Li;UJ.NI£XVO IM UPRAVA; LJUBLJANA,
Knafljeva ulica štev. s
telefon 31-22 do 31-28
gOEOPISl SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA
INSERATNl ODDELEK LJUBLJANA,
8ELENBURGOVA ULICA ST. 3 TELEFON 38-32, 38-33 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ŠT. 11.739
OGLASI PO CENIKU
HESECNA NAROČNINA 40 DIN
G
N
N
N
E
Generatisi!!! Stalin Rdeči armadi
Dnevno povelje ob 28 letnici ustanovitve Rdeče armade
Moskva, 23. febr. Ob 28 letnici Rdeče armade je ljudski komisar za obrambo ZSSR generalisim Stalin izdal naslednje povelje:
Tovariši rdečearmejci in mornarji Rdeče armade, podoficirji, oficirji m generali!
Danes proslavljamo 28. obletnico obstoja Rdeče armade.
Kdeča armada, ovenčana s slavo zmag nad nemškimi in japonskimi imperialisti, pričakuje 28. obletnico v procvitu svojih sil. Iz dolge in trike vojne je Kdeča armada izšla kct prvovrstna armada visokih mort ¡¡-borbenih vrlin s popolnoma sodobno oborožitvijo, z najbolj izkušenimi in ojekienelimi komandanti.
V	vojni s fašističnimi napadalci jr Rdeča armada pokazala, da je dorasla svojim velikim nategam, poki /.aia je, da je zvesta in zanesljiva za ritnica interesov sovjetske države. Naši borci, oficirji in generali
upravičili zaupanje ljudstva ter • no izvršili svojo dolžnost pred d novino. Sovjetski ljudje so se na la -ine oči prepričali, da se lahko truno zanesejo na Rdečo armado.
X i narodi so upravičeno ponosni m svojo armado, na njene zmage te; ; pestujejo svet spomin na juna-kr. ki so hrabro padli v bojih za d novino.
Veličastne zmage Rdeče armade ¡; mogoče pojasniti predvsem, ker j to prava ljudska armada in ker
k.mi interese svojega ljudstva. Šolski ljudje vroče ljubijo svojo nado in neprestano skrbijo za repitev njene moči. Ta skrb se je sebno jasno pokazala v težkih h velike domovinske vojne. Vse ;? ljudstvo je dan in noč delalo îrento, za zmago. Brez požrtvo-r krega dela delavcev, kmetov in inteligence ter njihove materialne ir. morsine podpore Rdeča armada ne bi mogla premagati sovražnika.
Zmage Rdeče armade je nadalje io pojasniti s tem, da skrbi za-in jo vzgaja Komunistična par-
ja.
Izvršujoč oporoko velikega Lenina sovjetsko ljudstvo pod vodstvom raur.istične partije preobrazilo o domovino iz zaostale v napred-iz agrame v industrijsko deželo, ta način so bile ustvarjene vse :tbne materialne možnosti za o -‘šno borbo Rdeče armade s s' .'ažnikom.
V	letih velike domovinske vojne : Komunistična partija čvrsto strti našo deželo v enotno vojno ta-brrilče ter usmerila vse napore ¡b istva in armade k enemu samemu - umnemu cilju — k uničenju so-vnžnika. Komunistična partija je s ‘etskim borcem tolmačila smisel
cilje vojne, gojila v njih ljubezen (■ ; domovine, utrjevala v njih borbeni duh ter jim vlivala pogum in
o.	- iplino. Vse to je bilo važen pogoj za našo zmago.
Sovjetska zveza je zaključila vojno z zmago nad sovražnikom ter ’ -topila v novo mimo dobo svojega g -pedarskega razvoja. Sedaj pa no ji pred sovjetskimi narodi nalogu — utrditi izvojevane položaje — kreniti dalje naprej k novemu go-■ ; darskemu dvigu. Ne moremo se •¡mejiti samo na utrjevanje teh položajev, ker bi to privedlo do zastoja— mi moramo iti naprej, da bi u-tvarffi pogoje za nov silen vzpon narodnega gospodarstva. V najkraj šem roku moramo zaceliti rane, ki jih je prizadejal sovražnik naši deželi, obnoviti predvojno raven razvoja narodnega gospodarstva s tem, da v najkrajšem času v znatni meri prekoračimo to raven, da povečamo materialno blagostanje ljudstva in da še bolj okrepimo vojaško in gospodarsko moč sovjetske države.
Pod novimi pogoji mora Rdeča armada bndno bdeti nad ustvarjalnim delom sovjetskega Ijndstva ter zanesljivo varovati državne interese Sovjetske zveze, meje naše domovine pa napraviti za sovražnike nepristopne.
Med vojno je bila glavna naloga borcev, oficirjev in generalov Rdeče armade izvojevanje zmage, spretno uporabljanje svojih sil in znanja za popolno uničenje sovražnika, V miru pa je prvenstvena naloga vseh borcev, oficirjev in generalov brez izjeme v neprestanem izpopolnjevanju svojega vojaškega in političnega znanja. Vsi rdečearmejci in podoficirji se morajo neutrudljivo učiti vojne spretnosti, spoznavati svoje orožje in brezhibno izpolnjevati svoje službene dolžnosti. Od oficirskega kadra se bolj kakor kdaj koli zahte-
va, da dobro vežba in vzgaja podrejene. Med vojno so oficirji in generali Rdeče armade dobro obvladali spretnost vodstva čet na bojišču, sedaj pa morajo vsi oficirji in generali dovršeno obvladati spretnost vežbanja in vzgajanja čet v pogojih miru.
Velika domovinska vojna je obogatila vojno spretnost s številnimi novostmi. Borbene izkušnje, pridobljene na bojnih poljanah, so zakladnica za vežbanje in vzgajanje čet. Zato je potrebno vso pripravo armade izvajati na temelju spretnega uporabljanja izkušenj iz pretekle vojne. Te izkušnje je nujno potrebno prav tako vsestransko izkoristiti za teoretično vzgajanje oficirskih kadrov in za nadaljnji napredek sovjetske vojaške znanosti. Treba se je zavedati, da se vojna spretnost neprestano in hitro razvija. Rdeča armada ne sme korakati samo sporedno z razvojem vojne spretnosti, ampak jo mora tudi naprej razvijati.
Rdeča armada ima v svoji oborožitvi prvovrstno tehniko, ki je temelj njene borbene moči. Treba je to tehniko odlično poznati, ravnati z njo vešče in jo čuvati kot zenico svojega očesa. Uspehov v urjenju in vzgajanju si ni mogoče misliti brez jeklene discipline in strogega vojaškega reda, a ohraniti to je najvažnejša dolžnost celokupne armade. Opora discipline in reda morajo biti v prvi vrsti naši komandni kadri, vključno vodnike in podoficirje, ki so najbližji in neposredni predstojniki in vzgojitelji rdečear-mejcev.
Borci, oficirji in generali Rdeče armade imajo velike zasluge pred ljudstvom in domovino, toda to ne sme privesti do domišljavosti in do nedelavnosti. Ne se ponašati s svojimi zaslugami ampak zavestno izpolnjevati zaupano dolžnost ter dajati vse sile in znanje za dobro Rdeče armade — glejte, to se zahteva od vsakega sovjetskega borca.
Tovariši rdečearmejci in mornarji Rdeče mornarice, podoficirji, oficirji in generali!
V imenu sovjetske vlade in naše Komunistične partije vas pozdravljam in vam čestitam k 28-letnici Rdeče armade.
Da bi se poudaril dan Rdeče armade, ukazujem:
Danes, 23. februarja, se mora v prestolnici naše domovine — Moskvi' in prestolnicah zveznih republik ter mestih — herojih Leningradu, Stalingradu in Odesi izstreliti v pozdrav 20 topniških strelov.
Živela naša zmagovita Rdeča armada!
Živela naša zmagovita Vojna mornarica!
Živela naša slavna Komunistična partija!
Živelo veliko sovjetsko ljudstvo!
Živela naša močna domovina!
Sprejem pr¡ načelniku generalnega štaba
MGskva, 24. feb:. (Tass) Dne 23. februarja je načelnik generalnega štaba anTnijsSd general Antonov priredil sprejem ob 28. obeltnici Rdeče armade. Sprejemu so prisostvovali predsednik vlade Mongolske ljudske republike maršal Cojbalsan, namestnik predsednika vlade Mongolske ljudske republike generallajtaant Če-denbal, namestniki ljudskega komisarja za zunanje zadeve ZSSR Višinski, Dekanozov in Lazcvsld, poslanik Sovjetske zveze v Mongolski ljudski republiki Ivanov, maršal letalstva Novikov, maršal topništva Jakovljev, maršal topništva Ctetjakov, maršal inženir skih čet Vorobjov, armijski general Kraljev, admiral Galer, generalni polkovnik Šikin, generalni polkovnik Stemenko, generalni polkovnik Kuz-njecov, generalni polkovnik Golikov, inozemski vojaški mornariški atašeji, odgovorni sodelavci ljudskega komisariata za obrambo ZSSR, ljudskega komisariata za voj aško-morn ariško brodovje in drugi.
2o strelov iz 24© topov
Moskva, 24. febr. Tass poroča: V proslavo dneva Rdeče armade je včeraj prestolnica naše domovine pozdravila hrabre sovjetske borce z 20 topniškimi streli. Ko se je nad Moskvo spuščal večerni mrak, je odšlo na sto-tisoče Moskovčanov na ulice, trge in bulevarde Moskve, nestrpno pričakujoč trenutka, ko bo prestolnica pozdravila sovjetske borce z bojnim pozdravom, ki je prešel v zgodovino naših narodov kot simbol zmage in slave. Istočasno so se dvignile v zrak nad mestom in visoko nad starodavnim obzidjem Kremlja neštevilne rdeče, rumene in zelene rakete. Nad Moskvo je padal zvezdni dež raznih barv, medtem ko je 200 žarometov razsvetljevalo večerno nebo nad prestolnico. Rdeči odsvit različnih svetlobnih odtenkov je včasih zamiral in se zopet pojavljal. Topovski streli so eden za dragim grmeli iz 240 topov. Tedaj so se Moskovčani spominjali dni nekdanjih težkih borb, snemali so pokrivala in s tem počastili hrabre borce, ki so padli v vojni za domovino. Žene, otroci in mladeniči in dekleta ter osiveli starci so bili v tem trenutku ponosni na svojo domovino, na svojo partijo in na svojo armado, ki se je ovenčala s slavo velikih zmag nad nemškimi in japonskimi imperialisti. Nad Moskvo se je blestela jubilejna številka »28«, sestavljena iz rdečih, vijoličastih, rumenih in belih barv lz ogromnih žarometov. Radij ski valovi so prenašali po vsej državi praznične topovske strele iz Moskve. Od moskovskega pozdrava se je 20 krat ponovil v gorskih globelih Pamirja, v sibirski tundri, za Elbrusom, na ledenih predelih Arktika. Svečani streli ob proslavi Rdeči armadi so grmeli včeraj v prestolnicah zveznih republik in mest na čast junakom v Leningradu, Stalingradu, Sevastopolu in Odesi.
Večno prijateljstvo med poljskim in sovjetskim vojakom
Varšava, 23. febr. Ob priliki proslave dneva 28-letnice Rdeče armade ije vrhovni komandant poljske vojski Rola Zymierski govoril po radiu in je med drugigi izjavil:
Potek druge svetovne vojne in njen izid, udarna sila in velike izgube, ki jih je imel sovražnik v posameznih bitkah, ter končna zmaga, ki jo je iz-vojevala ta armada nad vojaško silo Hitlerjeve Nemčije in Japonske, je dokaz, da je Rdeča armada sodobna armada prvega reda, visokih moralnih in borbenih lastnosti, ki je oborožena z novim orožjem in kateri ne-čelujejo preizkušeni in znani vojskovodje.
V srcih poljskega naroda se je pojavilo med drugo svetovno vojno še nekaj več kakor občudovanje zavezniške moči. Rdeča armada je krenila po osvoboditvi svoje domovine še dalje na zaipad. S svojim zaletom je prinesla svobodo našemu izmučenemu narodu. Vse to je dosegla za ceno doslej še nedoživljenega junaštva in za ceno krvi, ki jo je prelivala na naši zemlji, za ceno sto tisočev žrtev in življenj najboljših sinov, katerih grobovi so posejani po vsej Poljski. Rdeča armada je osvobodila naše brate in sestre, sinove in hčere okovov suženjstva in uničenja, ki ga nam je pripravljal sovražnik.
Sovjetska zveza nam je tudi omogočila, da smo ustanovili v sovjetski deželi prvo armado poljske vojske, ki je bila skupno z demokratičnimi oboroženimi silami, ki so se borile proti okupatorju v deželi, klica prerojene poljske vojske. Sovjetska vlada je izvežbaia to armado in jo oskrbela z vsem, kar je neobhodno potrebno za vojaka, zlasti pa z novim orožjem. Ker se je borila ramo ob ra-
Slovo Primorske od narodnega heroja
Janka Premrla-Vojka
V nedeljo 24. t. m. je bil v Št. Vidu pri Vipavi slovesen prenos in pokop posmrtnih ostankov narodnega heroja Janka Premrla-Vojba. Velikanske množice primorskega ljudstva, slovenskega in italijanskega, ki so se pogreba udeležile, so potrdile, da Vojkovo delo živi, danes v vseh primorskih srcih, da Vojkov duh vodi danes primorsko ljudstvo v njegovih poslednjih naporih za osvoboditev.
Slovesnosti so se pričele ob 10. dopoldne na nekdanjem letališču pri Vipavi. Pred katafalkom, na katerem je bila krsta s posmrtnimi ostanki narodnega heroja Vojka, je komandant IV. armije generallajt-nant Danilo Lekič izročil odlikova-
nje narodnega heroja očetu padlega junaka. Nato se je razvil mogočen. več kilometrov dolg sprevod, v katerem so nosili stotine vencev, na tisoče zastav in napisov in v katerem je korakalo več godb in pevskih zborov na šentviško pokopališče. Ob odprtem grobu se je od padlega heroja Vojka poslovil najprej njegov soborec Branko Babič, nato pa tovariš Albert Jakopič-Ka.jt.im.ir, bivši načelnik štaba IX. korpusa. Slovesnost ob grobu se je zaključila s petjem žalostink in s častnimi salvami. Џ
Sledilo je slovesno odkritje spominske plošče na šoli v Vojkovem rojstnem kraju v Št. Vidu. Ploščo je v imenu primorskega ljudstva
odkril predsednik Pokrajinskega narodno - osvobodilnega odbora za Primorsko in Trst tovariš France Bevk, ki je imel tudi daljši govor. Sledila je predaja Vojkove slike njegovi materi in žare s prstjo z Vojkovega groba posebni delegaciji, ki bo žaro ponesla maršalu Titu. Nato so govorili v imenu Slovan-sko-italijanske protifašistične unije tov. Evgenio Laurenti, v imenu Komunistične partije Julijske krajine tov. Ivan Regent, zastopnik vipavskega vojnega področja in zastopnik Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora. S slovesnosti sta bili poslani posebni resoluciji maršalu Titu in podpredsedniku Zvezne vlade Edvardu Kardelju.

Proslava obletnice ustanovitve Rdeče armade v Ljubljani
mi z Rdečo armado in izkoristila njene izkušnje, se je poljska armada od nje mnogo naučila v novi vojni spretnosti in zaradi tega znanja in izkušenj lahko dosegla svoie sijajne zmage. Tega se bo poljski narod vedno spominjal.
Pomoč Sovjetske zveze in njene Rdeče armade je bila tem bolj plemenite, ker ni zahtevala za to plači !o, ampak se je v naprej odrekla, češ da smo svoje obveznosti plačali obrestmi prelite krvi >za našo in vašo svobodo«.
S tem, da je korakal poljski vojak skupno s sovjetskim vojakom po poti zgodvinslrih zmag, ki so se vrstile vse do Berlina in obale Labe, in stal v istih rovih v krvavih Ditkah, je bilo za večne čase prekalieno poljsko-sovjetsko bratstvo v orožju in večno prijateljstvo med poljskim in sovjetskim vojakom.
Obrnil se je list zgodovine. Za vedno so minili spori in prepiri, ki so stoletja motili sosednje odnose med našimi narodi. Šli smo in tudi odslej bomo šli po poti sodelovanja z bratskimi slovanskimi narodi in po poti trdnega in večnega prijateljstva, s sovjetskimi narodi.
Generalisim Stalin sprejel rumunske književnike
Moskva, 25. febr. (Tass.) Predsednik Sveta ljudskih komisarjev ZSSR generalisim Stalin je 21. februarja sprejel delegacijo rumim-skega društva za kulturno sodelovanje z ZSSR.
VEČJA PROIZVODNJA, BOLJŠE ŽIVLJENJE!
Svečanim proslavam ob obletnici ustanovitve Rdeče armade, ki so bile te dni po vsej Sovjetski zvezi, v naši državi in drugod po svetu, se je pridružila v soboto zvečer tudi Ljubljana. Predsedstvo Slovenskega narodno osvobodilnega sveta je priredilo v opernem gledališču svečano proslavo, ki so se je udeležili predstavniki naših političnih in vojaških oblasti in kulturnih ustanov. Orkester tržaške Filharmonije je odigral sovjetsko in jugoslovansko državno himno, nato pa so govorili predsednik SNOS-a Josip Vidmar, komandant IV. armije general Lekič in zastopnik Rdeče armade. Ob koncu je izvajal orkester tržaške filharmonije še V. simfonijo Čajkovskega.
S to svečanostjo, ki je bila prva v svobodi — lani smo slavili obletnico ustanovitve Rdeče armade še v tesnih mejah osvobojenega ozemlja in v edinicah, ki so bile še na položajih — je dala tudi Ljubljana svoje čestitke najslavnejši armadi sveta — bratski Rdeči armadi.
Proslavam Rdeče armade se je pridružila vsa Slovenija. Vrsta lepih in prisrčnih proslav je bila tudi na Primorskem.
Proslava
28 letnice Rdeče armade v Mariboru
Maribor, 25- febr. Tudi Maribor je svečano in dostojno proslavil 28 letnico zmagovite Rdeče armade. V petek zvečer so bile proslave po vseh četrtih in v priključenih krajih. Proslav so se udeležile velike množice ljudstva, ki so prihajale na proslave v povorkah, z zastavami, transparenti in slikami generalísima Stalina in maršala Tita ter so vzklikale in prepevale domoljubne pesmi. Glavna proslava je bila v soboto, ko je bila prirejena v vekM dvorani TD Maribora slavnostna akademija, na kateri so sodelovale vse množične organizacije, vojska in člani mariborskega narodnega gledališča. Tudi ta proslava je bila izraz resničnega prijateljstva in hvaležnosti našega ljudstva do Rdeče armade in narodov Sovjetske zveze.
Svečana proslava v Sofiji V Bolgariji
Sofija 24. febr. Ob proslavi 28 letnice ustanovitve Rdeče armade eo Narodni komite Domovinske fronte t Centralni komite v bolgarskosovjet-ski armadi za proslavo dneva Rdeče armade ter Bolgarsko - sovjetsko društvo priredili v Narodnem gledališču veliko svečanost, ki so se je udeležili: predsednik zavezniške nadzorstvene komisije maršal Toltmhin, regent Venelin Ganev, Georgij Dimitrov, podpredsednik zavezniške nadzorstvene komisije generalni polkovnik Birjuzov, minister za vojsko generalni polkovnik Damjan Velčev, člani ministrskega sveta, sovjetski poslanik Kirsanov z osebjem poslaništva, predsednik Narodnega sobranja Vasil Kolarov in podpredsedniki Narodniga sobranja, člani Narodnega komiteja Domovinske fronte z generalnim sekretarjem Colo Dra-gojčevo na čelu, predstavniki jugoslovanskega in poljskega poslaništva v Sofiji ter številne uradne osebnosti.
Sofija, 24. febr. Ob proslavi 28 letnice Rdeče armade je predsednik bolgarske vlade Kimon Georgljev poudaril, da je bolgarsko ljudstvo globoko hvaležno osvobodilni vlogi in pomoči sovjetskih čet pri osvoboditvi Bolgarije izpod Hitlerjevega jarma. Dejal je: »Ime Rdeče armade in njenega genialnega voditelja in vrhovnega komandanta generalísima Stalina bo ostalo za vedno tesno povezano z 9. septembrom, z enim izmed najbolj veselih dni v zgodovini Bolgarije.« •
Vojni minister generalni polkovnik Velčev je dejal, da milijoni ljudi gle-
dajo s hvaležnostjo na Rdečo armado, posebno hvaležno pa je Rdeči armadi bolgarsko ljudstvo, ne samo zaradi zgodovinskega sorodstva, ampak tudi zato, ker je vsak pošten Bolgar dobil od Rdeče armade osvobodilne ideje, za katere se je Rdeča armada herojsko borila v dragi svetovni vojni.«
V Tirani
Tirana, 23. febr. Včeraj je pričel albanski narod proslave 28 letnice ustanovitve Rdeče armade. Na ta način hoče še enkrat manifestirati svojo ljubezen do Rdeče armade in narodov Sovjetske zveze.
Nad 10.000 ljudi je obiskalo do-zdaj razstavo »Vojna spretnost Rdeče armade«, ki so jo odprli v Tirani v centralnem domu Društva za kulturno sodelovanje Albanije s Sovjetsko zvezo ob 28-letnici ustanovitve Rdeče armade. Obiskovalci so vpisali v zlato knjigo svoje vtise o razstavi in izrazili svoje občudovanje in ljubezen napram Rdeči armade, kakor na pr.:
»Rdeča armada, ki je bila-do včeraj glavna rešiteljica narodov pred fašizmom, je sedaj najbolj zanesljiva obramba demokracije in pravic narodov do samoodločbe.
Na tej razstavi je možno jasno videti, kaj lahko stori narod, če je svoboden in gospodar svoje usode.
Mali narodi ne bi mogli živeti, če Rdeča armada ne bi bila močna.
S svojo junaško vojno je zgradila Rdeča armada večni spomenik v zgodovini osvobodilnih bojev.«
Izredni poslanik sovjetske vlade v Albaniji Čuvahin je priredil svečan sprejem v sovjetskem poslaništvu.
Sprejemu so prisostvovali generalni polkovnik Enver Hodža, dr. Omer Nišani, člani vlade, predstavniki duhovščine, kakor tudi številne druge visoke civilne in vojaške osebnosti.
Društvo za kulturno sodelovanje z ZSSR je ob 28 letnici Rdeče armade priredilo v Tirani svečano akademijo, ki so ji prisostvovali predsednik vlade generalni polkovnik Enver Hodža. znane v ojaške in civilne osebnosti, poslanik ZSSR Čuvahin, poslanik FLRJ Josip Djerdja. zastopniki britanske in ameriške misije in mnogo občinstva-
>dl!kovanfe 476c^dr|evt podoficirjev in borcev Rdeče armade
Beograd, 23. febr. Prezidij Ljudske skopščine FLRJ je odlikoval večje število generalov, oficirjev, podoficirjev in borcev Rdeče armade za pomoč. ki so jo izkazali Jugoslovanski armadi v barbi proti nemško- fašističnim zavojevalcem.
Z redom Partizani ke zvezde L razreda so bili odlikovani generalmajor letalstva Sergej Pavlovič Kovalev, generalmajor Ovakimijan Dajka Ba-ralovič, polkovnik Nikolaj Ivanovič Birjakov. polkovnik Fedor Matveje-vič Bulahtin, polkovnik Ivan Lukič Kulikov, polkovnik Aleksander Mihailovič Koripkov, polkovnik A. Kru-sačanskij, podpolkovnik Bera Nikolajevič Boljmolov. podpolkovnik Gi-gonij Jakovljevič Gorbus, podpolkovnik Tihon Vasiljevič Popov, podpolkovnik Vasilij Giigorijevič Fedcrov, podpolkovnik Leonid Andrejevič Cerkov; z redom Za zasluge za narod I. razreda je bilo odlikovanih 27 višjih in nižjih oficirjev, z redom Partizanske zvezde ' П. razreda 28 višjih in nižjib oficirjev, z redom Za zasluge za narod II. razreda 50 višjih in nižjih oficirjev, z redom Partizanske zvezde III. razreda 64 višjih in nižjih oficirjev, z redom Za zasluge za narod III. razreda 37 oficirjev m podoficirjev. z redom za hrabrost 131 oficirjev in podoficirjev in borcev, s kolajno Za hrabrost pa 61 podoficirjev in borcev.
Sprejem v Moskvi na čast predsednika iranske vlade
Moskva. 25- febr. (Tass) Namestnik predsednika Sveta ljudskih komisarjev in ljudski komisar za zunanje zadeve V. M. Molotov je priredil svečan sprejem na čast predsednika iranske vlade Gavaina es Sultaneha, ki je prispel v Moskvo.
Sprejema se je udeležil tudi predsednik vlade Mongolske ljudske republike maršal Cojbalsan.
Moskva, 24. febr- (Tass). Predsednik iranske vlade Gavan Es Sulta-néh. ki se mudi v Moskvi, je obiskal Leninov mavzolej. Gavan Es Sulta-neh je položil venec na Leninov grob. Predsednik iranske vlade si je s spremstvom ogledal Kremelj.
Slovo sovjetskega poslanika Sadelkova
Beograd, 23. febr. Včeraj zjutraj je odpotoval z zemunskega letališča sovjetski poslanik v Jugo* lavi ji Sadči-kov na svoje novo službeno mesto.
Slovesu so prisostvovali v imenu Prezidija ljudske skupščine FLRJ podpredsedniki Moša Pijade. Jože Rus in Marko Vpjačič ter sekretar Prezidija Mile Peruničič, v imenu vlade FLR, podpredsednik Edvard Kardelj, minister Milovan Djilas, minister za mornarico Ante Vrkljan, minister za pošto Drago Marušič, minister za finance generallajtnant Sretan Žujovič, minister za notranje zadeve generaJlajtnant Ramkovič, minister za pravosodje Fran Frol. minister za gozdove in rudarstvo Vane Andrejev, minister za kmetijstvo dr. Vasa Gubrilovič in generalni sekretar predsedništva zvezne vlade dr. Mitar Bakič, v imenu Jugoslovanske armade načelnik generalnega štaba generallajtoamt Koča Popovič in generalmajor Ljubodrag D j uric, zastopniki sovjetskega poslaništva in sovjetske vojaške misije v Beogradu. Po pregledu častne čete se je poslanik g. Sadčikov poslovil od navzočih z besedami:
»Zapuščam vašo lepo in junaško deželo. Tu sem našel mnogo dišnih in iskrenih prijateljev ter sem vzljubil vaše ljudstvo. Kot sovjetski poslanik sem se vedno trudil, da bi vašemu ljudstvu čim prej pcmogel na trdne noge. Ko zapuščam to lepo deželo, želim, da bi vaše hrabro ljudstvo in vaša lepa dežela dosegla uspehe v miru, kakor sta jih v vojni, V kateri smo se sknpno borili proti skupnemu sovražniku,«
Na besede poslanika g. Sadčikova je odgovoril podpredsednik zvene vlade Edvard Kardelj;
»Iskreno obžalujemo, da zapuščate našo deželo. Ko se poslavljamo od vas, se vam v imenu narodov Jugoslavije, v imenu naše vlade in vseh nas prisotnih zahvaljujemo za vse, kar ste napravili za našo deželo, za naše ljudstvo kot visoki zastopnik bratske Sovjetske zveze. Prav tako in z isto iskrenostjo se vam zahvaljujem tudi osebno za pomoč, ki ste nam jo nudili in pomagali takrat, ko je bila najnujnejša, v dneh, ko se je ustvarjala naša mlada FLRJ. Ko kon-čavam teh nekaj besedi,se vam zahvaljujem še enkrat najiskreneje, ker vam ne morem nič lepšega povedati. Želim vam srečno pot in mnogo uspeha pri vašem delu in upam. da nas boste zopet pese tili kot naš dragi gost.«
Slovo visokega zastopnika Sovjetske zveze je bilo svečano in prisrčno. Poslanik g. Sadčikov je prišel k nam takoj po osvoboditvi. Pri nas se je mudil nad leto dni. V tem časa je prišel v stik tudi z našim ljudstvom, ne samo s poklicnimi zastopniki ljudstva. Med enimi in drugimi si je pridobil mnogo simpatij.
Češkoslovaško odlikovanje admirala Kolostiakova
Praga, 25. febr. Komandant sovjetskega vojnega podonavskega bro-dovja vaceadmiral Georgij Nikitovič Kolostjakov je prispel iz Budimpešte v Prago.
Obiskal je predsednika češkoslovaške vlade Zdenka Fierlingerja, ki mu. je izročil v imenu predsednika republike odliki van ja Belega leva in češkoslovaški vojni križ za zasluge v bojih za osvoboditev Bratislava,
Ljudstvo Julijske krajine se bo borilo do popolne zmage« ki bo dosežena šele s priključitvijo k FLRJ
Trst, 21. februarja.
Borbenost ljudstva Julijske krajine ni po narodno osvobodilni borbi v ničemer popustila, ker se zaveda, da bodo uspehi zmage zagotovljeni šele s priključitvijo Trsta in Primorske k FLRJ. Zaveda se. da borba ne sme prej prenehati, ker bi bile sicer vse žrtve zaman. V resolucijah, poslanih tov. Kardelju, naglasa svojo odločnost, da se bori za ta cilj.
Obenem naglašajo prebivalci primorskih vasi svoje velike žrtve za združitev s Titovo Jugoslavijo. Tako so prebivalci vasi Dol sprejeli toie resolucijo:
Med 164 domovi je bilo požganih 125. ostalih 39 pa je bilo poškodovanih. Na bojišču je padlo 26 najboljših partizanskih tovarišev. 27 prebivalcev, med njimi otroke, ženske in starčke, pa je pobil okupator. V internacijo so odpeljali 72, ki se nekateri še vedno niso vrnili. V posebne kazenske bataljone v južno Italijo in na Sardinijo so odpeljali 15-4 mladeničev in mož. Živimo v težkih okoliščinah, toda ne boste slišali besede omahovanja. Od vsega začetka smo se zavedali, da je naša rešitev edino v oboroženi borbi proti okupatorju. Danes, ko se zaključuje doba narodno osvobodilne borbe, borbeni duh ni ponehal, zato kličemo vsemu svetu: Dol je požgan in uničen, toda Dol je jugoslovanski!
Prebivalstvo Renč ¡je sprejelo na množičnem sestanku in poslalo tov. Kardelju tol? resolucijo: Od malega dečka do starčka, dekleta in žene. vsi so sodelovali z borci na strani velikih zaveznikov za osvoboditev izpod krutega italijanskega fašističnega jarma, ki nas je 25 let zatiral. Borili smo se za združitev z Jugoslavijo. Ne požiganje domov, ne umori nedolžnih otrok, starčkov in žena, ne množična
pošiljanja v internacijska taborišča niso strla v nas upornega duha. Padlo je na tisoče žrtev za osvoboditev in ne dopuščamo, da bi bila kri teh žrtev tekla zaman. Nismo premaganci, da bi nam sedaj kratili naše pravice. Zmagovalci smo in zato ne prosimo. temveč zahtevamo brezpogojno brezpogojno priključitev Julijske krajine s Trstom k FLRJ.
V severozapaclnem delu Julijske krajine je nad dolino reke Soče vas Log pod Mangartom. Njeni prebivalci naglašajo v svoji resoluciji, da so italijanske oblasti pričele v vasi že leta
1942.	s prisilno mobilizacijo. 19 mladeničev so odpeljali v kazenske bataljone v Potenco in na Sardinijo, kjer so jih zaradi njihovega slovenskega rodu pretepali in mučili na vse mogoče načine. Iz iste vasi je bilo v italijanska koncentracijska taborišča odgnanih 28 prebivalcev. Mnogi se niso vrnili, ostali pa so se vrnili bolni in pohabljeni. Pod občino Log pod Mangartom je spadala tudi vas Strmec, ki je štela 40 hiš in 70 gospodarskih poslopij. Nemci so vso vas požgali, IG gospodarjev pobili kot talce, neko staro bolno ženico pa živo sežgali. Italijanski karabinjerji so v tej vasi že leta 1942 ustrelili mladega fanta, ki je cepil drva pred hišo.
