Leto ¥11«, štev. 31
Ljubljana, nedelja 7. februarja 1926
Poštnina pavšallrana.	OgUSž 3 O i I?
s=r ithaja ob 4. zjutraj. =
Stane mesečno Din 25—; za ino-icmstvo Din 40'— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo t
Ljubljana, Knafiova ulica štev. g/L Telefon štev. 72, po noči tudi štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon št. 36.
inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Teieion št. 49?
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-jana št. * 1.842 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.241.
Opozarjamo, da se je celokupna rcdalicija «Jutra» preselila v Narodno tiskarno, Knaijeva ulica št. 5.
Ljubljana, 6. februarja.
»Ko bi Slovenija irrieia vsaj toliko avtonomije, kot jo ie imela včasih dežela Kranjska, kaj bj se naredilo s tem denarjem. Deželni odbor kranjski, ko ga je vodila SLS, je imel primeroma dosti manj denarja kot ga sedaj Slovenija plačuje in vendar, kaj vse je stori!! Ceste, šole, bolnišnice, vodovodi, živinoreja, melioracija, hudourniki itd. Danes Pa gre vse v Beograd in nazaj ne pride nič ali ie drobtinice, za katere se morajo boriti naši poslanci za žive in mrtve. Vsa turška sila in vse avstrijske krivice niso Sloveniji v preteklosti toliko škodovale« »Domoljub«.
Priznati se mora: klerikalci so mojstri v demagogiji ter nedosegljivi v varanju javnosti. Drastično znajo opisati težavne razmere, v katerih živi slovensko ljudstvo, a zvito in naravnost zločinsko pa istočasno naprtijo grehe, ki so .iih sami napravili, na hrbet drugim. Glavno »poijuanos glasilo SLS je v svoji zadnji številki s pti-občitvijo gornjega stavka pokazalo javnosti v tern pogleuu mojstrstvo klerikalne lažnivosti Prav je. da je to storilo, ker nam je olajšana prilika znova razgaliti hinavstvo klerikalne politike do golega ter ž njihovim lastnim argumentom dokazati, kako strašne posledice za slovensko gospodarstvo je rodila politika SLS poslednjih sedem let.
Glasilo SLS toži. zakaj nima Slovenija vsaj toliko avtonomije, kakor jo je imela včasih dežela Kranjska. Povedali smo že, da ie biia klerikalna večina slovenske Narodne vlade tista, ki je Iz lastne volje ukinila avtonomijo deželnega zbora ter vse funkcije deželnega odbora prostovoljno prenesla na državno oblast. Tudi deželne avtonomne ustanove in finance je klerikalna stranka centralizirala v državnih rokah. Že tu je iskati izvirni greh, iz katerega so se v poznejših letih v geometrični progresiji stopnjevale zle posledice nesrečnega centralizma, dokler niso dosegle obupnega stanja, ki ga klerikalno časopisje sedaj slika v tako živih barvah. Motijo se klerikalni voditelji, da je mogoče to za Slovence tako usodno zgodovinsko dejstvo ignorirati ali pa celo ironizirati. Nikdar se ne boste oprali utemeljenega očitka, da ste bili cenrralisii v odločilnem trenutku, ko je bila najugodnejša prilika, da bi očuvali ljubljanski in mariborski oblasti vsaj ono avtonomijo, kakršno sta imeli svoj-čas deželi Kranjska in Štajerska.
Klerikalci pa imajo še mnogo več krivde na usodnem centralizmu. Člen 96. Vidovdanske ustave predvideva ustanovitev oblastnih in okrajnih samouprav, katerih avtonomija je mnogo večja kot je bila ona starih deželnih zborov in odborov. Vse io, o čemer so lahko sklepali deželni zbori in še mno-go več pravic je pridržanih oblastnim skuDŠčinam že po sedanjih zakonih, ne viede na to, da se njihov delokrog še iahko po potrebi razširi. Avtonomija oblastnih skupščin je zlasti zato mnogo večja, ker je državna oblast skoraj brez ingerence na njihovo delovanje. Avstrijski deželni zbori so smeli sklepati zakone šele. če so dobili od cesarja predsankcijo in ko so bili sklenjeni, jih ie mora! potrditi cesar. Dejansko je bilo v Avstriji tako. da je bila deželna ■zakonodaja popolnoma odvisna od vlade na Dunaju, ker je o njihovi usodi 'i mo v oljno odločal pristojni minister. Za uredbe* oblastnih skupščin. ki ima-■0 isto zakonsko moč in veljavo koi orejšnji deželni zakoni, pri nas ni potrebna nobena predhodna odobritev in . :;bena vladarjeva sankcija. Nadzor-stvena pravica velikega župana nad .-hlastno zakonodajo obstoji samo v t'.Tii, da sme razglasitev sklenjene ured-. e oblastne skupščine odložiti, ako je protivna splošnim državnim zakonom. V tem slučaju pa mora veliki župan : ipraviti predstavko na Državni svet. ki je dolžan v dveh mesecih izdati re-■- tev glede zakonitosti uredbe. Če tega na stori, ostane pri sklepu oblastne skupščine!
Avstrijski deželni zbori so morali .n-ositi vlado za dovoljenje, ako so hoteli pridobiti katerakoli finančna sredstva ali napraviti kakršnekoli večje investicije. Naše oblastne skupščine lah-k" neodvisno gospodarijo do granice odst. od celokupnih državnih neposrednih davkov, v oblasti same uva-••'0 davke in potrebujejo dovoljenja finančnega ministra šele za viške nad 50 odst. državnih porezov.
Ni torej niti najmanjšega dvoma, da bl bile oblastne skupščine kot čisto avtonomne korporacije velikanskega pomena za slovensko ljudstvo, ker bi se v njih lahko še v veliko večji Izmeri reševale gospodarske, socijalne in kulturne zadeve, kakor preje v deželnih zborih in odborih. Deželne doklade, ki danes vse po izjavah »Domoljuba* čredo v BeozracL da nazaj uič go pride,
Pomirjevalna ekspedici a radičevskih ministrov
v Zagreb
Pesimizem splošno prevladuje. — Tudi radikalski sporazumaši so že obupali. — Uspeh Pašičeve včerajšnje avdijence.
Beograd, 6. februarja, p. Politična situacija je še vedno nejasna. Nihče ne vidi izhoda iz nje. Radičeva stalna agitacija po Dalmaciji in drugih krajih povzroča vedno večje nezadovoljstvo pri radikalih. To se je najbolje pokazalo na današnji seji radikaiskega kluba. Vsi govorniki so odločno zahtevati od vlade, da mora najti izhod iz tega mučnega položaja.
Radičevci in pomirljivejsi krogi so se tekctm dneva trudili popraviti mučen utis dosedanjih Radičevih nastopov ter so govorili, da bosta gg. Nikič in Pavle Radič, ki se peljeta Radiču nasproti, že vse uredila in da bo Radič dal zadovoljiva pojasnila. Toda Radičeve izjave, ki jih priobčuje današnja «Po!itika», ne govorijo baš v prilog tej tezi. Istočasno se je raz vedelo, kako je Radič postopal v Dubrovniku proti ravnatelju učiteljišča Gjorgieviču. Ogorčenje je splošno v vseh nacijonalnih krogih in vse se sprašuje, kam nas še popelje sedanji režim, pod katerim postaja nacionalna ideja kazniiva stvar. Popoldne so dospela tudi poročila o Radičevem govoru v Čapljini, ki so znova silno razburila radikale.
Proti Radiču se sedaj obračajo tudi skora vsi «sporazumaši» v radikalskem klubu, predvsem Ljuba Jovanovič, katerega je Radič še posebej razžalii, trdeč da ne bn več izvoljen ... V radikalnem kjubu je popoldne prečita! posl
Čirkovič brzojavko, ki io je prejel od ravnatelja Gjorgjeviča. Brzojavka se glasi: «Danes sem bil brutalno suspendiran s svojega mesta, češ da sem kršil ustavo, proslavljajoč v šoli sv. Savo tn Strossmaverja. Prosim zaščite in da se proti meni postopa v smislu določb zakona. Mihajlo Gjorgjsvič.» Čitanje te brzojavke so poslanci spremljali z ogor čenimi klici. Nocojšnjo sporazumaško «Vrcme» ugotavlja, da se vršijo poskusi za pomirjenje duhov, toda vsi napori so zaman, ker g. Radič povzroča s svojimi izpadi vedno hujšo kri.
Nekateri radikalski krogi še vedno upajo, da bo imela Nikičeva misija uspeli. Ministra N.kič in Pavle Radič sta nocoj v spremstvu dr. Košutiča odpotovala v Zagreb, kamor se vrača v pondeljek Stjepan Radič. Povdariti pa še splošni pesimizem, ki je zavladal v radikalski stranki. Tudi če Radič pristane na odločno pomirjevalne izjave, ve vsakdo, da je to le trenutno.
O včera.išnii avdijenci gosp. Pašiča se govori sledeče: Ministrski predsednik je kraliu obrazložil težko situacijo. Vladar smatra, da je definitivno razči-ščenie položaja mogoče šele po budžetu. S tega vidika ie treba presojati vse kombinacije, ki se danes porajajo.
Beograd. 6. februaria. n. Danes popol dne je imel sejo muslimanski poslanski klub, ki ie razpravljal o splošnem političnem položaju.
Junaška bojazen fašistov pred novimi volitvami
Direktorij fašistovske stranke je nastopil s posebno resolucijo proti propagandi za nove volitve. — «Fašizem je antiliberalen, antidemokratičen in proti slehernim volitvam!* — Fašisti bodo nadalje krojili ustavnost in red...
kem proti slehernim volitvam. 2.) Parlament ni nikako središče narodnega življenja. 3.) Vlada ne misli razpisati volitev, ker manifestira italijanski narod jasno vsak svo
Rim, 6. februarja o. Direktorij fašistovske stranke je pod Mussolinijevim predsedstvom prouči! na včerajšnji seji vprašanje volilne propagande, ki jo v državi neprestano širijo fašistovski nasprotniki. Direktorij je po daljši razpravi odobri! resolucijo, v kateri poziva pokrajinske fašistovske voditelje, naj onemogočajo vsako nadaljno volilno agitacijo in vznemirjanie. ker nikakor ni potreb no, da izrazi italijanski narod z glasovnicami zaupanje fašistovskemu režimu, in ker je sedanja parlamentarna večina popolnoma izvrševala svoje dolžnosti kot fašistovska revohicijonarna ustavotvorna skupščina. Dobro informirani rimski krogi pravijo, da so nasprotniki zanesli to propagando tudi v fašistovske vrste.
V »Popoio di Roma* piše ugledni fašistovski novinar Amicucci, nai si zapomni sleherni fašist naslednje: 1.) fašizem ie anti liberalen in antidemokratičen, in potemta-
jo naklonjenost MussoHniu in torei fašistov ski režim ne potrebuje volilnih glasovnic. 4.) Sedanji italijanski parlament ni poslanska zbornica Po starem kopitu, temveč re-volucijonairna ustavotvorna skupščina, ki mora dati narodu novo ustavo reda, ki ga pa še ni popolnoma zgradiia. 5.) Vsaka volilna agitacija predstavlja očiten protifa-šistovski čin. Fašistovski režim mora in bo tudi temeljito izpremeni! italijansko zbornico in senat.
»Popoio di Roma« dostavlja sledeče: »On!, k! se bojiio, da se bo fašizem parlamentarizma!, na! bodo pomirjeni. Če bi bilo to potrebno, bi Mussolini to takoj storil. Toda resnica je. da širlio voiihto gibanje !e oni, ki aspirirajo na nasledstvo.«
Generalna debata o proračunu
S
Govor posl. dr. Spalia. — Živahni incidenti.
Beograd, 6. februarja, r. Današnia seja Narodne skupščine se je Dričela ob 9.15 dopoldne. Prvi je govoril posl. dr. Spaho. ki je izjavil, da je pristaš narodnega sporazuma, a je ostro obsodi to. kar ie bilo med radikali in rad čevci na pravljeno kot »sporazuma. Obširno je dr. Spaho kritikoval delo posameznih ministrstev. Zahteval je med drugim, naj se dipravijo v ministrstvu ver oddelki za posamezne veroizpovedi, k! naj se združijo v en sam oddelek za vse veroizpovedi. Kot musliman je pripravljen odreči se posebnemu muslimanskemu oddelku. Trgovinsko ministrstvo nima skoro nobene kompetenes. četudi ima šest oddelkov in bo bate osnovan še sedmi. Glavne kottrpetence so temu ministrstvu odvzete: carinskih zadev se ie polastilo finančno ministrstvo. sklepanje trgovinskih pogodb ima v rolkah zunanje ministrstvo, tarifno politiko pa vodi prometno ministrstvo. Končno ie dr. Spaho prečita! izjavo, da njegovi poslanci ne morejo glasovati za proračun vlade, ki krši ustavo in zakone, zapravlja državno premoženje ter uvaja v sedanji gospodarski krizi nove davke.
Mod njegovim govorom Je cSoS!o do prizora, ki je vzbudil mnrgo veselosti. Iz ministrske sobe je stopi! v zboroval-nico notranii minister Bdža Maksimo-vič. pred katerim sta šla ministra dr. Nikič in Pavle Radič, Opozicija je pričela klicati: »Glejte kako vodi minister policije radičcvce!»
Ko je dr. Spaho iziavil, da je njegova organizacija naciionalna in ne verska, je posl. Vilder zaklical: »Glejte, da vas Radič ne suspendira, kakor je ravnatelja Gjorgjeviča v Dubrovniku!» Nato se je posl. Vilder obrni! k ministrom in dejal: »Po Dalmaciji potuje neko budalo, ki pravi da je aktivni minister. Baje bo to kak Kopenick al! Strassnofr. Hoče namreč falzificirati velikega Strossmayerja. Potrebno je. da ga pripeljete v Beograd, da bo koncc njegovim škandalom in budalostim.» Predsednik ie zaradi tega pcteval posl. Vikterja k redu.
Dr. Spaho je konča! svoi govor ob t!.10. nakar je bjla seja prekinjena ter napovedana prihodnja za pondeljek ob 9. dopoJdne.
V sredo bo govoril Svetozar Pribičevič.
Italijanske grožnje Nemčiji
Interpelacija Farinaccija radi nemškega protiitalijanskega bojkota.
Rim, 6. februarja, s. eMessaggeroa pri po« minja k izjavam bavarskega ministrskega predsednika He!da glede Južne Tirolske, da ne more niti Italija in niti Nemčija priznan ti Bavarski pravice, da se bavi z vprašanjem Južne Tirolske. Bavarskemu ministrskemu predsedniku js znano, da so vse vesti, ki so v Nemčiji rctzširjene o Italiji, napačne a!i pa pretirane. Znano mu je tudi, da gle. dajo nemški gospodarski krogi z veliko skrb jo na to kampanjo. Ako kampanja za hoj. kot ne bo prenehala, bo Italija organizirala od svoje strani bojkot nemškega blaga v Italiji.
Rim, 6, februarja, b. Farinacci je predlo«
žil skupSčit:: nastopno interpelacijo: «Po iz« javah bavarskega ministrskega predsednika, ki so sovražne Italiji, zahteva podpisani nujno od zunanjega ministra poročilo o sta« nju odnošajev med Italijo in Nemčijo.» Ka« kor javljajo listi, bo ministrski predsednik Mussolini osebno odgovoril aa to interpelacijo,
inomost, 6. februarja. Radi preklica svo« ječasno priznanega italijanskega državljan* stva je bilo 34 oseb izgnanih iz Južne Ti« ro!ske. Med izgnanci so učitelji, uradniki, t-govci in obrtniki. Pričakujejo se novi iz* goni.
Pred vstopom Nemcife v Zvezo narodov
Pomemben sestanek nemških ministrskih predsednikov s člani državnega kabineta. — Francoski glas o vstopu Nemčije v Zvezo narodov.
Berlin, 6. februaerja. s. Na povabilo drž, vlade so se danes dopoldne pod predsedstvom državnega kamtelarja sestali ministrski predsedniki nemSkih držav s člani državnega kabineta k razgovoru o zunanje -političnem poldžaju.
Po eksipozeju državnega zunanjega mini-sfra in po načelnih izvajanjih državnega kancelarja so podrobno razpravljali o vprašanjih. ki so v zvezi z vstopom Nemčije v Zvezo narodov. Pri tem so zastopniki nekaterih držav [zračili svoje pomisleke. Kon. ono se je ugotovilo soglasno stališče, da bodo posamezne države storile vtse, kar bi ojačilo položaj Nemčije v Zve2i narodov, ako bo državna vlada sklenila pristop Nem-
čije v Zvezo narodov,
Pariz, 6. februarja, s. List »L* Oetirvre« se bavi v zvezi z bližnjim vstopam Nemčije v Zvezo narodov z vprašanjem priključitve Avstrije k Nemčiji ter nastopa proti tozadevni kampanji List izjavila, da more vstop Nemčije v Zvezo narodov odvzeti temu vprašanju ostrost tudi v slučaju, ako bi se to vprašanje načelo, kar se pa ne bo zgodilo, ker se mora Nemčija s svojim vstopom v Zvezo narodov odreči neodvisni akciji v tej smeri ter sprejeti le rešiter t okviru Zveze narodov. List končuje, da je vstop Nemčije v Zvezo narodov eno jamstvo vež za vzpostavitev in ohranitev pravega miru.
Nova Radičeva izzivanja
Radičev govor v Čapljini in njegove izjave v beograjski «Poli-
tiki».
Čapljina, 6. februarja, n. Dopoldne je imel Stjepan Radič na glavnem trgu velik shod. Najprej je govori! o postanku kmet«
Odgovornost madžarskega minlsterskega predsednika za falzifikatorsko afero
Obdolžltve grofa Karoljja. — Erzbergerjev morilec med ialzifi-
katorjL
skega gibanja na Hrvatskem. Potem je de» jal. da ne trguje s politiko in tudi ne z ve« ro. To dvoje je treba dobro razlikovati. Ra« dič je nadalje reke!, da je hercegovski kmet po svoji marljivosti enak slovenskemu, da pa mnogo bolj ljubi svojo domovino nego Slovenec. Prosvetni minister je potem na dolgo in široko govoril o nedotakljivosti domačega praga inp rešel potem na zadružni štvo in na finančno politiko. Silovito je na» padel finančnega ministra, češ dr. Stoiadi« novic je običen bankokrat. Ta gospod bi mora! dati za oškodovance po vremenskih nezgodah 100 milijon t dinarjev, da! pa je samo enega. Radič je povdarjal, da so Hr« vatje le zato na vladi, da nadzorujejo radi« kale, njihovo postopanje s Hrvati in de. narno poslovanje. Na koncu svojega govora je dejal prosvetni minister: Vem, da bom, imel zaradi svojega govora velike komedi* je v Beogradu, toda tudi to bo prešlo. Ra« dikali dvigajo večji ! -up zaradi premestit« ve kakega uradnica, kot pa zaradi uničenji tisočev kmetskih družin. Toda ia t zaupam v pravičnost kralja. On ljubi kmeta. Trdno sem uverjen, da ostaneta zvesti Hrvatski seljački stranki in «" se bodo »trnili vsi Hrvati, Srbi ln Slovenci v eno stranko.
it Capljine »e je odpeljal Stjepan Radič
bi ostale leoo v Ljubljani in v Sloveniji. In če je Slovenija zadnjih sedem let plačala okoli S00 milijonov Din neposrednih davkov, bi od tega mogio v Sloveniji ostati polovico.
Kdo je bil. ki je ves čas, odkar je bila ustava sprejeta, preprečava! ustanovitev oblastnih avtonomij? Mar ni bila to SLS, ki je s svojo politiko na ta način na eni strani podpirala centralizem v Beogradu, na drugi s.rani pa «izmozgava!a» Slovenijo?.
v Ljubuške, kjer ie govoril o raznih gospo« darskih vprašanjih.
Beograd, 6. februarja, p. Novo mučno sen zacijo v radikalskih krogih so povzročile iz« jave g. Radiča, ki iih objavlja današnja »Politika«, katere dopisnik je v Gružu opc zon! prosvetnega ministra na razburjenje, ki vlada v Beogradu radi njegovih govorov. »O tem sem že govoril s spojim nečakom,» je dejal g. Radič, in v Beogradu vedo, da ni bilo tako, ako nočejo slabo razumeti. Ljudje so preveč občutljivi. Tudi g. Ljuba Jovanovič, kater-ga mandat v južni Dalma. ciji ni več s:guren. Smatram ia svojo pra« vieo in dolžnost povedati, da želim naj se muslimani opredelijo za Hrvate. Vpitje ra« di mojih izjav bo trajalo nekaj časa, a go« spoda se bo že pomirila, ker stvarno te iz« jave ne značiio ničesar drug:ga kakor kon« solidacijo razmer.*
Na opozorilo, da je Marko Gjuricič na» stopil proti njemu, je izjavil St. Radič, da to gotovo ne more biti točno, ker zaupata drug drugemu. Nadalje je izjavil, da je srb« stvo Dubrovnika le politično srbstvo.
O volitvah, o katerih ie govoril na shodih je izjavi! St. Radič, da bodo. »Stira stvar« pa je, d« gredo radikali in radičevci skupno na volitve. Sedanji parlament, ki je bil vo« !jen pod Obznano, ne more popolnoma iz« vesti sporazum«. Volitve pa ne morejo biti tako kmalu, ker veljajo mnogo denarja. Do. lder ne bo svobodnih volitev, se tudi ne more irvršiti revizifa ustave, a tudi krat/e« vo kronanje se ne more Izvršiti pod sedat ntim parlamentom.
Poseti pri Pašiču
Beograd. 6. februarja, p. Ob 5. popoldne sta poseti!a predsednika vlade Pašiča mini« stra Miša Trifunovič in dr. Srskič potem pa francoski poslanik Grenard. Domnevajo, da ; je poset francoskega diplomata pri ministr« | skem predsedniku v zvezi s konferenco zu« i etajih ministrov Mile tatic te.
Budimpešta, 6. februarja. »Pester Lloyd» priobčuje članek grofa Emerika Karolyiia, ki stoji v najožjih odnošajih z državnim upraviteljem Horthyjem. Ka-ro!yi obtožuje Bethlena. da je Nadossy tekom petih let razpolagal z najdale-kosežnejšimi pooblastili. Bethlen je bil od novembra dalje trikrat cd najresnej-še strani opozorien na ponarejanje fran kov. Perenvi je sporočil Bethlcnu, da je Nadossv vpleten v afero, in navzlic temu je ministrski predsednik ravno Nadt0ssyja poveril s preiskavo. Po Povratku iz Ženeve s^ Bethlen ni brigal za stvar, temveč se je ukvarjal z lovom. To je težak prestopek, ki zasluži najostreišo grajo.
Karolyi očita nadalje Bethlenu hi-navščino. da je že štiri tedne vedel za ponarejalsko afero, pa se je vseeno delal presenečenega, ko je prišla stvar na dan. Ministrski predsednik .ie kriv tudi. da je dopustil zaupni razgovor med notranjim ministrom in Nadossyjem 24 ur prej. preden je bi! slednji zaprt, čeprav je medtem že dospela iz Nizozemske vest o Nadossyjevi krivdi. Bethlen tudi ni obvestil svojega namestnika ministra Bazsa in ministra pravde Pesthyja o aferi in je skušal ovirati preiskavo fran coskih organov. Končno skuša Karo!yi oprati državnega upravitelja Horthyja,
Budimpešta, 6. februarja, g. Današnji čla« rek grofa Emerika Karolyia v »Pester Lloy. du», ki dokazuje politično odgovornost mi« nistrskega predsednika gTofa Bethlena v fal zifikatorski aferi, daje opozicijskim listom povod, da pišejo o predstoječi krizi kabi« neta. Temu nasproti le uradno ugotavlja, da se niso pojavili nikakršni momenti, iz katerih bi »e moglo sklepati omajanost za« upanja v kateregakoli ustavnega faktorja. Vse tozadevne vesti so popolnoma brez vsake podlage. Ministrski predsednik grof Bethlen si jc pridržal pravico odgovoriti članku na časopisne napade grofa Kveot
«Pesti Kuriera trdi danes, da je v falzi. fikatorski aferi mnogo imenovani Schultz identičen z morilcem Erzbergerjem, Scliuk tzejem, vendar pa tozadevna poizvedovanja niso dovedla do nobenega rezultata. Nameščenci v kartografskem institutu so izjavili, da niso nikoli videli Schu'tzeja in da ga sploh nc poznajo.
Kakor javlja cPester Llovd», je izjavil predsednik državnega pravdništva, da bo policija storila nove korake, ako bodo haa> ški protokoli spravili na dan nova dejstva. Dal je policiji nalog, da v slučaju potrebe nastopijo proti osebam, ki so imenovane v dnevniku polkovnika Jankovicsa.
Seja radikaiskega kluba
Beograd, 6. februarja. y. Nocoj se je vršila seja radikaiskega kluba, na kateri je imel Ljuba Jovanovič velik govor. Najprej je stvarno kritiziral proračun. potem pa sedanji politični položaj ter delovanje vlade in zlasti nekaterih ministrov. O nekaterih članih vlade ie dejal, da ie njihovo Postopanje v protislovju z določbami ustave. Gosp. Pašič. ki je zelo zaposlen, ne more vsega kontrolirati. Ostro je gosp. Jovanovič napadel prosvetnega ministra Radiča. Dejal je, da ta gospod ogroža s svojimi izjavami vse sadove, ki jih je prinese! narodni sporazum, ki mora biti podlaga vsej naši notranji politiki Ako Radič trdi. da sedanji parlament ne more izvesti državnega akta kronanja vladarja. se zelo moti. Narodna skupščina ima za ta državni čin potrebno kvalifikacijo in ga bo izvedia. čim smatrajo vsi v poštev prihajajoč: faktorji, da je prišel čas za kronanje kralja. O grožnji Stjepana Radiča. da je v nevarnosti mandat Ljube Jovanoviča. ie deial stari radikalski prvak, naj si gosp. Radič o tem ne beli glave in da je to že njegova skrb.
Nova škandalna afera Stjepana Radiča
V Dubrovniku je Radič odstavil ravnatelja učiteljišča, ker {e proslavljal Strossmayerja kot Jugoslovenal
I Dubrovnik, 6. februarja.
Prosvetni minister St. Radič je včeraj s svojo soprogo ln posl. Bačintčem posetil učiteljišče, zavod usmiljenih sester ter trgovsko-pomorsko akademijo. V učiteljišču je sporočil ravnatelju Mihajlu Gjorgjeviču, da je odstavljen in da postavlja na njegovo mesto za ravnatelja prof. Ledererja, po letih najstarejšega učitelja v šoli. Ta ukrep gospoda Radiča je zbudil v Dubrovniku veliko senzacijo in ogorčenje.
Radič je izjavil novinarjem, da je odstavil sedanjega ravnatelja iz »nujnih pedagoških razlogov«. 2e prej je dobival o njem pritožbe, na predvčerajšnji Strossmayerjevl proslavi pa Je govoril ravnatelj Gjorgjevlč o Strossmaverju tako, kalior se ne smo govoriti. Rekel je namreč, da je bil Strossmayer Jugo-sloven. Ne more oa se o Strossmayerju govoriti kaj takega, ne da bi se reklo, da je bil Hrvat, ker je to zgodovinski lalzifikat. G. Gjorgjevič je tudi odgovoren za to. kar je govorila učiteljica gospa Najdanovič. (Ta je namreč poveličevala idejo jugoslovenstva.)
Zaradi odstavitve ravnatelja učiteljišča so profesorji učiteljišča poslali min. predsedniku Pašiču brzojavko, ki pravi: «Vsi Srbi, učitelji na srednjih šolah v Dubrovniku se izjavljamo solidarne z brati Hrvati ter naienergičneje Protestiramo proti izjavam prosvetnega ministra g. St. Radida, izrečenim v popolnoma separatističnem duhu na učiteljišču v Dubrovniku ter naperjenim proti učiteljem sploh kakor tudi p-"1' učiteljem srbskega plemena in pravoslavne
vere ter proti delovanju učiteljev v duhu narodnega edinstva. Posebno protestiramo proti odstavitvi ravnatelja učiteljišča g. Mihajla Gjorgjeviča. ki je bil ustno suspendiran, ker je kot zelo v&-sten uradnik vodil poverjeni mu zavod v duhu bratske ljubezni ter narodnega edinstva, kar je za g. Radiča protiustavno. Ko pošiljamo ta protest, prosimo g. predsedn. vlade, na) nas zaščiti pred takim postopanjem g. ministra prosvete ter njegovimi brezvestnimi prilizovala v Dubrovniku, ki so odkriti sovražniki vsega, kar je narodno in bratsko, ker ne moremo vršiti svoje učiteljske narodne dolžnosti v duhu narodnega edinstva ter bratske ljubezni in sloge, kakor nam to velevajo vest ter interesi naroda ln države.«
Novinarjem ni bil dovoljen pristoo v šole, zlasti pa jim je zabrani<>?i vstop v učiteljišče, zaradi česar se ni mo^el v celoti objaviti govor, ki ga je imel Radič pri odstavitvi ravnatelja učiteljišča.
Značilno je. da je Padiifi odredil Strossmayerjevo proslavo samo na hrvatskih šolah, ne pa tudi na slovenskih in srbskih, kar se splošno tolmači kot akt plemenskega separatizma.
Dubrovnik, 6. februarja, p. Pod pritiskom splošnega ogorčenja, ki je zavladalo v južni Dalmaciji radi Radiče-vih terorističnih aktov proti narodnim profesorjem in učiteljem, je tukajšnja okrožna organizacija NRS poslala vodstvu stranke v Beograd zahtevo, da se Radičev ukrep proti ravnatelju Gjorgjeviču takoj razveljavi.
Bratianova diktatura v Rumuniji
(Senzacijonalne trditve pariškega «Ouotidiena» in londonskega «Daiiy Expressa».)
—ž— Pariz 4. februarja.
Velikansko senzacijo so vzbudila razkritja londonskega lista »Daily Ex-press« in pariškega »Guotidiena« o zakulisnih dogodkih na rumunskem dvoru in njih vplivu na rumunsko politiko. «Quotidien« je poslal posebnega poročevalca v Bukarešto, ki je na licu mesta doznal silno zanimive stvari. Svoja poročila je pošiljal v Pariz iz Beograda, kajti diktatura, ki vlada sedaj v Rumuniji, strogo nadzira inozemsko pošto.
če je verjeti »Ouotidienu« se je pred par tedni vršil v rumunski kraljevi palači v Cotroceniju sledeči prizor: Kralj in kraljica sta s solzami v očeh prosila ministrskega predsednika Bratiana. naj reši njih sina, prestolonaslednika Karo-la. Toda Bratianu se ni dal omehčati:
—	če ne zapustite vašega sina, vas bom jaz zapustil. Da dinastija nima močnejše zaščite kot mene in moje stranke, to veste. Če ne siedite mojemu nasvetu, pomislite na posledice.: Rusija, ki vedno ogroža Rumunsko. bo zasedla Besarabijo: kmetje pa hočejo postati svobodni lastniki zemljišč, ki jih obdelujejo. Če moja stranka več ne bo branila dinastije, je po njej, kajti zunanji in notranji sovražniki jo bodo uničili..
Preplašena in ponižna sta se kralj in kraljica uklonila. Da ohranita krono* sta doprinesla najtežjo žrtev, žrtvovala sta svojega otroka.
Jean Bratianu je že dolgo neomejen vladar v Rumuniii. Rum unija je dežela, v kateri menda ni težko vladati. Pet let je bi! ministrski predsednik Demeter Sturdza, ki je umrl v neki blaznici v Franciji. Pariški zdravnik, kl ga ie pre-iskal. je vprašal, s čim se bavi. Ko so mu povedali, da je to rumunski ministrski predsednik, je začudeno zdravnik vzkliknil:
—	Srečna dežela, ki jo lahko brez nevarnosti vlada blaznik!
Jean Bratianu in njegov brat Vintila. ki mu stoji ob strani, sta s sistematičnim delovanjem dobila v pest vse gospodarsko bogastvo Rumunije: banke, petrolejska zemljišča, rudniške koncesije, tramvajska podjetja itd.
Vse to je danes v rokah mož tako-zvane liberalne stranke. Mala klika si je s pomočjo politične nadvlade zasužnjila vso deželo, koje bogastvo izrablja v svojo korist.
To širokopotezno podjetje izžemania, ropanja in korupcije se vrši od najnižje stopnje pa do vrha, od malega načelnika, ki ne da vagona, če mu ne *ma-žete«, pa gor: do ministra. Vse to se vrši pod krinko patrijotizma, kojega maska pa le tu in tam pade.
Malo komu je znano, da ječi Rumu-nija danes pod hujšim diktatorstvnm. kot katerakoli druga evropska država. Primo de Rivera. Pangalos in morda celo Mussolini bi se lahko šli učit k Bratianu!
Opozicija sestoji iz dveh demokratskih strank, iz »tzaranistov«. to je se-ljaške stranke in narodne stranke, koje načelnik je univ. prof. Jorga.
Na dan 7. februarja je vlada določila občinske volitve, ki so prve po letu 1914.! 2e iz tega samega je razvidno, kako vlada diktator Bratianu v Rumuniji. Najnovejše vesti iz Rumunije javljajo, da se je Bratianu posrečilo potom nasilja in goljufij, močno stališče opozicije popolnoma omaiati. tako, da je ta prisiljena prenesti središče svoje politične akcije v Pariz, torej v inozemstvo. Upanje, da pride v aprilu do razpusta parlamenta in v maju do novih volitev, je s tem nokopano.
Napram Bratianu in niegovi kamrfll
je že dolgo nastopal prestolonaslednik Karol. ki je obsojal vladino sramotno počenjanje in zločine. Javno se je izrazil.. da bo to privedlo Rumunijo do poloma.
Da je princ Karol brez napak, tega seveda nihče ne bo trdil. Njegova zanemarjena vzgoja ga ni vsposobila za boj pod tako težavnimi okolnostmi. Eno dobro lastnost ima princ, da Je pošten. S tem si je pridobil mnogo simpatij. Ena njegovih slabih strani pa je, da se preveč zanima za nežni s""! in njegove pustolovščine izrablja Bratianu proti njemu na naravnost zahrbten način.
Lani je princ svoji materi, kraljici, enkrat pisal radi ene takih zadev iz inozemstva: »Kdo vlada v Rumuniji, Hohenzollernci ali Bratianu?*
To pismo so kraljici ukradli in Bratianu ga je dobi! v roke. Prisilil je nato kralia, da zapove princu, da se mora odpovedati prestolu.
Kralj se je udal, poslal kurirja k princu Karolu. ki se je tedaj nahaja! v Benetkah. Ta je. do grla sit umazanih dvorskih intrig, podpisa! odpoved, ne da bi dosti pomišljal.
Ko ie kronski svet sprejel odpoved, je da! kralj poklicati g. Jor-o. vodjo narodne stranke in ga prosil, naj vstopi v vlado, ter mu povedal sklepe kronskega sveta.
G. Jorga pa je vzkliknil:
— Od danes naprej ie Vaše Veličanstvo ujetnik Bratianov in ne rabi več mojih nasvetov. Z Bogom! . . .
Propaganda za Združene države evropske
Po grozotah svetovne vojne se ie mogočiito ojači! pokret, ki ga imenujemo »pacifizem« in ki stremi za tem. da se ohrani mir med narodi in se v bi>-dočnosti z uporabo Primernih sredstev onen>3gočiio vsa krvava obračunavanja.
Med pobornikj pacifizma se je pred letj pojavila struja. ki zastoja mišljenje. da bi se dala nova vojna v Evropi najuspešneje preprečiti, ako bi se vse evropske države združile v veliko državno zvezo po vz>;>rcu Združena držav ameriških. Za očeta te ideje srna-traio nemškega publicista Coudenhove-ja. Ideja o Združenih državah evropskih sprva ni našla v evropski javnosti posebnega ouziva, ker se je zdela pre-utopistična. Živahna propaganda, ki so jo započeli Coudenhove in njegovi somišljeniki za to idejo, na je obrodi'a sa-d>ove. Zanimanje za misel ustanovitve organizacije, ki bi naj obsegala vse evropske države, narašča in pridobiva pristaše med najuglednejšimi državniki, politiki in znanstveniki ne samo v Evropi. marveč tudi v Ameriki. Baš pretekli teden se je vršiia v New Yorku konferenca, kj je bila posvečena temu pnoblemu in katere so se udeležile izključno osebe, ki igrajo v ameriškem javnem življenju prav ugledno ulogo. In na tei konferenci se je sklenilo, da se skliče še letos meseca oktobra v enem izmed glavnih evropskih mest kongres vseh pristašev panevropske ideje, na katerem bi se naj v podrobnostih organizirala akcija za ustanovitev Evropskih ujedinjenth držav. Kakor se torej zdi je takozvani panevropski pokret na potu. da si pridobi toliko spoznaval-cev in pristašev v Evropi in Ameriki, da postane uvaževania vreden faktor tudi v mednarodni politiki
In res razpravljajo v zadnjem času o tem gibanju najuglednejši svetovni listi v Ameriki Franciii in Angliji, predvsem pa seveda v Nemčiji ki je poleg Francije najbolj zainteresirana, ako se izvedejo ideje, ki iih propagirajo pristali Evropskih združenih držav.
Naša iavnost doslej ni imela prilike globlje seznaniti se s tem pokretom. zato se nam zdi umestno, da n oodnmo
o širokih potezah izvajanja enega glavnih pobornikov panevropske ideje pno-fesoria berlinske tehnike dr. Julija VVol. la. Dr. VVolf povdarja: Na možnost Panevrope se drznem verovati Ta Ideja se uresniči ker se n*>ra uresničiti Ako bi ostale evropske države »same ln majhne*, bi se za večne čase Izločile iz soodločevanja v svetski politiki Postale bi iz subjektov objekti politike, iz Ijrralcev figure na šahu. Na sebi ug*xlno razpoloženje vseh evropskih narodov za ustvaritev Panevrooe Je imelo za posledico, da se Je razmejitev posamnh držav izvršila tako. da ž njo nj popolnoma zadovoljna niti ena država. Tudi ni nobene možnosti, da bi bila razmejitev za vse pravična, ako hočem vse države ostati naodvisne Da bi vrnil to. kar mu je dalo srečno naključje, na to seveda nihče ne misli Vsak skuša na pošten ali nepošten način zaščititi to, kar je pridobil. Zadovoliti se z ustvarjenim položajem, se otežuje premagancem s tem, da so jim odvzeli poleg ozemlja, ki ga lahko prebolč, tudi teritorije. kj so jirp potrebni za življenje. Nemožnost korigira iočega deiania raz-paljuje besede. Pred razprodano hišo igrajo komedijo. Te komedije pa se s posebno bravuro udeležujejo tudi nekatere zmagMvite države in. kar je zlasti značilno, prav tiste, pri katerih bi morali postaviti pred besedo zmagovit na-rckovatnl znak. Ni samo naključje, da ima Italija svojo Mussolinijevo gardo... Zajvreka za čim naiskioraišnjo združitev evropskih držav so po mnenju berlinskega znanstvenika mnoge diktatorske in poldlktatorske moči Te sile so: šovinizem, ki prevladuje v vseh narodih, gospodarska megalomanlja posamnih evropskih držav in kapitalizem.
Te notranje odporne sile proti združitvi Evrope v eno državno celoto so mmogo močnejše, kakor one. k! delujejo od zunaj protj taki državnopravni reformaciji Evrope.
In kakšna nai bo ta formacija? Dr. VVolf si io zamišlja kot zvezno driavto. kj bi Jo tvorile vse sedanje evropske države z Anglijo vred. Izključena pa hI nai bila Iz te tvorbe — Rusija. Seveda nastaja pri tem vprašanje, ali bi hoteli v to državno tvorbo vstopiti slovanski narodi če bi bila Iz nje izključena Rusija. Najbrže ne. ker bi se pač zavedali da bi taka Panevropa. ki bi ne obsegala tudi Rusije, že od vsega začetka zasledovala protlslovanske cilje, to je namen, da bi slovanske države ne Imele sor>d]i>čuioče besede v zvezi To uvažuje tudi profesor Wo!f, vendar pa je mnenja, da bi se končno i Rusija vdala v svojo usodo, pišoč: «Za Rusijo seveda bi bila Panevropa ki bi obsegala vse nazadnjaški orijentirane slovanske narode in ki bi bila ob boku Angliji, občutna omejitev v njeni moči. Toda preprečiti pa bi vendarle ne mogla te nove državne tv*>rbe. vsai ne s silami. k| jih ima sedaj na razpolago.
Panevropa se torei udejstvi v trenot-ku. čim se posreči zlomiti odpor v lastnih vrstah. To pa je mogoče samo. ako se preje popolnoma sporazumeta Nemčija in Francija, kar pa bo tem lng-Iie. ker sta obe poklicani, da igrata ve-tko ulogo v bodoči Panevropi.»
lz teh zadnjih stavkov je vidno konjsko kopito. Gemu se Nemci toliko zavzemajo in navdušujejo za Panevnopo? Ker si hočeio s pomočjo te nove tvorbe zopet pridobiti stare svoje pozicije v Evropi in zopet postati v drugi obliki sevč. gospodarji zapadnoevropskih slovanskih narodov. Temu cilju predvsem služi teza, da bodi Rusiji vnaprej za-branjen vstop v Združene države evropske. Seveda Slovani z Rusijo na čelu bi tvorili v evropski zvezni drfavi moč. ki bi daleko nadkrilievala nemško, in zato naj bi se osnovala Panevropa brez Rusije. Ni treba sevč povdarjati, da delajo »panevropci* z nazori profesorja Wolfa račun brez krčmarja. Slovani so ipak prepanietni. da bi se dali znova v tei ali oni obliki vpreči v nemški voz. Zato iz te »panevropske moke* sploh ne bo kruha, ako pa se kdaj speče ta kruh. se izpeče samo s sodelovanjem vseh slovanskih narodov in držav. torej tudj Rusije!
H konferenci v Temišvaru
Po tolikih odlašanjih se vendarle st-stanejo zastopniki Male antante na konferenco v Temišvaru. in sicer dne 10. t m. Od vseh treh držav se oficijozno naglaša, da odlaganje konference nikakor ni morda izraz kakega notranjega nesoglasja ali negativna želja enega od članov Male antante ali morda celo efekt kake vnanje sile. marveč da ima svoj vzrok edinole v tehnični strani Baš dejstvo, da so se tri zaveznice odločile. da se konferenca vrši že 10. februarja, se more smatrati kot dokaz, da ni bilo nikakih negativnih namenov prj njenem odlaganju.
Pač pa je izredno, da se konferenca vrši v Temišvaru. to je na rumunskiti tleh zakaj določba se glasi, nai se vrši zaporedoma v posameznih od treh dr-živ in bi bila to pot na vrsti Jugoslavija. Baš ker se rumunska delegacija ne more za dalje časa odstraniti iz svoje države, kjer čakaio njeno stranko burni dnevi veleodločilnih volitev, se je izbral za kraj posvetovanja Temišvar. ki je za vse tri stranke ugodno prometno križišče. Dalje je še omeniti, da se smatra temišvarska konferenca za izredno in da se prihodnja redna konferenca vrši poleti v Jugoslaviji.
Kar se tiče delovnega programa konference, se s poučene strani poroča, da bodo tvorile glavni nredmet razpravam zadeve, ki so v zvezi z naivažnešim političnim dogodkom dobe. ki je pretekla od Doslednieea sestanka Male an-
tante, z locarnskim sporazumom. Na njem Je sicer samo Češkoslovaška direktno udeležena, toda njene posledice zadevajo v prav toliki meri tudi Jugoslavijo in Rumunijo. Zakaj locarnski pakt je postavil v ospredje celo vrsto izredno važnih političnih problemov, to so predvsem vprašanje nemškega sodelovanja pri Zvezi narodov, ki je postalo sedaj neposredno aktualno, priprave za veliko razorožitveno konferenco, možnost, da v večji meri sodelujeta v splošnoevropskih stvareh Amerika in sovjetska Rusija. Pri tem stopa v ospredie važnost onih določb, ki sto-ie v mirovnih pogodbah glede posameznih držav. n. pr. glede mednarodne kon trole razorožitve itd. Vse to so stvari, ki se tičeio v največji meri Male anian-te in vseh njenih posamezn.h članov in naglaša se oficijozno, da bodo tvorile glavni del razprav temišvarske konference.
Drugj poglavitni del razprav bo posvečen madžarskemu problemu, ki je postal posebno pereč po škandalu s ponarejenimi bankovci Naglaša se, da se z madžarske strani ni nič storilo, da bi se zmanjšala utemeljena nezaupnost Male antante napram Madžarski: zato je pričakovati, kakor se napoveduje, da bo temišvarska konferenca razpravljala tudi o tem. kako najti sredstva, da se zavaruje Mala antanta in vsa Evropa pred ponovitvijo sličnih dogodkov tn pred oškodovanjem materijalnih interesov onih. proti katerim so bita in so še naperjena ta nesolidna prizadevanja ma džarske iredente.
To sta glavna dva predmeta bodočih diplomatskih razprav temišvarske konference. S tem pa ni rečeno, tako se na glaša, da ne bi še marsikaj drugega tvo rilo vsebine razgovorom med zastopniki Male antante. toda to bodo stvari, ki se tičeio več ali manj posameznih njenih članov in so stvar posameznih držav. Misli se prj tem očividno na stvari kot so priznanle sovjetske Rusije, priprave za balkanski pakt in slič-no. kar se ne tiče Male antante kot celote.
Mala antanta je politična zveza, ki io je svorila živa potreba; zato Jo z zadoščenjem vidimo na funkciji, kadar so na dnevnem redu najaktualnejši medna-rodnopolirični problemi. V tem leži hkrati garancija tudi za njeno bodočnost
Politične beležke
-f- Dr. Korošec o Stjepanu Radiču. »Narodna Politika« objavlja govor, ki ga ie imel dr. Korošec koncem prešlega meseca na sestanku hrvatske klerikalne stranke v Krašiču. Na tem shodu ie dejal dr. Korošec, da zahteva hrvatska klerikalna stranka avtonomijo Hrvatske in Slavonije, lastno zakonodajo in finančno samostojnost, torej popoln separatizem Hrvatske in Slavonije. Naglašal je tudi. da so bili on. dr. Spaho in Davidovič dve leti z Radičem v zvezi končno pa je izdal Radič vse tri in svoj narod ter odkupil svojo svobodo s suženjstvom svojega naroda. Kakor se vidi. bi dr. Korošec rad prevzel bivšo ulogo Stj. Radiča. In slovenski klerikalci se še branijo očitka separatizma! Da dr. Korošec tudi na Hrvatskem ne bo uspel s svojo separatistično propagando. pa dokazuje govor voditelja hrvatskih klerikalcev Stjepana Bariča. ki je na istem sestanku naglašal. da vidi hrvatska pučka stranka v SLS svojo po-sestrimo in da se hrvatski klerikalci morejo s slovenskimi strinjati v socijalnih in kulturnoverskih vprašanjih, ue pa vedno v političnih vprašanjih, ker sta to dve stranki s posebnim vodstvom in posebno politično taktiko. Iz tega se vidi. da dr. Korošec s svojo agitacijo niti med klerikalci na Hrvatskem nt uspel.
-f Svobodna znanost In klerikalci
Lani se je »Slovence« ob neki pril ki z vso vnemo zavzel za svobodo znanosti na univerzah, kar je presenetilo vso neklerikalno javnost, ki vč. da je kleri-kalizem od nekdaj bil sovražnik svobodne znanosti. Mi smo tedaj označili »Slo venčevo« zahtevo samo kot navadno agitacijsko sredstvo, kar se je tudi kma lu izkazalo kot resnično, ker je klerikalno glasilo kmalu nato začelo zopet objavljati članke v nasprotnem smislu, ki so trdili, da ie svobodna znanost samo v toliko dopustna, v kolikor je v skladu z raznimi papeškiml odredbami. Da je svobodna znanost v nasprotju s klerikalnim naziraniem. kj priznava v vsakem oziru končno odločitev rimskemu papežu, dokazuje vnovič dekret svetega oficija. ki je bil pred kratkim izdan proti profesorju krščanske zgodovine na rimski univerzi duhovniku Bounantiiu. čegar vsa dela so bila obsojena ter mu je bilo prepovedano, da piše. govori in učj v šolah stvari, ki se tičejo vere. Ker Buonauti ni prekinil svojih Predavanj je bil ponovno obsojen od Vatikana. Prepovedano mu je bilo nositi duhovniško obleko. Obsojena so bila vnovič vsa njegova dela. zlasti pa nicgova revija »Verska raziskavama«. Iz tega sledi, da naši klerikalci ne morejo m ne smejo biti za svobodo znanosti, ako pa so se kdaj Izrekli zanjo. so to storili le iz strankarsko - agi-tacliskih ozirov ter proti intencijam pa-peža.
4- Okrožnica šolskim vodstvom. Prosvetni šef gosp. Lončar Je pred svojim odhodom — imenovan bo namreč za direktorja muzeja da na ta način pride v 3. grupo l. kategorije — izdal nekako okrožnico šolskim vodstvom. Pisana je kakor d' 11 ra šolska naloga in ima deloma zbrane misli, kj so pač že dol-iro skuona Jast prijateljev dobre šole.
Okoli vprašanja razmerja do cerkve gre g. Lončar previdno, češ. dajmo cerkvi, kar je ničnega. Tako je Svoj čas je g. Lončar pisal v tem pogledu mnogo iasneje. V ostalem g. Lončar to-liko< piše o službovanju na kmetih, o nadurah, o dopustih, kar vse podpišemo tudi mi. Sicer pa gosp Lončar akcijo g. Dimnika kar najtopleje uradno priporoča. To interesantno dejstvo ne sme ostati nezabeleženo.
■f Radšoeva prosvetna politika. Kakor znano, je St. Radič posetil nedavno zagrebški muzej za umetnost in umetno obrt ter zagrozil tamošniim nameščencem, da jih bo razgnal. medtem ko je označil umetnine v muzeiu za staro kramo. Rad č ie svoio grožnio izpolnil. kajti ravnatelj muzeja prof. Gju-ro Szabo je po vesteh iz Beograda že postavljen na razpoloženje. Z drugim ukazom pa je na Hrvtskem imenovan za okrajnega šolskega nadzornika učitelj Nikola Tot. ki je, kakor javlja »Ri-ječ«. svoječasno prisilil učileljstvo svojega okraja k izjavi proti državi, preprečil zaprisego občinskega zastopa in organizira! posebno separatistično privatno šolo. ko je bi! zaradi republikanske propagande odpuščen iz službe.
+ Pribktevičev shod v Mariboru in cKmetski list«. Nedavni Radičev shod v Mariboru je bil klavrna komediia v primeri s Pribičevičevirn zborom. Tega se zavedajo tudi slovenski radičevci pri »Kmetskem listu«, ki pišejo sedaj v svoji slabo prikriti zavisti, da je 1'ribi-čevičev shod v Mariboru potekel brez zanimanja ln da nista bila niti dvorana niti galerija napolnjenj. kakor bi bilo pričakovati če se računa na ljudsko radovednost! Nadalje pravijo, da ni bilo ob napovedani uri niti polovico dvorane polna in da so Pribičeviču aplavdi-rali le po dvorani razmeščeni plačani klakerjl! Dasi je bilo ravno na mariborskem shodu SDS kmetsko prebivalstvo zelo častno zastopano, kar se o Radičevem shodu ne more trditi, piše »Kmetski list« nadalje, da so bili udeleženci Izključno iz vrst Inteligence, ki so delali opazke, češ, kaj Pribičevič res misli da govori samim bedakom. Zato menda pravi tudi Pucljevo glasilo, da se je iz vseh Pribičevičevih izvajanj videlo, da Je sicer navzet Padi-čevih nazorov, da pa se še ne mort popolnoma otresti svoje stare koncepcije ,. . Ml se le čudimo kratki pameti ljudi pri »Kmetskem listu«, ki ne pomislijo niti malo. da njihove bedaste laži škodujejo le njim samirn. Ako bi St. Radič doživel v Mariboru tak uspeh, kakor ga je Sv. Pribičevič, bi pisali vsi radščevski listi da se je n e-govega shoda udeležilo na ima ni 25.000 ljudi, in mesec dni bi bili polni njihovi predali opisovanj navdušenja navzočih zborovalccv.
+ Nevarnost razkola v Radičevem klubu. »Pravda« piše. da bo došlo do razkola v Hrvatskem seljaškem klubu, ako bi St. Radič hotel razbiti vladno koalicijo ter onemogočiti sprejetje državnega proračuna. V tem slučaju bi 20 radičevskih poslancev in 2 radičev-ska ministra Izstopili Iz HSS ter omogočili radikalom sprejetje proračuna. »Pravda« trdi da je v tem pogledu že dosežen sporazum, radi česar radikali lahko trdijo, da je sprejetje proračuna zagotovljeno tudi brez sodelovanja St Radiča.
Kratke brzojavke
Finančna debata francoskega parlamenta
Pariz, 6. februarja, k. Zbornica Jo danes nadaljevala ftnančno debato. Finančni mi« mater Doume/ In Kenctalui poročevalec fi« načnega odbora Lamoureui »t« očitala po« »Uncem, d* zavlačujejo razpravo. Ko je po slanec Auriol poudarial potrebo, da se mo ra predloga v celoti predelati, je posl. La« moureux zagrozil, da bo zapustil dvorano. Ko »o še drugi poslanci postavili i/premi« njevalce predloge, je Lamourru* zapustil dvorano. Seja je bila nato prekiniena, ven« dar pa posl Lamoureu* ni odloži! funkcije generalnega poročevalca.
Nov angleško-italijanski dogovor
London 6. tcfcruajja v. »We>stnrins-re> Oazc.te« trdi. da se je anglefiko-ftalljanska pogodba glede d^gov krix>TJointIa z dogovorom med Chamberlai.ium ln Mussollni-jem. Po tem dogovoru tma Italija pravico nastopa v Mali Aziji Zato pa Je dolžna pomagati Angliji v Adaliji, ako bi Turiija radi Mosula pričela vojno.
General Gammelin v rekah Drutov
Jeruzalem, 6. februarja, i. Kakor poro ra tukajinji arabOU list. je vrhovni poveljnik francoskih čet v Siriji, general Gam-meim, na poru v Bajrut padel v roke upornih Rruzov, kl to ca prepeljali v DJebel -Druz.
Obsfreljev nje Tetuana
London. 6. februarja. «. »Times., javljajo b Tangra, da je rlftka artiijerija zopet obstreljevala Tetuan. Zračno brod vje Spancev je z bombami odgovorilo na to obstreljevanje.
Tečaj za slovansko nacionalno kulturo v Krakovu
Krakov. 6. februarja, s. Včeraj se je tukaj na svečan način otvoril tečaj) za slovansko nadjonalno kulturo, kl bo nudil če$k slovaškim, |itgos!ovem<k!m tn poljskim učenjakom ter parlamentarcem p-:!?k.>, razpravljati o gospodarskih b kulturnih vnrp5-nj'h ter poglabljati misel skupnosti vseh Slnva-nov ne glede na njihovo državno pripadnost
1 Razprodano? Razprodano! Razprodano! f
Slike iz Goriške
»Goriška Matica®, ki daje leto za lotom veliko število knjig med goriško ljudstvo, se je preosnovala v knjižno zadrugo in se je kot taka morala dati registrirati v zadružni register, samo po sebi umevno pod imenom, ki ra nosi od svojega postanka: »Goriška Matica*. ker bi slovenskemu književnemu podjetju nikakor ne pristojalo ime «Uni-one Editoriale Goriziana*, kot se glasi v prevodu. Človek obrača — Bog obrne. ali v tem slučaju bolje Slovenec obrača — oblast obrne. Kakor se je zgodilo že mnogokateremu podjetje, ki sc mu priznali samo laški naziv, slovenskega pa črtali, se je zgodilo tudi Matici. Niso namreč dovolili naziva Goriška Matica, niti na drugem mestu ne. Zato se imenuje ta slovenska knjižna zadruga: »Unione Editoriale Gori-ziana*. predseduje pa ji neki Frar.cesco Sevk. v odboru je tudi neki Gaetano j Faigel. Kaj sta ta dva slovenska pisa- j »elja? Nemogoče. Trdili pa bodo lahko, aa se Slovencem godi dobro, zakaj celo j laška »Unione Editoriale Goriziana* j skrbi, aa založi slovenske domove s Knjigami. Trikrat srečni!
Znano je, da so bili hnmoristlčni listi v Italiji zelo razširjeni in da so igrali $ politično satiro precej veliko vlogo, ker so bili povečini tudi dobro ureje-vani.
Zadeva je nerodna samo. ker so sati- i rični listi navadno v opoziciji proti vladi. ker drugače sploh ni mogoče. Pri ; vseh narodih so satirični listu ki so obrnjeni proti opoziciji, pnhii, ker vodijo ie obrambo in se kadijo s samohvalo, j Opozicija pa ima dovolj gradiva za du- ! hovito satiro.
Ko so fašisti ojačili svojo moč, so za- i ieii segati tudi po časopisju. Humori-stično satirični listi opozicije so kar iz- j ginili. Med temi «Serrenissimo», dalje dobro urejevanj liberalni «a. b. c. . .» | ter najbolje urejevanj «Becco giallo*. i ki e dosegel med vsemi podobnimi li-sri največjo naklado. Izhajajo še «420». ki se je bil prvi prodai, aTravaso*, ki ma orati po sredi ter «Pasquino», poleg nekaterih manj posebnih listov, ki sc-otnejujejo na io, da smešijo Nemce. Francoze in Angleže. Vsa ostala duhovitost »satire* obstoja v poveličevanju fašizma.
*
To sem povedai smo zato, da bomo razumeli, čemu so vzeli na piko tudi slovenskega «Cuka na palci*. Slika se jim zdi nevarnejša kot beseda. In naj si je tudi list še tako previden, ga vseeno ! doleti prokletstvo oblasti, ako tudi so ; vzroki konfiskacije smešni.
Prvi slučaj: »Cuk na palci* je reven • ic štedljiv, zato si ne more vedno privoščiti izvirnih risarjev in poškili tu pa tam na desno in na levo in kaj vzame. Zgodilo se je, da je pobral iz nemškega športnega lista karikaturo športnikov, ki nemilo mikastijo razsodnika, «Cuk» je naredil poleg še pesmico in bil — konfisciran.
Oblast je trdila, da so športniki (brez ! črnih srajc sicer) fašisti, urednik je trdi!, da so dunajski športniki, kar so tudi res bili. Zmagala je oblast s krilatico: <Kar je med Nemci dovoljeno, ni dovoljeno v Italiji; če izide na Dunaju, to t ni nič. če izide pri nas, lahko razburi kri . . .»
Pa vendar ta nemški list prodajajo po vseh večjih mestih Italije — in dobiš isto sliko kjerkoli hočeš, le v «Cuku* je zaplenjena.	i
Drugi slučaj: Pri poslednji številk; se :j uredništvo trudilo, da bi ne ujezilo nit; oblasti, ne škodilo samo sebi. Niti besede o politiki. Ne o notranji ne o zunanji. To je eno. Drugo: Vzelo je povečini stare klišeje. ki so že prestali krst cenzure, če ne drugje pa v italijanskih listih. Med temi klišeji je bil tudi kli-k, ki je predstavljal berača in gospo-aa. Berač je nosi! na prsih tablico z napisom. Kaj je bilo na tablici napisano, tednik ni bral. Kdo mu more zameriti? j Kliše je bil namreč tudi precej zamazan. Pod sliko je napisal dovtip in — <Cuk na palci* je bil zrel.
Nesreča ni počivala. Kakor hitro je ; izšel list, je prišlo povelje, naj se raz- ! »šiljanje ustavi. (Pol. agent je razume! povelje napačno in ga je tudi napačno poročil): odtod je prišla napačna vest, list sploh ustavljen). To je bilo prv„ dejanje. Drugo dejanje je sledilo, i-ist je bil konfisciran. Cemu? Berač je nosil na prsih tablico z napisom: »Senata To je italijanska gosposka zbor-
. Bog ti grehe odpusti. »Čuk na palci*, ča e; si zašel. Senat se upaš žaliti. Nič "e oomaga. če se je izgovarja! tvoj :'cdnik: «Teda ta slika je bila že priob-c^na v nekem italijanskem listu, ki se 'menuje «Fioretto* in izhaja v Gorici*.
Dobil je odgovor: «Kar je lahko Italijanskim listom dovoljeno, vam ni dobljeno.*
Evo. tu imaš! V žep vtakni in tiho boji- Kar nemški listi tiskajo, ti ni dovodno. kar italijanski, tudi ne. Izviren jnoraš biti in ponižen po vrhu, da se ti dobro godilo. Satiro pa v koš za TOliše čase!
Sokolski dom v Črnomlju
V201 sokolske požrtvovalnosti naših Dolenjcev.
Z zavidnim očesom motrimo Dolenjci, ki smo bolj revni in brez industrije, kako se širijo Sokolski domovi po naši slikoviti Gorenjski. Dobro namreč verno. kako težko se služi sokolski ideji, ako nima društvo svojega doma. Ni ptička brez lastnega gnezda. Tega se zaveda vsako sokolsko društvo, ki je brez lastne strehe in hoče delovati za širjenje in poglobitev sokoiske ideje posebno med podeželskim ljudstvom. Zato se ne smemo čuditi, da se je lotila sokoiskih društev nekaka mrzlična delavnost, da vse žuri in hiti postaviti si vsaj štiri stene. Dasiravno ni današnji čas posebno ugoden za zidanje sokoiskih domov, moramo vseeno poudarjati. da se more v tem oziru tudi v manjših mestih precej doseči, ako je vodsvo izkušeno, pravilno in pametno.
Pri tem se je treba posebno ozirati na izredno navdušenje kraja in okolice. kjer se zk'a doni. na agilno in izku-
Posebno previdnost zahteva oddaja de!a. paziti se mora. da se odda delo samo Sokolstvu naklonjenim podjetnikom. ki društvo ne bodo izkoriščali. Mnogokrat poskuša vsiliti podjetnik društvu različne brezpomembne in drage konstrukcije, in sicer samo v svojo korist ne v korist društva, ki si je mogoče hotelo v prvem letu postaviti samo štiri stene! Pri vsem tem ne pomisli tak podjetnik, s kako velikim trudom je nabiralo društvo denar za svoj dom. Ako ni pri tem društvo dovolj previdno, zabrede takoj v začetku v domove, ki pozneje močno pritiskajo na društvo.
Radi tega je tudi zelo velike važnosti, da pritegne društvo v gradben! odsek člane, ki so po poklicu gradbeni strokovnjaki: zidarji, tesarji, ključavničarji itd. Koliko nenotrebnih izdatkov se na ta način prihrani!
Ako začne kako društvo graditi dom.
tUpokM
kot mlad ofidr, kot general, kot cesar!!
Madame Sans Gene
šeno vodstvo gradbenega odseka, na dobro organizirano in disciplinirano delo lastnega članstva, brezplačno daja tev gradbenega materijala, nakup ma terijala po zrižanih cenah, na znižan ceno za prevoz celokupnih gradber' potrebščin po železnici, kakor tudi i organizirano prostovoljno vožnjo d< mačih voznikov, na vztrajno nabirar denarnih prispevkov in forslranje pre ' stav in drugih prireditev v lastnem d. lokrogu. Vsemu temu pa mora prvači sistem štedenja.. Iz lastne izkušnje m: ramo omeniti, da je zidanje Sokolske doma na dežele zelo priporočljivo i . bolj rentabilno kakor razne loterije.
naj ne misli, da mora biti vse v enem letu končano in to še posebno takrat, ako nima dovolj denarja. Ravno v tem žiru greši velik del naših društev prav mogo; na ta način pride dolg na dolg velike obresti zaduše društvo. Zidajmo zato Sokolske domove, če treba, tudi več let, in sicer vedno na jdlagi razpoložljivih sredstev, vsako :o z umerfenim korakom in potem se treba bati poloma. Kot lep primer v tem pogledu nam -luži zidanje Sokolskega doma v Cr-iiomlju.
V primeri s krasnim domom, ki stoii v Crnomliu tik Kolodvorske ceste na
eiiki KUGO BETTAUER-JEV
roman v fiimu :
i
Matiim neprimerno t 12

