Poštn i n a plačana t gotovini.
ŠTEV. 279.
V LJUBLJANI, sobota, 10. decembra 1927.
Posamezna številka Din 1*-LETO IV.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzem 51 nedelje in praznike. Hesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Neonvisan političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 28. U*>RAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vrača jo. — Oglasi po tu&m.
Plamenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor.
Račun pri poštnem Ček. uradu štev. 18.633.
mm
TPD in slovenski narod.
Ni Slovenija razkošno obdarjena z naravnimi bogastvi, toda vseeno bi mogli Slovenci dobro živeti na svoji zemlji, če bi bila vsa bogastva te zemlje tudi v resnici njihova. Ali ravno s tem se Slovenci ne morejo pohvaliti, ker ravno glavne industrije in glavna bogastva so v rokah tujcev. Tako so last tujcev veh*;] kočevski gozdovi, tako je vodna sila Drave izkoriščana od tujcev in tako so bogati rudniki T. P. D. last tujcev.
In da ti rudniki niso slovenska last, je najtežji udarec za vse slovensko gospodarstvo. Po preobratu je bila sicer ugodna prilika, da postanejo ti rudniki naša last in skoraj je tudi že vse kazalo, da se tako zgodi, toda znani partizani in dobičkarji so to preprečili. T. P. D. je ostala last tujcev.
Posledica tega pa je, da nima Slovenija od vsega svojega premoga nobenega dobička in da živi ravno tako, kakor da v Sloveniji vseh teh lepih premogo-kopov sploh ne bi bilo. V svojem letnem poročilu je izkazala T. P. D., da je imela lani preko 30 milijonov dinarjev čistega dobička. Vseh teh 30 milijonov je šlo iz Slovenije, ker so skoraj vsi lastniki delnic — tujcd, ki žive izven Jugoslavije. Kar je slovenskih upravnih svetnikov v T. P. D., to je samo dekoracija in v marsičem bi bilo za slovenski narod boljše, da ne bi imeli niti teh, bi bilo vsaj vse jasno, čisto jasno.
Kako vse drugače pa bi bilo, če bi ostalo vseh teh trideset milijonov vsako leto v Sloveniji! Kako silno bi napredovalo naše gospodarstvo, kako vse drugače bi živeli ljudje. Samo čisti dobiček T. P. D. bi zadostoval, da bi Slovenci ustanovili moderno hotelsko družbo, ki bi vso Slovenijo pretvorila v pravo Švico. Milijoni in milijoni dinarjev bi prihajali v deželo, tako pa gre vsako leto HO milijonov dz Slovenije.
Res je, tisoči delavcev imajo od premoga T. P. D. svoj zaslužek. Toda kakšen je ta zaslužek! Nikjer v srednji Ev-r°pi niso plače v rudnikih tako nizke, ko pri Naši delavci garajo samo za tujcev. Ni čuda, da so te dni pisali listi, da so ti rudarji dolžni milijone tigovcem in obrtnikom. Mesto da bi bile Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Rajhenburg, Kočevje cvetoči kraji vsled ležiso premoga, so že desetletja vsled nizkih plač pravi proletarski kraji. Celo samo kopanje premoga je za naše ljudi deficitno, kakor uče dolgovi po trgovinah. Bolje bi materielno stali, če bi bili vsi trboveljski rudarji v Ameriki in se pri nas sploh ne bi kopal premog, ker potem bi imeli vsaj prištedeni denar izseljenih rudarjev! Tako pa imamo le dolgove!
Nobenega dobička pa nima niti naša industrija. Če bi bil prost promet s premogom, bi dobili za cenejši denar boljši premog iz tujine. In ta razlika v cenah je tako velika, da bi že z njo mo-"li razširiti obrate in bi našli trboveljski rudarji zaslužek.
En sam velik deficit je za slovenski narod T. P. D. in čas bi že bil, da se slovenski narod zave, da ne more Slovenija napredovati, dokler niso vsi pre-mogokopi Slovenije njegova last. T. P. D. je zato kardinalno in najvažnejše slovensko vprašanje, ki je stokrat važnejše od vsega našega otročjega boja med liberalci in klerikalci, ki nam samo zastira pogled.
Slovenska nesreča pa je, da vse slovenske stranke nočejo videti problema T. P. D. Ne ena stranka ne kaže v tem vprašanju nobene aktivnosti in tudi največji nasprotniki poznajo v tem vprašanju samo eno taktiko — molk. Odkod nakrat ta slovenska sloga? Zakaj ta elo&nost strank?
Srbijanci in Bosanci nofejo plačati višjih davkov.
Beograd, 10. decembra. V vladi in v opozicijonalnih vrstah se opaža nezadovoljstvo z novim davčnim zakonom, ki se ravno sedaj pretresa v odboru za izenačenje davkov. Del vladnih krogov je na stališču, da se novi zakon o davkih ne more sprejeti, ker se mora smatrati, da je Srbija že tako obremenjena, da se ji davek ne more povišati(?). Zanimivo je, da so se temu stališču pridružili tudi poslanci JMO. Ti mislijo, da Bosna in Hercegovina, četudi plačata manj davka kakor Vojvodina, Slovenija in Hr-vatska, ne preneseta višjih davkov.
Kar se tiče zemljarine, je odbor vse odredbe, ki se nanašajo nanjo, v načelu sprejel. Stopnje niso določene, ker se odrede s finančnim zakonom. Kar se tiče dohodarine, smatrajo poslanci JMO, da se stopnje, ki so določene in se z njimi povišujejo bremena prebivalstva v Bosni in Hercegovini, ne morejo sprejeti, ker je po njihovem mnenju po-
trebno, ne da se davki, v celi državi zvišajo, ampak da se davki sorazmerno znižajo, da se tako olajšajo bremena, ki jih narod sedaj komaj nosi.
Kakor se zdi, bo ta zakonski načrt počakal na povratek dr. Markoviča, ker se bodo v njegovi navzočnosti v odboru aretirale davčne stopnje. Vlada pa bo, kakor vse kaže, vendarle iskala tako solucijo, da lahko zadovolji vse struje. Zato se trdi, da bo vlada, ako bodo povišane stopnje v Srbiji, s prehodno na-redbo določila, da ta zakon ne bo takoj stopil v veljavo, ampak bo njegova veljavnost odložena za nekoliko let. To se motivira tako, da bi vsled zmanjšanja davkov v nekaterih krajih in minimalnega zvišanja v drugih bil ogrožen proračun. Zato bi novi zakon o izenačenju davkov stopil v veljavo po nekoliko letih, ko bi bile izvršene druge potrebne formalnosti, ki so v njem določene.
Finančni minister išfe posojilo.
Beograd, 10. decembra. V opozicional-nih krogih se je predvčerajšnjim in včeraj govorilo o bližnji ostavki dr. Markoviča. Ta vest se je spravljala v zvezo o ostavki, ko jo je dr. Markovič podal Vukičeviču pred enim mesecem. Smatrajo, da je v interesu dr. Markoviča samega, da zapusti finančni resor. Opozi-cionalni krogi trde, da imajo obvestilo, da bo Markovič po svojem povratku podal ostavko.
V vladnih krogih pa se trdi, da Markovič nima namena podati ostavko. Odšel je zaradi zdravljenja v inozemstvo, pa tudi zato, da najame veliko posojilo. Ako Markoviču uspe, potem ne bo imel raz-
loga, da bi takoj po povratku podal ostavko, temveč bo ostal na položaju ministra financ vsaj dotlej, dokler se vprašanje posojila popolnoma ne uredi. Dr. Markovič se bo sestal v Parizu z direktorjem hipotekarne banke Gjuričičem, ki je v isto svrho odpotoval v Pariz. Gjuri-čič, ki je znan kot najožji finančni so-trudnik dr. Markoviča, bo šel temu v Parizu v vsem na roko.
Sedaj še niso prispeli v Beograd ni-kaki podatki o Markovičevem delu v inozemstvu, pač pa vladni krogi pričakujejo, da bo kmalu poročal o svojem prvem snidenju z zastopniki inozemskega kapitala.
Dosežena soglasnost o sodnijskem zakonu
Beograd, 10. decembra. Sinoči se je vršila seja vlade, ki je trajala do 9. in tri četrt. Na tej seji je bil definitivno formuliran zakonski projekt o centralni upravi, ki bo predložen narodni skupščini.
Nato je vlada razpravljala o zahtevi zakonodajnega odbora, da se urede sodnikom plače z zakonom o sodnikih. To zahtevo je sprejel odbor soglasno. Po daljši diskusiji je vlada sklenila, da se ta predlog ne more sprejeti iz finančnih razlogov in se bo to vprašanje rešilo kasneje.
Po seji je dal minister za pravosod-stvo novinarjem izjavo, v kateri pravi: Zakon o sodnikih je bil sprejet v sekciji zakonodajnega odbora soglasno. Vse sporne točke med opozicijo in vladno večino so bile izravnane in je bil tako zakonski projekt sprejet soglasno kakor tudi zakonski načrt o ureditvi sodišč.
Z zakonskim predlogom je predložena Narodni skupščini tudi odredba o plačah sodnikov. Vlada je sklenila, da to odredbo črta glede na finančne tež-koče, v katerih tiči država, potem glede
Slovenski narod mora postati lastnik premogokopov v Sloveniji in lastnik T. P. D. Na postaven in korekten način mora postati lastnik, ker ni treba slovenskemu narodu, da bi ropal stvari, ki so na njegovi zemlji. To mora postati prva programna točka vseh strank in stranka, ki to izvede, ta si je pridobila večne zasluge za slovenski narod in voditelja te stranke bo zgodovina nazvala očeta slovenskega naroda.
Ali res ni slovenskega politika, ki bi si hotel zaslužiti tako ime?
na finančni efekt in z ozirom na člen 326. finančnega zakona, s katerim se daje vladi pravica, da izda uredbo z močjo zakona, s katero naj se reši vprašanje zvišanja plač državnih uradnikov. To je samo trenotna odložitev. Ker stopi novi zakon v veljavo 1. aprila 1929, bo še vedno dovolj časa, da se to vprašanje reši.
SKUPŠČINA SE SESTANE 14. T. M.
Beograd, 10. decembra. Sinoči se je Vukičevič sestal s predsednikom Narodne skupščine dr. Peričem. Sklenilo se je, da se skupščina skliče 14. t. m. z dnevnim redom: Določitev dnevnega reda za prihodnjo sejo. Seja je odrejena ob 10. dopoldne. Takoj so bili poklicani vsi narodni poslanci.
NERESNIČNA VEST O HADŽIČU.
Beograd, 10 decembra. Sinoči so beograjske »Novosti« prinesle vest, da postane general Hadžič predsednik vlade in predsednik radikalnega kluba.
Ko je prišel general Hadžič s seje ministrskega sveta, je izjavil novinarjem: Prosim vas, da demantirate to, kar pišejo »Novosti«. To so fantastične vesti. Sem 50 let v vojski in ves ta čas nisem na drugo mislil, ko na armado. Tudi nisem imel nikdar nobene druge ambicije kakor vojaško. Nikdar nisem pripadal nobeni stranki, pa tudi ne radikalni.
FRAN COSKO-JUGOSLO VANSKI-P AKT ZAREGISTRIRAN PRI ZVEZI NARODOV.
Ženeva, 10. decembra. Včeraj je bil sekretarijatu * Zveze narodov izročen v registracijo pakt o prijateljtsvu in arbitraži med Jugoslavijo in Francijo.
Trocki aretiran.
Paria, 10. decembra. Po vesteh iz Moskve je sovjetska policija aretirala Trockega in še nekatere druge voditelje opozicije. Trocki bo po Stalinovi odredbi odveden v Sibirijo.
UMOR SOVJETSKEGA URADNIKA.
Moskva, 10. decembra. Veliko razburjenje je vzbudil tajni umor nekega sovjetskega uradnika. Umorjena je bila tudi njegova žena. Moskovski listi trde, da so uradnika in njegovo ženo ubili monarhisti, ker je bil ta uradnik soudeležen na umoru carja.
PREKASEN PRIHOD PILSUDSKEGA V ŽENEVO.
Ženeva, 10. decembra. Predsednik poljske republike Pilsudski je prispel včeraj ob 12. in pol v Ženevo. Policija je ukrenila vse varnostne mere in ni prišlo do nikakih izgredov. Prihod Pil-sudskega v Ženevo ne bo mogel, kakor smatrajo v krogih Zveze narodov, nič več izpremeniti že formuliranega sklepa o poljsko-litvanskem konfliktu in to tem manj, ker se bo seja zaključila že v nedeljo.
P0INCARE BRANI FRANCOSKI PRORAČUN.
Pari*, 10. decembra. Predsinočnjito je zbornica začela z delom proračuna ministrstva financ. Poincare je v svojem govoru naglasil, da se bliža režite v vprašanja o stabilizaciji franka. Poudarjal je, da je treba čim prej rešiti proračun brez izprememb. V sedanjih težkih finančnih razmerah in na predvečer važnih političnih dogodkov se ne morejo dati nobene nadaljnje obljube.
KOMUNISTIČNI POSLANCI NA GRŠKEM BODO ZAPRTI.
Atene, 10. decembra. Zbornica je dala državnemu pravdništvu pooblastilo, da sme dati zapreti pet komunističnih, poslancev, ki so kompromitirani z od-f kritjem nove komunistične zaTote.
VLADNI KOMUNIKE O DOGODKU) T VEL. VARADINU. f, >
Bukarešta, 10. decembra. Včeraj po-' poldne je izdal ministrski .svet šleda&i komunike: V Velikem Varadinu je red popolnoma vzpostavljen. Preiskava ee' nadaljuje, da se dožene, koga zadene krivda. Red se je lahko vzpostavil. Aretiranih je 24 oseb, med temi 16 študentov. Krivci pridejo pred vojno sodišče.
MADJARI SO OGORČENI.
Budimpešta, 19. decembra. Včeraj se je v gornjem domu razpravljalo o iz-; gredih v Velikem Varadintf. Rektor vseučilišča iz Segedina je v imenu vsega madjarskega naroda protestiral proti takemu postopanju z narodnimi manjšinami. Apelira na ves kulturni svet, da se zaščitijo pravice narodnih manjšin v Rumuniji. Namestnik ministn predsednika Vass je izjavil, da je stopil v stik s predsednikom vlade Bethlenom. Ma-djarska vlada razpravlja sedaj o tem vprašanju, kako naj se vsa ta stvar predloži Zvezi narodov.