Na Bovškem v bližini vasi Žaga je vasica Bočič. Njeni prebivalci so pisali tov. Kardelju: Naše majhno naselje šteje komaj 9 hiš, toda vsi prebivalci smo za Titovo Jugoslavijo. Naša mladina je pripravila krasen slavolok za sprejem mednarodne komisije, kateri hočemo sami povedati, da smo tako kakor vse ostale primorske vasi za priključitev, k Titovi Jugoslaviji.
Mladina iz vasi Volče je naprosila tov. Kardelja v imenu za domovino padlih bratov in sester, naj izrazi predstavnikom vseh narodov njeno
zahtevo po priključitvi k FLRJ, za
katero je bilo prelito toliko krvi in žrtvovanega toliko imetja.
Mladina vasi Robedišče pravi v svoji resoluciji med drugim:	Nešteto
mladincev je padlo r borbi proti fašizmu in okupatorju za svobodo in boljšo bodočnost svojega naroda. Težka je bila ta borba, toda mladina je itila odločna in pripravljena, da vsak čas umre za svobodo. Pripravljena je tndi sedaj boriti se na življenje in smrt. da bi bila vsa Julijska krajina s Trstom priključena k FLRJ.
Člani Prosvetnega društva »Nadiža« v Kredu v kobariškem okraju so poslali tov. Kardelju s Prešernove proslave prisrčne pozdrave in izraze hvaležnosti za njegovo dosedanje delo za osvoboditev primorskega ljudstva. V svoji resoluciji naglašajo: Med osvobodilno borbo smo žrtvovali sioje najboljše brate in sestre, dali smo vse. kar smo mogli dati za svojo osvoboditev. Zato upamo. da naše žrtve in trpljenje niso bile zaman. Zahtevamo. da nas pravično priključijo k državi, h kateri edino spadamo, k FLRJ!
Prebivalci vasi Volče naglašajo, da je dala vas NOV 119 borcev, ki jih je padlo 28. Interniranih vaščanov je hilo 46, požganih domov je bilo 13, gospodarskih poslopij pa 22. Vse te žrtve so bile za končno osvoboditev izpod fašizma in prikljnčitev k FLRJ. Na resoluciji, poslani tov. Kardelju, se je podpisalo vseh 380 vaščanov.
Podobne resolucije s podpisi vaščanov so poslali tov. Kardelju naslednji kraji ter njihove množične organizacije: Jevšček, Smast, Breginj. Kred. Borjana, Kopriva, Voglje, Dobravlje, Trnovo, Rupa. Dörnberg, Рг-vačina, Gradišče, Zalošče, Orlek in mnogi drugi.
Italijanska reakcija ne izbira sredstev
za izzivanje incidentov in varanje
javnosti
Pariz, 23. febr. List »Humanité« je priobčil na prvi strani članek Magni-ena. v katerem je na kratko očrtana zgodovina osvoboditve Julijske krajine v maju 1945. ko je maršal Tito, ki ni hotel ustvariti spora z zavezniki. umaknil jugoslovanske sile, ne da bi se kakor koli odrekel jugoslovanskim pravicam. V članku je rečeno:
»Tedaj se je začela vrsta manevrov in izzivanj, katere povzročitelji so izven Italije in v Italiji. Predvsem so se pripravili ustaši in četniki Draže Mihajloviča, da bi izzvali incidente na meji Julijske krajine in Jugoslavije. Reakcionarni katoliški škofje eo napravili iz tega ozemlja središče protijugoslovanskih terorističnih organizacij.«
List poudarja nato. da so zavezniške oblasti v Julijski krajini ukinile narodno osvobodilne odbore, ki si jih je ljudstvo izvolilo med osvobodilno borbo, in ugotavlja:
»Zavezniške oblasti so pripeljale iz južne Italije poljske emigrante, da bi podprli Italijane in vrgli ljudsko oblast in demokratične pridobitve, ki so bile priborjene med junaško štiriletno borbo. Vsiljena civilna uprava vodi deželo v strahotno gospodarsko, politično, socialno in kulturno zmedo. Italijanska reakcija izvaja dejansko s pomočjo sebsko-hrvatske reakcije diktaturo pod varstvom zavezniških bajonetov. Te bajonete sestavljajo v veliki meri poljske čete fašističnega generala Andersa. V svoji težki zgodovini prenaša sedaj Julijska krajina še eno okupacijo in sicer poljsko!
Ni dvoma, da so premikanja poljskih čet resnična nevarnost za Jugoslavijo in splošni mir. Navzočnost Andersovih pol j kih čet še povečuje nered, ki so ga povzročili na tem ozemlju italij'amški fašsti in reakcionarji, ki imajo proste reke.
Kakor v Mussolinijevih časih preganjajo Hrvate in Slovence. Pri
osvoboditvi so bili v Enotnih sindikatih Slovencev in Italijanov včlanjeni skoraj vsi delavci v Trstu, Gorici, Pulju in notranjosti dežele. Z ustanovitvijo docela italijanskih sindikatov so bili izvršeni poizkjsd, da se sabotira ta enotnost. Pobudo za to je dala cerkev. Ko se je zvedelo za bližnji prihod zavezniške komisije izvedencev, se je teror v deželi podvojil.«
list navaja nekaj primerov terorja nad prebivalstvom in podiranje slavolokov, ki so jih postavili Slovenci in Italijani na čast zavezniški komisiji. izginotje nekega italijanskega zlatarja, za katerega je italijanski tisk obdolžil Jugoslovane, medtem ko so to dejansko izvršili italijanski stražniki, znani po celi vrsti protijugoslovanskih izpadov, itd. Nato piše »Humanité«:
»Ne mine dan. da ne bi italijanski tisk objavil izzivalnih člankov ali vesti, kakor n. pr o koncentraciji Titovih čet na meji in podobno. Italijanska reakcija ne izbira sredstev, da bi izzvala incidente in prevarila javnost. Zavezniške oblasti to trpijo, ker so Trst »vrata za ekspanzijo v Srednjo Evropo in na Balkan«.
Na koncu piše »Humanité«, da se nasproti jugoslovanskim upravičenim zahtevam skušajo postavljati predlogi o »internacionalizaciji Trsta. Na ta način naj bi to mesto ostalo v rokah tistih, ki niso iz Balkana. List poebej poudarja, da je treba ta predlog odkloniti, ker ne pomeni pravične rešitve. V zvezi s tem oa-navaja nedavno izjavo Pogassija, predsednika Mestnega osvobodilnega sveta v Trstu, v kateri je izražena tepla želja italijanskih ljudskih množic, da bi se Trut priključil k Jugoslaviji.
Kljub Bevimi in reakciji ne sme Francija omahovati, da bi ohranila prijateljstvo narodov Jugoslavije, — zaključuje »Humanité«.
Čete generala Andersa so skrivale vojnega zločinca generala Roatto
Varšava, 24. febr. Dopisnik Usta »Rzec Pospolita« je objavil pod naslovom »V inozemstvu ni poljske vojske« članek, v katerem je rečeno, da je britanska vlada poljske enote, ki 30 bile na zapadu po priznanju poljske vlade narodne enotnosti, resnično smatrala kot neko vrsto tujske legije. List odločno pripominja, da ni mogoče trpeti obstoja kakšne poljske vojske, ki bi bila pod nadzorstvom britanske vlade, zlasti pa ne take poljske formacije, ki se vež-ba in se »vzgaja« v sovražnosti proti poljski vladi in državi. S tega stališča je poljska vlada že večkrat zahtevala od britanske vlade, naj se ji izroči poveljstvo nad temi oddelki. Kljub temu so te zahteve ostale brez uspehov, čeprav povzročajo poveljniki teh poljskih oddelkov, ki vodijo politiko proti poljski vladi, resno škodo poljskemu ugledu v inozemstvu. Vedno pogosteje se v italijanskem tisku pojavljajo vesti, ki potrjujejo, da vojaki Andersove vojske terorizirajo italijansko prebivalstvo, da z orožjem napadajo demokratične organizacije v Italiji, da uničujejo njihove prostore, izvajajo nasilja in izpade v dravskih krajih in naseljih. Italijanski veleposlanik na Poljskem Eugenio Reale je svoj čas izjavil, da obstojajo podatki glede tega, da se fašistični vojni zločinec, rabelj Hrvatske in šef italijanske obveščevalne službe — general Roatta, ki je
na »skrivnosten način« pobegnil iz zapora, skriva med »andersovci«.
Prav tako ima poljska vlada dokaze, da oficirski zbor poljskih vojaških enot z generalom Kopanskim in Andersom na čelu, ki je pod britanskim poveljstvom, še naprej vodi zločinsko protunarodno akcijo — ne samo v inozemstvu, ampak tudi v deželi sami.
List pripominja, da se v lnozem stvu vedno pogosteje slišijo primerjanja teh poljskih enot z interven-cionističnimi belogvardejskimi Wran-glovimi odredi.
»še bolj čudno pa je,« piše »Rzec Pospolita«, »da 2. korpus v trenutku, ko se po vsem svetu in tudi v sami Angliji izvaja demobilizacija, dejansko novači nove vojake«.
Ob koncu poudarja list upravičenost poljske note, ki je bila poslana britanski vladi, v smislu katere se od 14. t. m. poljske vojaške enote v inozemstvu ne morejo smatrati za poljsko vojsko in v kateri je posebej naglašeno, da »Tako nenormalno stanje stvari ni v interesu poljsko-britanskega sodelovanja ter utrditve miru v Evropi«. To je tem slabše in nasprotno tem ciljem, ker je potrebno, da teijielji sodelovanje na medsebojni lojalnosti In obojestranskem spoštovanju suverenih pravic. Menda ni treba dokazovati, da je vzdrževanje formacij, ki jih vzgajajo v duhu »tretje svetovne vojne«,
Delavci Reke in Raše so zbrali 1,192.736 lir za brezposelne v Pulju
Reka. 21. februarja
Kljub temu da se delavci pasa B Julijske krajine še vedno morajo boriti s težavami, v svoji porušeni in poropani zemlji in nudijo v6o pomoč pri obnovi zemlje, ne pozabljajo pri tem na svoje tovariše v pasa A to je na delavce v Pulju, katerih je okoli štiri tisoč brezposelnih. Delavci pasu A te zavedajo težkega položaja svojih tovarišev in zato so izvedli posebno akcijo za pomoč delavcem Pulja. Pri tem so se posebno odlikovali rudarji R2še, ki se spominjajo svojih tovarišev še iz borb, ko so skupno osvobajali svojo zemljo. Delavci rudarske industrije Raše so dali za nezaposlene tovariše v Pulju 900.000 lir. Prav tako uspešni so bili delavci Rette, ki so zbrali za svoje brezposelne tovariše v Pulju 292.736 lir.
Naši delavci vedo, da jim bo samo v Titovi Jugoslaviji zajamčena boljša in srečnejša bodočnent. da jim bosta zajamčeno delo in zaslužek, in. zaradi tega zahtevajo priključitev k FLRJ, v kateri bodo dosegli, kar že uživajo delavci v Jugoslaviji.
Proces proti višjim italijanskim oficirjem v Trstu
Pred izrednim porotnim sodiščem v Trstu se pripravlja razprava proti skupini italijanskih oficirjev, vojnih zločincev, obtoženih sodelovanja z okupatorjem, pri čemer so zakrivili ob kapitulaciji Italije množično deportacijo italijanskih vojakov in oficirjev v nemška taborišča, kjer so mnogi izgubili življenje Obtoženi so divizijski general Giovanni Esposito, brigadni general Armando D’Acquine, polkovnik Francesco Pirillo, podpolkovnik Giovanni D’Amore, sodni kapetan Ricardo Gefter-wondrich. poročnik dr. Antonio Ruzzier,. zdravniški polkovnik Federico Bugliarella, podpolkovnik Filiberto Benedetti, stotnik Tomaso Carbone in tajnik Zveze italijanskih rezervnih častnikov Affati. Obtoženi D’ Amore, Salvo in Carbone so pobegnili, ostali pa so vsi zaprti.
Menijo, da se bo razprava pričela v drugi polovici marca in da bo trajala tri tedne.
Tudi iz pasa B odhajajo kolonisti v Vojvodino
V paso B se pripravljajo za odhod novih kolonistov v Vojvodino. Domača ljudska oblast je na posvetovanju z ljudstvom določila za koloniste predvsem one, ki so mad narodno osvobodilno borbo podpirali partizane in v mnogih primerih izgubili vse svoje imetje. Vseh skupaj je določenih 807 kolonistov. Prvi kolonisti so odšli že pred nekaj meseci in ¡so sedaj prišli še po svojce. Z velikim navdušenjem pripovedujejo, kasto dobro zemljo so dobili v Vojvodini in kako jim posvečajo tamkajšnje oblasti vso skrb. Do spomladi bodo odšli v Vojvodino še vsi astali kolonisti, ki so se prijavili in bili sprejeti.
Pred sestavo nove vlade Ljudske republike Hrvatske
Zagreb, 23. febir. Včeraj'je bila pod predsednišfcvom predsednika Narodnega Sabora Hrvatske Vladimirjem Nazorom seja predsedništva Narod nega sabora • za Hrvatrko, na kateri so razpravljali o ostavki ljudske republike HrvaMte in o izberi kandidatov za novo vlado. Odločili so se, da bodo dali mandat za sestavo nove vlade predsedniku dr. Vladimirju Ba kariču.
nasprotno interesom miru ln nalogam Združenih narodov; med katere se prištevata tudi Poljska in Velika Britanija«.
šiovansko-italijanska antifašistična unija generalisiimi Stalinu
Trst, 23. februarja.
Ob obletnici ustanovitve Rdeče armade je okrožni izvršni odbor Slo-vansko-italijanske antifašistične unije v Trstu pjslai generalisimu Stalinu naslednje pozdravno pismo:
Ko na današnji dan ob 28 letnici rojstva slavne Rdeče armade praznujemo ta. za vse zasužnjeno človeštvo tako pomemben dan, vam pošiljamo kot vrhovnemu poveljniku Rdeče armade, generalisim Stalin, naše najiskrenejše čestitke- S hvaležnostjo, ki jo lahko popolnoma občuti le iz najtemnejšega suženjstva rešen narod, se spominjamo junaštev, naporov in trpljenja, ki ga je prestala osvoboditeljica trpečih narodov med domovinsko vojno, ko se je borila za vsako ped svoje širne domovine, uničujoč pri tem fašistični nemški vojni stroj. Vsekdar in povsod, pri obrambi in v ofenzivi smo z napetostjo sledili vsakemu premiku milijonskih armad, občudovali neustrašenost in požrtvovalnost slehernega borca, ki ga je vodila ena sama misel — maščevati nezaslišana grozodejstva, povzročena nad svobodnim sovjetskim ljudstvom, kateremu se je moglo očitati le to. da je neizrečeno ljubilo svojo svobodo in bilo prej pripravljeno umreti kakor pa hlapčevati nasilnemu okupatorju. Vsak uspeh armade-rešiteljice je vlil nov pogum borečim se malim narodom, ki so prav tako postali žrtev pohlepnega osvajalca. Oči vseh so bile obrnjene na vzhod, odkoder je z mogočnimi koraki zmagovalca prihajala najbolj demokratična izmed vseh vojsk, čuvarka vseh pravic svobodnega, poštenega človeka — ne-
premagljiva, s slavo ; ovenčana Rdeča armada.	„ ,
Ni je bilo mogoče premagati, ko je bila še v povojih svojega razvoja, a prav tako ne takrat, ko je preživljala najtežje čase, ko se je ves kapitalistični svet zaklel proti njej. Toda branitelji zmage Velikega oktobra so sledili pozivom nesmrtnega Lenina, ki jih je vodil do zmage in s tem ustvaril pogoje za rast in utrditev mlade sovjetske države. Takrat je svet prvič videl, kaj zmore ljudska volja in ljudska pest, kadar se bori za svoje upravičene zahteve in pravice. To je zmogla Rdeča armada, ker je zrastla iz ljudstva in se borila za ljudstvo. In ko je bila napadena njena svobodna in srečna domovina, ki je vzklila iz njene krvi, je šla v boj za njeno obrambo in ni je sile na svetu, ki bi jo bila mogla premagati. Vaš veliki duh jo je ; vodil od zmage do zmage, do popolnega uničenja fašističnega vojaškega stroja.
Danes smo Primorci, Id se borimo za izpolnitev svojih upravičenih zahtev, za svojo pravico, ki smo jo pisali s krvjo v štiriletni osvobodilni borbi, prepričani, da slavna Rdeča armada, ki je bila ustanovljena zato, da brani osnovne pravice človeka, s simpatijo gleda na naše zahteve. Ta zavest nas krepi in vzpodbuja k vztrajnosti in obenem navdaja z upanjem, da se bo vprašanje Julijske krajine rešilo na edino možen način s priključitvijo k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Naj živi nepremagljiva Rdeča armada! Naj živi veliki vodja — vrhovni komandant Rdeče armade — generalisim Stalin!
Volitve v četrtne ljudske odksre v Mariboru
Maribor, 25. februarja. V nedeljo so bile v Mariboru volitve v vse četrtne ljudske odbore in volitve četrtnih delegatov za mestno skupščino. Po poročilu našega dopisnika se je od 32.878 voiivnih upravičencev udeležilo volitev 30.322 volivcev, t. j. 92.23%. Volitve, ki so bile resnični izraz ljudske volje in demokracije, so potekale v najlepšem redu. Volivci so prihajali na volišča strnjeno, v večjih skupinah, ter v glavnem že v dopoldanskih urah. Posamezne četrti so tekmovale med seboj v udeležbi voiivnih upravičencev. Zmagala je kolodvorska četrt, kjer je od 6585 voiivnih upravičencev volilo 6.208 volivcev, t. j. 95.5%. Med posameznimi volišči pa se je najbolj izkazalo volišče Meljski hrib, kjer so sami viničarji, ki je že v zgodnjih dopoldanskih urah doseglo 100%
udeležbo. Volivni izid v posameznih četrtih je naslednji: Kolodvorska četrt voiivnih upravičencev 6585. volilo 6208, t. j. 95.5 %, Koroška četrt 7906 upravičencev, volilo 7276, t. j. 92.03 odstotka; Magdalenska četrt 7086, volilo 6578 ali 92.9 %; Studenška četrt 5139, volilo 4584 ali 89.60 %; Tezenska četrt 2170, volilo 2016 ali 93.52 odstotka in Pobreška četrt 3S92, volilo 3660 ali 91.6 %. Tokrat so volile samo mestne četrti, d očim bodo po novi komasaciji priključeni kraji Marija Brezje, Hoče, Reka-Pohorje, Radvanje, Limbuš, Kamnica in Košaki volili kasneje. Vendar se v teh krajih že sedaj pripravljajo na volitve. Za včerajšnje volitve so bila vsa volišča okrašena, volitve same pa so bile izraz ljudskega organiziranega dela.
Z zasedanja Ljudske skupščine Avtonomne pokrajine Vojvodine
Beograd, 22. febr. V Domu Jugoslovanske armade je bilo predvčerajšnjim tretje redno zasedanje Ljudske skupščine Avtonomne pokrajine Vojvodine. Sekretar Ljudske skupščine Ljuba Momčilovič je poročal o dosedanjem delu predsedništva Kljub težkočam so dosegle naše ljudske oblasti v preteklem letu vrsto uspehov, med katerimi je posebno pomemben uspeh na kmetijskem področju. Vojvodina je pomagala onim krajem Jugoslavije, ki so največ trpeli v narodno osvobodilni vojni. Seveda je bilo tudi pri tem nekaj napak, ki so se zlasti čutile v poslovanju uprave državnih posestev. Zaradi neodgovornosti in brezvestnosti posameznih upraviteljev teh ustanov ■re je del narodne imovine porazgubil ali uničil. Sedaj se je položaj popravil. Z izvedbo agrarne reforme in kolonizacije se bo ukinila uprava dr-
žavnih posestev, njene naloge pa bodo v določenem obsegu sprejeli ljudski odbori. V razpravi so ugotovili pomanjkljivosti pri obnovi porušenih vasi v Sremu, kjer je bila popravljena samo tretjina porušenih hiš. V zvezi z kolonizacijo se je vrni v Voj-vovodmo preselilo 20.000 družin z 116 do 120 tisoč člani Posamezni govorniki so poudarili pomembnost priprav za razdelitev zemlje kolonistom, kakor tudi, da je setev kljub številnim pozitivnim okoliščinam, v katerih se bodo razvijala dela spomladi precej bolj zapleteno vprašanje kakor lani, ker je velik del zemlje menjal lastnike.
Sprejet je bil predlog kandidacijskega odbora, da ostanejo vsi dosedanji poverjeniki na svojih mestih. Iz menj’an je bil samo poverjenik za prosveto.
Načrtno iztrebljanje Slovencev po italijanskih okupacijskih oblasteh
Iz vsega zločinskega delovanja italijanskega okupatorja, iz množičnega streljanja talcev, obsojanja na smrt, internacij, proslulih zločinskih italijanskih ofenziv, naperjenih predvsem proti mirnemu slovenskemu podeželskemu prebivalstvu, iz vseh strašnih in nečloveških načinov, ki so se jih posluževali, — se jasno vidi, da so hoteli uresničiti svoj načrt — fizično uničiti slovenski narod.
Da je ta zaključek popolnoma pravilen, nam dokazuje tudi pismo vojaka Petroza Daria, vojaka prvega Reggimenta Granatieri di Sardegna
1.	btg. 2. Compagnia, katero ¡je poleg ogromnega drugega materiala živa priča, da so višji italijanski častniki že leta 1941. vzpodbujali podrejene vojake k umorom civilnega prebivalstva. Pismo, ki ga je pisal omenjeni vojak svojemu prijatelju avtomobilistu Romagnoli Silviu 106. aut. gr. pesante comando Trieste 20. septembra 1941., se glasi: 	Prost izhod iz vojašnice je dovoljen samo skupinam vsaj treh vojakov, ki morajo biti oboroženi z nabito puško. Streljati moramo na vsakega, ki bi vojakom kaj slabega hotel. Sedaj se bomo pač lahko zabavali. Kdor ustreli kakšnega civilista, dobi povrhu še mesec dni dopusta.. .<
To pismo je zaplenila cenzura v Trstu in ga poslala poveljstvu XI. armadnega zbora. Dne 11. oktobra 1941 je general Robotti zahtevki od divizije sardinskih grenadirjev, naj se Dario Petrozzi disciplinsko kaznuje, ker sporoča vesti, ki jih ne bi smel objavljati (»Che notizie del. genere non devono esseere comunicate«). Dne 5. novembra 1941. je poveljnik divizije sardinskih grenadirjev Tad-
deo Orlando ukoril Daria z utemeljitvijo: »Svojemu tovarišu v orožju je pismeno sporočil vojaške vesti za upnega značaja.«
Ta dejstva, ki jih je potrdil tako general Robotti kakor general Taddeo Orlando, pričajo, da je bil Petrozzi kaznovan, кет je pisal o stvareh, ki niso bile za širšo javnost, govore pa tudi, da so izvajali zločin' ski načrt že 20. septembra 1941, ko so italijanska oblastva na vsa usta sveto zatrjevala, da bodo zvesto izpolnjevala določila mednarodnega prava.
Izmišljena vest o prepovedi potovanja na Češkoslovaško
Praga, 26. febr. Ameriški vojaški ilustrirani časopis »Stars and Stripes« je natisnil 19. februarja poročilo iz Frankfurta, v katerem pravi: Po najnovejšem odloku, ki ga je izdala češkoslovaška vlada, je civilnim in vojaškim osebam, ki so ame. riški državljani, prepovedano potovati na češkoslovaško. Ameriški vo. jaški štab v Frankfurtu je danes izjavil, da tega čudnega ukrepa ne more obrazložiti
Službeni krogi v Pragi Izjavljajo, da vest ne odgovarja resničnosti. Nikoli ni bila izdana prepoved dostopa v češkoslovaško. Sploh se nobena omejitev ne nanaša na ameriške državljane. Pred kratkim je nastala potreba, da se izvede strožja kontrola nad vozili, ki so iz češkoslovaške odšla proti zapadu. Toda razlogi za ta ukrep so vojaškim oblastem v Frankfurtu dobro poznani. O njih vodijo sedaj diplomatska pogajanja.
Mladinsko predkongresno tekmovanje
Mlaaina se za svoj LIL. kongres pripravlja z delom, tekmuje pri tem delu in se poleg načrtov Kažejo že lepi uspehi.
Jeseniška delavska mladina bo naredila vse potrebne žeiezne dele za obnovo sanatorija v Sandžaku v 12.000 urah. Dijaška mladina bo izvedla široko nabiralno akcijo za sanatorij v Sandžaku. — Mladinke pletejo ¿a naše borce 100 parov nogavic.
Dijaki nižje gimnazije v Mostah so v 570 delovnih urah iz-ravnali 960 kub. metrov zemlje, zvozili 300 samokolnic grušča in zemlje, očistili 485 opek, nabrali 7.500 kg železa, 600 kg stekla in 300 dinarjev v socialne namene. Do kongresa bo njihovo delo še povečano v številkah in v uspehih.
V	Dokležovju, prekmurski vasi, bo mladina do kongresa postavila nagrobni spomenik padlim rdečearmejcem in se tako oddolžila vsaj malo spominu njih, ki so padli za našo svobodo. Ista mladina bo očistila javne prostore in mladinke bodo prale za naše borce.
V	obeh tovarnah perila v Murski Soboti bodo mladinke delale tri dni in pripravile dve prireditvi v korist gradnje šole v Sandžaku. Delavska in dijaška mladina bo popravila 300 m dolgo cesto od začetka Kopališke ulice do igrišča TD Sobote.
Presegli smo proizvodnjo za 72.3 % !
Naše življenje v tovarni kovin v Slovenski Bistrici je posvečeno delu. Stroji brne neutrudljivo štiriindvajset ur na dan. Neutrudljivi smo tudi delavci in delavke. Ker se je dovoz surovin uredil in se nam ni več bati pomanjkanja, bomo v najkrajšem ča u prešli na akordno delo, za kar ve je izreklo vse delavstvo na stanku sindikalne organizacije.
Delu za obnovo so se vesi r o odzvali. Za to smo uporabili nedelje, ker med tednom redno viviamo v treh izmenah. Fondu za obnovo smo nakazali 102.293 d. . Eno nedeljo smo delali za osi. .-telo deco, kar je zneslo 23J22 vinarjev.
Zavedamo se pomena naše -dustrije v obnovi. Saj brez -krene žice in vrvi ne bi mogi popraviti porušene daljnovode la postaviti nove, da dovajajo električno energijo tovarnam, rudnikom, mestom in vasem. Hitimo z izdelovanjem telefonske žic v. Dinamo žica, lakirana in oplet -na, je rešila že marsikateri ni tor, ki poganja industrijske stroje.
Za lokomotive dobavljamo kurišča, ki so naš posebni proizvod. Vinogradništvo potrebuje veliko škropilnic za modro galico, ki se izdeluje iz naše bakr -ne pločevine. Industriji doba -ljamo pločevino iz bakra, medi in aluminija, prav tako pa tudi neskončne trakove iz teh kovin in zlitin. Pozabiti ne smemo na naše kovane kotle, ki jih potrebujejo mlekar in žganjekuhar, perica in kmečka gospodinja.
Stremimo za čim hitrejši dvig proizvodnje. Pozvali smo celjsko cinkarno na enomesečno tekmovanje. Naloga, ki smo si jo zastavili, ni bila majhna: kdo bo v večji meri presegel povprečno predvojno proizvodnjo iz leia 1939? Tekmovanje je bilo določeno za čas od 1. januarja 1946 do 31. januarja 1946. Oba obrala sta se izkazala v enaki meri, z malo razliko je zmagala cinkarna, ki je prekoračila predvojno proizvodnjo za 74.8 odstotka, mi pa za 723 odstotka. Ta razlika nas seveda ni spravila ob dobro voljo, skoro se bomo zopet srečali v še večjem tekmovanju. Šestmesečno tekmovanje, ki ga je priporočilo zborovanje kovinarjev Jugoslavije na Jesenicah nam bo nudilo dovolj priložnosti, da pokažemo našo veliko zmogljivost, da pokažemo, da v delu nismo zadnji, da pokažemo uspehe požrtvovalnih delavcev in delavk, ki ne poznajo sebičnosti, ki jim je obnova domovine poglavitna skupna skrb.
Ameriški odbor za pomoč Jugoslaviji maršalu Titu
Beograd, 23. febr. V imenu ameri; škeiga komiteja za pomoč Jugoslav-i sta poslala Louis Adamič in Zlatko Balokovič maršalu Titu brzojavko, v kateri ga obveščata o kampanji za pošiljanje hrane jugoslovanskim otrokom. Brzojavka se glasi:
»Ameriški komite za pomoč Jugoslaviji je pričel 14. januarja kampanjo za pošiljanje hrane otrokom, da bi pomagal 1,200.000 jugoslovanskim otrökom, kü so žrtve dolgotrajnega pomanjkljivega hranjenja. Ameriško ljudstvo ve, da je potrebno zmanjšati umrljivost med otroki, ako nočemo, da bi uspel načrt nacirtov, ki so imeli namen, da se zdesetkuje prebivalstvo Jugoslavije. Storili bomo _ vse, kar bomo mogli. Pošiljamo Vam tudi prvi letak za to kampanjo-«
stiki, o načrtu dela poizkusnega in raziskovalnega zavoda za sadjarstvo v Mariboru, o agrarni reformi in njenem vplivu na kmetijstvo, o prometu s kmetijskimi pridelki in njih cenah, o vzgoji kmetijskih kadrov in propagandi, o organizaciji kmetijske službe in o odnosih do drugih strok ter o zadružništvu. Na važnej-. še ugotovitve teh poročil, ki so po drobno prikazala celotno stanje našega kmetijstva in njegove naloge, se bomo še povrnili.
Posvetovanje je nedvomno doseglo svoj smoter, ki je bil v tem, da vsak udeleženec spozna, kako važno je njegovo mesto v kmetijski proizvodnji. V jasni luči je nakazalo vsa vprašanja današnjega kmetijskega dela in nalog. V jedru so glavna vprašanja ista, kakor so bila pred približno dvema letoma, ko se je na takrat že osvobojenem ozemlju vršilo podobno posvetovanje: dvig proizvodnje, aktivizacija kadrov in vseh proizvajalnih sredstev. Potrebno je le, da se vsi kmetijski strokovnjaki lotijo svojega dela ne kot uradniki, temveč kot aktivisti in borci.
Naša naloga za leto 1946: pridelati cim vel in iim ceneje
Prvo delovno posvetovanje naših kmetijskih strokovnjakov je razčistilo vsa važna vprašanja in dalo enotne smernice za delo
Ljubljana, 25. februarja.
Smo na pragu prve pomladi v popolni svobodi. Vse gospodarske panoge, ki so bolj ali manj vezane na lemi čas so si za letošnjo pomlad naložili važne naloge. Posebno velja to za naše kmetijstvo, ki mora po zadovoljivih jesenskih uspehih nadaljevati in končati setev vseh vrst Imltumih rastlin, ki so važne za našo prehrano in industrijo. Uspešna setev in obdelava vsakega koščka zemlje sta prva pogoja za dobro letino, ki nas mora v veliki meri rešiti prehrambenih težkoč.