je že dragi dan razprodan
Vsak naj si ogli da razkošie in bedo, greh m strast, orgije in še več, kar vse se je godilo v Me chiorovi ulici na Dunaju, kjer e imela madame Gre-fei p^leg svo|e trgovine skrite sa one za ostudna zabavišča moških z dekletami, katere so na ta način plačevale Gre:ferki doig za toalete.
Pridite, da ne bo prepoxnoI!I
Predstave v nedeljo ob '/ji!., 3., Vi5., 6., ' .•S. in 9. uri; ob delavnikih ob 4., '/»6.,
•/28 in 9. uri.	(,)
, reški bite si vstopnice v predprodaji od 10. do IZ ure dopuldne.
; :ednaznanilo:
Žene, ki ne sme]o ljubiti. | ? ? ?
Eino IifuMfasisld dvor. 1
Teleion 730.	i

eni izmed najlepših parcel, je društvo obremenjeno ie z majhnim dolgom. S pripravami se je začelo že leta 1923. V naslednem letu se ie izvršilo planiranje stavbišča, ki je bilo radi kameni-tih ta! izredno nehvaležno in tega leta se je položi! tudi temelj. To nam pred-očuje slika št. 1 in 2.
Tretja slika nam predstavlja, kako raste zidovje doma v letu 1925. in četrta slika nam predočuje Sokolski dom. ki je že pod streho.
Organizacija prostovoljnega dela med članstvom je bila naravnost vzorna. Naravnost ginljlvj so bili prizori, kako so mladi in stari pomagali pri tej skupni stvari. Približno 35 vagonov opeke in peska so spravili ob najhujši vročini člani in članice s pomočjo domačih voznikov s kolodvora na stav-bišče. Tudi se ne sme pozabiti, da se je samo v Črnomlju podpisalo skoro 1000 deležev v skupnem znesku 100 tisoč dinarjev. Ta zavednost je vredna občudovanja in je lep zgled vsem drugim.
Crnoma!jci so na svoj Sokolski dom tudi ponosni. Kot pravi hram sokolske misli stoji v vedrini neba in zraka, obdan od sadnega drevja in zelene trave. Prostrano poletno telovadišče z amfi-teatralno teraso pa sc širi za domom.
Ogromna dvorana za telovadbo ir. prireditve, ki se nahaja v domu, meri v višini 7 in četrt m, v širini 11 m, a v dolžini 24 m, poleg tega ima dom moderen in velik oder, prostore za buffet. garderobo za telovadce in igralce, kopalno sobo, stekleni paviljon i" kuhinjo. Zato s ponosom lahko trdimo, da je to prvi sokolski dom na Dolenjskem, ki odgovarja modernim potrebam So- \ kolstva.	'
Potnik, ki pride s kolodvora po pešpoti, ki je delo našega marljivega, naprednega župana g. Janka Struearja, se Dri pogledu na Sokolski dom nehote ustavi, motri in razmišlja: kaj premore vztrajnost, bratstvo, sloga in ljubezen \ do ideje! _
Profesor dr. Jakob Žmavc
zijo v Ljubljani, kjer je ostal do premestitve 1. 1921. na državno gimnazijo v Mariboru.
V Ljubljani je razvil svoje energično delovanje v profesorskem društvu. L. 1922. je bil odlikovan z redom sv. Save 5. stopnie Odličnemu šolniku želijo njegovi stanovski tovariši in vsi. ki vedo ceniti zaslužno delo za nacionalizacijo srednješolskega pouka, da bi se še dolgo veseli! uspehov svojega požrtvovalnega dela.
Franc, čelistka Juliette Aivin
ki priredi v pondeljek, 8. februarja, konccrt v dvorani F i [harmonične družbe.
Profesi/i mariborske .-..mnazije dr. Jakob Zmavc je stopii 1. decembra 1925 radj bolezni na očeh v pokoj. Profesorsko društvo, sekciia Ljubljana, je smatralo za svojo dolžnost, da počasti svojega zaslužnega predsednika s častno diplomo, umetniškim delom prof. Antona Koželja, ki mu jo je izročilo dne 2. februarja v Mariboru.
Brez dvoma je prof. dr. Zmavc še za časa bivše Avstrije prvi uvideL da moremo edinole z učno knjigo v materinskem ieziku doseči trajnih učnih ln vzgojnih uspehov ter dvigniti v mladini narodni zavest in ponos. Zato je tudi zasnoval in organiziral težavno delo spisovanja slovenskih učbenikov za srednje Šole in dosegel lep uspeh.
Dr Jakob 2mavc se je rodil L 1867. na Rožičkem vrhu Pri Ljutomeru. Srednjo Solo je obiskoval v Ptuju in Mariboru. Po zrelostnem izpitu se je posvetil modroslovnemn študiju in je posečal vseučilišča v Gradcu Pragi in na Dunaju. Leta 1894. je promovira! za doktorja modroslovja sub auspicls impera-toris. Svoje službovanje je nastopil 1. 1895. kot suplent na nižji gimnazij) v Ljubljani. Naslednje leto je služboval na gimnaziji v Kranju, kjer je bil s 1. septembrom 1897 imenovan za pravega gimnazijskega učitelja. Leta 1905. ie bil premeščen na I. državno irimna-
Dr Safvet beg Bašagič
Ob 30 letnici njegovega književnega delovanja.)
Kršna Hercegovina je rodila muslimanskim bratom Saivetbega Bašagiča. ki je te dni v Sarajevu obhajal tridesetletnico svojega književnega delovanja. Rojen v Nevesinju, je posta! že v ranih letih tovariš Rize bega Kapetano-viča, popularnega pisatelja jadne Bosne. Obema moramo šteti v veliko zaslugo. da sta začela buditi zanimanje za lepo literaturo med zatirano rajo.
Safvetbeg Bašagič jc začel pisatelje-vati pod psevdonimom Mirza Safvet. Revija, v kateri je objavljal svoje stihe, je bila sarajevska sNada*. Ze tedaj je kazal, da temeljito pozna vzhodne literature. Bogata arabska zakladnica mu je dala priliko, da je kmalu začel prevajati arabske književne vzorce na naš jezik. Reči je treba, da si je Bašagič pridobil v tem oziru nemale zasluge. Tudi kot originalen pesnik je pokazal svoj slog. Njegova poezija je skoz in skoz optimistična in vedra ter vodi čitatel.ia po vrtovih lepote in ljubezni. Ta nota je najbolj značilen po-vdarek Bašagiča — pisatelju. Njegova zbirka «Trofanda». ki je izšla 1. 1895.. nam ga kaže v tej luči. Knjiga »Misli i čustva*, ki je prišla na dan deset let pozneje, pa izpričuje, da se ie pesnik izkristaliziral do popolnosti.
Savfetbeg Bašagič se je poskušal tudi v dramatski stroki ter je dosegel na tem poliu lepe uspehe. Leta 1900. je izšla drama «Abdu!ah paša*, nekoliko pozneje druga drama «Pod Azijom*. Obe deli obravnavata snov iz zgodo-
Danes ieadnji dan
krasna, razkošna drama, pretresljive vsebine
M si žsli usoko žena"
Predstave dop. ob 'Ml., 3., Vs5., 6., Vj8. in 9. uri.
Kino Ideal
vine Bosne. «Trofanda.» je bila leta in leta najmilejša muslimanska lirska čitanka, drama «Pod Azijom« pa je še danes izredno popularna. Vedno nanovo io igrajo v zapuščenih bosanskih selih in širijo s tem med jadnimi in zaostalimi, toda dobrimi bosanskimi brati prosveto in napredek.
Poleg književnosti je bila Bašagiču tesno pri srcu tudi znanost. Zanj velja v polni meri trditev, da je orijentalist prve vrste. Posebno intenzivno je proučeval vlogo Bosancev v vzhGdnih literaturah. Kdor ve, da je to slovstvo pisano v treh jezikih (v arabščini, tur-ščini in perzijščini) bo vedel, da ni to baš malenkostno delo. Bašagič je poleg tega napisal v srbohrvatskem jeziku nekoliko del znanstvenega značaja. Omenjamo samo dve, ki sta: Uputa u prošlost Bosne, Bosanci i Hcrceeovci u istočnoj književnosti itd. V <:Uputi» se ie pokazal izbornega poznavalca bosanske prošlost! in ie v knjigi objasnil burno preteklost muslimanskega življa od 1. 1463. do 1. 1850. Z veliko marljivostjo in vztrajnostjo je proučeval redko dostopne vire. ki so jih dotlej ljubosumno skrivali bosanski begi in age.
Ko se je začela razvijati ustavna zavest v Bosni in Hercegovini, se je vrgel Savfetbeg Bašagič tudi na politiko. Imel je tudi tozadevno lepe uspehe. Ljudstvo ga je kmalu izvcl lo za poslanca in v tem svojstvu je lepo zastopal interese jadne bosanske raje na merodajnih mestih. Zato je bila proslava tridesetletnice njegovega književnega delovanja, katero so priredila narodna društva v Sarajevu obenem tudi manifestacija njegove politične zrelosti in zavednosti, katere ni nikdar skrival, kadar je bilo treba izustiti moško besedo. _
Zborovanje Zveze kulturnih društev v
Zveza kulturnih društev za mariborsko obiast '.e je odločila, da bo pozrvala ub razah prilikah »vuje člane na posvetovanja in razgovore o vainili kulturnih na.o-gah naprednih društev. Napredno kulturno de.o se namreč v mariborski oblasti že tako dobro in široko razvija, da je sklicevanje sestankov vseh članov že neobhodna pocreba. Poieg medsebojnega spoznavanja kulturnih delavcev So važni ti sestanki tudi za poglobitev v kulturno delo, izpopolnitev kulturnih organizacij, duhovno podporo, a predvsem za ustvarjanje enotnega duha, ki naj vodi vse napredno kultumo gibanje pri nas.
Udeieiiba na prvem zborovanju članov, katero le sklicala Zveza za nedeljo 31. januarja v čitalmSke prostore v Narodnem domu v Mariboru, je potrdila potrebo in važnost talcih sestankov. Zastopniki 40 društev z vseh strani naše oblasti so se pazno udeleževali razgovorov o predlogih, ki jih Je stavilo vodstvo Zveze, in so stavili tudi sami predloge, ki bo o njih vodstvo Zveze razpravljalo in jih čim prej udejstvilo. Raz. pravljaio se je o pomenu In prirejanju rednih mesečnih ali četrtletnih predavanj o podeželskih odrih, odrskih prireditvah in vseh potrebščinah za take prireditve; o knjižnicah in knjižničarstvu vubče. Temu vprašanju je bil tudi posvečen zaokroženi govor Zvezinega knjižničarja profesorja dr. M. Kovačiča, ki so mu z zanimanjem sledili navzoč! ter z odobravanjem sprejeli njegove nasvete o ureditvi in upravi knjižnic. Raizpravlialo se je dalje o iskanju sredstev za gmotno okrepitev Zveze in o osnutku iorrda pri Zvezi, iz katerega bi dobivala podpore vsa društva zlasti za vse prireditvene potrebe; govorilo se je končno o ureditvi obveznosti članov do Zveze.
O vseh vprašanjih, ki so se razpravljala na zborovanju, se bo sestavila okrožnica, ki se razpošlje vsem včlanjenim društvom, da bodo o njej na prvi odborov! seji razpravljala in sklepala in svoje sklepe sporočil? Zvezi. Obenem z okrožnico dobe vsa društva vzorec za letno poročilo, ki ga bodo vestno v vseh točkah izpolnila, da bo moglo vodstvo Zverze sestaviti prepotreb-no statistiko naprednega kulturnega gibanja v naši oblast!. To letno poročilo s predlogi In nasvet! društev bo kažipot vodstvu Zveze za organizacijo kulturnega dela v naši oblasti. Priložena pa bo okrožnici tudi položnica, s katero bo vsem članom omogočeno, da čim prej urede svoje članske obveznosti glede na članarino ali usta-novnino.
Zborovanje je poteklo pod vodstvom Zvezinega predsednika g. Antona Skale v najlepšem soglasju in so se zastopniki, ki so se ga udeležili z vseh strani, prepričali, da Zveza ni le na papirju, ampak je to mlada, agMna Zveza, ki postaja središče In oporišče vsesa napTe-dnega kulturnega pokre-ta v mariborski obiasti.
S posebnim priznanjem je treba omeniti, da se le zborovanja udeležilo iz Celja kar 6 društev po svojih zastopnikih, med njimi znani kulturni delavec In glastoenfk, ravnatelj Glasbene Matice g. I. Sancht, dalje iz Ptuja in Slovenjgradca po trt društva h U Petrovi In Ljutomera po dve društvi Ra-z-
9. februarja 1926 ..UHIOH"
Vel! elitni tehniki Ples
pod osebnim pokrovltei stvom
SJj. Vel. kralja Aleksandra,
Udruženia jugoslovenskih Inženjerjev ln arhitektov in častnega damskega komiteja
liki pustni Korzo
vorljeatalski noči
14. februarja, v hotelu Union.
veseljivo pa Je bilo zlasti tudi, da so prihiteli na zborovanje zastopniki društev iz naših obmejnih krajev, ki se niso ustrašili dolge in naporne poti, da osebno prosijo vodstvo Zveze pomoči in podpore pri njihovem najtežjem kulturnem delu na meji. Dobili so zagotovilo, da Jih bo Zveza v njihovem delu podpirala in bo društvom v obmejnih krajih pred vsemi drusteii nudila pomoč.
Ob uspešnem zaključku prvega zborovanja je želeti, da Zveza s perijudičniml sestanki članov nadaljuje. So sicer ti sestanki združeni s stroški, ki pa so neznatni v primeri z uspehi, ki Jih bo imel do takih sestankov raizvoj naprednega kulturnega dela med našim narodom.
Geopolitičen oris naše države
LJubljana, 6. februarja. Druga letošnja prireditev Geografskega društva na univerzi dne 4. t. m. je bila zelo dobro obiskana, kar dokazuje, da so se ta predavanja občinstvu že prav priljubila G. prof. S. Kranjec je aktualno snov spretno opredelil in razjasnil celo vrsto geopolitič« nih problemov naše kraljevine.
Predavatelj je uvodoma objasnij izraz *geopr>lltika», ki ga je prevzela politična geografija oel švedskega državoslovce R-Kjellen.a za nauk o državi kot političnem ozemlju, ki obravnava njega obliko in meje, lego in fizično strukturo. Poda! ja po teh vidikih sliko naše države, ki spada po veli« kosti v vrsto srednjih držav in ima med novimi državnimi ozemlji poleg Romunije najugodnejšo obliko. Tretjina meie odpade na zelo členovito obalo (1564 km, a le 550 km zračne črte:)'; na kopnem imamo najbolj šo mejo proti Bolgariji, najslabšo v Vojvo. dini. Geopolitična lega med 7 sosedi in ob zaprtem morju ni ugodna, ver,dar je tkzv. kvocijent pritiska (vsota prebivalstva sose» derv deliena z vsoto domačega prebivalstva, za nas 6.6) pri Romuniji in Češkoslovaški še precej višii, v slučaju združitve Avstrije z Nemčijo bi se pa skoro podvojil. Po ri» žični strukturi sestoji naša drsava iz treh naravnih enot-: savskedonavskega in mo« ravskoovardarskega bazena ter dinarskega trikota, ob čigar vrhu leži naša «Sle de France* s prestolico Beogradom, ki veže obenem tudi prva dva dela. Naloga prome. ta je. da vse tri, po naravi ločene dele, spoji v čim tesnejšo enoto.
Društvo bo predavanje objavilo v »Geo. grafskem vestnlkuda ga bodo mogli pro. učiti tudi oni. ki ga ni«) mogli slišati. — Prihodnje predavan ie bo v drugi polovici februarja in sicer bo govoril g. dr. H Turna o toponornastiki. to je o krajevnem imenoslovju s posebnim ozirom na naše razmere.
Beograjsko pismo
Beograd. 5. februarja. Danes si je kralj ogledai renovirano in povečano palačo Narodne banke in njeno ureditev. Pripeljal se je predpol-dne z malim spremstvom in si po pozdravu z guvernerjem g. VVeifertom in direktorji da! predstaviti uradnike. Takoj nato se je pričelo razgledovanje zgradbe. Kralj si je vse natančno ogledai in se je posebno zanimal za trezorje in varnostne naprave.
Novodozidane partije poslopja so v slogu stare zgradbe, ki napravlja cela zelo impozanten vtis. Skoda samo. da je tako obdana s treh strani s hišami, ki preprečavajo pregled celokupne zunanjosti banke. Prvo nadstropje zavzemajo blagajne, glavna in sporedne. Tu je posebno lep pod. ki ie ves izveden v mozaiku. Celokupna oprema je najmodernejša. lifti, razsvetljava, vse praktično in lepo.
Najinteresantnejše v banki pa sta ogromna trezorja. ki sta osigurana z najnovejšimi tehničnimi pridobitvami. Tu občutljivi mikrofoni naznanjajo najmanjši šum, vsako še tako tiho še-petano besedo. Vrata, težka 5000 kg. so vezana s posebnimi električnimi napravami za alarm. Razen tega so razdeljene povsod sirene za oznanjanje nevarnosti. Del novčanic in srebra je že premeščen v te nove trezorje.
Kralj je z zadovoljstvom vzel na znanje sporočilo, da pridejo že tekom marca meseca v promet prvi zlati Ale-ksandorl.
•
Politične senzacije, ki se nizajo dan za dnem, nam skoraj ne dajo časa. da obrnemo pozornost na vrsto tihih, a zato tembolj tragičnih dogodkov. To so pogosti samomori, ki se posebno v zadnjih dveh mesecih vedno bolj in bolj množe. In kakor da imajo samomorilni kandidatje poseben svoj sistem. Tako starejši gospodje vedno potujejo v ta namen v Indjijo ali Pančevo. dočim mlajši svet. izgleda, za tako doleo pot nima potrpljenja ter gre raje doma. v Beogradu, v smrt. Tako se je pred kratkim ubil mlad fant sredi ulice, ker mu je mati njegovega ideala prepovedala vsako sestajanje z njeno hčerko. Skoro istočasno na drugem kraju mesta je končalo svoje mlado življenje dekle, ki je preveč verjelo sladkim besedam starega zaneljivca. Posebno razburljiv pa ie bi! dogodek, ki se je te dni odigra! v poslopju univerze. S tretjega nadstropja je skočila mlada slu-šateljica filozofije in obležala na tlaku dvorišča razmesarjena, a ne mrtva! Sedaj se že nar dni bori s smrtjo. Vzro-ki. ki so jo nagnali na ta obupen korak.
Rehiame
ne potrebuje
O.Eernatooič
ker se blago rad) svole kvalitete in cene samo priporoča.	— — —
niso znani. Bila je zelo marljiva in nadarjena dijakinja in kakor se govori, bi se imela po veliki noči omožiti . . .
Izls
Zagonetni veliki vlomi v Sloveniji
Vlomilcem pri zlatarjih černeta rn Zapan-
cu V LJubljani ter Sfc>icu v Mariboru na sledu? — Senzacijonaina aretacija na Dunaju. — Draguljar Moranskl osumljen vlomov.
Iz Maribora nam pišejo: V noči od 24. na 25. iulija 1022. je bil iz« vršen v trgovino znanega mariborskega urar ja in zlatarja, g. Lovr3 Stojce v Jurčičevi ulici velik in drzen vlom. Storilci so trgo« vino dobesedno izpraznili Razen zlatnine in gotovine so odnesli tudi vse poslovne knlige. tako da takrat niti ni bilo mogoče ugotoviti, koliko je pravzaprav znaša! plen. Policija se je sicer trudila, da stvar raz. jasni, toda do danes brez uspeha. Vlomilci so tako spretno postopali, da niso zapustili za seboj niti najmanjših sledov. Za izsledi« tev ie bila razpisana clo nagrada, toda vse zaman. Vlom je ostal do danes nepojasnjen Ta dni pa so inozemski listi prinesli vest o senzacionalni aretaciji juveliria Moran. skega na Dunaju. Moranski je imel v Ta. borstras.se veliko trgovino zLtnin in dr a« guljev. N i k do ni mislil, da ie navaden zlo. č;nec. Velia! je za bosatašs in re« so po njegovi aretaciji ugotovili, da znaša vred« nost blaga, ki se ie našlo pri njem, nad pet milijard avstrijskih kron.
Dosedanji uspeh preiskave je dokazal, da je vse to bldgo nakmrl.il. Dokazano jc. da ic izvršil na i več je vlome pri zlatarjih v Cu» rihu. Budimpešti, Bratislavi. Pragi itd. Tu. di v Gradcu ie bilo leta 1921 izvršenih več takih vlomov. Pri vlomu pri zlatarju Krist« Iu v Gradcu so našli odtise prstov, ki so ga izdali in dovedli do njegove aretacije. Ta vlom je bil izvršen na isti nsčin, kakor nri zlatarju Stojco v Mariboru pri ta. kratni preiskavi so izpovedale nekatere ose« be. da so opazile pred Sto j če vo trgovino avtomobil, ki se je kmalu nato naglo od« peljal. Ker je tud: dognano, da se je Mo, ranski leta 1922. večkrat mudil v Jugoslaviji ter da se je navadno vozil s svojim avto-mo bilom, obstoja sum, da je v zvezi tudi s tem. doslej še nepojasnjenim vlomom.
Mariborska policija se je sedaj obrnila na dmajsko policijo ter jo prosila za natanč« rriše podatke o Morenskem. Obstoja na« dalje sum. da je vse sličns vlome, ki so bili tekom Zfldniih let Izvršeni v Sloveniji, tako n pr. tudi velik vlom pri zlatarju Černetu in zlatarju Z-upar.cu v VVolfovi ulici, izvr« šila ta družba. O uspehih nadaljne preiska. ve bomo Sc poročali.
Žrtev grde razvade
Mota prt Ljutomeru, 6. februarja. Ob priliki maškerads, katero je priredilo pred kratkim prostovoljno gasilno društvo na Cvenu v gostilni Katinke Raihove na Moti, je prišlo med mlinarskim pomoeni. kom Jakobom Stojkom iz Cvena in posest, niškim sinom Ferdinandom Kovačičem radi nekega samokresa do prepira. Jakob Stojko znan pretepač in surove}, je udaril Kovači, ča z roko po glavi in ko mu Je ta vrnil zaušnico, se j« razvil med njima pretep, ka. teremu so napravili gostilniški gostje konec « tem. da so posadili Stojka na svež zrak.
Da si ohladi jeao, se je podal Jakob Stoj. ko na svoj dom, se oborožil z gnojnimi vi. lami in pregovori! svojega brata Jožefa Stojka, da Je vzel kramp in šel i njim, da mu pomore maščevati se nad Kovačičem.
Oba sta čakala v temi pred Rajhovo gostilno tn ko ie okrog dveh zjutraj stopi! Ferdinand Kovačič h gostilne, hoteč kreniti domov, ga Je Jakob Stojko udaril t želez, nimi viiami ta^o močno po glavi, da mu Je prebil na temenu lobanjo in da se je zgru. dil nezavesten v svoji krvi na tla.
TV> pn obema pretepačema še ni zadosto« vala, ampak sta čakala šc na druge goste, da jih pretepeta.
Vrgla sta na tla nekega čevljarskega po. močnika, ki le prišel iz gostilna In ga le Ja. Icob hote! istetaico udariti 1 vilami po glavi, vendar pa se Je napadencu posrečilo, da »e Je pravočasno umaknil in zbežal.
Ko je potem orožništvo ii Ljutomera vr. Silo poizvedbe, sta |im oba storilca dvakrat pobegnila. Sele po dvonočnero zasledovanju se |e posrečilo ujeti pretepača in ju izročiti okrajnemu sodišču v Ljutomeru.
Oba osumljenca sta svoje dejanje prizna, la. Poškodba Ferdinanda Kovačija jo smrt. nonevarna in se mu Je vrh tega še omračli um. Prepeljali so ga r bolnišnico v Mursko Soboto in Je le malo upanla da okreva.
Tako Je uničila » ljutomerskem okraju iu libog zelo razSirlens pretepaSka rezv»dB zo. pet mlado, upapolno življenle Šolska In do. mača vzgoja bo morala storiti paf vse. da vcepi mladini dovolj »rčne naobrazbo in jo odvadi surovosti In pretepaštva.
Pred sodniki
novo leto želi prižigalec luči!« Potem mi j reče: aVem, da rad kadiš cigare in piješ i žganjico; na, idi brate, vizitko ti podarim, ' pa poskusi svojo sreoo!» Res nisem priži« 1 galec luči, pa, saj to ni tako natančno, re« | vež sem, pa jel No, in stopil sem malo po j hišah ter nabral okoli 70 Kron. Zdaj sem j pa naznanjen. Poglejte natanko papirje in videli boste, da stoji tam nekje zapisano, i da sem pod skrbstvom radi slabe pameti!* 1 Sodnik je res našel one papirje in Jcška | oprostil.
Služkinja Rozalka je trdila, da se je nje« na gospodinja spozabila in se nekega veče« ra, ko moža t.i bilo ioma, zaprla z nekim Hrvatom v sobo. Ker pa dekle tega ni tno» . glo dokazati, češ. da ni tega videl nihče drugi, ie bila vsled tožbe gospodinje obso» jtna radi prestopka zoper varnost časti po 5 4S7 kazenskega rakona na 200 Din globe oziroma na 4 dni zapora.	i
Enonogi berač Jurca je stal pred sodni« kom in se zagovarjal: «cNaš ,kšeft' ne gre več gospod sodniki Pravite, da se v naši državi ne sme beračiti. 2e 4 leta nisem pro« sjačil, čeprav od svoje občine deset let tli« sem dobil dn gega kot i čevelj in 50 par. Zadnjič so me pa uši toliko časa grizle in preganjale, da sem sc odločil stopiti v Ljubiiano po — caherlin. Ko prirajžam v Vodmat, sc spomn;m. da sem suh in da .rštupee-« nihče ne bo hotel podariti. Zato sem stopil v par hiš, a nisem imel sreče. Oko postave predobro vidi in ni mi bilo treba caherlina. ker sem se brez njega oče« , dil pri sodišču, kjer me imate še zdaj.» —
Bil je obsojen na 10 dni zapora.
*
Danica in Ervina sta se prepirali; pa je bila štiriletna Danica močneiša in porinila jc Ervino. da je padla in se pošteno udari« ia Okrajno sodišče ie bilo mnenja, da je F.rvir.o udarila mati Danice in j« isto cb« sodilo po §,411 kazenskega zakona na 100 Din oziroma na 2 dni zapora. Vzklicna sod« nija pa se je prepričala, da je mati nedolž« na, pač jo je pa obsodila, ker ni pazila na hudo hčerko, radi prestopka po § 431 ka. ženskega zakona na 25 Din globe oziroma 12 ur zapora.
»
Vrar.ka? in Gril sta pila pri Kavki v Mo« raviah. Vrankar ie pri mizi zaspal in sa« r.jal, ds mu je nekdo ukrade.! liro, verižico in denar. Ko se je zbudil, je videl, da so bile sanje resnične, vse je izginilo. Sodišče na Brdu je obsodilo Grila, češ, da je bil on storilec, na 5 dni zapora, Mož se je prito« žil. Pri vzkticncm sodišču se je naenkrat po javila nova priča, neki Brvar, ki je trdil, da ;e dobro videl Toneta Grila, ki je jemal uro in verižico, vžigalnik ter nož iz Vran« karievega žepa. Nazadnje je vzel tudi ciga« retno dozo in jo odprl; ker pa je bila praz« na, jo ie porinil nazaj v žep. Priča je tako živo dogodek opisoval, da se je senat pre« pričal, da fant samo laže in je Toneta Gri» ga popolnoma oprostiL
Pvadi žalitve policije je bil dne L junija 1925. urednik «Ci!li©r Zeitung« in bivši dr« Javni poslunec g. Fran Schauer obsojen na 1500 Din globe. Vložil pa jo ničnostno pri« tr>žbo, ici da mu sodni dvor ni dopusti' do« kaza resnice. Kjsacij&ki dvor je deloma ugo dU njegovi pritožbi. Dne 3. februaria 1926 se je vršila zato v Geiju vnovič razprava pied senatom, kateremu |e predsedoval vi« šnji sodni svetnik dr. Brači-. Slo jc za čla« nek v (tCillier Zeitung«. katerega jc napi. sal g. Sehauer in v katerem očita maribor« ski policiji, da ie izdala Orjunašem kraj in čas sestanka zveze nemških visokošolcev v gostilni Halbivied! dne 18 aprila 1925. v Mariboru. V članku je med drugim tudi na« glašal, da policija ni vršila svoje dolžnosti in pripustila, da se je incident izvršil ne« moteno. Ker se obtožencu ni posrečil dokaz resnice, je sodni dvor potrdil razsodbo pr. ve instance. Zanimivo pri razpravi jc bilo, da se je obtoženec zagovarja) z razburje« njem radi članka v «Jutru» z dne 23. aprila 1925. Izjavi! je, da ga je imenovani članek v »Jutru« tako razburil, da je moral nanj odgovoriti, inkriminalni članek je izšel v »Cillior Zeitung« tudi dne 23. aprila 1925. Ker pa izide ta list en dan preje, kakor je datiran, je jasno, da tudi ta izgovor tli mo« ge! držati.
Jutri v pondeljek, 8. t. in«
ob 20. uri zvečer v Filharmonični dvoran*'
francoske čelistke
Juiiette Alvin.
Marička iz Vodmsta. žene želemiSkesa uslužbenca, dobra ženica, nese večkrat mo« žu kosilo. Tako tudi zadnjič, ko Je opazila na tleh okoli 5 kg raztresenega premoga Skoda se ji ie idelo. da bi kurivo prišlo v »meti. kakor tudi. da bi prišla prazna do« mov. in naložila Je premog v košarico v do« bri veri, da ga sme pobrati. Sodišče ji je verjelo in Jo oprostilo kakor tudi dve dru. pi radi pobiran (o premoga naznanjeni lezničarki Dve sta pa bili le poprei kazno. vsni ln »odnik jima pri na;bo!iSi vol)! ni mogel verjeti, da nista vedeli, da *e pro. mog. oziroma drva ne smejo pobirat! po tleh. niti neti, če jih kak žtleimčar pcraudi in bili sta obsojeni: Ana ni 1 teden, njena družic« pa na 24 ur zapora.
Čevljar Joie it Seia se )e lagovarUi: «Ve« ste gospod sodnik, |ax sem popolnoma ne« dolfenl Lepega dne »toitm že|em pred po« Sto. Kar ml prislje nasproti vesel' obrai mojega dobrega manca Zar.eta Kmalu *v» v živahnem pogovoru. Zane ml pokaže v le« vici šop denarja, a v drsniči drži čudežno vizitko, na kateri je bflo tiskano: »Srečno
ST. VID NAD LJUBLJANO. Naš napredni oder si je pridobil zopet novo k.voriAto, oovo umetniško siiko za svoj spominski album eijtnJi prediisv. — V nedeljo dne 31. lanuarja Je vprizoril burko »Velika repa-Uca«. Uspeh Je bil v gmotnem in moralnem oziru sijajen. Ude ežiba od strani občinstva vzlic siahi poti in vremenu nad vsa pričakovanje številu a. Režija g. Bitenca prav vzorna; samo v biKloče naj pa^i, da se bi>do tgTalci navadili pravilno naglašatl besede. Q. Ant Zalokar v »Kamenarju« ni pnšel do svojega običajnega elementa, sploh ni bila vloga pržkladna za njega. Q. Bltenc v »Fricu« Je bil najboljši Izmed vseh; poda! Je svojo vlogo popolnoma naravna Odč. Dora Kregajjeva v »Cepeli-čpv*k«, Anica Prestx>rje\a v »Nežikl« in gospoda Vinko Za lok a- v »Franceljnu« ter šenk Viktor, So bTU brez znatnih peg prav odličnL Odč. Panika Clrmanova v »sllkarl-d. In g. Lupša v »Branku« sta pokazala kot lirralca začetnika pxav dobre hrralske vrline, istotako gdč. Kovačeva v »Mfcfki«, samo nespretnega sukanja glave In oči se mora odvaditi, potem pa postane »borna moč v naivnih vtogali. Q. Oabrovšek v »Ce-pellču« !e bil prav tipičen »Pantofelheld«, le pokrivalo na glavi bi vsaj pri zaJutTku lahko odložil, a Kunčič v .svetniku Trpotcu« Je Ime! prav neustrašeni nastop; priporočal bi mu le temeljite vežbe — v telovadbi, da se malo omehča. Pozabi naj Je tudi UudsJoo-šolsko — deklamatorično govorjenje. — Vsetn Igralcem prav Iskrene čestitke, kakor tud! ts/kreno zahvalo za ves užlAa hi smeha poln večer, men! kot kritiku pa naj prizadet! Igralci milostno oprostijo, vsaj n! splošna marveč zgo!! moja kritika.	S. R.
RADOVLJICA. Dr. Airton SUvufk dne 7., 8., 9. In 10. t. m. ne ordlnira.
RADEČE. Pri nas se v tem predpustu mnogo pleše fel vse vprd: zabava na veselicah *!ika!šnifh dr"štev. Love! so bili prvi, la so nas zabavali s plesom ob ustreljenem zajčku. Dne 31. Ianuaria j;m je sledil Sokol s srvolo maSkerado v sijajno dekorlranl
dvorani »Hotela Jadrana*, ki je bila precej obiskana in kjer so prišle do veljave tudi pesere maske s priznanjem. — 2. februarja se je pa postavilo gasilno društv. Istotam s svojo ftredno lepo uspelo veselico s plesom, šaljivo pošto, srečkanjem, k' je prineslo 4 lepe dobitke ter raznimi šaljivimi nastopi, vzbujajočimi izredno mnogo zabave. Lepi obisk je društvo dobro podprl s precejšnjim dobičkom. Ljudstvo zna ceniti naše vr'e gasilce.
NOVA CERKEV PRI CELJU. Šolska m:a-dina ie vprizorila na Svečnico Tiran ve »Čudežne gosli«. Občinstv0 Je napoln:!o prostorno šolsko sobo do zadnjega kotička. Zahvaljujemo se vsem Obiskovalcem, posebno tovarišem iz Vitanja, štnartnesa, Frankolovesa In Voinika ter čast. duhovščini z gosp. dekanom. Hvala bralnemu društvu za izposojeni oder ter z. organhtu za spremljevanje pri klavirju. Iskreno se zahvaljujemo g. dr. Vrhoven, ki nam Je igralce lepo masfcfral.	Učiteljski zbor.
R4ČE. ?a avto-sklad dom.ičesa prost^-vo-Jnega gasilnega društva so darovi'': Občina Rače 3000 Din, občina Ješenca 150 in Ljudska posojilnica v Slivnici son D n. Vsem darova'cem prav prečna zahvala. — Nadalje le tukajšnji kraini šrlsk! svet sVe-nil nsjiavfti vsim šolarjem brez Izjeme t>o-trebne učne Vnjiee za okroglo 3r>00 Hm. Vsa čast in hvala tako agilnim in idealnim možem!
FRAM. ČHa!m'5ka prfretPtev na Svečnico ie imela prav lep uspeh. Vsi teraVi so JrsV-o zadovoljivo rešili svoje vloge. PikazaH ?c velik napredek v spretnosti in v intiev?r'u vsebine. Tudi pevci so kljub slab! resonanc' na odru dobro izvajali »Kitico narodrrh« ter Adamičevo »Zrelo žito«. Da le bil t^dl grnotnl uspeh ze'o povojjen, irrra vellco s!t?go gdč. Ivanka Vabičeva. k! Je ve« dopoldan po Prstmi razpečevala vstot>nic» ter gdč. Malika Ffreltenebnerieva. k' ie oskrbela tako lepe cvetke. Obe sta tudi na odru žele nhilo pohvale. Zahvala srre tnd! gospema Čemejevl !n Kodričevi. Vi sta s prodalo likerjev pripomogle čltalnišk! kni:,-; nlci do novih lepilh knjig.
PTUJ. Dne 23. p. m. so priredili ptujski maturanti pod pokirovlteljstvojn ge. pr t, : dr. Kotnikov e v okusno dekorirani dvorani | Društvenega doma rvoj zaključni plenil [ venček, ld Je uspei na splošno zadovoljstvo. Po odplesani če tvorili ie maturant S. Po-grujc pozdravil zibrano občinstvo in se v imenu plesnega odbora zahvalil plesnem učitelju proi. Jurku. kateremu je mat. L FeTinevčeva v imenu plesne šole pojet« n '.i primerno darilo. V nadaljnjem govoru : je zahvalil požrtvovalni ge. pokrovite;::! in ostalim damam, ki so sodelovale. N to se je ob zvukih delnega orkestra mar b --skega Sokola razvila animiTana zabav Glavno zaslugo na uspeli prireditvi im. o g. plesni učitelj prof. Jurko, pokrovite'.; ca ga. prof. dr. Kotntkova in ga. dr. Fermev-čeva, katerim s tem izrekamo javno zahvalo. — Sokoiska maškerada se bo v • a v soboto 13. februarja v Društvenem dimu v znaku »Ptujskega sejma«. Dvov:-ia bo preustrojena v pristno sejmišče. Sej-marji dospejo iz celega sveta. Posetnik x se bo nudila najpestrejša slika in m~ neprisiliene zabave. V mnogih bazarjih se bo dobilo tu. in Inozemskih izbornih kapljic in prigTtekorv. Sladkosnedi prideio m svoj račun. SejmarJI so izjavili, da ne bodo odirali, temveč dali vse »pod lastno , ceno«.
I MARENBERO-VUHRED. Zadnji dan ianuarja Je vporabil naš Sokol za svoj redni občni zbor. Bil Je dobro obiskan, tudi s-sednje društvo Vuzenlca-Mjta je poslal na zbor več de'egatoiv, kateTe je starosta br. Pahemik s posebnim veseljem pozdr-vi, Poročila društvenih funkcionarjev so poverila r-">tem o silno težkem položaju reza obmclncža društva. Treba bo nir.oc;: požrl vovainost! in medsebojnega razumev?.n;i da bo društvo lahko uspešno delovalo v smislu Tyrševe Ideje. Sledjle so volitve, črna točka zborovanja. Dosedanji funkcij narji, pov&uini začasno kcnpttrsni v bor namesto prejšnjih premeščenih, so po-lofili svoje funkcije s prošnjo na zbor, da fevical druge. Šele Po zelo burni volilni debati Je bil soglasno izvoljen nov, na prc-3-log okrožnega delegata, br. Jos. Mravlja-ka, znatno skrčen odbor, sestavljen iz bratov: Langerška, MfkuHtiča. P. Mravljaka ir namestnikov: s. Drašierjevo, s. KoliSkova br. Bratušo. Načelujeta mu starosta br. inž Pahernlk in podstarosta br. Bonač, z načelnikom br. Orzetičem in prosvetarjen: r Kolškom. Pregledovalca računov sta br Tomič ln Predan. VoJttve so zapustile v marsikaterem prisotnem vtis, da smatr3j( žal premnog! društvene funkcije za ne— treben balast, s katerim se naj o tovor! nekatere, kar ie vsekakor žalosten pojav posebno neugoden Ta obmejnetra Sokol! Marenberg-Vfhred!
i [xnxcoacncx]iDacniiinDncnDnoD^i
ikko vas boU srce,
Imate poucdenele žile, «am preti mrtvo ud
vam ?asigura naravna Frsncožefova grenfic lahko stoucc brez napota. Znanstvena ora7j vanla na 'tli-ikzh z» bo! 7«ii kavnih ž'l ugotovila, da FRflNCiOiEFOVfl VOD I prav dobro služi posebno stareišim ljudem Dob: se v lekrnah in drogerijah.
Družabni večer s plesom
(Na katoliški podlagi.)
Sem spodoben katolik in sem se za-rekel, da se letošnji predpust ne Kanem nikamor, ker »plesalcem, rajalcem veselje beži,» — kakor ie dejal rajnki Slomšek.
— No. da! so mi rekli drugI ki so tudi spodobni katoliki in v enem čitajo »Slovenca« in »Bogoljuba®. — No. da! Na naš družabni večer pa le pojdi! izjeme potrjuiejo pravila . . .
In sem jo snoči po večerji mahnil v Union z dobrim premislekom, da novinarsko Dihnien človek ne sme le enostransko požirati »Bogoljubovih* pridl-govani zoper plesno rajanje, marveč ie treba upoštevati tudi praktično uveljavljanje »Slovenčevih* modnih novosti.	7
Malce postrani so me že pogledali pri blagajni, ker je bil vstop dovoljen le proti vabilu in visoki vstopnini. Pa sem odkrito povedal da sicer res nisem še član mariianske kongregacije. vendar da še utegnem postati, če mi bo stvar ugajala.
Milost božja, pero mi zastaja. Sam sem sedel v kotu kakor v zapečku, prebiral plesni red. se gladil po kolenih, uh. in se čudil drugim in samemu sebi: Ti preklicani klerikalci . . . Proti vabilu in menda pod samim protektoratem prevzvišenega gospoda knezoškofa se ti tu - Ie v parfumi rani dvorani suče članstvo marijanskih kongregacij, gospodje v frakih, gospodične v tip - top <Slovenčevih» prikrajšanih toaletah. — jaz. bebec naivni, ki sem mislil, da Je ples pregrešen tudi takrat, če se vrši v Lnionu in v globoko izrezanih oblekah pa sedim kakor teslo in me obhajajo skušnjave kakor svoj čas mojega patrona Antona.
In sem ves večer sede! v kotu kakor lesen bog in prebiral plesni red, da ga znam na pamet: Poionaise — Onestep
—	Florida — Shimmyfox — Tango — Boston — Onestep — Tango. Polnoč. In po polnoči istotako dalje: Shimrny-fox (dame volijo!) — Tango — Blues
—	Tango — Shimmyfox ... oh! Zbirka najpregrešneiših plesov Je kompletna.
Zameglilo se ml je pred očmi Vsega tega iaz ne znam. ker sem doslej enostransko upošteval »Bogoljuba*. Odslej pa bom pretežneje Staj »Slovenca«, ker ie niegova medna rubrika mnogo veljavnejša. Tr; dni bom imel mačka in skomine. Se oni dan sem bral da take stvari delajo !e zanikrni liberalci „ . . sedaj oa vidim, da Je svet na glavo postavljen.
Ali še ni imenovan gos;, od koadjutor?
m. a. c.
*	Dr. Bedekovlč bo dcd^Oea sašetns po-slaništvu oa Dunaju. Bivši zagrebški polldj ski direktor dr. Bedekovld, Jd le bF, po aa-stopu sedanjega režima prestavljen v aotra ede ministrstvo kot taApektor, bo ? posebni misiji dodelien gaSeras poslaništvu nt Dunaju. Sedaj s« mudi že čeka! dni v Zagrebu da uerdl pred odhodom na Dunaj še svoje privatne stvari.
*	Rfckelelerjer« misija v Jugoslaviji. V Beograd so prispeli te dni zastopniki Ro-ckefelerjeve fundacije za Evropo profesor G and, dr. Mlsan ln dr. Kolin. Pregledali bodo naše zdravstvene zavode ta zavode za srcijalno higtjerio v Južni Srbiji, b Beograda odpotujejo v Skoplje ter pregladajo vse ar.timalarične in «nti tuberkulozne postaje v Južnih krajih.
*	Imenovanje rezervnih oficirjev. S kraljevim ukazom so bili na predlo« vojnega ministra imenovani za rezervne inženjer-ske podporučnike sledeči narednikl-dijaki: Milan Spora z Ježice, Milan Sever iz Ljub. IJane, Edo Vujčič iz Kočevja In Ožbatt Gros iz Kranja.
*	Himen. Na Brezjah sta se poročila 3. t, m. Ludvik Čop Iz Maribora ln gdč. H!l-da Kavsova i<z Podnarta. Bik) srečno!
4 Smrtna kosa. V Trbovljah-Vodah ie v petek zvečer preminula vdova gospa Ana R a n z I n g e r. posestnica v starost! 7! let Pokojnica je bila izredno blagega srca ter je vživala v celi dolini splošne simpatije in spoštovanje. Cenjeni Ranzingerjevi rodbini izrekamo naše Iskreno sožalje. — V Sirjah pri Zidanem mostu je preminula 5. t. m. gdč. Marija K a d u n c, v Zidanem mostu skladiščar drž. železnic g. Franjo Zupan v SO letu starosti. V Radečah pri Zidanem mostu ie umrla g. Neža P o d 1 e s n I k, soproga bivšega trgovca in posestnika v Radečah. Blag iim spomin!
*	Evidenca državnega uredništva. Ker vlada sama nima točne evidence o svojih uradnikih in uslužbencih, ie ukrenila, da se do/ene točno število uradnikov. V to svrho se za vsakega uradnika, oziroma nameščenca uvede takoimenovani »sposobnik«, kateremu se mora priložiti fotografija. Fotografija se mora vsakih deset let zamenjati z novo sliko. Razen tega se v Beogradu ustanovi poseben odsek, ki bo vodil evidenco o vseh uradnikih sploh, pa tudi v posameznih ministrstvih in oblasteh. Vlada upa, da se bo na ta način dognalo točno število uradnikov ln njihova kvalifikacija, ter da se brdo lahko odstranili iz državne službe vsi oni, ki so se vanjo vtihotapili na nedopusten način.
*	Razpisana službena mesta. Veliki župan mariborske oblasti razpisuje mesto upravitelja bolnica v Ptuiu v 5. do 2. skupin! II, kategorije. Prošnje, opremllene po členu 12. zakona o civilnih uradnikih naj se vh>-že do 15. marca. — Pri okrožnem sodišču v Novem mestu se odda mesto izvršilnega uradnika. Mesto se odda v prvi vrsti Izvršilnemu uradniku, v podrejeni vrsti pa pod. uradniku ali slugi Za Izvršilnega uradnika se zahtevajo pogoji za III. uradniško ka-
tegorijo, za poduradbika in slugo pa pogoji za zvaničniško ali sluiiteljsko službo. Prošnje Je vložiti do 12. marca.
s Iz zdravniške zbornice. Iz Imenika zdravniške zbornice za Slovenijo so bili izbrisani umrli člani dr. Robert Prosi nag g, dr. Kare! Peternei in dr. Anton Vučina. Na novo pa se je vpisal dr. Ivan Lovšin, zasebni zdravnik v Laškem.
*	Državno zdravilišče v Rogaški Slatini razpisuje tajniško mesto. Prednost imajo upokojeni državni uradniki, samci, zmožni več jezikov in strojepisja. Slurba je začasna. Prošnje z dokazili o državljanstvu, telesni sposobnosti Itd. naj se do 15. februarja vlože pri ravnateljstvu omenjenega zdravilišča.
*	Hitite, da ne zamudite! Volitve v De-lovsko zbornico bodo danes zvečer ob 6. zaključene. Po tem času nI več mogoče izvršiti- volilne pravice. Kdor svcie kuverte in glasovnice za Neodvisno delavsko listo še ni izročil tajništvu »Unije« v Kazini. Lluto Ijana, naj to stcri brezpogoiono še danes do 12. ure. Zaupniki naše liste moraio vse zbrane in urejene kuverte oddati glavni volilni komisiji najkasneje do 6 ure zvečer. Zberite še raztresene aH neizrečene kuverte In jih s prvim vlakom prinesite v Ljubljano. Vsak glas ie važen, zato r.e odlašajte in ne omalovažujte dela v zadnjih urah. Disciplinirana organizacija počiva šele po končanem delu.
' Zvišanje plače za nadurno <le!o. Prometno ministrstv0 je odredilo, da se urede plače za nadurno zaposlenje delavcev pri državnih prometnih institucijah. Gb navadnih dneh dobe delavci za nadurno delo po 50 odstotkov, ob nedeljah in praznikih pa po 100 ostotkov. Nadurno delo pa smejo opravljati le delavci, kl so stari nad IS let Odredba Je stopila v veljavo s L februar jem-
*	Naši klerikalni gospodje kot socialni politiki Organist s dežele nam piše: Zadnjič ste objavili članek o organistovskl bedi. Verjemite mi, da so Vam vsi organisti širom ceie Slovenije hvaležni za odkrito beseda. AH smo pravi cerkveni kuiukaril bedni med bednimi in bogati gospodje župniki. ki ravno sedaj pridno govorijo o krivicah, ki se godijo nižjim uslužbencem, nimajo za nas nobenega srca, temveč Ie p> gosto še posmeh. Jaz sem organist v veliki fari. Takorekoč noč in dan moram biti v služhl, gojiti moTam dobro cerkveno petie, a note moram kupovati sam, klavir moram dati na razpolago sam, in še svoje skromno stanovanje kot prostor za vaje. Ali je potrebno dodati, da seveda tudi note sam pišem in gredo papir ter črnilo in peresa tudi lz mojega »budžeta«. Koliko imam dohodkov? Moja piača, maše, konduktS, izkupiček bere — vse skupaj znaša letno okrog 5000 (pettiseč) Din! In pri tem imam številno rodbino! 2e vsa leta sem moledujem in rotim župnika, kj upravlja bogato cerkveno premoženje, prosim oba gospoda kaplana za pomoč, se obračam na naše cerkvene ključarje (vsi so narovno najboljši katol. možie) zaman. »Za Vas ni denarja® to ie stalen odgovor, kadar so dobre volje, če pa so slabe, mi zabrusijo take, da se siromak kar skrijem. Tu Pa tam mj nasvetujejo, obrnite se na občino. Poskusi! sem tudi to, a prišel sem z dežia pod kap. Farovškemu hlapcu se bolje god! nego meni. Ce se njemu pri g. župniku ne dopade, lahko gre — jaz sem navezan, da s! služim nebesa pod krščanskim socijalizmom svojih duhovnih gospodarjev. AU ni nobenega sredstva, da se nam bednim organistom pomaga? Zakaj SLS to ifko govori o socijalizmu in demokraciji ko Pa tam. kjer bi sama lahko vsaj z enim dejanjem pokazala, da njene besede niso le hinavska fraza, niti s prstom ne gane! Nek do mi je svetoval, naj se javno pritožim. Hvala lepa! Jutri bom na cesti, Ostal! moji tovariši pa bi najbrž morali podpisati še izjavo, da so v svojih službah silno zado-votini in srečni in da sem jaz navaden obrekovalec.
*	Almanah kraljevine SHS za l 1926-27. Izide letos z naslednjo vsebino: 7. de!. Državni ustroj kraljevine SHS s popisom vseh državnih uradov ln pregledom poedir.il! pa nog kulturnega življenja narodov SHS, s pregledom Zveze narodov in življenjem Ju-goslovenov v inozemstva 8. de! Prvi pregled kraljevine SHS po oblastih, srezih. občinah frs mestih s popisom naših večjih gospodarskih podjetij. 9. del. Izvoz in uvoz kraljevine SHS s pregledom naše zorane trgovine, s kratkimi podatki o posameznih tujih državah ter s popisom naših večjih Izvoznikov in uvoznikov. Cena v predplačilu 2:X) Din. Naslov glavnega uredništva: Za greb, Marovska 30.
*	Določanje novega voznega reda. V prometnem ministrstvu so se pričela pripravljalna dela za določitev novega voznega
ovq otvoriarie
i zaloga cenliev