TUJI DIPLOMATI PRI MARINKOVČU.
Beograd, 10. decembra. Včeraj so bili pri ministru zunanjih poslov madjarski, grški in ameriški poslanik.
AVDIJENCA.
Beograd, 10. decembra. Včeraj je kil na dvoru minister pošte dr.' yiajfcb &-sič. Predložil je kralju v podpip nekoliko ukazov.
Ivan Podlesnik:
H. S. S. in S L S.
Trezni Hrvati sami so začeli študirati ta zanimivi »Radičev problem«. Najjasnejšo sodbo o njem kot politiku je napisal že I. 1923. Avgust Cesarec v Krleže vi »Književni Republiki?. Tam se Cesarec vpraša: »Kaj je torej v Radiču bistvenega?« Na to vprašanje si odgovarja sledeče: »Prvi odgovor — ne moj! — bi mogel biti ta: nič. Na to se nanašajo vsi tisti epitetoni, ki se g. Radiču prideva jo, od katerih najblažji je: impresionist. Impresionist vsekakor, pogosto y/"k> duhovit, a često zelo plitek, toda čemu to g. Radiču očitati, ko je plitkost med našimi političari pravilo. Za to rečjo se zakriva nekaj drugega, bolj važnega, to je neka čudna virtuoznost za hitre obrate, za iznenadao preorientiranje, vse to torej, kar bi se moglo nazivati nedoslednost. Jaz sem od začetka do kraja prečital vse knjige, časopise in govore (od teh vsaj glavne) Radiča, prehodil sem celo linijo njegovega razvitka skozi tri zadnja desetletja. Odkrito morem reči, da se mi zdi g. Radič podoben onemu, menda poznanemu, čarodejniku Retta, ki igra v neki komediji vse vloge, menjajoč kostume v sekundi. Ni treba, da je baš sekunda, fakat pa je, da je v celoti, vzevši od početka do kraja, bila politična taktika g. Radiča pojav, sam v sebi do skrajnosti nasproten, neuravnan in raznosmeren.«
Tako imamo pred seboj karakterižiranega kapetana. (Poglejmo si zdaj pot njegove politične ladje, zasledujmo smernice njegovega političnega krmila.
Radič je hotel najprvo osnovati seljačko stranko iz ujediiijene meščanske opozicije, katere so tvorili obzoraši frankov« — ljudje z meglenim hrvatskim narodnostnim programom, brez duha o socialnih in ekonomskih ■vprašanjih. Ko mu to ni uspelo, je začel sam 1. 1905. klicati v življenje svojo seljačko stranko. V letih, v katerih je stopil Radič na politično pozornico, je bilo jezero notranje hrvatske politike nečisto in razburkano; nad njim je ležala gosta megla nejasnosti. Tri luke so bile odprte političnim ladjam, ki so vozile po vodah tega jezera: Dunaj, Budimpešta, Beograd. Ta zadnja je bila sicer izven meja, toda delila jo je samo Donava. Srbi v Ilrvatski so se po padcu Obre-•novičev hitro znašli na liniji, ki je vodila v 'Beograd. Oni so se s Srbijo zavedali zgodovinske misije in začeli tudi slutiti svojo j večino v eventuelni Jugoslaviji, ki je bila tedaj šele sen posameznikov. Drugače pa je bilo s Hrvati. Ti so kolebali med Dunajem in Budimpešto, dokler niso našli center svoje gravitacije v sebi samih — v Zagrebu. Tam so našli svoj nacijonalni program. Ta •smer — pravaštvo — se je začela s Starče-•vieem, ki je začel politiko kot nasprotnik •avstrofiskega Urama in protimadjarske na-godbe iz 1. 1S48., končal pa kot avstrotilski Hrvat in madjarofob.
•Na tej liniji se je znašel sprva tudi Radič p svojo ladjo. Toda že tedaj mu je tekla poleg te — povsem hrvatske črte — druga,
katere tračnice so bile vlite v tvornici Stross-mayerjevega in Rački-jevega avstrijskega jugoslovanstva. Večkrat je zajadral s prve — avstrofobske na drugo — avstrofilsko — linijo. S te je napadel Starčeviča in njegovega naslednika Franka.
Kot prej omenjeno, so Srbi v Hrvatski, pod vodstvom Sv. Pribičeviča, že tedaj gledali v Beograd, roke so pa nudili Madjarom. Potem se je pa v tistih letih zgodilo, da so zajadrale ladje hrvatskih političnih strank v luko lirvatsko-srbake koalici:e, ki je kazala Avstriji hrbet in se naslanjala na Budimpešto.
Kaj pa Radič?
On se je nazival* edinim naslednikom ilirskega preporoda ter je odobraval ilirsko avstrofilstvo. Srbsko-hrvatska koalicija, osvo-bodena kuenovščine, se je odmaknila od Dunaja in se postavila na stališče nagodbe z Madjari. Radič pa je zaveslal tedaj v smeri proti Dunaju in zagovarjal nagodbo z istim. Značilno zanj je pa to, da ni nikdar dosledno vztraial na eni liniji domače, hrvatske politike. Njegovo delovanje na tem polju v najusodnejših letih tik pred vojno ka-rakterizira najbolje Avgust Cesarec, ki pravi tako-le: »Če je vsem .našim meščanskim programom ležala na nezavesnem dnu politična teza da je >vse mogoče«, potem je logično ležala ista tudi v programu g. Radiča. »Vse je mogoče!« Torej je mogoče iti z vsemi; z Dunajem in Petrogradom, s koalicijo, z Madjari in s frankovci. G. Radič .ie prosto vso to ikačjo politiko naše buržuazije nad-krilil ter je v cikcaku in vrtoglavih političnih krivuljah sam izgubil ravnotežje. Od dveh političnih skrajnosti: jugoslovenstva in hrvatstva, je jemal slavenstvo. in brvatsko državno pravo; z nekim višjim principom pomirljive krščanske in seljačke politike je hotel da bode sintetikon teh dveh skrajnosti in da napravi nekaj nemogočega s tein, da spoji, kar je bilo nepomirljivo. Tako ni mogel drugega nego to, da je postal eklektik v praksi. V vsem je nekaj dobrega — ta njegov eklekticizem, prožet z duhom kom-pilacije, ga je moral dovesti do sumnje — ko je bil postavljen pred alternativo jasnega opredeljenja:	jugoslovenstvo	z Beo-
gradom, ali hrvatstvo z Dunajem — da to, kar dela on sam, ni dobro. Na dve nasprotnih si tračnicah voziti, se ne more. Z jedne (Beograd) je odvozil, no na drugi, politično minirani paraleli (Dunaj) se je moglo pa še manj voziti; padec je bil torej neizogiben.«
Pred tem padcem ga je rešila vojska. Pa ne samo rešila, ampak ga tudi dvignila. O tem pozneje. Poglejmo si zdaj istočasne prilike pri nas doma z ozirom na SLS.
(Dalje prihodnjič.)
* Glej »Književna Republika« God. I., Br. 1, str. 23.
Trocki — osamljen.
Usoda Trockega je zapečatena. Opozicija je razbita )in njeni voditelii so se pričeli bližati vladi, Kajnenje.v, Zinovjev in drugi opozicio-nalrii voditelji se nameravajo brezpogojno pokorili Večini, S tem je postal Trocki popolnoma osamljen in vsaka nada, da bi mogel sedaj zmagati, je pokopana.
Kongres je .sestavil poseben odbor, pred katerim se bo moral zagovarjati Trocki in vsi .voditelji opozicije. V dobro poučenih krogih sodijo, da bo zopetni sprejem spokornih opoocionalnih voditeljev s ki en1 en, toda š»le po gotovi preizkusni dobi, ko bodo morali opozicionalni voditelji dokazati, da so v resnici opustili', svoje nazore.
Na kongresu komunistične stranke so govorili številni govorniki o postopanju opozicije. Splošno so vsi ostro obsojali opozicijo in v nobenem govoru ni bilo niti najmanjše popustljivosti.
Leninova vdova, gospa Krupskaja, je izjavila, da ne more biti niti govora o kakršnihkoli stikih z opozicijo, ki je izgubila vsak kontakt z delavci.
Bakovski je izjavil, da bo opozicija brez-
pogojno branila sovjetsko unijo proti napadom od zunaj. Nazori centralnega odbora o mednarodnem položaju pa so napačni. Njegov govor je bil venomer moten z ogorčenimi protiklici.
Za Rakovskim je govoril železniški komisar Rudzutah. Govor Rakovskega je smešen in hinavski. Na eni strani govore, da ni med opozicijo in večino nobenih programatičnih razlik, na drugi strani pa trde, da so njih nazori pravilni. Opozicija ni samo zagrešila razkol, temveč je tudi postala reakcionarna in je z njo vsak kompromis nemogoč. Izstop 4C00 intelektualcev iz stranke ne pbmeni razkola, temveč očiščenje stranke.
Nato je govoril Kamenjev. Večina je njegov govor sprejela sovražno. Izjavil je, da je opozicija pripravljena opustiti vsako aktivnost. Ko so mu nekateri zaklicali, da nihče ne veruje v izjave opozicije, je dejal Kamenjev, da naj. se da opoziciji prilika, da svojo dobro voljo dokaže. To pot opozicija ne bo osleparila stranke.
Rikov je nato izjavil na govor Kamenjeva: Lenin je dal svoje dni tedanji opoziciji alter-
nativo: popolna opustitev propagande vsake misli, ki se čisto ne ujema z mišljenjem večine ali pa izstop iz stranke. Isto alternativo postavlja danes stranka opoziciji. Stranka ne potrebuje nabenih hinavskih izjav o opustitvi frakcijskega boja, temveč resnično ideološko razorožitev opozicije. Stranka ne bo sklenila nobenih gnilih kompromisov s hinavščino opozicionalcev, katerim nihče več ne sledi. Kdor hoče ostati v komunistični stranki, mora izstopiti iz Trockijeve frakcije. Govor Ri-kova je izzval velikansko navdušenje.
V hipu, ko se opozicionalni voditelji pripravljajo, da zapuste Trockega, je tudi vloga opozicije odigrana in Trockemu ne bo preostalo nič drugega, ko da piše spomine o nehvaležnih komunističnih voditeljih, ki so ga odstavili, pa čeprav so vsled njegovega dela prišli na vrh.
Politične vesti.
= Zagrebške »Novosti« o koncentracijski vladi. V album našim esdeesarskim listom.
Včerajšnje »Novosti« pišejo » s posebne in informirane strani« o kombinacijah s koncentracijsko vlado tc-le: »Vesti o koncentracijski vladi, ki jih širi opozicija in zlasti vodstvo HSS in ki žive od dvoličnega obnašanja enega dela demokratske stranke, ki se ponaša kot ožja okolica Davidoviča, vse te vesti so na vsak način mnogo prezgodnje, tem bolj, ker ni sedaj nobenega konkretnega razloga za spremembo vlade. Vlade se meniajo, kadar zahteva to situacija v parlamentu. Vlada g. Vukičevica pa ima zaenkrat večino in sicer trdno večino ter je zato nerazumljivo, kakšna potreba bi bila, da odstopi g. Vuki-čevič in da pride na njegovo mesto kak drug radikal ali pa g. Ljuba Davidovič. Po parlamentarnih načelih, ki jih priznavajo enako opozicija, ko tudi »nezadovoljni« radikali in demokrati, padajo vlade v parlamentu. Zato bi g. Vukičevič brez dvoma podal demisijo, če bi ostala njegova vlada v skupščini v manjšini. Dokler pa ima večino, ni nobenega parlamentarnega vzroka za njeno demisijo. Ker to, da se po kuloarjih in klubih »upirajo« neki radikali in demokrati, ki pa potem v skupščini glasu:ejo za vlado, ni noben parlamentaren in noben resen razlog za spremembo vlade. Resnica je, da se na ta način »upirajo« neki radikali, zlasti iz centriram. To so predvem gg. Ninčič, Uzunovič in Miša Trifunovič. Teda niti eden od teh voditeljev ne bo ničesar storil, ker je konec dobe »kombinacij ad hoc«, da se vrže tega in da pride na njegovo mesto drugi in ostane potem vse, kakor je bilo, čisto po narodni pesmi: »isto, samo malo drugače«. Da je te dobe konec, je neprostovoljna zasluga tudi seljačke demokracije, ker so vsled njenega nastanka konkretizirani naši notranji problemi tudi z načelnega stališča. Nadaljni razvoj prilik se bo vršil po svojem naravnem toku, ne bo pa odločevalo »upiranje nekaterih radikalnih in demokratskih prvakov«, ker niao v vladi, a bi po lastnem mnenju morali biti ministri. Končno napovedujejo »Novosti«, da bo g. Vukičevič v kratkem sklical radikalni klub in potem bodo imeli radikalni poslanci priliko, da povedo svoje mnenje in pokažejo, če razumejo to novo, kar se poraja, ali ne. —
= Radikalni pogoji radičevccm. »Obzor« poroča, da v vladnih krogih ne izključujejo možnosti, da bi mogli tudi radičevci proti v vlado, ker bi bilo z ozirom na velika vprašanja, ki jih ima vlada režiti, dobro, če bi bili v vladi zastopani tudi Hrvatje. Toda sodelovanje HSS v vladi je po mnenju radikalov mogoče le, če HSS popolnoma pretrga vezi s SDS, ker je vsako sodelovanje SDS v vladi izključeno. Nadalje zahtevajo radikali, da tudi Radič sam položi poslanski mandat, da bi tako Radič dokazal,^ da ne bo delal novi kombinaciji nobenih težav. la vest »Obzora« je precej drugačna, kakor pa jo trobijo naši esdeesarski listi. Pripominjamo le, da je »Obzor« vsaj desetkrat tako dobro informiran, kakor svetovno »Jutro«.
= Francosko-italijansko zbližanje. Na iniciativo Brianda je bila na »Quai d’0rsay« sestavljena posebna komisija, ki ima sestaviti seznam vseh visečih in spornih vprašanj med Francijo in Italijo ter obenem pojasniti njih juridično in historično ozadje. Na čelu te komisije bo novi francoski poslanik v Rimu Beaumarchais. Briand hoče, da bi komisija svoje delo dokončala do začetka januarja, ker bi si hotel Briand do tedaj ustvariti jas-
no sliko .Nato bi sledil sestanek Brianda z Mussolinijem. — (Napetost med Italijo in Francijo sicer še ni popolnoma izginila, vendar pa se je znatno zmanjšala, kar se opaža tudi v pisavi francoskega in italijanskega tiska, ki je mnogo manj agresivna.