To je silno važen smoter, ki mn mora letos predano služiti vse kmetijstvo. Naloga ni lahka, ker še niso premagane vse objektivne težkoče, ti jih je ustvarilo razdejanje vojne in zasedbe. Ne smemo pa prezreti tudi subjektivnih težav, ki izvirajo iz še ne razčiščenih pogledov nekaterih ljudi, ki so jim v proizvodnji poverjene važne dolžnosti.
Da bi v začetku spomladanskega dela razčistilo vsa važna vprašanja, da bi svojim sodelavcem dalo smernice za delo in da bi jih utrdilo v enotnih pogledih, je kmetijsko ministrstvo Slovenije sklicalo prvo delovno posvetovanje naših kmetijskih strokovnjakov. Posvetovanje je bilo v soboto in v nedeljo v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice. Uđele-so se ga v velikem številu kmetijski strokovnjaki iz vseh predelov naše domovine. Dvodnevni spored je obsegal 15 poročil, ki so vsa obravnavala najbolj pereča vprašanja mšega kmetijstva. Vsebinsko boga-a izvajanja vseh poročevalcev so sprožila oba dneva obširno debato, v kateri so bila nekatera vprašanja obdelana še podrobneje.
V uvodnem govoru je minister za metijstvo tov. Janez Hribar pou-c ar jal, da je bilo kmetijstvo že v ari Jugoslaviji v težkem položaju.
Temelje novegá kmetijstva bo po-ebno graditi vestno in načrtno.
M arsikateri kmetijski strokovnjak sprašuje, zakaj se danes vpraša-- a ne rešujejo že v celoti tako, ka-yc smo si nekdaj predstavljali.
¡•oštevati moramo, da predvideva iržavni proizvajalni načrt že marsikaj v tej smeri. Vendar je danes še premalo sredstev na razpolago.
Sredstva, ki jih trenutno imamo, moramo investirati tam, kjer so lajpotrebnejša.
Mnogo vprašanj bomo kljub temu mogli uspešno rešiti, če bomo pra-'iino delali Naša oblast je globoko iemokratična, ljudska. Prav v naslonitvi na ljudstvo, v aktivizaciji .seh zdravih sil delovnega ljudstva e ključ za mnogo uspehov v kme-ijstvu. K delu je treba pritegniti :e naše množične organizacije, zlasti mladino in žene.
Glavna naša naloga je danes obnova. Njej moramo posvetiti vse sile in se truditi, da jo čimprej dose-mo. Pri svojem delu pa moramo edno imeti pravilen pogled v pri-hcdnjost. Važno je še nekaj. Mnogi naši ljudje večinoma upoštevajo, da bila naša država v vojni zelo ne-aakomerno prizadeta. Ne priznavajo pa pri tem dolžnosti, ki nam ili nalaga tak položaj. Proti take-nu gledanju se moramo 'vedno boriti. Naša dolžnost je, da skušamo pomagati prizadetim krajem v drugih in naši federalni edinici. Organizirati moramo pomoč od tam, kjer je možna, ip tja, kjer je potrebna.
Naša naloga je, da poiščemo v kmetijskem gospodarstvu nova pota. Za reševanje te naloge potrebujemo razgledanih ljudi. Poiskati moremo nove n-, čine dela, uvajati mehanizacijo in druge napredne pripomočke.
Z izvedbo agrarne reforme si bosta opomogla mah in srednji kmet.
Kmetijstvo mora dobiti sedaj vso
podporo: v obliki dobrih semen, v obliki dobre zadružne organizacije, z dobrim vnovčevanjem izdelkov, s sodelovanjem strokovnjakov itd. Važno je zlasti vprašanje obdelave zemlje, ki prehaja sedaj z agrarno reformo v druge roke. Večina agrarnih interesentov, ki je ali bo dobila zemljo, ima trden namen zemljo izkoriščati tako, da bo dala čim več od sebe. KljuD temu bodo morda ponekod težko zmagali težave s semenom, orodjem, vprežno živino in drugim. Takim novim lastnikom zemlje moramo z vsemi sredstvi pomagati. Organizirajo naj se delovni odbori in pokličejo na pomoč množične organizacije. To vprašanje mora prvenstveno rešiti duh vzajemnega dela.
Pomočnik kmetijskega ministra tov. inž. Berkopec je spregovoril o dosedanjem delu in naglasil, da je bilo zgrešeno v toliko, ker se ni oslanjalo na široko množično osnovo, temveč je šlo bolj po birokrati-čni poti in po strokovni liniji. Vse akcije v kmetijskem sektorju moramo v bodoče oživeti, to se pravi, k našemu delu moramo vedno pritegniti množice. Oslanjati se moramo na zadružno organizacijo, na sindikalne, politične in druge množične organizacije. To je bistveno za bodoče delo in jamstvo za uspeh.
Druga stvar je vprašanje kmetijskega strokovnjaka aktivista. Kmetijski strokovni delavec je izrazit javni funkcionar. Vsak dan se giblje med množicami. Zato ne sme biti samo strokovnjak, temveč tudi politik. To je tip strokovnjaka, ki nam je potreben za dela v bodočnosti.
Generalni inšpektor kontrolne komisije pri predsedstvu vlade tov. inž. Jože Levstik je zborovalcem nanizal nekaj misli o gospodarskem načrtu sploh in o kmetijskem gospodarskem načrtu. Poudaril je, da je danes Jugoslavija poleg Sovjetske zveze edina država, ki more usmerjati gospodarsko življenje po gospodarskem načrtu. Zato so danes ustvarjeni vsi pogoji. Oblast je prešla v roke ljudstva. Spremenili so se družbeno-ekonomski odnosi: večina najvažnejših proizvajalnih sredstev je prešla v roke države. Država si je tako zagotovila v gospodarstvu vodilni položaj, z njo pa sodeluje zadružni sektor.
Industrija je vodilna gospodarska panoga, ki lahko giblje tudi napredek drugih gospodarskih panog, posebno kmetijstva. Dvig industrije je osnovni pogoj za tehnični napredek kmetijstva. Naša industrija mora zbrati sredstva za svojo izgradnjo. Zbiranje teh sredstev zahteva za to skrajno štednjo vseh izdatkov. Kmetijstvo se mora zavedati, da bo dobilo vrnjena ta sredstva v obliki izdelkov: traktorjev, drugih kmetijskih strojev in orodja, umetnih gnojil itd.
Naloge za leto 1946. so: pridelati čim več in čim ceneje. Zadovoljiti moramo osnovne potrebe delovnega ljudstva, obenem pa krepiti moč naše države. Pogoji za sestavo gospodarskega načrta se naglo izboljšujejo. Normalizacija političnih razmer napreduje vsaik dan hitreje. Dviga se proizvodnja v industriji in kmetijstvu. Ustalile so se razmere na denarnem trgu, kjer se je utrdila vrednost dinarja. Zadružni sektor se izgrajuje in dobiva preko svojega denarnega zavoda potrebna večja sredstva. Državni sektor se krepi in državna posestva postajajo žarišča za pospeševanje našega kmetijstva.
Sledila so poročila o proizvajalnem načrtu v letu, 1946. s področja rastlinske proizvodnje, o živinoreji, o veterinarstvu, o mehanizaciji kmetijstva, o gospodarstvu, o stati-
Prve smučarske tekme
za prvenstvo Jugosîavue
Tekmovanja pod Urško goro so se v soboto in nedeljo udeležili zastopniki različnih društev iz vse Jugoslavjie in vojske
Guštanj, 25. februarja
Preteklo soboto in nedeljo so bile snežne strmine pod Urško goro prizorišče velike smučarske prireditve. Na svobodnih koroških tleh se je ta dva dneva izvršil prvi del smučarskih tekem za prvenstvo Jugoslavije, prirejenih prvikrat po osvoboditvi naše domovine. Guštanj, kjer je bilo središče organizacije te lepe telesno-vzgojne manifestacije, pomembne za vso Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, se je dobro pripravil in pozdravil številne tekmovalce, ki so prispeli iz vse države: med njimi je bila tudi krepka ekipa Jugoslovanske armade.
Izvedba tekem je pokazala nekatere zelo važne postavke v naši novi telesni vzgoji. Predvsem je v dobi naše obnove in naglega razvoja pomembno dejstvo, da smo že prvo zimo po osvoboditvi lahko priredili vsedižavno smučarsko tekmo. Drugič je bila značilna manifestativna udeležba tekmovalcev iz vse države, kar priča, kako se tudi v drugih federalnih republikah pričenja razvijati, zimski sport, kateremu v stari Jugoslaviji ondod še niso posvečali do-
Skupaj z rdečearmejci smo uničili sovražni oklopni vlak
Osvobojena postaja je za nami. Pred nami je široka proga, vijugasta ko dolga kača. Po njej se bo vrnil oklopni vlak, ki je predpoldne odšel na evakuacijo bunkerjev.
Dobili smo nalogo, da porušimo progo.
Nasproti nam je prišel kmet, Zasopel je in poten; navdušenje in zanos mu žarita z obraza. Ne more dočakati, že od daleč na kliče:
»Rusi so tukaj... blizu! Na progiI«
Srh spreleti naša telesa. Privrel je iz srca in se razlil po vsem telesu. Utrujenost je izginila. V žilah živo zapolje kri, v mišicah oživi neizčrpna sila. Pohitimo naprej. Na mali koti ob progi zagledamo postave v sivih uniformah. Pod koto ždi velik siv ruski tank. Zanosno upremo vanj oči. Začudeni in navdušeni gledamo ljudi in jeklo pred nami.
Približali smo se. Prenehali so z delom in nas opazovali Smehljali so se. Prišli smo k njim. Prisrčni stiski' rok, tople besede, žar v očeh. Umaaai-ш so in blatni Potna lica. Lopate se zarijejo v zemljo in vrtajo.
Postavili so zasedo oklopmemu vlaku.
Mi se razporedimo na drugi strani. Čakamo... Pogled nam često zdrsne na ono stran, k njim, k rdečearmejcem, onim močnim herojem Moskve in Stalingrada.
Nekje v daljavi je zapiskal vlak. Izza malih gričev se vijejo beli jeziki pare, se dvigajo in izginjajo pod svod. Šum prihaja bliže in bliže. Ropotanje vagonov postaja močneje in močneje.
Izza ovinka se prikaže prvi vagon. Za njim drugi. In tretji. Slednjič lokomotiva in vagoni. Počasi se premikajo, oprezno kot bi ne hoteli naprej, in neprijetno škripLjejo po tračnicah.
V nas zagori. Pričnemo stiskati mitraljeze in brzostrelke. Tam so rdečearmejci. Opazovali nas bodo. Biti moramo partizani, pravi partizani, o kakršnih so čitali in slišali že v Rueji,
Prvi vagon zdrvi mimo prvih zased. Za njim drugi. Tu in tam je videti » Frica«. Vlak se počasi premika, sopi, spušča paro in se globlje pomika v zasedo.
Nenadoma zagrmi top iz tanka. Bel oblak pare piskajoče zasika iz železa in se dvigne visoko v zrak. Vlak zaškriplje in se ustavi. Ruski pulem-jot zareglja, počasi in hladnokrvno pošilja svinčenke v oklopnikove odprtine. Avtomati nenehoma sipljejo
svinčenke. Iz >pancerja« nervozno in nenehno lajajo >šarci«, čujejo se zategli in kričavi kriki sovražnika.
Švabi v modrih plaščih in visokih škornjih skačejo iz »pancerja«. Med njimi odmevajo redki in slabotni »Hura!«. Toda avtomati pulemjota so hitrejši. Frici padajo drug čez drugega, bolno ječijo in umirajo na ledini Oni, ki skušajo prodreti do nas, hropeč in nepremično obležijo na ledini aM pa se predajajo. Preostali drhteč in dvignjenih rok obstojijo pred rdečearmejci in našimi tovariši. V strahu za življenje pokiekujejo na zemljo, dvigajo roke in prosijo: »Ne streljajte, ne streljajte! Usmiljenje, usmiljenje!«
Mi in Rusi stopamo ob njih in se smehljamo. Pozabljamo na Nemce in govorimo o Moskvi in o Beogradu, o Stalinu in o Titu, o Rdeči armadi in o naši vojski. Pogovarjamo se kakor .bratje, ki se dolgo nismo, videli, ki nas je dolgo ločil zid kraljevske Jugoslavije, zdaj smo se pa priborili drug do drugega in korakamo skupaj v zmago in v svoboda
Poročnik Milan Mavrič.
PRIMORSKE VASI TEKMUJEJO
Na množičnem sestanku v Ajdovščini so se možje in žene, delavci in nameščenci odločili, da bodo skupno pripravili vse za sprejem mednarodne komisije. Ob tej priliki so napovedali tekmovanje Vipavi, drugemu središču Vipavske doline.
V pripravah za prihod mednarodne komisije se je najbolje izkazal tolminski okraj, Vas Modri, tik demarkacijske črte, priča na vsakem koraku, kaj hoče. Slavoloki in napisi dokazujejo samo eno: zahtevo vasi Modri in vse Primorske po dokončni priključitvi k Jugoslaviju Vzdolž ceste, kjer so bili nekoč krvavi boji, so zasajene smreke.
Vas Grahovo, ki je dala v času osvobodilne borbe 21 talcev, se je primemo oddolžila žrtvam. Na hišo, ob kateri so streljali domobranci aktiviste in ki je še sedaj vsa oškropljena z njihovo krvjo, so obesili trnjev venec. Skupni grob, kamor so domobranski krvoločneži pokopavali svoje žrtve, je ves okrašen. Z vseh hiš visijo slovenske in jugoslovanske zastave. Hiše so okrašene z zelenjem in slikami maršala Tita.
Okraj Kozina-Herpelje priča ista kakor sleherna vasica na Krasu. Ob cestnih križiščih so napisi v živih barvah: »Tu smo Slovenci!« — »Zahteva po priključitvi z Jugoslavijo je plačana z našimi žrtvami« — »Stoj! Sto metrov odtod je padlo 5 naših ljudi kot žrtev fašizma!«
volj pozornosti. Na tekmah je bik» zastopanih 21 tel esnovzgojnih društev iz Slovenije, štiri društva iz Hrvatske, tri iz Srbije in po eno iz Bosne in iz Macedonie.
Uspehi sicer še zaostajajo za uspehi izkušenih mojstrov v naših krajih, vendar se je zgodilo prvič v zgodovini jugoslovanskega smučarstva, da je zastopnik hrvatskih smučarjev dosegel v soboto pri smuških tekmah v alpski kombinaciji četrto mesto. Posebno se je izkazala naša vojska, ki je poslala v častno borbo svoje tekmovalce. Uspehi naših tekmovalcev — borcev so pokazali, da hoče biti Jugoslovanska armada prava matica množične telesne vzgoje, resnično ljudska vojska prekaljenih, čvrstih in zdravih ljudi, ki se hočejo vsestransko usposabljati za obrambo domovine. Vsa prireditev je bila od Zvezne vlade še posebej počaščena s tem. da je Ministrstvo narodne obrambe poslalo na tekme posebnega odposlanca podpolkovnika inž. Frana Knebla.
Priprave za prireditev je vlodilo telesnovzgojnlD društvo v Guštanju. Vodstvu tekem so domačini pomagali v vsakem oziru. Ob vsaki priliki so naši zavedni Korošci z dejanji dokazali, kako so ponosni, da je bii njih kraj izbran za prve smučarske tekme svobodne Jugoslavije. V sončnih dneh je namreč sneg po strmih bregovih pod Urško goro že močno jemalo. Toda brž so šli prostovoljci iz Gustan ja, zlasti iz jeklarne in gimnazije, pogumno na delo. Pa so kar v koših in z lopatami nanašali snega na progo ter tako omogočili tekmovanje. Mladina se je pri tem lepo izkazala, a svojo prizadevnost so pokazali tudi delavci iz jeklarne, ki so na tekmovalni progi v kratkih dveh urah postavili čez strugo hudournika široko mostišče, da so tako omogočili neoviran iztek tekmovalne proge. Za prehrano in prenočišča tefemovaicev kakor tudi občinstva je bilo dobro poskrbljena Tekmovalci kot gledalci so poleg športnega imeli tudi užitek v očarljivi lepoti koroške zemlje. Vse tam od koroške Golice (Svinje planine) do štajerskega Kozjaka in Pohorja se je ponujala na ogled tihotna deželica s svojimi pomebnimi industrijskimi napravami ki so zdaj v polnem razmahu.
Prvi dan tekmovanja
Tekmovalna proga za smuške tekme v alpski kombinaciji, ki so se pričele v soboto okoli 11. dopoldne, je bila izbrana pod Vranskimi pečmi pod Urško goro v višini 1050 metrov. Držala je čez izsekan prostor na odprte pašnike ter je končala pod planinsko kočo v višini 600 m. Snežne razmere: svež pršič, nai startu 3 cm, na cilju lem. Smuk je bil za vsakega omogočen, ker je komisija ugotovila, da je proga pripravljena in v dobrem stanju.
Ženskega smuka se je udeležilo 14 tekmovalk, med katerimi so se najboljše odrezale: Poldka Švigljeva z Bleda (1:02,) Lojzka Praček z Jesenic (1.06) in Lidija Srebrničeva iz Gorice (1:11.8).
Za mošiki smuk je startalo 93 tekmovalcev, na cilj pa jih je prišlo 92. Razpoloženje tekmovalcev je bilo prav dobra Za dokaz discipline je dejstva da se je dvema ali trem tekmovalcem zlomila smučka, pa so kljub temu nadaljevali tekmovanje in dosegli celo prav zadovoljive uspehe. Že takoj prvi dan se je pokazala velika prednost tekmovalcev Jugoslovanske armade, ki so si takoj ustvarili najboljše izglede tudi za nadaljnje tekme. Vrsto prvih desetih prvakov Jugoslavije so postavili naslednji tekmovalci:
1.	Lukane Matevž (JA) 2:21.6;
2.	Koblar Stanko (JA) 2:28.1; 3. Bertoncelj Jože (Jesenice) 2:36.8; 4. Cop Franci (Maribor) 2:37.5; 5. Žnidar Emil (Jesenice) 2:38.8;	6. Kumar
Henrik (Mladost - Zagreb) 2:41.2;
7.	Baloh Janez (Udarnik-Ljubljana) 2:44.1; 8. Uršič Dominik (Olimp-Ce-ije) 2:51.1; 9. Torkar Rado (Jesenice) 2:51.1; 10. Urbar Slavko (JA) 3.
Nedeljsko tekmovanje
V nedeljo dopoldne so bile tekme v slalomu. Vreme je bilo manj prijazno kakor v soboto, zavel je sever, a sneg je bil dober. Gledalci so se zbrali po skupinah okrog svojih ognjem in z velikim zanimanjem sledili napetim tekmam.
Prvi je bil slalom moških- Proga skozi 33 vrat je bila 400 metrov dolga z višinsko razliko 80 metrov. Nastopilo je prvih 37 tekmovalcev iz smuške tekme prejšnjega dne. Vsi so dospeli brez kake pomembnejše nezgode na cilj. Uspehi so bili naslednji:
Prvi: Lukane Matevž (JA) 96,7 sekunde, drugi: Bertoncelj Jože (Jesenice) 97 sekund, tretji: Urbar Slavko (JA) 107,1 sekunde-, četrti: Cop Franci (Maribor) 107,4 sekunde, peti! Krmelj Jankj (Tržič) 109,4 sekunde» šesti: Kumar Henrik (Mladost- Zagreb) 111,7 sekunde, sedmi: Krmelj Jože (Tržič) 112 sekund, osmi: Torkar Rado (Jesenice) 114.1 sekunde, deveti: Kladnik Damjan (JA) 114,5 sekunde, deseti.: Baloh Janez (Ljubljana) 115.6 sekunde.
Nato so v slalomu tekmovale ženske. Na isti, progi je nastopil.» 14 tekmovalk in so bili uspehi naslednji!
Prva:	Praček Lojzka (Jesenice)
139.3	sekunde, druga: Švigelj Poldka (Bled) 149.7 sekunde, tretja: Urbar Nada (Tržič) 194 sekund, četrta! Torkar Pavlina (Jesenice) 199,8 se. kund. peta: Srebrnič Lidija (Gorica)
257,7	sekunde.
Za zaključek je sledil drugi slalom. moških. Tekmovalcev, ki so na-stopli v sestavnem tekmovanju- se je štel drugi slalom istočasno k»t tekma za samostojni slalom- Vrstni red tekmovacev za nastop na tekmi je bil v glavnem enak vrstnemu redu v smuku doseženih uspehov. Končni rezultati v alpski kombinaciji (smuk in slol jm skupaj) so bili na-sednji:
Prvi: Lnkanc Matevž (JA) 230,1 točk, drugi: Bertoncelj Jože (Jesenice) 245.5 točk, tretji: Cop Franci (Maribor) 255,7 točk, četrti: Kumar Henrik (Mladost-Zagreb) 2634 točke, peti: Baloh Janez. (Ljubljana) 269,8 točk. šesti: Žnidar Emil (Jesenice)
272.3	točk.
S tem s j bile tekme v Guštan-ja končane. Sodniški zbor je vodil Joso Goreč, starter je bil Lado Vučnik. njegov pomočnik Jakob Cop, tehnični vodja Stane Predalič, njegov pomočnik inž. Janša. Gledalci so se zadovoljni razšli- Nato so se tekmovalci odpeljati v Kranjsko goro, kjer bosta še dva dneva tekmovanj: v teku na dolge proge in v skokih. 2e prvi del tekmovanja za državno prvenstvo pa je pokazal, da vojna m zavrta smučarskega sporta in da se mu v Jugoslaviji obeta tolikšen razmah, kolikor ga ta lepi sport res tudi zasluži
DELAVNOST MLADINE V ŠKOFLJICI
Mladina iz Škofljice je pričela s prvomajskim tekmovanjem. Pretekli teden je mladina napravila dva udarniška dneva. Dne 16. t m. je v Zalogu zasipala strelske jarke in odstranila poslednje bunkarje, zadnje ostanke izdajalske Rupnikove vojske.
Dne 18. t. m. je mladina že v Zgodnjih jutranjih urah odšla a krampi, lopatami in samokolnicami na Gumnišče, kjer je vztrajno delala do večera, odstranjevala zemljo in postavila nov kozolec, kjer so ga pred 2 leti podali Nemci.
Poleg udarniškega dela je mladina nabrala 1125 din za tiskovni sklad.
V kratkem bomo sestavili odbor za postavitev spomenika padlim borcem, ki jih je dala samo Škofljica 17.	ZMS Škofljica.
PO GORATI TOLMINSKI
NA SONČNO VIPAVSKO
Od Triglava do Jadrana je zahteval plebiscit krvi primorskega ljudstva za priključitev k Jugoslaviji:
46.800 mrtvih, 7000 invalidov, 95.460 deportiranih,
19.357 požganih domov, 16.837 delno porušenih domov.
smo napraviti akcijo z njihovo pomočjo. In zdaj? Videmska provinca jim ne dovoljuje slovenskih šol. To je vzorec avtonomije, ki ga nam nudi De Gasperi. Brezplačen vzorec, toda ne brez vrednosti ...
Soška dolina je ena sama vrsta slavolokov in napisov za Jugoslavijo, od Gorice pa skozi Kanalsko in Tolminsko, Kobariško in Bovško, vse gori do samega Triglava. Vse gori do Rezije in Benečije, ki jim brani zopet karabinjerski teror, da bi svobodno izražali svojo voljo.
V Kalu smo manifestirali, na Banjški planoti, na Cerkljanskem... Lokve, čepovan, Vojsko, Cerkno, Otlica. Koliko krvi in trpljenja, borb ln hajk in lakote so doživeli ti ljudje. Vse do zadnjega koščka kruha, do zadnje krave v hlevu, so dati partizanom. Dali so za svojo svobodo, dati so, ker hočejo Jugoslavijo. In zla j morajo še mamfe »tirati in grad.ti slavoloke — kot -da s svojimi žrtvami še niso zadosti pokazali kaj hočaio !. da hočejo Jugobkrr o.
Na Trbiškem pa zdaj še svojih šol nimajo, so nam povedali Bovčani. Skupno smo se colili, še na Rabelj
že toliko pretrpeli: priključitev k svojim bratom, k Titu, k FLRJ.
Vračali smo se iz Soške dolina skozi Solkan, Gorico na Vipavsko.
Na Vipavskem že prihaja pomlad. Vode so narastle in po logih se že oglašajo ptica Vejice na grmovju in drevju so nabrekle in...
Takrat ko bodo prišli oni Iz Lon-
dona — pravijo naši ljudja bo bojda že vse ozelenelo, saj pri nas je zgodnja pomlad. Pra,v težko jih čakamo, a z veseljem. •
Evo slavolokov, evo napisov, evo sto in sto pisem, ki jih spotoma nalože in naročajo — »oddajte za London, za Kardelja, za Tita, za Združene narode« — ki ti potrde kako hudo, s kakš-
Tudi šolska mladina na Kobariškem in Bovškem sodeluje pri pripravah za sprejem komisije. Ustaviti smo se spotoma in jih vpraševali, stare in mlada ki so krasili slavoloke; ženico, ki je nosila drva na ramenih. Sin ji je padel na Golobarju, je povedala. Koga hočejo, smo jih vprašali: Kazali so na napise, na slavoloke: Hočemo Jugoslavijo!
S Titom v borbi, s Titom v svobodi, smo citati v Bovcu. In: Borili smo se za priključitev k Jugoslaviji. Nešteto napisov je v Bovcu in Kobaridu Kdo hi si vse zapomnil. Vsj. pa hočejo isto: kazati svojo silno željo, svojo neomajno voljo, za katero so
no nestrpnostjo in veseljem čakajo na prihod mednarodne razmejitvene komisije.
Nestrpno čakajo; saj so toliko žrtvovati. Najtežje čakajo tam okrog Rihemberka, kjer ljudje žive stisnjeni pod na hitro pripravljeno streho. Vse je požgano in opustošeno, vse so dali — bilo je hudo — a dati so za Jugoslavijo, za svobodo, ki je niso uživali še nikoli poprej.
Ne čakajo nestrpno zaradi tega, ker žive v takih slabih razmerah, temveč, ker ne morejo več tako, ker je v njih gorje, ker je v njih hrepenenje po zadoščenju — za mrtve očeta mrtve matere, za mrtve sinove, mrtve hčera za požgane domove, za ječo, Internacija mučenja, za vsa sramotenja, kar je bilo njim svetega, kar so tako neizmerno ljubili, in niso hoteti dati ter za odrekanje človeka vrednega življenja. Ste čuti mater, ko je dejala: »Padel mi je sin!« in ono drugo: »Padli so mi trije sinovi!« in ono, kateri so padli štirje — za Jugoslavijo. Lastni sin, kri lastne krvi!
Vsaka mati zahteva zadoščenje, zadoščenje za svojo kri.
In to zadoščenje je samo eno — Jugoslavija.
Da bi sin padel zastonj ? Da bi padlo zastonj vseh oseminštirideset tisoč
žrtev primorskega ljudstva.
Ne, ni mogoče!
Toda težko je čakati šentpetrči nom, Rihemberčanom, Dornberčaitor černičcem, šempascem, Ajdovcer Vipavcem — kot vsemu primorskem ljudstvu. Težko je čakati in posluša ter čitati, da nekateri odklanjajo zal tevo primorskega ljudstva. Ha, odkl; njajo — in če odklanjajo, potem n vemo, da pljujejo na kri naših žrte se rogajo našim požganim domač jam, naši revščini in zopet pripravlj; jo biče, da nas bodo tepli, mučili, pri ganjali z domov in ubijati.
Tako odrekanje ni za poštenjak ni za demokrate.
»Ne bodite rapalski, bodite dem» kratski«, so zapisali na steno nel hiše v Šempasu.
In rapalski ne bodo, saj smo d( živeli zmago demokracije, saj moi vsak, ki ima trohico poštenja v seb skloniti glavo nad grobovi naših na, boljših sinov in hčera.
Zato čakajo na Vipavskem, kake drugod- na Primorskem, komisijo veseljem. Prihod komisije pomei namreč zanje priključitev k Jugosls viji.
Takrat, ko se bo to zgodilo, takra bo vse dobro, takrat bo zadoščen pravici.
Uspešno zasedanje Združenih narodov
Mednarodni komentator moskovskih »Izvestij« piše:
Prvo zasedanje organizacije Združenih narodov je položilo v teku svojega pettedenskega dela temelje resničnega obstoja mdnarodne organizacije svobodoljubnih narodov. Kot pozitivno znamenje moramo omeniti dejstvo, da je organizacija Združenih narodov na svojem prvem zasedanju pričela takoj reševati organizacijska in politična vprašanja. To je bilo mogoče samo zaradi tega, ker so svobodoljubni narodi, upoštevajoč izkušnje iz prve svetovne vojne, še pred dokončnim porazom fašistične Nemčije položili na konferenci v San Franciscu temelje novi organizaciji z odobritvijo ustanovne listine, v kateri so proglašena načela in cilji Združenih narodov. Ni dvoma, da je to dejstvo pripomoglo Generalni skupščini, da je vsa predložena vprašanja proučila s stališča temeljnega cilja organizacije — s stališča ohranitve miru in zagotovitve varnosti. Zaradi tega bi bilo napak ocenjevati delo prvega zasedanja po običajni knjigovodski metodi, kakor to dela britanski »Economist«, ko govori o »inventariziranju uspehov in neuspehov« zasedanja. Prvo zasedanje je v glavnem zaključilo izgradnjo osnovnih organov Združenih narodov, ki so določeni v ustanovni listini. Skupščina je na svojih plenarnih sejah sprejela resolucije o izredno pomembnih vprašanjih, kot je to ustanovitev komisije za vprašanja, zvezana z odkritjem atomske energije, resolucijo o položaju prehrane v raznih državah po svetu in resolucijo o beguncih.
Generalna skupščina je prav tako sprejela resolucijo o vprašanju sodelovanja nedržavnih organizacij, kot so to sindikati, pri delu Ekonomskega in socialnega sveta. Vendar je pa potrebno omeniti, da se je med razpravo o tem vprašanju v generalnem komiteju, kakor tudi pozneje v komiteju št. 1, pokazalo, da si nekateri delegati niso popolnoma v svesti, kakšno vlogo so igrali sindikati pri porazu fašističnih sil, ter zaradi tega tudi ne o vlogi, ki bi jo sindikati lahko igrali v povojni organizaciji sveta. Varnostni svet je kot giavni in stalni organ Združenih narodov obravnaval in razpravljal o številnih vprašanjih, ki so s sta’išča zagotovitve miru in varnosti odločilnega pomena.
Varnostni svet je na temelju načel ustanovne listine odklonil, da bi obravnaval noto iranske delegacije v zvezi z odnošaji med Iranom in Sovjetsko zvezo, ker se to vprašanje tiče dvostranskih pogajanj med prizadetima državama. Demokratična javnost smatra sklep Varnostnega sveta za zmago zdravega razuma.
V Varnostnem svetu se je prav take razvila živahna razprava o vprašanjih. ki so nastala v zvezi z noto ukrajinske delegacije o položaju v Indoneziji, kakor tudi v zvezi z noto Sirije in Libanona. Čeprav Varnostni svet nj glede teh treh vprašanj eprejcl nobene formularne odločitve, je vendar težko, da bi kdo odrekal pozitivno stran tem razpravam.
List »Baltimore Sun« piše, da je razprava o indonezijskem vprašanju osvetlila zapleteni položaj v tem področju. »Sedaj svetovno javno mnenje ve o indonezijskem vprašanju več. kot je vedelo prej«.
Temeljna dolžnost Združenih narodov je utrjevanje miru in varnosti. Miroljubni narodi ne bodo sodili uspešnosti organizacije samo po vprašanjih. o katerih bo razpravljala, ampc.it in pred vsem po načinu, kako bo organizacija izvajala svoja načela in cilje.
Upati je treba, da bodo nade, ki jih demokratični naredi polagajo v organizacijo Združenih narodov n-
pravičena.