Aleksandrova cesta i
reda za celo železniško mrežo naše države. Novi vozni red stopi v veljavo dne 15. mala.
*	Pretekle dni so našle zlatnike v Zlato-
rog terpentinovem milu ga. Mariia Hariin-ger, gostilničarka, Stična ln Marija Krnc Sodražica.
*	Čudno, kako vpliva oblika na okus! Vse vrste »Pekatete« se izdelujejo iz enakega
testa. V okusu je pa velika razlika med makaroni, špageti, rezanci in drugimi ne-brojnimi vrstami, ki iih tovarna Izdeluje. Po skusite tedaj različne, da s! izberete prave za Vaš okus.	19
*	Kresnice, pikap. bnce In cvetice. Zadnja pošta nam je prinesla nekoliko zanimivosti, ki so z ozirom na sedanjo zim.sik o dobo prava senzacija. Lz Podigrada v novomeškem okraju nam je g. nadučitelj Pini-kvar poslal ob Svečnici pravo kresnico. »Gredoč zvečer s sprehoda domov«, tako nam poroča, »sem zapazil ob hribu Mehovo v travi sveti.bo, podobno svitu kresnice. Bila je v resnid kresnica, ki se pojavlja navadno v vročem poletju. Revica se Je pač zmotila v letnem času in prišla mnogo prezgodaj še v zimsko puščobo.« — lz Pod-pece pa nam Je g. Josip Leskovšek poslal »piikapolenco«, ki po ljudskem mnenju prinaša srečo, v sedr-nji zimski dobi pa menda — zgodnjo pomlad. Nato kaže pač tudi cvetoče resje in nežne trobentice, ki so obenem s •pikapolonco® priromale v naše uredništvo.
*	Vtihotapljen cigaretni papir. V prodajalni trgovca Žarka v Bosanski Gradiškl so finančni organ! zasledili te dn! dve škatfll cigaretnega papirta, na katerem so bile po. narejene omotnice. Trgovec Je izjavil, da Je kupil papir pri Šmideku v Nov! Gradiški, kjer Je preiskava ugotovila, da se skoraj v vseh trgovinah prodaja vtihotapljen cigaretni papir. Štirje trgovci so bili aretirani
*	Plaz se je vsul v petek zjutraj na cesto 1 in pod km od Save proti Krmelju. Posamezne skale — preko 2 m v premeru — b0 mogoče odstraniti le z razstrelatvljo. Va. zev ni promet na tej cesti bo najbrže danes zopet mogoč.
*	Tatinski fotograf v Ptuju, V Ptuju so se zadnje čase d;>ga<jale razne tatvine, zlasti na kolodvoru pri raskladanju ta nakladanju blaga. Csumljeni so bili že različni železničarji, toda storilcev al bilo mogoče izslediti. Te dni pa je ponovno izginil s kolodvora cel sod petroleja. Sled, kl je biia na mokrih tleh, je vodila do v bližini stanujočega fotografa Schrotterja, pri katerem so našJi 'kar celo zatogo blaga, izviraj očega £z tatvin. Fotografa in njegovega tovariša Zunmerleita so zaprli. Značilno je, da je Scteouer pred 4 Setl prišel v Ptuj brej; premoženja, danes pa je že hišni posestnik. Preiskava, ki je že v teku, bo morda rešra tudi to zasrmetko.
*	Roparski umor v Be gradu. V beograjskem predmestju Jatan Mali je bil predvče. rajšnjim izvršen grozen roparski umor. Se. demdesetletno starko Mar0 Šurkalj so našli zadavljeno v njenem stanovanju. Starka je Imela, kakor pripovedujejo njeni sosedi, več tisoč zlatih turških lir, ki iih je podedovala po nekem sorodnik«. Ves denar je izginil in sa je ropar brezdivomno odneseL Policija Je zločincu že na sledu.
*	Ponesrečena tatvina državnega densrja V Stipu v Makedonija so v četrtek po naključju odkrili veliko tatvino državnega denarja. Komandant 23. pehotnega polka je pr! oknu opazil vojaka, kj je nesel dva polni vreči. Sluteč, da gre za tatvino, je vojaka ustavil. V resnici sta bil! vreči po'n! papirnatih novčanic po 50 par. Vciak je priznal, da mu je vreči izročil podnarednik Stojičkov, ki jih je vzel iz uradnih prostorov. V vrečah je bilo novčanic za približno 100.030 dinarjev. Osumljenci so bili aretirani.
*	Gospodinja! Kupuj in zahtevaj v vseh trgovinah samo ča ne mešanice »čajanka«. So nailzdatnejše. Prodala se v korist Jugos! Matici.
*	Opozorilo! Ker prodajajo nekateri trgovci kot »Pekatete« testenine Iz drugih tovarn, in sicer po navadi slabeiše in cenejše blago, in ker tudi velik del občinstva misli, da se Imenuiejo vsake testenine »Pekatete«, pojasnjujemo. da se smeio imenovati »Pekatete« samo izdelki naše tovarne testenin »Pekatete« v LJubljani, kl ie edina tovarna »Petatet« v Jugoslaviji. Ker ie na ša znamka »Pekatete« zaščitena, bomo od-slei vsako tako zlorabo v lastnem in v interesu prevaranega občinstva sodniisko zasledovali Ceni. občinstvo oa prosimo, da zahteva povsod izrecno samo orave »Peka tete«, zlasti v naših originalnih kartonih z znamko »Pekatete«. ki jamči za prvovrstno in okusno blago. Tovarna testenin »Pekatete« v Ltubllanl.	250
*	Organizacija absolventov strotne delov, šole v Ljubljani ie na L rednem občnem zboru Izvolila sledeči odbor: predsednik Dobovišek. tajnik MegMč. blagainik Dolinar; odborniki Kovač. Pogačar. Gabrovšek. Ac-cetto. VVagner. We?hl, Primožič. Semenič. Makovec. leras. fleršlč in Zupančič. — Tajništvo LnrbMana. Karlovska c. 22., kamor naj se obračajo absolventi stroine delov, šole. posebno za posredovanje služb. Osnoval se ie tudi izobraževalni odsek s kniiž-nico. Novi odbor ima na sporedu tudi važnejša dela. ter se pozivajo tovariši za čim večje zanimanie. — Odbor	24S
*	Uprava »Geograiskega vestnika« prosi p t. cen'ene naročnike, da ii ooroste zamudo pri 2. številki »Geografskega vestnika« ki ie bila določena že za december, pa bo vsled nenadnih tehničnih ovir odposlana še le prihodnh teden
*	»Naš Glas«, glasilo udruženla slov. sred nješolcev v Italiji. Izšla ie četrta številka sledeče aktualne in zanimive vsebine: I. K.: Ob 125 letnici Prešernovega roistva. — T. P. P.: Borba. — D G.: Iz improvizacija. — M Č.- Literarne drobtlne. — V. M.: Prijateljica Alma — L: Odsvtt. — M. č.: Lea Fatur. — L. Č : O bistvu Hi o duho Gentl-liieve srednješolske reforme. — Prosveta In srednešo'ska mladina. — Društvena senten ca. Br. D.: Mi in sodobni aktualni problemi naše manjšine — Pr. M. A.: Južno podne
— I. M.: Intelektualno in moralno vaspita-nje. — A. O.—k.: Bele žene. A. O,—k. Nekdo tiho piaka, — Vestnik. Vsem čitate-Ijem ki se zanimajo za dijaške pokrete v Primorju, list najtopleje priporočamo. Naročnina za Jugoslavijo- posamezne številke po 5 Din četrtletno 15 Din. polletno 30 Din celoletno 60 Din. Naroči se lahko pri uprav nflcu za Slovenijo: Mercina Dušan. Ljubljana, Verstovškova ulica 14./I Vila Croatia.
Iz Ljubljane
Žene, hi ne smejo ljubiti l
Pridejo v kino ^Ovor".
u— Zadnji dani Samo še danes je voiil-cem v Delavsko zbornico mosoče, da izvr-še svojo volilno pravico. Kdor sv>je volilne kuverte z glasovnico še ni prinese! v tajništvu »Unije«, Kazina. IL nadstrople, naj t« brezpogojno stori danes do 12 ure. Po tem času pa samo v prav posebno izjemnem slučaju do 6. ure zvečer morajo biti vse kuverte pri glavni volilni komisiji, katera s to uro zaključi s sprejemanjem kuvert in glasovnic. Nihče naj ne zanemari svoje volilne pravice in ddžnosti. Opozarjajte na to tudi druge volilce! Storite vse, da bo delo kronano z dobrin*, uspehom!
u— Nagla smrt francoskega državljana v Ljubljani. V čakalnici glavnega kolodvora je včeraj dopoldne nenadoma napadla slabost elegantno oblečenega starejšega gospoda, ki se ie pripeljal z jutranjim eks-presnim vlakom v Ljubljano. Telefonično poklicani policijski zdravnik dr. Avramovič je neznanca takoj pregledal in ugotovil osiabijenje srca, nakar so tujca na njegovo odredbo prepeljal! v spložno bolnico. Tik pred bolnico pa je postalo tujcu nenadoma zopet alebo in je izdihni! v vozu. Zadela ga je srčna kap. Njegovo truplo so prepeljal v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Umrli tujec je 63-letni Auguste Ricteoimier, po poklicu tehnik, usiuižben v Gutmanvcih v Slavoniji, sicer pa francoski državljan. Pr: njem so aašli ruja/v potni kovček, potni list in precej denaTja v tujih valutafi. O do-goiku je bi! takoj obveščen tudi tukajšnji francoski konauiat, da poizve za eventualne sorodnike pokojnika, da odrede pogreb.
u— Inštalacija novih avtomatičnih telefonskih aparatov. Poštna direkcija v LjuiJ-Ijaui razglaša: V krati!cm bo nova avtoma« ti dna centrala v Ljubljani rzsgotovljena a izročena prometu. Že pred tem pa bo terenska tehnična sekcija montirala pri naročnikih nove avtomatične govorilne aparate tako, da se bo priključitev na aovo centralo iaiiko izvršila brez prekinjenja prometa. Da pa delo sekcije vsled pozneje zaiželjenih sprememb pri naročniških postajah (n. pr. prostor, kam naj se aparat postavi, tip aparata ali sprememba številke) sedaj ae bi bilo odveč, pozivam^ vse ljubljanske naročnike, da čim prej pismeno javijo III. terenski tehnični sekciji v LJubljani zaželjene Spremembe pri svojih postajah, ki jih bo potem sekcija po možnosti že upoštevala pri montaži novih aparatov. Večje izpremembe, ki bi bile zvezane s povečanjem naprave, direkcija sedaj ne tnors upoštevani.
u— Narodna knjigarna v Ljubljani. Prešernova ulica št. 7, razprodaja vsied P0-manjkana skladiščnih prostorov zalogo »Ljubljanskega Zvona« In sicer letniki 1892, 1902, 1904, 1905, 19U6. 1907, 19G8, 19,9. 1910, 1912, 1913, 1914 rn 1915. Cena za vsak letnik 60 Din. j^ri naročilu vseh 14 letnikov 25 odstotkov popusta. Razprodaja se tudi zalo ga Prešernovega albuma. Cena 20 Din. Po znižanih cenah se oddajo tudi vse knjige lastnega založništva. Na zahteve se pošlje cenik. Knjižnicam in knjigarnam se pri večjih naročilih dovoljujejo še posebni popusti Pri zunanjih naročilih se računa poštnina posebej.
u— Bog daj lepo vreme. V deževnih In meglenih dneh je diigočasno in pusto. Ljudje posedajo po kavarnah in gostilnah, obiskujejo pridno kinematografe, kihajo in to. žijo čez nahod. Ceste in ulice so blatne in mokrota se razleza celo Po tlaka in hodnikih. Skoro bi dejali, da so celo prvi redni sprehajalci pozabili na pota v tivolskem gaju in ne vedo povedati, kaj se godi tam gori. Pogovarjamo se o lepih dneh, ki bi iih radi m o mičnositih nedeljska »letov v suhem vremenu. Ljudi vleče srce na Šmarno goro, Katarino itd. in celo s Posavjem in drugo bližnjo okolico bi se zadovoljili. Šele včeraj zjutraj menda se je ptičji zbor na obronku gozda oglasi! živahne je, znak, da bo nekoliko spremembe. In res, popoldne je že pokukalo skozi megio zlato soln-čece in njegovi žarki so se za kratek čas prelivali nad mestom. Komur se danes čev. Iji ne bodo smilili ravno preveč, ta gotovo ne vzdrži v mestu. Morda celo na nahod ae bo »porajtalc.
u— Kje so nuje rožice...? Pogovarjamo se o veselicah, o predavanjih, ki jih prirejajo raizna agilna društva, pomenkujemo se o vremenu, o starih dobrih časih, o lepih ženskah, o takih, ki so lepe samo za svojega moža, in o takih, ki so lepe tudi za druge. Vlačimo po ziobeh razne neveste Jn že- i nine, kl bodo ostali to tudi še po predpu-stu in hudobni, kakor smo, vidimo že vnaprej pred toliko in toliko vrati »ploh« ali »slamnatega riKxža«... V LJifciJani se precej ženimo, vendaT »oženimo pa se neradi«... Predpust Je tu, čaš izpolnitve dolgo časa sanjanih sanj, toda do uresničenj teh pride le v prav redkih slučajih. Večina raje sanja, sanja kar naprej. Mla<fi imamo, lahko bl se dejalo, premalo poguma, da j skočimo čez prag v zakonski stan. Da »mo j taki skeptiki, sam bog zna, kaj Je temu vzroki Pa ne menda moda, ne samo moda v oblekah, morebiti bo temu kriva moda življenja. »Ti starokopbtnež, saj ne veš, kaj , je moderno!« Pa morebiti tn še k najhuj- '
še, če vam pove to v brk taka ženska, ki Jo ljubite in gorite za njo, ker ste staro-kopitnež samo zato, ker jo imate preveč radi in se zato bojite za njo. Huje je, alc^ vam tega ne reče, ampak se izpove prijateljici ali morda — prijatelju. Kajneda, da bi človek včasih zape! tisto: »Kje so moje rožice!«...
u— III. športni karneval, je, kakor vsako leto, priredil sneči SK Slovan v Narodnem domu. Lep poset nele iz športnih krogov, temveč iz vseh slojev ljubljanskega občinstva, je tudi topot dokazal, kako priljubljena je postala ta predpustna športna prireditev. Mestno občino je na prireditvi zastopa! gerent Lik oz ar. Ljubljanski športniki so se v lepem številu odzvali vabilu svojih športnih tovarišev. Med drugimi smo opazili predsednika ASK Primorja in SK Jadrana. Okusne skupne in pestre maske so še bolj oživele krastio dekerirane prostore Narodnega doma. Veselični odbor »Slovana* pod vodstvom g. Rajka Kosa je storil vse, da nudi obiskovalcem par prijetnih uric. Nastopili so komiki Fix in Fes ter znani Chapiin. Krasne dckoracije je izvrši! Ciri! Kemperle. Ob zvokih godbe drav. divizije so se skoraj do zore zabavali v baru, na plesiščih in ostalih dvoranah veseli športniki ter ostalo občinstvo.
u— Umrl! v Ljubljani. Zadnje tri dni so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Marija Gabrie'a Arko, hči strojnega ključavničarja. 2 dni. Jera Koželj, bivša šivilja, hi-ralka, 46 let; Ferdinand Bradaška, mestni blagajnik v pokoju, S6 let; Ana Udevč, sprevodnikov a vdova, 71 let; Alojzija Jama, občinska uboga; Marija Botžič, zaseb-nica, 72 tet
u— Policijske prijave. Od petka r.a sobo. to so bili prijavljen! policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, I vlom, 1 neplačan vžiiek, i lahka telesna poškodba, 1 prestopek izzivanja, I prestopek kaljenja nočnega miru, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in S prestopkov cestnega policijskega reda. Aretirane so bile 3 osebe in sicer: 1 radi beračenja, 1 radi izgreda in 1 radi vlačpgar-stva.
u— Prenocevaleč v podstrešju. Ko je prišel posestnik Jakcb Dolenc v Švabičevi ulid št 6. v petek zjutraj na podstrešje, je naenkrat zaslišal, da je v listju nekaj za-štrrnelo. Pred njim se Je pojavil Okrog 20-ietni mladenič, ki se je pričel opravičevati, da Je prespal noč v hiši brez njegovega dovoljenja. Kako je prišel v noči na podstrešje, sazr. ne ve. Bržkone ga je pripeljala tja prevelika količina zavžite pijače. Ko se je tako izgovarjal, se ie neznanec v ugodnem trenutku bliskoma zavrtil na peti in pobegnil na prosto. Šele zvečer je zvedel gospodar za pravi namen poseta neznanca. Ko ie prišla namreč v hiši stanujoča postrežkinja Antonija Uranič domov, je opazila, da je iz podstrešja izgini! njen dežnik in paj čevljev, našla pa ie rudi odprto skrinjo, iis katere ji je skrivnostni prenočevalec odnesel neka-j gotovine.
u— Ciganski obisk. Posestnik Ivan Končan v Dravljah je Jmel v soboto dopoldne opravek na domačem podstrešju. Naenkrat je sačul spodaj v sobi divno in poskočno cigansko mtnško, kl pa je vztrepetala slednjič v žalositnih tn otožnih akordih. Koh-čan je hitel seveda takoj dol! fa saše! v sobi dve ciganki, ki sta brenkali na dtre te kitara Pri njegovem prihodu sta obe lepe zapeli, nato žvržgali, slednjič pa prosiE kruha, ki ga Jima ie tudi dal Po slovese sta se obe ciganki napotili po cesti proti
ADSO
časopisi in literatura .Radio-Welt" .Deutscher Rundfunk* „Deutsch?r Radio-Amateur* .Oesteireielrischer Radio- Amateur* se naročajo pri tvrdki „VERA" v LJu^ijan!, Aleksandrova cesta 8	321«
Godba Dravske divizije
priredi v pon deljek, dne 15 februarja 1.1 na čast odhoda gceralnega konzula Č. S. R. gosp. dr. Otokara Beneia v veliki in mali dvorani Kazine
PLES
pod pokro itel stvom komzndanta Dravske divizije gosp. diviziisl 'ga generala Danila C. Kala>atovi{ i.
Za ples
sem. /ah.....
„ PETO VI A"
palača Ljubi], kreditne banke
Dunajska cesta la.
Šentjakobska maškcraia
danes zvečer m
v Narodnem domu
Podutika Na Kon da na Je žalostna muz tka napravila ti obok do jem, ko se ta tudi pozneje po odhodu v mesto, kamor je krenil po raznih opravkih, al mogel tenebiti. Žalost pa se je šele povečala, ko se Je potipai v žep suknje, kl je med ubiskom ctsank visela v sobi. h nje je namreč tzslalla listnica s 1700 Din gotovine.
n— Če se suši parilo na prostem. V mestu tn na periferiji se Je pripetilo ie no-broj slučajev, da so pridne gospodinje, kl so sušile perilo na prostem isto poslednje jutro pogrešale. Da to nikakor nJ priporočljivo, se je ponovno prepričala dne 4. t. ra. žena kotdarja Ana Tirol, stanujoča v PohU-novl ulici St. 139 v Mostah. Sušila Je več kosov perila na domačem vrtu in zjutraj z žalostjo opazila, da sta zmanjkali dve mo-Skl rrx«drl obleki njctieja moža.
u— Oropana kapelica. Gozdni čuvaj na Gradu, Ivan Sluga, je v soboto zjutraj, ko je prispel na svojem potu do kapelice v Regalijevem gaju, zapazil, da notri n! vse v redu. Po natančnejšem ogledu je opazil, da je bil razbit nabiralnik, iz katerega Je tat pobral vso gotov tria Kapelico oskrbuje mestni magistrat.
u— Pet tisoč dinarjev vreden zlat prstan e brtljantl je bi! pozabljen snočj med 7. ln 8. uro na p.pi pri vodovodu v kavami Union. Najditelj, ki je znan. naj ga vrne proti dobri nagradi plačilnemu natakarju v Uni-tmu.
n— Prodala čevUev po amerikanskero sistemu. Velike amerikanske tvomioe čevljev nudijo svojim odjemalcem potom lastnih prodajaln dvakrat v letu. to ie v mesu-cu februaru [n v jeseni. Izredno priliko, da si občinstvo nabavi čevlje po znižani cenL Temu zgledu sledi naša tovarna Peter Kozina m Ko., Tržič. k! od 1. do 15 februarja prodaja veliko množino vsakovrstnih čevljev po znatno znižani cenL Cen), občinstvo nai se o tem prepriča v Izložbah na Aleksandrovi cesti ki Bregu 20 (glej današnji Inserat!)
u— Orglnalna Izložbena okna ljubljanskih trgovin. Ob priliki svole elitne črno-bele re dute s*a klub Primork Ir. ASK Primorie raz pisal natečaj za najlepše aranžirana izložbena okna v črno-bellh barvah, ki dopušča tekmovanje tvrdkam z maniriakturni.n blagom. perilom, modo 1« konfekcfo ter čevlji in drugimi predmeti. Veliko trgovin se ic potrudilo tn aranžiralo svola Izložbena okna tako lepo. da so Ista ne samo v okras sami tvrdki temveč vsemu mestu. Imena tvrdk, kl tekmujejo ob tej priliki kakor tudi jury, ki Je sestavljen tz naših najboljših nmetnlkov-slikarjev. priobčimo v prihodnjih dneh.
d— Senzacljonaina maškerada »SOKOLA« VIČ: »NOČNA JADRANU. Kolo sahte tehnične predpriprave v velikem tem pu. — Ples ln makse na dnu morta — gostje hi godbe na ladilšklh krovih — bari v JcaJutah — žarometi v svetilnikih. Fenome-joaioe dekoracije. Mornariška velika godba to orkester — v barih jazz-band. O potac-0 tekma ta nagrada mask Itd. itd. V tej predpustni sezijl edina prireditev v tako kotošataos; stilu. — Ne zamudite! 1 I ! 1 1
Iz Maribora
Nekaj mariborske policijski statistike. Mariborska policija je prejela 1. 1925 »kupno 38.990 vlog. Aretacij Je bik) 1015, ovadb 5177, hišnih preiskav 432, sodnlji izročenih 182 oseb, ovadenih sodnij! brez zaporne odredbe 1120 oseb, prostitutk aretiranih 28. Radi policijskih prestopkov Je bilo kaznovanih: radi pijanosti ln razgrajanja 327. radi prekoračenja policijske utl 177, Tadi zglaševalnih predpisov 164 in radi drugih policijskih prestopkov 530 oseb. Izgnanih je bilo Iz države 29, odgoosklm potom odpravljenih 1086 oseb. Na policijskih globah se je nabralo: za državni zaklad 4.500, za ubožni zaklad 21.039 Din. Kriminalna raszvidnica izkazuje sledeče podatke: Kartotek zasledovanih 10.000 listkov, razvidnih pol predkaznovanih 6.000, zbirka slik hudodelcev 1255, zbirka daiktiloskopič-nih kart 1152. Časopisov Je Izhajalo v preteklem letu 14, novoprijavljenib je bilo v tekočem letu 4, prenehali pa so trije. Društvenih shodov je bilo 276, javnih pa 60. Prireditve: gledaliških predstav je bilo 172, javnih veselic ln koncertov 1222. plesov 109, kinoipreostav 921, cirkuških 32, drugih 10, konferenc tn predavanj 65, sportnili tekem 54. Potnih listov Je bilo nov0 izdanih 118S, podaljšanih najini državljanom 2715, vidiranih za in^aemsrvo 7-245, za Inozemstvo tu birvajočim tujim državljanrm pa 2 tisoč. Vseh prošesij v potnih zadevah je bilo vloženih 11.109, prijav v orožju je bilo predloženih 261, orožnih listov tednnlii 259. Radio-aparatov je bilo priglašenih 31. V hotelih hi prenočiščih je bilo naših državljanov 15.861. Inzemcev pa 5.219, v zasebnih stanovanllh prijavljenih 7.62S naših državljanov In 1.505 Inozemcev.
a— »Prelom, — Gostovanje v mariborskem gledališču! V nedeljo dne 7. t. m. ob 15. bo gostovala četvorlca mladih iz Ljubljane v mariborskem narodnem gledališču z zanimivim sporedom. Spored tvorijo najznačilnejše recitacije ln prizori priznanih avtorjev, slovenskih in tuMh. Ivan Cankar Je zastopan s koncem iz »Podob iz sanj« in Inscenlranim »Strahom«, Oton Zupančič x »Oranžo«, Carmen, Dete čeblja in Svetim duhom, Janez Zazar z enodejanko trazigTO. tesfco »Zaroka«, Peter Beznifi z »Rudarjem«, A. Čehov pa z dramsko študijo v I dejanju »Labodnlca«! Na zanimivo prireditev naših mladih opozarjamo mariborsko javnost, ki naj ne gre tnhno njih. ampak na! Jih v njihovem stremljenji podpira.
a_ Ustanovitev proetozračne lope za tuberkulozne. A glina mariborska protltuber-kulorna lhra namerava 5e tekom letanje pomladi zgraditi takozvano prost"7jračno lopo za solnčenje nfrerkuloznlh. Prvomo Je obstojal načrt, da bi se postavila lopa kje ob prijaznem .soinčnera vznožlu Kalvarlje ali pa na Teznu. Radi raenih pomts'ekov, zlasti pa, ker bi bilo vzdrževanje take naprave na samotnem, oddaljenejšem krajn
predrago in otežitočeno, se Je morala ta namera opustiti. Sedaj je bil sprejet sklep, da se postavi taka lopa v tukajšnji splošni bolnici, na prostornem, lepem ta solnčna-tero vrtu na južni strani medicinskega oddelka. Lopa bo dolga 12 m, 3 m široka ln 4 ln po! metra visoka ter preračunana za 15 bolnikov. Proti Jugu bo lopa odprta, na ostalfe treh straneh za zaiprta. V svrho večje stabilnosti dobi severna stran topel plašč tz opeke. Kakor vise dosedanje institucije lige, naj bi se tudi ta nova naprava zgradila z Javnimi prispevki, bodisi v denarju ali materijalu. Javnost, ki je btha proti tuberkulozni liga vedno naklonjena, se bo tudi tokrat gotovo odzvala temu poziva
a— Na senenskl trg minulo soboto so pripeljali okoliški kmetje 12 vozov sena ta v<n slame. Senu je cena v zadnjih dneh poskočila. Včeraj so plačevali po 65 Jo 80 dinarjev za meterskl stol Slama Je bila po 50 do 55 Din.
a— N ©osnovana vest Po mestu je razširjena vest, da je ravnatelj Glasbene Matice v Mar boru g. Chladek podpisal nov kontrakt v Sarajevu Kakor objavlja snoč-nji »Tabor«, ie ta vest neresnična ln brez vsaike podlage.
a— Himen. Gospod Ivo Leltgeb, podpredsednik fin. kontrole pri Sv. IGlžu nad Mariborom, se Je dne 2. svečana poročil v Ma. riboru z gdč. Matko Cilenšek, pos. hčerko iz Zg. Sv. Kungote. Ob tej prilfkl se je nabralo med stvatl 150 Din za koroški tiskovni sklad. Bilo srečno!
a— Sobotni trg le bS Jako živahen. Spe-iiarji so .pripeljali 73 votzcrv svinjskega mesa ln slanine. Kljub obilici blaga so cene stabilne. Slanino prodajajo po 20 (Jo 25 dinarjev, meso pa po 18 do 30 Din. Tržno nadzorstvo je včeraj v smislu sklepa občin, skega sveta malo pregledalo cenike, katerih pa večina špeharjev sploh nima. Vsak Jpehar, ki nI Imel primerno označenih :en, je mora! nabaviti od občine predpisano tabiico z natančno označbo cen. Nekateri so se temu z vso silo proti vili, tako da Je v več slučajih morala intervenirati pollclla. Med domačimi mesarji je v zadnjem času opaiati zopet ostro konkurenco. Goveje meso ponujajo nekateri te celo Po 8 Din, seveda pa ni baš prvovrstno. Zelenjadni trg je bil dtbro obiskan. Posebno živahen pa je bil trg za perutnino, katere |e hilo nad 1000 glav. Cene so zelo padle. Pijance so prodajali že po 15 Din. Tudi na trgu Je vedno bolj opažati splošno pomanjkanje gotovine.
a— Čezava Je deklica? Dne i. t m. Je
našla neka ženska v Mlinski ulici okrog 9 let staro deklico, kl Je Jokaje tavala po ulici. Dekie pravi, da se piše Helena Lešnik, ne ve pa, kje je doma. Tudi ne zna povedati, katero šolo obiskuje. Navidezno je dekle nekoliko slaboumno. Policija Jo Je odrdala v dečji dom, starši pa se pozivajo, da se čim prej zglase na policijskem koml-sarljatu v Mariboru.
a— Tečaj za radiotelefonijo pripravlja Ljudska univerza za radioamaterje. Začetek tečaja, kl je prvi te vrste, bo pravočasno javljen. Prijave sprejema Ljudska univerza še do torka 9. t. m.
a— »Prelom« je naslov današnjega gostovanja čeitvorice mladih Iz Ljubljane v Narodnem gledališču. Pester spored se staivij&jo komadi raznih izbranih de! domačih in tujih avtorjev. Opozarjamo mariborsko javnost, naj ne zamudi te prilike, da se sozmanl s stremljenji naših mladih.
a— Na banke se hočejo vreči radičevd r Mariboru. Kakor poroča snočnji »Tabor«, nameravajo ustanoviti radičevci v Mariboru svoi denarni zavod. Baje mklijo tudi na ustanovitev seljaSkega doma po zasrreb-škem vzorcu. Kakor pa vse kaže, bo ostalo vse le pri vtsokoletečih načrtih.
a— Prosto stanovanje. Kljub vladajoči stanovanjski bedi v Mariboru se večkrat najdejo stanovanja, ki ne merejo dobiti najemnikov. Stanovanjsko sodišče javlja, da Je v Vrazovi ulici ŠL 2 prosto veliko stanovanje dr. Povaiela, obstoječe iz 7 sob ln pritiklin. Reflektami naj se čim prej Javijo pri stanovanjskem sodšču.
a— Opozorilo ribičem. Člani ribarskega društva v Mariboru, kl reflektlrajo na ribolov v pos-trvnih potokih, naj se javijo do 15. t. tn.,pri društvenem blagajniku
automobili, 20 Hp., so za hribovite kraje in slabe ceste edino piirncrna trpežna in za vse porabna ter najcenejša motorna vozila, izredne kvalitete.	770,
-S5S2&-
NovodošZi modeli leta 1926, za 2 in 4 osebi, ali za 2 osebe in ca. 400 kg
teže, so interesentom na ogled in poskušno vožnjo vedno na razpolago pri tvrdki
Zahtevajte ilustrovani cenik in ponudbo!
V. & M. Barešič S Co.,
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 12.
N
¥¥¥¥¥¥¥Y¥r51¥¥ *****	-
H
M
mandat pripada. G Andro Posavec |e bil dobrovoljec; nismo ga doslej ie videli »lcet na narodnSi prireditvah, pač pa se Je ud^ leiil SHvestrovega večera, ki Je bil letos v dvorani g. Skoberneta za zaključeno nemško družba To je sedaj narodni radikal v Celju.
Iz Trbovelj
JLAS.«, iz let* 1925. in redne glavne »kup.
Sčine LLAP. iz leta 1925., kluh! bi so » te. kočem letu priredili takozvano dolžnostno priTeditev, ki so ie eno leto člani LLAP. in ki »o se udeležili podsaveznega prvenstva. Pravico prisoatvovanja imajo klubi z dvema delegatoma, od katerih ima eden glasovalno pravico.
Iz Celja
e— Meseca ianuarja so umrli v mestu
Celju: Vojko juvanc, sin kapetana, 6 let; Matija Inkert, mestni revež, 69 let; Ellza Kristan, p strežnica, 64 let; Franc Korošec, poduradnik cinkarne. 70 let; Ana Kolenc, zasebnica, 82 let; Jakob Pajk, elektrotehnik, 44 let; Antonija Jesih, mestna reva, 78 let; Neža KiTošec, žena cerkovnika, 41 let; v javnii bolnici: Feliks Skale, natakar kz Ceija-okoMcc, 40 let; Ivain Koželj, ključavničar Iz Celja. 60 let; Jože Kraker, kroj-nlar iz Koprivnice. 71 let. Milica Bustna, zasebnica Iz Orebiča, 22 let; Janez Jurše. rbčinski revež iz Vrhpolja, 50 let: Franc VeligovSek. vpukojenl rudar Iz Griž, 48 let; Franc Kramer, trgovec tz Celja, 43 let; Iv. Oermadnik, sin dninarice Iz Kosez. 9 let; Franc Tkalec, kočar Iz Himia. 41 let: Le-pold Damkovec, dninar iz Grajske vasi. 22 'et; Neža Satler, natakarica !z Konjic, 38 let; Ivan HomSek, zasebnik iz Petrovč, 56 let; Martin Oblak, otrok rudarja tz Marija Gradca, 2 let!; v celjskem tnv?'id.skem domu: Ferdo Bomvnlk, 31 let, ta MIha Až-man, 47 let.
e— G. lekarnar Andro Posavec r Celiu kl le bil pri zadnjih občinskih volitvah Izvoljen na nemškn-kierikalnl listi. Je skupno z gg. Svigo in Zumrom vstopil v radikalni klub. 4 + 3=7. Tako raste politična moč papirnatih strank v Sloveniji na paipirlu do prihrdntlh volitev. O. Andro Posave«- natr Je pmedal, da Je W! demokrat — david'v vlčevec, nI nam pa povedal, da mu občhi-skeea mandata niso dnU celjski ravtlVall. temveč Nemci in klerikalci, kojim nlegov
tl2£foŠESl!luo znlžmle
cen, priznano n? boljš m ?evljem. Pr^prifaite se! Otflcie si 5e d?nes Izložbe pri laVoika"
Ljubljana, (nasptoti Mestnemu domu).
t— Zadeva nove vodenske lola bo ▼ naj« krajšem času rešena, ker so kompletni že v*i spisi, ki so pnšli na pokrajinsko vlado v Ljubljani.
t— Iz nai* največje kulturne organizacU je. Pretekle dni se je vršil v Sokolskem do. mu ob veliki udeležbi članstva občni zbor «5voko!a». Starosta o. Sušnik je poudarjal, da je bik) preteklo leto IzvrSeno težko delo t vso sokolako požrtvovalnostjo, katere uspeh Je, da »e vrši letoa občni ebor pod lastno streho. Poleg raznega drugega invea tarja je bilo nabavljeno tudi popolnoma no» vo orodje za telovadnico, ki atane 35.000 Din. Denarnega prometa j« imelo društvo preko milijon dinarjev, društveno premo« ženje »e pa ceni na okroglo 1JOOOOO Din. Glavno »tremljenje društva bo tlo leto« za tem, da »e čimprej poplača maten dolg. da se bo potem društvo lahko posvetilo avojim vzvišenim ciljem. Splošno mnenje je. da bo dolg radi znane požrtvovalnosti in delavno« iti članov, katerih je sedaj 250, kmalu po. plačan. Po poročilu društvenih funkcijonar« jev so sledile volitve. Ker bivši starosta br. Sušnik radi bolezni v družini nI mogel več prevzeti te funkcije, je bil rvoljcn na nje« flovo mesto g. Josip GoropevSek. G. Mirko Sušnik je ostal še nadalje v odboru kot pod starosta. Za načelnika je bil izvoljen g. Do« minlk Kužnik, kot odborniki pa gg.: Joeip Fori. Josip Čibej, Breda Nerat, Tone Red« nak, Mirko Kos, Franjo Feštajn. Ivo Plesko« vič, Leopold Ušeničnik. Lerypo!d Remic, Zorka Iskra, Tone Flegar, Ivan Dolinar, Franjo VolčanSek in Janko Finfgar. Za ca« čelnika gospmlarskega otlseka je bil izvo. Ijen inž. Hamrla. z a načelnik« gledališkega rranio Guček, za načelnika zdravstvenega dr. Tone Cizeli ln za načelnika kulturno« prosvetnega Karol Omerzu. G. Goix>pevSek je zaključil občni zbor s pozivom, naj se poprime članstvo v novem letu dela t isto vnemo, kakor js to storilo v preteklem letu.
t— Davčni urad v Iraškem bo »prejemal naznanila o izvršenih zemljiških spremeni« bah jutri 8.. 9. in 10. t. m.
t— Revizijo občinskih računov od 1. 1923. do 1925. vrši rudniški izvedenec g. Perso. glio v prisotnosti štirih gerentskih sosvet« nikov.
Spori
Mednarodne vojaške črnuške tekme v Tatri
Pri mednarodn h vojaških smuških telo mah v Tatri, katerih se udeleži tndi naSa vojaška smučarska vrsta, se bodo vršil« r.a« nlmava zdravniške opazovania glede vpliva j btruditve pri smučarskem športu na pos«. meme organe človeškega telesa (srce. pl ju« ča, živčni »istem, jetra itd.) Ta opazovanja bo vodil prof. dr. Lihenskv od Karlove imi. verze v Pragi. Pomagalo mu bo več voja« 5kih in civilnih zdravnikov. Doseženi reznl« tati bodo velike va?nosti /a presojo telesne sposohnosti pri naporih, ki so v zvezi z vo. jaško »lužbo. Slični poizkusi so bili že na. pravl)eni pri mednarodnih tekmovanjih v Chamonucu in tudi na Češkoslovaškem. Ta opazovan ia ' voiaSkih tekmovalcev imajo to prednost, da »e preišče to vedno osebe sko» raj enake starosti in da so te zdravniške preiskave obbgatne.
Tekmam bodo prisostvovali v zadnj;h dneh minister za narodno hrambo. 5ef če. škoslovaškega generalnega Staha Svn)»v in zastopniki ministrstva za narodno zdravje
Redna glavna skupščina LLAP.
LLAP. razpisuje za soboto 13. marca ob , 20. uri v damskrm salonu kavarne F.mona I redno glavno skupščino s sledečim dnevnim j redom: 1. Pozdrav pred<edn'ka 2. Tajniško poročilo. 3. Rlagnin SVo poročilo 4 Poroči, !o tehn. odbora. S Poročilo nadzormaa od. bor«. 6 Podelitev »hnolntoriia staremu od« boru, 7 Volitev novega odbora 8. Proračun za 1. 1926 9. I poraba podsaveme imovine. 10. Sprememba pravil 11 Predlogi in przi« vi članov upravnega odbor«. 12 Overovi ie« nje rapisnika prejšnje glavne skup^Vne 13. Določitev prispevkov in kvote prireditev članov. 14. Določitev slnžber-gs c'«si!» 15. rVolt^ltev dneva in mect« pods8vczn'ga pi> venstva 16 Slučajnosti
Ako glavna »knpičln« ne ^o ^H^pčna. »e ista odjjoH' ra eno uro dr,,ca ^'avna skup. *
M vriii po en' uri bre7 orlra na 5te. vilo f,1ano-» J istim dnevnim redom FvrnU:. f'?! predlogi flanov se linaio pismeno pred« ložiti upravnem,, o^Koni najpozneje 14 dni pred glavno skupščino.
Glasovalno pravToo imajo glajtom 5 9 pr» sil JLAS««. 5 14. obč. in tekmovalnega pt*. vilnika JLAS=a. sklepa redne gl. skupščine
Službene objave LNP.
(Seja k. In po. z dne 5. 1L 1926.)
Igralcu SK. Jadrana Strickbergerju se iz« reka ukor, ker »e ni odzval pozivu podsa. veznega kapetana k tekmi A : B timu dne 6 L 1926. Ukine se rsbrana igre igralcem SK. Jadran« Rape, Pokom, SK. Ilirije Ml« klavčlč, ostane pa še nadalje zabrana igre igr. ASK. Primor j a Zalokar, dokler se ne odzove pozivu k. o.
Verificir«jo te za Atletik SportkliA Celje Igralci Schelleker Franc in Stožir Anton » pravom nastopa dne 1. VllL 1926. in ing. Anton C vi t ko vič s pravom nastopa z dne 1. V. 1926.
Z« val cd neugodnega vremena odgodene tekme se določijo sledeči termini dne 14. U. tekm« za zimski pokaj Svobod« ; Jadran; prv. tekme jes. sezone: Primorje : Hermea in Hermet rez. : Ilirija rez. dne 21. 1L prv, tekma jes. te zone Jadran : Hermes; tekme za zimski pokal Slavija : Slovan in Ilirija : Primorje, 28. II. se odigra semifinale za zim ski pokal ia dne 19. 111. finale za zimski po« kal.
Termini pokalnega tekmovanja za L in IL kolo se določijo naknadno.
Klub kolesarjev In motociktistov *1HrU jaa, IX. redni občni zbor se vrši v nedeljo 28. t m. ob 9.30 dopoldne v »Prešernovi so« bi» restavracije Novi svet Dnevni red je: L Poročilo predsednika; 2. poročilo tajni« ka; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo go« spodarja: 5. poročilo revizorjev, 6. volitev novega odbora; 7. volitev revizorjev; 8. alu« čsjposti. Ako občili zbor ob navedeni uri nc bo sklepčen, se vrši pol ure pozneje dru« gi, ki je sklepčen ob vsakem številu navzo« čih članov. — Odbor.
Hazena sekcija Atene ima v pondeijek ob 18. trening v jahalnici. Sledeče članice morajo biti on 17 45 v jahalnici: Zupančič, Čeme, Schiffrer, Saplja. Dobrlet, Janskv, Oodler, Citnperman, Petrič, Rebolj, Gira in Mihca. — Načelnica.
Pilat pri Sperli. Praška Sparta name« reva namesto Schafferja angažirati nekda« njega najboljšega srednjega napadalca Pra« ge Pilata, ki igra sedai za ČAFK.
Italijanski prestolonaslednik pokrovk telj nogttmetnega se\"eza. Italijanski presto« Ic.naslednik Ijmberto je prevzel pokrovitelj stvo nad italijanskim nogometnim savezom. Ob tej priliki Je bilo amnestiranih več kaz. novanih klubov in igračev Predsednik zbo« ra nogometnih sodnikov dr. Mauro je bil Izvoljen za častega člana »aveza.
Vremensko poročilo od 6. t. m.:
Kranjska gorj ob 7. zjutraj: Temperatu« r« — 3 »top. C, barometet te dviga, jasno, aiež 19 cm, saninec ugoden.
Ob 10. zjutraj: Temperatura — 7 »top. C, barometer se stalno dviga, vreme lepo, »neg onrenien.
P.ohin]*ka Bistrica oh 7. zjutraj: Tempe, ratura -i- 1 stop. C., snega 20 cm, za zimski šport neugodno.
Zahvala
Gospod dr. Ivan Sajovic, advokat tn iu« pan v Kočevju, mi ie dne 29 ianuarja kot popolnoma privatni osebi z nasvetom in de« janjem pomagal iz mojega težkega položa. ja. Zato se mu tem potom najtopleje zahva« Kujem.	249
IV AN HUTTER. Dolnja Briga
257
Poslano
V nekem tukajšnjem tedniku predhaciv« gospod dr. Janko Drnovšek gospodu ravna, tel ju ll"beriu, da je on kriv, da se vršijo sedaj redukcije delavstva v naših rudnikih. Izjavljamo, da te zadeve ne spadajo v de. Ickmg imenovanega gospoda, ampak, da je bilo centralno ravnatel ,stvo. žal. primora. no. radi krze na premogovnem trgu redu. cirati stalež delavstva.
Trbov. oreticgokonna družba
Centralno ravnateljtt\-o.

