OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE PARIZLJE 1 3314 BRASLOVČE TEL: 03/ 703 31 30 TRGOVINA cize/ GOSTILNA CIZE/ DAOI7I 1C 4 A-n.nri.Ar- ... STUDENCE 46 3310 ŽALEC TEL: 03/ 714 80 60 VABLJENI V GOSTILNO IN TRGOVINO CIZEJ ZASTOPSTVO ■MAftwìimìanil IN VGRADNJA MONTAŽA KOSIR KOSIR LADISLAV s.p. Levec 9, 3301 Petrovče tel. & fox: 03/547 25 96 GSM: 041 666 468 Savinjske^ doline TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o. Šempeter, Rimska c. 35 tel.: 703 84 50 , faks: 703 84 52 servis tel.: 703 84 53 Leto /// • številka 11 • cena 250 SiT • 28. november2001 OSREDNTA TEMA Starši so ključ Kotira str 8 Vrba Prec^ jubilejnim letom str. 19 * MESTNI PLINOVODI DI-STRIBUCIIA PLINA d.o.o. PE ŽALEC Ul. Ivanke Uranjek 1, tel.: 710 26 03 Uradne ure: pon., sre., pet. 11.00- 12.00 in 16.00- 17.00 Do Zasavja po asfaltu Cesta na predelu cestišča, kjer je bilo potrebno narediti most čez potok Reko. V občini Prebold se zadnje čase marsikaj spreminja v prid lepše podobe kraja in na cestni infrastrukturi. Lepšo podobo dobiva tudi center Prebolda z obnovljeno šolo in hotelom, ki je bil skoraj desetletje prepuščen propadanju. Pred kratkim sta bila predana namenu cestna odseka v Marija Reki in na Golavi, po dolgih letih odlašanja in čakanja pa je bil pred dnevi položen asfalt na regionalni cesti Prebold - Trbovlje. Dela na tem odseku, ki so jih opravljali delavci CM Celje in njihovi kooperanti, so bila precej zamudna, saj je bilo potrebno zgraditi betonske škarpe in most čez potok Reko. Dolgo pričakovana cesta je asfaltirana, s tem se bo zagotovo povečal tudi promet skozi Prebold, saj je to naj-bljižja cestna povezava med Zasavjem in Savinjsko dobno. D. N. Smučarska sejma S sejma v Žalcu Pretekli konec tedna sta bila v Spodnji Savinjski dolini dva smučarska sejma rabljene in nove opreme za zimske športe. V telovadnici bivše žalske osnovne šole je sejem pripravilo SD Gozdnik Žalec, v prostorih OŠ Prebold pa Športno društvo Prebold. Na obeh sejmih je bilo vebko tistih, ki so želeb rabljeno opremo prodah ab jo zamenjati za drugo, rabljeno ab novo. Vebko pa je bilo tudi obiskovalcev sejma, ki so želeb kupiti eno ab drugo. Seveda pa si vsi, ki so jim zimski športi pri srcu, žebjo, da bi bila letošnja zima bolj radodarna s snegom kot je bila lanska. V prihodnjih dneh se bo v dobni zvrstilo še več takih sejmov. T. Tavčar marginalija tiskarna*desing*www°dtp Drešinja vas 49, 3301 Petrovče tel.: 713 10 80, fax; 714 01 44 V novembru je znala biti narava v Savinjski dolini, pa seveda tudi drugod po državi, zelo kruta. Mnogi se spominjamo katastrofalnih poplav in marsikdo vsako leto zaskrbljeno opazuje, koliko jesenskega dežja bo padlo in kako neukročene bodo naše, sicer tako prijetne reke in rečice. Letos je narava kar prijazna z nami. Sonce sije in kljub mrazu je v dolini veliko gradbišč, kjer je kljub skorajšnji zimi vsak dan zelo živahno. Gotovo ste že kakšen dan slabe volje čakali v koloni vozil v Šempetru ali zaman želeli priti skozi Gotovlje. Človek ne bi verjel, da je od prvih obljub o temeljiti obnovi šempetrske magistralke res minilo toliko let. Nekateri so to napovedali, a se je slišalo preveč nemogoče in oddaljeno v prihodnost. Pa so ta leta pravzaprav kar hitro minila. Kot najhitrejši avtomobil na cesti drvi čas naprej in le kakšen semafor ga malce upočasni in za trenutek ustavi. Nikar se prehitro ne