Naredi Sovjetske zveze bodo prispevali k obstoju te stvari, ter doprinesli delež, ki odgovarja njihovi neuklonljivi težnji po miru in svetovni varnosti«.
5 procesa v Niimbergu:
Hitlerjevsko uničevanje kulturnih in znanstvenih dragocenosti
čitanje dukaziMh listin v niirnberšk i solini razpravi o nemškem barbarstvu
Maršal Tolbuhln v SsSIfi
Sofija, 25. febr. V petek je prispel v Sofijo maršal Sovjetske zveze Tolbuhin, vrhovni poveljnik tretje ukrajinske fronte in predsednik zavezniške nadzorstvene komisije v Bolgariji. Na postaji so ga sprejeli namestnik predsednika vlade, minister brez listnice generallajtnant Dobri Terpešev, predsednik Narodnega sobranja Vasil Kolarov. člani vlade, ustanovitelj Domovinske fronte Georgij Dimitrov, člani zavezniške nadzorstvene komisije z namestnikom predsednika generalnim polkovnikom Blruzovom na čelu, sovjetski opolnomočeni poslanik v Sofiji Kirsanov, člani Narodnega komiteja Domovinske fronte, člani generalnega štaiba, viflji sovjetski in bolgarski oficirji ter druge uradne osebnosti in ogromna množica sofijskega prebivalstva.
Vladimir Potemkin umrl
Moskva, 25. febr. (Tass.) Tu je umrl v soboto po dolgi in težki bolezni Vladimir Petrovič Potemkin, član Centralnega komiteja VKP (b), deputat Vrhovnega sovjeta, ljudski komisar za prosveto RSFSR in predsednik Akademije pedagoških zn an Gidi.
V počastitev pokojnika je sovjetska vlada imenovala moskovski mestni pedagoški institut po Potemkinu, ustanovila več štipendij s pokojnikovim imenom, pokojnikovi vdovi pa je priznala enkratno pomoč v znesku 70.000 rubljev in stalno po kojnino.
PODPIRAJTE VOJNE SIROTE!
Nürnberg, 23. febr. (Tass.) V jutranji razpravi sodišča 21. februarja je zastopnik sovjetskega tožilstva Raginski prečital dokazilne listine o krivdi obtožencev v zvezi s poglavjem obtožnice o ropanju in uničevanju kulturnih in znanstvenih dragocenosti in drugih verskih ustanovah in o rušenju mest in vasi.
Hitlerjevci so delali načrte, da bodo spravili Evropo v čase, ko so vladali Huni in Tevtoni. Hitler je izjavil:	»Mi smo barbari In hočemo
biti barbari. To je časten naziv.«
Tožilec je poudaril, da se je Ro-senbergov »Einsatzstab« mnogo časa pred podlim napadom na ZSSR pripravljal za ropanje. Roparska delavnost obtoženca Rosenberga je bila združena z delavnostjo Göringa, Heddricha in nemške vrhovne komande. Tožilec je prebral Hitlerjevo odredbo, ki jo je že prej predložilo ameriško tožilstvo: »Na zasedenih ozemljih je Rosenbergov »Einsatzstab« pooblaščen. pregledati knjižnice, arhive in druge kulturne ustanove vseh vrst in jih zapleniti.« Pozornost, ki so jo hitlerjevski zarotniki posvečali programu ropanja raznih »glavnih stanov«, ki so bili podrejeni Rosenbergu, je razvidna iz posebnega Göringovega pisma v obliki okrožnice, ki je bilo poslano vsem strankinim, državnim in vojaškim ustanovam, in v katerem je bilo ukazano, naj pomagajo Rosen-bergovemu »Einsatzstabu«.
Ministrstvo za zunanje zadeve z Ribbentropom na čelu je bilo tudi vmešano v to ropanje po »posebnih formacijah’.
Tako imenovani »Ribbentropov bataljon« je imel naloge: Takoj po zavzetju večjih mest priti do kulturnih in zgodovinskih dragocenosti, knjižnic in znanstvenih ustanov, zbrati dragocena dela, knjige, filme in vse to poslati v Nemčijo, čete tega bataljona so delale skupno z raznimi nemškimi armadnimi četami.
Glavni stan bataljona je bil v Berlinu. Ta bataljon je zaplenil dragocene predmete iz dvorcev v okolici Leningrada. V Carskem selu je nagrabil in odpeljal imovino velikega dvorca, muzeja carice Katarine. Dragocena tla iz mozaika so razstavili in odpeljali. Iz Aleksandrovega dvorca so odpeljali starinsko opremo in edinstveno knjižnico, ki je štela okrog 7000 knjig v francoskem in nad 5000 knjig in rokopisov v ruskem jeziku. Zaplenil je tudi laboratorijsko opremo medicinskega instituta v Kijevu in jo obenem z znanstvenimi dokumenti in knjigami poslal v Nemčijo. Bogat plen so dobili v knjižnici ukrajinske akademije znanosti, kjer so bili shranjeni najbolj dragoceni In najredkejši iranski, abesinski, kitajski, ruski in ukrajinski rokopisi in kronike ter prvi primerki knjig, ki jih je tiskal prvi ruski tiskar Ivan Fedorov, kakor tudi redka dela Ševčenka, Mickijevvicza in Ivana Franka.
Umetniških del na začasno okupiranem ozemlju Sovjetske zveze niso ropali samo »bataljoni« in »komande«. V izrednem poročilu državne komisije z dne 24. junija 1943 je rečeno: »Umetniški muzej v Rostovu sta izropala komandant I. tankovske armije konjeniški general Mackenzen in šef oddelka za propagando I. tankovske armije Müller in dragocenosti poslala v Nemčijo.
Obtoženec FYank je s tem, da je ropal kulturne dragocenosti poljske države, imel prav tako pred očmi svojo lastno osebno korist. Slike, kitajski porcelan in druga umetniška dela iz oropanih muzejev v Varšavi in Krakovu, posebno iz dvorca v Wawelu so odpeljali na Frankovo posestvo. Tudi Göring je bil prav takšen vnet pobornik tega »pridobivanja« imovine. Göring si ni »pridobil« samo dragocenih gobelinov v Franciji. V nekem pismu Rosenbergu navaja Göring, da je dobil »po nakupu, poklonu, zapuščini ali zamenja tvi nekaj največjih zbirk, če že ne v Evropi, vsaj v Nemčiji.«
»Vse to,« je izjavil tožilec, »neizpodbitno dokazuje, da so hitlerjevci ropali, začenši od navadnega vojaka do zločinskih prvakov Hitlerjeve Nemčije.«
Ropanje in uničevanje kulturnih dragocenosti, ki so bile last ljudstva na ozemlju pod nemško okupacijo, se je izvajalo po temeljito pripravljenem načrtu. Fašistična vlada' in nemška vrhovna komanda sta nadzorovali ropanje kulturnih dragoce nosti. Obtoženi zarotniki Rosenberg, Ribbentrop, Frank in Göring so imeli pri tem največjo vlogo.
Tožilec je nato govoril o uničevanju in ropanju kulturnih dragocenosti v češkoslovaški. Poljski in Jugoslaviji in se skliceval na poročila češkoslovaške, poljske in jugoslovanske vlade.
»Hitlerjevci so z neumnostjo in metodičnostjo, ki jim je lastna,« je izjavil tožilec, »uničili češkoslovaško nacionalno kulturo in oropali In raznesli umetniška, književna in znanstvena dela. V istem obsegu in z isto brutalnostjo kakor v Češkoslovaški,« je nadaljeval tožilec, »so nemški fašisti likvidirali nacionalno kulturo v Poljski. Neusmiljeno so uničevali poljsko inteligenco, zapirali prosvetne ustapove, prepovedovali izdajanje poljskih knjig in umetniških del in rušili in požigali nacionalne svetinje.« Tožilec je prečital izvlečke iz poročila poljske vlade, iz katerih je razvidno, da je bilo 80% poljskih intelektualcev obsojenih na smrt zaradi lakote, glapirait
so poljska vseučilišča in srednje šole. Nemški fašistični vandali so odpeljali v Nemčijo največje in najboljše poljske knjižnice s starimi dokumenti, tako n. pr. vseučiliščni knjižnici iz Krakova in Varšave. Frank je posebej za svojo lastno uporabo odpeljal v Bavarsko najdragocenejše slike, ki so bile last zasebnih lastnikov v Poljski. Hitlerjevski roparji so oropali samostane, katoliške cerkve in katedrale.
Tožilec je nato navedel pred sodiščem podatke, kaj se je Nemcem posrečilo storiti za likvidacijo nacionalne kulture v Jugoslaviji. En izvleček se glasi:	»Neposredno po
prihodu v Slovenijo so se Nemci vrgli na izvajanje že davno premišljenega načrta za germanizacijo vseh okupiranih krajev Slovenije. Odstranili so vse slovenske učitelje.« Poročilo jugoslovanske vlade poudarja, da so nemški napadalci brez vsakršnih vojaških razlogov namenoma uničili narodno knjižnico v Beogradu, velik del instituta za raz-iskavanja in laboratorij beograjskega vseučilišča, uničili državno umetnostno akademijo ter oropali in požgali na tisoče šoL
Govoreč o razbojniškem uničevanju in ropanju kulturnih dragocenosti, ki so last narodov ZSSR, je tožilec prečital noto ljudskega komisarja za zunanje zadeve ZSSR Molotova z dne 27. aprila 1942. Nato je prečital izvlečke iz note ljudskega komisarja za zunanje zadeve ZSSR Molotova z dne 7. januarja 1942. leta, kjer podrobno govori o zločinih, ki so jih Nemci izvršili na Tolstojevem posestvu v Jasni- Poljani, o onečaščenju svetinj muzeja Čajkovskega v Klinu, o poru šen ju samostana Novi Jeruzalem. Tožilec se je posebno pomudil ob uničevanja kulturnih in zgodovinskih dediščin ruskega naroda iz Puškinovega življenja In dela.
»Med najtežje zločine, ki so jih izvršili hitlerjevci proti kulturi,« je nadaljeval tožilec, »sodi uničenje umetniških in stavbarskih dragocenosti v Pavlovsku, Carskem selu in Peterhofu.« Tožilec je seznanil sodišče s podatki izredne državne komisije o škodi, ki so jo Nemci prizadejali tem gradovom-muzejem.
Beograd so hoteli
zravnati z zemljo
Nürnberg 24. febr. (Tass) Na jutranjem zasedanju sodišča 22. februarja je predstavnik sovjetskega tožilstva Raginski nadaljeval z obravnavanjem listin, ki dokazujejo krivdo obtoženih za uničevanje mest in vasi. industrije, prevoznih sredstev in prometa. Prečital je naslednje povelje, ki je bilo izdano 512. nemškemu pehotnemu polku; »Območje, iz katerega se bomo morali umakniti, se mara izpremeniiti po umiku naših čet v puščavo.«
j Poleg uničevanja naseljenih kra-' jev so Nemci premišljeno in namerno uničevali tovarne, rudnike in elektrarne.
Tožilec je nato rekel, da je bilo v načrtu fašističnih zarotnikov posebej določeno, da se uničijo naj-večja mesta Sovjetske zveze. Jugoslavije in Poljske, zlasti pa, da se uničita Moskva in Leningrad. Poročilo leningrajike komisije za ugotavljanje zločinov nemško - fašističnih osvajalcev podaja točen opis strašnih hitlerjevskih zločinov. Zaradi divjaških akcij nemško - fašističnih osvajalcev je bilo v Leningradu in njegovih predmestjih popolnoma u-ničenih 8961 industrijskih poslopij, delno pa 5896. Izmed stanovanji kih poslopij jih je bilo popolnoma uničenih 20.627, deloma 8788. V celoti je bilo uničenih 205 poslopij kulturnih in zadružnih ustanov, deloma porušenih pa 1629.
Hitlerjevski zarotniki so prav tako pripravljali popolno uničenje jugoslovanske prestolnice Beograd. V navodilu št. 25 se poleg pregleda strateškega nacija za napad na Jugoslavijo poudarja, da je potrebno Beograd in vsa poslopja v Jugoslaviji razrušiti z neprestanim letalskim bombardiranjem. Borbe za osvoboditev Beograda so trajale od 15. do 20. oktobra leta 1944. Pred pričetkom borbe so Nemci izdelali načrt za sistematično uničevanje. V mesto so poslali številne posebej izvežbane enote, ki so imele nalogo, da minirajo poslopja in iztrebijo prebivalstvo. Naglo napredovanje Rdeče armade in jugoslovanske Narodno osvobodilne vojske je preprečilo hitlerjevcem, da bi izvršili načrt nemške komande. Vendar jim je uspelo, v številnih predelih mesta uničiti veliko poslopii in ubiti večje število prebivalcev.
Tožilec je nato dokazoval zavestne uničevanje poljske prestolnice Varšave. Obergruppenführer von Dernbach je dobil novo povelje, da za časa vojne zravna Varšavo z zemljo. Tožilec je citiral sledeči izvleček iz Frankovega dnevnika: »Večji del Varšave je v plamenu. Požiganje je najvarnejše sredstvo, da se prebivalcem odvzame kritje. Po zadušitvi tega upora v Varšavi bomo Varšavo prepustili zasluženi usodi popolnega uničenja.«
Tožilec je podal nato pregled nemških zločinov v Sovjetski zvezi na podlagi poročila izredne državne komisije. Rekel je. da to nemško-fašii-tični osvajalci popolnoma ali deloma uničili 1710 mest, preko 70.000 vasi in več kott 6 milijonov porlcpj, talco da je preko 25 milijonov oseb ostalo brez strehe. Na seznamu razrušenih in težko poškodovanih mest so največja industrijska in kulturna središča, kot ro Stalingrad. Sevastopol, Kijev, Minsk, O-desa,- Smolensk, Novgorod, Pskov, Orel' Varón ež, Rostov in številna druga mesta.
Usmrtitev borcev za svobodo v Madridu
Pariz 25. febr. AFP poročit, da je bila izvršena v Madridu smrtna obsodba nad C listinom Garcio in njegovimi tovariši republikanci. Poročilo o izvršitvi smrtne obsodbe je vzbudilo mučno presenečenje in nevoljo v diplomatskih krogih. Smatralo se je, da smrtna obsodba nad Garciom ne bo izvršena, ker ee je za tega znamenitega borca francoskega odporniškega gibanja zavzela celo francoska vlada.
Na konferenci federacije kovinarskih delavcev v Parizu so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri izražajo gnus nad izvršitvijo smrtne obsodbe nad Garcio Cristinom in njegovimi 9 tovariši. Resolucijo so poslali francoskemu ministru za zunanje zadeve z zahtevo, naj Francija takoj prekine vse odnose v Francovo vlado.
Časopis »Ce soir« piše v svojem uvodnem članku med drugim: Sedaj, ko je Nemčija kapitulirala, je težko verjeti, da bo civilizirani svet še dolgo lahko trpel krvavo diktaturo v Madridu. Francu, temu Hitlerjevemu satelitu, je mesto poleg Göringa in ostalih nacističnih zločincev, ki so zasužnjili Španijo.
»Humanité« prinaša članek Andrea Martyr a, v katerem ostro napada španskega diktatorja. V članku je med drugim rečeno:
»Usmrtitev Garcie in njegovih 9 tovarišev je samo del števUnih zločinov, ki se ponavljajo. Toda to je tudi znak slabosti fašističnega diktatorja in njegovih nacističnih svetovalcev, In to tem bolj, ker je divni španski delavski razred pričel z akcijo svojih velikih stavk v Kataloniji in drugih predelih, kar spominja na položaj v Franclji meseca junija 1944.
Kaj je torej potrebno storiti, da til lahko španski narod spet uvedel v svoji deželi demokracijo in s tem zavaroval tudi demokracijo pri nas? Potrebno je prenehati s podpiranjem Franca. Prvi korak, ki ga je treba takoj storiti, je prekinitev gospodarskih odnosov s Francom.«
Protest francoske ustavodafne skupščine
Pariz, 25. febr. Vest o usmrtitvi Cristina Garcie in njegovih tovarišev je bila v francoski ustavodajni skupščini sprejeta z globokim vznemirjenjem.
У znA s tem Je francoska usta-
vodajna ekupščina sprejela naslednjo protestno resolucijo:
»Skupščina je z bolečino in gnuiotn zvedela, da je bila izvršena smrtna kazen nad Garcio in njegovimi tovariši iz borbe. Ustrelili so jih oni, ki sovražijo svobodo. Garcia in njegovi tovariši so branili svobodo trdi na naših tleh.Skupščina izraža ogorčenje francoske javnosti zaradi ponovne uporabe metode nasilja, ki jo obsoja ves civilizirani svet. Skupščina pripominja, da je 7. januarja 1946. izglasovala resolucijo, v kateri je pozvala francosko vlado, da pripravi prekinitev odnošajev s Fran-
com.«
ŠDanito îe zaiel nov val nasilla
London. 25. febr. »Daily Worker« je objavil članek z naslovom »Španijo je zajel nov val terorja«, v katerem pravi:
»Vsak dan se izvršujejo nove smrtne kazni in izrekajo nove smrtne obsodbe. Britanski veleposlanik v Madridu je vložil noto v korist nekaterih Francovih jetnikov, vendar se Jahko Franco na take note požvižga, ker jih spremlja povečana gospodarska pomoč.«
Dopisnik pripominja, da je francoska javnost protestirala proti izvršitvi smrtne obosole nad Cristinom Garcio, in izjavlja, da sta v nevarnosti sedaj tudi Joaquina Jofera in Antonio Nunez — oba komandanta partizanskih divizij v francoskem odporniškem gibanju.
Poljsko-češkoslovaška pogajanja
Fraga, 25. febr. Poljaki minister za pravosodje Swlatkowskl je v praškem Narodnem klubu izjavil o poljsko-češkoslovašklh odnošajih: »Kadar koli sta Poljska in češkoslovaška dedali skupno, je bila to vedno za obe deželi doba proevita. Samo napake, ki so bile storjene v preteklosti na obeh straneh, so razbile prijateljstvo med narodi češkoslovaške in Poljske. Danes je Poljska država delavcev in kmetov in tako važen člen slovanskih demokracij. L. 1948 bo v Pragi slovanski kongres v proslavo stoletnice prvega slovanskega kongresa v Pragi Prepričan sem, da se bodo na tem kongresu Čehi in Poljaki sestali kot bratski narodi, med katerimi ni več nesoglasij.«	___,	V".
Poziv Indonezijcev
vsem narodom sveta
naj preprečijo nadaljnje intervenclonlstlčne napade na mikmezijsko republiko
Melbourne, 24. febr. Zveza indonezijskih političnih emigrantov v Avstraliji je razglasila poziv odbora za neodvisnost Indonezije, ki je bil poslan vuem svobodoljubnim narodom svelta in v katerem je med drugim rečeno;
Pozivamo vse demokrate, da preprečijo nadaljnje infervencicoistične napade na indonezijsko republiko.
Ce se ne želimo izneveriti idealom. za katare so se borili Združ.ni narodi, in prip'aviti novih uničajo-čih vojn. morajo napredni ljudje tega sveta takoj nastopiti, da napravijo konec intervencionističnim napadam na Indonezijo. Imperialistično topništvo in letalstvo ne uničujeta samo življenj in svobode Indonezijcev, ampak ogražaita tadi načela atlantske listine in resolucije, ki so bile sprejete v Teheranu, Jalti in Potsdamu.
Sedaj je potrebna splošna akcija ne samo zato. da bi končali neusmiljeno klanje Indonezijcev, ampak tudi za zavarovanje svetovnega miru.
Venjjemo, da nam bo brit ansí ti narod, ki je preživel strahote bombardiranja v Londonu in Coventryju, pomagal pri tem. da se te tragedije ne bodo ponovile v Surabaji in drugih matih Jave. Prav tako verujemo, da bo holandski nerod, ki je preživel strahote nemškega bombardiranja v Rotterdamu, razumel, da fašistične metode, ki jim ni uspelo uničiti svobodoljubnosti rotterdamskih meščanov, tudi ne bodo zlomile svobodoljubnega duha ljudstva Su-rabaje.
Z boljo ugotavljamo, da se infer-venciorafctične sile ne zadovoljujejo samo e tem. da ubijajo naše nedolžno prebivalstvo in teptajo obveznosti, ki so jih prevzele v pogodbah, ampak tudi klevetajo v tisku ¡in po ra-
diu žive in mrtve prebivalce Indonezije. Izmislili so si uboje in druga divjaštva na ladji »Experience« h obdolžili Indonezijce, da sodelujejo z Japonci, čeprav je znano, da so prelili člani našega odporniškega gibanja mnogo krvi v skupnem boju proti Japoncem in čeprav eo pcslali ioteirvencionisti sami japonske fašistične sile proti indonezijskemu ljudstvu.
Opozarjamo narode, ki se borijo za svobodo, da bo svoboda, ako napad na Indonezijo uspe, po vsem svetu enako ogrožena in obsojeni mnogi narodi na dolgo dobo kaosa, gladu, razočaranja in vojn.
Poraz Indonezije je obenem tudi poraz narodov Velike Britanije, Holandije, Avstralije, Združenih di.žav Amerike. Indije in Kitajske.
Okovi, ki vežejo kmete in delavce Indonezije, bodo vezali prej ali slej tudi narode ostalih dežel.
Samo takojšnje priznanje sedanje Sahrirove vlade more preprečiti nadaljnje krvoprelitje kar bi koristilo Holandiji in Indoneziji, ker bi bila s tem vzpostavljena mir in tudi varnost na Pacifiku in v svetu.
*3,020 Indonezijcev
zbranih pri GenmtaQ
Bata.vij a, 24. febr. Kakor poroča United Press, se je upor, ki je izbruhnil med holandskimi domačinskimi četami v Menadu. pričel širiti po vsej Mkiahazi.
V	poročilih indonezijskega izvora se trdi, da se okiog Gorontale koncentrira 20.000 vojakov indonezijske narodne vojske.
V	četrtek popoldne in zvečer so Indonezijci ponovno pričeli z dobro organiziranim napadom na področju Bandunga, kjer so že prej pcdvzeli ofenzivne akcije.
„Krasnaja Zvezda“ o položaja
na Bližnjem vzfcods
Moskva, 25. febr. (Tass). V listu »Krasnaja Zvezda« pravi Vijemov o položaju v Egiptu:
Nedavni dogodki v Egiptu so slika povojnih izprememb v političnem življenju Bližnjega vzhoda, čigar glavna značilnost je utrjevanje narodno osvobodilnega gibanja arabskih narodov na eni in stremljenje zapadnih sil, da bi obdržale svoje položaje, na drugi strani. Egiptsko javno mnenje je po zaključku svetovne vojne začelo odločno postavljati nacionalne zahteve: umik britanskih čet iz Egipta, revizija anglo-egiptske pogodbe iz leta 1936. in ukinitev določb, ki niso v skladu z idejo popolne svobode in suverenosti ter združitev Egipta s Sudanom pod vlado kralja Faruka. Te zahteve prihajajo vsled narodno osvobodilnega gibanja do izraza na množičnih zborovanjih in demonstracijah, na katerih zahtevajo, da se britanske čete brezpogojno umaknejo. Opozicijska vafdistična stranka je začela veliko^ kampanjo z zahtevo, da se takoj ustreže nacionalnim težnjam, in je obtožUa koalicijsko vlado Nokraši paše, da je nesposobna, priboriti Egiptu neodvisnost in suverenost.
Egiptska nota Veliki Britaniji, ki se nanaša na revizijo anglo-egiptske pogodbe iz leta 1936., in odgovor
Velike Britanije sta povzročila nezadovoljstvo v egiptskem javnem mnenju in tisku, časopis »Vafd Almišei ostro kritizira britanski odgovor ia obtožuje vlado Nokraši paše zarad sodelovanja z Veliko Britanijo. Celo tisk vladnih strank poudarja, da tudi ni zadovoljen z britanskim odgovorom. Britanska nota je poslabšala politični položaj v Egiptu. Po vsej državi so se začele stavke in dem n-stracije študentov in dijakov srednjih šol, ki so naperjene proti britanski okupaciji in proti egiptski vladi. Uporabljene so bile čete s tanki, policija in gasilci, da bi zatrli stavke in demonstracije. Posledica je bila, da je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Ko so vlado Nokraši paše v poslanski zbornici ostro napadli zaradi njenega stališča do študentskih nemirov 15 februar ja, je vlada odstopila in je kralj pooblastil Ismail Sifki pašo, da sestavi novo vlado.
Pisec članka zaključuje, da prinaša nov polet narodno osvobodilnega gibanja v Egiptu s sabo zahteve po umiku britanskih čet iz Egipta in po ukinitvi nekih določb iz angio-egipt-ske pogodbe iz leta 1936., kakor tudi zahtevo p>o priključitvi Sudana. Ker je zastopnik Egipta imenovan za začasnega člana varnostnega sveta, se Egipčani nadejajo, da bodo uspeli V svojih nacionalnih težnjah.
VBoi
mir:
iyu se nadaljujejo resni nemiri
Bombay, 24. febr. Reuter poroča, da prihajajo močne pomorske, letalske in suhozemske sile v Bombay, kjer so zasedli indijski mornarji 20 ladij kraljevske indijske mornarice in kjer se po izjavi viceadmirala sira Johna Go df ree ja, komandanta kraljevske indijske mornarice vstaja vedno bolj širi.
Ojačen ja so poslali tudi v Karachi, kjer je kraljevska ladja »Hindustan«, ki je bija v indijskih rokah, streljala na vojaško policijo iz palčnih topov. Druga ojačenja zbirajo v Pooni, največjem vojaškem taborišču v bližini Bombaya. Po nekem poročilu agencije Reuter iz New Delhija je 300 mornarjev z ladje »Hindustan«, ki se je predala, sedaj v zaporu. Izgube znašajo 6 mrtvih in 33 ranjenih. Ladja »Tra-vancor« je izplula, ko so pričele operacije proti »Hindustanu«.
V Madrasu je pričelo stavkati 150 mornarjev na ladji »Adiar«. Korakali so po glavnih ulicah in kričali: V stavko za pomoč Bombayu!
Vojaške oblasti v New Delhiju držijo pod strogim nadzorstvom 38 mornarjev z ladje »India«. Zaprli so jih, ker niso hoteli izvrševati svojih dolžnosti.
Stavkati je pričelo tudi 50 mehanikov indijske letalske transportne družbe v znak simpatij do stavkujo-čdh mornarjev.
London, 24. febr. (Tass.) Položaj v Bombayu je Izredno resen. Skupina prebivalcev je napadla skladišče žita in ga uničila. Po nekem poročilu je mnogo žrtev. Vojska in policija sta večkrat streljala. Življenje v Bombayu je zamrlo. Promet v mestu je ustavljen. Od danes letajo nad Bombayem angleška letala. Vstaja v mornarici se nadaljuje.
London, 25. febr. (Tass.) Ministrski predsednik Attlee je izjavil v spodnji zbornici, da so bili stavku-joči mornarji indijske kraljevske mornarice obveščeni, da bo sprejeta samo brezpogojna kapitulacije. Attlee Je dodal: V Bombayu In Kara-
čiju so znatne sile. Tam je prišlo do spopadov med obalnimi četami in mornarji indijske mornarice z ene izmed indijskih ladij, ki so bile zasidrane v luki. V najkrajšem času bodo prispele v Bombay ladje vojne mornarice, med njimi en rušilec. Attlee je poudaril, da je treba uvesti red. Na koncu je izjavil, da je büo po podatkih z dne 21. februarja ranjenih 14 oseb.
London, 24. febr. Radio London poroča, da je prišlo včeraj v Bom-bayu po brezpogojni predaji indijskih stavkujočdh mornarjev do velikih nemirov. Britanske čete in policija so večkrat streljali na množico, ki zahteva izpolnitev zahtev stavku-jočih.
Uradno poročajo, da so izbruhnili v severnem delu Bombaya resni nemiri. Britanske čete streljajo na stavkujoče.
London, 24. febr. »Daily Worker« piše z naslovom »Indijska vstaja«: »Razlogi za sedanjo hujšo vstajo so jasni. Indija si želi neodvisnosti in v raznih ponudbah britanske vlada ne vidi ničesar drugega kot celo vrsto brezobzirnih načrtov, ki imajo namen, ustvariti razdor med Indijci in nadaljevati imperialistično upravo.«
StaGn sprejel predsednika mongolske ljudske republike
Moskva, 25. febr. (Tass) Predsed-sednik Sveta ljudskih komisarjev generalisim J. V. Stalin je 22. februarja sprejel predsednika vlade Mongolske ljudske republike Coj-balsana-
Sprejemu sta prisostvovala ljudski komisar za zunanje zadeve V. M. Molotov in veleposlanik Sovjetske zveze v Mongolski ljudski republiki
I.	A. Ivanov.
varCujte z državno, LJUDSKO LASTNINO! i

Zadružni vestnik
Uspehi In bodoče naloge ljubljanske Mabavljalne in prodajne zadruge
V mestni posvetovalnici na magi-jratu je bila v soboto popoldne se-j ljubljanske Nabavne in prodajne jîdruge (Naproze), ki je bila ustavljena lani v septembru. V krat-Џ1 mesecih svojega obstoja je ljubljanska Nap roza uspešno prehodila . organiziranja nabavno-prodajne-g3 aparata na zadružni podlagi, ki £ po krakti dobi obstoja pokazal ¿dcvoljive rezultate. O teh rezulta-ii kakor tudi o nalogah, ki čakajo j'ap.c-zo v bližnji bodočnost^ so go-vsiîii na sobotni konferenci, ki jo vodil predsednik dr. Milan Le-p.ež. Poleg mnogih članov zadrug p se posvetovanja udeležili vsi čla-¡¿ upravnega, izvršnega in nadzorna odbora.
Konferenca je trajala polne štiri •- ■ in je podala pregledno sliko do-s.iiaiijega dela in razvoja te velike -, pomembne nabavno-prodajne or-zaci je. Načelno poročilo o do-. .njem delu izvršnega odbora in posameznih odsekov je podal pred-dnik dr. Lemež. Sklicujoč se na ročilo, ki je bilo obširno objavlje-V strokovnem glasilu »Nova za-uga«, je naglasil, da so bili pre-meseci najbolj plodoviti v slovi kem zadružništvu, ki je staro d 70 let. Izvršeno delo, ki je bilo :ni nabavno-prodajnim zadrugam Sloveniji za vzor, je pomenilo v 5 -m zadružništvu pravo prelomni-Prej je bilo naše zadružništvo : voljeno v nešteto majhnih in : h zadrug brez povezave intere-Naproza je zapustila stara za-niška pota in je postala celica 'n vno-razdelilnega aparata, ki ga rja nova doba. Trg je prej obala v celoti zasebna trgovina; na . sta odločala predvsem zasebna ¿Uva in zasebni interes trgovca, ošnik na trgu ni imel ne vpli-i9 uspešne kontrole, špekulaciji :a s tem na široko odprta vra-u-emljenje Naproze je šlo in bo i za tem, da bo v tem aparatu odio ljudstvo samo kot potrošnik, bo ves aparat zgrajen za ljudsko : st in blaginjo. To more doseči le ..šen aparat, ki je v rokah Ijud-z omrežjem nabavnih in prodi zadrug.
ko je Naproza doslej uspela in >šni so izgledi za bodočnost? Ob moritvi je bila šibka, ker je bilo -o omrežje razcepljeno. Doslej je ožijo nabavno-prodajnih zadrug arila podlago za enotnost. Siedile doba notranje konsolidacije, edbi enotnega poslovanja in enot-preskrbe je sledilo naraščanje mstva, ki se je zlasti stopnjevalo n novem letu v zvezi z borbo pro-špekuiaciji. članstvo je naraslo d 30.000 na 37.000 in se še vedno ga; poslovalnic je nad 40, očitna e težnja k povečanju tega šte-tako v središču mesta kakor na periferiji.
e hoče Naproza ustvariti res 1. iško razdelitev, ne bo zadosto-da v svojih poslovalnicah nati kader trgovsko izobraženih -ii, ki bi v njih sami odločali,
. eč mora stremeti za tem, da bo ih odločalo članstvo, da bodo - iiali potrošniki. Nameščenci polirne naj bodo le njihovi stro-m svetovalci. Ker se je Naproza , dobro zavedala, je bila uspešno učena tudi kampanja izvolitve enih odborov, ki so bili povezale linijo enotnosti za interese idh množic. Udejstvovanje Ijud-množic, ki naj se preko gobarskih ustanov najtesneje pojo tudi z našimi političnimi žičnimi organizacijami, nalaga organzaciji tudi reševanje vedno 'h problemov.
bročilu predsednika, ki so ga :ovalci sprejeli z odobravanjem, «ledilo poročilo nadzorstva, ki ga p bdal tov. Hartman. To poročilo otrdilo pozitivno poslovanje Na-
:o kratki razpravi o poročilih, v •.erih so člani iznesli svoje pred--, je bila uprava izpopolnjena s noma Alojzesm Marokom in Jo-m Potokarjem, nadzorstvo pa je o izpopolnjeno s tov. Resnikom, nizacijski odsek bo po soglasni oritvi preoblikovan v organizaste personalni odsek pod vodom tov. Hojkarjeve, fuzijski od-: pa v fuzijsko-pravni pod vod-• om tov. dr. Rupnika. Nadalje so na seji potrjeni sklepi izvršne-
ga odbora. Od ustanovne skupščine je izvršni odbor sprejel 4803 nove člane (od novega leta dalje mesečno povprečno 1000). 16 članov, ki so zaradi preselitve odpovedali deleže, je izstopilo. Sprejet pa je bil sklep, da se takšnim članom olajša prehod v drugo zadrugo s prepisom deleža. Soglasno je bila sklenjena izključitev člana Goljarja iz št. Vida, a glede treh članov iz Vrhovcev, ki so bili zaradi njihovega razdiralnega dela predlagani za izključitev, pa bodo odločali člani na svojem množičnem sestanku. Prav tako soglasno je bil na predlog tov. dr. Rupnika sprejet poslovnik upravnega odbora (plenuma) in izvršnega odbora Naproze.