A t o t « k s ^
z modernimi avti. Naročila se sprejemajo po dnevi in po noči
Pave? Sta f š, Uubljana,
Najlepša In mojstersko dekorlrana
masKeri
bo v letošnjem predpuslu
Noč n@ Jadrarsy
v soboto, dna 13. svečana v Sokolskem domu na Mitu.
V torek 16. februarja 1926
„Bajoa Indija"
MASKERBD.I „UU8UAMSXE6G SOKOLA"
arodnl dom)
Občni zbor Sokola v Hrastniku
Otvoril ga je dne 24. (anuarja starosta br. Mofbauer, pozdravil navzoče, med temi žnp nega zastopnika brata Cepina, orisal v glav. nem delo društva v preteklem letu in na. loge sa bodoče poslovno leto ter prečita! poslanico Saveza. Po nagovoru iupnrga de« legat« in prečitanju zapisnika zadnjega obč nega zbora Je podal v od-otnosti tajnika brat »tarosta tajniško poročilo, ki se je na« našalo na upravno delo v društvu. Načelnik ie poročal o telovadnem obisku. Naimarlji« vejše je posečal telovadbo ienski naraščaj ter moška in žen.sks dec«. Tudi Hrastniku primanjkuje prednjakov, a v<endar Je dru« irvo podalo na javne nastope telovadce, zlasti naraščaj, ki se je udeležil tudi tekme. Blaga )n:k brat Fajdiga Je tzdazal gotovine Din 8R-55. Dništvo je poravnalo, razen '-a. veznega Izrednega povrza. katerega plača prihodnje dni. vse obveznosti.
Pri volitvah je Sil izvoljen nasJednli od« bor: »tarosta Lojze Mofbauer, po«l>taro>ta Davor'n C.ander, načelnik Vastč VojmiL načelnka «e«tra Ciril« Laznikova, v oiI1»ot Tršek Edvard. Farčnik Ivo, Hribar Antnn. Kavšek Miroslav. Ignatiev \Tad:mir. sc-tra Julka Stihova, namestnikom Orožnik Jo^e, Selan Edvard, rač. preglednika Loaar in SI« monišek Rudolf. V konzorcil Narodnega doma to bil tzvoljeni bratje Mofbauer. Farč nik in Hribar, župnim delegatom brat sta« rosta, namestnikom brat pod.staro«t«.
Nato se je vršil občni zbor Konzorcija Narodnega doma — Od postanka konzor« cija do današnjega dne je podal Izčrpno po« ročilo brat Logar Kake teKoče ie Imel od« Sor in koliko poirrvovalneg« drla je bilo treba da se je omogočilo stavbo Narodno ga dom* v Hrastniku, kier ima Sokol -;vojo telovadnico in kjer |e na razpolago udobna, dvorana za kulturne m enulce prirrditve. morejo vedeti le oni, k' so to poročilo sli« 5all. Doia konzorcila je i'«'fit'i brat llof« b«urr Vsled »sestran^le zapo-lrnost: je že« Id breme »taro«ta o>iložlti. a navzoči o tem kretkomalo n»o dopustili debate Pnzni« nle pa tudi bratu I^ogarlu z« njegovo ves*, no ln težko t«juiško po>slovinie Rrat Si« monišek je kot blagainik konrorcia por<» čal o »taniu blagajne Konzorciju je treba Še mnogo tnida. d« se re': dolgov Me^to blagajnilca ni tavidanla vrrdno in hvala br. Simonlšeku za njegrrv trud.
Konzorcij N«r»>dnegs doma tvori troie dništev: Sokol. Narodna čitalnica in Clas. bena matica. Ta tri drištv« »kličeio končno veljavni občni zbor, n« katerem se Izvedejo tudi volitve. Sokolskemu društvu v Hrast, piku želimo, da bi srečno nadaljeval so. kolsko delo. ki v hrastniški k<.t!;ni ni baj
lahko Naprej po ti potil — Zdravo! •
Rohni Vič. Prtjave za vse^oko'sVI zH v Praži sprelem? bral Poršintk Bruno do 13. t. m. Na poznelše prllave se ne bo oziralo.
Redni občni rbnr ^ntolskeea društva v Središču se bo vrti I v nfdeln dne 7. t. m. ob 7. zvfčpt v Sokolskem domu z običajnim dne\-nlm redom častna dolJnos, članstva ie. da se oVne?s r'iora ooljioJtevMno udeleži. Po občnem zboru čalan^a' Zdravo! Odbor.
Poljanska cesta 3.
Siia
S!!ža?c5 ss vecarl sme
v kinu «Dvor».
Pri boleznih rad žolfnepa kamna pij požirkoma prod in no oreracij; čašo fop'r Rsdpnsks wodp.
Ce hočeš dobro kuhati
kuni? nsjboi^oa: rnm asu. Posodo le pr tvrdki Slavko Flori'nčič, ts-q. * železnino
Telefon 942 i Ljubljana, Sv. Petra cesta
><6-«
Srednjeveštvo moderne dobe
Neverjetno se zdi, a mora že biti resnično: nikdar poprej ni menda človeštvo toliko verjelo v čudeže kakor baš v sedanji dobi prosvitljenosti, moderne tehnike in skepticizma.
Poročali smo že v dogodku v Bombonu v Franciji. A ta primer, ki ni povsem ne tragičen, ne komičen, ne tragikomičen, zasluži nekoliko vsakega teb treh pridevkov in še nekoliko pojasnila. Dogodek, ki bije v obraz civilizaciji, prosvitljenosti in religijoznosti dvajsetega veka. Dogodek, ki tvori nov, ne-;zbrisen madež na licu one institucije, ki je po svojem visokem poslanstvu prva poklicana, da brani in ohranjuje čistost Kristovega nauka pred potvor-bami plodov histeričnih, versko-bolnih možganov; institucije, ki ji je ime Cerkev.
Bombon je majhna in neznatna vas v departementu Seine-et-Mame. Še pred štirinajstimi dnevi je bilo njeno ime širnemu svetu popolnoma neznano. Takrat pa je nenadoma zaslovelo, slično kakor so pred leti zaslovele naše Vodice. Župnik Desnoyers je baš opravil svojo nedeljsko službo božjo, ko je vdrla k njemu v zakristijo dvanajstorica divjih, sianatiziranih mož in žen, ki so ga zgrabili za roke in noge in ga jeli pre-tepavati in mučiti. In kaj je bil povod emu brutalnemu činu? Govorica, da je župnik Desnoyers invultiral, uročil neko »čudodelno« tercijatko, Marijo Mes-minovo po imenu, ki je bila v vasi na glasu velike pobožnjakinje in priproš-rjice pri bogu. Možje in žene so torej navalili na nesrečnega duhovnika, ho-teč ga z bestijalno krutostjo pripraviti do tega. da svojo «kletev» umakne. In da bi batinanje in mučenje imelo večji uspeh in bi bilo njihovo ravnanje bogu dopadljivejše, so ves čas peli slavospe-ve Mariji devici...
Človek normalnega razuma, ki Sita o tem grozodejstvu — fanatična tolpa je hotela župniku žgati podplate, iztakniti oči in porezati jezik in ušesa po slavnih vzgledih srednjeveških inkvizltorjev, pa so pravočasno nastopili orožniki in rešili nedolžnega župnika iz krempljev pobesnelih »vernikov« — se mora z začudenjem vprašati: aH res živimo v dvajsetem stoletju? Je-ii naša doba res doba prosvitljenosti, civilizacije in moderne tehnike? Kdor po vsem tem, kar se danes dogaja na svetu, najsibo pod firmo daytonskega opičjega procesa, ali bombonske afere, aH izganjanja hudičev v Rimu ftd.. kdor po vsem tem dvomi, da je srednji vek izumrl, ima bo trme prav: srednji vek ni uinrl, dvajseto stoletje je zgolj izpremenilo svojo številko in se odelo s plaščem civilizacije, v jedru pa je ostalo najtemnejša doba, kar jih pozna zgodovina človeškega radiu
•
Malo predzgodo\1nske bombonske aiere. Marija Mesminova, »žrtev« uro-čenja župnika Desnoyersa, je doma iz Bordeauxa, kjer je že pred leti ustanovila posebno verško sekto. Njeni verniki jo nazivajo »mater Marijo®. Predno se je posvetila svojemu sedanjema poklicu, ki ji je prinesel tolikšno »slavo«, je služila v Bordeauxu v hiši štev. 13 ulice «30. julija« za vrata rico. Zgodovina ne pripoveduje. da-H je takrat, v svojih mladih letih, tudi že trpela na preobilici ziih duhov, imenovanih hudiči, kakor tudi ni znano, kdo bi jih ji bil takrat uročil in kdo Izganjal. Isto-tako zgodovina molči o njeni uslužno-sti napram hišnim stanovalcem. Ve se !e, da je imela vratarica hiše štev, 13 mnogo prostega časa, da je bila njena loža vedno polna, da so se v njej zbirali vsi eksaltiranci iz soseščine in da so stanovalci hiše. ki jo je Imela v oskrbi, leta in leta imeli priliko, uriti se v najlepši božji čednost — potrpežljivosti.
Nekega dne ieta 1907 Je Marija Mesminova prinesla seboj iz Lurda kip Marije device iz sadre, ki se v nlčemun ni razlikoval od sto. in stotisočev po svetu raztresenih luršklh kipcev. Vratarica je kip postavila v svojo ložo in glej. leta 1909 je opazila, da tečejo po brazu in obleki sadrene Marije — sol-
Še par besed o bombonski aferi.
ze, prave slane solze kakopak! Čudež! je viknila pobožna Mesminovka. Marija se joče! Njeni vsakodnevni obiskovalci so seveda tudi opazili, da tečejo Mariji solze po obrazu, prave, pravcate, brez vsakega dvoma pristne solze. Glas o čudežu je kakor vihra prodrl po deželi in vrataričina loža se je jela polniti z
dne je navalila na artihnandrita, ki se je tedaj nahajal v Nantesu, gruča pre-gorečih Mesminkinih pristašev ter ga dodobra pretepla. Epilog temu srednjeveškemu pretepu je napisal kazenski sodnik v Nantesu...
Le-ta dogodek je bil posredni povod bombonski aferi. Madame Mesminova ie namreč naprosila abbčja Desnoyersa, ki ga je poznala še od prej, naj jo ozdravi od arhimandritove kletve.
Svetišče «svetnice« Marije Mesmktove.
Zgoraj njena slika.
ljudmi vseh slojev in poklicev. Tudi du. hovnikov ni manjkalo med njimi. Menda ni potrebno obširno razlagati ta »čudež«: vrataričina loža je bila vlažna in ker je bila postavljena v njej pečica, je naravno, da se ie pod vplivom toplote vlaga zgostila v hlape in vodne kapljice. Isti «čudež», ki se je zgodil na Marijinem kipcu, bi se zgodil na vsakem drugem kipu, pa najsi bi predstavljal boga, svetnika ali pa hudiča...
Glas o čudežu v Mesminkini loži je slednjič prišel na ušesa tudi nadškofu bordojskemu. Le-ta je pozval vratarico k sebi in ji ukazal, naj preneha z va-ranjem ljudi, kip «Matere božje v solzah® — kakor so romarji nazvali čudodelni Marijin kip — pa je dal prenesti v nek samostan. Tam ga je seveda vsa čudežnost kmalu minila, znamenje, da v njegovem novem stanovanju ni bilo vlage... Mesminovki pa nad škofova odredba kakopak ni bila pogodu. Preveč se je že bila navadila svetniškega češčenja. Ker so jo enega kipa oropali, ie sklenila, da s:i pač nabavi drugega. Sla je v Tours, kjer si je kupila nov kip Marije device, to pot iz Milana. Postavila ga je v svojo ložo in cela storija se je začela znova. Vnovič so se začele zbirati gruče pobožnih romarjev, vnovič je bila madame Mesminova predmet vsesplošnega občudovanja m češčenja. Stanovalcem hi?e št. 13 v ulici «30. julija* se je slednjič vsa stvar zazdela !e prebedasta in pripravili so lastnika hiše do tega, da je pobožno vratarico odslovil. Madame Mesminova je vsled tega «pregan.ianja« seveda le pridobila na slavi in časti... in na denarju. Prihajali so k njej med drugimi bogati rentniki, visoki uradniki, pravijo celo. da neki general, in vsi so ori «svetnici» puščali bogate darove, bodisi v denarju, bodisi v naturalijah. To je trajalo lefa in leta. prišla je svetovna vojna, romanje pa ni nrenehalo. nego !e še naraslo. Vse nadškofove intervencije so bile zaman. Sprovedel je !e to, da »verniki« nove sekte niso ime!! do-stooa v Mesmmkino svetišče, ki ga ie, odkar so io nasmaH iz hiše štev. 13, prenesla v hišo štev. 24 na bulvaru Petra -f.
Nekega dne ie prišel v Francijo si-rijski prelat. arhimandrit Sapoungh'. in zla usoda ga je zanesla fudi v Bor-deaux. Tam so mu pripovedovali o ču-dodelki Mesminovi, ki jo je skleni! ogledati si pri njenem pos!u. Pri tem pa je prišlo med svečenikom in svetnico do nreplra, pri čemer msgr. Sapo-unghi očividno ni dobro paz;1 na svoje besede. Skratka, madame Mesminova je razkričala med svoje vernike vest, da jo je arhimandrit uročil. Posledice seveda niso izostale. Nekeea lenega
Ostalo je znano. Zdravilo je bilo očividno slabše od bolezni. Mesminova vsaj je zatrjevala, da jo hudič še bolj muči kakor poprej. To je bil njenim vernikom znak za napad.
H koncu še eno zanimivo konstata-cijo: med napadalci na bombornskega župnika je bilo deset žensk in dva moška. Bilo bi nelogično in nenaravno, če bi bilo obratno... Ali pa morda niti ne!?
Acores l Hadere' J?Canaries
. '
I*du CVerio
•M-StP&ul-
s
fl.Fernando Noronha
AMERIgU £::-"--i¥?ern<im30<JC'
/ho de Jane/fo
;-uruguaw
išlgmnfievide* :£jitnos-Aires
fi£R ARGENTINS
o i0po 2000k.
Črtkana linija
(Pa!os«Fernando Noronha): pot, ki so jo le» talci ie premerili; polna finija: druga pok* vica poti.
Amundsenovi načrti za polet na severni tečaj
Amundsen, raziskovalec severnega tečaja, se še vedno mudi v Ameriki, prireja predavanja in nabira prostovoljne prispevke za svojo letošnjo ekspe-dicijo. Medtem pa so njegovi emisarji pridno na delu ter dovršujejo priprave za polet. Italijanski polkovnik Nobile, ki se je pridružil Amundsenovi ekspe-diciji ter bo spremljal Norvežana na nevarnih potih, se ie pravkar vrnil s potovanja po Rusiji in Skandinaviji ter javlja, da bo lete! čez Pariz, London in Ljeningrad v Kašino. kier so mu dovolile sovjetske oblasti postaviti oporišče za polet na tečaj.
Nobile upa. da doseže cilj v začetku maja. Letel bo pa čez severni tečaj in bo skušal pristati na Aiiaški. Mož pričakuje, da se mu polet morebiti posreči. če bo lepo in ugodno vreme, v 50 urah. V tolikem času se namreč da pre-leteti 3500 kilometrov.
Ekspedicije se udeleži to pot veliko število oseb. Poročila se glase na 60 ljudi, kar pa bo naibrže pomota. Bržčas jih vzame s sabo Amundsen le 16. Med njimi bo seveda tudi del lanske posadke, n. pr. Američan Els\vortli, Skandinavec Larsen, neki norveški žurnaiist, poseben kinooperaer. strokovnjak za radio in šest italijanskih strojnikov. Letalo bo nosilo mesto imena čisto navadno rimsko števiiko I.
Oživljena inkvizicija
Avto-da-fč leta 1926. je vsekakor čudna slavnost. ki je dandanašnji mogoča edino na Španskem, v domovini znane svete inkvizicije. Prošli mesec so namreč prebivalci Madrida, Barcelone, Sevilje. Granade, Bilbaa in nekaterih drugih mest na Španskem dobili potom radia poročilo o kaj nenavadnem dogodku.
Na bogatem otoku Majorki. v mestu Poreras blizu španske obale se je vršil svečani avto-da-fč. Ob sedmih se je začelo žalostno pogrebno zvonenje v enajsterih cerkvah Porerasa. Dve uri pozneje se je zbrala silna množica ljudstva. ki je odšla iz stolnice na trg Konstitucije. Procesija je bila vsa črna. Spredaj so korakali v četverostopih mestni župnik in kakih 150 menihov. Vsak je držal v roki pogrebno svečo. Za duhovniki so korakali ugledni meščani z ženami in deco. V spre\'odu so bili tudi učitelji in učiteljice s šolsko mladino. Sprevod je zaključil vojaški oddelek, kateremu so sledile pobožne staruhe in tolpa radovednežev.
Procesija se je pomikala v počasnem koraku nad dve uri in se je neprestano ustavljala. Molila je pred hišo župana, pred policijskim ravnateljstvom, pred vojaškim poveljstvom in drugimi sedeži oblasti.
Na trgu Konstitucije pred škofovo palačo je bila pripravljena velika grmada. Z balkonov in oken sosednih hiš so visele — kakor ob svečanostih — andaluzijske čipke in preproge. Velik trg je bil natrpan do zadnjega prostorčka. Ob četrt na enajst so zvonovi utihnili. Svečano oblečeni škof. ki se je pojavil na vrhnji stopnici ob grmadi napravljene utice, je pričel ob svečani asistenci
Polet španskih letalcev
iz Pa!osa (v južni Španiji) preko ocean« v Buenos Aires (v južni Ameriki). Zgoraj hidroplan «Plus«Ultra», spodaj njegova posadka, od leve na desno: kapetan Ruiz de Alda, poveljnik Franco in praporščak Duran.
GroS Teka Alkima Kato
pred dnevi umrli japonski ministrski pred« sednik.
duhovščine brati mašo. Preklinjal je krive nauke v imenu katoliške cerkve. Ko je bila ceremonija pri kraju, so zo-Det zazvonili zvonovi in duhovniki so pričeli metati na grmado »krivoverske« knjige. Dvigali so se gosti oblaki dima. Pobožni kristjani so se križali, ženske so jokale, velikašem pa se je dobro zdelo in vsi so bili ganjeni.
Ob enajstih je bila stvar zaključena. Meščani so se odpravili domov v zavesti, da ie storilo mesto Poreras svojo dolžnost. Mesto ljudi — kakor pred 400 leti — pa so bili pokončani na grmadi spisj učenjaka M. Unamuna. znanega filozofa, ki ga je Primo di Rivera prvotno izgnal na Kanarske otoke in kateremu je moral radi protesta kulturnega sveta dovoliti odhod na Fran-sko. Uničeni so bili tudi politični letaki pisatelja Blasca Iblaneza, ki živi seda.i v Parizu ter »Zgodovina inkvizicije« v treh zvezkih. Slednje krasno delo je pred par leti napisal lani umrli učenjak Peretro Haldosa.
V svetišču modernega čudodelnika
Pariz, začetkom febr.
Balo je pred štirimi leti, ko sem s tovarišem Slovencem dr. D.-om prisostvoval zanimivemu predavanju moža, ki je postaja! v Parizu od dne do dne slavnejši. Ime mu je Cone in govorilo se je o njem, da s pomočjo svoje prepričevalne besede ozdravli a marsikatere, posebno živčne bolezni in slabosti Srednje veliki, na videz čisto nezanimivi možak name ni napravil prav nikakega utiša. Govornik vsekakor ni in tudi njegov obraz in njogove kretnje zame niso izdajale nikake posebne energije-
Dvorana je biia nabito polna, pretežno seveda je bil zastopan ženski spol (večinoma pač nad 40 let). Ploskali so izvajanjem g. Cmieja naravnost navdušeno. Povedal je približno naslednje:
— Glavno pri človeku je domišljija. Ta premaga vse, tudi bolezni in slabosti. Ce gre človeku slabo ki si domišlja, da mu gre dobro, da mu gre vsaik dan bolje, potem se •bo v resnici počutil bolje in mu bo nato tudi šlo bolje.
Ko sem odhajal od tega čudnega predavanja, sem si mislil, da so to čisto dobre, tolažljive ideje za jljudi, ki nimajo dovolj energije, da jtm pomagajo preko vsakdanjih težav, ker sami s svojo voljo tega niso v stanu.
Pozneje sem doznal iz novin, da je gosp. Conč postal zelo slaven s svojimi predavanji in da je s svojo devizo »Vsak dan mi gre bolje« imel velikanske uspehe v Angliji to Ameriki — tudi v denarnem pogledat, kajti ozdravi! je nebroj ljudi.
Ustanovil je »institute« za svojo terapijo potom domišljije v New-Yonku, v Bruxel-lesu, v Amsterdamu, v Nemčiji, v Parizu...
Ker sem že, kakor omenjeno, možaka čul pred leti govoriti, sem se zanimal za na-daljni razvoj uspehov tega čudodelnika in se pred neka! dnevi podal v »Institui Conet« (17 bis, rue Pauquet).
V poltemni dvorani je bilo zbranih kakih štirideset ljudi. Vsedel sem se na sto! -v
France Bevk:
Pes v javnem lokala
(Idila.)
Nočni lokal je bi! prenapolnjen. Pod nizkim stropom je plaval zelenkast dim od cigaret, šumna godba je glušila razgovor. Po praznem parketu med omizjem je plesalo par parov.
Ko so po polnoči vstopil! še zadnji gosti, ki so prišli iz kavarn, so v zelenkastem in vijoličnem sijaju polnočnih luči nastopile plesalke. Izmečki velikih mest, ki so v deželskem središču vzbujali začudenje. Oglate kretnje njih plesov so se zlrvale s staccato godbe in ostrimi okraski stropa in svetilk.
Zadnji gost je bil gospod Zajec: 2 njim je prišel tovariš vseh nočnih iz-prehodov, gospod Starč. Gospod Zajec ni bil lahikoživec: če si je pa privoščil Prosto uro, jo je vžil s tistim velikim, dasi robatim razumevanjem, ki je lastna gospodi, kateri se pozna kmečka nrav v nezlomljivi fizični sili in prostodušni maniri. Človek, ki noče nikoli biti sam pijan in razbije kozarec iz same dobre volje, polije prt ali pa se kruto norčuje Iz natakarja.
Ta večer bi ga morda nihče še opazil ne bil, ko je sedel s tovarišem k mizici in naročil vino. da ni imel osa s seboj
Pes je bi! izborne lovske pasme, vreden več nego dekla iz Ribnice, ker je spal mehkejše in jedel bolj izbrano. Kljub temu. da je gospod Zajec ime! psa na vrvici in ga je stisnil tesno pod mizo, ga je opazil natakar, ki je vztre-petal od zadrege.
«Gospod». je prestavil belo ruto z leve roke na desno in zopet na levo, ^oprostite...» in ie pokazal na psa.
Gospod Zajec je pogledal začuden in nevoljen, da ga motijo v razgovoru..
»Vino sem naročil...»
«Da gospod: ljutomerčana. Ali, pes v javnem lokalu...«
Gospod Zajec ni našel takoj besede in ko jo je našel, je dejal: »Mar vam je na potu?«
»Meni ne...« je dejal natakar v zadregi in najvl.iudnejše Vendar je hotel še nekaj pristaviti, da ga ni prehitel gospod Zajec.
«No, potem... Vino prinesite! Kaj onegavite?«
Natakar je odšel s poklonom. Spotoma je zadel na plačilnega natakarja. Pokazal je s palccm na psa in poše-petal.
Plačilni je stopil do mize, pogleda! psa iu gospoda, ki je bil v živahnem razgovoru s svojim tovarišem in se ni hotel OK«ti kakor da sluti sitno na-
vzočnost plačilnega natakarja. Tudi plačilni se mu ni upal približati. Stal je par minut in s prosečim pogledom premeril natakarja, ki je nalil ijutomerča-na v kozarce. Pogledal je psa še enkrat, nato plačilnega in odšel.
Gospod Zajec .ie prijel za kozarec in nehal govoriti. Plačilni se je zganil. Počakal je, da sta gospoda trčila in pila, nato se je nagni! do mize.
«Oprostite, ali je vaš ta pes?
Gospod Zajec ni hotel razumeti na prvo besedo. Začudil se je in dejal: »Kaj?«
«Če je vaš ta pes?«
«Moj,» je odgovoril. »Kaj mu hočete?«
»Pes ne sme ostati v lokalu.»
•Oprostite...® se je razjezil gospod Zajec. »Ali vam je pes na poti?«
«Seveda mi je.»
»Prosim,« je vzrastel gost iz vina in r.apel oči. »Na kakšen način vam je na poti?« Kje se vam zadeva?«
Njegov tovariš se je smejal, gostje nri sosednji mizi so posluhnili. Natakar je prišel v zadrego. Pes njemu osebno res ni bil na Poti. To je moral priznati. Vendar mu je prišla na pomoč druga misel, ki jo je uporabil z istim neuspehom kakor prejšnjo.
»Policijski predpisi, gospod.«
«Meni so mari policijski predpis;!«
«Tudi meni ne,» se je nasmehnil plačilni. »Toda saj veste...«
«Pustite me v miru!« se je razhudil gospod Zajec. Nato je obrnil pogled od njega in nadaljeval razgovor.
Plačilni je ostal brez orožja. Hotel je reči še nekaj, a je spregovoril misel komaj do srede stavka. Ko je namreč videl, da ga gost ne posluša, je skomignil z rameni in odšel...
Psu je bilo pod mizico pretesno. Iskal je ugodne lege v tistem prostoru, ki je bil njemu odmerjen in je ni mogel najti. Sprednje noge je položil nekam med čevlje svojega gospodarja, rep je pod-vii pod sč. Kljub pasji previdnosti, ki se ogiblje čevljev, je sezal de! njegovega telesa na pot med mize, kjer so se gibali gostje in natakarji.
Nesreča je hotela, da je zadel pol-pijan gost vanj in skoraj izgubil ravnotežje. Pes ni zacvilil. Gost je jezno pogledal psa, nato gospodarja in dejal: «Mrha!»
Bilo je jasno, da Je veljala beseda psu in ne človeku, vendar je gospoda Zajca zadela. Pogledal je za gostom, ki je izginil v svojo srečo, da se ni začel prepir.
Črnikast gost pri sosednji mizi je samcat opazoval ta prizor in se je jezil, da ni zabave, pa je dejal zlasno.
da ga je slišal še gospodar, ki je pil s policijskim komisarjem pri zadnji mi-zi.
»Sramota, tak lokal! Človek nima prostora, pes pa ga ima.«
Gospodar je dvignil pogled in vjel oči plačilnega, ki so hotele nekaj povedati. Par minut za tem je bil položaj gospodarju znan.
Ta je stopil počasi k mizi gospoda Zajca, nagnil se prijateljsko do njegovih ušes in dejal z najuslužnejšim glasom:
»Prosim, Dcljite psa v garderobo.«
Gospod Zajec se je hotel razhuditi čez mero, ko pa je zagleda! nežen obraz in proseče oči, ki so sijale iz tol-šče, je dejal:
»Prosim, pustite me že enkrat s tem. Vi c: odganiate goste!«
»Mi je zelo žal. Policijski predpisi.«
»Pes je miren. Nikomur ne stori ža-lega...«
»Gostje se spodtikajo nad njim.« ie dejal plačilni, ki se je med tem približal.
»Vi pa kar molčite!« je opomnil gospod Zajec in s srepim pogledom premeril plačilnega.
Šef je zamahnil plačilnemu z roko, da se je odstranil. Sam pa je dejal: »Gostje se pritožujejo.*
zadnjo vrsto ta začel poslušati govornika, g. Cončja, kl je z mirnim, melodičnim glasom razlagal:
—	Danes zvečer boste jedli s tekom in spali boste nasravnost kzborno.
ZačeJ sem si og'edovatl navzoče. Oni, ki sem jim mogel videti v obraz s svojega sedeia, so imeli zaprte ali napol zaiprte oči Poslušali so vsi zamrznjeni. Možak pa je s prepričevalnim glasom nadaljeval:
—	Počutili se boste mirni, vedno bolj mirni... božanstven mir se vas bo polastil Moje besede bodo pronfknlle v vas... Oo-vorim vam jih, da vam bodo koristile; pametne so im postale bodo vaše misli
—	Vsak dan boste lačni, trikrat na dan, ob ut! cbedov... jedli bos^e počasi in dobro žvekali, in tako bo vaša hrana prepojena s slino v trenutku, ko jo boste po-vživali. Prebavljali boste popolno tn v vašem želodcu se ne bo-do več tvorili strupi, ki vam povzročajo bolesti in neprllike—
—	Vaia čreva bodo deiovala vsako hitro tako, kakor !e potrebno...
Govornik nadaljirie z neintm glasom svoje zdravniške nasvete. Vem, da se bo marsikdo smejal, ko bo to ftital, toda smeh ni na mestu. Resnična bolest, resnična duševna in telesna revščina išče teka. V starih časih so ga iskali v templji*, potem v cerkvah fn kapelah... TI ljudje tsu jra niso našli nikjer drtKod. zat0 »n se zatekali v to skromno človeško kapelo... ta našli so ea.
Prerok in čudodelnSk Con« je tejavi! pred svojimi učenci ta bolniki, ki so prihiteli k njemu:
—	Jaiz nisem niti prerok, niti čud-odel-nik! ... Ne prosite me, kajti ja? va-s ne bom oedTavil. pnvem vam, da je ozdravljenje v va-s samih.
In razloži! Ie enostavno svojo metodo potom slik, kakor so druži preroki propagirali svrrjo vero potom prilik;
—	Polzite na Ha desko, <Mgo de^et metrov in široko 215 cm. Hite od enega konca te deske do drugega, ne da bi i>o-stavfli nosie na tla po'es: rije. To je otročarija! Vsakdo je v stanu to storiti.
—	Toda pritrdite trdno to desko na ogrodje v višini cerkvenega stolpa in poskusite Iti po njej... Ne bo šlo! Zaman se bo borila vaša vo'ja. In ie le vaša volja tako močna, da kljub temu napravite poste, je 99 odstotkov možnosti, da padete v globino.
—	Zakaj? Vaša volja va? lahko napravi Junaka, toda obvarovati vas ne more vrtoglavice. Vrtoglavica ttl zavlsna od vaše volje, temveč od vaše domišljije.
Ln g. Cen ž sklepa:
—	K zidar koli ie domišljija v nasprotju z voljo, vedno domišljija zrn a e a. V takem primeru ne storimo nikoli tega. kar hočemo, temveč ravno nasprotno. D »mišljija je tnoč,'ki nam lahko škoduje, ki nam pa tudi lahko koristi. Toda varujte se poklicati na pomoč svojo voMo, da b! vodila domišljijo. Nikar ne poskusite tega neenakega dvo-
■ boja!
_ Ako ne morete spati ta si rečete: "nočem spati!«, potem je skoraj čisto gotovo, da vso noč ne boste zatimlll očesa. Pustite misel: »Hočem!« ta prepustite se mirno, brez reakcije svojim čutom ter ponavljajte često mehanično: »Lahk0 zasplm, lahko easpim...«, ne da bi se silili, da se hočete prepričati, kajti tudi to b1 bilo hotenje.
—» Lahko zasptm, lahko zaspim... lahko za...
—	In spal! boste!
Conelevl verniki imajo todt rožni venec.
toda posebne vrste. Ta molek Je navadna vrvica, ki Ima dvajset vozUev ali Jagod. Kadar se vaši prs.tl ostavtjo pri eni Izmed njih, tzrečete nežno nastopno formulo:
—	Vsak dan mj gre v vsakem pgledu vedno bolje ta bolje!«
CL Coni Je ozdravil že mnogo ljudi, namišljenih in pravfh bolnikov. Toda on nikakor ne nastopa zoper zdravnike in njih vedo, temveč pravi svojim klijentom:
—	»Le pojdite k zdravniku ta zavžlvajte njegova zdravHa, kajti dobra so. še bolje vaim pa bodo storila, ako verujete v trjlh moč.«
V fsttai. nI je večje moči na svetu, kakor je trdna vera! To hoče potrditi g. Coni
•s
Q/ Dlili o a
je najboljša za šivam e, vezenje in Inknjičanje.
2)cbi jc v vs^k' modni trgovini
Glavna zaloga pri
žDiakooit i S p itler,
Zagreb. Erinjsfr trg 15
Don Kihot na piedestalu
Španci so sklenili postaviti spomenik legendarnemu vitezu otožnega lica iz Cervantesovega romana, donu Kihotu. Slave pa ne bo ob tej priliki deležen samo don Kihot marveč tudi njegov zvesti sluga. Spomenik bo stal v Tobo-zi. kjer ie bila doma lepa opevana in oboževana Dulcineia. Don Kihot bo Sb-del na konju. Sancho Panza pa na oslu.
Spomenik sam bo zelo velik. Visok bo 52 metrov, Sancho Panza pa se bo moral zadovoljiti samo z 28 metri višine, da bo razlika med gospodarjem in slugo popolnoma očitna. Postavljanje spomenika ne bo lahka stvar. Arhitekti so preračunali delo na celih sedem let. Težak bo spomenik nad 50 tisoč kg, stroški zanj pa so preračunani na 40 milijonov pezet.
Spomenika Kihota in njegovega sluge seveda ne bosta masivna, marveč votia. Njuna notranjost bo urejena za bivališča in stanovanja Španci so si stvar zamislili tako. da bo notranjost prikladna za prirejanje razstav. Na glavi Kihotovega konja Rosinanta bo platforma s katere bo diven razgled po To-bozi. Tudi na klobuku doria Kihota bo razgledišče za publiko. Kopje slavnega viteza pa bo imelo na konici ogromen svetilnik, visok 80 metrov. Okolu spomenika bo tekla električna železnica. Ko čitamo o tem načrtu, se nam resnično zdi. kakor da se je mogel roditi samo v glavi velikega Cervantesa in njegovega neumrjočega viteza Kihota. in vendar pravijo Španci, da ga bodo začeli takoj realizirati.
Na Vezuvu za časa erupcije
Malik Kulenovič popisuje takode svoj izlet na Vezuv za časa erupcije ognjenika:
Bilo je Silvestrovo. Po napuljskih uli. cah so dirjali nešteti avtomobili. tram« vaji in kočije. Množice so se gnetle po tesnih trotoarjih in trgovine so bije na« bite z igračami, knjigami, steklarskimi izdelki in drugim podobnim drobižem. Po manjših in tesnejših ulicah, ki so ze« lo umazane, se je lovila dečad. Prežala je na košaro s sadjem, oranžami in mandarini, s svežimi indijskimi smok« vami in grozdjem. Pred nekaterimi temnimi hišami je viselo na motvozu razgrnjeno perilo. Pod njim so stale skupine siciiijanskih ciganov, ki so vle« kli po svojih instrumentih loke ter iz« siijevali gič'sove iz gosli. Prodajalci so se drli, rakete so prasketale, otročad je vpila in vse to skupaj se je vilo in me« šalo v obupen krik in tulež, ki je poda« jal prav točno sliko razpoloženja južnjaškega velemesta.
Vreme je biio toplo, srebro je stalo 15 do 20 stopinj nad ničlo, le nekoliko noči je bruhal Vezuv iz svojega žrela žarke plamene — bilo je videti, da se nahaja žrelo v stanju erupcije. Nas je to še bolj podžgalo, da bi stopili starcu gori na teme. Dogovorili smo se ter prosili našega prijatelja, prof. Alongija, naj telefonira na Eremo blizu Vezuva ter naj vpraša, kakšen je položaj. Do« bili smo odgovor, da je stanje brez opasnosti. Odpravili smo se na ~nt.
Ob 9. zvečer smo stopili na tramvaj pred galerijo Emanuela II. ter se odpe« Ijali v Pugliano, malo mestece, ki leži ob vznožju Vezuva. Ze 21 let je zgra« iena t.a električna železnica, ki vozi člo« veka navzgor k žrelu. Mi smo se na> vkreber raje napotili peš. Sli smo po trdi peščeni cesti mimo krasnih vrtov 7 oranžami in citronarni. Diven in to« pel je bil večer. Brez posebnega napora smo korakali dalje. Za nami je ostajal Napul.j. obsijan od tisočerih luči. Na obali sv. Lucije je križarji parobrod z reflektorjem in sijal na mesto. Pred
nami pa se je dvigal od časa do časa goreč jezik, ki je šinil kvišku pa zopet ugasnil. Ze smo stopali po lavi ter do speli do nekdanjega mesta Herkulanu* ma. Noč je bila temna, svetila je samo mesečina. Prevzemala so nas na hoji skozi te kraje čudna čustva. Že 1800 let sta obe mesti, Herkulanum in Pom« peji, izbrisani iz zemljevida. In od usodnih dni leta 79. pa do danes je Ve« zuv bruhal že 58krat. Eden izmed nai« resnejših poznejših izbruhov je bila erupcija leta 1631. ter leta 1872., ko je trajalo divjanje nekoliko dni. Iz dveh žrel, 300 metrov širokih, je letelo v zrak kamenje 800 metrov visoko, razlivala se je žareča lava in ob strašnem grme« r.ju podzemskih sil so izginjala mesta Portici, Rosina. Cremano in Tore del Greca. Po napoliskih ulicah pa je pa« dal dež raztopljenih rud in lava se je izlivala v morje. Zadnji izbruh Vezuva pa ie bi! baš pred 20 leti. leta 1906.
Čimbolj sii.o šli navzgor, tembolj 9nio čutili izpremembe v ozračju. Prišli smo iz toplih predelov v hladne in ve« trovne struje. Končno smo dospeli v Eremo, kjer se nahaja observatorij. V čakalnici postaje za električno železni« co smo se odpočili ter provcdli zadnje hipe starega leta.
Ob 1. uri zjutraj smo peš nadaljevali hojo. Zunaj je bilo temno kakor v pre« Horu. Na vrh vodi odtod 1*00 stopniic, ki so precej strme. Z velikim naporom smo korakali dalje. Vsi smo gledali ne» prestano na Vezuv, o katerem smo se le nekoliko bali, da n«s utegne presene« titi z bruhanjem. Od daleč smo slišali, kako bobni zemlia. kako se lomijo nje« ne plasti, ko grmč v globočino. Pogled na golo strmino vršaca ni bil nič kaj prijazen. Bili srno 1200 m nad morjem. Veter nam je žvižga! okolu ušes ter nam meta! v nči in ušesa ter v obraz pesek in pepel suhe lave.
Zeblo nas je. Z velikim trudom smo naposled prišli na vrh, blizu žrela, kjer se nahaja zadnja postaja. Poklicali srno čuvaja. Skozi okno je pomolil glavo starček, ki nas ie takoj odpeljal v toplo sobico 8 prasketajoča pečico. Bila je že 4. ura zjutraj. Odpočili smo se in okrepčali, nato pa nas je vodnik spre« mil naprej tik do žrela, torej še kakih 100 korakov, po ozki stezi. Že nam je prihajal nnproti gost. dušeč dim, pome« šan z žveplom. Veter je bril in one m o | gočal p.ormair.o dihanje. Bobnenje v ! žrelu smo slišali sedaj še razločne) i Pred nami se je odprl strašen, obenem pa božanstven prizor. Iz žrela so se va« lili gosti oblaki dima s švigajočimi pla« meni in na nas so padale iskre. Plamen ie včasih švigni! visoko pod oblake, žarko se vzdignil ter osvetlil lica nas vseh. Domislil sem se Danteja in nje« gove »Divine comedije«, posebno pri« zora v pek'u.
M
Vsled jutrišnjega koncerta se samo še danes predvaja duboviia veseloigra: v
Originalna ideja pametne žene
v glavni vlogi slavni ruski komik NIKOLA RIMSKI.
Zabavno!	Popolnoma novo!	Veselo!
Predstave ob: 3., po! 5., 6., poS 8. in 9. tsrt.
Pri vseh predstavah svira prvovrstni umetniški orkester.
Prednaznanilo: Monumentalni film „fFIOBiN HOOb" v glavni vlogi Č!owek iz gumija (slavni Douglas Fairbanks).
ELITNI IONO MATICA, vodilni kino v Ljubljani, tei 124.
m&m
i
(Oi

neki nemški profesor, ki je hotel ka« zati preveč korajže.
Tako nam je potekal čas. Kmalu se je vzhodna stran obzorja odela v div« j pred veliko toploto, ponoči pa no rumeno barvo, ki se je v daljavi prevelikim mrazom.
je tudi temperatura na njem primerna za organska bitja. Kajti atmosfera je nekak ščit. ki varuje planete podnevi
pred
robu
torei nazaj v kr.eico in z radostnim ra^no'oženiem smo čakali solnčnega v7hoda. Ves ta čas r>a nas je zabava! stari, sivi možiček ter nam v namili« skem diialektu pripovedoval zfninvvo« sti o Vezuvu in niegovih izbruhih. Po« veda! nam ie tudi. dn se gledalec ne
spajala v eno z morjem. Solnce se je z8Čelo dvigati, zarja ie bila prekrasna. Pred nami se je širilo vznožje Vezuva z napuljskim zalivom in s cvetočim mestom in okolico, z divnim vrtom Ev« rope. Bili smo vzhičeni nad to krasno panoramo 'n se le počasi napotili nazaj proti Napo''a, ki s? je drami! v novo« letnem jutru.
Živa bitja na Marsu?
Verjetno, pravijo ameriški astronomi.
Poldrugo leto .ie preteklo od takrat, odkar je bi! naš bratski planet Mars v največji bližini zemlje. Sto in stotine teleskopov je bilo tedaj naperjenih na veliko, ognjenordeče žarečo zvezdo. Ves svet je z nestrpno napetostjo pričakoval, kaj bodo povedali astronomi: je-!i življenje na Marsu ali ea ni? ln če je: kakšna so bitja, ki so naseljena tam daleč gori na zemlii podobnem planetu?
Minili so kritični dnevi, toda senzacionalnega ooročila. ki so «,a milijon, in I milijoni s toliko nestrpnostjo pričakova-o. i li, nj bilo in ga ni hotelo biti. Rdeča ' zvezda se je jela zopei oddaljevati od | zemlje; postajala je manjša in bledej-j Sa, istočasno pa je tudi bledelo in kop-! nelo zanimanje zanjo med zemeljskimi i prebivalci. Kmalu potem je prišla iz i Amerike vest o tajinstvenih radio-sig-: nalih. pojavili so se fantastični glasovi, I ki so z vso gotovostjo zatrjevali, da je i vzpostavliena brezžična zveza med Evropa se je sicer pa
Zanimanje za
Mars le zamrlo.
No. In sedaj prihajalo zopet poročila iz Amerike. Dva odlična tamošnia astronoma. ki se že dlje časa bavita z Marsovim problemom, dr. Saint-John in dr. Adarns. sta ugotovila, da je Mars obdan z atmosfero. Ta ugotovitev — če je
■ločan veter kl ie nihal, nam ni do« i zemljo in Marsom: Evropa se je i rl, da bi ostali dlje časa na opasnem malce začudila, večje pozornosti »n Vezuvovega žre'a Vrnili smo se tern vestem ni posvetila. Zanimanji
sme preveč približati žrelu; v
rjovi resnična, seveda — ie vrlo važna; za-
me<j!i in dimu je pred par leti izo;nil i kai če ie na Marsu zrak, sled; nujno, da
Miss Newton
ameriška boksarka, ki se je hotela v Lon« donu boksati z Magdo Bakerjevo. Oblasti oa so boksmateh — zabraniie.
Toda Saint-Johnovo in Adamsovo odkritje samo na sebi ni toliko važno, saj je znano, da so zvezdoslovci že pred njima z večjo ali manjšo gotovostjo vedeli. da je Mars obdan z atmosfero Pomen Saint-Johnov-ega in Adamsovega odkritja leži marveč v tem. da sta našla v Marsovem ozračju vodne hlape in kisik. Ce pa vsebuje Marsova atmosfera vodne hlape, nujno sledi, da se nri planetu nahaja tudi voda; voda in kisik pa sta tisti dve snovi, ki sta organičr.im bitjem najbolj potrebni za življenje. Saint-John in Adams sta izračunala, da se nahaja v Marsovi atmosferi približno petkrat manj vodnih hlapov kakor v zemeljski, kisika pa šest- do sedemkrat manj.
S pričujočim odkritjem se zdi, da se tajinstveni problem Marsa, ki ie doslej tvoril domala le snov za fantastične romane, z velikimi koraki bliža končni razrešitvi. Na Marsu se torej nahajata zrak in voda. v koliki množini in v kakem razmerju do ostalih elementov, to je zaenkrat postransko vprašanje. Kdo si bo po tej ugotovitvi upal še dalje zagovarjati tezo, da ie naša zemlja edina srečnica med neštevilnimi planeti, pla-netodi in asteroidi, da je naš planet edini. ki nosi na svojem površju umna in brezumna organična bit.ia? . . . Ce so le Saint-Johnovi in Adamsovi računi pravilni! _
X Polel Španca Franca čez Atlantski ocean. Najnovejši dogodek v svetovnem zračnem prometu je polel Španca Franca čez Atlantski ocean. Franco se je dv:gnil t zrak v Madridu in je letel brez ovir do Kap> verdskih otokov, kjer mu je po5la zaloga i bencina. Da bi napolnil rezervoarje, je sk :< 1 šal doseči nabrežje ta se sp istiti na tla. Vi« | harno vreme pa mu je onemogočilo, dn i: pristal na suhem. Zavoljo tega se je mo-spotiti v vodo, kamor je poklical za Isdjo z zalogami bencina. Ker je bila vo,:a zelo nemima, so mornarji le z veliko tež?.-vo spravili bencin na krov letala, nakar Franco nadaljeval svoj polet do končnega cilja. V Bueros Airesu se je spustil na zemljo in je, kakor nekoč Kolumb, poljubil tla. S tem je hote! povedati, da bosta Evropa in Amerika od -lej zvezani potom zračnega prometa. Na tisoče ljudi broječa množica mu je živahno vzklikala, zvonovi vseh cerkva pa so zvonili in sirene na vseh lidj.-h so žvižgale Francu v pozdrav.
X Junaštvo francoskega pilota Franco< ske m-j letalcu Lenerdu, ki se je pripeljal te dui iz Pariza v Bruselj, se je pripetila pri spuščanju na zemljo nezgoda. Radi udarca po vžigalniku je plin bruhnil iz rezervoar .. V par minutah je bilo letalo v plamenih. Ogenj se je bil že prijel letalčeve obleke, mož pa je hladnokrvno vodi! krmilo dok'-:: ni gladko pristal na zemlji. Potem je urno skočil iz gorečega aeropiana. Ljudje *o mu navdušeno ploskali, ker je tako junaško r:« šil svoje življenje.
X Navpičen polet htdrnplena. Iz Par; poročajo, da jc napravil španski letalce D. < la Cierva na letališču Coublevu interes;": ten poskus. Mož je vzletel s pomočjo skonst; branega vijaka navpično v zra<. ker ja čez rnkaj Pasa mirno obetal. Ta po« skus je večkrat ponovil brez vsake nezgode.
»Prosim,« je kipel gospod iz razburjenja nad plačilnim, »tudi' jaz sem gost.«
Njegov glas je dobil tako ostrino in višino, da se je gospodar preplašen ozrl. Prenehala ie bila godba, gostje so se ozirali. V neljubem položaju se je gospodar umaknil, da ne bi izzval škandala, ki bi škodi! ugledu lokala bolj kakor pes pod mizo . . .
Črnikast gost se je smehljal s prikritim '■mehom. Opazil je, da se je gospod Zajec čez par minut odločil in dvignil, potrepljal psa po hrbtu in ga peljal v garderobo...
Plačilni se je ozrl po občinstvu. Zadovoljen nasmeh mu je spreletel obraz v zavesti, da je zmagal on...
Ščedrin-Saltikov — J. Vidmar.
iena
Hijc
Odprite poljubni prirodopis živalstva in si oglejte sliko hijene. NVn priostre-ni smrček ne govori ne o lokavstvu ne o vohunstvu in tem manj seveda o krutosti, marveč se zdi celo prijazen.
ta dober vtis vzbuja zavoljo majhnih oč^sc, v katerih se sveti blagobomost. Druge ostrorile živali imajo oči čiste, bistre, blesteče, pogled oster, zverinski; hi'ena pa ima modieče. vlažne oči,
pogled pa dobn, hoten k zaupnosti va-vabeč. Take mile oči dobi katoliški duhovnik. kadar se nameni ad rnaPrem dei gloriam izttkati no vesti svoiih ov-čic. Ali na uradnik, kj mu je p>. d naj strožio molčečnostjo za praznike naloženo na čisto prepisati spiske z nagradami in ki se prične vsem enak.; nasmihati. da bi dal vsakemu upanje in da bi hkratu učuval državno tajno.
Kdm bi si mislil, da ta slika pred.stav-lja eno izmed tistih hijen, ki irna.io že od najstarejših časov tako slab sloves?:
Stari so videli v hijeni nekaj naJna-tavnega in so ji pripisovali čarobne moči. I o mnenje o hijeni prevladuje še do danes v veliki meri med nraprebi-valci tistih dežel, kjer hijene žive. Sode po pripovedovanju Brehma. verujejo Arabci, da človek znori č» vživa Me-nine možgane in da se jih čarovniki ptjslužujejo. da škodujejo svojim sovražnikom. In še več: Ara'-ci so preverjeni. da hijene niso nič drugega kakor pretvorjeni čarovniki, ki žive po-dnevu v človeški podobi. ponv.>ei pa navzema;n na pogubo vseh pravičnih duš živalsko podobo.
Očitno so te povesti prav tako ma'o verodostojne kakor tista baika. ki sem jo slišal od neke kramarice v Za-moskvorečiu; češ, da pozna hijeno, U
sprejema podnevu v čkiveški podobi svoje ljube goste, komaj se pa zmrači prime za pero in prične v hijenski po dobi »časopis pisati« - -. Kakšna neumnost!
Sicer pa piše Brehm o progasti hijeni ckivol.i blagohotno, čeprav seveda nc vidi v nji posebnih vrlin. Toda zverine navadno sploh nimajo ne vrlin ne napak. marveč samo lastnosti. Tulenie progaste hiiene ni po Brehmovem pričevanju niti od daleč tak«o zoprno, kakor se pripoveduje ir. Brehm se je često zabaval, ko ga ie poslušal. Nasprotno pa ima tulenje pegaste hijene resnično značai »nekakšnega groznega krohota, ki bi ga lahko vsaka verna duša z živo domišljijo pripisala hudiču tn njegovi peklenski druščini«. Tako da če boste pri branju novic naprimer zaslišali krohot, »ki ga lahko pripišete hudiču«. vedite, da prihaja od pegaste h;jene in da ie ta vrsta hijen nalbolj nevarna in najbolj sovraštva vredna izmed vseh.
O tej hi ionski osebi rt^ma Brehm nobenih podatkov, toda treba je pripomniti, da je njegovo pripovedovanje o hijenah snioh nekoliko zmedeno. In očitno ie. da ima ta zmeda svoj vzrok v tem. da .ie Brehrn tin hijene — ve-domca nekako prezrl. Na srečo ga ni
prezrla ona kramarica iz Zarnoskvo- j rečja, ki sem jo zgoraj omenil in ki je j na vsak način videla tako hijeno na i lastne oči.
— Ce jo takole pogledaš, je čisto prt- j jazna — mi je pripovedovala: — ko pa i začne kruliti in se krohotati... in se ti j krohota in krohota, potem se pa naen j krat zacmeri... Sam Bog pomagaj in sveta Mati božja!
Vendar pa ni nobenega dvoma, da meni Brehm prav to vrsto, bo pravi da imajo hijene ostudno-rezek glas. cla zoperno zaudarjaio in da pri iedj strašno krchajo. krulijo in se knohotajo. zato da ni prav nič čudnega, če se babje-vernim ljudem zdi. kakor da se preganjajo vsi peklenski hudiči. Vrhu tega napada ta hijena samo slabe, speče in brezzaščitne (tem bolje je seveda, če je žrtev zvezana), in p-oleg tega često prihaja podnevu v hiše m odnaša majhne otroke. Sploh so otroci priljubljena slaščica hijene-vedomca. Ponoči se priplazi v bivališča mambukov (eno izmed kafrskih plemen), gre mimo teličkov, ki se iih ne dotakne, in odnese izpod odeje speče matere otroka.
Vieti hijeno živo ni težko m zato si jih lastniki zverinjakov dovolj poceni nabavijo i.i jih v kletkah kažejo občinstvu. Zaprta v kletko po leg a hijena po
cele ure na beku kakor klada, potem pa naenkrat plane na noge. buli nepooisno neumno predse, se drgne ob rešetko sem ter tja prične tuliti s krohotom, ki te spreleta Po vseh kosteh.
Pri vsem tem pa je hijena po priča.ilu istega Brehma pravtako bojazljiva kot je zavratna. Nekoč je naneslo, da moral Brehm prenočiti v družbi na bregu Modre reke. Nenadoma se je pojavila prav blizu njihovega ognja jena in pričela tuliti svoio pretresljivo pesem. Toda zbrani družbi ni bilo tre ba drugače odgovoriti na to pesem kakor s smehom in nezvana gostja >t je prestrašila i.i je Pri priči zbežala. Drugič ie srečal Brehm, ko se je opolnoči vračal iz gostov v neki ulici mesta Senaaria, precejšnje krdelo hijen. Toda dovoli je bilo, da je vrgel en sam kamen nanje, da se je vsa čreda razbe-žala.
Hiiene se dajo tudi dresirati. Zabaven seveda ta posel ni, toda za podrobnejše proučevanje navad te živali, niso podobni poizkusi brez haska. Dresira.iie gre pn njih dosti lahko izpod rok. Treba ni drugega kot malo pretepanja in hladnih kopeli. »Na ta način dresirana hijena,« pripoveduje Brehm, »je oh njegovem prihodu planila z veselim tu-.eniem pokonci je pričela skakati okro«
/
h pariških pisem
Vrvenje v predpustni seziji je v Pariza še vse mikavnejše kakor v poletnih mesecih. Pole« domače pariške no-blese mrgoli tudi vse polno tujcev, samih izbranih denarnih in zabave željnih romarjev Pariz uživa in se zabava. tu očito tam prikrito. Čajanke, plesi. gledališča, bari, kabaret; . . so v polnem obratu. Povsod pa se bleste nenapisane značke, la Mode. ia Beaute. la Jeunesse. ia Richesse . moda. lepota, mladost bogastvo!
Teh četvero b-stdi pač tvori in otva.ja vse. Posebno zda i v vrvenju pustne sezone, ki pa io bodo Parižani očividr.o nategnili še preko pepelnice. ker se 27. februaria vrši v Operi vsakoletni »La ba! de la Couture» veliki trgovski ples.
Obenerp pa že tudi vse velike modnt hiše razglašajo, da so s 1 iebruanem ierije pomladnih in poletnih modelov izgotovijene Izbira bo obilna, vsi interesenti pa seveda prav dobro vedo. da bi>do modele morali odkupiti z zlatom, v kolikor ne bodo organizirani prekanjeni in dobro plačani špijoni že predčasno in ceneje izvohali napovedanih skrivnosti. Spomladni modelni prvenci pa se že itak razkazujejo Po francoskih rivijerah.
Nekateri modni mojstri skušajo zvon častemu krilu želeti končni adijo. Kljub temu oa ni verjeti, da bi se zvon často krilo kar tako gladko poslovilo Ce in v koliko pa so barske dive mero daine za modo se izplača beležiti, da se v Parizu že poslnžuieio povsem oz :ih in seveda kolikor možno kratkih toa'et. — pravcatih ruteralov. Oblačijo se te obleke, ki nalikuiejo leskečim kač rim kožam na golo telo, zato se imenujejo «I.a Mode san chumise», — brez brezsrajčna moda
Naravno, da pariški novinarji to modo glosirajo naravnost neusmiljeno. Posebno tudi zato. ker je — vsai pri barskih divah — s to novo modo zvezana interesantna budalost: obrvi obrite in nadomeščene s potezo pravega kine škega črnega laka. Naravno, da so la kirane tudi ustnice; kajpak ne črno. ampak visoko rdeče . .
Francoski novinarji so v svojih komentarjih hudomušni in frivolni. kakor pač znaio biti. Moralisti in higijemsti pa ug tavljajo. da je Parižanka z brtzsrajč no modo padla na nivo srednjeveški« razmer, ko je samo francoska kraljica nosila srajco in je pri oblačenju prisostvovala vsa kraljičina suita,
Eno, kar se v zvezi z novo brezsrajč-no modo ugotavlja v Parizu, pa ie osno vano: da namreč tiste Parižanke. ki vobče več ne upoštevajo srajčk, ali pa samo še prav majhne srajčice. v nadomestilo nosiio vsekakor najdražje