= Finančne in druge težave Bolgarske. Za letošnje zasedanje Sveta Zveze narodov vlada na vsem Bolgarskem maivečje zanimanje, ker bo to zasedanje odločilo o pesojilu, ki ga ima jamčiti Zveza narodov Bolgarski. Finančna situacija Bolgarske je namreč nad vso težavna. Od leta 1919 dalje izkazuje državno gospodarstvo vsako leto deficit. Posebno velik je bil leta 1924/25, ko je znašal 1181 milijonov levov. Tudi letos bo deficit izredno visok in bo znašal okoli eno milijardo. Tega deficita ni mogoče pokriti z davki, ker je tudi gospodarsko stanje dežele nad vse težavno. Pomagati bi moglo le veliko konsolidacijsko posojilo, ki ga je Zveza narodov tudi pripravljena izposlovati. Toda ped precej težkimi pogoji, ki jih bolgarska vlada dosedaj ni hotela izpolniti. Po vsej priliki pa bo morala bolgarska vlada popustiti in sprejeti pogoje Zveze narodov. Finančne samostojnosti Bolgarske pa bo potem konec. — Poleg vprašanja posojila zanima bolgarsko javnost vprašanje razoreživte in manjšinsko vprašanje. Bolgarski listi pravijo, da je nri-lieen sistem za Bolgarsko predrag, ker mala Bolgarska ne more plačevati 30.000 miličnikov. Treba uvesti redno vojaško službo in obenem znižati reparacije, drugače se Bolgarska ne more rešiti iz gospodarske krize.
— Glede bolgarske manjšine poživlja ‘tisk vlado, da ta doseže od jugoslovanske vlade priznanje, da je prebivalstvo južne Srbije bolgarsko in da mora zato vživati vse one pravice, ki jih uživajo ostale narodne manj" šine v Jugoslaviji. (O nesprejemljivosti ,e zahteve ni treba še posebej razpravljati. Op-uredn.) Enako zahtevajo bolgarski listi ditev vprašanja bolgarske manjšine v D0' brudži, kjer je v zadnjem času "naselila rV' munska vlada 8000 Rumunov, vsled česar le prišlo že v Dobrudži do krvavih spopa^ov'
— Kljub vsem tem težavam Bolgarske )e pa podal ministrski predsednik Ljapčev v s0‘ branju zelo optimističen ekspeze in zagotavljal, da bo ekonomska kriza premagana. y to sme upati, ker znašajo danes vloge v vse i bolgarskih zadružnih bankah že preko^ 6 milijard levov, to je toliko, kakor znaša bolgarski državni proračun.
= Princ Karol se ne odreka prestolu. Na zrlo romantičen način sta_ bila sprejeta neki francoski in neki ameriški dopisnic od pnn-ca Karla v njegovem francoskem gradu. Najprej jima je prečital Karlov zastopnik prinčevo izjavo, v kateri se med drugim pravi: Princ Karol se ne nahaja v novem položaju. Dežela ga ljubi, on sam pa je vzgojen za vladanje ter pozna vse misli in načrte svojega očeta, kralja Ferdinanda. Princ Karol je edini, ki je poklican, da nadaljuje delo svojega očeta. Za to nalogo jze dobro usposobljen. Je visoko naobražen in sijajen vojak. Ve, da ga njegovv narod ljubi in Čuti misijo, da svoj narod organizira in vedi. Po prečita-nju te samohvale je pristopil k obema novinarjema princ Karol in dejal: »Sedaj so vam razložili naše poglede o političnem položaju. Samo eno hočem dedati: Jasno povejte, da nočem nobenega uničujočega spora bratov. Hočem doseči edinstvo naroda, ko se bom odzval soglasnemu klicu, ki me kliče!«
— Resolucije moskovskega kongresa. V resoluciji, ki je bila sprejeta po debati o Stalinovem poročilu, odobrava kongres Stalinovo politiko in njen optimizem. Konstatira porast mednarodne moči sovjetske republike in napredek gospodarstva v državi. Resolucija zahteva v zunanji politiki neuklonljivo miroljubno politiko, izpopolnitev gospodarskih odnošajev s kapitalističnimi državami, pri čemer pa mora biti gospodarska samostojnost sovjetske unije varovana. Nadalje zahteva resolucija okrepitev sovjetske vojske in zbiranje vseh mogočih rezerv na žitu, blagu in denarju, da bo Rusija sposobna za vsako obrambo. Tudi treba okrepiti bratske vezi z delavskimi strankami zapadne Evrope. V notranjosti pa je treba energično nastopiti proti privatnemu kapitalu. Na zadružni nod-lagi treba male kmetije združiti v velepodjetja. Nato se bavi resolucija z opozicijo in pravi, da se ta razlikuje načelno od stranke in zato je nemogoče trpeti opozicionalne misli v stranki.
Aiphomse Ccoziere.
Očala previdnosti.
Arsene Bichon ni bil nikdar vojak in je vendar poskuša! veljati kot star linijski vojak, uničen od najrazličnejših bolečin.
Če je šepal zaradi kurjega očesa ali v meso zraslega nohta, je kričal brez sramu:
»Od kar sem dobil drobec granate v piščal, trpim ob vsaki izpremembi vremena.«
Ge je bil prehlajen, je kašljal:
»Oh, ti satanski plini 1 Ne morem spravili iz sebe k
Ta gealjalna sredstva je iznašel, da bi postal zanimiv.
Arsena Bichona je mučila pred vsem precej; razširjena bolezen: lenoba. Koliko ljudi Je pač kakor on rojenih za življenje od do-fcodkov! Zal ni toliko kapitala na svetu, da bi vni lahko živeli od njega.
Arsene je naravno tičal do vratu v dolgo-vh in da je včasih prišel do denarja za obed, Bi je moral izmisliti cel bojni načrt. Ce je bral v časopisih, da so politični jetniki na-povod&li gladovno stavko, bi šel najrajši v jetnišnicoin zaprosil za njihov delež, da bi vsaj nič ne bilo izgubljeno.
Nedavno mu je zacvetela sreča, da je na •srvojih dolgih »prehodih po Parizu našel zla-ta očala. Za jih je hotel prodati, ko pa je jiptanifltit, d?t bi dobil jako malo zanj«, j«
da to stvar bogato izkoristim.« Dal je očala aa nos, »topil v majhno re-
stavracijo in sedel k mizici prav v ozadju dvorane.
Arsene je bil skoz in skoz priljubljenega značaja. Z natakarjem sta bila takoj v prijaznem pogovoru; pravil mu je o svojih slabih očeh in vzdihnil:
»Ah, ta vojna, ta vojna I Če bi ne bilo tistih plinov, ki silijo solze v oči, bi mi nikdar ne bilo treba nositi očala. Glejte, moje uboge oči se neprestano solze.«
In gostje, ki so čuli Arsenove tožbe, 60 pomilovali to nesrečno žrtev brezobzirne t ojne.
Naš prijatelj je naročil obilno kosilo, ko pa je nehal svojo kavo, je zamrmral natakarju v uho:
»Recite gospodarju, naj pride k meni!«
»Kaj ni bil gospod s postrežbo zadovoljen?«
Nasprotno, dragi moj, nasprotno! Ne belite si s tem glave. Baš svoje zadovoljstvo bi mu rad izjavil.«
Gospodar je bil obveščen in prišel k mizi.
»Gospod želi?«
»Glejte... Nekaj neprijetnega se mi je zgodilo; ravnokar sem opazil, da sem pozabil svoj denar doma. Toda to n>i tako važno. Jutri vam prinesem to malo vsoto, ki sem vam jo dolžan in...«
»Ne, ne,« je odrezal gospodar. — »Ne velja, dragi gospodi Take zadeve poznamoI«
Arsene je vstal in dostojanstveno odgovoril:
»Dokazal vam bom, da sem poiten človek. Sicer pa prosim, pomirite «e l Tu so zlata očak, ki so vredna petdeset frankov. Obdržite jih v zalogo.«
Arsene si je domišljal, da si bo s tako velikopoteznostjo takoj zopet pridobil gostilničarjevo zaupanje in da ne bo računal na njegova dragocena očala. Sladka prevara!
Gospodar si je ogledal očala in ko se je prepričal, da so pozlačena, je odvrnil: »Dobro! Obdržim jih, dokler mi ne plačate obeda. «
»Vražji dedec,« je zamrmral Arsene sam pri sebi. »Tako, ti jih obdržiš, ti jih obdržiš! Lepo. Boš takoj videl, kaj se zgodi...«
In prebrisani dečko se je kakor slepec obrnil počasi proti izhodu.
Naenkrat je padel čez neko mizo. Stekleni, ca se je prevrnila. Arsene jo je navidez skušal ujeti, toda njegove roke so kakor kose pometale krožnike, orodje in sol. Opravičil se je pri gostu:
»Oprostite, nič ne vidim... Ta prdkleta kratkovidnost, ki so jo plini še poslabšali...«
Počasi se je tipal naprej. Naenkrat je zagledal natakarja s kopico polnih krožnikov in si mislil:
»Tale umetnik v ravnotežju prihaja kakor nalaščl«
In vrgel se je ves besen na nesrečneža. Jedila so letela po zraku. Preko nekega moža iz province se je vlila ploha omak. Njegova žena je dobila porcijo mesa v madejn na klobuk. Nepopisna zmešnjava!
Gospodar je pritekel kakor obseden: »Hudič naj vzame vas in vaše v«0"®.1 t želje! Toda škodo boste poravnali vi. Vi
za vse odgovoren!«	na
Njegove težke roke so p“,e Arsenu rame.
»Ne dotikajte se me, ne dotikajte se me!« je kričal hinavec.
V dvorani se je nekdo oglasil: sJNikar ne jemljite ubožcu očal. Če zaidp zdaj pod avtomobil imate vi nesrečneža na vesti!«
In vsi gostje so mu pritrjevali. Glasno so mrmrali:
»Ta človek nima usmiljenj !a S Starim vojakom tako postopati! Morali bi se ogih8 takih hiš. Grobjan!«
Arsene si je mislil:
»To-le bo slabo končalo za gospoa
Rešen sem!«	x„i;pnosti,	Vi
In z glasom, tresočim se užaljeni
nnil:	-	bi	ga	lahko
»Hvala vam vsem... o™** bilo, če je to sPloh.^^govori njegovih go-Gospodarja so	dobi	navihanec	Arse-
^svoja^n^ Ve« se je topil v pri-
^ »Torej	računam na to, da bo stvar
iUt^aravneo!aPrav rad pridem na kosilo!* »Kje pa stanujete?«
Arsene je imenoval napačno ulico in IZ' ginil, ko se Je prijamo poslovil od vseh, ki io se zanj zavzeli.
»Dame in gospodje! Soglasnost vašega zgražanja me -je zares pretresla in hvaležno priznavam, da še žive plemeni« ljudje, ki zagovarjajo dobro in pravično stvar.«
Na cesti je vtaknil očala v žep in menu-»Zdi se mi, da me bodo še dolgo prehranjevale. Malo zvit mora biti človek !<
Dnevne 'vesti.
— Spomenik kralju Petru Osvoboditelju v Zagrebu. V Zagrebu se je konstituiral odbor za postavitev spomenika kralju Petru I. Predsednik odbora je zagrebški nadškof dr. Bauer, v odboru je med drugim tudi zagrebški župan arh. Heinz].
— Spor med prometnim ministrom in TPD likvidiran. V sporu med prometnim ministrstvom in TPD glede cen premoga je dosežen sporazum. Vsled tega se je začelo v vseh premogovnikih TPD zopet delo v polnem obsegu. Z ozirom na to, da so zaloge premoga pri državnih železnicah že skoraj izčrpane, je pričakovati, da se bo delo v premogovnikih še celo intenzificiralo.
— Izjavljamo, da g. Franjo A1 e š ni av-tor članka »Socijalna in socijalistična politika«, ki je izšel v »Narodnem Dnevniku« v torek 29. novembra t. 1.	—	Uredništvo
»■Narodnega Dnevnika«.
— Pravilnik o gostilnah. Notranji minister je podpisal v sporazumu s finančnim ministrom izpremeinbe in dopolnitve pravilnika o gostilnah, kavarnah in prodajalnah alkoholnih pijač. Nove določbe stopijo v veljavo s 23. t. m.
— Vrane olajšave za posetnike Primorja. Z
novo potniško tarifo, ki stopi v veljavo dne 1. januarja se dovoljuje posetnikom našega Primorja četrtinska vožnja.
— Kovan drobiž. Finančno ministrstvo je izdalo naredbo, po kateri so dolžne vse državne in privatne blagajne sprejemati tudi kovan drobiž.
— Beograjski delavci zoper obdaženjo mezd. Beograjsko delavstvo izvede akcijo zoper obdavčenje mezd. Tekom tega tedna se bodo vršila v vseh mestnih okrajih zborovanja, na katerih bodo delavci zoper ob-dačenje delavskih mezd protestirali.
— Koliko zasluži država pri vsakem žrebanja razredne loterije? Vseh srečk državne loterije je 250.C00 (dvakrat po 125.000, ker^ je vsaka številka dvojna). Vsaka cela srečka stane 500 Din za vseh pet razredov igre. Če proda država vseh 2EO.OOO srečk, prejme 125.000 dinarjev. Po igralnem načrtu pa znaša vsota vseh dobitkov 82,000.000 dinarjev, torej ostane državi še vedno 43 milijonov Din, od katerih pa je treba seveda odračunati režijske stroške.
— Iz diplomatske službe. Naš dosedanji poslanik na Dunaju Milan Gjorgje Miloje-vič je stavljen na razpoloženje.
— Iz sodne službe. Dr. Ante Kržišnik je imenovan za tajnika upravnega sodišča v Sarajevu.
— Ibsenova stoletnica. Norveška vlada je imenovala poseben odbor, ki naj sestavi program za proslavo stoletnice Ibsenovega rojstva. Proslava je zamišljena v velikem stilu. Te dni se je vršilo v to svrho na univerzi v Oslo veliko zborovanje. Sklenjeno je bilo, da se bo delalo na to, da se priredi tudi ■izven Norveške »Ibsenov teden«. Tekom »Ibsenovega tedna« naj bi se uprizarjala na vseh večjih odrih Evrope Ibsenova dela. Narodno gledališče v Oslo vprizori ciklus Ibsenovih dramatičnih del. Velika jubilejna slavnost se bo vršila v avli univerze pod predsedstvom ministrskega predsednika. >Ibsenov teden« v Oslu bo zaključil slav- -nos len banket norveške zveze pisateljev.