Poslovnik upravnega in izvršnega odbora
Upravnemu odboru je pridržano sklepanje o zadolževanju Nabavne in prodajne zadruge v mejah pooblastila občnega zbora zadruge ter predpisovanje poslovnikov in pravilnikov za podrejene zadružne organe. Razen tega sklepa o vseh predmetih, ki niso po pravilih zadruge pridržani občnemu zboru ali niso po poslovniku odkazani v samostojno reševanje izvršnemu odboru in odsekom. Lahko pritegne nase tudi reševanje določenih predmetov, ki bi sicer po poslovniku spadali v samostojno področje izvršnega odbora ali odsekov. Upravni odbor, ki vodi in nadzira delovanje izvršnega odbora in odsekov, lahko razveljavi ali spremeni sklepe izvršnega odbora in odsekov.
Izvršni odbor zadruge rešuje samostojne predmete, ki niso v zvezi z rednim poslovanjem zadruge, odnosno jih ni odkazal odsekom zadruge, pa tudi predmete, ki spadajo v področje raznih odsekov, če se ti med seboj ne sporazumejo. Izvršni odbor vodi in nadzira delovanje odsekov in sklepa o njihovih predlogih. Lahko razveljavi ali spremeni sklepe, ki so jih napravili odseki v svojem samostojnem delokrogu. Odseke sme pooblastiti, da Izvršujejo samostojno vse posle, ki so v zvezi z rednim poslovanjem zadruge. O sklepih morajo načelniki odsekov poročati Izvršnemu odboru.
Finančno poslovanje
Tov. Danilo Puc je zatem poročal o delu finančno-gospodarskega odseka, iz katerega posnemamo, da je Naproza ob ustanovitvi prevzela kot obratni kapital 2 milijona din. Odobreno ji je bilo zadolževanje do višine 10 milijonov, ki jih je v zvezi z nastalimi potrebami prekoračila za nadaljnje 4 milijone. Inkaso poslovalnic je znašal v 3 mesecih preteklega leta 26 milijonov, za januar pa skoro 12 milijonov. Povprečni dnevni inkaso znaša okrog 450.000 din. Zadruga ima v Ljubljani 7 hiš,
od katerih pa je bila največja na Masarykovi cesti ob eksploziji moči no poškodovana. S fuzijo je bilo prevzetih nad 250 uslužbencev, katerih plače znašajo skupaj s socialnimi dajatvami okrog 800.000 din mesečno. Popolne slike premoženjskega stanja zadruge iz tehničnih razlogov ni bilo mogoče podati. Predsednik dr. Lemež pa je naglasil, da morajo biti računi zadruge javni in odprti, ker sta ljudska oblast in ljudska zadruga istovetni In bi se sicer ob prikrivanju pravega stanja moglo reči,' da bi goljufali sami sebe.
Iz poročila gradbenega odseka, ki ga je podal tov. Milan Udovč, je razvidno, da bo obnova zgradbe na Masarykovi cesti izvršena tako, da bo v njej nameščeno poleg osrednjih pisarn tudi osrednje skladišče zadruge, ki bo preurejeno tako, da bo njegova zmogljivost 120 vagonov blaga.
Nove poslovalnice
V zvezi s poročilom organizad j -sko-personalnega odseka, ki ga je podal tov. Belič, je bila odobrena otvoritev poslovalnic na Vrhovcih, v Vnanjih goricah, Laverei, za Bežigradom, v Zg. Kašlju, Pod Rožnikom, v Koleziji, na Stožicah, Ježici, v Dravljah, na Dolenjski cesti, v Mostah in na Brezovici, skupaj torej 13 poslovalnic, v prihodnjem mesecu pa bo otvorjenih nadaljnjih 8. Dosedanja poslovalnica v Bavarskem dvoru bo spremenjena v oddelek za dobavljanje blaga raznim zavodom.
Nabava blaga
Iz poročila nabavnega odseka, ki ga je podal tov. Zalaznik, je razvidno, da je ta odsek nabavil lani za 32 milijonov din blaga, od januarja dalje pa za 23 milijonov. Od Navoda nabavi mesečno do 50 vagonov blaga. Doseženo je že dosti redno dobavljanje rackmiranega blaga, seveda pa mora odsek nabavljati blago tudi drugod in se v ta namen poslužuje svojih posebnih poverjenikov. Vsake 14 dni sklicuje sestanke vseh poslovodij poslovalnic. Za glavnega poslovodjo zadruge je postavljen tov. Drago Avšič, na njegovo mesto pa je bil za načelnika nabavnega odseka določen tov. Zalaznik.
Glede načrta o izgradnji Naproze v L polletju tekočega leta je bilo sklenjeno, da bosta ta načrt podrobno proučila posebna komisija in upravni odbor, nato bodo o njem razpravljali na množičnih članskih sestankih in šele potem bo sprejet. Soglasno je bilo odobreno, da se ustanovi načrtna politično-goepodar-ska komisija, ki bo imela nalogo izdelati načrt politično-gospodarskega udejstvovanja zadruge. Ustanovljeno bo tudi tajništvo poslovnih odborov z nalogo, da vzdržuje stalne zveze s poslovnimi odbori. Sprejet je bil predlog za sklicanje fuzijskega občnega zbora in določitev dnevnega reda, čim bodo vse priprave gotove. Pooblastilo občnega zbora glede zadolžitve zadruge pa je. bilo razširjeno za nadaljnjih 20 milijonov din.
Ustroj in delovanje Vinarske zadruge v Mariboru
Pred vojno so imeli v mariborskem okrožju znaten del vinogradov v rokah Nemci, od katerih niso bili mnogi niti naši državljani. Naš viničar od teh ni mogel pričakovati, da bi pokazali razumevanje za njegove težave, saj še pri domačih lastnikih vinogradov in pri domačih oblasteh ni našel zaščite. Podobno je bilo pred vojno na vinskem trgu. Vsi večji vinski trgovci so bili Nemci, ki so gospodarili v vinski trgovini. Pomembnejših slovenskih vinskih trgovcev ni bilo- Kolikor je bil vinogradnik prisiljen delati s temi trgovci, je bil prepuščen popolnoma njihovi samovolji, saj so diktirali cene, kakor so hoteli. Njihovemu paše-vanju so se skušale upreti samo zadruge. ki so pred vojno delovale v Ljutomeru, Gornji Radgoni, Ormožu, Ptuju in Mariboru. Vendar tudi te zadruge niso imele prave moči. ker jih protiljudska oblastva niso dovolj podpirala.
Ljudska oblast je že v znatni meri odpravila te razmere, delno pa se njeni ukrepi še izvajajo. Vinogradi Nemcev so bili zaplenjeni in jih je prevzela začasno uprava narodne imovine, dokler se ne razdelijo v zvezi z agrarno reformo med naše viničarje oziroma njihove vinograd-
niške zadruge- Nemških vinskih trgovcev ni več. Vinska trgovina prehaja z naglimi koraki v roke vinarskih zadrug. Iz proizvodnje in trgovine postopno izločata špekulacija in izkoriščanje. Počasi bodo vinarske zadruge s svojimi ukrepi prisilile tudi nadrobne prodajalce vina, da bodo prodajali res kakovostno pristno vino. Cena se bo ravnala po proizvajalnih stroških vinogradnika, potrošnik pa bo zaščiten tako glede kakovosti kakor cene.
Med vinarskimi zadrugami, ki delujejo v mariborskem okrožju, je tudi Vinarska zadruga v Mariboru. Ta zadruga spada menda med najmlajše, čeprav je že pred vojno delovala v Mariboru Kletarska zadruga. Od te pa je skozi okupacijsko dobo ostalo tako malo, da Vinarske zadruge ne moremo smatrati za njeno naslednico. Zato je bila Vinarska zadruga v Mariboru popolnoma na novo organizirana in postavljena na nove temelje- Ustanovni občni zbor je imela šele 16. septembra lani. Svoje prostore in del svojih kleti ima na Trgu Svobode. Trenutno šteje okoli 500 članov zadružnikov- Ker spadajo v njeno organizacijsko območje po bivši razdelitvi trije okraji (oba mariborska in šentlenarški),
kjer je okoli 3500 ha vinogradov, ee bo število članov brez dvoma še dvignilo, ko bodo rešena vsa vprašanja, ki so v zvezi z agrarno reformo. Za primer naj povemo, da štejejo starejše zadruge na primer v Ormožu in Ptuju, okoli 2500 do 3500 članov. Pomen mariborske vinarske zadruge pa je tem večji, ker ima svoj sedež v središču mariborskega okrožja in ker si bo Sčasoma lahko uredila velike, vzorne kleti, kjer bo imela na razpolago vse, kar je potrebno za pravilno ravnanje z vinom od trenutka, ko ga sprejme od vinogradnika, pa do trenutka, ko ga odda na trg.
Mariborska vinarska zadruga ima sedaj po Mariboru več kleti- Osredotočila pa bo Sčasoma svoje delo v kleteh na Trgu Svobode, kjer bo po primerni preureditvi lahko vkletila okoli 100 vagonov vina. Kleti so žele prostorne. 2e sedaj je v njih vzidanih več velikih betoniranih cistern, katerih največje držijo do
56.000	litrov- Vsaka taka cisterna je na znotraj obložena 6 poploščenimi steklenimi ploščami, zaradi možnosti nadzorstva pa ima zunaj od vrha do tal stekleno cev, v kateri se lahko ugotovi, koliko vina je še v cisterni.. Te cisterne so primerne zlasti za stara vina, medtem ko so za vina, ki jih je treba še vzgajati, boljši leseni sodi- Tudi teh ima zadruga v svojih kleteh dolge vrste najrazličnejših velikosti. Med največje s peda jo sodi, ki držijo po 12.000 do
17.000	litrov- Te sode je izdelala Sodarska zadruga v Tacnu in so jih spravili v klet tako. da so pripravili večje sestavne dele, ki so jih potem v kleti sestavili.
Vkleteno vino stolno nadzorujejo strokovno izvežbani kletarji Razen kleti ima zadruga tudi druge prostore, ki jih potrebuje za svoje delo- V pralnic operejo dnevno 3000 steklenic prav toliko jih dnevno lahko napol-nijo v oddelku za polnjenje steklenic. Polne steklenice shranijo v mali buteljčni kleti, kjer steklenice tudi etiketirajo. To delo je zelo važno, saj gre stremljenje za tem, da pride čim več vina na trg v originalnih steklenicah z imenom VTste in imenom tistega, ki jamči za njegovo kakovost. Tako bo preprečeno, da bi brezvestni prodajalci naše kakovostna vina kvarili. Zadruga ima razen tega svojo eodarsko delavnico.
Nakazah smo že, kako važna bo v bodoče naloga vseh naših vinarskih zadrug. Njihovo delo se ne bo smelo omejevati samo na delo, Id ga je prej opravljal trgovec, temveč bo maralo delo zadrug segati tudi na proizvajalno in p>otrošniško področje. Že po pravilih mora zadruga za svoje člane vinogradnike nabavljati vinogradniške potrebščine, mora organizirati obnovo vinogradov, graditi strokovnim načelom ustrezajoče vinske kleti in širiti med zadružniki strokovno znanje s tečaji, predavanji, razstavami in navodili o vinarstvu -in kletarstvu. Velike dolžnosti bodo imele naše vinarske zadruge zlasti sedaj ko se naša vinogradniška proizvodnja obnavlja in obenem organizacijsko preureja. Med vinarskimi in vinogradniškimi zadrugami bo moralo bti tesno sodelovanje, ki se marsikdaj ne bo smelo omejiti samo na tiste naloge, ki jih določajo pravila temveč bodo morali strokovnjaki naših zadrug priskočiti na pomoč tudi z vsemi drugimi potrebnimi nasveti in strokovno podporo. Vinarske zadruge bodo to najlaže opravljale, ker bodo imele stalno neposredni stik s terenom, obenem pa so na takem delu zainteresirane zaradi dviga kakovosti in količine pridelka.
Na razdelj evalnem podrjčju bodo zadruge imele, kakor smo že ugotovili. glavno in skoro izključno besedo. V načelu je njihova naloga, da po trgatvi prevzamejo od člana zadružnika mošt, ker se da mošt p>od strokovnim nadzorstvom najuspešneje negovati. Cene bodo morale ustrezati proizvajalnim stroškom, p>o_ trošnik psa mora upoštevati, da so ti stroški pri nas znatno večji kakor v Banatu, Sremu in Dalmaciji. Zato pa je kakovost naših vin neprimerno boljša. Letos vsebujejo najboljša vina na področju Vinarske zadruge v Mariboru do 14 stopinj alkohola- Vinogradnik lahko svoje vino zadrugi proda ali pa da v komisijo.. Ce prepusti vino zadrugi, da ga komisijsko proda, dobi manjši znesek na račun, ko gre zadruga z vinom na trg, pa dobi najvišjo ceno, ki jo zadruga iztrži.
Dobrega vina letošnjega pridelka je letos v kleteh vinarskih zadrug še precej. Vse zadruge so letos vkle-tile okoli 150 vagonov vina- Po kleteh zasebnikov pa so le še manjše
koliine. V kratkem bo v Mariboru i velika vinska razstava, ki jo sedaj skrbno pripravljajo. Razstava nam bo pokazala mnoge sadcve dosedanjega mgpljivega dela naših vinogradi' kov i.i vinarskih zadrug.
Davčna obveznost zadrng
Po členu 69. novega jakona o neposrednih davkih, ki je stopil v veljavo 1. januarja t. L, ne veljajo nobene davčne oproetitve več. Za zavezance, katerim se bo davek za leto 1945. odmeril po novem zakonu, velja razveljavljenje oprostitve tudi xa leto 1945.
Ker se nanašajo določbe novega davčnega zakona tudi na vse zadruge in njihove zveze, so prenehale vse davčne oprostitve zadrug. Zato morajo tudi zadruge upoštevati roke, ki jih zakon predpisuje za davčne prijave. Po členu 38. novega davčnega zakona morajo pravne osebe, med katere spadajo tudi zadruge, vložiti prijavo v 60 dneh po zaključku poslovanja, torej do konca februarja. Po zakonu (7. člen) je vsako podaljšanje predvidenih rokov izrecno zabranjeno. Ker še ni obrazcev za davčne prijave, bodo zadruge predložile prijavo na navadnem papirju (poi pole). »Za-, druge, ki so že sestavile detni računski zaključek, predložijo ta letni zaključek, ne glede na to, ali je odobren od občnega zbora ali ne. Zadruge, ki pa še niso mogle sestaviti letnega računskega zaključka, ker še
niso objavljena dokončna navodila za izvedbo valorizacije in preknjiienje v dinarje DFJ v zvezi z zamenjavo denarja, naj to v svoji prijavi navedejo in naj prijavijo le splošne podatke. Prijave je vložiti do konca februarja pri finančnem oddelka okrožnega ljudskega odbora, bodisi neposredno adi pa po pošti s priporočenim dopisom Na prijavo in priloge ni treba prilepiti kolkov. Zadruge, ki ne bi pravočasno vložile prijav za leto
1945.	bodo kaznovane po členu 58. zakona z denarno kaznijo 50 do 5000 dinarjev. Ista kazen veija, če v prijavi ne navedejo razlogov, zakaj računskih zaključkov še ne morejo priložiti (valorizacija).
= Tovorni avtomobil bo prejela kot nagrado ona dalmatinska zadruga, ki bo najuspešneje izvršila naloge prvomajskega tekmovanja- 0 priliki prvomajskega zadružnega tekmovanja med posameznimi okraji, ki ga je napovedala okrajna zadruga v Trogiru vsem okrajnim zadrugam v Dalmaciji, je zadružni odbor Dalmacije sklenil, da bodo nagrajene okrajne zadruge, ki bodo najuspešneje izvršile naloge prvomajskega tekmovanja. Prva nagrada je en kamion, druga 20 plugov in tretja 30 modemih kos. Med zadrugami ee je takoj pričelo tekmovanje.
ZATIRAJTE ČRNO BORZO!
NAŠE GOSPODARSTVO
Razpis tekmovanja komisij za odkop kmetijskih
pridelkov
Osrednja odkupna komisija pri ministrstvu za trgovino in preskrbo vlaide LRS raspisuje za čas od 1. do 15. maroa t. L medsebojno tekmovanje odkupnih komisij v sledečih točkah:
1.	Katera odkupna komisija bo izvedla kampanjo dolžno®trnih odkupov po programu, ki je obvezen, toda v okviru pravilnega pojmovanja ljudske oblasti, se pravi,. da je treba doseči čim uspešnejši odkup v okoliščinah pravega razumevanja.
2.	Katera okrajna odkupna komisija bo najhitreje, predvsem pa do 15. marca, zbraila od osrednje odkupne komitije določene kontingente, ki jih je treba v okraju zbrati in odkupiti
3.	Koliko množičnih sestankov bo prirejenih v okrajih v zvezi s popularizacijo kampanje odkupov.
4.	Kje bo doseženo najtesnejše sodelovanje antifašističnih organizacij z okrajnimi odkupnimi komisijami.
5.	Katera okrajna odkupna komisija bo zbrala večje kontingente živil od onih. ki so ji bili določeni.
6.	Katera okrajna odkupna • komisija bo dosegla najboljše uspehe glede kakovosti oddanih živil, zlasti pri žitu, krompirju in fižolu.
7.	Kje bo zbranih odstotno največ maščob; a) v okviru predpisov uredbe o oddaji slanine in b) na podlagi prostovoljne oddaje.
8.	Katera okrajna odkupna komisija bo vložila največ svojih sil in tudi dejansko dosegla zvišanje količin prodanega mleka.
9.	Katera okrajna odkupna komisija bo dosegla najboljše uspehe pri odkupu sena za potrebe vaji ke in zbrane količine najprej odpremila v določena skladišča.
10.	Katera okrajna odkupna komisija bo porabila čim manj denarnih siedi:tev, a bo vendar aktivno in uspešno delovala na terenu.
1L Katera okrajna odkupna komisija bo sestavila najtočmejše končne t esultate in spiske po posameznih krajevnih odborih, da bo s tem omogočena pravična razdelitev v to svr-ho predvidenih racionaranih industrijskih izdetkov (manufaktura, čevlji, usnje, pol jed eh ko orodje, železnina. posoda).
12.	Katera okrajna odkupna komisija bo pošiljala osrednji odkupni komisiji najbolj kratka, peegledna in stvarna poročila.
Komisijo za ugotovitev in ocenitev rezultatov sestavljajo; 2 člana osrednje odkupne komisije in po en zastopnik okrožnih ljudskih odborov.
Kombija bo ob upoštevanju vseh objektivnih okoliščin določila kemi-sijo-zmagovalko ter ji podelila častni naslov; Udarniška odkupna komisija ^pomladanske odkupne kampanje v letu 1946.
Osrednja odkupna komisija pri ministrstvu za trgovino in preskrbo vlade LRS.
Odkupne komisije celjskega okrožja so napovedale tekmovanje ostalim okrožjem
Se pred razpisom osrednje odkupne komisije so odkupne komisije celjskega okrožja napovedale. tekmovanje odkupnim komisijam mariborskega okrožja, katero okrožje bo do 28. februarja zbralo največji odstotek živ.'), predpisanih za odkup. Takoj za tem pa je celjsko okrožje poslalo poziv na tekmovanje odkupnim komisijam okrožij Ljubljansvokolica in Novo mesto, katero območje bo do 15. marca t, 1. zbralo večji odstotek predpisanega kontingenta za odkup.
Od uspešnega odkupa živil je v največji meri odvisna naša prehrana v tekočem letu. S tem je postalo vprašanje čim večjega odkupa hkratu splošno ljudsko vprašanje. Zato niso poklicane samo pooblaščene odkupne komisije, da svoje odgovorno deio v celoti izvedejo, temveč je poklicana k sodelovanju vsa naša javnost. Medtem, ko so se ob ustanovitvi odkupnJi komisij pojavljale gotove težkoče oportunističnega značaja, vidimo v poslednjem času naraščanje pole-a in predanosti ter volje, pri čemer je prevzelo pobudo celjsko okrožje s svojimi napovedmi k tekmovanju. Prepričani smo, da se bodo vsa okrožja vključila v medsebojno tekmovanje, pri čemer bodo upoštevala tudi tekmovalne točke, ki jih je postavila osrednja odkupna komisija pri ministrstvu za trgovino in preskrbo.
Pred trgwlnsfldná pogajanji z Anglijo
Z zemunskega letališča je v ser boto odpotovela naša trgovinska delegacija na pogajanja za sklenitev trgovinskega eporazuna z Veliko Britanijo, ki bo v Londonu. Našo delegacijo vodi zvezni minister za zunanjo trgovino inž. Nikola Petrovič, njegov namestnik pa je Melenti-je Popovič, minister za trgovino in preskrbo Srbije. V delegaciji so še prvi viceguverner Narodne banke Laivoslev Dolinšek, načelnik bančno
valutnega oddelka zveznega finančnega ministrstva Radomir Arandje-lovič, načelnik oddelka za trgovinske sporazume ministrstva za zunanje zadeve Boško Gjorgjevič načelnik komercialnega oddelka zveznega mi-nitirstva za pomorstvo Miloš Ncšič, direktor Narodne banke Miloš Sotfre-novič, jugoslovanski trgovinski odposlanec v Londonu dr. Mirko Mr-molja in drugi.
Na letališču ke je od članov delegacije poslovil angleški veleposlanik v Beogradu g. Ralf Stevenson v spremstvu prvega tajnika veleposlaništva.
—»и
življenje in delo v Sovjetski zvezi
Velik napredek Estonije
Estonija je dosegla pomembne uspe-V obnovi narodnega gospodarstva. seca avgusta 1944. je bilo zapo-no v estonski industriji samo 28 oč delavcev In nameščencev. Sep-inbra 1945., leto pozneje, se je štelo delavcev povzpelo na 60 tisoč, ar pomeni zvišanje za 11 odstotkov, letu dni, ki je poteklo od izgona nemških osvajalcev, se je industrijska proizvodnja več kot pošestorila.
Po zakonu o agrarni reformi je la razdeljena zemlja med 43 tisoč vnih kmetov. Lansko leto so estonia kmetje pravočasno In uspešno opravili kmetijska dela. Postaje za kmetijske stroje in traktorje so tudi izpolnile načrt.
Beležiti je tudi nič manj sijajne Uspehe na področju prosvete v Estoniji. Mnogo več dijakov obiskuje šole novi sovjetski republiki kot pred vojno. Estonske knjižnice so znova obnovljene in njihovo število se je celo povečalo za 20 odstotkov. Število estonskih časopisov se je skoro podvojilo v primeri z letom 1941.
Prvi povojni petletni načrt predvi-! deva veliko zvišanje finančnih sred-! štev, investiranih v narodnem gospo-I darstvu Estonije. Leta 1946. bo industrijska proizvodnja za 43 odstotkov zvečala svoj obseg v primeri z letom
1942.	Letos se bo tudi v velikem obsegu povečala posejana površina in večji bo tudi blagovni promet. Petletka za razvoj narodnega gospodarstva Estonije odpira široke perspektive za to deželo. Leta 1950. bodo investirana sredstva v estonski industriji potrojena v primeri z letom 1946 in bodo presegla za 70 odstotkov določeni načrt iz leta 1941. Posejane površine bo mnogo več kot pred vojno.
Odprli so univerzo v Užhorodu
V Užhorodu so prejšnji mesec odprli državno univerzo. Letos bo imela štiri fakultete: historično, filološko, biološko in medicinsko.
Narodna vlada Zakarpatske Ukrajine je dato zn univerzo eno najlepših
zgradb v mestu, zemljišče in vrtove za ustanovitev vzornega posestva in razsadnika. Znanstvene ustanove in univerze Ukrajinske SSR nudijo svojo pomoč tej novi prosvetni ustanovi. Akademija znanosti ZSSR dopolnjuje za univerzo knjižnico, ki ima že 50 tisoč knjig. Del teh knjig je že dospel v Užhorod. Profesorji in docenti z različnih ukrajinskih univerz bodo predavali na vseučilišču v Užhorodu.
Na univerzo se je vpisalo 215 študentov. Večina od njih se je udeležila domovinske vojne kot prostovoljci Rdeče armade-partizani. Med njimi je tudi mnogo deklet.
M®ve železniške postaje
Arhitekti »Ljentransprojekta« delajo sedaj nove načrte za železniške postaje v državi. Izdelali so že načrt za postajo v Novgorodu.
Načrt za postajo v Murmansku, ki je že tudi dokončan, se odlikuje po originalni zamisli. Načrt za železniško postajo v Murmansku je mišljen kot nedeljiva celota s prietaniSCem. Nad železniško postajo bo tekla avtomobilska- cesta, ki bo prekrižala postajni trg. Arhitekti so sl zamislili lepo obliko za to postajo. Stavbe bodo
zgradili iz naravnega kamna in okrasili z reliefi in z umetniško izdelanimi grbi Sovjetske zveze. Računajo, da bodo zgradili veličastne veže, dvorane, čakalnice, restavracije, sobe za počitek in dvorane za prireditve. Opremo bodo izdelali po posebnih risbah. Trge pred postajami bodo asfaltirali in okrasili s svetilkami.
Arhitekti izdelujejo sedaj načrt za novo železniško postajo v Karaganda. V najkrajšem času bodo začeli delati načrte za novi železniški postaji v Petrozavodsku in Viborgu.
Oblast Taimaza — ležišče naf te
Ljudakl komisariat za industrijo nafte je začel graditi naftovod Tul-maz—Ufa v dolžini 200 km. Računajo, da oblast Tulmaz obljublja največja ležišča nafte na- ozemlju drugega Bakuja.
Meseca septembra 1944. so izvrtali petrolejski vrelec v najstarejših de-vanskih slojih v bližini Tuimaza. Kmalu so bile zgrajene naprave za črpanje nafte m sedaj se Je proizvodnja nafte zvišala na tisoče ton prvo-vrstSe nafte dnevno. Večje število vrelcev bo začelo letos dajati nafto.
Po novem vodu bodo pošiljali nafto do rafinerije Ufa, ki bo oskrbovala z gorivom Ural in druge vzhodne oblasti Sovjetske zveze.
Prva plinska turbina
V nevski tovarni za stroje, ki se imenuje po Leninu, so se začele priprave za izdelavo prve stabilne plinske turbine. Ta turbina v razliko od parnih nima priprave za kotle in dela na pogon nafte. Podobnih strojev niso izdelovali v Sovjetski zvezi. Prvo plinsko turbino take vrste so «konstruirali inženirji nevske tovarne pod vodstvom glavnega konstruktorja tovariša Žerbina.
Strokovnjak za proizvodnjo bomba ža Boris Stradmal je prispel iz Uz-^bekistana v Moskvo in izročil ljudskemu komisariatu tehnične kulture zanimivo zbirko novah vrst bom. baža prirodno pobarvanih vlaken- И jih je sam odgojil Zbirka vsebuje dvajset vrst vlaken sive in zelene
^ve. Barve vlaken postopno pre-ajo iz temnosive v svetlorumeno in rdečkasto barvo druge pa spet iz zelene v sivkasto m celo svetlomodro barv j.
V razgovoru z dopisnikom TASS-a je Boris Stradmal dejal:
Sivo in zelena vafcno smo dobili s križanjem dveh vrst belega bombaža. Na ta način sm j dobili kakih dvajset drugih odtenkov raznih barv V preteklem letu smo proizvedli ko-smičasta vlakna modre in rdečkaste barve- Ko se odprejo konec leta bombažne bilke, so naši nasadi v bližini Taškenta podobni cvetličnim vrtovom.
Tuji strokovnjaki- ki gojijo bombaž. trdijo, da ni mogoče pridobiti s križanjem dobrih hibridov; sovjetski strokovnjaki pa uporabljajo uspe-šn > metodo križanja- kakor je to delal ruski botanik Mičurdn.
Barvane vrste bombaža ne zaosta. jajo ZP najfinejšimi egiptakimi in ameriškimi vrstami, ponekod pa jih celo prekašajo v pogledu obiranja in tehnoloških lastnosti vlaken. Odeje-Id jih izdelujejo iz barvastih bombažnih vlaken, odlikuje trpežnost- Ne obledijo niti na soncu, niti po pranju. Gojitev barvastega bombaža se vedno bolj širi v tem letu in zasejali bodo več kakor 10tisoč hektarjev v kolhozih in eovhozih Uzbekistana. aaqmSaqeybažyd-COaziTovum!hdwm To odkritje bo kmalu povzročilo pra vj revolucijo v proizvodnji in osvobodilo tekstilno industrijo postopka pri barvanju.
KULTURNI PREGLED
Problemi ljudskega gledališta pri Sloaanih
Predavanje P. Rogatyreva, pnrf. folk fiore na moskovski univerzi
V ljubljanskem dramskem gledališču smo v sredo, 13. t. m. zvečer poslušali vodjo folklorne stolice moskovske univerze prof. Petra Bogatyreva. Njegovo predavanje je bilo prezanimivo, naravnost programatično, važno ne samo za narodopisca, ampak prav tako za režiserja, za igralca, za ljubitelja dramske umetnosti sploh, kakor tudi za literarnega ali kulturnega zgodovinarja.
Predavatelj ni mogel ustreči naši prošnji, da bi nam prepustil v objavo rokopis, ker v Sofiji pripravljajo knjižno izdajo vseh predavanj članov sovjetske znanstvene delegacije. Zato bomo v sledečem podaii glavna njegova izvajanja.
Slovansko gledališče je imelo velik vpliv na razvoj svetovnega gledališča. Ruske drame, opere in baleti so vplivali na mnoga gledališča v Evropi in Ameriki. Zelo znana po Evropi so dela poljskih dramatur-gov-romantikov. Dalje v zgodovini gledališča sploh ni mogoče mimo Čehov Karla čapka, Langra in drugih. Opere Smetane, Dvoršaka in Jana-čeka so prodrle v repertoarje evropskih in ameriških odrov. Precejšnji uspeh v Evropi so žele celo češke lutke.