kožuhe in so na ta način zavarovane pred zlokobnim mistralom. ki reže približno kakor naša burja. To iz pariških pisem.
Marija Šarčeva.
Zavoj iz iameja in šal iz tila
sta za večei vrlo učinkovito ta cenena okrasje. Vzameš enostavno kos lamčja. brskata ali kovinasto broširane svile. ga zaviješ v obliki turbana in vzidaj pritrdiš z iglo aii zaponko. Ša! a rila priljubljen pri večernih prireditvah, pa za veže* v veliko pentljo, i« >>kras š z rož,o ui p^diš ob ramenu, a pramen pentlje vržeš z-reko ramena Radi večjega efekta pa lahko ta pramen podaljšaš kar v kratko vlečko!
Na svatbi
S francoske rfvijere
Za »port tn promenado
Pred pustom se ljudje radi ženijo, pa bi torej modna rubrika ne bila popolna, če bi prezrli svatbeno oblačilo Obleči se za svatbo ni tako lahko. Nevesti, ženinu in gostom dela svatba velike preglavice. Obleka mora biti z ene strani svečana, z druge pa ne sme zbujat) preveč pozornosti
V nobenem slučaju ne spada na svat bo kričeča obleka Nevestina obleka brez posebnih okraskov doseže naj večii efekt z bogastvom, eleganco in fineso blaga Satenasti k rep. svileni ve-lur. atlas ali diskretno srebrni brošč je najbolj priljubljen, zakai vse te vrste biestečega blaga so kakor nalašč ustvarjene za take obleke.
Paičolan si oiitrdi nevesta na glavo z ozkim vencem iz klasične mirte aH oranžnih cvetov. Toaleto izpopolnijo čevlji iz istega materiiala kakor toaleta in pa fine glace aii švedske rokavice.
Ostalim damam na svatbi priporoča moda fine in diskretne barve Njihove obleke so lahko iz svilenega vehirja. krepdešina, čipk ali lamčja. Letos so zelo modne tudi kombinacije leskečih in motnih barv. Starejšim damam so na svatbah dobrodošle krasne stare čipke Veliki klobuki so osobito za družice Moda zahteva, da obleke družic v kroju in barvah medsebojno harmonirajo.
Čevlji, nogavice, rokavice pa morajo itak pri vseh in vedno biti skladne s toaleto.
Omenjeno velja seveda za večje svatbe; za tihe in skromne pa je vse enostavnejše, kar neveste same najbolj vedo in ravnajo zgoli t>o svojem okusu in razmerah
Moški pullover
Namesto telovnika k športni obleki se nosi zdai skoraj brez izjeme puli over. Za hladno vreme ie bolj praktičen kakor telovnik poleg tega je pa odločno lepši. K pulloveru spadajo kratke bričes-hlače Pullover je prišel k nam iz Anglije in zdi se. da ga angleški prestolonaslednik zelo rad nosi. Na vseh slikah ga vidimo v pulloveru Ce pa nosi pullover angleški prestolonasled nik. smo lahko prepričani da ga bo moda na vse načine propagirala Kakor njegov ded. tako daje tudi prestolonaslednik na Angleškem v moški modi ton Isto je bilo s kraliem F.duar-dom VIL, v Parizu pa z vojvodo de Sagami AngleSka in francoska aristo-
njega. mu je polagal, sprednje tace na rame. mu ovc-bala obraz, ko.ično pa je dvignila rep naravnost navzgor in po-moiela obrnjeno dan k o poldrugo al: za dve coli Iz stoka« Skratka čiovek }e tudi tukai zmagai. kakor povsod, ie tista stvar z danko je malo od sile.
Sicer ca v;deti radost hijene . . to je tudi svoje vrste ...
Toda kaj pa pomeni vsa ta stvar in s kakšnim smotrom je napisana? — me mogoče povpraša bravec. — Vidite, povedal sem jo prav za to. da bi nazorno pokazal da mora »človečnost« vedno in neizogibna zmagati nad »hi-ienstvom«.
Včasi se nam zdi. da hoče »hijenstvo* napolniti celi svet. da ie razprostrlo krila ha desno in na levo in da ix> zdaj-zdaj zadušilo vse živo. Take fantazmagorije se često lotijo človeka. Okrog in okrog se razlegata peklenski krohot in vrisk; iz globine mraka prihajajo klici, ki pozivajo k sovraštvu, k zdražbam in državljanskim pobojem. Vse živo pada v nerazumljivem strahu na obraz; vse duševno delovanje otrp ne Dud tlakom ene sarnc moreče misli: poginila ie dobrota, poginila lepota, poginila je človečnost. Vse je kakior z neprodanim zastorom zagrnjeno s sovraštvom, klevetništvom, s hijenstvom!
Toda to je g*>rostasna in zločinska zabloda Človečnost še ni nikoli popolnoma poginila marveč ie vselej še naprej gorela pod pepekom. s katerim io ie včasih hijenstvo zasulo.
In tudi v bodočnosti ne bo poginilo in ne bo jenialo gtoreti — nikoli! Zakaj za to. da bi zatriumfiralo ie treba samo enega: razsvetliti srca in umove z zavestjo. da hijenstvo nikakor nima tistih čarobnih moči. ki mu iih pripisuje nespametni in zlobni predsodek Takoj ko bo to razsvetljenje izvršeno, ne bo niti dresiranja »hijenskega« več potreba — zakaj neki? »Hijenstvo vseeno ne bo jenialo smraditi. sploh pa ie z dresunn mnogo sitnosti, marveč se bo samo po sebi vse bolj in bolj pogrezalo, dokler ga končno ne bo požrlo morje kakor je v starih časih požrlo čredo svinj.*
DixL
«Pl
riski cimfar1
z SIK« KOLENOM pride v Kino Ideal
PLESNE TOALETE NA IZBIRO IN PO NAROČILU!
Modni atelje
MARIJA ŠARC
Kongresni trg 4/1.
kracjia priznava samo tiste modne n8-votarije. ki so iih odobrili višji dostojanstveniki
Pullover mora biti vedno pleten, bodisi na stroj ali na roke. Spretna žena ga lahko naredi možu v enem tednu. Za pullovere je naiboljša angleška volna in sicer dvojna, kjer je pullover Iz tenke volne zelo trpežen in se ne raz tegne. Za cel pullover brez rokavov se rabi štiri velike štrene če ga pa delamo iz dvoine angleške volne, rabi mo 7—8 malih štren Ko ie pullover narejen, ga polikamo skozi mekro platno da se volna lepo poravna Nai-lepši so dvobarvni pulloveri Volno obeh barv naviiemo na prst istočasno in tako nastane zelo leoa zmes barv.
Laskav primer
»Concours- .ajeak glawuti pariških modnih atjllelev vzbuia v Parizu vsako ieto obilo zantmanja Tudi letos so Številna dekleta z lepimi izdefki tekmovala za prvenstvo In nagrade Rezultat ie zanimiv tud< za nas. prvo nagrado za krojaško delo »pour la Lainage Tallleirr« je odnesla mile Guilloton tz louversikh ateljejev, kjer je odllkovanka delala pod vodstvnir L/ub-
uuilloton
llančanke gdčne Vide Koimeljeve. kt ie dve leti deluje v modelnem oddelku pa-rtSkeiu Louvra. dočim je pred »volim odhodom v Par h dedovala v modnem ateljeju gdčne Marije Sarčeve istotako je tudi druga večletna nastavbenks ateljela šare ie dlje časa nameščena v eni največtfto pariških modnih hiš. Maison Chanel Evo podjetnosti in nadarjenosti slovenskih dekleti
xinnnncxmr.xinnQQarTxiixinmDtxr
Odlične novosti pri naših čipkah
KaJtor te sporočeno, je gospa Zlata Sui-lajev» iz Zagreba zasnovala 21 krasnih novih načrtov ia čipke, o-snovanlh na temelju hivarskih srbskih ui čeških ornamentov in Je teročil« t« načrte za javno delo državnemu osredn emv zavodu ta ženski domači obrt v Ljubliani Turjaški trg 4/1
Oreh bi bH preiti preko tega Imenitnega dela na dnevni red. ne da W bila o tom p»drobneje Informirana naša lavnost In naši ofioljelnl krogi, ki ne smejo ostati pri tej zbirki ravnodušni Zbirka obseg«.
1.)	Hrvatske čipke (cvljetarics maJa ta velika, cvtjetartc« v mreži, bademica ali mandullc« hrvatska reliefna čipka, granaši-C» ln granulislaj
2.)	Dalmatinsko čipko
4J SrtKvkc čipke (šumadlnska, bltoljska. rral« džurževaj"kka, velika džurdievajka. prostirka džurdževajk« tn prostirka bi-toljka)
4.J S«taroslovenspke čipke in cericvene čipke v 10. motivih in tri češkoslovaške motive.
To je prav vesel pojav na pobu na.še-gg lepo se razvi aločega narodnega čipkar stva. Tuji. Importlrani vzorci navadno oe uspevajo in so prehitro zapisani pozabljivosti. dočim so vzorci, zasnovani na temelju bogatih zakladov naše narodne or-narnentike trajni toliko sile bogastva — lepote je v njih
Posameznim vzorcem naših navadnih ri-sariev se pozna, da ne poznajo do dobra telinikt. pri tej zbirki pa se vidi takoj dovršenost v formi - tehniki Čudnega to ni nič. Slovenskim strokovnim krogom je imenovana gospa že dohra znanka Odlična strokovnjakinja za čipkarstvo se bavi s tem lepim poslom že preko 2v let in ga tudi znanstveno proučava Leta 1918. ie izdala odlično delo: »Hrvatska narodna čipka u domu i na oltaru« Poleg tega e objavila v razni!, listih strokovne članke o narodnem črpkarstvu ir ima pripravljeno še ogromno gradivo za tisk Izvršila ie vrhu vsega tega nešteto strokovn aških načrtov za razne čipkars-kc izdelke garniture itd. — vse na podlagi naše domače ornamentike. Vodi jo vzgiedna in požrtvovalna ljubezen do stvari same. za katero živi in dela brez podpor in subvencij, dasi bi morali mero-dajni krogi pač vsa ta dela prevzeti in jih dati našemu čipkarstvu, ki prehranjuje na tisoče žen in deklet. Vidim, da se v tem siu-čaju zopet premalo gleda za prospeh našega čipkarstva, ki je tako važen faktor v našem narodnem gospodarstvu.
Čipke v tej novi zhirki so posebnost svoje vrste, ki jim ni konkurence na svetu Motivi so nastali v dušah naših nadarjenih, umetniških jugosiovenskih žen. Ornamental-no - tehnično so tako dovršene, da lahko nastopijo zmagovito pot po vsem kulturnem svetu. Obenem so originalne in kot take novost na čipkarskem trgu. V stro-kovnjaških kroglih je našla zbirka popolno priznanje.
Izvršitev teh vzorcev je prevzel Državni
osrednji zavod pod vodstvom svojih strokovnih učiteliic na zavodu in na podeželskih šolah ln tečajih ter jih ie izvršil v popolno zadovoljnost Zelo važno ie namreč, da se zasnujejo res taki vzorci, ki se lahko potem splošno delajo, in o teh vzorcih, izvršenih po strokovnjaški roki, lahko trdimo, da je izvršitev vzorcev po preprostih kmetiških dekliških rokah pokazala, da je temu res tako. Pri tem se tudi vidi sorodnost sesterskih duš — ena zasnuje — druga izvrši do popolnosti, ker razume načrt. Aplicirati ornament iz ene tehnike na drugo more izvršiti dovršeno le strokovnjak in umetnik Posebno pa velja to za klekljane čipke Kdor pozna tehniko in dela sam. ta napravi lahko tudi načrt. To je uspelo gospe šuflajevi mojstersko. ker ona tudi sama dela Vse je tako popolno in vezano. da Izgleda, kakor da ie Izrastlo iz čudodelnega korena. Narodno bistvo je pa ne-
dotaknjeno in to je baš ono, kar mami tujca k nakupu. Državo čaka tu važna naloga. Odkupiti je treba to krasno zbirko na korist našega splošnega čipkarstva. ker je polna plodonosnega semen,-.. Založiti in razširiti ie treba to delo po čipkarskih krajih. V inozemstvu ie t-eha to delo razstaviti, da r.as ne bodo sodili kot barbare, ampak nas spoštovali kot narod visoke kulture. To je dolžnost države, da stori vsaj enkrat nekaj za naše čipkarstvo. Tu ne gre za milijone ali stotisoče. tu ne gre za ničeve podpore, ki se razblinijo, tu gre za varno investicijo državnega ali narodnega premoženja v narodne in državne svrhe.
Državi ne sm° b'ti vseeno, ali ima na tisoče stradajočih. ki si nočejo ali ne morejo zaslužiti kruha, ali pa Ima ua tisoče pridnih in delavnih žen ter deklet, ki hočejo delati in žlvetL	B. R,
Kaj nam prinese pomlad?
Ker so priprave za pomladansko modo že v polnem teku in ker se garderobe modnih hiš že pridno polnijo, so odveč vsa ugibanja in prerokovanja, marveč zadostujejo samo ugotovitve in navedbe In tu velja predvsem povedati. da se bo letos zopet uveljavil pas. ki sta ga ravna linija in zvonec izolira la iz mode a se zdai z obnavljanjem pllsiranih in gubastih oblik zopet vra-
ča na svoie mesto.
Pasovi bodo torej spomladi zopet zelo česti in raznoliki v barvi, obliki in materijalu. prilagodeni k promenadnim, športnim in družabnim oblačilom. Naši trije vzorci želijo dokazati zopetno uve-Ijavlienje pasu in od njega odvisni novi kroj v letošnji spomladanski modi. Izven dvoma pa ie. da bo pas povzročil letos še mnogo varijant.
Moda starejših dam
Dama. ki hoče dosledno slediti modi mora imeti brezprikorno. mladostno postavo. Ako ji narava ni naklonila te popolnosti, tedaj ie bolje, da si izbere linijo, ki ni suženjsko vezana na dnevno modo S tem nikakor ni rečeno, da bi moda starejših dam morala biti monotona in da bi docela izbegavala potrebe in pogoje dnevne mode. Nasprotno! Moda starejših dam mora tako upoštevati modne podrobnosti v' kolikor so zares elegantne, obuvati pa mora v osnovni liniji modela nekoliko primerne konservativnosti.
Kar se predvsem tiče materijala, niso starejše dame nikakor več vezane le na temne barve Ravno v letošnji pomladni modi si bodo zopet lahko izbrale svetlejše vzorce: poleg črne in modre bodo fina rjavkasta, decentna peščena in umerjeno zelena barva učinkovale vrlo okusno in otmeno. Temu se bodo v apartno izpopolnitev priključile vezenine in čipke, ki uživajo splošno
modno veliavo.
Glede kroja priporočajo modni mojstri starejšim damam plaščaste modele kot najprikladnejšo linijo, ki lahko krije vse pomanjkljivosti postave. Ni treba, da bi se starejša dama oblačila brezpogojno «starikavo», marveč mora stremeti za tem. da bo njena obleka umerjena in skladna. Za močnejše dame je globlji izrez s plastronom nedopusten; vendar pa se bo ta moda dala v spomladanski liniii izborno nadomestiti na način, kakor to Dredočuje prvi vzorec na naši sliki. Za srednji modeL ki pred-očuje pomladansko oblačilo, so posebno značilne čipke v obliki enostransko prirejenega revčrja. ob strani zaneti pas in plisse. katerega' pa lahko nadomesti tudj enostavno zvončasto krilo. Tretji vzorec pa predočuje eleganten plaič za pomembnejše prilike, opremljene 2 vezenino ter lahnim koiahovinaseni obrobjem, ki bo tudi v letafnf pocofe-danski modi vrlo upoštevan*
Iz narodne
Srbija. - Milan. _ Karagjorgjeviči. - Knez Mihajlo. - Slovenija. - Učiteljstvo. - Nemškutarstvo povsod. - Duhovščina. - Škof. - <<Ucit. Tovans.»-<'Laib. Schulzeitung», - Vsi uradi nemškutarijo. - Vstaja v Hercegovini in Bosni. - Vstaškiooveljnik Slovenec Miroslav Hubmajer. - Črna gora, knez Ni-kola. - Begunci. Knez Peter Karagjorgjevič in Milanove spletke proti njemu. - Rusi. - Francozi. - Strašna zima. - Muktar pasa. - Avstrija se popravlja na okupacijo. — Miča Ljubibratič, — T.nI« Pctkovič. — Liublianski t
Aleksander Toman:
Miroslav Hubmajer
Od Balkana do Triglava, zove, zove majka Slava . . . tako srno peli takrat. In ta klic je našel v naših dušah odjek. In smo šli doli na jug. Prvi se je odpravil Miroslav Hubmajer. Ljubljančan, črkostavec. Sel ie v Hercegovino, kjer so Ljubibratič in drugi četniki započeli borbo: za slobodu zlatnu. za krst častni .. .
To je bilo meseca junija, leta 1875. Krutost turškega režima na Balkanu je vzbudila v vseh civiliziranih deželah ogorčenje, vseslovanska misel je začela prodirati v srca slovanske inteligence vseh plemen.
Kmalu ie Hubmajerjevo ime zaslovelo. Vsi evropski listi so ga imenovali iunaka. neustrašenega voditelja herce-govinskih vstašev, uspešnega stratega, ki je Turkom prizadeval velikanske izgube. Njegova osebna hrabrost rii poznala meje; novine so o njem objavljale poročila, ki so se glasila kakor bajke. A narod, raja, mu je pripisoval nadna ravno moč. kakor da je čudežno zavarovan proti kroglam sovražnika. Poleg Ljubibratiča je Hubmajer v kratkem času postal narodni junak, nepremagljiv četovodja.
Ni čuda, da so bosansko-hercego-vaški vstaši organizatorji in četovodje na svojem shodu v Jamnici, na avstrijskih tleh. izvolili Hubmajerja za načelnika vseh bosansko-hercegovaških čet. To je bilo meseca decembra 1375.
Na tem shodu je bil navzoč tudi Petar Mrkoujič, ki je takrat načeloval vstaški četi v bosanski Krajini. Na shodu ie prišlo do precej burnih prizorov. Petar Mrkonjič je imel dokaj pristašev, ki so hoteli, da on postane vojvoda vsega vstaškega gibanja. Toda predlog ni uspel. Za Hubmajerja so govorili njegovi uspehi, ki si jih je steke! na bojnem polju. Bile pa so še druge okoliščine. ki so nasprotovale Petru Mrkonji-ču. On se je šele pred par meseci vrnil iz Švice, kjer je preko 20 let žive! v pregnanstvu, in ob tem času so Obre-noviči vladali v Srbiji (Milan). Narodi imajo slab spomin za svoje dobrotnike, na makar ti bili osvoboditelji naroda iz tuie sužnosti. Srbski narod ie pozaDil na Črnega Jurja in na dinastijo, ki jo je on posadil na srbski prestol in katere predstavnik je bil princ Petar Kara-djordjevič (Mrkonjič). Vdani so mu bili nekateri srbski emigranti v Švici in dijaki. ki so v Švici študirali.
Kajpak Petar tudi ni razpolagal z bogastvom, da bi mogel vstaškemu gibanju dati čvrstejšo oporo. Pač pa je srbska vlada podpirala vstanek z orožjem, municijo in denarjem. Bosansko-herce-govaški vstaši iz prejšnjih vstankov in preganjani srbski svečeniki so našli zavetje in podporo v Srbiji. Le-ti emigranti so se zdaj vrnili iz Srbije, opremljeni z orožjem in denarjem, ki so ga prejeli od srbske vlade. In poleg vseh teh okolnosti sta avstrijska kakor srbska vlada na vse mogoče načine skušali ime Karadjordjevičev ponižati in onečastiti.
Vse to so bili razlogi, da je Mrkonjič na shodu v Jamnici propadel.
Poleg vseh vstaških težav in neprilik pa je bil Petar Mrkonjič vsako minuto izpostavljen tudi smTtni opasnesti od strani zarotnikov. To sem domala i jaz nekoč okusil na lastni koži. Po shodu v Jamnici sem se peljal z Mrkonjičem, da se vrneva v naš tabor na turški strani. Bila je velika tema, in ko smo dospeli v neko sotesko, so začele prav v bližini pokati puške. Takoj se je videlo da so streli namenjeni nam, ker čutilo se je prav dobro, da svinčenka udarja v kolesa in ogrodje voza. Konji so se začeli vzpenjati in ritati, voznik je izgubil glavo ... Jaz vstanem, izvi-iem vozniku vajeti in bič iz rok ter začnem udrihati po konjih, da so nas v besnem diru odnesli iz nevarnega obližja.
Naslednji dan smo preiskali voz in smo našli na štirih krajih sledove svin-čenk, ki so prebile lesovje voza. Ce bi bila ena krogla zadela le enega konja, bi bilo po nas.
Pred seboj imam knjižico, tiskano v cirilici, z naslovom: »Cetovanje Vojvode Petra Mrkonjiča — Kralja Petra. Spisal Milan Karanovič.« Tiskana je bila leta 1921. v Sarajevu. Pisatelj pravi v uvodu, da je pisal po poročilih Mrko-nievičevih četnikov. Shodu v Jamnici in Hubmajerju posveča več strani. Slednjega naziva za avstrijskega agenta, češ da ga je avstrijska vlada poslala v Bosno in Hercegovino, da deluje zanjo in proti srbski stvari. Očita Hubmajerju celo. da .ie Petru Mrkonjiču stregel
i)o življenju.	. .
S tem se godi Hubmajerju neizrečna krivica' On. kakor vsi Slovenci, udeleženci vstanka. so šli v boj proti Turkom iz najplemenitejših nagibov. Nic, kot ideja čiste slovanske vzajemnosti ;n čutje istokrvnosti nas je gnalo v Bosno in Hercegovino. Napram Avstnji smo čutili samo gnjev in neomejeno sovraštvo!	, , Kako je moglo priti do takega goro-
stasnega obrekovanja ?-2e dejstvo, da jc bil Slovenec izvo
n imianove spieme jjiuu u emu. — — i	----- ~ 7—, VT.V. * . ^ , . ' j .
Luka Petkovič. — Ljubljanski odbor. - Mraz, koze, kuga. — Bolgari. - Vstasi prodirajo, Turki propadajo.
(Izpiski iz "Slov. Naroda* januarja 1876.)
Turki so požigali tudi samostane, ki so bili zatočišča vstašev, a menihi, popi
VOJVODA MIROSLAV HUBMAJER, vrhovni poveijnik vstašev. Po fotografiji iz 1. 1876
ljen za načelnika vstaškega gibanja, ki se je smatralo za izključno srbsko, je gotove duhove navdalo s čutom proti Hubmajerju. To je povsem naravno.
Da pa so Hubmajerja nekateri krogi stavili v napačno luč, k temu so pripomogli še drugi odnošaji.
Avstriji je vstanek v Bosni in Herce-aovinj bil dobrodošel, kakor nalašč. Cim več zmede, tem lažje se bo dežele polastiti kot sosede, tern lažje doseči »pokroviteljstvo« nad njo.
Avstrija ni računala s takratno Srbijo, ker knez Milan je bil itak popolnoma v rokah dunajskih državnikov. Bala pa se je Karadjordjevičev, ker je predobro vedela, da so le-ti precej drugačnega kova kakor Obrenoviči...
—--------- -------- a ----------
in ugledni Srbi so se pridruževali vstaj nikom. Beguncev v Hrvatski in Slavo* niji, žensk, starcev in otrok, je bilo vedno več. A tudi vstaja se je širila na vse strani. Podporni odbori v Zagrebu, Sisku, Jasenovcu, Petrinji in drugod so imeli mnogo dela s preskrbo beguncev, zbiranjem prostovoljcev in zalaganjem vstašev z strelivom in orožjem.
Septembra 1875 je dospel preko Za* greba v Dubico vrine Peter Karagjorgjevič, kasnejši kralj Petar Veliki. Že 16. decembra so se v Jamnici v šoli se* stali vsi voditelji vstaških čet. Za glav* nega poveljnika je bil izvoljen Slove: nec Miroslav Hubmajer. energičen, zelo hraber mož. Milanovi agentje pa so lagali, da teži princ Peter za bosan* sko krono in so zahtevali celo, da mora Peter oditi z bojišča. Princ je to za* htevo odbil, češ, da se sme vsakdo bo* riti za svobodo svojega naroda, ker nihče ni vzel rodoljubja v zakup. Tako je princ ostal, a niti Hubmajer ni bil povsod priznavan za vrhovnega zapo* vednika vstašev, nego so Golub Babic, Trivo Ameiica in Janko Bajalica ope* rirali dalje na svojo roko.
Tudi Peter Mrkonjič se je dalje bo* jeval s četo na Suhi meji. Poslednji nje* govi boji s Turki so bili 24. in 30. de* cembra pri Dobrem selu blizu Žirovca, kjer je pobil sovražnike.
Naglo je gorela, naglo ugasnila, utr« n"a se je kakor zvezda utrinjača. Srb« ski narod je . Mihajlom izgubi! svoj program, svojega vodjo, svojo personi* fikacijo. Obrenovičevec Milan, zasedši srbski kneževtl." orestol, ni bil kot Srb odgojen, nego kot AVeltmann« v pari= ških salonih ter ni imel in tudi še danes nima nobenega pojma o narodnosti... Da Bosna in Hercegovina ne bodete srbski — in gotovo je, da ne bodete — to ima srbski narod sam sebi pripisati!
(SI. N. št. 15, 20. i. 76.)
Položaj srbske raje pred vstankom bil obupen. Srbi so morali dajati turški državi desetino in spahijam (turškim veleposestnikom) tretjino do* hodkov. Država pa jc svoj del proda* jala zakupnikom (kesedžijam), a ti so jemali mesto desetine petino, a spahije mesto tretjine polovico. Prav* zaprav pa so jemali kolikor se jim je zdelo. Vrhu rega jc morala raja plače* vati še porez 26 grošev, za vole in ko* nje po 10 grošev, za ovce po 4 groše, a za svinje po 5 grošev. Kdor ni hotel aii mogel plačati, je bii zaprt in pretepan, mučen ali celo ubit. Spahije so lahko Srbom jemali živino in orodje, a nihče iih ni kaznoval. Pred sodnikom je bil vedno kriv Srb, raja. Turške uradnike so morali Srbi pogoščati in. če so za* htevali, jim privesti tudi dekle ali ženo. Posilstva so bila nekai navadnega.
ALEKSANDER iOAU Po fotografiji iz 1. 1926.
Petar Mrkonjič, potomec Črnega Jurja in član dinastije Karadjordjevičev, ne sme pod nikakim pogojem obnoviti slavne tradicije dinastije, ki je ustanovila Srbijo ...
Na zboru v Jamnici so nasprotnici očitali Hubmajerju, da ga avstrijski vojaški kordon na meji ne preganja m ne ovira tako, kakor preganja in ovira Mrkonjevičeve četnike.
To je bilo sicer res; tako je prijalo takratni avstrijski politiki. S tem pa nikakor ni rečeno, da bi bil Hubmajer avstrijski agent ali plačanec.
Seve, tudi to, da je bil Slovenec v bosanskem vstanku uspešen, je lahko prijalo avstrijski politiki, ker uspešen vojvoda v Bosni in Hercegovini zanjo ni bil daleko tako nevaren kakor Srb. Ampak Hubmajer je ravno kot Slovenec čutil skozinskoz slovansko ter bil predvsem pravokrvni brat Srbov.
Hubmajerju se je tudi očitalo, da je po vstanku in po okupaciji Bosne postal mal avstrijski uradnik. Hubmajer je moral živeti, in če ga je avstrijska vlada vzela v svojo službo, je s tem prav modro ravnala. Popularnost, ki jo je Hubmajer v Bosni užival, je gotovo dobrodejno vplivala na pacifika-cijo Bosne. Koliko je v sedanji Jugoslaviji visokih uradnikov in odlikovancev, ki so bili še nedavno njeni zagrizeni sovražniki. Še ministri so postali . . .
Slava Hubmajerjevemu spominu!
Ko bo zgodovina v poznejših časih zapisala v svojo zlato knjigo vse one, ki so živeli, delali in trpeli za narod in obstanek naše države, se bo ime Hubmajerjevo bliščalo med prvimi!
JOSIP JURCIC.
Po sliki prof. Ivana Franketa.
To stanje bosanske raje je bilo pra. vi anahronizem za oni čas. Vse države so že imele ustave, leta 1848. je bilo že davno minilo, a v Bosni in Hercegovini je vladala še vedno tlaka, desetina, pravo suženjstvo.
Bosanci so bežali v Srbijo ali na Hr» vatsko, Hercegovci pa v Črno goro. L. 1875 so pribegle cele trume v Beo» grad in v ostala srbska ali hrvatska mesta.
Začetkom julija 1875 so Srbi v Ne* vesinju ubili nekega Turka, ki je bil prava zver. Iz osvete so Turki ubili štiri Srbe. Nato so se Srbi zbrali, bilo jih je okoli sto. A Turki so pridrli na* nje in bilo jih je dvesto. Srbi so se morali umakniti in kmalu je zagorela vsa južna in jugoiztočna Hercegovina v vstanku. Črna gora je vstaše podpi* rala z orožjem, municijo in denarjem, a tudi Srbi v kneževini so zbirali za vstaše.
Boj se je začel 15. avgusta. 400 vsta* šev je udrlo v Prijedor in poklalo mno» go Turkov. Nato so se dvignili Srbi med Uno in Vrbasom, med Savo in li* ni j o od Kostajnice do Prijedora. P. P. Pecija, Kukrica, Ostoje Kormanoš, Marko Bajalica, Vid Biianovič in dru* gi so napadali Turke in požigali; v sti* ski pa so begali preko Save. Večinoma so se vršili boji ob avstrijskih mejah.
Vstaši so bili slabo oboroženi, ne* disciplinirani in brez pravih voditeljev.
DR. JOSIP VOŠNJAK.
Po fotografiji iz 1. 1876.
O nadaljnjih dogodkih naj govore naši izpiski iz S' . Naroda. Iz njih naj razvidi čitatelj, kakšne razmere so vla* dale v januarju 1876 v Srbiji, Sloveniji in med bosansko*hercegovskimi vstaši. Nekatera pojasnila smo dodali iz raz* nih zgodovin, srbskih virov k dotičnim imenom ali dogodkom.
SRBIJA
Zemunski »Graničar« prinaša članek, kateri toži, da »v Srbiji še ni enega člo* veka, ki bi imel vse vrline patrijotizma. oblast, rnoč in krepost volje, da bi vo* dil narod v boj, k boljši bodočnosti. A ni ga, nego drug druzega ovirajo.« (SI. N. 1876, 1. št.)
Iz Srbije poročajo »Graničarju«, da so prišli na sled zaroti proti knezu Mi* lanu. Zato ostaja Milan doma. Zaprli sc, urednika »Oslobodjenja«. Pričakuje se pronuncijament stranke Karagjor*
Vričevcev. (Št. o.)
Srbski listi v Belgradti in Novem Sa* du so neutrudni v pisanju člankov, v katerih bodre in sokole srbski narod in srbsko vlado, naj na spomlad vojno začne proti Turkom, ker, pravijo, sedai ali nikoli je čas, da se Srbstvo osvobodi in zjedini. Če je tem glasom količkaj vere, bode na spomlad akcija začela sc od strani Srbije. (Št. 6.)
Iz uvodnika »SI. N.« št. 15: Evropa ji še nedavno imela Srbijo za Jugoslovan ski Pijemont; verjela je v njeno misiji ter jo tudi za izvedenie te misije jake cenila. Ideja srbstva se je identificira!;', že skoro z idejo jugoslovenstva. Celo
jugoslovanstvo je zaupno gledalo
na
VIKTOR MERLJAK, slovenski vstaš, ki je Petru Mrkonjiču
tihotapil orožje k vstašem. Po njegovi zadnji fotografiji iz 1. 1924.
njo... Sanjalo se je Srbom o krvavem maščevanju Vidovega dne, o razdrob* ljenju turškega gospodarstva v Evropi, o vstajenju Dušanovega carstva in o stari srbski slavi. Vse je bilo krasno osnovano, kar izner.adno iz zasede pu* ška poči in kneza Mihajla mrtvega na tla vrže. To je bil za srbsko idejo smr* ten udarec.
FRAN HRIBAR, pok. metteur. ki je tihotapil iz Narodne tiskarne v Ljubljani orožje vstašem.
Po fotografiji iz 1. 1900.
SLOVENIJA
Ob novem letu 1876 je napisal ured« nik Slov. Naroda Josip Jurčič uvodnik, v katerem pravi:
»Upajmo, ko smo v sredi srditih bo« jev za narodno bodočnost, ko stoje so= vražne čete na celej liniji še nepremak« ljive, sedaj, ko so slovanska srca šc mehka in komaj ugreta, ko brli pri nas domoljubje kot slaba svetilnica. ki jo vgasne lahen piš, upajmo torej, da živo in svetlo vzplamti v novem letu pred vsem slovenska zavest, narodna za® vest... Do tedaj pa je boj naša pa* rola...«
Iz učiteljskih krogov: Nastopil je čas. ko kranjski učitelj ne sme očito priznati, da jc Slovenec. Na krmilu so ljudje, kojim je slovenski jezik »Hun* desprache« in koji se sramujejo, da jih je slovenska majka rodila ... Na sIo< venske učilne se uriva nemščina. Mar« sikoji učitelj dal se je preslepiti, in ker je uvide!, da »pri Slovencih zdaj nič ni,« ubežal je v sovražni nam tabor. To so slovenski Efijalti in taki nemško*pru« skega duha slovensko deco v šoli odgo« jevajo!
MIROSLAV HUBMAJER. Po njegovi zadnji fotografiji iz 1
1911]
Duhovščina obsodila je novoerno (novodobno) šolo za brezversko .. Šola bila je duhovščini sredstvo, da se je lahko učitelju nasprotovalo ... Nazna^ nilu z Ie. , da se začne šolski pouk. sc je pridjala navadno kaka ironična opaž? ka, iz koje je hudobno štrlela misel: vsaj je vseeno, če pošljete deco vašo v šolo ali ne.«
Dobili smo novega škofa. Iz njego« vega pastirskega lista razvidelo se je. da je vnet prijatelj nove šole. A kai pravi duhovščina na to? Vedno še po= rablja svoj vpliv proti ljudskim učil-nam ... Besede novega škofa bile so v zasmehom sprejete. Nijeden klerikal« nih časopisov ni omenil zanimivega pis« ma našega škofa . . . Ostalo je vse pri starem. Učitelju kljubuje se še vedno v šoli in zunaj šole!
Tako šoli pogubno vedenje pak pod-pira tudi naše domače šolsko časopisje na pr. »Učiteljski Tovariš«... Vedno še nekako sumljivo koketira s prošlo mežnarijo. Dž, svetuje učiteljstvu celo
naravnost, naj duhovščino uboga in slu« ja njene nasvete ... Prav je iinel oni učitelj, ki je dejal, da »Učit. Tovariš« je bolj klerikalen, kakor vsi drugi ljub« Ijanski časopisi. (Slov. Nar. št. 12.)
»Renegaten, Sklaven, niedrige Be« strebungen, Wolie un Lehrerkleide, Spione, Heuchler« etc, imenuje »Lai« bacher Schulzeitung« vse slovenske uči« telje. (Št. 13.)
Tujemu gospodarju smo sami upog« nili svoje tilnike, sami segli s ponižno roko ter sprejeli njegov dar — strup — njegov jezik — nem našemu narodu — povsod in vedno pa prav brezskrbno, kakor bi nas veselilo, da smo vredni pomagati delati oni veliki most, ki bi Tevtonijo z našim lepim slovanskim Jadranom zvezati imel. Le poglejmo v razne c. kr. kancelije, javne in privatne pisarne po Kranjskej od one deželnega odbora do zadnjega župana, od knezo« škofijskega urdinarijata do zadnjega lokniista, c. kr. pošto, vse šolske svete — l iedno besedo povsod našli bode« mo. čc ne čisto samo, pa vendar največ nemščine. (St. 18.)
jugoslovansko bojišče. — Vstaši
Iz Dubrovnika javljajo, da je šel Lju> bibratič v Cetinje nagovarjat, naj Črna 2ora boj začne.
V Hercegovini ustanovljen samo« < uen vilajet. Generalni guverner tega viiajeta je imenovan Rauf paša. To je sbotno, ker nima zdaj že nobenega romena. Zdaj je Hercegovina po več« jem vstaška. (SI. N. 1876, 1. št.)
Vstaši pod povelj ništvom Sočice in Simoviča so zopet veliko zmago ph-hojevaii in Turkom veliko živeža vzeli. Naš vrli rojak Miroslav Hubmajer, sjltvni poveljnik bosenskih vstajnikov,
irn iz Bosne piše, da se vstaja v zgor« nji Bosni dobro organizuje. (SI. N. 2. št.)
2e naslednjega i'ae pa noroča, da je zmagal Rauf paša in da je bila četa pro» stovoljcev razpršena.
Neki dunajski graver je dobil iz vsta« škega tabora naročilo za 80.000 svetinj. Te svetinje naj bi imele na eni strani stavek iz narodne pesmi, na drugi pa geslo: Za vero in slobodo! Graver je hotel zvedeti, bo ii tudi avstrijska vla« da delo dovolila, in je šel k policiji ter je predložil naris. Policija pa mu je delo prepovedala. (3. št.)
»Polit. Corr.« pravi, da so vstaši naj« prej zmagali, potem pa vsled neskrb« nosti Peka Pavloviča bili zmagani. Vstaji tudi to ne bode škodilo; pomla« di riostavi še druge boritelje na bojno polje. Iz Kostajnice se poroča, da so bosanski vstaši pri Drakšeniču napali Turke, razbili jih, več glav posekali in nekaj konj osvojili. (4. št.)
Iz okolice črnogorskega kneza se za« grebškim listom poroča, da bo Črna gora konec februarja v akcijo stopila. To je pisala črnogorska veljavna oseba našemu rojaku Hubmajerju. V Bosni je bil izmed slovenskih prostovoljcev od Turkov ujet Slovenec Mejnč. Odveden je bil iz Bihača v Sarajevo. »D. Ztg.« poroča, da je v turški ječi zblaznel. (5. št.)
»Polit. Corr.« poroča, da je bilo pri
Krstcu 600 vstašev ubitih, ker Turki so vstajnike napali, ko so se ti razhajali. Pavlovič, ki je vstaše tako nesrečno vodil, je moral iti v Cetinje in odslej bode neki črnogorski serdar prevzel vodstvo vstaje. Vodia legije tujcev, kapitan Barbieux. pričakuje vojakov in podpore iz Franciie. Rauf naša je po« s'ar na Kreto, na niegovo mesto pa pri« de bivši poslanik Ali paša.
število bosenskih beguncev v vojni Grnnici je naraslo na 27. ^99 duš. Naj« več (5604) jih je v Glini, v okra ju Novi 5398, novog -diškanskem okraiu pet tisoč 355, c stali so v Petrin ji, Duhicf. Vrginmosfu Oriovcu in Dolnjem Lapa« ku. (St. 6.)
Tesar avstrijski je noslal knezu Ni« koli "rnogorskemu vso pripravo za pi« snn;e iz srebra, emajla in drago okra« S"no. Na vsaki strani so kneževski grb in šifre. »Glas Črnogorca« piše. da je ta dar nov dokaz simpatije in prijatelj« stva med avstrijskim cesarjem in črno« gorskim knezom.
50.nr>0 patron za vstaše so nekemu osiieškcTMi trgovcu na Magjarskem za» P'enili. (St. 6.)
Dalmatinsko namestništvo je avstrii« sHm trgovcem prepovedalo prodajati vstašem strelivo in živila.
"Polit. Corr.« poroča, rla je bil vsta« 'ki vodja Sočica po izdajalskih vohu. i''h 7ipeiian v zasedo, od 5000 Turkov obkoljen in le izredni hrabrosti vstašev ie ie posrečilo, probiti se ven.
Iz Petrograda je v Črno goro poslan 'mitetni kor 7 materiialom za sto bo!« nikov in s 57.000 rublii za podporo her« c^ovskih beguncev. (7. št. II. januar. 1876.)
Iz Jesenovca poroča 5. jan. »Agr. 7tg.<r: Orlkar je Hubmajer na Jamni« *kerrt shodu poveljništvo prevzel. se je ' vstajniških krogih Bosne mnogo pre« obrnilo. Slabo gospodarstvo je odstra« nieno. Odkar so morali nekateri udie skriiske^a odbor« (kakor P^lagič) iz Avstro«Ogerske oditi in odkar so kne> Petru Karagjor0ie\>i&u prepovedali boipvati se za svoie lastno dobičkar« *tvo sicer bi moral boiišče zapustiti — nr:H-,h;!a ie vstaia zdraveiši temeli ter 'e le ze'eti nri znani energiii Hubma« '"ria naiboliii uspeh... V teh kraiih Rosne <so le še samo mali odde'ki vsta« šev odVar je preložena glavna akcija na ^ubr. meto . . . (St. 8.)
Iz Trsta poroča 10. ian.: Da bode v""tanek na jugu rešil ubogo raio tur« Skega jarma, porok je nam hrabrost vstašev in pomoč vseh vzhodnih slo« vr,nsk;h plemen, kakor vseb svobodo« Mihov nes!ovansk'h narodov, l epo je
Io videti čvrste Ruse, Id so odhajali
VOJVODA PETAR MRKONJ1Č,
poznejši fcrali Pater 1. Veliki, Osvobodite'!.
Po risbi tz 1. 1876.
obilnimi darovi iz Trsta v Črno goro. Da Črna gora v akcijo stopi morda še ta mesec, to se tukaj govori, kajti agen« ti črnogorski nakupili so mnogo živeža in streliva, med tem obilo dinamita. Prostovoljci vedno še dohajajo: prete« čeni teden je bilo videti po tržaških ulicah hoditi nekoliko francoskih obra« zov, ki so še svoje oboroženie v tukajš« rjih zalogah dovršili. (SI. N. št. 8.)
Iz Metkoviča poročajo tržaškim li» stom, da so turški poveljniki v Herce« govino in Carigrad pisali, da se nove reforme, vsled katerih bi kristijanje imeli tako pravico ko Turki, ne dado izvesti, ker potem bi se turško prebi« valstvo uprlo in z orožjem vzdignilo. To je gotovo in vendar se naši krščeni nemškutarji ne sramujejo Turke zago« varjati in psovati krščanske vstaše.
Iz Dubrovnika brzojavljajo 11. jan.: 300 turških vojnikov je pri Banjani zmrznilo; več stotin jih leži polzmrzlih po bolnicah. Turški vojaki iz Azije evropske zime niso vajeni. V Hercego« vini je pa letos (1876) nenavaden mraz (SI. N. št. 9.)
VOJVODA LUKA PETROVIČ, vodja hercegovinskih vstašev. Po risbi iz 1. 1876.
Iz Dubrovnika poroča »Pol. Corr.«, da bodo Turki v Hercegovini vstaše v tvrdnjavah čakali, vstašev nc napadali, v Mostaru pa zopet jedno komisijo nas redili, ki bode vstaše mirila ali pacifi« cirala — katerej pa noben vstaš vero« val ne bode. Turška vojska bo na črno« gorske meje pazila, da Črnogorci ne bi mogli vstašem na pomoč. Tu bodo turške divje čete mejo oskrunile in vojna se začne. (St, 10.)
^ru^f ir
MIČA LJUBIBRATIČ. Po risbi iz 1. iS76.
Črnogorski knez je sklical vojni zbor. v katerem je bilo sklenjeno, da knez s celo črnogorsko vojsko msrSira v her> cegovinsko planjavo, ako bodo Turki res večje vojno krdelo postavili na čr« nogorsko mejo.
Iz Dubrovnika se 12. t. m. Agr. Ztg. brzojavlja: Muktar paša hode vkratkem vse strategično važne kraje na črno* gorskej meji zašel.
Od bosenske meje se dunajski «D. Ztg.« poroča, da je zbranih uže 2000 vstašev, kateri namerava io vkratkem na Turke udariti. V glavnem kvartirju v Jamniri kjer ie nove'inik U ti b m a r i e r. dohaja vedno več prostovoljcev. (Št. 12.)
Iz Kostainice se 14 t. m. Agram Ztg. brzovalja: Turki nabirajo redif vojsko pri Bušimi, da bodejo eventua!« ne nanade odbiiali. Vstaški tabor blizn Jamnice na bosen. zenlii množi se ved« no s prihajajočimi prostovoljci. Blago* slovila se je ondi tudi vstaška zastava.
Iz Dubrovnika poročajo 19. jan.: Včeraj popoldne je bil velik boj med Turki in vstaši v Radovanovem ždrelu med Trebinjem in Drjenom. Trije ta« bori turške vojske so bili tepeni in raz« biti. (Št. 15.)
»Kreuzzeitung« v Berlinu je prinesla članek, da jedini pot za Avstrijo je, da Bosno osvoji. »SI. Narod« piše: Nemci žele zveze z Bismarkom, Slovsni ieli. mo, da bi Avstrija hodila sporazumno z Rusijo. (Št. 16.)
Hubmajer mrtev? »Deutsche Ztg.« poroča iz Kostajnice, da je naš Hub» majer v ostrogu zavratno ustreljen. Ze pred nekaj tedni se je pisalo, da neki ljudje, katere samopridnost in lopov« stvo vleče med vstaše. pisano gledajo značaj nega in vse sleparstvo sovražeče« ga Hubmajerja . . . (»SI. Nar.« št. 16.)
A Hubmajer je telegrafiral, da je živ in zdrav! (št. 17.)
Hubm-jer in drugi vstaši.
Mroshv Hubmajer, rojen leta 1851. v Ljubljani, po poklicu tipograf, je bil v Segedinu topničarski podčastnik, leta 1875. pa je, jedva 24 let star, odšel kot prostovoljec na pomoč bosansko»herce« govskim vstašem. Vstaše so tajno pod« pitali črnogorski in laški prostovoljci.
a bil je vsekakor zelo sposoben, hraber in zaslužen vstaš.
Luka Petkovič, star vstaš, nekdaj bo« gat Trebinjec, molčeč, je užival izredno spoštovanje med vstaši. Po prvem ne« srečnem vstanku je moral bežati v Čr« no goro, a se je kmalu vrnil, se znova boril in pade! za svobodo.
Peter Mrkonji&Karagjorgjevič je do« spel med vstaše v septembru 1875. in jim pripeljal orožja in obleke. Boril se je v vrstah vstašev kot navaden vstaš. Na nesrečo je njegov sluga izblebetal njegov rod. Proti princu so se začele in« trige, inspirirane iz Beograda in z Du« naja. Zato je imel tudi med vstaši mnogo nasprotnikov, celo smrtnih sovražnikov. Tudi v Ljubljani so nekateri dvomili o njegovi rodoljubni nesebičnostL
Ljubljanski odbor za zbiranje milodarov
za pribegle Hercegovce in Bosance je po Sloveniji in Irugod do 19. jan. na« bral 3783 g!d.. 1000 franko* v zlatu in I 3 srebrne dvajsetice. V odboru sta bila ; J. N. Horak, predsednik. Vaso Petri« ; čič, pa denarničar. Ta odbor je skrivaj i pošiljal vstašem tudi orožje. Orožje so i nakupovali Jos. Jurčič, dr. Jos. Voš«
VOJVODA MIROSLAV HUBMAJER s svojim štabom.
Od leve proti desni: Tomnševič. Ralkovič. Hubmajer, Vukalovič, Babič.
Po risbi iz 1. 1876.
Hubmajer se je pridružil vojvodom vstašev, Miči LjubibratiOu. Goiubu Ba« biču, Luki Petkoviču, Tomu Tomaševi« ču, Tripku Vukaloviču, Radu Bajkovi. ču, Porobiču i. dr. Kmalu je imel Hub. majer lastno četo, ki jo je vodil izredno spretno in hrabro. Vzdrževal je izvrst. no disciplino in si znal pridobiti popol« no zaupanje. Vstaši, ki si niso mogli za« pomniti njegovega nriimka, so ga zvali »črni Miroslav« zaradi njegove goste črne brade in črnih brk. Turki so se si!« no bali 1 lubmajerjeve junaške čete. Razpis* • 3000 cekinov na Hubma« jerjevo	Tako se je mora! Hub«
majer ba;: celo lastnih ljudi. Neko noč se je res p.ipiazi! neki velikan v šotor, v katerem je Hubmaier spal. A Hufy majer se ie pravočasno zbudil in skočil na izdajalca tovariša, ki je ime! v roki handžar. Izdajalca je da! takoj ustreliti, in poslei se ni upa! nihče več seči po njegovem življenju.
O Hubmajerju so nastale cele legen« de. Tako se pripoveduje, da je sam na konju pognal v beg 2000 turških asker. jev blizu samostana Duže, tri ure od Dubrovnika.
Oblegal je utrdbo Drijeno, se ponoči sam splazil do nje in jo skušal z dina. mitom pognati v zrak. Posrečilo pa se mu je to le deloma.
Nato je šel v civilni obleki v turško mesto Kostajnico vohunit; vstopil je v kavarno in se delal Nemca, ki ne raz« ume ne turščine. ne srbščine. Zvedel je marsikaj, potem pa odšel in zaklical: rliej, Alujo! Eto ti Miroslava!« — Tur« ki so zaman streljali za njim in nagra« de niso prejeli.
F.nkrat so mu v bojnem metežu ustrelili konja, a reši! se je z divjo hrabrostjo. Tudi češki pisatelj Jos. i Io eček je pisal o Ilulimajv-Tju z vel.kim občudovanjem v knjigi »Za svobodo«.
Po bojih v Hercegovini in Bosni je Hubmajer odšel o božiču 1877. v Srbijo, kier je bil poveljnik srbske baterije v bitki na Javoru in drugod. Ker Milanu ni maral služiti, je odložil majorsko uniformo ter se vrnil v Ljubljano. Slu« žil je v Narodni tiskarni. A kmalu se je vrnil med vstaše v Stari Srbiji, se boril v Makedoniji in pomagal tudi Bolga« rom proti Turkom. Z Niko!o Pašičem je bežal v Bukarešto in si tam ustanovil litografski zavod; nato je bil zopet v Beogradu urednik in izdajatelj dnevni« ka »Belgrader Zeitung«. a leta 1806. je spre:el službo v deželnem muzeju sara« jevskem. Obenem je deloval kot novi« nar in bil v zvezi z mnogimi jugoslo« venskimi politiki.
Dne 1. marca 1910. zvečer je nagloma umrl. baje na srčni kapi. Nekateri pa -.umijo, da je bil od avstrijske strani it rovan.
Hubmajer je bi! i/redno simpatičen ■oz. poletna duša, goreč idealist, ki se je vse življenje nesebično boril za vobodo Jugoslovenov.
Miča Ljubibratič. visok, močan Čr. oogorec ali Hercesovec, rojen povelj« pik, ki ie znal vsakomur imponirati, je hi! temna, zagonetna pojava. Očitali so inu lehkomiselnost in celo izdajništvo,
za smešno nizko ceno.
vse zimsko blago
pa globoko pod lastno ceno prodaja
njak. dr. Val. Zarnik i. dr. V vstajni« škil. krajih vlada največje siromaštvo. Cela krdela padlih so pokopana le pod snegom in iedom. ker je zemlja zmrzla in kakor skala trda. Na stotine mrtvih leži nepokopanih. Koze decimirajo že sedaj nesrečne prebivalce na meji, na spomlad se vname še kuga.
Ljubibratič je odstopil. Pravi, ker 90 v Črni gori tako sklenili. Nam (»SI. Na« rodu«) so že zdavnaj prostovoljci pisali in pravili, da Ljubibratič nima zaupa« nja, da mu je več za to. da se njegovo ime po novinah imenuje, nego za stvar, da se preveč z dopisniki, konzuli itd. peča.
O 1 Iubmajerju se poroča, da je zdrav in nepoškodovan, le njegova četa se je baje razpustila. (Št. 18.)
»»Po!I. Corr.« poroča, da so vstaši med Trebinjem in Radovanem ždrelu dosegli veliko zmago. Turki so v bojih od 18. do 21. jan. izgubili 500 mrtvih in mno'?o ranjenih, vstaši pa le KM) mrtvih in ranjenih. Turki so potrti in skušajo skupaj spraviti večjo pomoč. Med Tur« ki vlada tudi lakota. »Agr. Ztg.« poro« ča, da se blizu Jamnice bijejo že več dni hudi boji pod vodstvom Hubma« jerjevim. Vstaši zmagujejo. Ljubibratič potuje v Beograd in prevzame povelj« stvo v vzhodni Bosni.
■SI. Narod« dostavlja, da so vse di« plomatske note zdai že prekasne, ker zmagoviti vstaši ne bodo marali obeta« pih turških pobolišic, ampak še krepke« ie bode odmevalo na jugu: ven s Tur« kom!
Poroča io iz Beograda, da postaja Mi« lanov po'ožai nevzdržen. Srbski narod hoče imeti črnogor. Niko!o za kneza in Rusija Nikolo podpira. Karagiorgie« vič da ie nemogoč. Akcija Srbije začne marca.
M;'anu ie voint minister Protič sve« tova!. nai naredi »rlrživni udar«, ustav« r.ost podre 'n vlada abso'ufno. M:,an ie odgovori!, da nima za to denarja in da ie po'ovica oficiriev nezanesljiva.
V Bukarešti pripravljajo za Bulgarijo "Stajo na mesec marcc.
Hubmaier ie 20. ian. s četo in enim topom udaril na Topo!o, dve uri od Jamnice. raznršil Turke, vse popalil in poplenil. V Hercegovini pa so se mo« ra!i 25. .ian. vstaši "o dolgem hudem boju pri Carini umakniti.
Bolsari podpisujejo prošnio na sulta« na. da bi smeli nositi orožje, kakor muslimani.
Hubmajer se ie moral pri čadjevici" ■mriakniti. Pri Neumu so zmagali vsta« ši. a Turke so ščitile ladje, ki so z — ^ ia streljale na nrodira:oče vstaše. "i vstašev je vodil v boj župnik Mu
Po! Corr« prinaša mnoge b • -oči! z iut?os'iivenske!3a boji« šča. ! 'ajer izvrstno organizuje in napre ' v Bosni: v Hercegovini im!>-jo vsta" več malih zmag nad Turki Vzlic nc' 'erlm nezgodam vstaši prodirajo vz i "-o, a Turki propadajo . . .
Podpirajte Društvo slepih! j
„Teksti!hazar", Ljubljana,
Krekov trg 10, prvo nadstropje in pritličje^
nasproti Mestnega doma.	597
———r
Našemu ženstvu!
Društvo »Kuratorij slepcev*, ki ima namen skrbeti za izobrazbo slepcev in jim postaviti «Dom slepih« v Ljubljani, je sklenilo na eni izmed svojih sej še v 1. 1925.. tedaj ko se je praznovala stoletnica Braillevega točkopisa za slepce, da zopet oživi delovanje za knjižnico s knjigami za slepce v Braillovem točko-pisu. ki se je započeio že v vojnem času začetkom marca leta 1918.
Takrat se je slovensko ženstvo na inicijativo tedanje usmiljenke sestre Klare Vrhunčeve, ki je imela v oskrbi slovenske vojne slepce v Kraškem «Odi-lienbiinden-Ansta!t» in na uvodno predavanje ge. profesorice Minke Skaber-netove v Ljubljani o ustanovitvi knjižnice za slepce, navdušeno odločilo, da se posveti kulturnemu delu. prirejeva-nju del naših slovenskih pesnikov in pisateljev v Braillevo pismo. Po vestnem proučevanju raznih slovenskih leposlovnih del in poučnih spisov so prosile naše žene gospode avtorje in založnike, da so jim brezplačno dovolili ročni pretisk svojih del v svrho ustanovitve knjižnice za slepce.
Ako si hočejo slepci svoi gospodarski in sociialni položaj izboljšati, moraio poznati vse vire, po katerih razširjaio vidci svoje duševno obzorje. V to jim služijo poučni in strokovni spisi tozadevnih pisateljev. Kak užitek in vir zabave pa nudi slepcem čitanje leposlovnih spisov v urah. ko naj počivajo po svojem delu! Čitanje je pač eden izmed najboljših odpomočkov proti škodljivemu razmišljanju slepcev o lastni nesreči in še bolj proti škodljivemu dolgočasju.
Ker v Sloveniji doslej še nimamo tiskarskega stroja za Braillevo pismo, bodo morali še nadalje nadomeščati po strojih tiskane knjige rokopisi v Brail-!evem točkopisu. Tudi v drugih državah jih uporabljajo še dandanes, dasi tiskajo v večji meri na stroje. Za izdelovanje rokopisov v Braillevem točkopisu so se kakor drugod tudi pri nas oglasile izobražene žene in dekleta.
Izmed 100 slovenskih žen in deklet ki so se prijavile 1. 1918. za brezplačno pretiskanje knjig v Braillevem črkopisu. sta kmalu dokončali in oddali svojo . prevzeto nalogo dobri dve tretjini, ena tretjina na do danes še ni izvršila svojega dela in tudi ni vrnila v svrho prepisovanja sprejetega papirja, tablice in pisala.
Ker nameravamo delo. ki je bilo namenjeno tej tretjini, dokončati ln sedaj v splošnem povečati knjižnico, vabimo predvsem tiste gospe in dekleta, ki niso držale svoje obljube, da čim prej izgo-tove knjige in jih potem oddajo njihovemu namenu ali pa, da vrnejo izposojeni papir, tablico in pisalo ter povedo naslov knjige, ki bi jo bile morale prepisati. Skrajen čas je, da urede to svojo prevzeto dolžnost!
Nadalje opozarjamo tudi vse one, kl so častno dokončale svoje prevzete naloge, naj se iznova posvete požrtvovalnem delu za slovenske slepce.
Pomnoževanje slovenskih knjig v Braillevem tiskopisu nai nudi izobraženi Slovenki najlepšo priliko udejstvo-vania na kulturnem polju.
Razstava »Slovenska žena*, ki naj poda pregledno sliko ženskega dela na kulturnem, socijalnem. karitativnem, obrambnem, feminističnem in obrtnem polju in se bo vršila letošnje poletje v času velesejma. to je od 26. junija do 6. julija, naj pokaže, da današnji oklic na slovensko ženstvo v svrho pomno-ževanja slovensk'h knjig v Braillevetn tiskopisu, ni bil glas vpijočega v puščavi.
Da dosežemo svoj namen in čim več novih svežih moči ter kolikor mocoče veliko prejšnjih požrtvovalnih delavk v tem pogledu, bo od II. februarja dalje vsak četrtek med 3. in 5. uro popoldne dajala navodila v pisanju z Braillevimi črkami in prepisovanju kn.iig v Braillovem črkopisu ga. profesorica Minka Skaberne v sobi 4. vadniškega razreda, ki je v I. nadstropju državnega ženskega učiteljišča na Resljevi cesti.
Dela ne bomo nagrajali. papir, kovinsko pisalo in tablico za pisanje pa dobi vsaka požrtvovalna Slovenka od društva. Pouk v pisanju je brezplačen.
Na obilno udeležbo vabi odbor.
I'' liške kapacitete
to imeti ni zadost1, Tebu io je ?.nati tud: ohraniti, a to ;e mo-oče edino s per-anenin m upo-Vpn cm p,itl5-'mtihiie za ifj
VISAOINE DELINA PATTI
ek'eničica s'are » n 50 — in se biva v veh le--nah, d oceri-!i in pnrfumeri-i. Ca/, zaloga a Jugoslavijo: Zagreb, Ga jeva
-ite« a
- V
f tsnzfsfic
^AC£UNAPATTi
)
GlecfalisM repertoarji
Ljubljanska drama
Začetek ob 20 uri.
Nedelja, 7.: ob 15.: »Druga mladost®. Ljud« ska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20.: »Obrt gospe Warrenove*. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv.
Pondeljek, 8.: »Naša kri*. A.
Torek, 9.: Zaprto.
Sreda, 10.: Akademija v počaščenje Prešer« novega spomina. Izv.
Četrtek, 11.: »Druga mladost*. C.
Petek, 12.: Zaprto.
Sobota. 13.: »Ani Cristie*. Premijera. Izv.
Nedelja, 14.: ob 15.: »Vdova Rošlinka*. Ljudska predstava po znižanih cenah. Iz« ven. Ob 20.: »Ani Cristie*. Ljudska pred« stava po znižan;h cenah. Izv.
Pondeljek. !5> »Henrik IV.* B.
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 20 uri.
Nedelja, 7.: ob 15.: »Manon*. Ljudska pred stava po znižanih cenah. Izv.
Pondeljek, 8.: Zaprto.
Torek, 9.: eManoti*. Gostovanje g. Josipa Rijavca. Predstava v korist Udruženja gledaliških igralcev. Izv.
Sreda, 10.: Zaprto. (Generalka.)
Četrtek, 11.: »Zvedave ženske®. E.
Petek, 12.: «Vcčni mornar*. Premijera Izv.
Sobota. 13.: «Den Jtian». D.
Ncdelia. 14.: ob 15.: »Zvedave ženske«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv
Pondeljek, 15.: Zanrto.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 2it uri.
Nedelja, 7.: ob 15.: * Prelom«. Gostovanje četvorice mladih iz Ljubljane. Ob 20.: «Žlahtni meščan*. (Kuponi.)
Pondeljek, 8.: Zaprto.
Torek, 9.: »Žlahtni meščan®. A. (Kuponi.)
Ljubljansko marijor-etno gledališče
Nedelja, 7.: ob 3. in 6.: »Gozdni kralj La* vrin». Spisal Fr. Pocci. Predprodaja vstopnic od 10. — 12. dop.
in pol ure pred začetkom predstave pred
malo dvorano v Naroclraem domu. Cene pro
štorom od 3 do 10 Din.
Koncert jg« Eolodkova v Mariboru
Dne 5. t. m. je rrudlia Liudska univerza v Mariboru zopet izreden užitek. Na večeru ki je imela na sporedu »Rusko pesem« te na stopil baritonist g. Pave! Holodkov iz Liubliane, prejšnji bariton Moskovske opere. Spored je obsegal poleg efektne in melodi-jozne arije Borodina iz opere »Knez Igor« tudi romance Čafcovskega. Rubinsteina, p!e menito in širokopotezno »Spiite orli bojeviti*. Kornilova ter rusko narodno *Zašu-ir:ela. razigrala..
G. Holodkov razpolaga z naravnost sijaj uim pevskim materialom. Njegov zmagovit glas je zvočen in mehak, vseskozi uglajen, tehnika prednašarja izvrstna. Podaja pesmi z vso dušo, s silnim temperamentom. Na mimiki spoznaš takoj opernega pevca izbranih kvalitet. Niegova domena so junaške partije, zato pojmuje tudi lirična mesta povsem dramatično.
Spreurijai ie umetnika na klavirju g. ka-pelnik A. BaJaika. čigar fino in diskretno spremljevamje ie napravilo na vse poslušalce d3ber utis. Dvorana je bila dobro zasedena, razpoloženje občinstva kar najboljše.
Gozdni kralj Lsvrm
(K današnji premijeri v Marijonetnem gles dališču *Atena».)
»Živel je kralj, dobri duh... soince življenja, svečenik radosti, sodnik in klicar pravičnosti... Ni ga videl nihče, ali kdor ga je potreboval, kdor je trpel krivico, ga je ugledal v najtemnejši uri in kralj mu je pomagai...»
Taka je pravljica. Tolažeča kot so vse pravljice, obetajoča zmago sclnca nad temo. tn kakor v vsaki pravljici, je tudi tu treba zmago solnca nad temo razumeti kot zmago notranjega človeka nad zunanjim. Toda ta notranji svet je v pravljici prikazan prav tako živo, pri Poccijevi lutkovni igri je tisto skrivnostno kraljestvo že čisto domače, biizu nam je, da nas ni strah... in tak kraij pravice in ljubezni je tudi gozd. nj duh Lavrin, vtelešena vsemoč gajev in lesov, pritajena, molčeča, dobra meč. Dejanje se odigrava v dveh ravninah: na eni so svetla bitja: Ljuhislava, princ Zmago-slav in ves krog obkrožajočih io dobrih sil, — na drugi strani sovražen svet... svet tope, brezimcrrske brezebraznosti, uasilja in rušilstva zakonitosti: čarovnica, roparja... Nad cbema svetovoma pa šumijo gozdovi kot psaimi ubranosti. In ted4 se iz drevesne dupline prikaže bajni kralj... Za-
strta godba so njegove besede... srebrna mesečina sije iz njih in palčke prebuja, zarjo kliče v mladi dan ...
Igra »Gozdni kralj Lavrin», je živa pesem gozda. Po Klemenčičevi inscenaciji mora močno vplivati. Tak je na pr. prizor v četrtem dejanju, ko se razprostre sprevod Lavrina in njegovega spremstva. Živahni so prizori v razbojniški koči: na pr. Gašperjeva pesem pri rainju, dvospev obeh roparjev, nrčen je dvoboj obeh hrustov. — Vsako dejanje je v okviru Griegovih zvokov, ki vzdajo celotnemu mišljenju še posebno barvitost	s. d.
Kudožesiveniki	doirovine
Skupina igralcev »Hudožestvenega tea» tra« v Moskvi, ki se nahaja že več let izven domovine in si je izvolila za svojo stalno bivališče Prago, zaključuje pravkar četrto leto svojega gledališkega delovanja. V zad« njem času so se izvršile v skupini važne iz« premembe. Letos se je pravzaprav skupina šele pnpolnoma osamosvojila potem, ko je pretrpela dve težki izgubi. Dosedanja vodi« teljica in umetniška predstavnica praških Hudožcstvcnikov Marija Germanova je cd« šla v Pariz ter se je morala podvreči težki operaciji. Drogi steber skupine, režiser Ma« salitir.ov, pa je sprejel mesto vodie bolgar« skega gledališča v S-ofiii. Že s tema dvema izpremembama se je pokazala potreba reor« ganizacije skupine. Važno pa je, da so osta« !e tudi tej secesiji ohranjene nekatere prav dobre moči. Med starimi člani naidemo še vedno igralca Pavlova in umetnico Križa« novsko. S sodelovanjem teh dveh članov upa skupina, da bo lažje nastopala kakor co-slej, ko ji je večkrat otežkočila delo ga. Germanova. Skupina je imenovala za svo* jega režiserja g. Šarova.
Pod njegovim vodstvom so začeli 'igralci ic igralke študirati večinoma ruski klasični repertoar. Posvetili so pri tem največjo po« zornost igram, ki pred ;tavIjajo solnčnejšo stran ruskega življenja. Obenem pa so skle« nlli, da bodo gojili po možnosti tudi sodob» ne ruske dramske proizvode ter na ta na« čin seznanjali evropsko javnost z najboljši« mi vzorci ruske dramatike.
Za tekočo sezono so R.isi naštudirali več novih iger. Postavili so na spored Ostrov« skega igro »Uboštvo ni sramota« ter Toiste« ga dramo »Živi mrtvec«. Prva predstava te drame bo v Pragi koncem januarja. Skupi« na je naštudirala tudi Puškinove igre: »Ka« meniti gost«, »Gostija za ča^a kuge«, po« navijala bo Gogoljevo »Ženitcv«, Dostojev« skega Selo Stepančikovo», Gorl.ega »Na dn'.i« in Dickensov »Življenjski boj«.
Sedaj pojde skupina r.a gostovanje. Prve predstave se bodo vršile v Podkarpatski Rn« siji. sledila bodo gostovanja v Nemčiji, po« scbr.o v Monakovem, v Belgiji in brž! one tudi v Franciji. Ni izključeno, da obiščejo Hudožestveniki celo Dunaj in Budimpešto. Gostovanja v Jugoslaviji so postala za dl« sidente Hudožestvenikov takorekoč že tra» dicijona-na Režiser Šarov se poleg dr:ge« ga dela trudi in išče slovanskega avtorja, s katerim bi nanovo pozive! slovansko gleda« liško umetnost ter zainteresiral zanjo ev« ropsko javnost Iz denarnih ozirov pa snu« jejo Rusi poleg gledališča še rusko«češko filmsko podjetje, ki naj bi podprlo njihova umetniška stremljenja na odru.
Prešernova proslava v ljubljanskem dramskem gledaiišču. V sredo 10. t. m. cb
8. zvečer bo v ljubljanskem dramskem gledališču Prešernova proslava z zelo pestrim programom. Med drugimi nastopi tudi nečakinja pokojnega pesnika ga. Vida J e -r a j e v a. Na sporedu so glasbene in reci-taciiske točke ter uvodna beseda pesnika Otona Župančiča
Marijonetao gledališče »Atena« v Narodnem domu« vprizori v nedeljo 7. t m. cb 3. pop. in ob b. zv. P ccijevo pravljični igro «Gozdni kralj Lav r in* v 5. dejanjih. Na to vprizori tev posebno opozarjamo občinstvo, ki bo imelo sedaj priliko videti spet vzorno lutkovno igro: romantično viteško zgodbo — motiv ugrabitve prepleteno z mitom o kralju Lavrinu., poosebljenem duhu-čuvarju gozdov in gajev, .zaščitniku pravice in dobrote. Ne manjka pa tudi romantične ironije, s katero Pocci na pr. v uvodnem prizoru za hip namenoma razbije iluzijo. Gašper je tudi v tej Igri pravi razpletavec vseh zadreg in zank in vzidaie vsemu miijeju živahnost in razgibanost Igra je prepletena s prav uličnimi pevskimi
vfažkami in delno giasbeno spremljavo. Pocci:
Josip R!;avec gost v naši operi. V torek 9. t. m. gostuje v operi »Manon« kot Des Grieux ljubljenec ljubljanskega občinstva g. Riiavec. To je ena njegovih naiboijših vlog. Vse ljubitelje lepega petja opozarjamo na ta Izredni umetniški užitek. Predstava se viši v korist Udrn ž en ju gledaliških Igralcev. Odbor Udruženia prosi ceni. občinstvo, da dokaže z nnogobroinim oosetom. da zna ceniti in vpoštevati trud in kulturno delo članov slov. Pgledališča. Tudi vsa dru ga zasedba bo prvovrstna. Sodelueio gg. Lovšetova. Poličeva. Potučkova. Korenia-kova In gg. Betetto, Subeli. Janko in Moho rič. Opero dirigira In režira 2- ravnatelj Polič.
Narodno gledališče v Liublianl. Danes v nedeljo 7 februaria se PO:e v opernem gledališču popo'dne ob 15. uri Massenetova epera Manon pod vodstvom In v režH oper nega ravnatelia g. Mirka Poliča. Onera ie pri našem gledališkem občinstvu izredno priljubljena in to vsled lepili sladkih melo-di'i. ki preveva!o to delo. Glavne vloge po jejo ga. Lovšetova fer gg- Banovec, Betetto in Mitrovič. V drami se vprizori ob 16. popoldne velezabavna češka veseloigra »Druga mladost«, zvečer ob 20 pa Sbavvova dra ma »Obrt gospe VVarrenove«. Predstave so ljudske in veljajo za nie znižane cene. Tekom prihodnjega tedna ima Nar. gledališče dve premi eri. V operi bo Večni mornar v dram pa O' Neilla »Ana Christie«.
Koncert Glas. Matice v MaViboru bo 3. rrarca. Na sporedu so Havdnovi »Lc'ni časi«. Solopartiie so v rokah sopranistke ge. Pavle Lovšetove. tenorja g. notaria AMča iz Maribora in basista opernega pevca Križnia iz Zagreba. Po možnosti se koncert ponovi 7. marca v Celiu.
Velezabavna Mollerova komedija »Žlaht ni meščan«, ki je vzbudila pri občinstvu mno go zanimania in ie pri vsakokratni vpri/o rirvi izzvala mnogo smeha, se ponovno vpt! zori v nedelio. 7. februaria ob 20
Car!<ar:ev »Rlarec Jernej« nt maribor skeni odru. V naikra:šcm času vorizori mariborska drama ob petdesetletnici rojstva pokojnega Iv. Cankarja dramatizirano povest »Hlanec Jernej in njegova pravica« v režiji" ravnate'ia dra,ne g. Bratine. Ze sedai opozarjamo ceni. občinstvo, da bo ta vprizoritev z ozirom na čisto nov način inscenaciie (vzbočen horizont) posebnost pr ve vrste in za Maribor nekai čisto novega.
Mlad slovenski slikar v francoskem tisku. Pariška ->La Revne moderne« omenja v svoii številki od 30. ianuaria mladega slovenskega slikarja g. Brunona Vavpotiča ter se izraža o niem v laskavih besedah. G. B. Vavpotič je specialist za gledališke dekoracije.
Staro';'aslčna muztka v Beogradu. V soboto zve-čer jc priredila beograjska Luid ska univerza večer staroklasične mtreike. Na sporedu so bila dela iz staroklasične glasbene literature, namreč skladatelji: Bach (Sonata za flavto, violino in klavir). MS n del in Gluck. Tartini (Sonata v G-,roki). Pugns.ni i. dr. Produkcija sc ie vršila pod protektoratocT! društva ljubiteljev lepih umetnosti »Cvreta Zuzorič«.
Večer sfcladaicl a Ravcla v Hamburgu. Ravel. poleg Dcbussvia naimenltne.iši zastopnik impresionistične glasbe med Francozi. ie priredi! v Hamburgu koncert, na katerem je izvajal lastne skladbe. Da je storil to baš v lianburgu, mu ie dalo pobudo dejstvo, da se ie lani v Hamburgu izvajala niegova opera »Španska ura«, katero je občinstvo sprejelo s prav toplimi simpatijami. Mojster ie sviral lastne kompozicije najprej na klavirju, potem pa ie nastopil godalni kvartet iz \Vicsbadna ter ie izvajal Ravelovo skladbo za štiri inštrumente. Ra-vela ie publika sprejela zelo prisrčno. To je prvi francoski nastop te vrste na nemškem ozemlju po voini
Nova drama pisatelja Maeteriincka. Znani belgiski roiak pisatelj Maurice Mae-terlinck ie napisal novo dramo z nas'ovom »Marie Victoire«. Stvar ie napisana s posebnim ozirom na angleško igralko Noro Jc.hnstonovo in se prvič vprizori v Londo *nu. Po snovi spada drama v dobo francoske revoluciie.
Rosčjev kvartet je izvaial zadnje ani v Zagrebu tri godalne kvartete L. van Bee thovena. Prireditev ie bila razprodana do zadnjega mesta, kar ie v Zagrebu popolnoma razumljivo. Nastopili so- Amold Rose. Paul Fischer. Anton Ružička in Anton VValter.
Koncertne in gledališke novice iz Beograda. Koncertna agencija »Balkan« se^_ do-govaria z upravo ruskega gledališča »Sinia ptica« glede gostovanja v Beogradu. »Sinja ptica« ie žela zadnie čase v Ameriki velikanske uspehe. Skupina ie volina Priti v Beograd s celokupnim osobiem. Zbor šteie rad 7m članov, ter ima s seboi tudi balet, orkester in dekoraciie. Dne 22. februaria bo koncertira! v Beogradu češki violinski vlrtuoz Jan Kubeiik. Njegova prodtikci a bo v »Luksoriu«. — Pogaiania s baliapinovim impresarijem se nadaljujejo. Merodami kro gi se trudiio. da bi pridobili glasovitega pevca za več nego en koncert, toda njegovi
pogoji so tako težki, da ie iedva pričakovati pozitivnega uspeha.
Komponist Slavko Osterc v Pragi.
Skladatelj Slavko Osterc ie te dni deial skušnjo na pariškem konservatoriju ter je na pravil izpit iz inštrumentaclje In kontra-punkta z odličnim uspehom. Moral ie predložiti izpraševalni komisi j v pregled tudi svoie skladbe, ki rih le enoglasno odobrila. Predložene kompozicije so se izvaiale svoj čas v Celju na Osterčevem večeru. V kratkem se bo vršil v Pragi koncert s sporedom modernih slovenskih glasbenikov. Na programu bodo: Skerjanc, Kogoj. Ravnik. Lajovic. Risto Savin teT Raiko Osterc. Vsak skiadateli bo zastopan z eno točko, Osterc pa s šestimi.
Stoletnica srbskega dramatika Stevana Stevanoviča. Dne 3. t. m. so obhajali v Novem >adu stoletnico loisiva srbskegi dramatika Stevana Stevanoviča Ob tei priliki so odkrili na roistni hiši spominsko ploščo, gledališče Pa ie vPrizorilo njegovo dramo »Smrt Uroša V.«
Bittner eva VePka maša s Te Deumom na Dtina-u. Na Dunaiu se ie te dni izvajala skladatelja J ul i ia Bittneria »Velika maša« Dunajska kritika označuie ta koncert kot eno naiprvmemmbneiših prireditev izza iz-vaianja MaMerjeve »Osme simfonije«. Koncert .ie vodi! dirigent Klcnau.
Nušičev «Svet» v ruskem ieziku. Rusko gledališko društvo v Beogradu ic v-prizorilo v petek zvečer Nušičevo igro »Svet«. Pred stavo e režirai z. Miodrag Ristič in navzoč ie bil tudi avtor, ki ie prišel nalašč v ta namen iz Sarajeva v Beograd.
Nova literatura o Destoievskem. V oro šlem nov embru so izšli pri Uossizdatu v Mo skvi »Članki in gradivo za raziskovanje Dostojevskega«. Publikaciia obravnava med drugim dualiteto v pisatelievih delih, dal e tezo, da so lVistojevskega romani ne realističnega. pač pa ideološkega značaja. Knjiga obsega celo korespondenco Dostojev skega s Turgenjevim in Maikovim.
Ruska literarna kronika. Maksim Go<--kii ie napisal nov roman, ki obravnava jr-va leta komunističnega režima v Rusiji. Vsevolod Ivanov e Izdal povest »Pustinja Trubkoia«. Boris Piiniak pa kniigo »Mašiny i volkovi«. Nikolaj Tihonov ie natisnil svo!ih »Dvanajst balad« v posebni knjigi. Zbornik »Sudbv ruskoj inteligencii« obravnava usodo ruskih intelektualcev ter prinaša prispevke Lunačarskega, Sakulina, Buharina Ključnikova.
»Pisatelji iščejo čitatelieva ie naslov nove literarne revije, ki začne meseca marca izhajati na Dunaju. Založništvo mesečnika navaia med stalnimi sotrudniki nastopna imena: Kare! Čapek. Alfred Pol-gar. M. Lichnovsky. Evgen Friede!!, Patrick O" Cullen. Robert Lynd, Clarence Day, Peter Panther in Jushnv.
Univerzama Edici a na Dunaiu obhaia te dni 25 letnico svojega obstoia. Sprva ie bila določena za vzorne izdaje klasičnih del, pozneje pa se le prilagodila sodobnemu času in ie pomagala marsikateri današnji glasbeni veličini do popularnosti.
Trct,'c gostovanje g. Rijavca v Zagrebu. Priljubljeni tenorist g. Jos. Riiavec, ki go-stire te dni v Zagrebu v »Hoffmannovib pripovedkah« in v »Sevilskem brivcu«, nastopi tudi v oreri »Lakmč«.
Nova domača drama. G. dr. Turlna, ravnatelj direkcije za gozdove !n rudnike v Sarajevu ic napisal dramo v štirih de anjih »Vfhor« in ie delo izročil sarajevskemu gledališču v vprizoritev.
V;la Farneslna sedež nove !ia!i;anske Akademije. Kakor poročajo ItaMianski listi, je rimska vlada kupila znamenito vilo Far-nesino, v kateri se nahaia Raffaelova »Ga-athea« in druge slovite freske. Palača ie določena za sedež nove snuioče italijanske akademPe za znanost in orretnost.
Gledališka razstava r.a Dunaiu. Na Du na'u so te dni otvorili retrospektivno gleda liško razstavo, ki nudi pregled čez razvoj dunajskih gledališč v zadnjih 150 letih Raz stavljeni so portreti in listine, kostumi in fotografi e in sploh predmeti, ki ilustrirajo razvoj gledališke umetnosti na Dtmaiu v zadnjem poldrugem stoletju. Posebnost raz stave so spomini na slavnega igralca Kain-za.
Skladatelj VVeingartner v BukareštL
Komponist Feliks VVeingartner se nahaia sedaj v Bukarešti, kjer dirigira koncertne in operne prireditve. Njegovo gostovanie je ie ze!o uspešno. Prireditvam ood niegovim vodstvom prisostvujejo tudi člani kraljevega doma. Rumunska kraljica ie povabila Weingartnerja cclo na dvor. Skladatelj »Vaške šole« se odpel;e iz Bukarešte nazaj na Dunaj.
Romaiii Rnlland r.a celovškem odru.
Mestno gledališče v Celovcu ie te dni imelo premiiero Romain Roilandove »Igre o ljubezni in smrti«. Drama predstavlja tragedijo Lavoisierja. žrtve franboske revolucije.
Chestertonov »Četrtek« dramatiziran. Kakor poročajo iz Londona, ie Chestertonov »Četrtek* sedaj prirejen za oder. Dramatizirala :e rorran pisateljeva žena s pomočjo Ralpha Realeja. Dramatizacija se ie pri premijeri dobro obnesla.
Madame San s Gene
SEsria Swanssn
Ves razkoš m sijai Nap .leona, njegove voj.-kt in dvora v tnonumentair.em filmu
kino «Dvor»
Da najboljši je to znaj, Coiombo Ceylon čaj!
Arh. prof. Kregar Rado.
Slovenski balet
IL
V prvem članku o slovenskem balet-j sa lizpadli podatki, katere navajam sedaj v iz. popolnitev. Ze leta 1912. je p vabil takratni, ni intendant slovenskega gledališča g. Os. vekar plesalko gdč. Vojačkovo ter njere^; partnerja na gostovanje v Ljubljano. Plesalca sta nastopila dvakrat To je bila prv; prireditev plesne umetnosti na slovenska odru. Leta 1918 je bila gdč. Vojačkova a., gažirana kot prva plesalka in učiteljica. Te. dan je gledališko vodstvo je spoznalo m:;.:-potrebo baleta za izpopolni tev opere. £ Trgovalo ie po odliodu Vojaokove g. \ ka, Klimentovo ter Slovenke gdč. Bež. ve, Japljevo, Moharjevo in Jezerškovo.
Med prvimi In takrat za ples najbolj na. d ar j enimi Slovenkami je bila gdč. Staš: Bežkova. Izredno nadarjena plesalka, : močno razvitim muzikalnim čutom, je že v prvib nastopih dosegla lepe uspehe. Prv:! Je nastopila v »Prodani nevestin, nato 3; na prvem baletnem večeru v samostojna kreiranem plesu «Vaiček». Gdč. Bežkcva je sodelovala na našem odra še nadaljni dve sezoni. Kljub hitremu napredku ter številnim uspehom pa je dala gledališču slovi ter se posvetila uradniškemu poklicu.
L 1920 Je prišla v Ljubljano Poljakov a. Takrat je prišla h gledališču tudi cdč. Rij: Vavpotičeva, ki je kmalu pokazala veli-: smisla in zmožnost: za plesno umetnost. 0 Vavpotičevi navajam točnejše podatke • karakteristiko njene plesne umetnosti m:: umetnicami solo plesalkami.
Tudi druge Slovenke, katere je upravi angažirala, so si v kratki dobi pridcb:'e lepo rutino ter pokazale devolj talenta, <k s0 mogle kmalu nastopati kot glavne plesalke na baletnih večeTih In v operah.
Veliko smisla sta pokazali takoj ob začetku gdč Moharjeva ter gdč. Japljeva.
Gdč. Mcsnarieva Je plesala številne ple:f v skupini baletnega zbora ter soloplese »Kraljici lutk», v »Sanjah«, »Od bajko t bajke», v »I^hodjem Jezeru» !n drugih, plesih je lahkotna, nežna, dovršena v te nikl baleta, temperamentna ter doka; individualna v načinu izražanja.
Tudi gdč. Japljeva je nastopala v p'nah aLi samostojno v baletih «Od bajke č. bajke*, v »Labodjem Jezerut i. dr. Kot p sfclka le izredno temperamentna, k3?e g! ■ boko raizumevanje za ritem ter često tv samostojno Interpretira tmrzfkalno delo, f veda v kolikor Je to dopuščeno.
Nalmlajša gdč. Jezerškova je plesala uspehom v »Labodjem Jezeru* ter <01 bajke do bajke».
Istočasno z navedenimi plesalkami |s gledališka tprava angažirala gdč. Jančar-|evp, Jašhovo ter nekatere druge. Gdč. Ja:.-čarleva ln Jaškrrva sta plesali v «Labc jeizeru« ter »Od bajke do bajke*. Vsem navedenim plesalkam se mora priznati " Pod pravini vodstvom so ime1« lepe uspele
Po odhodu C. Pohana fz Ljubljane je gledališka uprava angažirala v sezon! 192?/."' g. Pogglolesslja, baletnega molstra : škega gledališča v Pragi, istoča>no ž " pa plesalsko gdč. Llo Kofsko. Poggioic:- t bi! mojster stare baletne šole. Pripravil sam samostojen baletni večer, po katcrei je odpotoval v Firence, kjer je o tvor i, p: varno baletno šolo »Scuola di danz.-v-. njim je odšla v rtalijo tudi gdč. Lia Kofsl kjer gostuje v raznih barih !n kabarejih. Oj tujih plesalk Je ostala pri nas le še Svdbodova.
1 m «1 11 1 11 minil imiii ."
z m i. S0L!NGM pride »
Kfno Ides]
Thomas Viann — Jos Vidmar.
Neiiierarna dežela
V tem, da Dostojevskij imenuje Nemce »veliko, ponosno in posebno narodnost*, je veliko obvladanja samega sebe, kajti znano nam je, da ie napram Nemčiji občutil vse prej kot ljubezen, in sicer ne radi kake pre« velike simpatije do skrajnega zapada. mar« več ker je spadala po njegovem mnenju Nemčija ravno vendar še in kljub svojemu protestantstvu k »vetrer.i Evropi*, ki jo je iz dna svoje duše zaničeval. V tei njegovi izjavi o Nemčiji je torej mnogo obvladanja eamega sebe in pravične zdržanosti, ki sta posledici velikega, svobodnega, zgodovinske« ga naziranja. Zakaj mecto »ponosna in po« titbna* bi bil prnv tako lahko rekel «uporna, zakrknjena, zlobna narodnost* — in to bi bili še mili izrazi v primeri s tistimi, s kate. rimi nas je obkladal rimski zapad v svoji veliki omikanosti med vojno. Resnično, Do« atojevskega formulacij* nemškega bistva, jemške prasvojskosti, večno nemškega, vse« huje popolno utemeljitev in razlago nemške osamljenosti med vzhodom in zahodom, svetovne nepriljubljenosti, antipatije, so« vraštva, ki jih mora prenašati in se jih mor* braniti v začudenju in bolečini radi tega sovraštva sveta, ki ga ne razume, kajti Nemčija si je sama o sebi slabo na jasnem in sploh ni v stvareh duhovnega spoznanja posebno razvita. V onih besedah je tudi ute» meljitev njene ogromne hrabrosti, ki je brez omahovanja sprejela boj s obdajajočim Jo
svetom, z rimskim zapadom, ki se danes razprostira skoro vsenaokrog, na vzhodu, na jugu, celo na severu in na oni strani oce« ana, kjer je zbran novi kapital, te slepo« junaške hrabrosti, ki z orjaškimi zamahi udarja na vse strani... V onih besedah je tudi dobri pomen očitka, da smo <barbari*, ki bi ga bilo nelogično ogorčeno ztvračati; zakaj dediči Rima bi si pri svojem zmislu za besedo ne mogli izmisliti boljše prepro« stejše, točnejše in bolj ag;tatoriene besede, da bi jo vrgli na tisto, kar od nekdaj in ra vse čase instinktivno p-ote^tira zoper njihov svet. Kajti ni to najhujše, da m hotela Nem« čija nikoli zediniti svoje volje in svoje be« sede z voljo in besedo rimske civilizacije: Nemčija ji je zoperstavila le tvojo voljo, svojo motečo, uporno, svoieglavo, »po-,eb. no* voljo, ne pa sgojs besede, ker je ni imela ker je bila brez besede; Nemčija ni ljubila besede, ni verovala vanjo kakor civilizacija, marveč se je molče in neartikulirano roper« stavijala in nobenega dvoma ne smerno ime ti. da je civilizacija smatrala za bolj »bar« bari "no* in za bolj sovraštva vredno n jeno brezbesednost in neartikuliranost kot upor sam. Beseda, formulacija volje vpliva »prav« I.iivo, prikupljivo kakoT vse. kar ima oprav« ka z obliko: besed nas končno lahko spra« vi z vsako voljo, posebno če je btseda lepa, velikodušna, pridoffivajoSa in )asro«nrngra» matična. Beseda je neobhodna za pridobitev simpatije. Kai pomaga orja"ka hrabrost brez velikodušne besede? Kaj pmriaga zakrknje« 110 prepričanje, cda borao nekoč znali izreči
svojo besedo, s katero bomo vodili človc« štvou, če pa je nc moremo ali nočemo izreči v odločilnem trenutku — (kajti to je eno in isto: »moči* je posledica hotenja, spretnost v besedi posledica ljubezni do besede, ka« kor tudi obratno). Brez besede ni mogoče voditi človeštva. Orjaška hrabrost brez do. bro artikuliranega id -ala, kateremu velja, je barbarska. Le beseda dela življenje človeka vredno. Rrezbesednost je človeka nevredna, je nehumana. Ne le humanizem. — marveč sploh humaniteta, človeško dostojanstvo, spoštovanje človeka in človeško spoštova« nje do samega sebe ie po prirojenem in večnem prepričanju rimske civilizacije ne« razdružljivo zvezano z literaturo. Ne z mo« ziko — ali vsa i ne na vsak način z muziko. Nasprotno, razmerje muzike napram huma« niteti Je toliko bolj rahlo kot razmerje lito rature. da se zdi muzikalična usmerjenost literarnemu čutu za krepost najmanj vsaj nezanesljivi, najmanj vsaj nrmljiva. Tudi s pesništvom ne: pri pesništvu je vse preveč podobno kakor pri muziki; beseda in duh imata t njem vse preveč posredno, prene« šeno, neodgovorno in zato prav tako neza« nesljivo vlogo. Marveč izrecno z literaturo, z Jezikovno artikuliranim duhom, — civi« j lizacija in literatura sta eno in isto. ! Rimski zapad je literaren: to ga loči od germanskega — ali točneje — od nemškega i sveta, ki nikakor ni literaren, pa naj že bo i sicer kakršen koli. Literarna humaniteta, i dedščina Rima. klasični duh, klasični ra7»m, ' velikodušna beseda, h kateri spada veliko«
dušna gesta, lepa, srce povzdigujoča in člo« \eka vredna, človeški lepoto in dostojan« stvo slaveča fraza, akademska umetnost go« vora na čast človeškega rodu — to je tisto, kar dela na rimskem zapadu življenje živ« ljenja vredno in človeka res človeka To je duh. ki je ime! svoj veliki čas v revoluciji, njen duh, njen »kla ični model*, tisti d ih, ki je v jakohincu otrpnil v sholastično«Iite« rarno formulo, v morilsko doktrino, v tiran« sko«šolmoštersko pcrinntičnost. Njegova mojstra sta advokat in literat, govornika »tretjega stanu* in njegove emancipacije, govornika prosvitljenstva, razuma, napred« ka, »filozofije* proti seigneur«om, proti av« toriteti. proti tradiciji, proti zgodovini, ob« lasti, kraljestvu in cerkvi — govorniki duha, ki ga vr.atrajo za brezpogojno, edino in oslepilno resničnega, za duha samega, za duha kot takega, dasi je tisto, kar mislijo in poznajo, le politični duh meščanske re« ▼olucijc. Da je »duh* v tem politično-civili« latoričnem smislu meščanska zadeva, če« prav no meščanska iznajdba (zakaj duh in prosveta v Franciji nista prvotno meščan« skega, marveč p1cmiško»gosposkcga izvora in meščan ju je samo uzurpiraH — je *go« dovinsko dejstvo, ki ga zaman taje. Njegov predstavnik je pravzaprav zgovorni meščan, kakor že rečeno, literarni zagovornik tret« jega stanu in njegov h duhovnih, ka':or tvdi
_ nota bene — materi-alnih interesov.
Zmagonosni pohod tega duha. proces nje« gove razprostranitve. ki je posledica ogrom« nih svojstvenih mu agltatoričnih in eksplo«
zivnih moči, bi lahko označili kot razvi ki polni pomeščanjenje in hkratu politcr-■ nje »veta Kar imenujemo »civilizacijo*, -se samo tako imenuje, ni nič drugega !.■'•' ravno ta zmagonosni poh')d, ta razpre trt oitev meščansko politiziranega in Iitcr^r.' ziranega duha, njegova kolonizacija ob ' dene zemlje. Imperializem civilizacija poslednja oblika rimske zcdinjevalne m ■•■ zoper katero Nemčija eprotc .tiran. ir. / nobeno njeno obliko ni tega delala ■ strastno, /oper nobeno ni imela bcjev.il strašnejšega boja, kakor zoper to. Sporn in združenost vseh občestev, ki pripa;i:': imperiju meščanskegi duha. se danes in*' nuje »Entente* — s francoskim imer m veda. — In ta združitev je v resnici Entcr'i cordiale, združitev, poina presrčne in v oj hovnem. bistvenem izvrstne sporazum kljub razlikam v temperamentu in kljub katerim političnim nasprotjem. Naperjct! je zoper protestujočo, in poslednji izpolnitvi in končni utrditvi zaporstavljajočo i'-Nemčijo. Bitka v Teutoburškem lesu, zoner rimskega papeža, \Vittenberg ISi-' 1S70, — vse to je bilo igrača v prime; strahovitim, vratolomnim in v najvelič.^' uejšem smislu nespametnim bojem. . " svetovno ententno civilizacijo, ki ga je N«1 čija sprejela s pravo germansko poslušr' ■ 10 napram svoji usodi, — ali da vporal ' nekoliko bolj aktiven izraz, — s pangenr sko poslušnostjo napram svojemu po I" stvu. napram svojemu večnemu in priroj5 nemu poslanstvu.
/
Tedenski borzni pregled
Slabo zanimanje za bančne in Industrijske vrediiote. — Nestalen položaj državnih papirjev. — Nazadovanje dinarja. — Narodna banka Intervenira.
Zagreb, 6. februarja.
Položaj na tržišču bančnih in industrijskih vredno! le ta teden ostal prilično neizpTe-menjen. V začetku tedna ie Fskomptna moč neie porasla, vendar pa ie potem zopet padla na stari nivo. Hipo se le nekoliko dvig nila zaradi pomanjkan a blaga Praštediona se >e gibala okrog tečaja 965—970. Jjgo se je popravila za 1 do 2 točki. Pri indusTii-skih papirjih je prišlo do zaključkov v Trbovljah. Slavoniji, Sečerani in nekaterih dru gih pauiriih Prav velikih zaključkov ni bilo.
Državne vrednote so začele takoi v začetku teina nazadovati in le do četrtka bilo prav malo zakllučkov v Vojni škodi, ki s; je v pondeliek začela trgovati brez kupona. Živahnejše povpraševanje po Vojni škodi le nastalo v četrtek, ko ie notlrato 26?. Zaradi večlega zanimanja se ie ta papir še Istega dne dvignil na 270. V petek ie povpraševa nje dalje naraslo. kaT ie dvignilo tečai ob znatnem prometu na 283 Kakor je podoba, zaii n;ie ta Voinn škodo topel polagoma narašča, In le verjetno, da se bo v prihod-r;em tednu promet precei p/večal, lz£l;dl so. da bo tudi tečaj dalje narasel. Investl-ci sko tn agrarne so se trgovali ob mnogo manjšem prometu: tečaji so se ravnali po VoinJ škodi.
Razmere na deviznem tržišču ves teden niso bile prijazne ln le v četrtek Narodni banki na bito treba Intervenirati. Dinar je bil ves teden slab ter se te večinoma gibal na nivoju pod 9 14 v Curihu ln trgovanje t devizami v Zagrebu se je razvijalo paritetno. Blaga je skoro vedno primanjkovalo. Narveč se ie v mdnuleim tedmi povpraševalo po devizah na Italiio. London. New yorK In Prago. Devizi na Švico in Dunaj sta bih sem in tja pokriti od bančnih ponudb. Včeraj e skoro tr! četrtine povpraševanja pokrila Narodna banka sama. ker blaga, zlasti v močnejših devizah. nI bilo. Položaj za dirar nI posebno ugoden. Njegova nadaljna usoda je precej odvisna od ureditve naših vojnih dolgov v Zedinienih državah.
V današniem svobodnem prometu k bilo nekoliko zaključkov v Vojni ško di ob nespremenjenem točaiu 280 do 281. V devizah je bila tendenca neizpremeniena. Promet minimalen. Blago ie ostalo na naslednji višini ■ Dunaj 800A Berlin 1353. Italija 228.75. London 276.45, Newyork 56.8, Pariz 214, Praga 168 4. Svtca 1095.5.
Organizacija VI. mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani
Kakor je sklepati iz podatkov, ki smo jih
dobili od uprave Ljubljanskega velesejma, bo letošnja prireditev (od 26 junija do 5. julija) prvovrstna ter bo nedvomno zadovo lj-la tako razstavljalce kakor kupce. Za pri. reditev določeni čas je po mnenju vseh ze. lo posrečen. Uprava velesejma je izdelala poseben načrt razvrstitve, ki obsega:
A)	Mednarodni vzorčni velesejem, raz« deljeD na naslednje biaflovne skupine: 1.) strojna industrija: 2.) izdelki iz železa, jek. la, puškarstvo. municiia; 3.) ostali kovinski izdelki; 4.) poljedelski stroji, poljedelsko orodje: 5.) avtomobili, dvokolesa. pnevma« tika, vozovi, 6.) elektrotehnika in razsvet« Ijava; 7.1 kosmetika, farmacevtični in kirur« gični izdelki; 8.) papirna industrija, grafika, kartonaža in pisarniške potrebščine; 9.) po. hi3tvo in stanovanjska oprema; 10.) ostala lesna industrija; li.) usnie in konfekcija usnja; 12.) tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, kožuhovlna. perilo, cerkveni pa. r&menti; 13.) klobuki, slamniki, košarstvo, vezenine, čipke; 14.) lončena roba. majoli« ka, favence, steklo; 15 I galanterija, bižute. rija, draguljarstvo. fina mehanika, optika, graverji, pasarji; 16.) keramična industrija; !7.) ndistrija živil; 18.) poljedelstvo: 19.) stavbarstvo; 20.) godila; 21.) ruzno orodje.
B)	Skupina obrtnikov. To bo špecijalna obrtna razstava, organizirana po Zvezi obrt nih zadu.g v Lujbljani.
C)	Posebni oddelek za redio. Sodeluje ljubiian-.ki Radio«klub s ivoiimi amaterju
D)	Ra;'/ir.-s *S,r<vrnska žena». To Ho kuI^rno»zgodovinska prireditev, ki jo tzve» de Splošno žensko društvo v Ljubljani s so« delovanjem vseh ženskih organizacij v Slo« veniji.
E)	!ligijen*ka razstava, ki se bo priredila že v tretje. Dvakrat je imela že velik uspeh, za letošnji velesejem pa sc popolnoma pre» uredi in dopolni.
Gotovo bo prav leps tudi razstava avtc» mobllov Določeni termin je letos prvikrat za to stroko ugoden, medtem ko so se prej. šc ji velestjmi vršili vedno v jeseni, ko je avtomobilska sezii« že nehala.
Velesejmska uprava že s polno paro vrši priprave. bo prireditev fini najbolje uspe Ia ter zadovoljila razstavi j alce in interesen, te za blago.
Ljubljanski trg
r-Ln'..li ted:o so b'!c v Ljubljani naslednje cene' Meso: goveje 15 — 19 telečje 17 — 20, svinjsko 20 —25, svinjska pliečfl 10. je. tra 15 — 20, ledvice 22.50 — 25, glava 7.50 — 10, slanina 19 - 20, mast 26 — 27.50, šunka 35, preka-eno meso 29 — 3Z koštru.
nje meso 14 — 15, kozličje 20, konjsko 6 — 8, krakovske klobase 40, hrenovke 35, Icranj ske svežo 30 — 40, polprekajene 32 — 35, suhe 67, prekajena slanina 30 Din kg. Pe» rutnina: kokr>ši 25 — 35, petelini 30 — 40 Din komad. Domači zajci: 10 — 20 Din ko. mad. Ribe: krapi 26 — 32.50, ščuke 25 — 30, klini 12.50 — 15 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2 — 3, maslo sirovo 40. čaino 50 — 55, kuhano 45, bohinjski sir 36 Din kg. Jajt ca: 2.50 — 325 Din za par Sadje: jabolk« 4 — 8. orehi 12, lužčeni 35. suhe češplje 10
—	12 Din kg. Špecerijsko blago: kava 40
—	76. pražena 56 — 100. sladkor v kristalih 13.50, v kockah 15, riž 10 — 12. paprika 20
—	56. esenine 9 — 12. čaj 75 Din zs kg. n«. mizno olje 0. iedilno 18 Din za liter. Af/ev. ski izdelkt: moka «0» 5 75, kaša 6 — 7, je. šprenj 6 — 8, ješprenjček 10 — 13, turščič. na moka 3.50 — 4, turščični zdrob 4 — 4.50, pšenični zdrob 6.50. ajdova moka 8 — 9 Din kg. Žito in stročnice: pšenica 350 — 360, rž 260 — 290. ječmen 240 — 260. oves 245 — 260. proso 275 — 300, tirrščica 215 — 225, ajda 300 — 325. fižol 350 — 360, grah 400
—	500. leča 600 Din za 100 kg. Zelenjava in sočivje: endivija 18 — 20. motovileč 15
—	25. radič 15 - 20, zelje 2 — 2.50, rdeče 4 — 6, kislo 2.50 — 3. ohrovt 2 — 2.50. kar. fijola 8 — 10. kolerabe 0 75 — 1. špinača 15
—	16. paradižniki 16. grah v stročju (laški) 25. čebula 2 — 3, česen 15, krompir 1.25 — 1.50. kisla repa 2 — 2.50 Din kg. Kurja\-a: drva trda 160 — 180. i.iehka 100 Din za ku. bični meter, premog 40 — 46 Din 100 kg.
Cene krmi: sladko seno 75 — 80. polslad. ko 60, kislo 50, slama 50 Din za 100 kg.
Mariborski trg
Včeraj so pripeljali slaninarji na trg 68 vozov z mesom, ki 9e je prodajalo po 10.50
—	27 Din za kg. Zaklanih svinj je bilo na trgu 270 po 15 — 18 Din kg. Krompirja je bilo 16 vozov po 0.75 — 1.25 Din za kg
Ostale cene: Meso: goveje 8 — 19, teleč. je 12.50 — 20, svinjsko 10.50 — 28. salo 22
—	25, slanina sveža 18 — 25. prekajena 30
—	32. mast 22 — 32, prekajeno meso 23 — 34, gnjat 3 — 38, ovčje meso 15. krakovske klobase 36 — 40. brunšviške 18 — 24, hre. novke 32. kranjske klobase 36, konjsko me. so I. 8 — 12, II. 6—10 Din kg. Perutnina: kokoši 40 — 47.50. piščanci 25 — 40, race 40, gosi 87.50 — 100. purani 57.50 — 100.50 Din komad. Domači zajci: 10 — 18 Din ko. mad. Zelenjava ln soči\'je: karfijola 2 — 10, česen 15 — 20. čebula 2.50 — 4, ohrovt 1.50
—	5. sveže zelje 0.75 — 1, kislo 2-50 — 3, kisla repa 2 Din kg. endivija 0.50 — 1 Din komad. Sadje: jabolka 5 — 8. suhe češplje 10 — 14 Din kg. Mlečni prnin-adi: mleko 2-50 — 3, smetana 12 — 15 Din liter, maslo si-rovo 35 — 40, čaino 40 — 60, kuhano 55
—	60 Din kg. Jajca: 1.50 — 1.75 Din ko. mad.
Nadalje so pripeljali kmetje 20 vozo-v se. na, 4 voze otave in 8 voz slame. Cene so bile: seno 75 — 87-50, otava 80, slama 50 — 55 Din za 100 kg
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (6. t. m.) Pšenica: baška 29.5; sremska 295. Tur ščica: baška 110; baška. za marc-aprtl 127j; sremska. za april-juni! 137.50. Tendenca nespremenjena.
Dunaska borza za kmetijske produkte (5. t. m.) Spričo nižjih tečaiev na ameriških borzah ie nastopilo danes na Dunahi poslov no mrtvilo. Cene nespremeniene. Notirajo Vključno blagovnoprometnl davek bre2 carine za 100 kg v šilingih: pšenica: doma ča- 41-41.50; rž: marchfeMska 27.50—28; t u r š č I c a; 20.75—21.75; oves: domači 28— 29.50.
= Obtok novčanic Narodne banke SHS
le po Izkazu 31. ianuara t. I. spričo povečanega povpraševanja zaradi ulttma narasel za 37,860.360 na 5..783.301.I60 Din V istem času ie kovinska podloga oslabela za 6.451 2%.55 na 447.161.141.19 Din zlate In neznane vrednosti. Posoiila na menice Iv vrednostne papirje so se znižala za 17 milijonov 364.299.81 na 1..309 956 253.74 Din
—	Carlnsko-prometna sela Zbornice ta tr Kovino, obrt In Industrlk) v Liiiblianl V četrtek se ie vršila seia carlnsko-nrometnega odseka Zbornice za trgovino. obrt ln industrijo v Llubljani, ki se ie pečala z važnimi carlnsko-prometnlml vprašani!. Obravnavali so se zbornični predlogi za trgovinsko pogodbo t Anglijo In Franclio. zbornična akcija za zaščito interesov cementne Industrij v Sloveniji, predlogi za Iznremembo določb železniškega obratnega pravilnika glede odgovornosti eželznice za rinfusa-po-šfljatve. akcfle za izprerrte-mibo naredbe glede odmere pristojbin za Indus-triiske tire. akcije glede sestave lugoslovens-ko-jadran-ske tarife za promet preko Trsta in za ugo slovensko-italiiansk! promet, dalie stanje, v katerem se sedaj nahaja vprašanie podaljšanja dolenjskih železnic na reško progo. Končno ie odsek razpravlja! o zborničnih ak ciiah glede nakladalnih rokov, glede ankete v avtonomni carinski tarifi, o trgovinskih stikih ln pogodb! z Orčlio. Turčiio in Nemčijo, o zbornični Intervenciji radi vpostave enega mešanega vlaka med Podnartom in Ljirbliano. rad! prometnih olaišav zg Prek-murje, zgradbe kolodvora v Gornji Radgo ni in tarifskega zaračunavanja v obmeinem prometu, radi poštnih olajšav nri razpošllia nju trgovinskih cenikov Stavili so se predlo gi glede pošiljanja zavitkov po 10 ke v Nem či.ta. pošiljanja vvorcev v Inozemstvo, glede plaht za pokrivanie sena pri pošiijanru po železnici ter radi visokih taks.
—	Anketa opekamariev Dne o. t. m- se je vršila v Zbornici za trgovino obrt in Industrijo v Ljubljani anketa orekunaTSkf!! podjetij. na kateri se ie razpravlialo o položaju naših opekarn, o njihovih potrebah in o vprašanju, kaj bi bilo storiti da se izboljša-
jo prilike v tel stroki. Na podlagi uvodnih besed zborničnega podpredsednika 2. Ivana Ogrina in izčrpnega statističnega ter carinsko In tarifno-politlčnega poročila zborničnega tajnika K- Ivana Mohoriča se je razvila živahna debata, tekom katere se ie soglasno ugotovilo, da ie sedanji položal opekarske industrtie nevzdržen. Na predlog zborničnega tajnika g. dr. Wlndischer|a se le sestavil odbor, ki ima sestaviti uzance za opekarske proizvodnie in trgovine. Sklenilo se ie. delati na to. da se uvedeta na tehnični srednji šoli spectialni kurzi za ope karsko stroko In da se ureditev naših opekarn tehnično Izipopolnl.
= Za ustanovitev kmetijske zbornice v Beogradu. Danes se bo vršila plenarna seja Srpskega polloprivrednega društva v Beogradu. na kateri se bo ponovno pokrenilo vprašanie ustanovitve kmetijske zbornice za vso državo s sedežem v Beogradu.
= Mednarodna zveza tvorničarjev avtomobilov v Parizu in Liublianski veleseiem. V Parizu ie sedež Medn.irodne zveze fabrl kar.tov avtomobilov in motornih vozil. Zve za odloča tudi o udeležbi svoiih članov na posameznih velesetmih ter nekatere prireditve priporoča, druee Pa odklania Z odlokom dne 21 'anuaria t. I ie Imenovana zve za priznala Mednarodni vzorčni veleseiem v l.iu'biian.1 kot ugoden za udeležbo avto-mobilnih konstrukteriev !n ie svoiim članom že priporočila, nai se ga udeleže kot raz-stavlialci. Na to deistvo opozariamo zlasti trgovce z avtomobil! In motornimi vozili v naši državi
= V trgovinski register so se vpisale v Sloveniji naslednje tvrdke Pranio Stumber-ger, trgovina z mešanim blagom In vinom na debelo v Clrkulanah pri Sv Barbari v Halozah: Tone Knaflič, usn arstvo In trgovi na t usnjem v Kamniku; Evald Popovjč. trgovina z živo ln zaklano živino, mastto. loiem, svežim mesom, pripravljenim po me-sarjih-obrtnikrh. In z mesnim! Izdelki v Ljub Ijani; Adalibert Ousel. trgovina z žganjem in likerjem ter niiiu Izdelovanie v Mariboru; F. Vidall. trgovina z mešanim blagom v Preseriu pr! Homcu; Pero Cerva. trgo/1 na z mešanim blagom pri Sv. iifu v Slov. Goricah; Franc Kerln. trgovina z vinom na debelo in na drobno pri Sv. Križu pri Kost an levici.
= Nova tarfa za prevoz domačega premoga v Vojvodino bo stopiia v neka) dneh v veiliavo. Prevoznina se bo s to ta rilo zni ža!a v toliko, da bo onemogočila konkurenco Inozemskega, predvsem madžarskega premoga, ki je v zadn:em času v VoJvoJinl zelo konkurira! domačemu premogu
= Cenovnik za zavarovane valute ob Izvozu. veljaven o dl. do 15. t. m. le objavljen v »Urndnem listu. š*t. !'. z dne 6. t m.
= Odprava konkurzov. Konkurz razglašen o imovini Davorina B r e č k a. trgovca v Raihenhurgu. ie odipravlien, ker se ie skle nila prisilna poravnava. — Kor.kurz o imovini ing. Rudoiia Pečlina v Mariboru ie preklican.
= Konkurz ie razglašen o imovini Adolia Weigerta. trgovca v Mariboru. Prvi zbor wn'kov pri okrožnem sodišču v Mairfboru bo 12. t. m. Oglasitveni rok do 6. marca.
= Za r-osetnike velesejma v Lvonu. Po-setniki velesejma v Lvonu. ki si hočejo vna prej zagotoviti stanovan a v Lvonu. dobijo priiavnice v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo. Veleseiem traia od 1. do 14. mar ca. Uprava svetuje za poset veleseima čas ali od 1. do 4. marca ali na od 10. do 14 marca ker ie pričakovati, da bo od 5. do 9. naval tuicev tako velik, da se bo težko moglo preskrbeti vsem udobna stanovanja.
— Dojave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani spre ema do 9 t. m. ponudbe za dobavo 50 komadov varnostnih stekel. 20vX) komadov smolnatih hakeli. 2.500 kg cunj: do 16. t. m. za dobavo 90 m3 borovega mo-stovnega lesa; do 23. t. m. za dobavo lekle nega orodja. Pogoji na vpogled ori ekonom skem odeleniu te direkciie. — Direkclla državnega rudnika v Vrdniku sprejema do 20. t. m ponudbe za dobavo 100 plošč črne pločevine ir»>OX2i>OOXl mm. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije; 18.. 19. tn 20. t. m. glede dobave drv in premoga pri Intenciantur! III. armliske oblasti v Skop liu. pri komandah mesta v Berovu. Pehče-vu, Kočanih. Kratovu. nr| Intendanfur! bre-galničke divizijske oblasti v Štimi. pri komandah mesta v Valandovu. Kavadaru. Strunmlci Krivi Palanki. Carevem Selu, Ra dovištu: 20. t. m pr! Irnendan-tivri III. armij ske oblasti v Skoplhi glede dobave 175 komadov železnih sodov; 22. t. m. pr! intendan tur! Vrbaske diviziiske oblasti v Banil Luki glede dobave 235.000 ke ovsa: 22. do 26. glede dobave gove ega mesa za čas od 1. aprila do 1. oktobra t I. tn sicer: 22. t. m. pri Intendanturi kom-nvde savske divizije oblasti v Zagrebu (dnevna potrebščina 22'0 kg); 23. t. m. pri koTandt voineea okruga v Varaždinu (dnevno ca 700 ke); 14. t. m. pri komandi meMa v Čakovcu (dnevno okroz 190 kg); 25. t. m or! komand! vojnega okruga v Karlovcu (dnevno okroe 690 kg); 26, t. m. pri komandah mesta v Kral'ievic' drevno ca 120 kg), v Dolnii Lendavi (dnevno ca 30 kc). v Murski Soboti (dnevno ca 30 kg); I. marca pri direkciji državnih železnic v Llublianl glede dobave I6R.900 kg raznega fasonske<ra 1S.5O0 ke okroglega špeciialnega in 25.100 ke drobno zrnatega železa; 3. marca pri direkciji državmh železnic v Sarajevu glede dobave 000 kg bombaža za čiSčenie. 4. marca na gltde do have železa, žice In žeMlev; 38. o. p. »Nie-gošev« v Cetiniu potrebire 1500 komadov pločevinastih jedilnih skledlc od tr! četrt do 1 Htra vsebine (znotrai belo emailiranih) !n 15^ komadov kozarcev za vodo do K litra vsebine Interesenti nai tako: pošiieh sv>je ponudbe z vzorci zeorai orneriien! komandi. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljub!iani na vpogled.
= Prodala. Kr. glavna carinarnica I. reda v Liubliani bo prodala 9. februarla ob 10.
na javni dražbi 82 kg raznega svilenega, bombažasteza ln volnenega blaga na debelo in na drobno.
= Červonec na Dunaju ne bo no tiral. Z Dunaja poročajo, da se zaenkrat ne bo uvedlo notlranje červonca na dunaiski borzi o četmiT so se dalje časa vršila pogajanja. Vzrok ie v tem, da še niso Izpolnjeni vsi tehnični pogoji, zlasfl v tem. da namerava ruska vlada spremeniti devizne predpise. Preden se to zgodi, se na Dimaiu notiranje červonca ne more uvest!
= Število vseh potniških parnikov sveta znaša 2220 z 12.275.000 brutoregistertonami To }e petina tonaže vsega svetovnega brodovja. Nafveč omenjenih ton ima Velika Bri tanlja (5.3S1.350; to ie 44 odstotkov od skuo ne svote); na drugem mestu so Zedinjene države (1.570.380 ton; to ie 13 odstotkov svetovne tonaže); tretja le Franoiia (1 milijon 274.724 ton); potem sledita Japonska. Italija, Nemčiia. Nizozemska Soanska. Bra zllija. Danska in ostale države.
= Zlate bilance v Češkoslovaški. Iz Pra ge poročaio. da ie češkoslovaški finančni minister nedavno odredil fakultativno uved bo zlatih bilanc v Češkoslovaški.
= Kritične razmere v češkoslovaški tekstilni industriji Iz Prage poročata: Bombažne predilnice so imele te dtri ožio odborovo sejo. na kateri se ie razpravlialo o prilikah teh pod etl) Ugotovilo se le. da se ie položaj tekstilne Industrije v Češkoslovaški zlasti bombažnih predilnic, znatno poslabšal. tako da ie bilo več obratov prisiljenih podvzetl velike redifkclie Kot vzroki se na-vaiata neugodne prilike razpečavania m visok) davki, ki slabilo njihovo konkurenčno sposobnost.
— Aktivnost češkoslovaške trgovinske bi lance za leto 1925. znaša I2<l5 mlliionov Kč proti 1180 miliionom Kč v letu 1924.
6. februarja. TRST. Devize: Beograd 43.75—44. Dunaj 348—353. Praga 73.40—74 London 120.70 -121.95. Pariz 93-93.90, Newyork 24.75— 24.85, Curih 478—480. Valute: dinarji 43.50 —44. dolarji 24.65 24.80. 20 zlatih fran kov 95—98. zlata lira 479.05.
CURIH. Beograd 9.14 Berlin 123.575. Newvork 518.875. London 25.2375, Pariz 19.44, Milan 20.89. Praga 15.36. Budimpešta 0.00727, Bukarešta 2.26. Sofija 3.65, Dunaj 72.05.
Devlza Beograd na ostalih borzah- v
Btrlimi 7.385, v Londonu (opoldne) 276. v Newyorku (zaključno 5. t. m.) 1.76 in pol.
V>
Šah m žena
Kdo le bila prva šahisčka na svetu? Odgovor nam daje perzijski epos »Knjiga kraljev., ki ga je spisal pesnik Firduzl. Indijski modreci so za tolažbo kraljevske vdove zamislili šahovsko Igro, ko Ji ]e v bitki padel sin. Kraljica je sicer v čudoviti tgrl našla uteho, obenem pa tudi svojo smrt, kajti igrala ie nejprestano noč in dan In je odklanjala vsako hrano. Tako zelo se ji Je Igra priljubila.
Prane]e najdemo v zgodovini še več s:uT čajev ženskfh igralcev šaha. V memoarih princeze Ane Komnene (1083—1148) beremo, da se je s svojim očetom Aleksejem Ko<mnen<mi večkrat merila na šahovski deski. Tudi Naipolecnu je dvorjanka gospa de Rč-umsait večkrat pri igri delala hude težave in Naipoleon je bil močan igralec.
AH more žensika v šahu kaij doseči? Mnenla o tem so večkrat zelo skeptična, toda poip^lnoma neosnovano. Bdinl vzirok, za. kal še do danes nobena žensika ni dosegla gotove vfrtuoznostl v šahu, le v tem, da šah pravzaprav n' prava umetnost, ampak ie boj, kier ie treba zmagati. Pri tem pa Je
večkrat neobhodno potrebna brezobzirnost, ki Je dame navadno nimajo. Toda kljub tem^j so se pričele ženske v novejšem času intenzivnejše zanimati za šah, pričele so ustanavljati svoje klube, ali pa so zahajale v že obstoieče šahovske družbe. Od L 1895. naprej se igra na Angleškem vsako leto damski turnir. Tam obstoja vse poiiio dam-skih šahovskih klubov. Vi.»dilno viogo pa igra v Angliiji .Damsk' šahovski klub» v Londonu, kjer sta I. 1900. priredila dr. La-sker In Majroczy alternativno sirmiltanko in nista mogla dobit: vseh partij. Na visoki stopnji stoji tudi damsikj klub v Newyorku, kakor tudi v Berlinu in na Dunaju, kjer se ie ravnokar vrši! kiternacijonalni damski šahovski turnii. Krasno so uspeli damski turnirji 1. 1906. in 1907. v Ostemhi, 1. 1911. v San Rermi, Zmagovalki tega turnirja je uspelo celo premagati v matehu svetovnega mojstra dr. Lasikerja, ki pa je ianl brez damsk ega konja.
Sijajna Torrejeva partija
Sledeča partija Je ena najefektnejših iz moskovskega turnirja.
Odklonjeni damski gambit. Beli: Torre.	črni; VVerlinskL
1. d4, Sf6, 2. Sf3, bo, 3. Lg5. Lb7, 4. Sbd2, do, S e3, Sbd7, 6. Ld3, e6. 7. Seo!, a6, 8. f4, Le7, 9. 0-0, c5, 10. c3, 0-0, 11. Df3, Seo:, 12. fe5;, Sd7, 13. Dh3, %6, 14 Lh6, c4, (na
14..........Te8 sledi Tf7; itd.) 15. Lc2 (beli
ne vzame kvalitete, ker bi na to izgubil napad; poteza v partiji Je močnejša)
15..........b5, 16. Tf2, Db6, 17. Tafl, f5, 18.
ef6:, Tf6:, 19. Sf3, Te8, 20. Dg3, Sf8, 21. Se5, 1>J8, 22. h4, TfS (grodlo je h5) 23. Lf5:, Lh4;, 24. Lg6:H (ipoipolnoma korektna žrtev dame, kl je pomembna tembolj, ker ni slučajna, temveč $o bile že zadnje poteze črnega izsiljene), 24____ Lg3: (na 24...
Sg6 sledi 25. Tf7 z neubranljivo gTožnJo mata) 25. Lf7 +, KhS, 26. Le8:, Lf2;+, 27. Tf2: In črni se uda, ker ima po prisiljen; izmeni figuro man). .
Damsk! šahovski turnir v Ljubljani. V
sredo se je začel v ljubljanskem šahovskem klubu L damski turnir, k; |e obenem prvi te vrste v naši državi. Turnirja se udeležujejo sledeče dame: 1. Ljuba Koaina, 2. Nataša in Sonja LajpaJne, 4. Zlata Mrak-Levstik, 5. Sava Šerben, 6. Vera Vadnai in 7. Božena. Zadnek.
Mednarodni turnir na Serameringu. Torre je svoje sodelovanje na turnirju na Sern-meringii odpovedal. Z Bogolijubovom se še vodijo pogajanja. Udele^ia Laskerja in Capablance Je izključena. Veliko zanimanje vlada tudi za velikonočni tirrnir v Dresde-nu. Aljehin se Je že prijavil. Nadalje smo zvedeli, da Je sklenila itprava kopališča v Baden-Bademi, da priredi letos ponovno velfk Internacijonaln* turnir.
Biciklisti na dirko drve . . . Roke se kretajo in noge; Prvi prispel pa j"e na natečaj, ki ga okrepčal je .BUDDHA. čaj!
M9tForo'o?ki zpvod v Liubliani. fi februarja 1926
Višina barometra 308.8 m
Kraj
npiuovania
Čas	Barom.	Temper.	Rei. »lasa v %	Smer vetra in brzina v m	Oblačnost 0—10
7.	7647	4-0	95	N 3 m	10
8.	764-9	4-2	92	N 2 m	10
14.	763-2	7-3	K4	NE 15 m	10
21.	762 7	4-5	9D	SE 1 5	10
8.	764 3	6-0	93	SE 2 m	10
8	764 7	30	90	calme	0
8.	7' 6-6	o-o	90	SE 15 m	0
8.	764 3	70	85	NE 1-5	0
7.	7>.2 6	* 0	55	calme	1
7.	764-9	- 2 0	—	calme	10
Vrsta padavine
ob opazovanju i « mm do 7 ura
L|u> Ijana . .
Ljubliana . .
Ljubi ana . .
Ljubi ana , .
Z i greh ...
Beograd ...
Sara e^o . . .
Skoplje . . .
Oruž-Dubrovnik
Praga ....
Solnce vzhaja ob 715. zahaja ob 1714,
Vreme v preteklem tednu se ie domala v vsej Evropi odlikovalo po izredni stanovit nostl.
Pred tednom dni se ie velika depresija z Atlantskega oceana premaknila Proti evr ip skemu kontinentu ter obtičala nad Anglijo, kier se ie držala ves teden. Nien vpliv ie sega! daleč v Evropo; v velikanskem vrtincu se le zrak vrtil okrog Angliie. na evropski strani proti severu, na atlantski proti jugu. nad severno Evropo proti zapadu. nad Sredozemskim morjem In nad severno Afriko proti vzhodu. Zato ie začetkom tedna topli južni zrak preplavi! vso Ev ropo. temperatura se le dvignila čez 10 stopinj C In se "Iti ponoči ni mnogo znižala. Jug je vladal domala ves teden v sem obširnem predelu med Anglijo in Ukrajino: tople in vlažne ;užne zračne Plasti so šele v območiu Baltiškega in Severnega morja izginile od tal; tu se le pod nie tlačil težji mrzli zrak Iz Rusije In nh odrival od tal v višine.
Taka situaciia te ostala ves teden skoro
dež	0-3
dež
luna vzhaja ob 0 50, zahaja ob 11-24.
popolnoma nespremenjena: vse dežele južno zapadno od črte med črnim moriem in južno Skandinavijo so Imele toplo vreme; severozahodno od tod ie vladala zima. Središče mraza ie bila severna Rusija; tu ie vladala koncem tedna na pr. v Petek, tempe ratura 30 do 40 stopinj C pod ničlo, kar pomeni potemtakem prav solidno zimo. Mrzel zrak se je parkrat zagnal proti srednji Evropi. pa ni mogel prodreti; proti koncu tedna se ie mrzli val znova razširil proti ju-gozapadu; dunajska meteorološka centrala pa je v petek napovedala, da bo mrzli naval tudi to pot bržkone prodrl samo do Karpatov.
Kadar ie vreme malo spremenljivo, običaj no ni mnogo padavin. Ta teden se ie po vsej Evropi odlikoval po tem. da ni bilo nikjer niti mnogo dežia niti snega. Posebno suho vreme pa so imeli v vsej južni Evropi.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo:
Naglo poslabšanje, nato ne!asno. padavine. Temperatura bo padla.