pripeljimo na cilj, čim večkrat se ustavimo ob naših življenjskih semaforjih! Pa čeprav le zato, da pozdravimo prijatelje, da opazujemo otroke pri igri, da se poveselimo kakšnega praznika. V decembru je pred nami veliko praznikov. Naj ne gredo mimo vas, ne da bi se jih zavedli. Tako oddaljeno se nam je zdelo leto 2000, pa je že tu leto 2002! Spotovane bralke, cenjeni bralci Utripa Savinjske doline! Praznično in hkrati zadnjo letošnjo številko Utripa pričakujte že v sredo, 19. decembra. V njej bomo objavik predvsem številna voščila, da bi bilo za vse nas leto 2002 še srečnejše in lepše. Tekste za objavo bomo v uredništvu sprejemak do srede, 12. decembra, za vse informacije pa pokbčite po telefonu: 03/713 68 88. KQTniX o KOTHlS £ KOTfllK GRADNJE IN SUKOPLESKRRSTVO Igor KOTNIK, s.P. Nikole Teslo 6, 3310 Žalec GSM 041/612-283 Telefon/fca 03/710-30-97 Telefon 03/710-30-96 6-moil lgor.kotnik@siol.net SUKCRESKAASKA IN ZIDARSKA DEIA - IZDEIAVA VSEH VRST FRSRD (TOPLOTNE FASADE, KLASIČNE FASADE) - ADAPTACIJE, OMETI IN ZUNANJE UAEDITVE - DELA NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO j/i/cofifei/ccrrjtvo- xe od leta Ì965 UGODNfìPONUDURTOPLOTNOlZOlflTIVNIHffìSFlD CRM LSĐračunalmstvo NOVO!!! v Zgornji Savinjski dolini 'od 1.12.2001 (pooblaščena trgovina PCx Computers) - servis in prodaja strojne in programske opreme - pisarniški material, multimedia, igrice - možnost dela na računalnikih (OFFICE, INTERNET) [Šmildavž 3a, Gornji Grad, (ob cesti Gornji Grad-Kamnik), 03 83 83 106 v« ° Pl, Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 571 82 85,710 12 10 Nagradna igra za nakup nad 2000 SIT! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Izžrebani nagrajenci: 1. Anica Garneš, Prečna pot 6, Vojnik 2. Marjeta Dekleva, Šarhova 20, Ljubljana 3. Marija Florjane, Parižlje 32/a, Braslovče .OS Štorman rVaš najboljši gostitelj vse dni v letu od jutra dò pozne noči Lokacije: Šempeter • Vransko Vojnik’Žalec* Parižlje Velenje • Šmarje pri jelšah Veniše* Celje Štorman - Gostilne, Restavracije, Hotela, Slaščičarska delavnica Tel.:+386(0)3 70 38 300 Fax:+386(0)3 70 38 320 www.gos-storman.si SKG SPLOŠNO KLEPARSTVO - KROVSTVO - svetovanje - sanacija vseh vrst streh - 10-letna garancija na dela .A* Igor GOMINŠEK s.p. Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC '{E tel./fax: 03/ 571 76 36 mobitel: 041/ 646-091 PROIZVODNI PROGRAM: • INOX sodi za vino • INOX Branko ZOTTEL, s.p. muni zagrozi Ulica žalskega tabora, 3310 ŽALEC inox tel.: 710-13-70, faks: 710-13-71 m,ini 2* Jabolka mobitel: 041 635 868 november2001 Občina Žalec O mestni skupnosti na izredni seji Jutri bodo imeli svetniki občine Žalec redno sejo, pred pričetkom seje bodo nadaljevali z izredno sejo, ki je bila 15. novembra. Izredno sejo je sklicala svetniška skupina LDS, kateri pa je bila samo ena točka dnevnega reda - razmere v Mestni skupnosti Žalec. Župan je izredno sejo po dveh urah prekinil zaradi svojih drugih obveznosti, zaradi česar so bili ogorčeni zlasti svetniki LDS. Kot je bilo pojasnjeno v gradivu za sklic izredne seje in kot je na seji uvodoma povedal svetnik Marijan Turičnik, so svetniki z gradivom za sklic 25. seje občinskega sveta za 4. oktober prejeli obsežno poročilo nadzornega odbora občine, ki je vključevalo tudi ugotovitve o nepravilnostih pri finančnem poslovanju mestne skupnosti. To poročilo naj bi mediji po mnenju LDS v