovali: Franc Zajec 10 K, Ivan Udir 5 K, Franc Supančič 5 K. Gregor Mertelj 2 K. Ana Popodi 5 K, rodbina Malv 10 K, rodbina Eisenhardt 10 K. Izdajate'; in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Pretužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša preljubi j era mati oziroma stara mati, sestra, tašča, teta in svakinja, gospa Alojzija Schener roj. lavrinšek ■Marica I* taotalirka previđena s sv. zakramenti za umirajoče, danes dne 21. avgusta 1914 ob IZ uri opoldne v 67. letu svoje starosti mimo v Gospodu zaspala. Pogreb predrage ranjke se vrsi v nedeljo, dne 23. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Križu v Krškem. Sv. maše zadušnice se brale v ponedeljek ob 8. uri v cerkvi Sv. KHta. 3068 Ljubljeno rsajko priporočamo v blag spomin in molitev! Mta» dae 31. avgusta 1914. mm aMtaaaai foj. ttaiaajai, hCi, Aaa Baataaar roj. Laeriaaak, ■satia aaaaai avatasam« c. kr. vitji davčni upravnik, zet. atlet Kan« šm% AaJta in *■*■ Bratena, vnuki. N