Telefon štev. 16
Ustanovljena I. 1289
Poštni ček 10.533
jubljanska
Stanje vioženega denarja nad 180 milijonov
dinarjev ali 720 milijoiibv kron. Sprejema vlage na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu
obresto\ anju.
Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar iu popolnoma varen.
(Gradska šfedionica)
LJUBLJJIEM, Prešernova ulica.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi, cerkveni in ob6ine občinski denar.
Hranilnica dale posojila po nizki obrestni meri na posestvs In menice.
J
Sax Rohmer:	38
Rčeči četektiu
—	City 400, prosim, je dejala.
čez nekaj časa, ko je dobila zvezo, je vprašala:
—	Halo, telefonski oddelek policijskega ravnateljstva?
—	Da, se je glasil odgovor.
—	Ali me lahko zvežete z gospodom višjkn nadzornikom Ker-ryjem.
—	Kdo govori? je vprašal glas.
Mollie se je obotavljala tri sekunde, potem pa je povedala svoje rodbinsko ime.
—	Prav, milostiva, je odgovoril glas s spoštovanjem. Prosim, ostanite pri telefonu. Vprašati hočem, ali je višji nadzornik tu.
Molliejino srce je začelo razburjeno biti in bila je zmedena kot dekletce pri svojem prvem sestanku.
—	Halo! je zaldical glas.
—	Da?
—	Obžalujem, milostiva. Višji nadzornik Kerry ni v uradu.
—	Oj, kako škoda, je vzkliknila Mollie. Ali bi bili tako prijazni in mi dali naslov njegovega stanovanja.
—	Obžalujem, milostiva. Prepovedano je, dajati zasebne naslove članov kateregakoli policijskega urada.
—	A tako! Hvala lepa!
Odložila je slušalo, stala pred telefonom in si grizla nohte. V duhu je pregledala vso dolgo vrsto svojih oboževancev in razmišljala, kdo bi ji mogel pomagati. Naenkrat ji je nekaj padlo v glavo. Spet je prijela za slušalo in poklicala:
—	Victoria 8440, prosim.
Pričakujoč odgovora, si je še vedno grizla nohte.
—	Foreign Office, je naznanil glas.
—	Prosim, zvežite me z gospodom Archie Boden-Shawom.
Trenutek pozneje jo je tajnik tega visokega uradnika vprašal
za ime, in takoj nato je govorila ž njim:
—	Ali ste vi, Archie? Da?... Mollie govori. Poslušajte me. Archie. Vi itak lahko vse zveste v zunanjem ministrstvu, zato vas lepo prosim, da mi poizveste zasebni naslov višjega nadzornika detektiva Kerryja, ki mu je poverjena zadeva umora v Old Bond Streetu... Vprašala sem že policijsko ravnateljstvo, toda niso mi hoteli povedati. Vprašajte v i in boste gotovo zvedeli. ... Saj vam je vse eno, čemu rabim ta naslov. Telefonirajte mi in javite ga mi. Moram ga imeti v teku po! ure... Kaj? ... Da. vidiva se nocoj. Na svidenje!
Četrt ure pozneje se je ubogljivi Archie telefonsko javil MolHe
Gretni in ta je vsa razburjena napisala v beležnico, ki jo je vedno nosila pri sebi v torbici, sledeči naslov:
Višji nadzornik Kerry, 67, Spencer Road, Briston.
27. poglavje. Glavna priča.
Ko se ie vijoličasto in rumeno lakirani zaprti avto, ki ga je vozil voznik v livreji iste barve, pokazal na Spencer Roadu, je vzbudil tu veliko zanimanje. Ta izredno barvani voz so sicer dobro poznali prebivalci elegantnega zapadnega dela mesta, toda nižji sloji predmestja so ga gledali kot bik nova vrata. Marsikatera zavesa se je zganila, ko se je avto ustavi! pred hišo št. 67. Gospa na št. 68 je naglo porabila to ugodno priliko, prišla ven in začela sna-žiti zabojček za pisma.
Nudila se ji je prilika, videti najbolj elegantno damo vsega Lon-dona( po splošnem mnenju londonske družbe) in najdražji kožuhasti plašč vse Evrope. Bila je tako zaverovana v plašč, da niti časa ni imela videti zavihani nosek in pudrani obrazek dame, ki je tičala v njem.
Snažna služkinja, na videz škotinja, je odprla obiskovalki hišo št. 67 in ves Spencer Road se je čudil. Gotovo je bila stvar v zvezi z umorom v Bond Streetu! Hišna vrata so se začela odpirati in prikazali so se otroci in odrasli, ki so začudeno in radovedno gledali avto. Bil je velika senzacija za vso soseščino.
Kerry, ki je bil vso noč raziskoval skrivnostni umor, je spal, toda gospa Kerry je sprejela Mollie Gretno v malem salonu, ki je bil, kot vsaka soba, v kateri se ne stanuje, videti naravnost hladen. V stekleni omari so bile detektivove trofeje iz njegovih najznamenitejših slučajev.
Mary Kerry, ki je bila oblečena v navadno bluzo in predpasnik, ni kazala nobene nervoznosti v prisotnosti aristokratske, elegantne dame.
—	Ali želite osebno govoriti z višjim nadzornikom Kerryjem? je vprašala Mary in opazovala Mollie Gretno s svojimi mirnimi, hladnimi očmi.
—	O, da, v čisto osebni zadevi! je vzkliknila Mollie razburjeno. Sicer ne vem, kaj si boste mislili o meni, da vas nadlegujem ob tako zgodnji uri, vendar gre za stvari, ki ne dovoljujejo nobenega odloga.
—	Tako? je dejala tiho gospa Kerry. Gre menda za umor v Bond Streetu.
—	Da, tako je, gospa Kerry. Ali vas ne spreleti kar mraz, če samo čujete ime Bond Street? Mene je kar groza.
—	Kot žena policijskega nadzornika sem bolj navajena na zločine, kot vi, gospa. To je strašna zadeva! Moj mož je legel spat, kajti vso noč je bil pokonci. Brezdvomno mu imate kaj važnega povedati?
—	Da. Tako mi je žal, da ga motim. Gotovo mora biti silno utrujen, če je prebil vso noč med zločinci, je dejala Mollie.
Mary Kerry se je dvignila.
—	Oprostili me boste za trenutek, šla ga bom zbudit, je dejala.
—	Kako mi je težko, gospa Kerry. Res preprijazno je to od vas.
—	Ali vam smem ponuditi kupico sherr^ja z dvopekom?
—	Bog ne daj! Saj je že dovolj, da vas tako motim. Vsekakor, hvala vam.
Mary Kerry je odšla iz sobe in pustila Mollie samo. Komaj so sc vrata zaprla, jc že Mollie vstala in si začela ogledovati trofeje v stekleni omari. Bila jc tudi preveč vznemirjena, da bi bila mogla mirno sedeti in čakari. Ogledala si je tudi veliko, lepo uro na kaminu in srebrni krožnik, ki so ga Kerryju poklonili njegovi tovariši o priliki, ko ie bil imenovan za višjega nadzornika.
Naenkrat so se odprla vrata in Kerry ie vstopil. Uredil si jc v nekaj sekundah mani kot v petih minutah svojo toaleto. Bila jc pa tako korektna, kot bi jo bil delal celo uro. Ko se je obiskovalki ponosno, a vendar prijazno nasmejal, je Mollie zardela kot mlado dekle.
Nadzornik Kerry je bil mnogo bolj krepak, kot si jc predstavljala. Iz nočnega kluba je imela vtis, da je bolj majhne, slabotne postave. Sedaj, ko je sta! v malem salonu, je opazila, da ni bil nič manjši kot so Angleži povprečno, in da ima krasna, široka pleča. Neverjetno je pa bilo, da je imel majhno nogo in elegantne kretnje vkljub svojim ogromnim mišicam.
—	Res lepo od vas, da ste prišli, da mi daste informacije, miss. je dejal. Upam, da mi bodo koristile.
Odprl je pisalno mizo in vzel iz nje blok papirja in nalivno pero. Nato se je obrnil in začel gledati Mollie Gretno naravnost v oči. Ona je naglo povesila trepalnice.
—	Oprostite mi, je dejal Kerry, toda ali vas nisem že včeraj nekje videl?
—	Da, je odgovorila. Sedela sem ravno poleg vrat v...
—	Res je, spominjam se, jo je prekinil Kerry in jo še vedno ostro gledal v obraz. Gospodična, predno greva naprej, vas moram opomniti, da sem policijski uradnik in da se bo morda zahtevala od vas prisega, da je vse to resnica, karkoli ste mi povedali.
—	A tako, dobro, znano mi je.
—	Potem dobro. Greva lahko naprej. Kdo vam je dal moj naslov?
Pri tem tako nepričakovanem vprašanju je Mollie začutila, da je vdrugič zardela. Silno ji je bilo všeč, da ie sploh mogla zardeti.
—	O... jaz... to se pravi... vprašala sem policijsko ravnateljstvo ...
I<erry jo je ostreje pogledal in takoj je uvidela, da ji bo nemogoče lagati.
—	Tam mi ga niso hoteli povedati, je nadaljevala. Tako... sem ga morala poiskati. Zvedela sem, da rabite važne informacije in prepričana sem bila, da vam jih lahko dam jaz.
matrace, posteljne mreže, železne postelje (zložljive}, otomane, divane in tapstniSke izdelke nudi najceneje
Rudoif Radom
tapetnik Krekov trg štev. 7
(poleg Mestnega doma)
in terpeisf ina srse&sasje
Splošni velesejem od 28. februarja do 6. marca
mobilija, reklama, knjige, čevlji in usnje, tobak, umetnine i. t d. i. t d. Tehnični velesejem od 23. februarja do 10. marca
elektrotehnika, železo, stroji vseh vrst i. t. d. i. t. d. Tekstilni velesejem od 28. februarja do 4. marca Razstava umetne svile od 28. februarja do 10. marca
:: Brezplačni vizum ? 33 '/2% popusta oa železnicah v Hemčiji ::
Pojasnila daje častno zastopstvo STEGli IM DRUGI. UUMJflNfl. DUNAJSKA CEST« 1 b — TELEFON 925
Za uspešno duševno in telesno delo ter za uspeh v življenja sploh, je človeku predpogoj telesno zadovoljstvo. — Ne mučite svojega telesa pri vsakem koraku z trdimi usnjatimi oetaml, ker one povzročajo močne potresljaje. — Nosite tudi VI PALMA-KAVČUK potplate in pete. Vi se potem ne bodete hoteli nikakor več odreči ugodnemu in elastičnemu koraku. — Palma-kaačuk pete so trikrat tako Izdržljive in še cenejc kor Usnje.	59 a
inž. kemije za tvornico kvasa. Psednost imajo tisti, ki so že deiali v takem ali sllčnem :-: podjetju. :-: Ponudbe z zahtevkom
nlače na poštni predal 41, Zagreb, glavna pošta.
V vsaki tisoči komad je vtisnjen pristen zlatnik, ki čaka srečnega kupca. Kupite takoj komad tega idealnega mila, mogoče najdete tudi Vi zlatnik?
g, PETRIČIČ, Ljubljana, Terdlnova ulica S, II, zastopnik bančnega zavoda Karej Bauer, Praga, Theodor Kettner, Dunaj, A. Reln ln drug, Zagreb ponudi proti plačevanju v 13 obrokah v dinarjih ;o,D Cciioslnvaške državne gradbene srečke komad 1 3 5 od 1921, „	srečke Rdečega križa	„ 111
1. obrok 44—, 103—, 167-—; 2. obrok 74 —, 1S5-—, 237'—; 3. do 13. obrok 44—> 105—, 167— noralnale i K£. 500, obresti letno 100/«, predujem 70o'o glavna dobitka Kč. 1,008.09 , 169.000 žrebanje: 1. iS., 1. Vili. do 1946, t. VI. do 1960 Avstrijske državne gradbene srečke komad 5, nomlnale S=8 od 1925 1. obrok 96-—, 2. obrok 144—, 3. do 13. obrok 96--glavni dobitek S=> 100.000, žrebanje 2. 1., 2. VI. do 1985. Turške in srbske tobačne srečke do 1974, 1953 2' o obveznica državne loterije za vojno škodo v 8 obrokih d Din 40'— 769-a	proti dopisnici se dostavi promesa na dom.
Dne 9. februarja 1926 ob 10. uri se bo prodajale na javni dražbi v .,A" magaciau te carirarniče 82 kg razae svilene, bombažne in volnene robe na drobno in debelo.
a^BS3£5SSBHBBSaBBBBBBSBBBBBBBBBBB«»SB«®»aay B
£3
i Dr. SSSirosiav Lykan
K
g	konces. pravni zastopnik v vseh panogah državne
«	uprave, posredovalnice privatnih poslov,
-	informacijski biro
B
s	naznanja
"	da ie preselil svojo pisarno na
B
| Dunajsko cesto ši 29./I. v hišo Gospodarske zveze.
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBSSSSBBHSaS!
je bi Dunajski jesenski velesejem
£df(ul 1925 uko nsPežen?
ma « ker nudi na Dunajn, osrednjem trgu /am srednje Evrope. 7000 razstaviislcev svoje proizvode v najbogatejši izberi in po najnižjih cenah !
Zato obiščite
~IH! tr n w y !T inrvnnnnnnnn^ririnnp:
tvornica ogledal in brušenega stekla LJUBLJANA VII,
Medvedova ulica 38, telefon 755
Zagteb, Beograd, Osljek. Središnjlca: Zagreb.
Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5-6 mm, ogledala, brušena v vseh velikosUh ln obl kah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vatekle-vanje v med. Fina, navadna ogledala.
opozarjamo
na veseloigro v enem dejanju (4 osebe)
Posebne prireditve: Mednarodna razstava avtomobilov in motornih koles „ElektrlVa v poljedelstvu" — Lovska razstava — Razstava hranil In a.Hiia.
Za predpust izdana. (Cena 15 Din>. (V istem „Odru" je še enodejanka: „Bogatin in smrt)
Potni vizum nepotreben!
Z veiesejmsko Izkaznico In potnim listom svoboden prehod čez mejo! Znižana vozni na po fngoslovanskih in avstrijskih železnicah ln po Donavi.
Pojasnila vsake vrste In vclesejmske izkaznico se dobe pri
Knjigarna Tiskovne zadruga v Ljubljani
.LJUUUULJUL
i IVAN ZAKOTNIH *
! MESTNI TESARSKI MOJSTER Tele*"1379
|	Vsakovrstna tesarska dela, nademe lesene stavbe.
*	Osireija za palače, k'še, vile, tovarae, cerkve in
•	»vamiite; stropi, razna Ua. stopnice. ledenice, pavi-Ž U«al, verande, lesene eg>aje i. L d.
Z	Oudba iueaiti Matov, jezov in mlinov.
Z Parna Saga.	43-.	Tovarna furnirja.
in pri častnih uradnih zastopstvih v Ljabllanli
AVSTRIJSKI KONZULAT, Turjaški trg štev. 4; ZVEZA ZA TUJSKI PROMET V SLOVENIJI, Aleksandrova cesta štev. 8; JOSIP ZIDAR, 755-a Dunajska cesta štev. 31.
■ Mali oglasi, ki slutijo v posredovalne In cociaine namene občinstva, vsaka beseda 50 par. N a j m b n j 11 znesek Din S'—.
Zenitve, dopisovanje ter oglasi itrogo trgovskega znafaja, vsaka beseda Din I*—. Najmanjši mttek Din IO*—*
Triglavani
;tarsšine io aktivni, ki ležite eeljt-kejra zbora -Ine S. Mir.. ral<te-i.i s- ,-vrho po:uvi#ne Požari o''lut ni po-taji, 'la -f.r-'tni volni ti^ifk i i/11 ■ m Sijroni iu ae ne
........tira Ker velja listek
i is nazaj, ga v Celju oddajte! Zadevne lejriti-icije prejmete v Celju.
Pogrebno in podporno društvo drž. uslužbencev
flsnrko zborovanje se vrši 10. februarja ob Vi B. uri jv ,Vr v e-alonu restavra-i . nri «Levu»	S01S
Starešine Jug. akad. društva »Triglav«
„ odpeljejo na triplavan-prireditev v Celju da-[es V poboto - osebnim rbkom cb 18'50.
Psstosla* Karneval: ♦b!
S lil
Zadnja seja
(obračunska) častnega damskega komiteja za lil. vel
ples juristov
sp ho vršila v ponedeljek P. febr oh 6. nri v d« m »kem salonu kavarne F.mo na.	8184
Jeserrce
Občni zbor podružnice slov plan. društva na Jesenicah se vr5i dne 7. febr. ▼ gostilni Kobal (Vegrlez) ob 14 zvečer. — Polnoštevilna udeležba.
Damske klobuke
svilene in »pomladanske od 120 Din naprej priporoča modni salou M. Jeglič, Ljubljana, Slomškova ul. 27 2910
l 14. febr. 1926 v Ljubljani
plrši !c pleii, j« pustna nedelja,
za letom je polna veselja.
Lfli is v »Unlonu* orljeatal-
siia bo noč, p::iu aiivaj, veselo po-
Se fraka, ae laka, obleka
•riprosta nr.J bo, 2-fOuRO nošo ali maako !epo ima naj vsakdo.
r.niiite, v Žepu imejte -fk oliko »cvenka», :a -.aškaradi Be običajno ne «denka». 8167
cV bajni Indiji«
s* £ode Čudovite stvari. VSf! -p eribije Ln dela, vse ia pripravlja, kajti bli-r_ Irrandiozni kongres r-fu, ki bo dobre volje.
a r,rsta umetnikov je na : o, da caro pričara v ni dom za 16. febru-razpoloženje in življe-hajnih indijskih dvor-c. . Ker bo Mošnja mv Ljubljanskega So-pod gornjim naslove ta. najbrže zadnja v rsf. prostorih Narodnega ■ior.ia. eato se je odločilo cini-ivo, zaključiti dolgo r.-- , -vojih velikih ma£ka--i' čim sijajnejše Letoi-•ia maškarada bo torej v r>ak»r.i oziru predstavljala vseh dosedanjih pri-Tr v. Podrobnejši popi* ravodila glede tsapk priobčimo v prihodnjih dneh r. . "nt. vprašanja radi ; . itd. je naaioviti na <:•: reditveni odsek Ljub-. kega Sokola*, Narodni
doc.	£120
Pekarija na deželi
dobro idoča. *e vzame * najem. Ponudbe je poslati na naslov: J. Mramor, lekarna, Podčetrtek 2731
Modna šivilja Marija Krmelj
Ljubljana, Beihcvnova d.
St. 9/II.
80
Radio-klinika
popravlja sestave, dele, slušalke in akumulatorje — Polnitev akumulatorjev. J Goreč, Ljblj kreditna banka	2-Va II
Vulkanizlra
t*a vrste a a o • J • parna rulkanizacija P ftkafar t Ljubljani Rimska cesta i!
27f
T. RABIČ
Ljubljana
šofer
zanesljiv vozač, izučen mehanik, ki izvrSuje vsa popravila sam. se sprejme v trajno službo k osebnemu In tovnrnemn avtn — P«>-nndl.e s sliko ns poAtnl predal 129, Ljubljana.
3201
Dek*e
zdravo, poSteno in snažno. ■Jtaro do SO let. se Ei«rejn»e v boljžo hiSo k majhnemu otroku Znati mera lepo prati in likati — Prednost imajo le zanesljiva dekleta Naslov pove nr»r. cjiitra» 3217
Pridno dekle
ki zna kuhati fn opravljati biSna dela. se l?če k korenski rodbini z ! otrokom Ponudbe na nnslov- «Turin» Zemun, Kralja Petra 4,1.
3240
F n^erka
dobro izvežbana, se sprejme takoj aH po dogovoru Ponudbe na naslov M;rko Peregko, Zagreb, Zrin^kl trg 17.	3214
Služkinja
mirna in poSt»»na. se Ičče za vsa hišna dela k dvema osebama Treba da zna dobro likati in prati ?l«?a J500 Din ali po dogovoru. Predstaviti se je v hotelu •Tratnik*, soba 15 od 11. do 12. ure dop.	8208
^gpvc-"*" ^
Sokolsko gledališče v Trbovljah
Darf? ob 8. uri zvečer je
r-;ri:.a komedije Faun, k) > :. iino<^i pri primijeri veiik uspeh Oj>o-fRrir.riO občinstvo, da si . ,'■ =no presk rhi v«t op-ki ?o v predprodaji ka',:or običajno.	2879
Danes koncert
» gostilni DraSček v Bo-briCevi ulici 0.	8164
Elitna redsita
Prtmork In Ak*dem. '•vrtnega kluba Primorje.
•	o b i I a za elitno reduu> ^--'i t rimork in Akad. sp.
. Primorje, ki s« vt65
r,a pustno soboto
' . februarja v (Jnionu u? razposlana. Cenjene 'iristvo. ki pomotoma ni c>jflo vabil, se na proSa. •i i>?e pismeno reklamira > naslov ASK Primorje, nivt-rza. Vsa potrebua na-i':i v potrledn redute *cnj. občinstvo Se v - 9. ia Četrtek U. t • 17.—19. ure v dam-ealonu Emone. C>jkv ,Jrja se klubovo članstvo, 'j mu ni raip«>S:ljalo i in da ima vstop k r i proti članski izksz-N*aproSajo se cenjen« :r"m.stra in garde dame. 1 se 23 čas poloneze ka-"'''* tadi promenade ma^k '-.'o na balkon nnionske . od koder se jim r 'ii krt.-ra razgled ra '•-'•• ."line ln elegantne sku-? ".isk. Po ogromnem ' -ia, ki vlada za to iiev tudi izven Ljub-jo sklepati, da ho « : " krilila vse doseda-•ireditve te vrste v *ni in bodo njen tvoril« originalne de-: ■ ijf- te vrste ter krasne Opozarjamo eenj. . da se vrtijo ofi-'.;. ' i sprejemi od 20. do nre in da radi reda '••va navodila redit 31B6
Prostovoljno nasilno društvo
B-junjah pri Cerknici v nedeljo, dne 7 meseca ob 3. popol-svojo prvo gledališko t v-o v poslopju "tare l'Zra!i bodo: «Ga*ilca ( c- «amo!» in cGasilee Solfclujejo tudi mr>či tamoSnje - Tudi to fe narod-•: izven Šole in prav
*	tako!	3219
^ Canašnjo šentia-^obsko maškerado
Narodnem domu opozar-cm i. občinstvo, da ^ je udeleži v čim naj-*?'*if.7! "t»-vi!n. Prvovrsten 'J' in kabaret, najboljfta kapljlra. ples. za-za v-e in vcpVpga. — /^opnina le 15 Din. Za-»Tjeno bo tndi stopnJIRče 3301
Modna krojačlca
m pri(ioroča eenj. damam — Postrežba solidna, cene zmerne. T. Dularjeva, Turjaški trg 2/11, če« dcoriSče 8225
Za belo vezenje
I perilo itd. po nizkih cenah priporoča S 8adtx, Ole-daliika ulic« 7/U1. 8172
(dobe)
Drvarji - Sveleraši
se sprejemajo za Izdelov*-oi» bokovih prago* » akord — vaaki dan večje Itevilo.
Prane Ročev>tr, gostilna pri postaji 8emič. Dolenjsko. —
Pogoji ugodni in dobra plača.	»21
Klobučarski vajenec
se sprejme takrj pri Francu Berniku. klobučarju f 8p. Šiški, Slovenska cesta.
| Pisarniška moč
(gospodičnah se Išče ta takojšen naetop ▼ večjem Industrijskem po«ljetju oa deželi. Prednost imajo one, ki so vajene v mlinski •troki Ponudbe ea opravo «Jutra* pod <Paromlin»
8027
Sobarica
izobražena. poStena in marljiva, ki zna tudi nemško, se takoj sprejme Naslov pove uprava «Jutra». 2S44
Potnik
trezen tn sanf*ljiv v Sloveniji dobro vpeljan, s« sprejme v staro, dobro ep*»-ljano podjetje Plača mesečna ali provizija. Arto na razpolago. Ponudbe pod •Takoi 1772» na upr. Jutra 8041
Prostrežnico
mlajčo, boljšo o«el>o, iftSa rodbina brez otrok za n*. kaj dopoldanskih ln popoldanskih ar. Naslov v upr. «Jutra».	8035
Učenka
se sprejme tukoj v trgovino s mešanim blagom Lastnoročno pisane nonudbe je t>oslati na naofov: Stanko Kosi, Planina pri 8evnM 8016
Visoka provizija
Iščejo se zanesljivi potniki, ki pot ujelo v južne kraje, kateri bi prevzeli en predmet proti v|«okl provi-ziii Naslov pove uj»rava •Jutra*.	3007
Starejša kuharica
ki zna samostojno kuhati ter bi vodila eelo gospodinjstvo ter opravljala zraven dveh *obaric rsa hišna dela pri manjši hi dobri ohitelil. se liče za takoj za Beosrrad — Na«1ov in letna spričevala nai se pošljejo na naslov: Dr. PeJ-činovič. Beograd, Dohrin-»ka ulica 10.	8986
Potniki, oziroma zastopniki
kateri oblikujejo trgovce, se iščejo za lnkraM^-no novost proti visoki proviziji. Ponudbe pod «Novost» na A loma Oompanjr, Ljubljana. Cankarjevo nabrežje številka '	ttlS
! glavni Ckafn! mojster
1 mojster za tkalni »troj Norttrop, 1 mojster r.a običajni tkalni stroj, «o potrebni tekstilnim tovarnam Mit« Rlstlč i sinovi, Niš.
8211
Kot gospodinja
se sprejme na deželo poštena starejša moč. Naslov v upravi cjutra*.	8170
Krojaškega
vajenca
! 8 č e tvrdka «Eeleganee». oblačilna družba a o z. v Ljubljani, Aleksandrova c U. 12.	3216
Zidarski pollr
zanesljiv, ki je aV»-olviral
tehnično šolo. se sprejme takoj Ponudbe je po-lati na etavbno po<ljetje Martin Hočevar, Novo mesto.
Kuharico
dobro gostil»d*arko. c dolgoletnimi spričevali, iščem ta Ljubljano. Nastopi lahko takoj. Naalov pov« uprava •Jutra*.	' S05T>
Strojnik
ta parni stroj, ki bl obenem nadzoroval ključavničarski oddelek, se Išče za takoj za tovarno v Ljubljani — Refleklira se samo na prvovrstne moči s dobrimi referencami, ki so zmožne samostojnega popravila strojev Ponudbe pod šifro »Zanesljiv S6> na upravo «Jutra».	81S3
6—8 pnrezovalcev
prvovrstnih, izučenih. kakor tudi veftje 5'evilo ČeV Ijarskib pomočnikov se takoi »prejme v tov* mi Carl Pollak d. d., Ljubljana.
3134
Zobotehnlškl
praktikant
s 4 razr. srednje ali meščanske šole, se sprejme Naslov pove aprava «Jutra»
3103
Mizarskega vajenca
sprejme takoj Ignae Beber. Loke 63. Zagorje ob Savi 8109
Fant z dežele
do 15 let star. priden fn zdrav, kafer! bl opravljal kot sluga lahka dels pri trgovini, se takoj sprejm«* Hrana in stanovanje v hiši in začetna mesečna plača 150 Din Ponudbe naj se pošljejo oa opravo «Ju'ra« pod fcifro sPripraven fant v
Sir*
Potnikom
kakor tudi marljivim privatnim uradnikom se nudi ugodna prilika dobrega ra-sltiika event stalno na-meščenje za Sn^an-kr eks-porterje. Ponudbe prosimo pod «Zilrich Agence» na upravo «Jutra*.	8127
Pekovski pomočn!k
nastopi lahko takoj elufbo
—	lahko tudi s koneecjjo
—	Naslov pri podru*nM
•Jutra* v Celju.	3081
I esnl strupar
zmožen »amn-«o'ne«ra dela •e sprejme Samnko stanovanje. pla^ po dogovoru Ignac J a k o b | g. RicM. ea, pošta Limbuš. 3099
Prodajalka
i« modne stroke za dame. 'iohro vpeljana tn taneslji-va, se sprejme. — One, ki imajo znani« v Izdelovanju fienga perila. Imajo prednost. Ponudbe s referencami je poslati pod značko •Zanesljiva 1881* na npr •Jatra*.	aig7
Na aedežih srezkih glavarstev Mariborske oblasti rabimo po eno Inteligentno
o*ebo ta
plsanrškf posel
Ponudbe na oglasni zavod Kovafiič, Maribor, pomikov trg ie	8090
Dobra kuharica
poštena, snažna in pridnih rok. ki opravlja tudi druga lahka hišna dela, se takoj
•»prejme v boljšo hišo — '*xira ae le na de'a7moln» n-nlis. at*re do 85 let — N'aiilov puve upr. «Jutra>
Po!JSe d^kle
začetnico, išče majhna dru Žina Ponudbe na podružnico «Jutra» v Maribor« pod «Takoj».	8237
Išče?n kuharico
ki bi opravljala tudi vsa druga hišna dela. k manjši obitelji od 8 o«eb. P'ača po dogovoru Reflektira se «amo na zanesljive in poltene 0'ebe, stare do 35 let. Pi«meTy ponudbe na npravo «Jutra» pod značko •Zanesljiva in poštena*.
3175
Šteparica
dobi stalno mesto. Naslov v upravi «Jutra». 8174
Kovaški vaienec
močan. poštenih staršev, •»e «prejme. Jožef Kunstler. Ljubljana, Lepi pot Itev. 1 8192
.iste o Mlada prodajalka
mešan« stroke, pridna m poUena. Želi službe Naslov |h>v** uprava <Jutra>. 2976
Mesto gospodinje
najrajš*- pri samcu, išče ločena lena, vešča trgovine in šivanja. Gre tudi na deželo Naalov pove upr:iva •Jutra*.	2923
Gospodična
z dovrSeuo meščansko šolo. zmožna slovenskega, nemškega in Italijan, jezika, iSče mesto praktikantinje v trg. podjetju ali zavarovalnici Ponudbe pod značko • Vestna 1612* na upravo •Jutra*.	2810
Izprašan kurjač
išče mesta za takoj ali pozneje v mestu ali na deželi Naslov pova uprava •Jutra*.	2964
Prodajalka
mešane stroke išče službe v me*-tu ali na deželi Na* stopi lahko takoj ali pozneje. Naslov v upravi •Jutra« 8049
Prodajalka
mešane btroke. 5 let pri eni tvrdki. želi službo spremeniti. - Cenjene ponudbe pod »Prodajalka 22» na upravo »Jutra*.	8028
Pošteno dekle
»•tar^jSa mi;č z dobrimi St> pričevali, zmožna vcakepa dela želj službe kot prodajalka m»šane stroke ali kaj primern»-pa. tudi kot pomoč gospodinj! v kuhinji. najraje na ieželo — Vprašanja na npr • Jutra* pod šifro »PoStena 1770*.
8008
Pekovski pomočnik
trezen ln zanesljiv išče -stalnega posla. — Naslov Ivan Narat. Rogatec. 2989
Gospodinja
dobra kuharica. poStena in
dostojna, išče samostojnega mesta kje na deželi Naslov Kosteniš^k, 7.alec pri Celju, poštno ležeče.	2982
Trg, pomočnica
pridna ln poštena. Izučena v mannfakturi ln špeeerjji, Jteli premeniti mesto Ore najraje na deželo in sicer na Gorenjsko Nastopi U-koj ali pozneje Naslov v upravi «Jutra*	8094
Starejši mizar
>«amo«tojen delavec, vešč najfinejšega mizar. dela, mondiranja strojev lu vod-*>tva delavnice. Išče služba ra takoj Gre tudi na deželo. Ponudbe na podružnico • Jutra* v Celju pod • Vesten*.	8040
Kot prodajalka
v trgovini z galant. bla-rom želi nastopiti gospodična, ab^olventinja trg Sole. ki je ž* nekoliko ii-urjena v tej «troki Cenj ponudbe se naproSajo pod «1 marec* na podružnico
•Jutra* v Celju.	8087
Posfreznlca
lela pop<ddne zastonj, če dobi nrenočišče Ponudbe na upr «Juta> pod šifro • Poštena*.	8242
Trg, pomočnlV
mln-l. 5p«*censt, iš^e službe v meetu ali ra deželi, tudi kot skladiščnik 8 mesece brezplačno Cenj ponudbe na upr. »Jutra* pod značko •Marljiv-1912.*
8288
Gospodična
»možna trgovskega knjigovodstva ter vseh pisarniških del, išče stalne službe Dosedaj je službovala kot prodajalka 4 leta pri eni tvrdki v špecerijski trgovini. Išče mesta kot prodajalka ali kot pisarniška moč: pripravljena je pomagati tudi v gospo-•inj=tvn. Gm tudi na d*. Želo Plača ooa,ran«ka stvar Cenj. ponodbe pro-»im pod šif^o «Zanesljiva moč-1893» na upr. • Jutra* 8218
Trg, pomočnica
mešane stroke, išče	primerne službe. Nastop	po dogovoru Pisma pod	značko «Dobra moč* aa	upravo •Jutra*.	3215
Šivilja
ki je delal* -sme v •ttfKlih j£t* ta *iu..rno no tU.li ».rev hrane na dom. Cenjene ponudbe na npr cJutra* pod šifro «Stajerka».	3205
Vrpokojen železničar
išče e I o ž b e v katerikoli stroki. Ivan Kobol. Kamnik, Majstrova ulica 8t. 7.
2857
Mesta sobarice
ali natakarice iščem. — Grem tudi na deželo. Ponudbe na upravo «Jutra* pod »Poštena 8*. 8244
Trgovski potnik
starejša, zanesljiva in agil-na moč. v Sloveniji dobro vpeljan, ki ima tudi šoferski izpit, išče nameščenja v katerikoli stroki, razen mannfakture. Ponudbe pod •Potnik 43* oa apr. »Jutra* 8227
Blagajničarka
zmožna slovenskega in nemškega jezika, išče složbe. Naslov pove upr. cjutra* 3230
Prostorni mojster
skladiščnik, otenjen, brez otrok, dobro Izvejban v Mtroki tovar o{»eke a'i užitrallc. » ISletnlml spričevali. leli premeniti «vujo službo s 1. aprilom. Cenj ponudbe pod «Marliiv in pravičen« na podružnico •Jutra* v Mariboru. 3239
Mesto h?šnika
iščem. Naslov pove uprava •Jutra*.	8176
Potnik
iako dobro vpHjan po celi Sloveniji. Išče stalno mesto za>top^tva. — Potni 'be n<» upr • Jutra* pod š'''-" •Agiien 1879*.	8189
Trg, pomočnik
•-.pecerist, mlad. vojaščine prost, želi mesta, event. 7a slugo ali ka.i slišnega. Vstopi lahko takoj. Naslov v upravi «Jutra». 8179
Prodajalka
verzi ran a v vseh strokah trgovine, išče mesta za takoj v mestu ali na deželi. Gre tudi 3 mesece brezplačno Ponudbe na upravo •Jutra* pod šifro «Po«t~-oa 1794».	8058
Kuharica
pridna ln poštena, z dobrimi spričevali, išče mesta pri gg. carinikih aH orol-nikih. klerkoli Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko • Marljiva 85».	8122
Izobražena gdč,
ki govori slovensko, italijansko ln deloma hrvatsko, Seli primerne službe. — Naslov pove apr. »Jutra* 8155
141etno dekle
prosi ta mesto učenke k šivilji Pomagala bl tndl pri domačem dela. Ponud be pod značko »Z dežele*.
Gospodična z dežele
izurjena blagajničarka. Išče mesto Pomagala bl tudi v trgovini in gospodinjstvo Pismene ponudbe na upr »Jutra* pod cPoštena
8018
Vrtnar
vajen tudi kmetijstva in vinoreje. II f e primerne •lužbe Event. bi se tudi priženil kot pomoč v go-»podarstvu - Ponnlbe na opravo »Jutra* pod »Pri len vrtnar*	2990
Izurjena šivilja
zmožna vsakršnega dela. gre šiv»t na dom ali »prejme delo aa svoj dom. — Naslov pove uprava »Jutra* 8138
Trgovska moč
popolnoma samostojna, s znanjem knjigovodstva in korespondence. z dobrimi priporočili In do 10 000 Din kavcije sprejme mesto vodje kake«»a oddelka ali vodje podružnice pri kakršnemkoli trg podjetju Ponodbe na opravo »Jutra* pod »Agiien 100». 8119
Blagajničarka
z večletno prakso, zmožna slov. in nemškega jezika, strojepisja, stenografije ter vseh pisarniških del.' želi premeniti do*edj»n}e m»ltft Gre tudi kot prodaja'Va v galanterijsko ali v trgovino s Čevlji Ponudbe «e prosilo na opravo »Jutra* pod značko »Vnetna ln poštena št. 150*.	2736
Krojaški pomočn?k
z dobrimi spričevali išče »luZbe v večji delavnici. — Blagohotne ponudbe pod Slfro *S B. 12» na upravo Jutra*.	»185
Kot samostojna gospodinja
gre vdova drž uradnika b rtareJVmn. samostojnemu gospodo, tod! na d »želo Razume se na vse gospodinjstvo ter ekonomiio — Porodbe na opravo »Jutra* pod Iifro »Gosoo lija 18'7» 8115
Vpokojen železničar
išče s 1 u C be v katerikoli stroki. Naslov pove aprava »Jutra*.	3005
Potnik
mesta kot zastopnik kolonijalne, manufakturne aH galanterijske robe. Ii-urien sem v rseb teh poslih In imam dobre refe-rence, ako treba, tadi garancijo. Cenjene Ponudbe pod »Putnik* na Jugoslo-rensko Rudolf Mosee, Zagreb, Gajeva L	8107
Fotograf, pomočnik
s triletno prakso l»di pre meniti službo itven Ljubljane Cenjene ponudbe na •»pravo »Jutra* {*>d znamko »Ve*t«B 1*42»	3143
Popoldanske službe
iščem proti majhni plači Zmožen sem strojepisja in pisarniških del. — Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* {•od značko «Daktilograf».
8180
Zasebni uradnik
vešč slov., srbohrv , knjigovodstva. strojepisja ter vseh pisarniških del, dober ekonom, ožetijen. mlad. brez otrok, išče primerne službe, najraje v industrijskem podjetju na deželi. Cenjene ponudbe s navedbo plafte pod »Rez. oficir* aa upr »Jutra*.	8126
Prodajalka
izurjena v mešani trgovini, stara 20 let. želi premeniti »lužbo Ponudbe prosi pod »Vastna 1».	8124
Deklica z dežele
Išče službe k otroku. Plača postranska stvar. — Ponodbe na upravo »Jutra* pod cl41etoa».	8157
Avtomobilske
„Varta"
baterije se dobe v vseh boljftib garažah. 804/IV
B. S. A» motor
t in tri četrt PH. v dobrem stanju pronam. — Naalov pove aprava »Jutra*
2936
Srebrne krone
prodan najvišjemu ponudnika. Ceno javiti pod šifro »Goldinarji* na upr. Jutra 2941-
Blagajničarka
Z večletno firak-o in dobrimi spričevali išče primerno mesto. Naslov pove uprava »Jutra*.	8165
Trgovski potnik
v mestu ln okolici dobro vpeljan. Išče s I n ž b e aH prevzame aaatopatva. Ponudbe na upravo »Jutra* pod Šifro »Marljiv potnik* 8168
Knjigovodja-
bilanclst
perfekten kore«pondent v slovenskem, srbohrvatskem in nemtkem jeziku, sprejme kjerkoli takoj primerno službo Ponu'be pod Cifro •Vladimir 1859» aa opravo «Jutra».	8158
Korespondent
knjigovodja
za slovenski, srbohrvatski in nemški jezik, absolutno samostojna moč z večletno prakso v korespondenci, knjigovodstvu, kalkulacijah, hiagajni, likvidaturi. dispozicijah itd,, ki je bil zaposlen samo pri večiih podjetjih, i I č e primerno •lužbo t na-topom takoj ali po i. marcu. Ponudbe na upr. »Jutra* pod iifro »Samostojna moč 40».
8152
Šivilja
Izurjena vsakem delu, gre šivat na dom tudi izven Ljubljane. — Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Šivilja gre oa dom*.
8150
Strojnik
Izučen ključavničar, popolnoma samostojna moč, išče mesta. Ponudbe pod šifro •Strojnik 1903» da upravo •Jutra*.	8222
Trg. pomočnik
mlad, išče klerkoli službe v trgovini Nastopi takoj ali pozneje Ponudbe pod • Vest on 1906» oa upravo •Jutra».	8221
Knjigovodja
absolvent trg akademije. nam«»šAen pri svetovni tvrdki v Zagrebu, vešč tudi angleškega jezika, teli premeniti mesto V Slovenijo Cenjene ponudbe na upravo •Jutra» pod »VecteB 7».
8220
KOKS - CFBIN
Wolfova 1/H Telefon 56 481/111
Čevljarski šivala! stroj
(cilinder) znamke 8inger. malo rabljen, prodam po zelo ugodni ceni. Naelov v upravi cjqtra»	2917
Kolo
«Puen» prodam Ponudi« z navedbo cene pod «Novo» aa apravo »Jutra*. 3030
Blagajna
«Wertheim». dobro ohranjena, se proda. Naslov v upravi »Jutra*.	8012
Več trg. stelaž
prodam. Naslov v upravi »Jutra*.	8329
Salonsko suknjo
frak in žaket obleke, vse skoro novo, prodam za Din 1500. Naalov pove oprava »Jutra*.	' 8076
Meissenskl porcelan
6 skodelic s podstavki, 6 desertnih krožnikov, krasno ohranjenih, se prod*. _ Na ogled- Turjaški trg It 2/11, Čet dvorifc&e 8224
Damska macka
lepa. za srednjo velikost, se proda. Naalov pove upr »Jutra*.	8196
Motorno kolo
S FTP. 2 horicont-cilindra. S hitrosti, moderno, malo rabljeno, prodam Ponudbe pod »plačljivo v obrokih* na upravo • Jutra*. 3190
Pohištvo
moderno, vsakovrstno, po
nizkih cenah, tudi ca obroke nudi in vabi ua ogled
Matija Andlovlc mltarstvo. taloga pohištva Ljubljana, Vidovdanska 2. Celje, K rokov trg. 3204
Mast 25 Din
prava domača, pri odjema 5 kg 24 Din. Prečna ulica 8
Ee^ektromotor
popolnoma nov, 1—6 k. sil •e radi likvidacije za polovično ceno proda. Ponudbe na upr »Jutra* pod šifro •380/220 Voltov*. &84
Odprodaja
Ne zamudite ugodne prilike! Velika izbira šivalnih strojev Mundlos s loletno garancijo se zaradi izpraznitve prostora po lastni ceni. tudi ua obroke prodajo Kdor si misij šivalni stroj nabaviti, naj si jih ogleda Vezenje brezplačno J os Relovin-^uden, Ljubljana. Mestni trg 18. 8241
Filatelisti pozor!
Za 15 Din pošljem takoj 60 znamk Saargebiet. cena po Miehel Kot I92P. 8 zl mark Janko 8 a n y s t r. Saalouls Liadorferstr. 11. Saargebiet	8171
l epa maska
kotombina* srednievelika. se proda v Rožni allcl 171 8169
2 železni blagajni
1 it 2 VVertheim. 1 št 8 Wie«e Co . «e po nizki ceni proda«ta. Naslov pove upr •Jutra*.	8168
Proda se:
1 visoka omara, 1 «Singer» šivalni stroj. 1 »Gritzner* Šivalni stroj. 1 veliko ogle-dalo. 60 m platna za podlogo. 7 m siiVna (sokolski loden). 12 m prima sokolski loden. 15 kg triko «ukna .za sokols>e hlače. 15 m »nk-na. škotski loden. 1 velika stelaža ter 1 prodajalna miza. po zelo nirkt ceni — tretHna re»ni*ne vrednosti. Naslov pove oprava »Jutra* 2973
Stnica'ni s*roi
/'Egall»ining> ?5 em Snitzen hahn 2*5 m stmga'na dol 'ina. dobro ohranjen, se tikoj proda. Naelov pove podružnica »Jatra* v Maribora.	8101
Prazne vinske sode
v najboljlem stanju, od 700-2^00 litrov, prodam. — Tstotam se proda 1800 lita. One« vina fPikerčanV — Cenjene ponudbe na upf. »Jutra* pod »FinI sodi*.
2809
Sveže ribje olje
n.i»bn'jSe znamke se dobi v lekarni dr. O PlceoM. T.»nbliana I unajska e 6. NarofM« ee točno Izvršn j«Jo	480/1.
Motor na bencin
6 Hp.. Ie prav malo rabljen. se radi izselitve poceni proda. Naslov pove uprava »Jutra*.	2846
Pisalna miza
amerikanska. skoraj nova, dalje kočija In razni komati naprodaj. Naslov pove uprava »Jutra*.	2968
Kompletna oprava
za špecerijsko in mešano trgovino se poceni proda. — Naslov pove aprava »Jutra*
2975
Dve maski
lepi, novi, ceno proda M W., Prisojna ulica 6t. 1/11.
3140
Pupa za šivilje
skoraj nova, se po nizki ceni jiroda v Cerkveni ulici it. 15/1.	8137
Voz Landauer
dobro ohranjen, se |»o zelo
ugodni eeni pfi»da Po«?.v» v trgovini Ivan Perdan na^lelniki v l.juhijani Krekov trg.	814»*
Več spalnic
modemih, ma.-ivnih iz trdega lesa. politiranih. prodam po 8800—4500 Din. -Naslov pove apr. »Jutra* 8112
Za lovce in ribiče!
Prvovrstni gumijevi Skor
nji. ameriške provenijence, visoki do ledij, popolnoma novi, so najrrodaj Naslov pove uprava »Jutra*. 8108
Freza
nova, se proda. P. Kosin, Tobačna ulica U. 8143
Salonska obleka
•koro nova. za slokega gospoda. se po ugodni ceni proda Naslov pove uprava
•Jatra*.	2772
Sivrln? s'roj
«Pin-er« ca	pe po-
fenl proda. Waflov v npr. .Jutra*.	8034
Red V a prilika!
Partija novih ilvalnih .tro jev po »-lo nlrkl r-ni naprodaj F Batjel. LJubljana, Earlovska eesta St, 4 41
Vrhniško opeko
premor In 'rva dobil, naj-'eneje pri Vinko K r I e t o
Truovikl prtoan itev tt.
g
šivalni stroj
znamke «Pfaff». popolnoma nov, se po zmerni ceni pro-ia. Naslov v upr. »Jutra* 8199
Damskl kostum
temnomoder, skoraj popolnoma nov, za sre«lnjo postavo se po zmerni ceni proda Nasfov pove oprava •Jutra*.	2935
Jedilnica
se po nizki ceni proda. — Sajovic, Skofja ulica 13, dvorišče.	2915
Proti tatovom
In vlomilcem!
Aparat sa zavaovanje oken
lo vrat. Aparat si lahko v«akdo eam nastavi ln odvzame Pri odpiranju oken ali vrat se sproži naprava s silnim pokom, večjim od puške, brez v«ake škode. Pošilja se z navodilom, denar naprej ali po povzetju la staneta 2 komada 30 Din, 5 kom 60 Din franko. Ako ne odgovarja, se denar povrne. Naročila sprejema Jakob Pučko, Ptuj. 5089
Poceni prodam:
Gartenzeitung, Flora. Der Naturfreund. Pfianzenzucht im Zimmer — 18 vezanih knjig Ponudbe pod značko •Cvetlice* na upr. »Jutra* 8121
Čevlje na obroke
drž. In zasebnim uslužbencem daje najceneje »Voika», Ljubljana, Krekov trg 10.
8161
Ugodno naprodaj:
pohištvo, srebrnlna. siike. vaze, note. nre, kuhinjska posoda in kopalna banja Na ogled od pondeljka 8 t m med 9.—12 uro dop ln 2.—5. uro popoldne — Naslov pove apr. »Jutra* 8162
Pisalni stroj
• Mlgnon*, dobro ohranjen, se po ugodni eeni proda Ogleda «e v trgovini Frane Japelj. Šiška, Celovika c št. 48.	8149
Otroški voziček
skoraj nov, s streho, ee ugodno proda. Tstotam te proda tudi daljnogled. — Naslov pove apr. »Jutra* 8148
Kuhano maslo
čajno ma-do In ementalski sir za pust dobite najcenejše pri Združenih mlekarnah d d. v Ljubljani. Maistrova ulica 10.	8031
Gorenjskega
krompirja
večje ali manjše množine po«tavim na dom. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod Ilfro »i Din 1'85*
8158
Semenskega
krompiria
soropoljskega. več vagonov Ima naprodaj Anton Križnar. Stražišče, Kranj.
2941
Kupim lokomobilo
Woif ali Lan z, 60 Ps. največja stalna sila, malo rabljeno, v popolnoma kompletnem stanju, dalje 1 polno-jarmenik, brzotekač. 65 cm širine Ponudbe je poslati 03 naslov: Anton Jakomini. Kočevje.	2829
Drva in oglje
kupuje in prodaja samo na vagone, proti takojšnjemu plačilu Rudolf Zore, Ljubljana. Knafljeva ulica 15.
31
Kovčeke
za trgov».k»- |»oluike in ame rikan-ko pisalno mizo pim. — Ponudbe s ceno na upravo »Jutra* pod značko »Kovček*.	2^92
Lisice, kune, vidre
zajce itd. kupuje po najvišjih dnevnih cenah r. Sem ko. Ljubljana, Turjaški trg št. 1.	42
Zlato, Srebro
in srebrne krone kupim ter plačam po najvišjih cenah F. čuden, Ljubljana, Pre-iernova ulica 1.	40
Kože kun, polhov
in vseb divja ftin kupuje celo leto D Z iravič, Ljubljana, Florijauska ali ca 9 23
Dve postelji
it medenine z listnicami ali brez njih, se kupita. Ponudbe z bavedho cene na upravo «Jutr*» pod značko • Medenina*.	8063
Konjsko opremo
rabljeno, toda dobro ohrsk njeno, kupim. Ponudbe na upravo «Jufra» pod značko •Oprema 1766».	2997
Ford avto
z električno razsvetljavo ln pogonom po možnosti s tovorno ail brez karoserije •e kupi Ponudbe na upr «Jutra» pod ilfro »Resen kupee 1887*.	8118
Steklenice
od kisle vode »e kupijo v večji množini ln tudi posamezni komadi. Kje, pove uprava »Jutra*.	8105
Francoska konver-zacija
po najnovejii metodi ea učence od 7--12 let in za učenke od 7—H let. vsak dan od 15—16H ore v Mladiki Hic-j), ITI nadstr., dvorana 42. Cene zmerne.
2942
Auto-šola
pod strokovnja#ko opravo »prejema kandjdj,te ter jih poučuje in irobrazuje za samo«tojne opravljale z motornimi vozili (Šoferje). — Pook je točen ln vesten, uspeh gotov Dnevni in večerni tečaH Dame in gospodje se sprejemajo vsak dan Zahtevajte prospekt. Natančnejše v auto - ioll. Zagreb, Kaptol 15. 2859
«Underwood»
•Remlngton* ali »Ideal*, dobro ohranjen kupim. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »E. P.*	8144
Borovih hlodov
10—500 vagonov, oluščenih, od 5—12 m dolgih ln 16 om premera v sredini, franke Postojna, ponudite na naslov: Evgen Praielj, uvoz In Izvoz, Ljubljana, Miklo-šlčeva eeata 28/1. 8061
Priklopni voz
(Beiwage^ dobro ohranjen, ki pristoja za vozilo B 8. A. 3V*j RP (499 kemj kupim — Ponudbe oa naalov: M Rakuach, Celje.	8082
Delikatesno tehtnico
ln držalo za lunko kupi Gregi Viktor, Kolezijska j ulica 86.	8154 j
Lahek voz
na peresih, z diro ea prevažanje sodavice kupi Jos Karali, sodavičar, Domžale 8197
Opekarna
s strojnim obratom sa zidake. v bliiini Ljobljan«, ee proda. — Ponudbe na uoravo »Jutra* pod šiiro »Opekarna*.	3039
Vila
v mirnem lepem kraju, II minut od glavne pošte, st odda s 1 avgustom. V d liko stanovanje, obstoječ« iz 8 sob s vsem konfortom — Event. se vila proda. Ponudbe na apravo »Jutra* pod »Vila*.	S033
Industrijsko podjetje
v obratu, prvorazredno, se
proda Edina redka prilika. brez konkurence. Potreben kapital	300.000 Din Di.piM pro-imo {»od «l ovartia 1718» ua upr.ivo »Juira* 2961
Enonadstropna hiša
ali vila z malim vrtom, v mestu ali na periferiji ob prometui cesti, se kupi. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Plaftam takoj*. S147
Posestvo
14 oralov zemljišča in gozda, t novim zidanim poslopjem in s nekaj inventarja. se radi preselitve proda za »2.000 Din. Poslopje leži pol are od postaje Poljčane. Zraven jo tudi 1 voz, 1 krava, 2 prašiča ln nekaj hišnega ter kuhinjskega pohištva. Avgust Groblsek, I desničar, Poljčane.	3116
Stavbno parcelo
v Ljubljani ali predmest*« kupim Ponudbe • ceno ts lego pod »Parcela 1715» na upravo »Jutra*. 47
Katero stavbno podjetje
oziroma kateri denarni ta-
vod bi postavi) novo vilo v Mariboru s sledečim: prostori: spodaj klet, pritlično eno stanovanje s S ali 2 tn 1 stanovanje • kohinjo in 1 prostorno sobo (S—4 m), nad temi prostori pa eno stanovanje t 8 sobami. kopalnico itd. Sta* no vanje v I. nadstropja naj bl bilo moderno opremljeno (seveda brez pohištva). Kaki so Pogoji, cena ln kedaj vselitev? Zeli se majhen vrt. približno 10 X 10 m. Plačilne pogoje s| zamislim sledeče: pri prevzemu stavbe plačam okroglo 20000 Din Ostanek pa v pogojenih mesečnih obrokih. Ponudbe pod • Nov| dom v Mariboru* na upravo «Jutra».	3131
Vila
v meeta, • 6 sobami In pri-tlkllnami, 760 m• vrta, leto 1928. zidana, suha, se proda. Pisati pod »280.000» na apravo »Jutra*. 8226
Njivo alt travnik
vzamem v najem. Ponudbo pod ilfro »Njiva* oa npr. »Jutra*.	8201
Posestvi t
Mariboru
ln mariborski oblasti, od malih do največjih - n*. kup. pro<lajo ln najem po-•reduje solidno, točno |> spodarski oddelek Marstoo v Maribora.	8298
Tračno žago
(Randslge). elrkolarko ln žago eyllnder kupim Ponudbe z najnižjo ceno na naslov Jurij Gosar, pos v Stari Loki 6, p. Skofia Loka.	8185
Drva
TISe »e večjo mnoCino — par sto vagonov — »uhih in pTvovrstnih drv. Ponudbe (franko Postojna) z navedite prodajnih pogojev »e naprošajo pod «K drva* na apravo »Jutra*. 8177
Prodam
h Ko ob srlavni oestf v trsru bttzu Ljubljane. Naslov v upravi »Jutra«	3251
Hiša
trinadstropna, s kavarno, na prometnem kraju se proda Naslov pove uprava •Jutra*.	2978
Stanovanjska hiša
vi»okopritIična, v bližini glavnega kolodvora v Ljubljani. t 6 sobami. v«.eml pitiklinami ln 1800 m* sveta se poceni proda. Ponudbe pod šifro «Pocen!» na upr. •Jutra».	2951
Na stanovanje
In hrano v bližini kavarM • Evropa* se sprejmeta dvo go»poda, event tudi eden. Naalov pove oprava »Jutra*
Poučeval bl
srednješolca nižjih razredov Is vseh predmetov; zraven pa le posehno: violino, risanje in »rbobrvalčlno. To »Icer za skromno stanovanje. — Ponudbe na opravo •Jutra* pod «Vi»okoIolee».
8902
Francozinja
vzame deklico Pe«tih let v nouk, tudi na sprehode. — Vprašanja na upr. «Jutra» pod »Prancabo*.	8281
Posestvo
njive, travnike, gozdove in vinograd od 5—20 ha. poleg železniške po«taJe. prodaja: Franc Novak, Brczina št. 5. Brežice.	2827
Ugodna prilika!
Dobro ido*a večja go«tiTna z gospodarskim poslopjem in posestvom, tik farne in romarske cerkve v večjem trgu v Pocavjn lo blizu ru-dokopa trboveljske družbe, se radi naknpa drugega posestva ugodno proda. — Hiša je enooadstronna. novo zidana, s velikimi gostilniškimi pro°tori in sobami ea tnjce. Tik hi*e tudi selenjadnl In sadni vrt. Naalov pove aprava «Jntra» 8013
Lepa hiša
dobro zidana, v sredini mesta Metlike, z lepo veliko teraso, ob drž. cesti, se poceni prod«. Polasntla dafe Niko FfraefloviJ. veleposestnik v Metliki. 8011
Zamenja
se stanovanje 2 sob, kabineta in kuhinje, v sredini mosta za enakega ali ve&* jega Pooodbe pod enačko • Zamena 1780* na opravo »Jatra*.	' 8045
Prazno sobo
v bližini pošte in kolodvo ra liče gospodična, event. s brano tn uporabo kopalnice Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Kon-servatoriatlnja*.	3087
Opremljena soba
išče mlad. solidee gospod Cenjene ponudbe pod »Dom samca* oa apravo »Jutra*.
Zamenjam
stanovanje tik južnega kolodvora, obstoječe Is dveh soh in pritiklin. za stanovanje v Šiški, ozir Cospo-svetski cesti. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko •Zamenjava*.	2948
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob In ko> hlnje v novi rili, se odda. Naslov pove uprava »Jutra* 3087
Zamenjam
stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin. v bližini del. bolnice, za enako na kakršnemkoli kraju mesta — Naslov pove oprava »Jutra* 299#
Stanovanje
2 sob in pritiklin se IR« za 1 junli. — Ponudbe no upravo »Jutra* pod šifro •Stan 1362*.	8141
Opremljena soba
s pvsebnlm vhodom in elek. trično razsvetljavo, se odda zakoncema ali 2 gospodoma. Naslov pove uprava «Jutra».	8117
Sostanovalec
se sprejme z zajtrkom. — Naslov pove oprava »Jutraa 8114
Spalnica
s 2 posteljama elegantno opremljena jedilnica, kuhinja. soba za služkinjo. • soupoabo kopalnlee se odda v podnaiem. Ponudbe v slovenskem aH nemškem jeziku pod »Pismeno* aa npr. »Jatra*.	S248
Stanovanje
l S sobami, na periferiji
go othia proti posojilu Din 25.000 z obrestmi. Ponudbe l?. upr. «Jutra* pod šifro «2>.000«.	3036
Oddam 2 sob!
2 gospodoma v Meroso<1ni »lici l/i, Zabjak. 3104
25.000 Din posodim
hišnemu gospodarja, kateri mi odstopi sobo in kuhinjo. Ponudbe na uprr.vo < Jutra* ood »Posojilo 1851 > S1G9
Na Karlovski cesti
ali v bližini iščem sobo, event. e hrano. Ponudbe pod <15. februar* na upr. »Jutra*.	Sia7
Kot sostanovalka
E8 sprejme gotpodična, ki ima svojo zložljivo posteljo Naslov pove upr. <Jutra»
3203
Snažna soba
lepo opremljena, z elektr. razsvetljavo in prostim vhodom, nasproti justične palače, se takoj odda. Naslov pove upr. «jutra*. 3198
Zamenja
ee stanovanj« S pob in kuhinje ▼ sredini mesta za manjše pri kolodvoru ali Dunajski eesti. — Ponudbe pod značko <I>po stanovanj e 8* na upravnic t vo
•Jutra*.	* £103
Stanovanje
8—i sob išče mirna stranka za junij ali preje. — Ponudbe na upravo c.Tutra* cod <Plača dobro 1S9G».
3210
Soba s hrano
»e odda gospodu na Mestnem trgu £tev. 25/1, levo.
S207
1 do 2 sobi
opremljeni, event. prazni in s souporabo kuhinje oddam Naslov pove upr. «Jutra> 3206
2 solidna gospoda
ISčeta zračno sobo s posebnim vhodom na Miklošičevi cesti ali v bližini kavarne «£vrona». Pouu«lbe na unr. «Jufrra» pod šifro « Mirni dom 27>. ' 3223
Stanovanje
dobi ti«ti, ki odkupi pohištvo. Naslov pove uprava «Jutra*.	3213
Prazna večia soba
v sredin: Ljubljane, se £5če sa takoj aJi pozneje. Ponudbe pod «Jnžecjer» r.a upravo «Jutra*.	3234
Družabnik
se sprejm« v dobro IdoČo trgovino. — Potreben kapital 15.000 Din. Ponudbe na upravo c Jutra* pod značko tl5.000*.	2940
Kdo bi posodil
m!ari vdovi proti mesečnemu o-I^lačevanju in debri garanciji 5000 Din. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod »Sigurnost 1787*. 3052
Duržabnik
za dobro vpeljano trgovino a kapitalom 8o—40.000 Din se išče. Dopise pod značko • Dober pcrcet* na upravo «Juf.ra». Posredovalci izključeni.	2898
Oo?pod*Cna
podjetna trgovka s 60.000 Din gotovine teli vstopiti kot »odelujoča družabni«**
v le dobro idočo trgovino. Ponulbe ca epravo «Jutra» pod &ifro cPriložnost 379.»
2944
Družabnik
za obstoječe tvomiSko podjetje, e 200.000 Din proti zavarovanju, ss išče kot naslovnik tvrdke za takoj Dopi-e prosim pod znr.čko •Velikanski uspeh* na upr. «Jutra».	2960
7 50.000 Din
pristopim kot družabnik k dobro l d oči trgovini aH obrti r me«-tu ali na deželi Ponudbe na upravo c.Tutra> pod značko cPromet 1885».
Poso.i:lo
iščem proti vknjižbi. Obresti event. mesečno. Ponudbe 03 uprHvo <J"tra» pod značko <Varno 1884>.
3195
Družabnika(co)
išče dobro vpeljana veletrgovina vina v večjem mestu Slovenije, s kapitalom od 100—150.000 Din s so<Wovanjem. Ponudbe na upravo €«Jutra» pod značko •Bodočnost zasigurana».
3232
Gospodična
srednjih let t 20.000 Din gotovine, inteligentna, le-pe"a sta?a in Čelne zunanjosti, dobrosrčna, miroljubna, dobrs gospodinja in kuharica, bi se rada seznanila z dobro situiranim gospodom od 40 let naprej, ki ima istotake lastnosti. — Samo rp?:ie ponudbe s polnim naslovom in sliko, ki se vrne, na upravništvo j «Jutra* pod šifro «Milica ln Dragica«.