Posebej pa je treba opozoriti na medsebojne vplive pri slovanskih gledališčih. Zgodovina ruskega gledališča nam pravi, kako velik je bil spočetka vpliv poljskega gledališča na rusko, še večji so bili kasneje vplivi ruskega gledališča na druga slovanska gledališča, tudi med južnimi Slovani. Razvoja češkega gledališča si ni mogoče predstavljati brez teh vplivov, češke ustvaritve so spet odigrale veliko vlogo pri južnih Slovanih. Z druge strani pa je predavatelj sam videl, kako so v Pragi navdušeno sprejemali jugoslovanske komade. Tako medsebojno dajanje in vračanje nas uči, da bo v korist vsem slovanskim gledališčem, nadaljevati in poglobiti stike, navezane v preteklosti.
Zadnje čase opažamo, da se Evropa vedno bolj zanima za slovanska gledališča. Toda tu je treba pribiti, da sploh ni mogoče pravilno razumeti razvoja umetnega gledališča brez proučevanja ljudskega gledališča.
Ljudsko gledališče se v mnogočem in bistveno razlikuje od sodobnega umetnega gledališča.
1.	Prva značilnost ljudskega gledališča so pojavi kolektivnega ustvarjanja igralcev in gledalcev. Pri ruski ljudski komediji »Pahomuška« je zapisovalec ugotovil, da se vsi prisotni živo udeležujejo igre, da občinstvo s svojim prišepetavanjem in podži-ganjem deloma nadomešča režiserja,-tako da »gledalcev« v navadnem pomenu besede niti ni. Komični igralci so sploh v zelo tesni zvezi z občinstvom. Kot primer predavatelj navaja izviren prijem slovaških igralcev, ki v karikaturi predstavljajo tega ali onega izmed prisotnih. Slične prijeme najdemo tudi v ruski ljudski satiri »Barin«. Opis te igre (N. Onučkov) je med najboljšimi v svetovni folklorni literaturi, ker je tako točen in podroben, da bi jo vsak režiser lahko postavil.
2.	Druga značilnost ljudskega odra je ta, da gledalci ne hlastajo za novostjo vsebine. Občinstvo prisostvuje svojim tradicionalnim zimskim, božičnim, spomladanskim in raznim drugim igram z nenavadnim zanimanjem, čeprav jih zna že iz otroških let skoro na pamet, čisto nasprotno pa povprečni obiskovalci sodobnega umetnega gledališča naravnost prosijo, da bi jim pred predstavo ne pripovedovali vsebine, ker hočejo uživati ob novosti in zaplet-ljajih komada. V tem pogledu bi lahko primerjali publiko ljudskega gledališča z onimi redkimi ljubitelji umetnega odra, ki so že 20 ali 30-krat gledali Hamleta, tako da znajo na pamet vse samogovore in dvogovore, pomnijo celo, kako so igrali posamezne vloge razni znameniti igralci, — a kljub temu gredo še tridesetprvič podoživljat »Hamleta«. Estetično doživljanje takega gledalca je sorodno tudi estetičnemu doživljanju igralca, ki pri vsakem na-stopu znova preživlja svojo vlogo. Verjetno je isto doživljal tudi srednjeveški gledalec, ki je z nezmanjšanim zanimanjem neštetokrat prisostvoval enemu in istemu misteriju, čeprav je poznal vsebino iz prejšnjih predstav in iz biblije. — Pri ljudskem gledališču dobro poznavanje vsebine omogoča gledalcu, da je tudi sam aktiven, da poje v zboru in nastopa skupaj z igralci. Poudarek torej ni na vsebini, ampak na formi, na izvedbi in obdelavi do podrobnosti.
3.	Kar se tiče odra oz. prostora za predstavo in najavljanja pričetka dejanja, najdemo v slovanskem ljudskem gledališču mnogokaj origin al -nega. Ni potreba posebej poudarjati, da so zastor, kulise, dvignjeni »oder«, udarci na gong in slični umetni pripomočki neznani. Ljudsko gledališče ima svoja posebna sredstva, nekaj katerih predavatelj navaja: Pri že omenjeni ruski igri »Barin« se v sobi pojavi igralec, maskiran kot konj; z bičem švrka prisotne, dokler se ne stisnejo v kote, po klopeh in policah, tako da nastane prostor za igralce, ki zdaj vstopijo, nakar se predstava prične. Na češkem je predavatelj videi žene, ki »pometajo« okoli sebe ali pa z metlico tolčejo prisotne po nogah, dokler se ne razmaknejo. Poseben prijem imajo bolgarski »sur-vakariji«, a razni prijemi slovanskih ljudskih gledališč niso še znani. Med dejanjem samim se scenični prostor lahko širi in krči, toda omenjena
uvodna sredstva ustvarijo v gledalčevi zavesti psihološko predstavo sce-ničnega prostora, ki traja do konca igre.
4.	Ljudsko gledališče raznih slovanskih narodov se razlikuje od umetnega gledališča tudi po obliki dekoracije, po kostimih, načinu razsvetljave, itd.
5.	Značilna lastnost slovanskega ljudskega gledališča je združevanje tragičnih in komičnih prizorov. Ta pojav je modernemu umetnemu gledališču razen silno redkih izjem tuj, toda srečamo ga celo pri takem klasiku kot je bil Shakespeare. Prizoru, ko Macbeth ubije kralja, sledi prizor vratarja, ki po današnjih estetskih pojmih moti tragičnost trenutka. Ljudsko gledališče pa ljubi in pogosto uporablja rezke prehode s tragike na komiko, ki so tudi srednjeveškim igram domači.
Češki filolog Štibic je ugotovil, da sodobna drama temelji deloma na srednjeveški religiozni igri, deloma pa na sceni starogrških Aten. Nižje antične dramatske oblike, kot farse, mirni, itd., so neposredno vplivale na srednjeveško dramo. Italijanski »ri-nascimento« pa je obudil v življenje antično dramo, in od tedaj se srednjeveški in antični element stalno borita med seboj. Ta borba je gonilna sila v razvoju sodobne evropske drame, kjer je dejansko bolj viden antični umetniški vpliv. Vsekakor je »današnja drama rezultat večkratnih zmag, porazov in kompromisov v borbi z antično dramo« (Štibic).
To pa nikakor ne velja za ljudsko gledališče, kjer še vedno prevladujejo zakoni srednjeveških iger. (O tem je predavatelj zbral mnogo dokaznega gradiva v knjigi »Lidovč divadlo ceské a slovenské«, na katero se večkrat sklicuje.)
Pri proučevanju ljudskega gledališča je treba stalno računati s tem, da je zraslo na čisto drugačni kulturni podlagi kakor naše umetno gledališče. Zato bi bilo skrajno nepravilno, bližati se mu z našimi estetskimi merili. To bi imelo za posledico, da bi se sploh ne mogli orientirati med ljudskimi dramskimi stvaritvami, poleg tega pa bi bili nesposobni, poiskati to, kar nam dragocenega lahko nudi proučevanje ljudskega gledališča kot izvirnega gledališča.
Analiza ljudskih gledaliških predstav posameznih slovanskih narodov nam lahko prinese marsikaj zanimivega za rešitev splošnih gledaliških problemov, kot so: vprašanje o kolektivnem ustvarjanju igralca in gledalca, o obliki gledališkega prostora, o vlogi režiserja, o tem, kakšen naj bi bil kostim, itd. To so vse zanimiva, a doslej nerešena vprašanja. V ljudskem gledališču se ti problemi postavljajo zelo ostro in resno; v nekaterih slučajih je ljudsko gledališče, po predavateljevem mnenju, bližje kakor pa umetno gledališče rešitvi teh starih a še dandanes aktualnih problemov.
Važna naloga slovanskih folkloristov in gledaliških teoretikov bi bila, pozorno proučiti vse oblike ljudskih iger. Na žalost je treba priznati, da se je na tem tako obširnem področju storilo zelo malo, in, kar je še hujše, da so bile zanemarjene zlasti one oblike, ki so danes že umrle ali pa naglo izumirajo. Potrebno je podvzeti odločne ukrepe ter takoj zapisati in proučiti predstave, ki še obstojajo pri raznih slovanskih narodih.
V Rusiji se temu delu posveča velika pozornost. Folklorist Gemgros pripravlja za tisk antologijo ljudskih iger. Predavateljeva učenka V. Krup-janskaja je nedavno branila kandidatsko disertacijo o ljudski igri »Lod-ka«. Predavatelj sam se je mnogo bavil z ljudskim odrom pri Čehih in Slovakih. Med Slovenci se je lotil tega gradiva Kotnik.
Predavatelj se zavzema za to, da bi se prenesle tudi na raziskovanje slovanskih ljudskih iger metode, ki so jih ruski znanstveniki že s pridom uporabljali pri raziskovanju raznih folklornih vrst, zlasti bylin in pravljic. Na posamezne variante bylin in pravljic je ruska folkloru stika pričela gledati kot na samostojne umetniške stvaritve. Prav tako bo treba vsako inačico ene in iste drame smatrati kot samostojno dramaturško delo. Tozadevna - analiza bo brez dvoma znaten doprinos k razumevanju velike ustvarjalne sile, ki se še skriva za posameznimi inačicami slovanskih ljudskih dram.
Vsak ruski folklorist se danes čuti dolžnega poleg raziskovanja teksta kake pravljice osvetliti tudi pripovedovalca kakor avtorja pravljice. Ruski folkloristi so se naučili dobro ločiti one značilne poteze, ki jih ljud. ski pripovedovalci in pevci vtisnejo pri svojem podajanju pravljicam in bylinam. Le pri ljudskem gledališču vemo še prav malo ali nič o posameznih avtorjih, režiserjih in igral, cih, kar bo treba vsekakor popraviti.
Funkcionalno - strukturalno metodo, s katero je predavatelj razisko. val ljudske noše na Moravskem ter narodne pesmi in pripovedke v zapadni Ukrajini, — pri čemer je sku. šal opredeliti raznovrstne funkcije folklornih pojavov, ustanoviti hierarhijo in strukturalno zvezo funkcij ter neki zakon, ki uravnava prehajanje funkcij med folklornimi vrstami —, bi bilo dobro uporabiti tudi pri proučevanju slovanskih ljudskih iger. Predavatelj je to storil v knjigi »O češkem in slovaškem ljudskem gledališču« in veruje, da bo podobna obdelava istega predmeta pri zapadnih, južnih in vzhodnih Slovanih rodila bogate sadove. Zapisovalci ljudskih iger morajo seveda posvečati
pažnjo tudi izvenestetskim funkcijam, kot so recimo religiozne, magične, nacionalne, socialne in druge navadno zelo močne funkcije. Funkcionalna metoda nam bo n. pr. pri ljudskih običajih, kjer je brez dvoma mnogo dramatskih prvin, pomagala izključevati one običaje, ki nimajo izrazito gledališke funkcije, čeprav so po zunanji obliki zelo blizu gledališkemu dejanju. ,
Ruska folkloristika je v zadnjih časih posvečala precejšnjo pozornost tudi vlogi knjige v ustvarjalnem procesu ljudskih pripovedovalcev in pevcev. Dela Azadovskega (vodja folklorne stolice na leningrajski univerzi) in drugih so odkrila velik vpliv knjižnega ustvarjanja na ustno ustvarjanje. Tudi v ljudskem gledališču je večkrat prišlo do predelav literarnih proizvodov in do postopne »folklorizacije«, kar pa je še malo raziskano. Kot posebna naloga stoji pred slovanskimi folkloristi rešitev vprašanja vpliva šole na ljudsko gledališče. Mnoge ljudske predstave (češke, slovaške, poljske, ukrajinske, beloruske božične igrice ali otroške predstave na Gregorjevo) so izšle iz šole. A čim so se razšle po kmečkih naseljih, so se te šolske igre »fol-klorizirale«, t. j. menjan je bil tekst in način podajanja, prevzele so nove poteze, kakršnih prej niso imele. Dogajalo se je, da so učitelji spet popravljali te folklorizirane drame, tako da je na nje legla nova plast šolskega vpliva, a nato so spet šle med ljudstvo, da bi se ponovno fdl-klorizirale. Tudi drame, ki so iz mest zašle na vas, so se spreminjale ter se vse bolj bližale folkloru in oddaljevale od literarne, gledališke tradicije. Razvoj nekaterih takih dram je šel kakor v krivulji, ki se je zdaj bližala k folklorni zdaj k literarni mestni tradiciji.
Dozdaj so ljudsko gledališče po krivici zapostavljali. Predavatelj opozarja, da ni važno mehanično ugotoviti, da se snov neke igre nahaja že tam in tam, da je knjižnega izvora, da temelji na tej in tej jezuitski obdelavi, da je morda celo Izposojena pri drugem narodu, itd. Popolnoma nepravilno bi bilo na podlagi takih in podobnih ugotovitev ljudsko gledališče podcenjevati ali zavračati. Molière in Shakespeare kaj takega ne bi nikoli storila: koliko nam neznanih virov — srednjeveških in ljudskih iger — sta s pridom uporabila, in kljub temu živita in bosta večno živela! Pri delih ljudskega gledališča glejmo raje, kakšna je predelava, proučujmo razne formalne prijeme, pri čemer bomo lahko izsledili veliko originalnih ¡n celo umetniških potez.
Predavatelj je bil priča, kako je avantgardni češki režiser Burian postavil na oder nekaj ljudskih komadov. Občinstvo jih je sprejelo z nenavadnim navdušenjem, kar je novo potrdilo, da posamezne slovanske igre hranijo v sebi visoko umetniško vrednost.
Slovani imamo predragocene folklorne zaklade. Ponosno lahko rečemo, da smo med evropskimi narodi edino južni in vzhodni Slovani ohranili Junaški ep. Slovanska narodna lirika je izredno bogata in povsod visoko cenjena. Enako važno in bogato dediščino imamo po predavateljevem mišljenju v ljudskem gledališču, katerega pa ne smemo proučevati odtrgano, vsak narod zase, ampak vezano. Zdaj je končno napočil pravi čas, da pristopimo k primerjalnemu študiju že znanih, a tudi novih tekstov, ki še čakajo zapisovalcev. To proučevanje nam ne bo samo pojasnilo cele vrste splošnih folklornih problemov, pač pa bo tudi konkretno podprlo ustvarjalno delo slovanskih dramaturgov, režiserjev in igralcev.	M. M.
Novi učbeniki
Pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana. Slomškova 12 so pravkar izšli naJednji učbeniki, ki jih je odobril minister za prosveto vlade LRS.
1.	) Ruska vadnica za nižjo stopnjo L
Sestavili; F. Bezlaj, N. F. Preobra-žanski, J. Prezelj, F. Safar, V. Tominšek. Cena 40 din. Knjiga je namenjena začetnikom.
2.	) Prvi korak — Pervyj šag, sestavil univerzitetni lektor dr. Nikolaj Preobraženskij. Obstoja iz dveh delov: Ruski učbenik 320 strani in slovar 128 strani, za pouk v višjih razredih srednjih šol in za samouke. Cena 85 din.
3.	) Angleška vadnica. L Stopnja. Sestavil A. Žgar. S. Pestotnik. E. Skalicky Cena 55 din.
Nove publikacije založbe „Mladinska knjiga“
Pionir, 1945-46, štev. 4. Izdaja »Mladinske knjige«, odsek Gl. odbora ZMS v Ljubljani, urejuje in odgovarja uredniški odbor. — Iz vsebine: Matiček, mlad. povest v nadaljevanjih; Branko Čopič, Povest stare pu-ške;Sergej Vošnjak, Zgodba o Ci-gotu in njegovi ljubezni; Bogomir Magajna, Pravljica o Marjuški; Tone Seliškar, Maščevalec; Edo Deržaj, Seneni obkladki; Viljem Kunst, Kdo je izumil plug; Oskar Hudales, Obletnice v januarju; Raznotere zanimivosti; Kotiček pionirjev; Kristina Brenkova, Drage igçalke in igral, ci ;— pionirji! Pesmi Petra Levca, Zorana Hudalesa, S. Vošnjaka, Marka Golarja, Zdravka Ocvirka. Ilustracije Doreta Klemenčiča, Vita Globočnika, Ive Šubica, Zlate Kunst.
Ciciban, leto I. štev. 4. 1945-46. Izdaja »Mladinska knjiga«, urejuje in odgovarja uredniški odbor. Iz vsebine: Dva velika; Zmaj Zlo; Josip
Po domovi ni
Storili bomo vse za čimbnljše življenje delovnega
ljudstva
bolj pocušenih vasi; organizirali bomo še več političnih sestankov.
V 14 dneh smo zaslužek dveh delovnih ur. 2906 din, poslali Tiskov-
Delavci in nameščenci sindikalne podružnice v kemični tovarni celuloze v Vidmu pri Krškem so pravilno razumeli volitve delavskih zaupnikov. Dobro so pretehtali slehernega kandidata, ali je vreden njihovega zaupanja. Tava: niški delovni prostar je bil oh volitvah delavskih zaupnikov olviašen z zelenjem, zastavami in ilikami Stalina in Tita. Maršalu Titu je bila poslana daljša resolucija z obljubo:
»Razumeli smo Vaš poziv k prvomajskemu tekmovanju. Prisegamo, da bo delo v naši tovarni dokaz, da sledimo Vašemu pozivu in da bomo storili vse za čim boljše življenje delovnega ljudstva.«
Podobne resolucije so bile poslane predsedniku NVS tov. Borisu Kidriču in minS tru tov. Leskošku. Te obljube bomo vedno izpolnili. Soglasno so bili sprejeti naslednji sklepi za p:vomajsko tekmovanje: en osemurni delovni dan za tovarno; nameščenci v pisarnah bodo razžagali 10 vagonov' hlodov na metrsko dolžino; izkupiček mezd petih delovnih rr pošljemo Komunistični partiji Slovenije; mezde dveh delovnih ur prispevamo za obnovo Doma ljudske prosvete v Vidmu; mizarji, ključavničarji, kovači in električarji bodo pet nedelj po pet ur popravljali poljedelsko orodje okoliškim revnim ¿nebom, ki so bMi izseljeni; čisti dohodek igre, ki jo priredimo, pošljemo eni izmed traj-
nemu skladu »Ljudske pravice«. Enako vsoto pošljemo porušeni vasi Mošnjam na Gorenjkem. Zaslužek ene delovne ure smo darovali nekemu našemu tovarišu, kateremu je okupator popolnoma uničil gospodarstvo. Storili bi še več, ko bi sami ne bili tisti, katerim je okupator prizadejal največ hudega. Več kat tri leta smo bili izseljeni, naše gospodarstvo ¿o uničevali in deloma tudi uničili tujci. V svobodni domovini delamo vse drugače kakor prejšnje čase. požrtvovalno in vel tno prispevamo na razne načine k razvoju našega podjetja, ki je sedaj res naša last. Izvrstno se je obnesla naprava, ki smo jo po nasvetu tov. Karla Fribožiča montirali na motorni ročni žagi. S pomočjo te merilne naprave lahko pri dveh motornih žagah pogrešimo dva tovariša, ki smo jih poslali na druga delovna mesta, da tam koristita podjetju, podjetje pa ei na ta način prihrani mesečno po 5000 din. Na našem sestanku smo izrekli priznanje tovarišem Grmovšku, Božičuikj in drugim, ki so z zglednim delom izgotovili v 20 urah verigo za neki stroj. Na koncu sestanka smo zapeli himno »Hej Slovani« in se razšli s poglobljeno vero v našo delovno zmago,
ZA
KOVINARJI
KOMUNISTIČNO PARTIJO
Podružnica ESZDN kovinarjev v Šiški je priredila ob zaključku volitev delavskih zaupnikov lepo proslavo. Uvod te proslave je bil zbor v»eh članov na trgu v Šiški, odkoder smo krenili s transparenti in zastavami do bivše Vodnikove dvorane.
V	skoraj premajhni dvorani je bila
proslava. Pevdie točke, referat, deklamacije in prizor, vse le bilo podano v hvaležnosti, posebno Komunistični partiji, kj nam je omogočila is svojo borbo končno svobodno izvolitev svojih delavskih zaupnikov. Delavstvo in nameščenstvo je skle-nio, da bo delalo vuak teden eno uro za Komunistično partijo. S petjem himne »Hej Slovani« se je lepa proslava zaključila	T. J.
SINDIKALISTI NA OBISKU PRI INVALIDIH
Kulturna skupina sindikalne podružnice pri Elektrotehnični sekciji drž. železnic v Ljubljani je preteklo soboto priredila invalidom v domu v Trnovem kulitumo-zabavni večer.
V	okrašeni dvorani so invalidi pozorno sledili pestremu sporedu. Nastopil je moški pevski zbor, kvintet in tercet ter solistinja tov Cvetka Igral je orkester in spremljal petje. Dramski odsek je nastopil s tremi ■skeči in recitacijo. Prireditelji so morali več točk ponoviti. Ob zaključku sporeda se je tov. komisar vsem sodelujočim toplo zahvalil in jih povabil, naj še pridejo s pesmijo in glasbo, ki sta v veliko razvedrilo invalidom. Sindikalisti so obdarili invalide s cigaretami in s pivom.
Tak obisk delavske kulturne skupine je izraz najgloblje hvaležnosti in priznanja tovarišem invalidom za njihove žrtve pri ustvaritvi naše svobodne domovine.
GORENJA VAS OTROŠKEMU ZAVETIŠČU V LJUBLJANI
AF2 iz Gorenje vasi pri Logatcu je zapisala v svoj tekmovalni spored tudi točko; pomoč otroškemu zavetišču ljubljanske mestne četrti Vič. Preteklo nedeljo je prišlo 5 odbornic s sekretarko v zavetišče na Viču. Bile so težko obložene. Članice AFŽ iz Garanje vasi so spekle 630 kosov mlečnega peciva, datale 23 jajc in 500 din gotovine, kar so oddale zavetišču. Otroci so sprejeli pecivo, kuhinja jajca, 'jprava pa denar.
DELOVNA NEDELJA NA G Al Л EVICT
24.	t. m. smo imeli na našem terenu delovno nedeljo, že pred 8. uro zjutraj se je na bivšem sokolskem telovadišču zbralo lepo število prostovoljnih delavcev. S krampi, lopatami, vrsto voz in s pesmijo so se odpravili na delo. Vozniki in njih pomočniki so odhiteli v Mestno plinarno, kjer so pridno nalagali leš in ga vozili na bivše igrišče Korotana, kjer jih je že čakala druga skupina, ki je hitela razkladati in trositi leš, da bo čim prej urejeno in pripravljeno igrišče za skorajšen nastop naših mladincev, ki so na sosednem hribu marljivo zasipavali strelske jarke. Odborniki štirih uličnih odborov so že dopoldne napisali in razdelili po stanovanjih vse živilske karte za marec. Tudi knjižnico smo urejevali. Bo pa treba še nekaj delavnih dni, da bomo lahko začeli z izposojanjem knjig.
Ribičič, Tinče in Binče; J. Bodulov, Miškica in Mucke; Hinko Wilfan, Volkovi; Zoran Hudales, Pogovor za pečjo; Pesmi: Utva, Manko Golar, Tone Ljubič, Zoran Hudales, Marija Plemelj. Ilustracije: Beranek, Bazelj, T. Kralj, M. Lebez, B. Jurkovič, L Subic, Z. Kunst.
A. S. Jakovljev, Zgodbe iz mojega življenja. Založba »Mladinska knjiga«. Prevedla Vida Meteln. Ljubljana 1946.
Anton Ingolič, Mladi aktivisti. Mladinska igra v treh dejanjih. Izdala »Mladinska knjiga«, Mladi oder П. zvezek. Ljubljana 1946.
Boris Gorbatov, Mladost očetov. (Godi se med državljansko vojno 1918-19 v manjšem mestu na jugu Rusije.) Prevedla Vera Bončič. Izdala »Mladinska knjiga«, Mladi oder Ш. zvezek. Ljubljana 1946.
Najbolj pridne so bile članice AFŽ. Iz kupa starih krp so ustvarjale punčke, pajace, psičke, medvedke in druge igrače za otroška zavetišča. Da so čas koristneje izrabile, jim je tovarišica med delom čitala iz knjige »Priroda in ljudje«. Veselje do dela pa so potrdile s partizanskimi pesmimi. Sklenile so, da bodo pomagale tudi sanitetnemu oddelku naše vojske s tem, da bodo prale in se na ta način skušale oddolžiti za vse, kar je vojska za nas storila.
POTUJOČI KINO V MARIBORSKEM OKROŽJU
Mariborski okrožni odbor je organiziral potujoči kino, da bi tako nudil najširšim množicam podeželja kulturne, dokumentarne, poučne in zabavne filme. Potujoči kino je opremljen z moderno zvočno aparaturo za normalne filme, ki jo lahko prevaža iz kraja v kraj avto. Trenutno je aparatura usposobljena za predvajanje filmov samo v krajih, kjer imajo izmeničen tok, v doglednem času pa bo aparaturi priklopljen še poseben agregat, tako da bo mogoče predvajati filme v vsaki vasi.
Potujoči kino ostane v vsaki vasi po en dan, razen v večjih krajih, kjer ostane po dva dni. Dnevno sta po dve predstavi za odrasle in ena za šolsko mladino. Pred predvajanjem podajajo aktivisti ljudstvu kratko vsebino filma. Potujoči kino mariborskega okrožja je začel po. tovati 27. januarja in ima sedaj na programu ruski žurnal, taborišče Oswieczim in kulturni film »Albanija«.
Prebivalstvo je potujoči kino sprejelo z največjim navdušenjem. Po-edinci prihajajo po več ur daleč, da si lahko ogledajo predstave. Zaenkrat pa je mogoče obiskati vsak kraj le vsakih 40 dni.
IZ DRŽAVNE VINARSKE IN SADJARSKE ŠOLE V MARIBORU
Naše delavstvo in nameščenstvo je organizirano v poljedelski sindi. kalni podružnici in je izvolilo štiri zaupnike in prav toliko namestnikov. Ker je delavstvo enotno, smo imeli samo eno kandidatno listo. Naši novi zastopniki bodo zastopali naše koristi tako, da bo to v interesu naše stroke in vsega ljudstva.
MARIBORSKE ŽENE ZA 8. MAREC
Žene mairiba: skega okrožja bodo na slovesen način praznovale med narodni ženili praznik 8. marec. O veliki aktivnosti v pripravah na ta praznik pričajo rezultati, ki jih je dosegla v prvih dveh mesecih tega leta antifašistična ženska organizacija v Mariboru. Žene so zbrale 45.072 din za invalide, 24.000 din za ostarele in onemogle in 9000 din za ranjence. Poleg tega so zbrale tudi večje količine živil in perila.
RDEČI KRIŽ V RUŠAH
bo pričel s 1. marcem pod vodstvom krajevnega zdravnika dr. Zorca enomesečni samarijanski tečaj teoretičnim in praktičnim predavanjem dvakrat tedensko. Po možnosti se bo predvajal poučen film. Vabimo vse, ki hočejo služiti skupnemu delu za obnovo, dà se tečaja udeleže. Nekaj ur bo posvečeno ženam, ker bodo predavanja o prehrani in negi dojenčkov in higieni nosečih žena. Priporočamo, da se udeleži vsaj tega dela tečaja čim več žen.
PISMO IZ KOGA
Te dni je poteklo devet mesecev, kar so se naši ljudje vrnili iz Me-djimurja, kamor so se zatekli pred fronto. Od prejšnje vasi na robu Slovenskih goric so ostale le ruševine in pogorišča, v sadovnjakih so našli ljudje prestreljeno drevje in lijake granat. Tudi njive, travniki, vinogradi in gozdovi so bili poškodovani.
Toda ljudje se niso ustrašili. Začeli so popravljati, kar.se je dalo. Uredili so si iz ostankov lesa, zabojev od granat itd. zasilna stanovanja. Velike težave so imeli zaradi pomanjkanja materiala, ki ga v prvih mesecih ni bilo mogoče dobiti.
Začeli so z delom na polju. Morali so zasuti lijake po travnikih in nji-
vah, povsod je bilo treba prijeti za ■delo.. A kaj kmalu se je pokazal nov sovražnik — mine. Po njivah, po travnikih, povsod so prežale na žrtve. V naši občini smo zaradi min imeli sedem žrtev.
Začeli smo se boriti tudi proti minam. Vse je pristopilo k delu. Popolnoma neuki ljudje, ki prej niso videli min, so jih izkopavali in dvigali, tako da danes ni nobenega minskega polja.
Zadali smo si še druge naloge. Zgraditi moramo nekaj javnih poslopij: šolo, hranilnico, cerkev, prosvetni odbor pa ima v načrtu zgraditi »Dom kulture«.
Naša mladina je imela dve prireditvi; ker sami nimamo primernih prostorov, je gostovala v Središču in Stanetincih. Izkupiček smo oddali okrajnemu odboru v Ljutomer, da . nam preskrbi knjige za novo knjižnico, saj nam je staro knjižnico »Lipe«, ki je štela 850 knjig, razdejal okupator.
Tudi masovne sestanke imamo: takrat se ljudje medsebojno posvetujejo, kako bodo delali v naprej, da bodo čim prej zacelili rane in obnovili -vas ter si s tem zagotovili boljšo bodočnst v federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Plohl Maks.
OTVORITEV LJUDSKE UNIVERZE V KAMNIKU
V	torek, 12. februarja je bila v kino-dvorani otvoritev Ljudske univerze. Predaval je urednik »Ljudske pravice« tov. Bojan Stih »O položaju in svetu«. Po predavanju se je razvila živahna razprava.
Odslej bo prirejala Ljudska univerza predavanja vsak torek. V njenem okrilju se bodo vršili tudi jezikovni tečaji, v začetku marca -e bo začel tečaj ruščine, za katerega veliko zanimanje. Vodil ga bo pr i. tov. Suhadolnik.
DELAVSKA IGRA V SLOVENJ GRADCU
Preteklo soboto in nedeljo smo na slovenjgraškem odra igrali igro »2r tev svobode«. Napisal jo je delave France Pevec iz Gradišča pri S o vemjgradcu. ki je s tem dokazal, da ee sposoben delavec danes ne uveljavlja samo s telesnim delom, rr. -več tudi s peresom. Tov. Pevec je svoji igri zajel življenje, t.pljen.e a junaštvo naših zavednih sinov, ki oo s smehom odhajali v partizanske odrede. V petih dejanjih je s preprogo domačo besedo pokazal, kaj sta mola Izmečki fant in delavec v narodno osvobodilni borbi premagati. Pr. -stava je bila ena izmed tistih, ki : živo resničnostjo zapaste v gledalca močan vtis. Ih to je bilo pri nas prav posebno, ker so se dogodki a odru razvijali tako. kakor je res b o v naših krajih. Igro so uprizorili dilavici tovarne kote v Slovaajgradcu.
Marija Feie
POSTOJNSKA MLADINA SE PRIPRAVLJA NA ZLET
V	Postojni je bila konfet enea indine IV. četrta. Na tej k oni er or i se je mladina obvezala, da bo -po vseh okoliških vaseh organizira večerne strokovne tečaje, na kate bo pritegnila vso mladino. Pesi : bodo nove in olepšali že obitojc mladinske domove. Vsii mladinci a mladinke se bodo vestno in marlji o učili telesnih vaj, s katerimi bedo lahko nastopili na I. fizikulturnem zletu, ki bo 1. maja v Trstu
IZ ROBA NA DOLENJSKEM
Naš prosvetni dom je v vojni z:> rei, zato smo napravili zasilen cd. v šoii. Tu je šolska mladina z ZlviS priredila 8. t. m. Prešernovo provo. pri kateri so prvič po dolge: času spet pela otroška grla na odru. Kako imenitno se jim je zdelo, so jih gledale in poslušale njihove mamice! Spored je bil prav pos ec o in všeč je bila ljudem proslava, d jo je .talio spretno in prikupno pii pravila naša mladina.