— Byrd poleti na južni tečaj. Letalec Byrd, ki je poletel v 15 urah iz Spitzbergov na severni tečaj in nazaj, je sklenil, da poizkusi doseči tudi južni tečaj z letalom. Kot poročajo, namerava vzeti Bird s seboj Eskime. Eskimi za efektivni polet seveda niso potrebni, pač pa za vožnjo s sanmi in lov v prezimovališču. To bo prvi poizkus te vrste.
— Prvi zakon na poizkušnjo v Zedinjenih državah. Te dni je bil sklenjen v Zedinjenih državah, prvi zakon na poizkušnjo s privo-Menjem starišev ženina in neveste. Mladoporočenca na poizkušnjo sta m.iss Josefina Haldemann-Julius, 18 letna hčerka zelo bo gatega založnika in Aubrey Koselle. jue-iinta oče ie izjavil, da se njegova ncerita m njen izvoljenec, če se bosta prepričala, da sta drug za drugega tekom gotovega časa lahko formelno poročita, sicer pa naj gresta brez nadaljnjega zopet narazen.
— Ženski policaji v sovjetski Rusiji. V Kerču so izpolnili za poizkušnjo štiri va-kantna mesta policijskih stražnikov z ženskami. Do spomladi nameravajo sprejeti v policijsko službo toliko žensk, da bo zna-Salo število ženskih policajev 20% števila kora Tudi v armadi nameravajo vzpostaviti ženske bataljone. Za kakšno službo bodo uporabljali ženske v vojski, ni znano, vse-■kako pa bi bilo edino pravilno, da bi se zahtevala od njih popolnoma ista služba kot od meških, zakaj: enake pravice, enake dolžnosti.
. — 45’H) ločitev in okoli 4000 razporok na Češkoslovaškem leta 1926. Po izkazu justič-nega ministra je bilo izvedenih na Češkoslovaškem leta 1926 4509 ločitev in 2527 prostovoljnih ter 1232 neprostovoljnih razporok, 22 porok je bilo razveljavljenih. Na prvem mestu figuri ra okoliš praškega deželnega sodišča s 1422 ločitvami, 527 prosto- ! voljnimi ter 616 prisilnimi razporokami in 5 razveljavljenimi porokami.
— Konreptna služba na Češkoslovaškem ®a ženske prepovedana. Češkoslovaški minister Engliš je izjavil v senatnem budžetnem odboru da ne eksistira na češkoslovaškem sicer nobena tajna odredba, ki bi prepovedovala sprejem žensk v konceotno službo, pač Da je v veljavi sklep ministrskega sveta, po katerem se ženske v konceptno službo ne smejo sprejemata.
~ Angleška aviatika. Po pravkar objavljeni statistiki so transportirali aparati britanske družbe za zračni promet tekom zadnjega poslovnega leta 52.000 oseb ter preleteli vsega skunaj 2,500.000 angl. milj. brez vsmke nesreče, čisti dobiček družbe je znašal v preteklem letu 57.0T0 dolarjev.
— Honza-ijonalna iznajdba. Iz Pariza porogajo;, v. Francoski strokovnjaki bodo pre-
iskusili te dni senzacionalno iznajdbo. Ruski inženjer Lev Terenin je iznašel aparat, s pomočjo katerega lahko proizvaja valovanje elra. Terenin proizvaja s svojim aparatom brez električnih vplivov in brez vsakršnega rezonančnega dna vse zvoke ki jih zamere apercipirati človeško uho.
— Machar — bogokletnik. Pred sodiščem v Dresdenu se je zagovarjal te dni odgovorni urednik lista »Dresdener Volkszei-tung«, obdolžen bogokletstva, ker je priobčil neko Macharjevo satiro. V inkriminiranem mestu v satiri trdi Machar, da krščanska cerkev, če bi bila za časa Kristusa že obstojala, Kristusa pravtako ne bi bila priznala, kot ga ni priznala židovska. Obtoženec je bil oproščen. Sodišče je motiviralo oprostilno sodbo s tem, da satira ni naperjena proti Bogu, temveč proti ljudem, med katere spadajo pa tudi duhovniki.
— Orkan v Novem Sadu in okolici. V Novem Sadu in okolici divja že več dni silen orkan, ki povzroča veliko škodo. Orkan je porušil večino telefonskih in brzojavnih napeljav. Na Donavi počiva ves promet.
— Nevaren požar v Dubrovniku. V torek zvečer je izbruhnil v skladiščih »Dubrovač-ke parobrodarske plovidbe« in tovarne za barve »Dubravke«, ki so oddaljena komaj j 50 korakov od električne centrale v Gružu, . požar. Vsled precej močnega vetra je bil j ogrožen posebno oni del skladišča, v kale- j rein se nahajajo velike zaloge bencina. \ Ogrožen je bil tudi velik blok stimovanjskih ■ hiš in šuma Lapad. Pri reševalnih delih so se posebno odlikovali mornarji z minonosca »Kobac«, ki so evakuirali z zaničevanjem smrti zalogo bencina in petroleja. Skoda, ki jo je povzročil požar, se ceni na 2,000.000 dinarjev.
— Poplava v okolici Subotice. Iz Subotice poročajo: Potok Krivaja je prestopil bregove ter poplavil 500 oralov zemlje. Iz sosednjih vasi se je podala k velikemu županu deputacija Seljakov s prošnjo, da naj se potok čimpreje regulira.
— Eden od morilcev zakoncev Pucelj aretiran. O bestijalnem umoru zakoncev Pucelj v Dolini pri Tržiču smo poročali. Ker je policijski pes ljubljanskega detektiva odpovedal vsled nezadostnih sledov, so pričeli orožniki s podrobnimi poizvedovanji Iz dejanskega stanu so uvideli, da je moral izvršiti dvojni umor nekdo, ki so mu bile razmere v hiši dobro znane; prišli so do zaključka, da sta morala biti to nečak umorjene Terezije Pucljeve, rudar Anton Skomina in njegov prijatelj, hlapec Josip Slapšak, ki sta po umoru nenadoma izginila. Sled za njima je vodila na Hrvatsko. V Petrinju ima Tone Skomina teto. Zato so bile obveščene vse v poštev prihajajoče orožniške postaje. Skomina je prišel res k svoji teti, komaj pa je prestopil prag, je bil aretiran. Bil je presenečen, ko da je udarila z jasnega strela ter je svoj zločin takoj priznal. Izdal je tudi svojega komplica Slapšaka, s katerim sta se pa ločila že v Tržiču, dasi sta jo oba mahnila proti Hrvatski. Skomina sedi trenutno za rešetkami v zaporih novomeškega sodišča, dočim se klati njegov komplic za enkrat še po Hrvaškem, vendar pa utegne biti vsak čas aretiran.
— Nevarnost kuge na bližnjem vzhodu. Kot poročajo iz Bukarešte, je prejelo rumun-sko zdravstveno ministrstvo uradno obvestilo, da se je pripetil v zadnjem času v Carigradu in v Mitilenah (na Grškem) po en slučaj kuge. Rumunske oblasti so podvzele vse potrebne mere, da se kuga ne zanese v Rumunijo.
Veliki dijaški izgredi r Velikem Vara-dinu. in Aradu. Iz Budimpešte poročajo:
V Velikem Varadinu se je vršil te dni velik dijaški kongres, ki se ga je udeležilo več tisoč študentov. Pri tej priliki je prišlo do demonstracij, iz katerih so se razivili prav kmalu veliki izgredi, 'ki so bili usmerjeni spočetka proti Židom, pozneje pa tudi proti Madjarom. Dijaki, katerim so se pridružili pozneje tudi njihovi tovariši iz Arada, kjer so se pripetili podobni ekscesi, ki jih je pa oblast zadušila, so udrli v židovsko sinagogo, v redakcijske prostore listov »Nagy-varad« in »Esti Ilirlap« ter vse opustošili, navalili so tudi na židovske in madjarske trgovine, kjer so celo plenili. Zidovskega dijaka Sonnenfelda so zaklali, okoli 40 drugih oseb pa težko ranili. Ekscese je vodil Cele a Codreani, znani morilec jassyskega prefekta. Policija je bila napram ekscedentom brez moči, kravale je udušilo orožništvo in vojska. — Temu nasproti poročajo iz Buke-rešte, da »o se pripetili v Velikem Varadinu sicer res izgredi, da so bili pa popolnoma brezpomembni in so jih provocirali madjar-ski komunisti. Rumunska javnost je radi madjarskega pretiravanja zelo ogorčena,
pravzaprav iz neke znane plemiške rodbine. Imena policija za enkrat še ne izda. Kolikor je doslej dognano, je osleparil navadni Heissmann razne stranke za okoli 400.000 Din našega denarja.
— Poizkušeno posilstvo na ulici. Neznan satir, ki ga policija deslej še ni mogla izslediti, je napadel te dni na eni od najbolj prometnih ulic splitskega predmestja neko deklico ter jo hotel posiliti. Na prestrašene krike deklice, so prihiteli pasanti, nakar je pohotnež pobegnil.
— Maskirani razbojniki v Bački. V severni Bački se je pojavila v zadnjem času tolpa maskiranih razbojnikov, ki ropa pri belem dnevu. Domneva se, da gre za cigane.
— Smrtonosen skok iz 42. nadstropja. Iz Newyorka poročajo: Te dni se je vrgel neznan moški iz 42. nadstropja nebotičnika \Volworth na ulico. Pogled na truplo, ki se je razbilo na kose je bil .grozen.
— 18 oseb zgorelo. V nekem skladišču sladkorja v Kalkutti je izbruhnil te dni ogromen požar, ki se je razširil na bližnjo barako, v kateri je spalo 18 ljudi. Vse ponesrečence so izvlekli izpod ruševin po]>ol-noma zogljenele.
— Nova Ealzifikatorska afera. Iz Pariza poročajo: Zdi se, da bodo prišle pariške oblasti na podlagi izpovedb nemškega advokata Dietza, ki je bil, kot znano, zaslišan v zvezi z afero Blumenstein glede falzifici-ranja nemških vrednostnih papirjev na sled novi falzifilcatorski aferi, pri kateri gre za potvarjanje italijanskih vrednostnih papirjev.
— Položaj v ruhrskem revirju se je bistveno poostril. Direkcije ceh so dobile že navodila za omejitev produkcije koksa. Številna podjetja, ki so doslej z obratovanjem nadaljevala so sledila zgledu velikih koncernov ter javila predsedniku vlade, da prenehajo obratovati. Fond za izprtje delavcev se ceni na 15 milijonov mark.
— Nov trik. V Bratislavi so se pojavili te dni nove vrste sleparji. Po hišah so hodili dobro oblečeni gospodje, ki so se predstavljali kot kontrolorji srečk. Trdili so, da pri raznih loterijah mnogo dobitkov ni bilo dvignjenih, vsled česar sedaj lastnike dotičnih srečk iščejo. Zahtevali so od strank srečke, pod pretvezo, da jih morajo predložiti vodstvu loterije. Lahkoverni ljudje so jim izročili srečke, nakar so sprejeli potrdila. Ker pa niso dobili od vodstvo loterije nobenega obvestila, so se informirali, nakar so izvedeli, da so nasedli sleparjem. Tudi v provinci so nastopali taki »kontrolorji srečk«.
— Za Božič in Novo leto ima Oblačilnica za Slovenijo, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7, v svoji veliki zalogi različnega manufaktur-nega blaga najprimernejša darila. Državni nameščenci dobijo blago na obroke po najnižjih oenah in brez vsakih stroškov le proti predložitvi legitimacije.	*
— Pri bolečinah hemeroidov, telesnem zaprtju, natrgovanju črevesa, abscesih, krvavitvah debelega črevesa, siljenju na vodo, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, močnem utripanju srca, omotičnosti, prinaša uporaba prirodne grenčice »Franz-Josef: vedno prijetno olajšanje, večkrat pa tudi pozdravlje-nje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni dajo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer piti po pol kupice vode »Franz-Josef«. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in specijelnih trgovinah.
— »Domači prijatelj.« Koncem novembra je izšla 11. številka »Domačega prijatelja«, ki prinaša: Danski pes. (Ada Negri, poslovenil A. G.).	—	Melanholija. (Ivan Al-
brecht.) — Molek. (Gustav Strniša.) — Nada. (Mirko Kragelj.). — Pohujšannje. (Ant. Adamič.) — Kmet in vagabund. (Gustav Strniša.) — Napitnica. (Fran Pogačnik.) — Brez solnca. (Mirko Kunčič.) — Dva poskusa.) Ivan Albreht.) — Smuk. (B. Podgoršek.) — Kolektivna razstava Franc Cudermana in Mihe Maleša. (Ši Fra.) — Telepatija — sugestija — hipnotizem. (Bogdan Zupan.) — Društveni domovi. (Tebiz.) — Ročno delo. — Smešnice. List ima tudi lepe ilustracije in moramo priznati, da ima bogato in res lepo leposlovno vsebino. Je to tipičen družinski list, ki prinaša vsakemu družinskemu članu nekaj. Mesečnik stane celoletno 120, številka sama 20 Din, in ga prav ■toplo priporočamo. Naroča se pri upravi »Domačega prijatelja«, Sv. Petra c. 24.
Ljubljana.
1— Samomor mlade matere s sinom v naročju? Zakonca pri tvrdki Zakotnik v Šiški zaposleni, v Zgornjem Kašlju stanujoči delavec Peter Luštrek in njegova mlada žena Ana sta se že dalje časa pogosto prepirala. Te dni je dobil Luštrek od advokata opomin, da naj plača zaostale roke alimentacije za nezakonska otroka, ki ,ju ima s svojo prvo ljubico. To je dalo povod k zopetnemu
SAS &S ST V	i	MrSIki	je končal s C, da je^=
2	j	-	•	-	-	-	i	žena 2 in polletnega sinčka Petra on odšla
od doma. Luštrek je bil prepričan, da je
— Velikopotezen slepar v duhovniški obleki. Budimpeštanska policija je aretirala te dni »duhovnika« Heissmanna, zoper katerega je bilo vloženih 12 ovadb radi goljufije. Lopov se je predstavil kot župnik neke okoliške vasi. Poizvedbe pa so ugotovile, da je župnik Heismann tam popolnoma neznan, nakar je Heismann priznal, da ai duhovnik,
odšla, kot že ponovno, k svojim starišem. V pondeljek se je zastrupil Luštrek z lizolom. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu izprali želodec ter ga rešili. Medtem ko je ležal v bolnici, je izvedel Luštrek, da so videli njegovo ženo ob Ljubljanici, nakar
Ljubljanico in utonila.