Zakonski par j Sem mlada, bogata
bros otrok, išče opremijo-	b5 rada en'?a
do sobo. Cenjen« ponudbe
ca apr. «Jutra* pc-d šifro cBr. 1871*.	2183
Dva dijaka
t&ti& opremljeno sobo s posebnim vhodom. — Po-teudbe r.a upravo »Jutra* pod »Električna razsvetljava*.	S1S0
Soba
kepo opremljena, a posebnim vhodom, se odda. — Naslov pove uprava »Jutra* 8113
Soba
krasno opremljena, r vili b* odda za €00 Din mesečno. Naslov pove uprava »Jutra*.	3110
Sobo za pisarno
Išče lesna trgovina. Ponudbe na urravo »Jutra* pod »Les 1827*.	3132
Gospod
ie sprejme po zmerni ceni na stanovanje s hrano ali brez. Naslov pove uprava »Jutra*.	3131
Stanovanje išče
uradnik brez otrok. Ponudbe na upravo »Jutra* pod «500*.	3074
kateri res fletno fcroštati zna Na upr. »Jutra* pod Šifro «2lva*.	3125
Inteligentna gdč.
prednjih let Seli boljšesra znanja z resnim starejšim gospodom lepega značaja, istotakim ljubiteljem glasbe. Obojestranska diskretnost. — Cenjene dopise na upravo »Jutra* pod značko »Bližnja spomlad*. 8151
Čedni gospodični
dobre gospodinje, lepih rednih dohodkov, najboljših let, želita znanja 3 gospodi srednješolske, akademske sli trgovske na-obrazbe. Resne opnudbe s sliko na upr. «Jutra» Maribor, pod »Plemenita 33» »Nesebična 72*.	3233
Mlad gospod
Žel! resnega znanja t> popolnoma samostojno, mlado in bujncraslo devojko. — Dopise na upravo »Jutra* pod značko »Pomlad 1870*.
8191
38 leten gospod
Želi znanja s do 841etno gospodično ali vdovo. — Prednost imajo trg. stroke e svojim stanovanjem. — Cenjene dopise na upravo »Jutra* pod »M. K. 1926».
3188
Trgovina
■ mešanim blagom in gostilniškimi lokali, B vsem Inventarje m in stanovanjem se da brez koncesije takoj v najem. Naslov pove upr. »Jutra*.	2925
Lep poslovni lokal
▼ pritličju, obstoječ iz treh prostorov, z velikimi izložbami v Gledališko nllco, odda za nizko najemnino Pokojninski zavod v Ljubljani.	519
Trgovina s steklom
porcelanom in galanterijo, dobro vpeljana, brez konkurence. na zelo prometnem krajo, se proda z v?o zalogo in inventarjem. Cenj. ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro »Dober promet*.
8059
Lokal - trgovina
»e odda takoj na glavnem trm. Več pismeno. Naslov pova upr. »Jutra*. 3128
Trgovski lokal
• potrebnimi skladišči se išče v mc-tu, ev. ee sptej-nxe družabnik, kateri raz-
Gospodična
24 let stara, e prpmoženjem 15.000 Din se Želi poročiti z dobro situiranim gospodom. najrajše z državnim uradnikom. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Resnost* S235
Ločena žena
inteligentna, samostojna in dobra gospodinja, hrepeni po ljubem 'lomu z Izobraženim gospodom. Ima pohištvo in perilo. Anonimno brezpredmetno — Ponudbe pod «Neue? FTeim 40» na upravo »Jutra*.	3010
Mladenič
resen, vojaščine prost, trg. naobraien. želi znanja v svrho lenitve z gospodično ali vdovo do 35 let, * premoženjem eli trgovino - Le resne ponudbe nod »Ženin* na upr. »Jutra*.
3039
Orožnik
Slovenec, ilužeč v Južnih
______________krajih, se teli radi sko-
po'.aga z istim. — Ponudbe j rajanje povrnitve oa službo ne ? ° »Dobro vpeljan* r.a j v Slovenijo ln radi poznej-upravo »Jutra*. 8209 še ženitve seznaniti e pri-_________J memo naobrateno gospo-
I lično, v starosti od 18—26 let. I^edn©i*t Imajo Sivflje. Dopise prosim na onravo trgovina I «Jntra* pod šifro »Sr^tan na Mestnem trgu, dobro j sakon*.	8123
se radi prevzet'» i .fru-.T-ga podjetja ugodno proda? Ponudbe r.a uprave »Jutra* pod »Delikatesna trgovina*.	8228
Specialna delavnica najfinsilega pohištva — Zahtevalte najnovejše «zorcs lz Pariza!
Otomess
timolce
Eivani
Ogled
Bsiins
zasega
t«£li 30
nedeljah in prazniki!) EDgDČ Piliti EO cenik!
lia obroke!
Qice
Jedilnice
Gos- o-. site in klobrve sobe
Prevzem popolne
o iSSB stana-vsn ps namilil
720a
Oklsnlea les!
I Eli! S11S. mm iim mm |r i j LJUBLJA 0
»»
Gospodična j Prepisovanje
23 let stara, pridna in po- i not ;n epieo* » tlovenskem, §t«>na, čiste preteklostij 2 i srbohrvat., nemškem, itali-lastnim stanovanjem v Ljub- \ j:mskem in franc^kem je-Ijani, se želi poročiti s ziku. kakor tudi prevajanje dobim in značajnim gospo- | in dopisovanje v teb jezi-dom aii vdovcem do 38 let Lih s pisalnim strojem, p« v državni službi ali kaj prevzame Ponudbe spreje-sličnega. Neanonimne dopi- ma upr. »Jutra* pod šifro ee pod »Tajnost* na upr 1 »Stalno 921»	1569
»Jutra*.	3160
Zasebni detektivski zavod
2 G opno {»oizvptlbe.
Lepa vijollna
v etuiju. dobro ohranjena, se proda. — Naslov pove uprava »Jutra*.	2S67
Klavir
se proda. Več se poizve v eostilni pri K.roiu na Sv. Petra cesti 46.	1242
Klavir
(Bergerflfigel) se radi selitve poceni proda, event. zamenja proti pianinu. — Ponudbe na upravo »Jutra® pod »Berger*.	3173
Klavir
zelo riobro ohranjen, done? glas. rani razmer fce cono proda. Ka&Iov pove uprsiva j cJntra».
vrži
opazovanja, tH^lp''ovanja it ', v najraiiifnejSib ta^ehDih za-!fva!u — Iva*' Toplikar, vi5jj krim. na.^urnik v p.. Ricaska »esU S.	3O20
Lastniki gramofonov kupijo samo
glasbene plošče po in 55'—.
8182: Din
Orair.ofon
kopim. Ponudbe b peno na i tipravo .Jutra, ped Mačko ♦Gramofon 1026». S181
SKavaa jsrIgks
?? s
P
i: e
Export — fniporf |
Trgovinski S a s o p i s Com- : raercio [falo - Juj:op!avo — i Viale XX Settemhre ffi, ob- j javlja nr.siove uvoznih in j izvoznih tvrdk, kakor tudi j ponudbe in povpraševanja j jI S g po robi vpakršne bran2e.— jil T Ofr!a*na pristojbina zz ob jEvo S lire.	2532
15?'
J .,
O"
na
RlestfflS trg š^es. 57.
Več slabokrvnih otrok
od S let naprej prevzame v vso oskrbo restavracija Planina Sv. Križ (tOOO to v.) nad Jesenicami na Gorenjskem — Preskrbljeno je t dobro hrano, planin, mlekom, domačim maslc \ n>e-dom in zračnim, toplim stanovanjem, za več časa Cene po dogovou. Cenjene pozmdbe na gornji naslov.
2920
Javna zahvala.
Tem potom Izrekam najtoplejšo zahvalo Zavodu za eocijalno-hi^ijensko zaščito dece v Ljubljani, gg. zdravnikom. ravnatelju dr. Am-brožiču za zdravljenje mojega sinčka Obenem se zahvaljujem tudi sestram V Li"b!janl, 7. febr. 1926. — Mirko In Cilka Peruzzi.
8145
2 boljša gospoda
se sprejmeta na fino meščansko hrano. Naslov pove uprava »Jutra*.	3065
6 bol'š!h gospodov
se sprejme na dobro domačo hrano — dnevno 20 Din. Naslov pove uprava »J utra*.	3057
Javna ljudska knjižnica spi. žen. društva
Rimska cesta 9 v pritličju desno, posluje vsak torek. Četrtek in soboto o-l 5.-7. ure popoldne. Vsak me^c se kniižnica pomnoži z novimi knj"
lil I
v
fOf i
m t
a W V ©
l
iiu
da lfliko kupiš '.az!ič[« bago za ob'eke naiu gednejše v trgovini
?? iCrošes.
SCe.is Rtisri<ova {Sfiartinotfo} c. IS. j ®
Kcih Vsrku, Srflss ti, je JiIS swetowri<
HARLET- DAV1DSOM
3 12 H?, mode! S326
kateri nudi svo :m vozačem Vomfort, s gurnost ftri naini-ji naoavni ceni. N^očtp takoi, da si zssigurnte pravočasno dobavo že. s početkom sezi;e. Na ogled Generalnem zastopstvu:

, Žužek,
;avčar,ei?a ulica ŠJ. ti
M\mM\, iopt ratunsR! io povoščeni isitKi (rale)
Pogubo
vsaka družini
prinašajo nalez |he bo-lezni. Kako se jih ub a-nite izveste iz knjige: Dr. Jasi? Tščars
Ii fiilii
: boleznim:
Cena s po-tnino \Ted D n 19 50 Karoiila ca ki-;s-garna T s':ovna »t.
za regis"rir-
ne blaga.oe
in raiiutkt) sti©• 8. Bane, matrice in spec. papir za razmnoževanje. Barvni trakovi Pšco in Brscs ter ogljeni pap r .
L. BARAGA, lju!ii;ana, Šeiercburgc^a uiica št G.
T>lpfoa it	U 27 «	!'fil«!on tt
^M&vtrscmsacaiasifsailEBKaiiEciBBiaBidosiaitiaHcssiRMasBVKaaBi
■	J
| gp^r llatoiiški dskiiški pesszljenat "^g i
l	ISey esiby
■	v bližini jezer« Franco.-člna se nauči popoiroma. — Tuji 'JizikK i Trgovski predmeti — S:eno-dactylo
Gadbi — Ročna dela itd. Učenke se sprejema o tndi če,; r>očHn'ce
Raenateljs«*a Crfei 21.
□OODnDDDOQDOOnnCX!ODnCX3DODDDDQl

na lepsni trgu v Liubliani llžna
g □ □ □ □ □
zs iako ugodno cena. Naslon 794-a y upravi.
^□□□□□□□maaDDoncoccrojDacico
z večletno prakso, perfektna slovensko-nem5ka stcnoiipisiinja ššes Brin:e?n?} — Ponudbe prosi A. Gradišar, Ljubljana, Rimska cesta 2. tHutZsiGbi&v

ejicsaasasE7G£taaai3Eai3afBr3fl3iECKS3a3afi»!SKBeacvBa

st
4:m
« S
3SI.
2 I

"	veščih rezan a ta vole tov na jarrneniku	J
■	(Spaltgater) i š č e ra o, De.o se vrši	S
S	v akordu proti plači 63 Din za 1000 \
j	kom.ioov. Vprašanja odnosno ponudbe	«
!	na; se pošljejo na up-a o parne žage	S
®	Rog, poita Toplice pri Novem mestu	«
»	5
e	-a
Pci^op tefikaitfei
Cigaretni papir: «5 i ? i r»
U/ i- i. J u?,
KI2
553
mč1
izučenega mehanika, ki irvršuie samostojno vse poprave pri svtotr.obilu in ki je po ni ročnosti tudi s<rugsr, z vstopom l m.irca Ssciervsva tovarna Gisbus. d. d. ns Vrhniki.
SaaHBIžaESBE3SSSE2-ffl5E!B®to^asaaHg» (C
802-1
ZAHVALA.
Vsem, ki so jih presenetili ob petdesetletnici njihove poroke ; darili in čestitkami, se najlepše zahvaljujeta
Iran in Marija Tnufer i Zagorje ob Savi, februar 1526.
r"
IVO JANČIČ LOJZKA LOVREC poročena
frruj	stoprce

mmm povraioiki
:6če'o w SSr^ve-rsii we6 potesie« na s3e2eiis iadustpi!s -.ih podjetij ter wil
in Ssiš s? rfscst.h.
Por.udbe.s ceno in orisom sprejema: 3r. Jaan Ce^na, Go^podjtsita pisarna v
L jubl sni.	82&
® a T) E E B E a S E a E 55 3 S S B
Llii
TRABIS
i
se nudi co nainižjsb dnevnih cenah — i
gj
Prodain: odd Jek proizvodov tvornice | >tGo!ub" d. d, Zagreb, G jeva ul. 8. g
lis Dunaju izutena
I
?
U
za teio in obraz (parno) se cenj. občinstvu
najtopleje priporoča. Gre tudi na dom masirat flntanija E sir g ep, Miklošiče va cesta št 7./III
r-v
afiik mtidroce, ž mnice kakor tudi vse druge tapetniške zd lke nud po znatno znižanih cctish
Fran iager, l:petsit
t uSjtjans,
Kolodvorska u'ica 27 Popravila točno in ceno
1
NiSVa zadruga PRDOA ali OHD.1
V	svo;o tvornico obutve, obstoječo v Nišu, z:aven državne trtaice v bliž ni kolodvora.
Tvori' ca je nopo'noma nstalirana rred tremi leti, s stroji najboljših tvcrnic ter obratuje s pomočjo insta'irane elektrike in mote takoi nadal^vi-ti i.brat
Kapaciteta >-delave j? 200 parov dnevno, pa se more v s:učnju večjega povpraševanja iud' povečati. Dosedanja produkc ja je bila prvorazredna, j-boljše in najmodernejše obutve; prodaja e uvedena v Beogradu in vs^h večjih mestih naše Kral evine. Pogoji so ugodni.
795 a	trška zadruga,
V	mesccu februarju 1926.
ITr e® f

i s I
v seli uvoznih, izvoznih in tranzitnih po-,i 1 ;k oskrbi Irtro. skrbno in no najnižji rarifi Rnjko Turk. carinski Dosrednik. ijublja-ia. Masarykova cesta na-sDroti carinarnice Vse informacije brez-ti1a?nn'
^ i f f l
S is SI »P f
imm
iS3 230 230 UP (ko?»jskš!i sil)
v jako d"brem st niu, se radi nabave ačjeea stroja oroda Ogleda se iahko do konca marca v pogonu. Vprašanja na:
paromlis?, ¥s,poljs
641-a stasica StrtslrOina-Vrpoite
7 •VtAi
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da eJsrar m v pccedaMe!i dra 8. t, m.
OVlrlO l f
m Bregu štev* 20.
Csns nizke. Postrežba ioisa.
Za obilen obisk se ce?*!. občinstvu najtopleje priporočam.
^ Breg 20, LjaiIfans ?
»i 1
h
|
i
n
r;
li
Trgovska agerttura in feensieje^a trgoei^a s prvovrstnimi zastopstvi šščs j 767-s	vsled povečanja
hompanJonafiiDl
s kapitalom od tOO do 200 000 Din. Ponudbe pod .Zanesljiv uspeh' na upravo .Jutra*.
CSeiniika družba potrebuje Ljubljana
ti/*0"*"
s popolnim obv adanjem slovenskega, nemškega in madžarskega jez ka. —
Staino mesto. Nastop takoj. Oferte poslati na upravo .Jutra* pod (.Karesjsondcntinja".
□ □
C
Q
□
□ □ □ □
O □
O □
□ □ □
ioojDonanncoaannnnDaannnDDaccc

kateri le oSjcesn sosins* treznega in rnarki-vega	mc taiioj Emerik Zelitka,
veletrgovina žgan;j I.iiib^ana Šiška Celovška Ct-sta 34. lštotam se Jsu-sujeja tudi
ppazrse steklesi'ce.
vse interesente, da je pri pismenih vpra šanjih, ki nai jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku Din 2'—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, oa se jim po pošti
pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede nasic-vov od ,malih oglusov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Oin 2*—
BHBBEHBBBSEBBBESHEraZBSSBSffiaBSiS
njigami.
319-1
igp^^MMM
Skladišče
prortono ■ i o^ficlki. b« .- ( 'a t Ribji ulici It. 1.
317?
Obrtnik ln trgovec
■tu S2 !rt, »e lel! poroMtl t boljBo gOf-VO' lično aii t'!ovo, po iT.o.-a,.no»tl s trg. naol raibo in nekoliko kapitalom. DopIf» pod • Pobra bodočnost, oa upr. •Jutra..	2954
50—100 Din dnevno zaslužite
e prodajo novo iznaiVriP-pa. pri v.aki hi3i. troMilnl io trgov, potri-bncfra [ir"d-meta. Sdor ieli prf^7eti prodajo, naj naro?i vjorot* za SO Din. Protmpt si> porabi tudi doma. V slučaju, da ne konvonira, se vrne denar. — PoSilja ee proti predplačilu ali povz.-tju Pojasnila daje oslasn; ra vod Vinko Kovsfiič. Maribor, Slomškov trt? 16 — ako priložite sa manipul pristojbino S Din. S088
BaBBHKSaBESSEE
I. Stjepyš;rr
Sisak

Potrtega srca nainanjamo, da je danes zvečer dd šesltedenski mučn bolezni preminula, previdena s svetotajs.vi, v 71. leiu svoje starosti naša dobra, ljubljena mama in babica, gospa
!€eiQr ^osa spoznati
mesta In kraje » Hr^st^ki. Bosni. Vo> resici. Srb Jt. Dalmaciji Itd., aaj atro£i
Sb. i^sfik;
Jugoslavija
Zemljepisni pregled. (L dei. Ma 524 straneh podaja : nii?a, ki ji je pri-ložen tudi zemfevid, podroben poois n'še države. Knjiga velja s poštnino vred 52 Din, boljša Izdaja 67 Din 50 p tfaroCa ss prS T siovni iadrug' v lin&l aaf, PrešcPROTa alica it. 54
Pogreb nepozabne pnkoinice se vrši v nedeljo, 7. t m. ob 15. uri (3. pepo dre) iz hiše žalosti Retje št. 8 na farno pokopališče v Trbovljah.
Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 8. t. m. ob. 8. uri v trboveljski župni cerkvi.
Trbsvl]e-Vosie, dne 5. februarja 1926.
ŽslB^oči ostali,
gnnpr
i
ZAHVALA.
Za vse dokaze iskrenega sočutia ob smrti našega preljubega očeta, gospoda
kakor tudi za čaščeče spremstvo r.a njegovi zadnji poti se vsem najtopleje zahvaljujemo.
sie.. Globoko žalu oži ostali.