PREŠERNOVA PROSLAVA
V PLIBERKU
V	nedeljo je bila v Pline ku proslava obletnice Prešernove smrti. Priie-ddtev, katere se je udeležilo nad 1500 ljudi iz Podjunske doline, je pričel tov. Lovro Potočnik s pozdravnim nagovorom, spominjajoč se pri tem v; h žrtev, ki so padle za osvoboditev koroških Slovencev. Obenem ee je zahvalil krajevni zavezniški obasti. da je pripomogla k prvi večji slovenski prireditvi po uničenju nacifašizma v tem kraja.
Nato je dr. Mirt Zwitter opisa! Prešernovo življenje in delo. Ser ds so pevske točke, ki so jih izvajali podjunski pevski zbori pod vodstvom tov. Siravka Hartmana. Z živimi slikami so nato Pliberški ia okoliäki igralci pokazali borbo, vstajo in topljenje slovenskega koroškega ljudstva. Igrali so tudi dva šaljiva prizora, Prešernov »Čeber« in »Od železne ceste«. Ljudstvo je prepevalo partizanske pesmi in na kraju himno »Hej Slovani«.
Po končanem sporedu je bila prosta zabava, na kateri so ostali skoraj vsi udeleženci pozno v noč. Prireditev je mnogo pripomogla k dvigu duha Slovencev y Podj oni ter zaupanja v končno zdiražitev sloveni ke Koroške s FLRJ
OBNOVA RUDNIKA V PITOMACI
Rudnik v Pitomačj je bil med'vojno težko poškodovan. Vsi raid so biti poplavljeni Poslopja so do tal pogorela. Po osvoboditvi so p iceli z delom za obnovo radnika. Proizvodnja se veča iz dneva v dan. Me-веса januarja se je v primera z decembrom 1945, povečala proizvodnja za 35% kljub temu. da se je število delavcev zmanjšalo. Sedaj delajo za obnovo delavskih stanovanj.
(Ko)
Svestilo invalidom osvobodilna vojne

pa bi čim hi'o.eje in pravilneje po-le¿;io delo na področja skrbstva in-|¿iiov iz ojvabodilne vojne, ni za-j samo prizadevanje ljudskih Ë;;as:i in funkcicnarjev naše Armije, LcTiveč je nujno, da invalidi tudi sa-solelujejo pri tem delu, da bi |јЛ) hitreje potekalo in dalo kar najase rezultate. Zato opozarjamo inde na sledeče:
1.	Vsi oni invalidi, ki se doslej še ¡¿.o javili na pregled pri nižjih tamilskih komisijah, naj to nemudo-
:ore, kar je to v interesu invalila; samih, kakor tudi organov, ki TU je poverjena ta naloga. Formulée za prijave na te komisije lahko \¿¿e pri invalidskih odsekih, tam __ je bi poprej sedež komande |j cčja in pri vseh narodnih od-lorh
2.	Dokazi: Invalidi, ki si doslej ni-L, n.bavili dokazov pri svojih edini-JU ad vojao-podiüiínih funkcionar-] . da so postali invalidi v osvobo-|¿: ni vojni, naj to takoj fiore in te |¿;¡:aze pošljejo ali osebno izroče v IjvaJdskem odsek j, na čigar terito-|ri ; .'e invalid nahaja. Vsakemu inly; ju — v kolikor je njegova edini-I y kateri je bil ranjm, razformira-Ij2 - lahko da potrdilo odnotno dolile njegov funkcionar, ki ga pozna L y čigar edinici je bi takrat, ko je |; ranjen.
zvezi s tem so dobile vse edtaice |r . ..na navodila, kako morajo poli- i. kakor tudi obrazce za izdaja-I :h dokazov. Glede omenjenega se invalidu javijo pri pristojnih ivrrdth.
3.	Denarna pomoč: Vsak invalid |t;r cana svoji fizični nesposobnosti
runo pomoč. Odlok o dodelitvi :či se mu izda, kakor hitro do-: invalidskemu odseku dokaze, da '>iai nesposoben za časa oprav-.. svoje vojaške dolžnosti v NOV OJ, odnosno v JA. ali pa po nji-mu nalogu (kot vodič, nosilec racy prevoznik hrane, cbvešče-
se invalid preseli na teritorij drugega invalidskega odseka, ura takoj javiti na tem novem :a, kamor se je preselil, obenem cera zahtevati svoje ddkumeeite . andskega odseka, pod katerega oj spadal, da bi ma ta novi odra podlagi teh dokumentov dalje oval denarno pomoč.
Zaposlitev: Invalid, ki želi do-■ r/.avno ali privatno flužbo, mo-: ožiti prošnjo pri invalidskem od-. one vojaške edinice, na terito-katere se nahaja ter v prošnji |>	k:: leto in kraj rojstva, število
: inskih članov, ki jih vzdržuje, v . m gmotnem stanju se nahaja, —
: dne šole ali obrti je prej dokon-— kdaj in kje , — kateri del te-_ je onesposobljen in kolikšen je . oceni njegove nesposobnoi'tá, — Itine • kakšen način je vstopil v rA (prostovoljno, ujet, mobiliziran), katerih edinkah je doslej bil in Me posle je vršil, kakor tudi kje 'c nahajal za časa vojne, a pred con v JA, — kakšno službo želi kje. ter svoj točen naslov. — Te inje so prčite taks!
;o velja tudi za invalide, ki žele c kovati tečaje ali šole, samo s to r. liko. da v prošnji navede, kakšen L o j ali šolo bi rad obiskoval. To se ro čaša tudi na one, ki se žele iza-č kakšne obrti ali se usposobiti za y mdustrijsfffih podjetjih. Pripore cao, da fia naša obrt in tadu-r r a zavzeli drugačno smer v novi :vi kot pa sta jo imeli v stari Ju-£ aviji jxi da so invalidi zavoljo te-
ga predvsem poklicani, da v njih sodelujejo.
5.	Proteze: Oni invalidi, ki rabijo ortopedska pomagala (proteze za roke ta noge. ortopedske aparate, ortopedske čevlje, očesne proteze itd.), naj se obračajo direktno na državne ortopedske zavode in delavnice. Opozarjamo tovariše invalide na dejstvo, da naše ortopedske ustanove niso v stanju, da bi v kraitkem času preskrbele vsem invalidom proteze, zaredi česar se bodo za sedaj vzele mere vsem invalidem, ko pa bodo prišli na vrsto, jim jih bodo naredii.
6.	Združenje vojnih invalidov: Da bi bili invalidi kar najbolje obveščeni o poteku in rezultatih dela na področju invalid; kega skrbstva, morajo biti povezani s svojim okrajnim in okrožnim odborom Združenja vojnih invalidov, kakor tudi s pristojnim Invalidskim odsekom.
7.	O domovih: Glede dela in bivanja v domovih dajemo invalidom na znanje, da so naši invalidski domovi, ki jih je po vsej državi dovolj, prvenstveno šole in delavnice, v katerih se vrši prevzgajanje in usposabljanje invalidov za nove naloge in dolžnosti. Glede sprejema v invalidske domove se je treba javiti ivalidskemu odseku. Pogoji za sprejem v dom to sledeči: da je invalid iz narodno osvobodilne borbe in da mu je potrebna strokovna ali šolska izobrazba. — V invalidske domove se sprejemajo tudi oni invalidi, ki nimajo možnosti, da bi živeli doma. Vzdrževanje v invalidskih domovih je brezplačno.
8.	Obleka, obutev in preskrba z živežem: Ker je invalidom omogočano, da se z ozirom na svojo stroko ta sposobnosti lahko taf roj zaposlijo in ker se jim po procentu nesposobnosti nakazuje denarna pcmoč, kupujejo obleko, obutev ta živež za svoj denar preko narodnih odborov. Invalidi do 50°/» nesposobnosti se računajo glede preskrbe z živežem kot lahki, a preko 50°/o kot težki delavci.
9.	Invalidska kolonija; Vsi težji invalidi z nedoraslimi otroki ali starejšimi starši, skratka vsi orni. ki nimajo delovnih moči v družini, lahko vstopijo v invalidsko kolonijo v Kraljevi-čevu v Banatu. Oni bedo tam dobili hiše z inventarjem, dočim bodo zemljo v koloniji obdelovala kolektivno s pomočjo države. V koloniji se že vršijo kmetijski tečaji, kjer te invalidi spoznavajo z novimi načini dela. novimi pridobitvami in izkustvi v kmetijstvu
Oni invalidi, ki žele vstopiti v kolonijo v Kraljevičevu, naj se javijo v pristojnih armijskih invalidskih oddelkih, kjer bodo dobi’i vsa potrebna navodila.
10.	Pristojnost: Opažamo, da se še mnogi invalidi iz narodno osvobodilne borbe obračajo z dokumenti ta zahtevami na posamezna oí »rožna ljudska sodišča kot na prvostopna invalidska sodišča, s tem da bi j':m ena regulirala invalidske prejemke ta vse ostale pravice, ki jim kot invalidom pripadajo. To je popolnoma zgrešeno in brez cilja, kajti s tem ničesar ne dosežejo, temveč samo ovirajo normalno delo teh sodišč, na katera se obračajo, kljub temu. da niso pristojna.
Da bi dosegli pravice, ki jim pripadajo kot invalidom JA, se morajo za sedaj obračati edinole na armijske invalidske oddelke, invalidske odseke (v dosedanjih sedežih komand vojnih področij) in na invalidski odsek mesta Beograda (invalidi, ki žive na teritoriju mesta Beograda).
Invalidski odsek Štaba IV. Armije.
:*akaj Je potreben nov način kaznovanja cestnoprometnih prekrškov?
Po osvoboditvi so postajale razme.
I r v prometu na naših ulicah čeda-hujše zaradi nediscipliniranosti cičev in kolesarjev, pa tudi peš-Kljub uredbi o cestnem prometti 16. junija 1945., ki je točno
I	ć ločila pravila za vzdrževanje cest-ga reda ter za kršitelje te ured-
II	predpisala strogo denarno kazen '• najmanjšem znesku 250 din, se
I število prometnih nesreč ni zmanj-š o, bodisi vsled krivde šoferjev, v večji meri pa tudi kolesarjev in pešcev. ki se niso seznanili s pravili cestne uredbe oziroma se niso po I njej ravnali.
Dan na dan smo slišali in še sli-! širno o prometnih nezgodah, ki terjajo mnogo človeških življenj in po-I vzročajo tudi veliko gospodarsko [ s codo. Statistika prijavljenih prometnih nezgod do konca 1. 1945 nam I pokaže, da se je pri nas v zadnjih istih mesecih dogodilo 542 promet-! nih nesreč, ki so terjale 71 človeških življenj, 396 težkih poškodb pešcev in vozačev, 203 onesposobljenih motornih vozil, 42 vprežnih voz ter na stotine lažjih poškodb. Sprašujemo se, kako to, da se prometne nesreče v tolikem številu dogajajo prav sedaj, ko nam je dragoceno vsako človeško življenje. Kaj je temu vzrok? Kako bomo zmanjšali število prometnih nezgod?
Pri prometnih nesrečah smo vedno gledali krivce predvsem v šoferjih, pogostokrat pa pri tem prezrli neprevidne pešce in kolesarje, ki se dostikrat niti ne zavedajo, da tudi zanje veljajo cestni predpisi, če bi se sleherni pešec ali kolesar ravnal po pravilih o cestnem redu, bi se znatno zmanjšalo število prometnih nezgod, pri tem pa bi vsi prišli do važnega spoznanja, koliko velja spoštovanje cestnih uredb z ozirom na našo skupnost.
Disciplina in red sta torej na cestah v večjih mestih pri današnjem prometu neizogibna. In treba je bilo najti pravni vzgojni način, ki bi bil najbolj učinkovit, hiter in enostaven, da bi se ljudje privadili na pravilno vedenje po cestah. K temu bo brez dvoma doprineslo kaznovanje lahkih prekrškov cestnoprometnih predpi-
sov na mestu samem, ki se bo pričelo izvajati 1. marca 1946. Kršitelje lažjih cestnoprometnih predpisov, pešce in kolesarje, bodo Narodni miličniki kaznovali tako, da jim bodo na kraju predložili v plačilo kazenski listek. To kaznovanje na mestu ima namen vzgojiti pešce in kolesarje k discipliniranemu obnašanju in gibanju na ulicah in je torej potrebno smatrati določeno denarno kazen za sredstvo vzgojnega značaja. Tak vzgojni način vzdrževanja cestnega prometa je uveden že v drugih modernih državah in to z velikim uspehom.
V dneh pred prvim marcem moramo s svojim vedenjem na javnih prometnih površinah pokazati in dokazati, da izdani predpisi niso prazne besede, temveč resnična pravila, ki oblikujejo del našega delovanja. V kolikor se tega nismo do sedaj zavedali in smo s svojim nepravilnim vedenjem pomagali ustvarjati v cestnem prometu nered, moramo to popraviti in se do 1. marca priučiti cestnoprometne discipline, tako da bo od tega dne dalje naše gibanje po ulicah in cestah res vzorno in pravilno.
če bi se zgodilo, da bi se vendarle pregrešili proti cestnoprometnim pravilom, sprejmimo izrečeno nam denarno kazen z razumevanjem in sklepom, da se bomo v bodoče izogibali nerednega in nerodnega kretanja. Kazen naj nam bo resen opomin na pazljivost in red, ki sta potrebna v interesu posameznika in skupnosti, da se ne ovira promet in se preprečijo nesreče in nezgode.
Dnevne vesti
"Koledar
Torek, 26. februarja: Aleksander.
Spominski dnevi
26. febr. 1943. V bojih okrog črnega vrha in Idrije smrtno ranjen narodni heroj Janko Premrl - Vojko, komandant I. Primorske brigade.
Dežurne lekarne
Danes: Lekarna Sušnik, Marijin trg 5, lekarna- Gartus, Moste-Zaloška cesta 47.
Vremenska napoved
ZA TOREK:
V teku noči ali zjutraj nekaj dežja, čez dan spremenljiva oblačnost, zapadni vetrovi.
NARODNO GLEDALIŠČE
Drama
Torek, 26. febr. ob 20. uri: Goldoni-Rupel: Primorske zdrahe. Red D. Sreda, 27. febr. ob 20. uri: Nušič: Pokojnik. Red C.
Pred novo premiero v Drami. Drama pripravlja v režii Slavka Jana Shaekespearejevo igro »Zimska prav-1 ljica«, ki je že dvajset let ni bilo na našem odru. »Zimska pravljica« je plod zrele dobe Shaekespearovega ustvarjanja in stoji kot »Vihar« na sredi med njegovimi tragedijami in j komedijami. — Inscenacijo je napra- > vil ing. arch. Bojan Stupica, glasbo je prispeval Bojan Adamič, plese pa naštudiral Pino Mlakar. Sicilskega kralja Leonta bo igral Ivan Levar, njegovo ženo Hermiono Mira Danilova.
Opera
Torek, 26. febr. ob 19.30 uri: L večer sodobne slovenske opere. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Sreda, 27. febr. ob 19.30 uri: B. Smetana: Poljub. V. Blodek: V Vodnjaku. Red Sreda.
Četrtek, 28. febr. ob 19.30: Offenbach: Hofmanove pripovedke. Premiera. Red Premierski.
Večer sodobne slovenske opere. Nocoj ponovi Opera odlomke treh novih izvirnih opernih del: П. dejanje švarove »Veronike Deseniške«, na besedilo O. Župančičeve pesnitve, 4. slika (Tičnica) Bravničarjeve opere »Hlapec Jernej«, po L Cankarju, in Ш. dejanje Rozinove opere »Ekvinokcij«, po drami S. Vojnoviča. Večer je bil pripravljen in izvajan tako, kot bo ponavljan nocoj, za slovenski kulturni teden, in se je Opera takrat s prikazanjem dejavnosti sodobnih slovenskih glasbenih avtorjev zelo dostojno in smiselno oddolžila spominu pesnika dr. Franceta Prešerna. Večer je zainteresiral predvsem slovenske glasbene kroge, zanimiv je pa za vso našo kulturno javnost, ki spremlja razvoj in porast naše domače operne tvornosti. Na nocojšno izvedbo opozarjamo zlasti, ker je verjetno to zadnja uprizoritev.
Opozarjamo na premiero Offen-bachove opere Hoffmanove pripovedke, v četrtek 28. t. m. za red Premierski. Dirigira D. Zebre. Režira H. Leskovšek.
šentjakobsko gledališče
Petek, 1. marca: Tugomer.
Mariborsko gledališče
Ponedeljek, 25. febr.: Zaprto.
Torek, 26. febr. ob 20. uri: Collalto: Beneški trojčki. Red C.
Sreda, 27. febr. ob 19. uri: Bulgakov: Novi dom. Predstava za Sindikate, četrtek, 28. febr. ob 20. uri: Collalto: Beneški trojčki. Red A.
Petek, 1. marca: Zaprto. (Generalka.)
Sobota, 2. marca ob 20. uri: Čajkovski: Jevgenij Onjegin. Premiera, Izven.
Nedelja, 3. marca ob 15. uri: Linhart: Veseli dan ali Matiček se ženi. Izven. — Ob 20. uri: Smetana: Prodana nevesta. Izven.
Slovensko ljudsko gledališče Jesenice
Sreda, 27. febr. ob 19.30:	Golia:
»Princeska In pastirček«.
Sobota, 2. marca ob 19.30: Cesar: »Utopljenca«, premiera.
Nedelja, 3. marca ob 15.:	Golla:
»Princeska in pastirček«.
Nedelja, 3. marca ob 15. popoldne: Koncert tržaške filharmonije.
KINEMATOGRAFI
Ljubljana, Kodeljevo: Sovjetski film »Otroci kapitana Granta«, tednik. Ob 20. uri.
Matica: Češki film »Zakonske laži«, tednik. Ob 16.15, 18.15 in 20.30. uri. Sloga: Francoski film »Melodija krvi«, tednik. Ob 16.15, 18.15 ln 20.15. uri.
Union: Sovjetski film »Parada mia. dosti«, tednik. Ob 15., 17., 19. in 21. uri.
Bled: češki film »Gabrijela«, tednik. Celje, Metropol:	»Sporedi domače
proizvodnje«, tednik, črna: Angleški film »Signal iz Alžira«, tednik.
Maribor, Esplanade: Ameriški film »Mlada leta«, tednik.
Grajski: Finski film »Potepuhov valček«, tednik.
„Rožjast“ v otroški dobi ali rahitis
SEZNAM VOJNIH DOBIČKARJEV
katerim se bo ugotavljala višina vojnega dobička na javni razpravi v sredo 27. t. m. v dvorani kina »Moste« ob 14.: 1. Nazor Anica, gostilničarka, Ob Ljubljanici 21, predlog 2,030.320 din; 2. Štrucl Marija in Jakob, posestnik in trgovec, Ob Ljubljanici 71: 275.000 din; 3. Rojec Alojz, mesar, Zaloška c. 44t in Rojec Boža, posestnica: 255.000 din. j Postopek je javen. Razpravam sme prisostvovati vsakdo.
Ptuj: španski film »španska kri«,
tednik
Vrhnika:	Sovjetski film »Stalin-
grad«, tednik.
Potujoči kino — Mariborsko okrožje: »Albanija«, Auschwitz«, tednik.	,
Potujoči kino — Ljubljansko okrožje: Sovjetski film »Dvoboj«, tednik.
★
LJUDSKI TOŽILCI! V četrtek
28.	t. m. se bo vršila delovna konferenca vseh ljudskih tožilcev mesta Ljubljane, in sicer ob 20. v porotni dvorani ljubljanskega sodišča. Predmet delovne konference je prvomajsko tekmovanje ter trenutne naloge ljudskih tožilcev.
Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje mesto asistenta pri Institutu za vodne zgradbe na tehniški fakulteti univerze v Ljubljani. Pogoji so razvidni iz razpisa v Uradnem listu.
Prvi solistični koncert v letošnjem letu bo v ponedeljek, 4. marca ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani. Spored bosta izvajala dva odlična zagrebška umetnika, violinist Stjepan šulek in pianist Evgenij Vaulin. Koncert se vrši pod okriljem naše Akademije za glasbo, spored objavimo jutri, vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice.	477-n
Tržaška filharmonija na Gorenjskem. V nedeljo 3. marca bo koncertirala Tržaška filharmonija v Radovljici ln na Jesenicah. Radovljiški koncert bo ob pol 11. uri v Kinu Radovljica in na Jesenicah ob 15. uri v Domu ljudske prosvete. Vstopnice se dobe od jutri dalje na obeh navedenih krajih.	476-n
Mladinski simfonični koncert, ki bi se moral vršiti v nedeljo 24. t. m. je preložen na sredo marca ta bo natančni datum objavljen. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. 475-n Simfonični koncert Tržaške filharmonije v petek, 1. marca ima v svojem prvem delu 3 skladbe za godalni orkester in sicer: prvi stavek Ipavčeve Serenade, Vivaldijev Concerto grosso s tremi solisti Corellijev koncert za violo in orkester. Drugi del obsega Beethovnovo Simfonijo št. 3 (Eroico). Koncert dirigira Jakov Cipci. Vstopnice v Knjigami Glasbene matice.	474-n
V	spomin na enointrideseti rojstni dan padlega borca dr. Janeza Podboja daruje društvu medicincev 200 din prijatelj Milko. 488—n.
Dramatični odsek Šenčur pri Kranju na splošno željo ljudstva ponovi Klinarjevo dramo »Plavž« dne 3. marca 1946 ob 15. uri. Vljudno ste vsi vabljeni.	473-n
Združenje obrtnikov okraja Ljubljana okolica obvešča vse imetnike pooblastil za rokodelske in industrijske obrti, da prevzamejo v svrho registracije obrti obrazce matičnih listov v pisarni Obrtniške zveze v Ljubljani, Miklošičeva c. 4-L Ob prevzemu je treba plačati predpisano takso. Rok prijave je podaljšan do
31.	marca 194.	• 472-џ
Nov tečaj angleščine. Z dovoljenjem prosvetnega ministra se prične nov trimesečni tečaj angleščine
a)	oddelek za začetnike in b) nadaljevalni tečaj (piva višja stopnja)
1.	marca v šoli na Ledini ob pol 7.
zvečer. Vpisovanje istotam vsak dan ob četrt na 7.	471-n
Filatelistični klub »Ljubljana« v Ljubljani vabi vse svoje člane na družabni večer, ki bo dne 2. marca 1946 ob 20. v prostorih restavracije »Figovec«. Vstop proti legitimaciji. Vabljeni tudi svojci članov. Pester program. Tombola.	478—a.
Oddelek za kmetijstvo in gozdarstvo MLO se je preselil iz Beethovnove ul. št. 7 v Kresijo pri tromo-stovju (vhod iz Pogačarjevega trga) II. nadstropje, soba št. 58 in 59. Telefon št. 41-21 do 41-29.
Osrednja ljudska univerza sporoča, da napovedano današnje predavanje odpade.
Poročila sta se dr. ing. Miloš Marinček in Nevenka Lipéa. čestitamo!
486—n.
Poročila sta se tov. Sonja Kambič in tov. Lado Vilar. Poročni priči sta bila nevestin stric tov. minister za gradnje dr. Miha Kambič in ženinov oče tov. Slavko Vilar. Mladima po-ročencema želimo obilo sreče!
479—n.
Nameščenci Državnega zavoda za zavarovanje in pozavarovanje podružnica v Ljubljani, so darovali 980 din za partizanske sirotke, v počastitev spomina pokojnega tov. Kosa Francai trgovca, Ljubljana, židovska ulica 5.	480—n.
Vabimo na sestanek upokojence Tobačne tovarne. Sestanek bo 27. t me. v salonu tov Modrijana pri Vrhničanu na Tržaški c. 11. Udeležba nujna. Sklicatelji.	481—n.
V	petek 1. marca priredi šentjakobsko gledališče dobrodelno predstavo v prid vojnim invalidom. Vstopnice se dobe v predprodaji v pisarni Okrajnega odbora ZVI, Gosposvetska cesta 2.
Specialni tečaj za kartotečno in poenoteno knjigovodstvo prične dne
2.	marca. Vpisovanje dnevno. Trgov-
ski učni zavod, Kongresni trg 2-II, telefon 23-91.	483—n.
Politične pripornike Iz Ljubljane ln Begunj, ki so bili dne 1. marca 1945 ob priliki transporta v Dachau
Ugotavljanje vojnega dobička
Seznam vojnih dobičkarjev, katerim se bo ugotavljala višina vojnega dobička na javni razpravi v četrtek, dne 28. februarja 1946. Razprave se bodo vršile v poslopja hivše finančne direkcije na Poljanski cesti št- 2, pritličje. Pričetek razprav bo ob devetih dopoldne.
1.	Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev z e. z- v Ljubljani. Postojnska ulica št. 56, predlog 251-4 62 din.
2.	Združene opekarne d. d. v Ljubljani, Dalmatinova ni. 11 (za opekami na Viču in Brda), predlog 1,258-736 din.
3.	Jugopatent, d. z o. z. v Ljubljani. Gosposvetska c. št 1, predlog 397 462 din.
Postopek pred komisijo je javen. Razpravam sme prisostvovati poleg vojnega dobičkarja samega tudi vsakdo drugi.
Komisija za ugotavljanje vojnega dobička pri MLO okrožnega mesta Ljubljane.	, ........................................,
Pod »bažjastjoe razume ljudstvo napade, ki so spremljani z nezavestjo in trzaji večje ali manjše skupine mišic obraza in okončin. Ti napadi nimajo ničesar skupnega z božjasto (epilepsijo) odraslega in to pogosto spremljajoč anak raznih drugih bolezni
V prvem letu kaže dojenček prav pogosto nagnan j e k omenjenim napadom. Tudi v prvi polovici drugega leta niso ti napadi nič redkega.
Ne mislim naštevati dolge vrste raznih krčnih napadov novorojenca ali napadov pri možganskih boleznih. Preidem tedaj na najbolj pogoste in med ljudstvom najbolj znane nana-de, takozvane »nctranjce* ali božjastne krče.
Zdravniki pravijo tej bolezni tetania. Ta bolezen nastopa kot posledica v dobi dojenca najbolj pogo-ite bolezni rahitisa. Napad se pojavi nenadoma:	iz havidesno polnega
zdravja, velikokrat s porastom telesne topline, pade dete v nezavest. Ročice ta nožiče, pogosto tudi obrazek stresajo kratici trzaji — krči mišic. Oči so široko odprte in obrnjene navzgor, dihanje je kratico in sunko^ vito, koža okrog usten in nosu je lahko pcmodrena. Izgled malega bolnika v napadu povzroča ptrah in trepet maite: e, ki vsa preplašena stoji ob otroku, boječ se najhujšega.
Napad traja različno dolgo — par minut do par ur. Pogosto popustijo krči sami, dete se umiri in za pi. — Včasih pa sprosti šele zdravniška pomoč dete od krčev. Večkrat pride to tudi prepozno — in dete se ne zbudi več. — Ti napadi se lahko ponavljajo, včasih prav pogosto, večkrat dnevno ali tedensko, včasih redko, komaj na par mesecev. Vzrok tem napadom so motnjave prenove mineralnih snovi v krvi in so vedno posledica angleške bolezni ali rahitisa.
Zdravljenje teh napadov gre vštric z zdravljenjem rahitisa. Očuvanje deteta pred napadi, je isUk vetno z zaščito deteta pred rahitisom.
Tetania — napadi božjasti dojenčka nastopajo najbolj pogosto v zgodnjih pomadanskih mesecih, kot posledica rahitisa Rahitis se pa razvije pod vplivom neugodnih zonà-njih okoliščin: pomanjkanje svetlobe, vitamina D in in pod vplivom nepravilne, umetne prehrane. Zlasti težka stopnja nastane po doilgi, neugodni zimi pri umetno hranjenih dojenčkih, ki ddbivajo prevelike količine kravjega mleka. Ker vemo za vzroke, vemo tudi za smernice zaščite dojenčka pred rahitisom in »božjastjo« — in ta zaščita je mnogo
važnejša kot zdravljenje. Danes imamo izvrstna protirahitična sredstva in vse naše prizadevanje mora stremeti za tem. da zatremo rahitir, kot eno najbolj razširjenih otroških socialnih bolezni.
Najvažnejša zaščita pred rahitisom im otroškimi krči je dojenje. Dojenje prekaša vsa zdravila! Poleg dojenja je tudi važno svetlo, snažno sramovanje. V temnih, vlažnih kletnih stanovanjih doseže rahitis najtežje stopnje in so otroški krči najbolj dolgotrajni. Solnce in svež zrak so poleg dojenja najvažnejša sredstva pri zaščiti dojenca pred tem obolenjem. Ce pa je dojenček umetno hranjen, moramo podvzeti izdatnejše ukrepe, da ga zaščitimo pred rahiti-
som.
Najvažnejše je sončenje, t. j. izpostavljanj e golega dojenčka sončnim žarkom — poleti naravnim, pozimi umetnim, ukravioletnim. Vsako soočenje dojenčka se moa vršiti previdno po zdravnikovem navodilu — in ne kar »približno«, sicer se dete lahko težko okvari. Ce pozimi ni možno soočenje, se moramo poslužiti staroznanega protirahitičnega iredstva — ribjega olja, ki vsebuje vitamin D in ki ga dajemo dojenčku redno 1—2 krat dnevno 1 kavino žličko po jedi. Pri večji nevarnosti obolenja predpiše zdravnik koncentriran vitamin D, ki ga mora dajati mati dojenčku le po kapljicah — točno po zdravnikovem predpisu. Pri nevarnosti »božjastnih« napadov, predpiše zdravnik tudi razne kalcijeve preparajte. Kalcij moramo dajati navadno prav dolgo, tedne in tedne. Navadno se matere in dojenčki naveličajo, kura se prehitro prekine. Mati se opravičuje, »češ. saj so napadi prenehati«. Pri takem nepopolnem zdravljenju obstoji nevarnost. da «e napadi zopet pojavijo, ker se bolezen ni popolnoma izlečila.
Ponavljam: Materino mleko, svež zrak in sonce čuvajo dojenčka trga neprijetnega obolenja, ki lahko dete tudi smrtno ogroža, ne glede na posledice zmaličenja okostja po rahitisu. Drage matere, dojite toraj svoje otročičke, zračite stanovanja in hodite z otroci na sonce — pa bodo vaši dojenčki zdravi.
V zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece se dobi v ambulćnti in posvetovalnici koncentriran vitamin D, ki ga je zavoda poklonil Rdeči križ, za vse rahitično ogrožene in bolne dojenčke. Matere, prinesite svoje dojenčke na zdravniški pregled! Ne pozabite vzeti s svoj 10 g stekleničko za vitamin D.
Dr. Tavčar-Konvalinka
in Mauthausen bombardirani na Jesenicah, vabimo, da se udeleže te obletnice na Jesenicah, ki bo 3. marca 1946. Iz Ljubljane odhajamo z jutranjim vlakom ob 5.20 uri. Hrano naj prineso tovariši s seboj. Za udeležence izven Ljubljane so preskrbljena prenočišča v Ljubljani. Zglase naj Se na trošarinskem uradu na glavnem kolodvoru, kjer dobe vse informacije.	485—n.
Studenti gospodarske fakultete! Prosvetno ministrstvo je sporočilo, da bo ustanovljena gospodarska fakulteta v okvru ljubljanske univerze. Zato se zberite polnoštevilno na informativnem sestanku danes ob
19.	uri (Trg. akademija.) 484-n.
Davkoplačevalci četrti Tabor! Opozarjamo vse prizadete, da posluje četrtna davčna komisija v gostilni Možina, Vidovdanska c. 24. po razporedu, ki je razviden na oglasnih deskah četrti in terenov. — ČLO Tabor.	482—n.