Garnitura	D»n	560—, 350 —,	29—
Odeja kiot	Din	280 — 220—,	19 V—
Zastori	Din	240'—, 180-	96 —
Prpproge, llnnlel, namizno perilo, pos'el|no o®rilo obr sače Blago najboljše kakovosti, cene niž e kakor povtod.
VcId trgovina H. S»ermeckl, Celfe
Prodaja na d«t>elo in drobno.
1— Pesnik Tone Seliškar bo recitiral v soboto, dne 10. decembra ob pol 8. uri zvečer v Trbovljah (dvorana delavskega doma) pesmi iz zbirke »Ognjeni zmaj«. Vstop prost.
1— Glavna obravnava o tiskovni toioi-Vek. Iskra contra F. Aleš in C. Kočevar. Kakor čujemo, se bo vršila glavna razprava proti Franjo Alešu in Cirilu Kočevarju, novinarjema v Ljubljani, radi očitkov denun-cijantstva Vekoslavu Iskri, v torek 13. t. m. ob 11. uri dopoJdne, odnosno o>b 12. uri. Povabljenih je mnogo prič in bo razprava zelo zanimiva.
1— Trgovski ples. Senzacija vsake plesne sezije je bila in ostane prireditev tradicionalnega Trgovskega plesa. Vrši se ta ples tudi to sezijo in sicer v soboto 14. januarja 1928 v veliki dvorani hotela »Union«. Prireditveni odbor je s predpripravami neumorno na delu, tako, da bodo udeleženci prav prijetno presenečeni. Opozarjamo na prireditev že sedaj.
1— Hasencieverjev »Boljši gospod«, katerega premijera je danes, v soboto 10. t. m. predstavlja eno najuspelejših komedij letošnje gledališke sezone v inozemstvu. Vsebinsko je delo zanimivo in zabavno predvsem pa nad vse duhovito. Ljubljanska publika pozna iz lanske sezone Gobseka delo istega avtorja, zato bo zanimalo tem bolj ogledati si istega pisatelja od druge strani. Glavne vloge so v rokah gg. Rogoza, Lipa-ha, Sancina ter dam Mire Danilove, Vide in Medvedove.
1— Na naslov gledališke uprave. Prosimo upravo ljubljanskega gledališč naj bo z nami malo bolj obzirna. — Abonent A.
Maribor.
m— Nov dnevnik v Mariboru. Z noviin letom, ali najkasneje v prvih mesecih prihodnjega leta bo pričel izhajati v Mariboru nov velik informativen dnevnik »Die jugo-slawische Presse«, ki se bo tiskal v tiskarni »Ažbe«, ki se bo v ta namen preuredila in znatno povečala. List bo osnovan ko strankarsko popolnoma nevtralno glasilo za informiranje tuzemstva in predvsem inozemstva o naših gospodarskih, političnih in kulturnih razmerah. Njegov program bo podoben programu »Prager Presse«. Vesti nekaterih listov, da bo novi dnevnik glasilo nemške stranke, so popolnoma napačne, ker za to akcijo sploh ne stoje Nemci. V zvezi z novim dnevnikom se bodo osnovala tudi še druga slična podjetja, ki bodo Mariboru mnogo doprinesla do razvoja.
m— »Mariborčan«. Slovenska ljudska stranka je pričela izdajati za volilno agitacijo poseben list »Mariborčan«.
m— Kandelabri na Glavnem trgu. Mestno električno podjetje je te dni zamenjalo dosedanje lesene drogove na Glavnem trgu z visokimi železnimi kandelabri in jih opremilo z velikim modernimi električnima lam-pami.
Celje.
c— Magda. (K premijeri na celjskem odru.) Avtor pripoveduje tragedijo ubogega dekleta, ki je takorekoč simbol tisočih deklet, ki jih socijalni položaj prisili, da se »zgubijo«, da prenehajo biti osebe, ampak so le objekt, ki jih razjeda črv strasti. So opljuvane, a vendar zaželjene, gnjušni madež in živo nasprotje družabnemu redu. Stojiš pred problemom spolnosti, ki ga ni rešila cerkev, še manj država in pri katerem še tako prožna zakonodaja ne more doseči končnega uspeha. Problem, zagonetka s tisoč rešitvami. Vsebino je pisatelj spretno dramatiziral. Vse osebe so živl/ensko resnične; žive priče tega, kar se dogaja vsaik dan, kar družba tolerira, javno obsoja, na tihem soglaša, boječ se dotakniti gnjusne rane (ki je često atribut kulture). Peter, ki Magdo resnično ljubi (ona si to v začetku le domišlja), je Magdi kakor opolzka deska utopljencu. Med njima ni soglasja — oba pa sta bedna in v socialnem vrtincu. Pavel je parazit — Petrov antipod — moralna hijena. — Naslovno vlogo je igrala ga. Sadarjeva. Izmed vseh njenih kreacij mi je ta najbolj dopadla. Vlogo je doumela tako globoko, da vrzeli med resničnostjo in igro nisi Čutil. Isto g. Gradišnik, ki je prepričevahiost v tej kreaciji še stopnjeval. Preoejšnji del moškega sveta nam je predstavil g. Pfeifer v sedmih vlogah povsem verodostojno; kakor nam je točno podal lahko živca dijaka, tako občuteni pesnika. Inscenacija sdžeju primerna. Kjub številnim in kratkim scenam ne popušča pozornost do konca. Deto je v čast avtorju, predstava pa igralcem, režiserju in našemu odru. (Repriza se vrši v nedeljo popoldne.)	p.	j|.
c— Umetniška razstava Pirnat-Mežan. Od časa do Časa, ko so člani kluba »Vesna« razstavili svoje slike, nismo imeli prilike vi' deti v Celju pomembnejše razstave. Ta razstava je skromnejša od prejšnje, zadošča pa, da spoznaš jako umetniško intuicijo obeh umetnikov. Mežan očituje v svojih akvvrelih izborno tehniko; impresijo podaja kakor resnica učinkujoče, je pa vsekakor močnejši v pastelih. Izmed njegovih akvarelov ml posebno dopadejo: Storžič, Sv. Frančišek, pa tudi Dravski motivi, izmed pastelov posebno: Karavanke s Krvavca in Cerkev. Poleg tega je razstavil še nekaj olj, linorezov in lesorez »Božična zvezda«, ki tudi jako učinkujejo. Pirnat razstavlja pretežno plastiko: dve mični plaketi, Cankarjev doprsni kip, študijo glave in nekaj grafičnih del, izmed katerih posebno imponirajo »Mati in dete«, »Ljubimci« (2. slika) in »Radeckijev veteran«. — Za presojo negove sile ti zadostuje glava mladeniča (bron). Doprsni kip predstavlja Cankarja v momentu, ko hoče zapisati misel, takorekoč v intuiciji (pri vsem tem pa se umetnik spretno izogne pretiravanju). Pirnat je na polju plastike mnogo obetajoči talent. — Zanimanje za razstavo je precej veliko. Razstava traja le do 15. t. m.	. p.m.
Poravnajte naročnino!
Dunajsko pismo
Češki manjšinski svet. — Dunaj, mesto kongresov. — Dolarsko posojilo Dunaju. — Sveti Miklavž med Slovenci. — Apel na našo javnost.
Češke naredne organizacije se zde nam Slovencem vzorne in občudujemo njihove vspehe zadnjih let. V vseh okrajih so dosegli češke šole po svojem okusu, vrhu tega imajo
tv.cruih naprav in javnih velikih podjetij, kakor elektrarne, a vse to iz rednih dohodkov mesta, — Zato je za nepoučene ljudi kar čudna novica, da je Dunaj najel dolarsko
Šolsko društvo »Komensky«, ki to šolstvo iz- j posojilo v znesku — 30 milijonov dolarjev,
' ■ •	■	‘	’	'	ki	je bilo v Ameriki podpisano v enem do-
poldnevu.
To posojilo pomeni popolen prelom v dosedanji komunalni finančni .politiki obsovra-ženega referenta Breitneria, ki je doslej neprestano zidal, ustvarjal in vse plačeval iz rednih dohodkov mesta. Seveda je jemal tam, 'kjer je mogoče še kaj vzeti, in to so navadno vedno eni in isti žepi, katerih imetniki so začeli čedalje bolj vpiti proti izžemanju mestnega fiskusa. Zdaj, ko je tako vpitje začelo precej- prijemati dunajske mase, posebno pa po nesrečnem krvavem petku, s.o v mestni hiši nakrat obrnili in so rekli: Pa prav, razdelimo izvršitev našega investicijskega programa na ramena vsaj ene cele generacijo, najamemo si posojilo za j .kritje celokupne potrebščine in izvršimo vse i v par letih. — Tako je prišlo do dolarskega posojila kar 30 milijonov dolarjev ali čez
popoln j il je v vseh panogah, za katere ne morejo prisiliti mesta, da jim razne zavode vzdržuje. — Osrednje vodstvo za vse potrebe je v Narodnem odboru, ki je sestavljen po nekem ključu dz zastopnikov vseh strank. Največ članov imajo socijalni demokratje, namreč — štiri, ali reči treba tudi to, da ti največ delajo in se prav nič ne razlikujejo cd najstrožjih nacijonalistov. — Zadnje čase razpravljajo načrt, da bi ustanovili nekak »Manjšinski svet« po nekem bolj pravilnem ključu, a v tem naj bi bili zastopam tudi j Hrvatje in Slovenci. — Misel ni povsem no- j va, kajti nekaj podobnega smo snovali že pred dobrimi petimi leti, namreč, da bi dmeli Čehi, Hrvatje in Slovenci sicer vsak svoje organizacije, ali vse bi bile združene v neki najvišji instanci, v »Narodnem svetu«. Te načrte nam je pokvaril bivši poslanik Tiča Pope.vic, ki ni maral za nikako sodelovanje s Čehi. — Morda bodo zdaaj časi bolj ugodni in se osnuje nekaj podobnega in morda še boljšega.
Po vojni so Dunajčani mnogo ugibali o bodočnosti svojega lepega mesta in izmišljali so si načrte, kako Dunaju pomagati. Med mnogimi načrti je bila tudi sprožena misel, naj bi Dunaj postal nekako svetovno mesto kongresov vseh možnih vrst. — Ta načrt se je znamenito posrečil, kajti tu zboruje ne
l dinanda je izbruhnila kriza. Obsedno stanje, i cenzura, sedna preganjanja in druge take
I stvari da dokazujejo, da se z abdikcijo prestolonaslednika Karola in njegovim izgonom dinastično vprašanje ni rešilo. Princ Karol j da sicer izjavlja, da se vrne v domovino le ! tedaj, če ga pokliče narod, toda odlični politiki delujejo zanj, a na drugi strani se je kraljica Marija sicer umaknila v zatišje, toda ni se odrekla svojim ambicijam. Po mnenju Mussolinijeve revije pa se rumunsko vprašanje ibistvenp ne izčrpava v dinastičnem vprašanju, temveč sega mnogo globlje. Karol da postaja morda tudi nezavestno geslo mlademu nacional. gibanju, ki hoče zlomiti sistem oligarhije, ki vlada na Rumunskem, in moralno uediniti državo. Zato pravi, da je treba rumunsko krizo zasledovati z vso pozornostjo.
Razumljivo je, da Italija spremlja to krizo še s tem večjo pozornostjo, ker se nada, da se bo to mlado nacionalistično gibanje skušalo naslanjati na slatinsko sestro« Italijo. Nato pa 'Makedonija!
Makedonija je po mnenju Mussolinijeve revije zavzela mesto predvojne Bosne in Hercegovine, balkanske in evropske smedniš-nice. Če bi bilo Društvo narodov v resnici ergan za vzdržavanje miru, ne pa za ohranjevanje krivice, ki se je izvršila z mirovnimi pogodbami, bi se moralo predvsem lotiti
 - 1 i 1     . ^«iIn /vn nrtSifi A J tlfi.
nim interesom in tujskemu prometu. Veli- . kanski so ti nažrti, o katerih toom o priliki ; kaj več poročal.	j
Miklavžev večer v Slovenskem krožku je j bil sicer prvi poskus, ali smo ž njim po- ! vsem zadovoljni. Prostori nabito polni, tudi
šteto kongresov svetovnih organizacij znan- j naših slovenskih otročičev iepo število, stva, umetnosti, socijalnega skrbstva itd. —
Poleg tega imajo Nemci tu svojih velikih na-cijonalnih prireditev v nnjvečiem obsegu, a za prihodnje leto prirejajo kongres svojih pevskeh zvez, na kateri je prijavljenih samo pevcev — 150 tisoč. — Znamenita pridobitev v tem pogledu je preselitev »Internacijonal-en podonavske komisije« iz Bratislave na Dunaj, ki ta mesec posluje že tukaj v Hof-burgu. Našo kraljevino zastopa v tej komisiji kot namestnik poslanika ali delegata Slovenec g. Fran Vilfan. — V najnovejšem času pa se je začela prav resno ventilirati misel o preselitvi Društva narodov na Dunaj, kjer bi mu bili dani na razpolago vsi prostori novega in starega Ilofburga. Zagovorniki tega za Dunaj silno važnega načrta imajo celo kopo razlogov v zalogi. Ženeva, pravijo, je premajhno mesto za tolik aparat, za veliko število visokih in nižjih uradnikov in zastopnikov držav je tam premalo razve-drrila, dočim nudi Dunaj vsega v izobilju in v prvovrstnih kvalitetah. Od velikih mest pa prihaja v poštev pač edino le Dunaj, ker pri vsakem drugem velikem mestu bi naleteli na ljubosumnosti drugih mest. — Dunaj pa je nevtralno mesto, kakor je Avstrija druga Švica glede na nevtralnost. Na ta način ako je na Dunaju Družba narodov, pade v vodo vsak načrt o — Anschlussu. — Priznati treba, da so razlogi za premestitev Društva narodov na Dunaj jako tehtni in tudi težki ter so — jako simpatični vsem merodajnim krogom. Zato ne ,bo nikako čudo, ako pride na Dunaj tudi ta, kakor imamo •tu že Internacijonalno podonavsko komisijo.