PRESKRBA
DELITEV KRVAVIC
Potrošniki okrožnega mesta Ljubljane, ki so upravičeni prejemati meso, bodo prejeli pri svojih stalnih mesarjih na odrezek »BI-13« ali »ВШ-33« osnovne živilske nakaznice, izdane od MLO. odsek za preskrbo, Ljubljana, po 15 dkg svežih krvavic.
Potrošniki, ki prejemajo meso pri mesarjih od črke N do O ln pri mesarjih Paternoster Jernej, Paternoster Jože, Paternoster Ivan-Zalog, Peršin Anton, Petrič Jakob, Pod-boršek Anton, prejmejo krvavice pri teh mesarjih v sredo 27. t. m. od 7. do 11. ure.
Mesarji naj dvignejo krvavice v skladišču Navoda pri Slamiču na Gosposvetski cesti 6 v torek 26. L
m.	od 14. do 16. ure.
Prodajna cena krvavicam je 27 din za 1 kg.
Ostati potrošniki bodo prejeli krvavice v prihodnjih dneh.
Obračunavanje odrezkov bo javljeno naiknadno.
Tečaj za invalide — demobilizirance
V tromesečni tečaj iz knjigovodstva in administracije za invalide in demobilizirance na srednji gospodarski šoli (trgovski akademiji) v Ljubljani so sprejeti naslednji tovariši in tovarišice:
Bajc Leon, Ban Franc, Benčič Danica, Bregar Milan, Bric Ernest, Bu-
tala Jože, Cvar Marjan, Čepon Anton, čeme Mirko, Černič Niko, Dolenc Maks, Erjavec Avguštin, Eršto Viljem, Erste Ludvik, Golob Alojzij, Gorše Franc, Grandovec Franjo, Grilj Ernest, Grzina Alojz, Hadžič Mustafa, Henigman Pavel, Hočevar Anton, Hrovatin Franc, Hvatal Slavko, Jalen Ivan, Jamnik Anica, Janež Franc, Jokanovič Radovan, Jumi Jože, Jurečič Anton, Kalman Gorko, Konda Alojz, Korošec Ludvik, Kožar Angelca, Kramar Ciril, Lavrenčič Josip, Lombar Milan, Lončar Aleksej, Ma. korati Mirko, Mali Marija, Markuža Vladimir, Martinčič Jože, Mezek Vida, Miklavčič Anton, Molek Ivana, Naraglav Henrik, Nusdorfer Avgust, Orlič Ilija, Ožbot Anton, Pagliaruzzi Bogomir, Piciga Jože, Pintar Rudi, Pistotnik Tončka, Pianine Ciril, Podobnik Jolanda, Polanc Ivan, Potokar Alojz, Premru Rihard, Puntavrh Alojz, Purkart-Hegler Tončka, Rugelj Anton, Samsa Dragica, Saftič Anton, Strnad Anton, Strgar Franc, Stopančič Hinko, Sitar Franc, Škof Branko, špan Milutin, štembal Marija, Tarnat Alfons, Tomaževjč Alfons, Trobec Zvone, Trtnik Alojzij, Višnovec Karl, Zalokar Niko, Zidar Stanislav, Zupančič Anton, Zupančič Franc, Žagar Jože.
Imenovani se zberejo dne 1. marca
1946.	v dvorani trgovske akademije na Bleiweisovi c. 8 ob 19. uri.
Radio Ljubljana
SPORED ZA TOREK 6.30—7: Lahka glasba. 7—7.15: Napoved časa. vesti, objave in pregled sporeda. 7.15—8: Nadaljevanje jutranjega koncerta. 12.30—12.40: Melodični ritmi. 12.40— 12.55:	Napoved časa. vesti, objave in
pregled sporeda. 12.55—13.15: Vokalni koncert baritonista Milana Juga. pri klavirju Ciril Cvetko. 13.15—13.30: Dvorakovi valčki. 13.30—13.45: Napoved časa, pregled tiska, objave in pregled sporeda. 13.45—14: Marjan Kozina: Ekvinokcij. 14—14.30: Igra Vaša Prihoda. 14.30—14.45 : Napoved Časa in poročila. 14.45—15: Berlioz: Benvenuta, Cellini in »Rimski karneval«. 15: Poizvedbe. 17.30—18: Vojaška oddaja. Janez Kocmur: Naša Primorska v boju za narodno osvobojenje. 18—18.20: Poučna oddaja za mladino in pionirje. Odlomek iz Hjinove knjige »Priroda in ljudje«. 18.20 —18.30: Hrvaški plesi št. 2 in 5, Težino kolo. 18.30—18.45: Poročilo Komisije za ugotavljanje vojnih zločinov: Taborišče za deportirance in vojne ujetnike v Meljski vojašnici v Mariboru. 18.45—19: Poljske koračnice. 19—19.15: Napoved Časa. vesti, objave in pregled sporeda. 19.15 —19.30: Poje Slovenski sindikalni kvintet. —18.30: Hrvaški plesi št. 2 in 5. Tozino 19.30—19.45: Jezikovna ura, Mirko Mahnič: Borba za obsotoj in individualnost slovenskega jezika. 19.45—20: Kratek klavirski koncert. 20—20.40: Operni večer radijskega orkestra. Dirigent: U. Prevoršek. 20.40—21 : Poje Komorni zbor RL. dir.: Ciril Cvetko. 21—21.20: Koncert flavtiste Alberta Nicoletti-a. pri klavirju dr. Bruno Degrassl. 21.20—21.30: Glazunov: Sten-ka Razin. 21.30—22: Igra Revijski orkester RL. dir.: Bojan Adamič. 22—22.30: Iz naših jutrišnjih časopisov, nato reproducirana glasba.

IV. ZVEZEK
RUSKEGA TEČAJA
je izšel. Vsi naročniki izven Ljubljane, U so že plačali naročnino, e» bodo prejeli te dni po pošti.
Zamudnike proelmo, da naročnino za prvi, drugi in tretji obrok poravnajo takoj, da ga moremo tudi njim poslati. Ljubljanski naročniki pa ga lahko dvignejo oaebno v upravi »Slov. poročevalca..
! JlHoJUo^JL
la4l\
JAVNA BORZA DELA
LJUBLJANA — DELAVSKI DOM
im n. na razpolago sledeča prosta • mesta:
Pri obnovi naše živinoreje so nam nuj. no potrebni 1 vrtnar in 5 hlapcev, ki Imajo veselje do kmečkega dela Ш živali.
Naši obrtniki potrebujejo za razna dela sledeče delovne moči:	1 stavbnega
ključavničarja. 1 samostojnega orodjarja. 1 urarja. 1 kurjača in 2 avtomehanika-
Za napravo opreme potrebujemo 5 pohištvenih mizarjev.
Za podružnico Maribor potrebujemo 30 mehanikarjev z izpitom. 2 elektrotehnika. 20 tesarjev, zidarjev, mizarjev. Vse tozadevne informacije Izdaja Podružnica Javne borze dela Maribor.
Za gozdno upravo Bohinjska Bistrica potrebujemo 300 delavcev, vajenih gozdnih del. Osebne ali pismene podatke izdaja Gozdna uprava Bohinjska Bistrica do 1. marca 1946-
Tovarna Kovin Slovenska Bistrica potrebuje 3 strojne tehnike in 2 elektrotehnika.
Za parno žago v Loškem Potoku nam je treba 1 perfektnega strojnika. Za impregnacijo drogov potrebujemo 1 ob rato-vodjo.
Službo iščejo
REVNO DEKLE, vajeno vseh del. išče zaposlitve. Posebno veselje ima do bolniške postrežbe. Najraje bi šla v Zagreb ali v kakšno obmorsko mesto. Naslov v Javni borzi dela.	4199-1
watt z ENOLETNIM OTROKOM, išče zaposlitve na deželi, najraje na Gorenjskem. Naslov v Javni borzi dela. 4252-1
SREČKE
RAZREDNE LOTERIJE
kupujte pri
GLAVNI KOLEKTURI
ZAKLAD FRANIC JAMNIK
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 14 žrebanje II. razreda 7. marca 194.6. Srečke poslane po posti, morajo biti plačane še pred žrebanjem.
Službo dobe
GOSPODINJO, dobro, samostojno, k majhni družini, sprejmem takoj. Jakopin, Kranj.	4219-2
K DVEMA OTROKOMA, 1 in pol in 4 leta starima, iščem žensko, sposobno tudi gospodinjstva, staro 35-40 let. Naslov na Javno borzo dela.	4247-2
INDUSTRIJSKO PODJETJE potrebuje za svoj obrat administrativnega vodjo — oboiista. Zaželena je vsestranska praksa in ustrezajoča trgovsko-komercialna izobrazba. Ponudbe pod »Obolist« na Javno borzo dela v Ljubljani. 4231-2
Vajenci
16 LETEN FANT išče mesto vajenca v urarski, po možnosti tudi draguljar-ski stroki. Cenj. ponudbe na Javno borzo dela Pod »Fant«.	4021-3
Zaslužek
UČITELJA RUŠČINE iščem. Ponudbe na ogl. oddelek »Slovenskega poročevalca« pod »Osmošolec«.	4087-4
ZASLUŽEK. Prehrano in popolno oskrbo iščem v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Starejši uradnik«.	4225-4
ŠIVILJA — šivam obleke, žensko in moško perilo, grem šivat tudi na dom. Obrtniška št. 8, Vič.	4221-4
IZDELAVO NAČRTOV in konstrukcij stro-jegradniške stroke, kakor tudi idejnih osnutkov sprejemam na dom. Naslov v podr. »Slov. por.« Kranj pod »Strojegradnja«.	4218-4
Prodam
'iovanSe iz Cankarjeve bridage prosim obvestila, če je komu znana usoda mojega sina
Jaжш Urana
dijaka iz Ljubljane. Dne 10. septembra 1943 je stopil v Cankarjevo brigado v Trebnjem in je bil dodeljen v II. bataljon, 2. četa. Bil je pri baea-čih. Februarja in marca 1944 je bil v Skojevskem brigadnem kurzu nekje pri Novem mestu. Potem je šel nazaj in je bil dodeljen v I. bataljon. Avgusta 1944. so ga znanci še videli na Dolenjskem, potem pa je izginila vsaka sled za njim. Sporočila prosim na naslov: Uran Franc, Ljubljana, Sve-tosavska cesta 20.
Vsem znancem sporočamo, da je danes po mučnem trpljenju podlegel ranam, dobljenim v junaški borbi za svobodo svojega naroda naš dragi sin, brat, nečak in bratranec, tovariš
Malm's J©že - Vojko
poročnik J. A. Njegovo mučeniško truplo bomo izročili objemu domače zemlje v torek 26. t. m. ob 9. zjutraj na pokopališču v Planini.
Laze pri Planini, Ljubljana,
23. februarja 1946.
MAHNIČEVI
OTROŠKI VOZIČEK, globok, prodam ali zamenjam za radioaparat. Celje. Mariborska 114.	4098-5
RADIO »Telefunken«, 5cevnl, nov, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	4198-5
ELEKTRIČNI ROČNI APARAT za masažo, nov, naprodaj. Dunajska cesta štev. 69. trgovina.	4197-5
MOŠKE GO JZ ARJE št. 43, dobro ohranjene. ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	4196-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, avtomodel, prešit, zamenjam za žensko ali moško kolo, event, tudi prodam. Ravnikar. Tržaška cesta 27. dvorišče.	4195-5
GRAMOFON KOVČEG s 50 ploščami, poceni naprodaj. Komenda 45.	4194-5
MALI AVTO, kupim, dam event, v proti-račun motor 150 cm3. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	4191-5
ČRNE SALONARJE št. 39 prodam, temnomodro blago za obleko zamenjam za rožasto. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	4103 5
KLAVIR, kratek, črn, zelo dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Naslov v podr. »Slov. poroč.«. Celje.	4097-5
OTROŠKO KOŠARO z žimnico in stojalom prodam. Predovičeva 9/П.. Moste. Trošt.	4128-5
KUPUJEMO
KUMIMO (kimali)
vsako količino od 50 do 5000 kg. Ponudbe na
„MERKUR“
ZAGREB. VLASKA BR. 12
ŽELEZNE BLAGAJNE znamke Wertheim in’ Amheim, ognjevarne, raznih velikosti. v težini od 300 do 1200 kg, v odlič-. .nem stanju, naprodaj. Naslov v ogl.
oddelku »Slov. poroč.«.	4232-5
RADIO, nov, z jeklenkami, naprodaj. Ko-rytkova 31/11.	4230-5
VELIKO STARINSKO OGLEDALO (132 krat 62) prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	4229-5
ZARADI SELITVE prodam: kuhinjsko mizo. nizko omarico, stole, stolice, zaboje za premog in smeti, kuhinjsko posodo, kuhinjske tekače, linolejsko preprogo 2.50-X180, belo železno posteljo z žimnico itd. Šinigoj, Bolgarska 17.	4228-5
MOTORNO KOLO. 350 ccm. BSA, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«. Kranj.	4114-5
KOKOŠI, zdrave in dobre nesnarice, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Sl. poročevalca«.	4215-5
PERZUANSKI PLAŠČ, dobro ohranjen, prodam. Ogled iz prijaznosti pri tvrdki S. Lapajne. Aleksandrova cesta 4/1ГГ., pasaža palače Viktorija.	4222-5
LIMUZINO »Adler Triumf«, dobro ohranjeno. prodam. Naslov v podr. »Slov. poroč.«, Kranj.	4217-5
NOVE ČRNE ŽENSKE ČEVLJE, salonarje, št. 40. prodam. Ogled od 14.—17. Naslov: Kotnik, Ulica stare pravd« 7.	4224-5
RADIOAPARAT z gramofonom, znamke His Masters, Herderjev Leksikon in volno prodam. Polakova 11. dvorišče 17, šiška.	4223-5
RADIO »Telefunken« prodam. Večna pot št. 26.	4244-5
ZVOČNIK, nov, poceni prodam. Ogled od 12.—2. Franc Wildman, židovska steza št. 2.	4243-5
CIRKULARKO Za žaganje drv, brez motorja, t. j. os z jermenico in listom 55 cm premera, prodamo. Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka ulica 12.	3950-5
SADNA DREVESCA (z izjemo visokih jablan) prodajamo. Pošiljatev nemogoča. Drevesnica Dolinšek. Kamnica pri Mariboru.	4014-5
RADIOAPARAT, znamke »Telefunken«. 4 cevni, z magičnim očesom in priključkom zvočnika ter gramofon naprodaj. Vprašati: Vošnjakova 4/IV., Cuznar.
4072-5
HRASTOVE PLOHE prodam. Naslov v ogl.
odd. »Slov. poročevalca«.	4182-5
SOCIUS za motorno kolo prodam. Tavčarjeva 15. pritličje.	4241-5
ŠKORNJE št. 43, trikrat nošene, prodam. Ulica stare pravde 3/1. Ogled od 14. do 15. ure.	4240-5
FRANCOSKA SALONSKA GARNITURA, 6 foteljev, divan in miza, ugodno naprodaj. Ulica stare pravde 3/L Ogled od 14.—15.	4239-5
KUHINJSKA OPRAVA, novo pleskana, naprodaj. Ogled pri Briclju, dvorišče Figovec.	4234-5
OMARO ZA OBLEKO, predalnik, peresno žimnico in snežke št. 39 prodam. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 4201-5 MOŠKE GAMAŠE in daljnogled prodam.
Hradeckega 84.	4200-5
KLAVIR z dobrim glasom prodam. Preska št. 41. Medvode.	4120-5
PLETILNI STROJ 8/80 cm prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«. 4147-5 MEDICINCI-DIJAKI ! Prodam: Dr. Franc Bradač : Latinsko-slovenski slovar, Ste-vovič: Rečnik francusko-srbski. cirilica. Stevovič: Rečnik srpsko-francuskl. cirilica. Kangrga: Rečnik nemačko-srbsko-hrvatski. cirilica. Kostič: Osnovi normalne histologije, cirilica. Botteri-Bu-dak: Unutranje bolesti. I. Dio. Botter!: Unutranje bolesti, H. Dio. Tavčar Danilo: Histološka skripta, druga predelana izdaja. 170 slik. Prof. Dr. Saltykov: Opča patološka morfologija. Mravljak: Skripte Kristalografija. Normalna fiziologija človeka. Plečnik:	Anatomija,
4 zvezki. Slušalke. Sveznanje, opštl enci-klopedski leksikon, izdaja narodnega dela v Beogradu, cirilica. Jeran Franc: Osnovni pojmi opisne geometrije. Emil Šinigoj. Bolgarska št. 17/П. desno. 4227-5 APARAT ZA KEMIČNE IZVLEČKE in prekapljanje. s tehtnico, strokovne knjige. prodam. Omejec. Ježica 94.	4159-5
RABLJENO POHIŠTVO stalno na zalogi po zelo ugodnih cenah. Trgovina Ogled, Mestni trg 3, pri magistratu. 3932-5
izvežban
KNJIGOVODJA
se sprejme takoj v centralo
Nabavne in prodajne zadruge
z o. j. v Slov. Bistrici.
Reflektanti naj se javijo z vlogo in karakteristiko. .
ŠIVALNI STROJ, napogrezljiv.. naprodaj. Zelo nizka cena. Ogled v trgovini Coj-zova cesta 1.	4178-5
POSTELJO IN STARE OBLEKE prodam.
Resljeva 4b. L nadstr.. levo. 3784-5 LETNO MOŠKO OBLEKO prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«.	4070-5
GUMIJAST ZLOŽLJIV ČOLN. kajak, prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Sl. poroč.« pod »Kajak«.	,,	4080-5
OTROŠKO POSTELJO, belo pleskano. za otroka do 8 let starosti, žimnico, odejico z 2 kapnama prodam za 1500 din. Naslov v ogl. odd. »Slov. poreč.«. 4212-5 KLAVIRSKO HARMONIKO, 80 basov, prodam. Cesta na Loko 18. priti. 4226-5 RADIO, nov. dobre znamke, poceni prodam. Povšetova 76 a, pritličje. 4248-5 RADIO dobrega glasu, lepa oblika, poceni prodam. Žabjek št. 3/Ш., levo. zadnja vrata.	*	4249-5
RADIO »Siemens« z Jeklenkami prodam.
Ilirska cesta št. 3/1.. levo.	4213-5
OTROŠKE POSTELJICE, kuhinjske stole ln stolčke (okrogle, iz bukovine) proda Krže. pohištvo. Vrhnika. Ogled v skla^ dišiu Ljubljana. Tyrševa 47 b. 4208-5 PREPROGO v velikosti 2X3.30, Izdelek bivše banovinske tkalnice Split, prodam. Ogled od 10 do 13. Ambrožev trg št. 31.. levo. Cukrama.	4254-5
SPALNICO, novo še nepleskano ali pleskano. prodam. Mizarstvo Anton Prebil. Tržaška cesta št. 56.	4253-5
VOLA, starega 2 leti in 4 mesece, prodam.
Prane Kovač. Črnuče št. 8.	4209-5
CANKARJEVE. ZBRANE SPISE, v svinjsko usnje vezane, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 4251-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, skoraj popolnoma nov. naprodaj. Naslov: Novo mesto. Vrhovčeva ulica št. 4.	4210-5
Kupim
VOLNO, angora, surovo, 30 dkg, kupim.
Linhartova 22.	4193-6
PISALNI STROJ znamke »Erika«, kupim. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.« pod značko »Ohranjen«.	4192-6
KROJAŠKO KROJNO KNJIGO v slovenščini izdaja Alojzja Kunca, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Slov. poroč.« pod »Kroj«.	4130-6
VOLNO, sivo ali drap, kupim. Ponudbé na ogl. oddelek »Slov. poročevalca« pod »Volna«.	4141-6
ŠIVALNI STROJ ZA JUTO (za šivanje vreč), kupim. A. GREBENC, Velika čolnarska št. 15-1., Gallusovo nabrežje št. 39.	4233-6
ANTIKVARIAT Ш KNJIGARNA Cankarjeve založbe. Miklošičeva 16 (Kleinmayr & Bamberg), kupuje leposlovne in znanstvene knjige v vseh jezikih. Telefon 31-33.	3804-6
TEHTNICO za ca 500—800 kg, s premikajočo se utežjo in drugo od 20—50 kg, brezhibni. kupimo. Ponudbe tovarni Anton Res, Ljubljana. Moste. 3948-S UPRAVA DELAVSKEGA DOMA. kupi psa čuvaja, mora biti dresiran in ne starejši od dveh let. Volčjak čiste pasme. Ponudbe z navedbo cene poslati na upravo Delavskega doma.	4032-6
SLAMO IN SENO kupim ali dam v zamenjavo prvovrstno kravo. Lavrenčič, Vošnjakova 16.	4076-6
VSAKO DOBRO SLOVENSKO IN TUJO KNJIGO, kupi knjigama Janez Dolžan. Ljubljana. Stritarjeva ulica štev. 6. tel. 44-24.	S. P. 57-6
KOMPLETNO ZBIRKO ali posamezne partije znamk kupim. Punudbe na ogi. oddelek »Slovenskega poročevalca« poa »Cel svet«.	S. P. 12-6
KONJA, težkega, do 8 let, kupim. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«.	4236-6
SESALEC ZA PRAH kupim ali dam protivrednost. Ponudbe v trafiko hotela »Union«.	4069-6
SREČKE DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE KUPUJTE IN NAROČAJTE V VAŠI NAJVEČJj Ш NAJSREČNEJŠI KOLEKTURI
\ v „VRELEC SREČE"
AT. PLANINŠEK, LJUBLJANA, Ta.včarjeva 5
11 MESECEV STAREGA SAMCA OVNAĆA. belega krasnega, zamenjam za samico iste pasme ali sivo ovnačko. Dr. Jenko Vevče št. 108.	4091-7
4CEVNI RADIO zamenjam za dobro ohranjeno žensko športno kolo. event, tudi prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	4238-7
DOBRO OHRANJEN POVRŠNIK zamenjam za protivrednost. Holzapilova 21. Pelkovšek. kolar.	4207-7
JABOLČNIK ZA SENO. 'zamenjam blizu Celja. Ponudbe »Slov. poročevalcu«, Celje.	4211-7
Posest
HIŠICO in majhni parceli prodam. Jančar, Sv. Petra cesta 27.	4237-8
ENODRUŽINSKO VILO z lepim vrtom, na Mirju, prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod. »Sonce«.	4202-8
V najem
PIANINO Ш KRATEK KLAVIR vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »Planino-klavir«.	4235-9
Raxno
Zamenjam
BODEČO ŽICO v daljših kosih zamenjam za žično mrežo. Informacije Gosposvetska cesta 13, vrata 85.	4095-7
4 KOMPLETNA KOLESA (z obroči), tovornega avtomobila Renauld. dimenzije 16X50 (20 col), skoraj nova, zamenjamo za avtomobilske plašče z zračnicami dimenzije 5 ali 5.25 ali 5.50X16. Tovarna Jugobruna. Kranj.	4096-7
PREKLIC! Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila morda moja žena Marija Hvala roj. Koršič. Just Hvala, Novo mesto.	4100-14
PROSIM OSEBO, ki je našla temnozelene moške hlače 16. februarja v Radovljici, da jih vrne proti nagradi na naslov: Fai adore. Radovljica, Predtrg 96. 4112-14 AGILNO TOVARIŠICO, dobro izvežbano v parfumerij skl stroki, bi rada za družab-nico. Ponudbe pod »Otvoritev v Ljubljani« na oglasni oddelek »Slovenskega poročevalca«.	4007-14
VOJAŠKO KNJIŽICO na ime Savo Jankovič sem izgubil na poti iz št. Vida k »Cvajnarju«.. Najditelj naj jo vrne proti nagradi 100 din v Rožni ul 21. 4078-14 DENARNICO z večjo vsoto sem izgubil od. postaje Škofja Loka—Vižmarje. Prosim, naj pošten najditelj proti nagradi odda na naslov izkaznice, ki je v denarnici.	4246-14
PREKLICUJEM, kar sem (po krivem obdolžila Fani Oj stennano vo in prosim, da mi oprosti. Franca Potočar, Bohoričeva 7.	4242-14
OSEBO, znana šoferju, ki se je 20. t. m. odpeljala v črnomeljskem avtobusu in je pomotoma vzela 1 paket z lesnimi vijaki, pozivam, da zaboj takoj odpošlje na naslov: Mizarska zadruga. Črnomelj. .	4204-14
IZGUBILA SEM LISTNICO s kartami, denarjem in legitimacijo v večernem vlaku iz Kranja do Javornika. Poštenega najditelja prosim, da vrne proti nagradi na naslov legitimacije. 4214-14 RJAVO DENARNICO z okrog 4000 din in zlatim prstanom sem izgubila v soboto zvečer. Prosim poštenega najditelja, da jo vrne proti nagradi. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«.	4206-14
UKRADEN JE BIL pretekli teden iz okolice Bleiweisove bei foksterier s črno liso na hrbtu, rjavimi ušesi in rjavo liso na desni strani glave. Vsi podatki, ki bi bili koristni, da se izsledi, se primemo honorirajo. Javiti pri tvrdki A. Goreč, Tyrševa cesta št. 1.	'	4250-14
KDOR KAR KOLI VE o tov. Ivanu Senici, roj. 25. maja 1908. ki je bil v taborišču Mauthausen, odkoder se je javil 5. maja 1945, naj to sporoči njegovi ženi tov. Fančki Senici. Črnomelj 229. Radio je 15. avgusta pr. 1. poročal, da je bil imenovani v ameriški bolnici, odkoder se je podal na pot. Od tedaj ni o njem ni-kakega glasu.	4705-15
STANISLAV DEMŠAR Je odšel v mesecu januarju 1943 na delovno službo v St. Velden, pozneje na Poljsko. Novograd Wolinsk. od tam na fronto Keresten. od koder ni več od 23. novembra 1943 nobenega glasu. Po poročilu Rdečega kri. ža se Je odstranil od svoje komande 30. novembra 1943. odšel baje na rusko stran, če kdo kaj ve o njem. naj to sporoči njegovemu očetu Antonu Demšarju. Zabukovje 1, p. Kranj. 4220-15 TOVARIŠE, ki so se vrnili iz Alžira, prosim sporočila, če kdo kaj ve o yisteriu Stanislavu, roj. 8. aprila 1923, Jesenice. Odšel je 1943. leta v Španijo, od tam z angleško kolono septembra 1944 v Alžir. Sam se ni javil. Stroške povrnem. Pavlina Vister, Jesenice. Jadranska št. 2.	4113-15
Poizvedbe
VAŽNO! Pozivam tov. Toneta Zakrajška, elektromonterja. stanujočega v okolici Kočevja ali v Kočevju samem, da se javi takoj. Zelo važna stvar. Mihael Ro-glič. Ljubljana, Galetova 33.	4203-15
POZIV
Letalska organizacija Slovenije (t. O. S.), Glavni odbor uprave delavnic, kot prevzemnik bivše mizarske delavnice
L Malenšek, pshištvs
LJUBLJANA,
Celovška cesta št. 258, telefon 29-44 poziva vse upnike in dolžnike omenjenega podjetja, da prijavijo svoje terjatve in obveznosti najkasneje do 15. marca 1&46.
Letalska organizacija Slovenije, uprava delavnic
Razstava preprog v Mariboru
PROIZVAJALNA ZADRUGA PREPROG Z O. J.
IZ MRZOVICA, HRVATSKA,
razstavlja
svoje izdelke, domače perzijske preproge v prostorih TRGOVINE MAJOLIKA, MARIBOR, Gosposka ulica 3 Razstava je odprta dnevno od 8. do 19. ure
Vstop prost. Ogled brezobvezen.
ВИ5ИИД
Po dolgem trpljenju nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, stric, stari oče in tast
ZAPUŠEK vm
posestnik
Pogreb bo v sredo 27. t. m. ob Уг 3. popoldne izpred kapelice sv. Janeza na Žalah k. Sv. Križu.
Ljubljana, 25. februarja 1946.
žalujoči: Marija, žena; Marija, Karla, Erna, hčere; Vid, Da-' nilo, sinova; Franc, zet; Kristina, snaha — ter vnuki in vnukinje

ZAHVALA
Vsem, ki so nam izrazili svoje sočustvovanje ob priliki bridke izgube naše ljubljene
SLAVKE
vsem darovalcem vencev ter ostalim, ki so drago pokojnico spremili na zadnji poti, izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo.
Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo 27. t. m. ob 7. v stolni cerkvi.
Ljubljana, 26. februarja 1946.
VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM NAZNANJAMO GLOBOKO POTRTI ŽALOSTNO VEST, DA JE V TABORIŠČU RAWENSBRÜCK V MARCU 1945 UMRLA MUCENIŠKE SMRTI NAŠA DRAGA, NAJBOLJŠA SESTRA, TETA IN SVAKINJA
IVANKA DERŽAJ
KN JIGO V ODKIN JA PRI K. D. E.
NAJ JI BO LAHKA TUJA ZEMLJA!
LJUBLJANA, GOLNIK, ZAGREB, FEBRUARJA 1946.
ŽALUJOČI: FRANCI IN STANKO, BRATA; MARIJA KENK, SESTRA, IN OSTALO SORODSTVO
žalujoča rodbina TANKOVA
Vsemogočni je poklical k Sebi našega nepozabnega in nad vse ljubljenega sina, brata, bratranca in nečaka
Petra Vižintina
dijaka
Ki nas je v cvetu mladosti, v 12. letu, nepričakovano po kratkem trpljenju zapustil.
Pogreb bo v torek 26. t. m. ob % 16. z žal, Iz kapelice sv. Petra, na pokopabšče k Sv. Križu.
Ljubljana, Sovodnje,
24. februarja 1946.
žabi joči: IVAN m CECILIJA, starši, bratje in sestre — ter ostalo sorodstvo
Globoko potrta naznanjam, da se je v službi smrtno ponesrečil moj nad vse ljubljeni mož, bodoči očka
Ing. HINKO MÀYER
NAMESTNIK ŠEFA SEKCIJE LJUBLJANA
Pogreb ljubljenega moža bo v sredo 27. februarja 1946 ob 15. z žal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana 25. februarja 1946.
Žalujoča žena DRAGA, roj. STEINER; mati NEŽA; bratje in sestre; družine: STANIČ in STEINER, ter ostalo sorodstvo

Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena žena, sestra, teta, snaha in svakinja
KATARINA PRAVICA
rojena KORAŽUA
GOSTILNIČARJEVA ŽENA
Pogreb drage nam pokojnice bo v torek 26. februarja ob %17. z žal, iz kapele sv. Antona, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Rogaška Slatina, Trbovlje, Zagreb, Mače 24. febr. 1946.
žalujoče rodbine:
PRAVICA, KORAŽIJA in PETEK
PO KRATKEM TRPLJENJU NAS JE ZAPUSTIL NAŠ NEPOZABNI SOPROG, OČE, DEDEK, BRAT, TAST
IN STRIC
FRAN KOS
TRGOVEC
POKOJNIK POČIVA DO DNEVA POGREBA NA SVOJEM DOMU
POGREB SE BO VRŠIL V TOREK DNE 26. FEBRUARJA 1946. OB 16. URI Z ŽAL, KAPELE SV. NIKOLAJA, NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU
LJUBLJANA. DNE 24. FEBRUARJA 1946.
ŽALUJOČI: MARIJA, ŽENA; ING. MIRO. MARIJAN SINOVA; MIRA VDOVA MILOSAVLJEVIČ, PAVLA POROČENA GUZELJ, HČERI; BRAT MIHA IN OSTALO SORODSTVO
Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica St. 5¿LL Telefon uredništva in uprave št. 31-22 do 31-26. Tiskarna Slovenskega poročevalca«. •£> Glavni urednik Lev Modic