Tudi po slovenskem časopisju so pisali, da je Dunaj eno — ne sicer najbogateiših mest, ali da ima najmanj dolgov. Vsa leta po vojni
tukaj kolosalno gradijo občinske hiše v naj- r,a[<)   prosimo!
večjem obsegu. Doslej so jih zgradili za dve ! veliki Ljubljani, poleg tega raznih dobro- 1
ki
so peli in se veselili, da je tudi nam starim srce veselja poskakovalo. Darov za .male in velike otroke je bilo jako veliko. Od 7. ure čez polnoč je trajala ta naša prva večja zabava v zadovoljnost vseh udeležencev. Od programa omenjam, da se je Janševemu Miklavžu T>oznalo, da že nad trideset let živi v nemški družbi na Dunaju — a odlično je prednašal g. Milan Pirnat Prešernov »Uvod« h »Krstn« in Murnovega »Pijanca«. Gdč. Vera Volkova je neumorno svirala na klavir
Srj Mr*?	in	«	M.	rt*.	,►
krožku. - Pripominjam, da je vsako ne- i navlJah atentati.
njem se hoče prisiliti v suženjstvo prebival- j stvo, ki je dokazalo s tisočerimi primeri, da j ima rajši smrt ko suženjstvo.	!
>Ce od časa do časa izbruhne uipor ali bomba iz zasede v predstavniku srbskih oblasti maščuje brezmejna nasilja, je to težnja za neodvisnostjo, ki navdaja one mlade ljudi, ki niso navadni morilci, temveč plemenita srca, pripravljena za vsako žrtev. In ni treba hoditi iskat izzivalcev neredov drugam, v Italijo na primer: makedonsko vprašanje z vsemi svojimi grozotami, s svojo verigo sovražnosti in osvet je obstajalo pred itali-jan sko-j ugosl o vans ki m sporom. Sedaj je stvar točno opredeljena: ni ga nasilja, ki bi iz Makedoncev napravilo poslušno orodje jugoslovanskega imperializma. Eidna rešitev je v široki avtonomiji prebivalstva v srednji in južni vardarski dolini, drugače pa se bo na-
deljo zvečer sestanek v restavraciji Rai-mundhof poleg znanega gledališča enakega imena. Tu je prav živahno slovensko življe- , nje.	_	|
Zdaj pa začne čas resnega dela s pevskim , zborom in knjižnico. Tu pa vidimo težave, i ki so na Dunaju še posebno velike, kajti j Dunaj je velik in treba je res velike idealnosti in požrtvovalnosti za izvršitev nalog pevskega zbora in knjižnice. Stroški bodo vsak dan večji, a mecenov nimamo. Članarina je določena samo na pol šilinga mesečno. Treba bo pevovodji poštene nagrade, trebo bo mnogim pevcem prispevka -za. vožnje iz oddaljenih krajev. Zato se ibo moral odbor obrniti za malo pomoč tudi v domo-
»Z druge strani pa tudi ne bo mogoče zopetno zbližanje med Beogradom in Sofijo ali pa med Scfijo in Atenami; spletke in pritisk tretjih ne morejo preprečiti sporazumov,^ ki odgovarjajo medsebojnim interesom držav. Dokler bo Makedonija živela v sedanjih razmerah, bo Bolgarska pač mogla prenašati posledice poraza, toda nikdar ne bo z iskrenim prijateljstvom stinila roke zatiralcev naroda, ki je, če ne že čisto bolgarski, v najbližjem sorodstvu z bolgarskim narodom. Pozabiti pa se tudi ne sme, da je tisti bolgarski državnik, ki se ne bi brigal vedno za makedonsko vprašanje, obsojen, da ga zadene konec Stambulijskega.«
Govoreč nato o francosko - jugoslovanski prijateljski pogodbi, pravi Mussolinijeva re-
vmo, da se ta spomin svojih rojakov v tem j j- d ,-e podDis te pogodbe dal povod za
velikem mestu, ki hočejo delati čast sto venskemu imenu. Naši denarni zavodi naj bi se ob zaključku bilanc opomnili tudi tega predstavitelja slovenskega ^imena na Dunaju. Vsaka najmanjša pomoč dobro zaleže v prospeh naše slovenske stvari, kajti ako se bo ta v velikem svetovnem mestu dobro ponašala, bo v čast in korist vsemu narodu.
A. G.
Političen položaj na Balkanu,
kakor ga opisuje Mussolinijeva »La Gcrarchia«.
Politična revija »La Gerarchia«, ki ji je italijanski ministrski predsednik Mussolini sam odgovorni ravnatelj, opisuje v svoji zadnji Številki politični položaj na Balkanu na prav poseben način, tako da ta opis nekako izpopolnjuje dosedanje italijanske službene izjave o položaju, ki je nastal po podpisu francosko-jugoslovanske prijateljske pogodbe in novega italijansko - albanskega zveznega pakta.
Pod naslovom »Nemimi Balkan« pravi Mussolinijeva revija, da Balkan pač ostaja nemiren in glede notranjega položaja balkanskih držav i glede mednarodnih diplomatič-nih odnošajev, da svetovna vojna ne le ni ublažila te neprestane razvnetosti, temveč jo je šele povečala zlasti zato, ker se je po
kar najrazličnejše komentarje in polemike ter vrgel luči in sence i na balkanski in na ves evropski položaj.
Pogodbo je že parafiral Ninčič in se je v zadnjem trenutku morda izpremenila kaka malenkost, dečim pa je v glavnem vse ostalo neizpremenjeno. »Zakaj se je toliko časa čakalo na podpis? Službeni pretvezni razlogi so ti-le: v nekem prvem času se je baje upalo, da pristopi tudi Italija, da bi se tako prišlo do nekega jadranskega Lokama, pozneje, in sicer točno po podpisu tiranskega pa lita, ,pa še je čakalo v nadi, da se zboljšajo odnošaji med Rimom in Beogradom, kar se pa seveda ni zgodilo zaradi preobjestnosti fašistovske Italije. Vebče, kdo je kriv? Mussolini.«	.	, .	,
iStvar pa da je bila dejanski nekoliko dru-gačna. Ninčičeva začasna naklonjenost italijanskemu prijateljstvu da je imela le namen, da bi se tako važnost Jugoslavije za Francijo povečala. Uspeh tega indirektnega postopka je bil ta, da se je tedaj sestavila sedaj podpisana pogodba. »Odtlej pa sta Pariz in Beo-
vojni balkaniziralo vse Podonavje.	,-------,	„	...
Nato prihaja na vrsto Rumunska s svojim grad čakala ugodnega trenutka, da bi napr-»karolističnim gibanje«. Po smrti kralja Fer- tila Italiji odgovornost za kršenje rimskega
pakta od januarja meseca 1924, če ne že kršenje črke, pa vsaj duha tega pakta. Smatralo se je, da je prišel ta ugodni trentuek, ko se je Evropa razburila zaradi tiranskega pakta; toda naša odpornost in strah pred nepopravljivimi zapleti sta odvrnila Francijo, da se ni priključila jugoslovanskemu izzivanju. Ker so se ponavljali albanski incidenti, se je podpis venomer odgajal.« ■
/Medtem pa je Jugoslavija morala plačati svojo nelojalnost z izolacijo, ki jo je zastonj skušala zlomiti najprej napram Madjarski, potem pa napram Grški in končno celo proti Bolgarski. Vznemirjeni po tem položaju, so vodje opozicije grozili z gromom in strelo. Nadalj.no odlašanje bi bilo pomenilo izzivanje padca vlade, v kateri je Marinkovič minister zunanjih stvari, s sledečo parlamentarno anarhijo in vciitvenim metežem. Francoska vlada je izkoristila to moralno zmešnjavo svojih balkanskih prijateljev in si je dala drago plačati podpis: vračilo vojnih dolgov v zlatih frankih namesto v papirnatih dinarjih, sklenitev izključnih pogodb za dobavo vojnega materjala ob razveljavljenju z drugimi državami podpisanih pogodb, kakor n. pr. z Anglijo za zgradbo podmornic.
»Tako so zvezani med seboj ti dogodki in res je, da umerjene in spravljive besede Briandove in Marinkovičeve niso omamile ne angleških ne nemških listov in so glasno izrazili svoje pridržke tudi francoski listi, ki so bili vedno nacionalno zelo občutljivi, kakor »Liberte«, ali pa ki so izrazito protifaši-stovskega značaja, kakor Blumov »Popu-laire.«	v	...
»Podpis pogodbe je izzval splošen pesimizem. Vnel se je občutek, da poleg formalističnih klavzul, ki ne povedo ničesar, oba naroda smerita na aktivno politiko proti Italiji.«	.	;
Zaključek je po vsem tem posvečen s »pritiskom na Grško«, češ da francoska politika smatra franoosko-jugc-slovansko pogodbo le za prvi korak k nadaljnemu razvoju, kar da potrjujejo glasovi, ki trdijo, da v kratkem prsitopi k tej pogodbi tudi Grška.
Nova dejstva, ki naj bi potrjevala tako crijentacijo v Atenah, bi bila naslednja: Sklenitev jugoslovansko-grške trgovinske pogodbe se zdi, da dokazuje, da je vrhunec napetosti že premagan. S svoje strani pa Francija zahteva vračilo svojih posojil, kar naj bi oviralo finančno konsolidacijo Grške in bi jo storilo sprejemljivejšo za zbližanje z Jugoslavijo. »Mi odkrito ne smatramo za neV,?_ jetno in še manj za nemogoče, da bi se ška orijentirala napram Franciji; ve:na	p
stvari ne smatramo za tako enostavno, v se kaže v vesteh zadnjih dni. Vkljub po p in pritisku s strani Francije ne morejo koncesije v Jugoslaviji v solunski luki, kar je temeljno vprašanje za prijateljstvo med obema državama, iti preko neke določene meje. Napram Bolgarski in Albaniji pa Grška nima napadalnih nakan; po lekciji, ki jo je dobila v Mali Aziji, je grška politika politika preudarnosti.«
.»Izhod na Egejsko morje bi za. Jugoslavijo nikakor ne pomenjal one relativne svobode gibanja, ki bi jo ji moglo dati edino le iskreno prijateljstvo z Italijo, ki ji po Vit-teriju Venetu (laški zmagi v svetovni vojni) j po zgodovinskem pravcu najboljša urejeval-* ka miru in ravnotežja na Balkanu in Podonavju.«
»Kdor noče vedeti za Rim, zida na pesek.«
Kakor že rečeno, je ta opis političnega položaja na Balkanu nekako dopolnilo italijanskih službenih izjav k zadnjim mednarodnim političnim dogodkom in v resnici zelo jasno razkriva ne samo mnenje, temveč tudi namene italijanske zunanje politiki v posledico teh dogodkov. Grška se že nekako pripušča francosko-jugcslovenskemu prijateljstvu, toda Rumunska se skuša vezati na Italijo, a predvsem pa Bolgarska, kateri se Makedonija nosi na krožniku kot darilo za njeno oslo-i nitev na italijansko-albansko zvezo. Način, kakor Mussolini v svoji reviji daje opraviče-' vati razbojništva makedonstvujuščih, neti slavo »plemenitim srcem, pripravljenim za vsako žrtev ter obetati vsakemu bolgarskemu državniku,, ki bi ne ščitil tega razbojniškega delovanja, konec Stambulijskega, govori dovolj jasno za vezi, ki se pletejo med fašistov-skim Rimom in makedonskimi atentatorji in njihovim zaščitniki.
Prosveta.
Miloševa ienidbi?
Tridejanska opera Petra Konjovipa. Druga noviteta v; sezoni, topot operno delo jugoslovanskega avtorja, zasnovano in napisano med svetovno vojno, uprizorjeno pod naslovom »Vilin veo«, kajti takrat proslavljati junake erbohrvatske narodne pesmi ni bilo brez nevarnosti. Napočili so boljši časi in »Miloševa ženidba« je s pravim naslovom in s pravimi osebami smela preko opernega odra v Beogradu. Sedaj jo je — zvesta svoji obljubi, da se hoče v repertoarju v prvi vrsti ozirati na domačo operno literaturo — uprizorila tudi ljubljanska opera.
s»Mološeva ženidba« trpi kot skoro vsa naša operna dela na pomanjkanju dramatičnosti, vkljuib temu, da je libretist napisal zvonke verze in da je vsebina simpatična. Z glasbenega vidika je mladostno delo z vsemi običajnimi hibami mladih Skladateljev. In dasi iz glasbe diha jugoslovanski narodni ton, etoji preveč pod vplivom deloma Wagnerja, deloma Smetane. Reminiscenc na ta dva operna mojstra morgoli na vseh koncih in krajih, najočitneje se pa kaže njiju -vpliv na Konjoviča v instrumenta«*]!, ki je ^f^at wagnerijansko masivna, da naravnost ubije soliste. Solisti imajo z malimi izjemami n -hvaležne partije z nerodnim glasovnim obsegom. Obe prvi dejanji sta monotoni, zadnje pa boljše, razgibnejše in konča učinkovito-	„
Za lepo uprizoritev na našem opernem odru je uprava temeljito preskrbela. Režijo de poverila direktorju Poli&u, ki je opero primemo vsebini insoeniral ter tudi v kostu-
mih dosegel stilno enotnost, glasbeno vodstvo pa je izročila vestnim rokam kapelnika Ba-latka, ki je partituro naštudiral z umevanjem. Izvajanje dela je bilo zato prav posrečeno in je zopet pokazalo, da se v naši operi pošteno in pridno dela. — Med solisti je bila odlična ga. Thierry-Kavčnikova, ki je prepričevalno podala nelahko vlogo vile Ravijajle. Sijajen je bil zopet Betetto v vlogi carja Lazarja, ki je v veličastni molitvi zadnjega dejanja pomagal operi do učinkovitega konca. Nekoliko boljši kot ponavadi se mi je zdel Gospodinov v vlogi Miloša Obi-liča, v petju in igri je bil zadovoljiv Janko (Krilatič), ponosen v nastopu in hvalevreden v petju Rumpelj (kraljevič Marko), značilnega Grabacijaša je izvrstno ustvaril Janko, v vlogi čarovnice je ugajala Medvedova, kot vila Brodariča pa Poličcva. — Zborovske partije so učinkovite in jih je zbor prinesel dokaj sigurno, orkester je ves večer vstrezal. — Dasi je bila Miloševa ženidba dostojno izvajana, je bilo gledališče prav slabo obiskano, kar je pri premi-jeri redek slučaj. Za noviteto se ni zanimalo niti dijaško stojišče, kar pa je bilo ljudi navzočih, so je sprejeli hladno.
—C.
Gostovanje Nikole Zeca. V četrtek zvečer je v nabito polnem gledišču nastopil v »Faustu« (Mefisto) basist dunajske državne opere Nikola Zec, impozantna postava, rutiniran igralec in pevec, ki smo ga baš v tej vlogi pred par leti že videli, poslušali in občudovali. Mefisto je njegova paradna vloga. Toda topot me je nekoliko razočaral, ne v igri toliko, pač pa v petju. Ali ni bil disponiran ali pa je njegov glas obledel. V
višini ni bil zmagovit, intonačno dostikrat nečist, v nižinah močan, izdaten, toda krhek. Kreacija sama na sebi je bila nekoliko ko-modna in odkrito moram priznati, da mi je bil zadnjič Križaj kot Mefisto ljubši kakor pa Zcc v četrtek zvečer. Predstava je bila drugače onimirana, publika radodarna s priznanjem.
Upravnik Kregar trdi v »Gledališkem listu«, da gostovanja poživč repertoar in da vzbujajo zanimanje publike za opero. Prav; pravim pa, da je »Fausta« zaenkrat dovolj in dvomim, da bi se drugo gostovanje Zeca moglo pohvaliti z obiskoan prvega. —c.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sobota, 10. decembra: »Boljši gospod«, pre-mijera. Premijerski abonma.
Nedelja, 11. decembra ob 15. uri popoldne: »Sncgulčica in škratje.« Izven.
Nedelja, 11. decembra ob 20. uri zvečer: »Boljši gospod.«
Pondeljek, 12. decembra: Zaprto.
Opera.
Torek, 13. decembra: »Cavalleria rusticana — Glumači.« Gostovanje ge. Fanette Hernsdorf-Billinove. Red B.
Sreda, 14. decembra: Zaprto.
Četrtek, 15. decembra: »Carmen.« Gosto«va-vanje ge. Fanette Hernsdorf-Billinove. Red A.
Petek, 16. decembra: Zaprto.
Sobota, 17. decembra: »Miloševa ženile . (Red C.
Nedelja, 18. decembra ob 15. uri popoldne: »Bajadera.« Na korist Udruženja gledaliških igralcev.
Dramska preinijera. Danes, v soboto 10. m. se vrši v ljubljanski drami premijera Hasencleverjeve komedije v 8 slikah »Boljši gospod«. Ta komedija se odlikuje prav posebno po svoji apartnosii sloga in cenilnega zamisleka. Glavno vlogo igra g. Ko-goz. Poleg njega nastopijo gg. Mira Danilova, Vida, Medvedova in Juvanova, poleg gg. La* pah, Sancin, Gregorin in Jerman. Predstava se poslužuje tudi rad iona prave, katero je prav nalašč za to priliko iz posebne nakio-njenosti stavila na razpolago ugledna Jjuo-•ljanska tvrdka Bar. Načrte m popotoom , novo inscenacijo je izvršil profesor g.
‘ potič, delo samo pa .mojster g. skru";S v5a žija te nove komedije, ki si je osvoji odra je v rokah profesorja g. »e«11 •	^
Gostovanje dveh odličnih pevce^P^ f;a doljski popoldanski predsta poslednjem Kata Staller-Stotter, kii «1	>Fallsk	pri_
gostovanju v vlogi M« K gledališke pnbli-dohila vse .8l.mP^u<jbo gledališke uprave, ke je ?Prej®3f„v^je ponovi. Nastopila bo da svoje S0®1,, n, decembra t. 1. Z njo
f naltopf od^ni basLst	dunajske
T .n. ooere g- Nikola Zec, ki je gostoval vVvlosi Fausta pri četrtkovi večerni predstavi Gledališka uprava hoče združiti obe gostovanji, da nudi priLiko svojim • rednim nedeljskim obiskovalcem, da Slišijo to znamenito delo v tako odlični 'zasedbi. Predstava je ljudska pr.i nekoliko znižanih oe-nah brez oblastnega davka.	:	’
ŠOLSKE VESTI.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja so vpokojeni sledeči učitelji-icc:
Franc Zidar, šolski upravnik v Lembergu;	Vinko Serona, učitelj na	moški	osnovni
šoli	v Ptuju-okolica; Josip	Pečnik, šolski
upravitelj v Kapelah, srez Brežice; Marija Peterca, učiteljica v Vitanju, srez Konjice; Ivan Burdijan, šolski upravitelj v Ponikvi, srez Šmarje; Franjo	Kotnik,	šolski	upravitelj	pri Sv. Jakobu	v Sl. goricah;	Martin
šamprl, šolski upravitelj v Malokah, srez SL Bistrica; Franjo Rodker, učitelj v Studencih pri Mariboru; Roza Novak-Bajt, učiteljica II. ženske osnovne Sole v Mariboru; Milan Tomšič, šolski upravitelj v Žalni, srez Litija; Karolina Gomilšek, učiteljica na Viču, srez Ljubljana-okolica; Justina Petrič, učiteljica IV. dekliške osnovne šole v Mariboru; Marija Jelenc, učiteljica pri Št. Vidu % pri Ljubljani; Felicita Šumer, učiteljica v Šmarjah pri Jelšah; Alojzija Baebler-Delak, učiteljica v Radovljici; Marijana Potočnik, učiteljica v Novem mestu; Marija Pleško, učiteljica v Konjicah.
Za kontraktualne učitelje-ice so postavljeni :
Ana Frankovič, v Sv. Florijanu pri Rogatcu; Miroslav Podgornik, v Jarenino, srez Maribor, levi breg; Fran Venturini, dodeljen v pisarno pri prosvetnem oddelku v Ljubljani; Elizabeta Šuman, v Gor. Sušice, srez Novo mesto; Anton Skubin, v Lepo Njivo, srez Gornjigrad; Kafol Ciril, v Vučjo vas, srez Ljutomer; Ljud.mila Kaiol-Mlekož, v Vučjo vas, sr. Ljutomer; Fr. Kramar v Skalske Cirkovce, sr. Slov. gradeč; Katarina Sušclj, v Centibo, sr. Dol. Lendava; Ljudmila Tovstorršnik, Sv. Andraž nad Polzelo; Marija Vidmar, v Bokovce, srez Murska Sobota; Ivan Matelič, pri Sv. Barberi, srez Maribor, levi breg; Marija Mahnič, pri Sv. Jur-ju, srez Murska Sobota; Ludovik Jazbec, v Strojni, srez Dravograd; Sabina Trobec, v Muto, srez .Dravograd; Anica Blaže j-Kor-■dei, v Prevale; Anton Golja, v Ojstrico, srez Dravograd; Karolina Pahor, v Štrukov-ce, srez Murska Sobota; Silvester Cerut, v Zalog pri Ljubljani; Alojz Žorž, v Golem, srez Ljubljana-okolica.
Premeščena sta s ukazom:
Zdravko Kovač, na moško okoliško osnovno šolo v Celje; Ida Rajšp, na osnovno šolo v Lajtersberg-Krčevino.
Na osnovni Šoli v Mokronogu se otvori vzporednica.
\aclav Vinkler, učit. abit. je postavljen za učitel;a pri Sv. Marjeti.
Hinterlehner Vida je premeščena na meščansko šolo v Ptuj.
Grosman Marija je premeščena v Kas lav.
Kratke vesti,
Zveza narodov je priznala nemškim nezakonskimi materam v Gornji Šleziji, da smejo svoje otroke prijaviti v nemških manjšinskih šolha.
V Perziji izhaja že pet ženskih časopisov, ki so v službi ženske emancipacije.
Novi turški proračun izkazuje 206,298.045 turskih funtov dohodkov in 206,291.688 tur. funtov izdatkov. (En turški funt je okoli 25 dinarjev.)
Buniunski proračun izkazuje nad 38 milijard lejev .izdatkov. Glavni izdatki so za finančno ministrstvo (skoraj 15 milijard-,, vojno 7.8, prosveto 4.7, notranje 2, vere 1.2, kmetijstvo 1.8),. Železnice imajo samostojen proračun, ki znaša preko 12 milijard lejev.
Pisemska tajnost za pisma iz tujine je v Italiji odpravljena in fašisti smejo odpreti vsa pisma.
BORZE,
9. decembra.
Devize in valute.
Berlin 13.545-13.575 (13.56), VJV' !y®4-~t097 1095.5), Dunaj 7.995—8.025 London 276.6—277.4 (277), Newyork -jo.58 56.78 (56.68), Praga 168.30—168.40 <~)>	306-375—308.375 (307.75, 307).
Ajmsterdaim 22.47—2&03, Dunaj “ 13.543—13.573, London 276.6—277.4, Newyork 56.59—56.79, Prača 168-168.8, Trst 306.5—308.5, Curih 1094 do 1097.
Curih. Beograd 9.14, Berlin 123.575, New- !
yc rQc 517.625, London 25.2775 Pariz 20.385, Milan 28.075, Praga 15.35, Budimpešta 90.70, Lukarešta 3.21, Dunaj 73.05.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 132 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 133, Ruše 275 — 290, Stavbna 56—0, šešir 104 — 0.
Ljubljanska blagovna borza (9. decembra). Les: Zaključena sta bila dva Vagona, in sicer 1 vagon tramov, merkantilnih, 4-4, 4-5, 5-6, od 4—8 m, foo vagon meja po 290 in 1 vagon tramov, merkantilnih 6-7, 6-8, 7-9, od 5—9 m, fco vagon meja po 280. Deželni pridelki: Tendenca čvrsta. Zaključenih je bilo 5 vagonov in sicer 4 vagoni pšenice in 1 vagon moke.
.feL
JkkolJ
Pletenine s to KnamUo eo na)bol|t«!
Telovniki sa dame In gospode. — Zemperjl, puloverji, kostumi.
Šport.
Srce športnika. Zelo razširjeno je mnenje, da vsled močnega in trajnega športnega udejstvovanja lahko nastane razširjenje in obolenje srca. Res so sicer najnovejše sport-nazdravniske preiskave sem in tja ugotovile razširjenje srca, vsled prenapornega izvajanja teka, skoka in veslanja; toda nevarnosti, ki so baje posledica teh športov, so najmanj zelo pretirane. Razširjenje srca vsled trajnih športnih vaj nastaja le polagoma in v zvezi z boljšim ojacenjem ostalega telesa. Veliko, močno srce bije počasi; če pa srce z utripanjem šestdeset udarcev na minuto proizvaja isto delo in črpa isto mno-žieo^krvi skozi arterije, kakor srce, ki utriplje 72 krat, tedaj je to brezpomembno. V Ameriki so napravili celo vrsto zanimivih poskusov na skupini krepkih športnikov, ki jih je preiskal znani športni zdravnik. Pri slavnem tekaču, ki je pretekel angleško miljo (1609 m) v sedmih minutah, je dognala preiskava, da se je njegovo srce razširilo tri četrtine cole (pribižno 1.8 cm). .Potem so preiskaji netreniranega moža, ki je pretekel pol milje v 6 minutah, in je tedaj razvijal komaj polovico hitrosti treniranega, ter so ugotovili, da se je razširilo njegovo srce za 3.8 cm. Ravnotake podatke so našli pri treniranih in netreniranih tekačih na srednje proge. Mož, ki je treniral dve Jeti, je brzo pretekel 150 m, ne da se je njegove srce količkaj spremenilo; netreniran mežki, ki je isto progo pretekel s samo tričetrtinsko hitrostjo prvega, je bil popolnoma onemogel in je čutil bolečine pri srcu. Amerikanska opazovanja so dognala, da so imeli športniki, ki so kadili cigarete in so nezadostno trenirali, največje srčne bolečine. Danes vemo, da se športniku, ki ne kadi, ne pije in ki sistematično trenira, ni bati nikakih nevarnosti za srce. Zdrave športne vaje jačijo srce in ga utrde proti poškodbam, ki nastanejo vsled nenadnega razburjanja.
Znani dunajski težkoatlet Haus Haas je sunil z desno roko 110 kg in postavil s tem nov svetovni rekord, ki ga je doslej držal Hipfinger s 106.40 kg. Razun tega je Haas potegnil obojeročno 104.80 kg, kar znači nov avstrijski rekord.
Tek iz Los Angelesa v Newyork. Gigantski projekt teka iz Los Angelesa, kaliforn-skega mesta ob Tihem morju, pa do New-yorka ob Atlantskem oceanu, 'torej preko cele Severne Amerike, se bo menda vendarle vresničil. Dosedaj se je glasilo 450 tekačev, med njimi tekači svetovnega slovesa, kakor Kohlemainen (Finska), Steenros (Finska), Bertini (Italija) in Lossmann (Estonska).	*
Tenis — bolj boj ko flirt. Tenis, ki so ga prej obče imenovali »zaročni športe se je danes v športnem oziru razvil vedno bolj v bojno igro. Kakor se je ugotovilo, mora posamezen igralec v borbi na pet setov prehoditi oziroma preteči daljavo okroglo 4 kilometre, pri čemur mora žogo najmanj 750-
krat udariti. Če pomislimo, da prehajata tek in udarec eden v drugega in zahtevata vselej hiter start, pri katerem mora igrač napeti vse sile, potem je umljivo, da je tenis ■kot »zaročni šport« vendarle nekoliko pre-utrudljiv. V ta namen se poslužujemo lažjih metod.
fz Rusije.
m
■H3S A
Žene v Rusiji imajo vedno uplivnejša mesta. Na sliki vidimo tri žene direktorice in sicer (od leve na desno). Tihomirovo, članbo predsedstva Vseruskega osrednjega odbora strokovnih zvez, Anufrijevo, namestnico ravnatelja tekstilne tovarne in Markolono, načelnico moskovske telefonske postaje.
Filmski posnetek iz oktoberske revolucije.
Za film oktobrske revolucije je bil postavljen v Moskvi iz papirne mase spomenik carja Aleksandra III., ki je bil uničen za časa revolucije.
To in ono.
PLES V SREDNJEM VEKU.
Mnogi se bodo danes bržkone čudili, ako jim povemo, da je bila v srednjem veku katoliška cerkev žarišče in izhodišče plesa. Seveda je jasno, da ti plesi niso bili takšni kot so danes in niso v prav ničemer imeli obiležja današnjih plesov mederne družbe. Krščanstvo namreč ni strmelo za tem, da zatre pogansko plesno umetnost, za to ker je poganska. Ne. Katoliški cerkvi je služil ples za kurativno sredstvo pri verskih obredih in ceremonijah.
Prvi krščanski škofje so se imenovali »praesules«, kar poanenja — plesalci. Ti »praesulesk so se v glavnem tudi bavili z ta k o zv ani mi svetimi plesi. V kiparski umetnosti v starinskih cerkvah in cerkvenih poslopjih vidimo še danes številne škofe in svečenike, kako plešejo verske plese z namenom, da izpreobrnejo pogane h krščanstvu. V tem Času tudi ni bil ples žigosan od cerkvenih dostojanstvenikov kot nemoralen.
A tudi slučaji zlorabe plesne umetnosti so uili tedaj redki.
Ali kmalu je cerkvena strogost popustila. I
flja Erenburg:
Ljubezen Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel S. L.)
Jeanne-i pa ni bilo vsled tega hudo. Vsak leden se je K a bot inski odpeljal po pošto. Prinašal je časopise in žolte težke ovoje iz gozdnega Trusta. Za Jeanne-o pa ni bilo pisem. Računala je na vse mogoče: i na to, da Andrej zaradi obilega dela nima časa, i na to, da je od Toulona do Nenaševa daleč, vendar je pa potrpežljivo čakala. Ko je pa preteklo šest tednov, se jo je polastil šče-meč nemir. Andrej je aretiran in ona mora od tukaj in sicer čimpreje. Svojo namero je povedala Kabotinskemu.
— Zdaj ne bo mogoče, ker so se pota razlezla, pač pa čez dva tedna. Bom že še pomislil in napravil, da bo prav.
In Kabotinski se je res zamislil. Začel je urejati. Čez dva dni je prišla k Jeanne-i v pisarno neka šišljajoča ženščina, ki jo je prosila, naj posreduje za kako pomoč, češ, da je možu drevo zlomilo nogo. Jeanne se je razveselila naioge, žensko podrobno izprašala in ji obljubila, da bi pri Kabotin-Hkam še »aprosila tanjo. Tedaj j« ienft&na Privlekla na daa Vr*5ioo a sladkorjem.
Najpreje se je ^volilo tudi lajikom, da tudi oni lahko postanejo plesalci pri verskih obredih, nato pa so pripustili k plesu tudi — žene.
Zaman je katoliška cerkev protestirala proti zlorabljanju plesne umetnosti in zaman je nastopala proti degeneraciji plesne umet. pri verskih ceremonijah in obredih. Verniki in tudi duhovniki se niso dosti ozirali na opomine cerkvene stolice in svetega očeta. Pričeli so plesati tudi v kapelah in organizirali so javne procesije, da so se v njih mogli dovolj naplesali.
Na Španskem so bili posebni mojstri v
nSx' . lu začela cerkvena oblast najodločneje nastopati proti plesom. Sevilski nadškof je^ na primer prepovedal ples v vsam okrožju, kamor je segala njegova duhovna oblast. Člani kapitlja so se seveda teinu odloku uprli. Izposodili so si nekje ladjo ter se odpeljali v Rim k svetemu očetu, da mu dokažejo, kako neumestna je na^ red ha gospoda nadškofa v Sevilli. .Njihovi plesi so vendar krepostni in potrebni za poveličanje cerkvenih ceremonij.
No, ni trajalo dolgo in vse verske ceremonije — v Franciji, na Španskem in v Italiji — so spremljali razni plesi. Med petjem li-
— Sladkorčka sem vam prinesla, za čajček.
Jeanne se je nasmehnila: odkod neki ve ženska, da Jeanne nima sladkorja? Jeanne je nekoč vprašala Kabotinskega, kje bi si tukaj mogla kupiti sladkorja. Mogoče je tako zvedela o tem tudi ta ženska. Hoteila je plačati, ta se je pa na vse kriplje branila, šušljala nekaj nerazumljivega in odšla. Ko je pa Jeanne zvečer pila čaj z istim sladkorjem, je prišel Kabotinski, si obrisal čelo in rekel:
— Uf, kako sem se izmučil. Lahko ste mi hvaležni. Komaj sem vas izrezal. Že dane« so vas hoteli odvesti v zapor.
— Zakaj? . . .
— Podkup. Slakorček. Zenica je bila vohunka iz G. P. u. (Glavna politična uprava, naslednica »črezvičajkec Op. prev.) Tam sem jih komaj pregovoril, naj vas pustijo. Na odhod od tukaj pa kar ni/! več ne mislite, ker sem s podpisom zajamčil, da ostanete itukaj.
'Ni mogoče I To je nesporazum, saj sem ji ponujala denar. Takoj grean sama tja in bom vse pojasnila.
— Nikamor ne pojdete. Jas sem ae tam podpisal in sem poštenjak. Konja vam na
j n°ben način ne dovolim. Čakajte, dokler vas | ne pokličejo. Sicer pa ne bodite preveč ogorčeni, ker vam to lahko pokvari barvo vašega obraza. Prej ali slej bo itak vse jasno, dotlej morate pa ostati tukaj. Ali vam kaj manjka? Kar hvaležni mi bodite, — v ječi — častna beseda — je slabše! Tam so ščurki, tukaj vam pa jaz delam družbo in gotovo ne bom dovolil, da bi vam bilo dolgčas. Saj vidite, kako sem vam udan, od strasti kar zgorevam. Bodite mi dobri! Če pri nas, tam v Varšavi, zaideš v »cukernjoc, to ni Moskva, marveč prava oranžerija lepih žensk, pa stavim, da bi vi še celo tam imeli uspeh. Nič ne napihujte šobice — ustnice niso zato! Dajte, da jih rajše poljubim! Evo, tako!
Gibčni Kabotinski se je spretno v hipu pripognil in poljubil Jeanne-o. Več ni dosegel, ker je nemudoma zletel iz sobe, vendar je pa opravil glavno svojo nalogo in je lahko računal na Neichensonovo hvalfežnost.
Tako so se začele najstrašnejše Jeanne-ine muke. Vedela je, da mora odtod, pa ni mogla. Peš? Do postaje je osemdeset vrst skozi gozd iin ji je pot neznana. Peš ne more. Ali naj piše Zaharkčviču? Kabotinski itak ne bo odpravil njenega pisma. Nazadnje
je Jeanne sklenila prositi čuvaja, naj ji on skrivaj odnese pismo na postajo .in naj ga tam odda. Kako naj mu pa to dopove? Čuvaj Je gluh in nepismen. Kljub temu je pa nekako opravila. Z Anisimom je govorila z rokami, z očmi in s srcem. Gluhi Anisini jo je razumel in sprejel malo pismo, pokrito s solznimi pegami. V tem pismu se je Jeanne Zaharkčvičii rotila, da se ni dala podkupiti in ga je prosila naj jo reši. Radi Andreja!
Spet je preteklo nekaj tednov, odgovora pa ni bilo in tudi o Andreju^ nobene vesti. Jeanne-i se je zdelo, da umira. Roke so ji oslabele in je le s težavo vstajala s postelje. V spanju je imela strašne sanje. Brenčanje mušic ji je razjedalo živce. Solnce je noč in dan brodilo po nebu. Iz gozda je dišalo po pogorišču.
Zvečer je šla Jeanne od doma. Sklenila je bežati, čeprav bi morala utoniti v gozdnem močvirju. 'Čemu naj živi? Andreja ni več, to dobro čuti. Oba imata samo eno srce in to srce se zdaj ustavlja in še prav slabotno utriplje. To je konec, divji konec (v prokleti zemlji!
(®alj*
turgičnih molitev so plesalci razvijali svojo plesno umetnost na najrazličnejše načine.
Vzrok temu rajanju leži, kol trdijo nekateri strokovnjaki — v tendenca .po pozabljenju gorja, ki bi imelo priti z letom 1COO. In čim bolj se je približevalo to leto tem bolj so ljudje rajali in iskali v plesu — utehe. Z letom 1000 bi bil namreč moral po njihovem mnenju nastopiti konec sveta.
Ali, ko je leto 1000 prešlo brez kakršni h-ko-li velikih nesreč, je dobila plesna umetnost drugačne oblike. Cerkveni plesi so sedaj služili za proklinjanje naravnih pojavov:
— bolezni in nesreč. Da bi se ljudje rešili kuge, ki je grozovito razsajala proti koncu srednjega veka, so — plesali. Izmislili so si ij>oseben ples »ples bičevnikov«, pri katerem so si mučili svoje telo, ker so mislili na ta način odstraniti greh iz teles in da vrše pokoro. Taki in podobni grozni in strašni plesi so bili razširjeni skoro po vsej Evropi. V štirinajstem staletju, ko je kuga po Evropi najbolj razsajala, so se plesi, pri katerih so se plesalci na najrazličnejše načine mučili, najbolj razvili.
Sledove teh »mučilnih« plesov so našli še
leta 1913 in 1914 v Echtemachu na Luksemburškem. Današnji plesi v tem kraju imajo namreč prav tako tradicijo.
Zanimivo pri vsem tem je tudi, da stari plesi niso plesi »parov«, temveč skupin ljudi. Danes se seveda v cerkvah ne pleše več.
Saj pa je tudi namen današnjih plesov zgolj ta, da zadovoljijo plesalci svoje človeške strasti ter da pozabijo na vso mizerijo.
: Igro domino so iznašli ljudje, ki so se dolgočasili ter iskali možnost, da bi si dolg-
čas pregnali. Stare kronike montecassinskih benediktincev poročajo, da je nekoč v onem slavnem samostanu eden od redovnikov obolel ter moral samevati v svoji celici. V prostem času, ko mu ni bilo treba moliti ali pa se pečati z duševnim delom, je iznašel igro obstoječo iz sestavljanja četverooglatih kame-nitih tablic, zaznamovanih s črnimi pikami. Igra je confratrom ugajala in bili so mnenja, da samostanski reguli ne nasprotuje. Iznajditelj se je zato zahvalil Bogu z besedami: »Benedicamus Domino«, od tod izvira označba igre.
*' Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnem zavodu, ki obstoji že 64 let
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru)
Z. hranilne vloge jamil poleg premoženja hranilnice
mirni ŠE MESTO CELJE	»°	«i-«n	——
dčiuuda, posveča poso-
painjo.
i vsem premoženjem in vso davčno močjo.
meri. Vse prožnj« rež uje brezplačno.^
)
■«{ks(jla v ■■•■rti—■ ta v homstruhrtjl mi
Josip Peftelinca
šivalni stroii in kolesa
Gritzner, Adler, in Phonix.
^ aam -gh	Najlapia	opreme, pouk * vezenj«
brezplačen.
mm  ..............................
I	ob vodi blizu Preicr
bJUDijana novega spomenika.
Št. 31647/27. ref. IX.
Razpis
Mestna občina ljubljanska razpisuje mizarska dela
dobavo notranje opreme za mestno klavnico.
Pravilno sestavljene in kolekovane ponudbe je oddati v gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II. do 13. decembra 1927 do 11. ure dopoldne.
Vse tozadevne podatke in pripomočke daje mestni gradbeni urad med uradnimi urami.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 6. decembra 1927.
VELOUR IN PLIŠ
domske plašče, velika Izbira — nizke
R. Miklauc ,1
Ljubljana, Lingarjeoa ul.
SUKNO-DOUBL' KAMGARN
za moške obleke, velika Izbira — nizke cene
R■ Miklauc ,Pri Škofu' Ljubljana, Llngarjeoa ul
Tovarna perila
..Triglav"
priporo2a svojo veliko zalogo vsakovrstnega mošktga perila
L ubljana, Ko odvorska ulica št. 8
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi
naifinejSi in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevajte ponudbo. «—* Teloton Itev. 2389.
Tehnltno in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna t Ljubljana, Dunajska casta it. la, IL nadstr.
Specijalni damski frizerski salon
,MILA“
se najtopleje priporoča Dunajska cesta štev. 7.
Izšla je
Blas rti kova
MALI OGLASI
Za ruske besedo se plah SO par. Za debele tlskaac pa Din 1.—.
Koks - Čebin
Woliova l/II. - Telel. 20»*
Išče se
stanovanje, obstoječe i* kuhinje ter dveh sob v centrumu mesta. Plača se dobro. Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje«.
Oglašujte v Narodnem Dnevniku
Širite .Narodni Dnevnik4.
za prestopno leto 1928,
ki ima 366 dni.
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je
bil že od naših pradedov najbolj vpo-števan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah.
»VELIKA PRATIKA« je najboljši in najcenejši družinski koledar.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
II
tiskarna in litografični zavod
LJUBLJANA, BREG ŠTEV. 12.
VeliRo isebiro
kovrstnih bluz, perila, kravat, vezenin in nogavic, rokavic ter zimskega perila priporoča po izredno
nizkih cenah
IGNACIJ ŽARGI, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta.
Hektograficm aparati zvitki, masa, crmlo, trakovi,
Telefon 20S0.	dobite	-vedno ln najceneje pri	Telefon	j*»	-
LUD. BARAGA - LJUBL) ANA, Selenburgova ulica ste
   S
JflDfUUUKO-PODUKAVSKA BANKA BEOGRAD
Delniška glavnica: 120,000.000 Din
|f,_______________
|	lit njene slovenske podružnice
• ^Delniška glavnica: 120.000.000 Din Kranj, Ljubljana, Maribor	_
ESKONTIRA: menice: SPREJEMA: vloge na hranilne knjižice in tekože ra{u™'Jn RupuT« TeviTta^lute" tor t«- f vesticijsko posojilo, 2l/s% ratno šteto, 4•/, agrarne obveznice ter vse kotirane papirje. Prodaja 1,1	S
g	vrSllJe	nakazila	v	tu-	in	Inozemstvu	najkulantneje.	_1
■  : ■ —,■««—■■ m
Izdajatelj: Aleksander 2ele»«ikar. - Urejaj«: Vladimir Bretek. - Za tiskamo »Merkur« oda^en. Andrej Serer. Vsi v Ljubljani.