mnogih medijih prikazali kot odkrito novo afero s pretiranimi ugotovitvami in ocenami. LDS je tudi za odstop večine članov sveta mestne skupnosti Žalec, 18. oktobra, izvedela iz medijev. Po njihovem mnenju se nihče ni tehtneje pozanimal, zakaj je do odstopov dejansko prišlo. Župan Lojze Posedel je s predlogom za korespondenčno sejo občinskega sveta 24. oktobra poslal tudi oris problematike mestne skupnosti. Po mnenju svetniške skupine LDS so bile mnoge zadeve prikazane enostransko in nepopolno, zato so zahtevah sklic izredne seje občinskega sveta. Župan je z dopisom 5. novembra to zahtevo zavrnil s pojasnilom, da so bili svetniki seznanjeni s problemom, da je bil na korespondenčni seji imenovan začasni odbor, ki bo vodil mestno skupnost do izvolitve novih članov, in da bo ta problematika podrobneje obravnavana na naslednji redni seji. Svetniška skupina LDS je nato v devetih točkah naštela razloge, zaradi katerih je vztrajala pri sklicu izredne seje, pri tem pa se je vprašala, komu je bil interes, da je zadeva finančnega poslovanja MS dobila tako negativen prizvok, saj ni šlo za okoriščanje ah druga kazniva dejanja, razen neplačanega davka in pomanjkljive dokumentacije, in še to ne po krivdi vodilnih. Preden je župan zelo podrobno predstavil celotno problematiko in obširno odgovoril tudi na vsako točko, ki so jo kot razlog za sklic izredne seje navedb svetniki LDS, je problem predstavil že nekdanji predsednik sveta MS Žalec Janez Meglič. Med drugim je poudaril, da je bilo gotovinsko poslovanje nujno tudi zaradi štiri mesece blokiranega žiro računa. Janez Meglič je bil po odstopu Erana Sadnika predsednik sveta MS Žalec leto in pol. Mestna skupnost je imela lani štiri mesece blokiran žiro račun kot posledica tožbe izvajalca nekaterih del v Žalcu, ki so bila izvedena v letu 1999 in niso bila predvidena v občinskem proračunu. Po blokadi je občina mestni skupnosti nakazala dodatnih 11,5 milijona tolarjev. Odbor za gospodarstvo in finance ter kasneje nadzorni odbor MS sta ugotovila nepravilnosti pri evidentiranju finančnega poslovanja v zadnjih treh letih (tudi še na začetku tega leta). Nepravilnosti se nanašajo na neevidentirani u dela prihodkov, zlasti od pogrebnih storitev, pa tudi odhodkov, torej za poslovanje mimo žiro računa. Dokumentacija je bila prirejena tako, da iz nje neposredno ni bilo mogoče ugotoviti nepravilnosti. Kot je povedal župan Lojze Posedel, je občina po seznanitvi z ugotovitvami nadzornega odbora maja letos zoper tajnico mestne skupnosti uvedla disciplinski postopek, septembra letos pa ji je prenehalo delovno razmerje zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti. Suma o osebnem okoriščanju zaenkrat tudi s strani župana oziroma vodstva občine ni, je na izredni seji poudaril Lojze Posedel. Na osnovi dogovora nadzornega odbora, vodstva mestne skupnosti in občine Žalec je bila pozvana davčna inšpekcija, da opravi revizijo obračunavanja davka. Po opravljeni inšpekciji je davčni dolg mestne skupnosti skupaj z zamudnimi obrestmi znašal nekaj več kot 2 milijona tolarjev, kar je občina nakazala davčnemu uradu. Po mnenju svetnikov LDS bi morala pristojna finančna služba občine neplačan DDV poravnati že aprila letos, ko je sama MS ugotovila določene pomanjkljivosti. Kljub pozivom županu, naj se zadeva čim prej uredi, se poti za nakazilo ni našlo, so zapisah, kar ocenjujejo za namerno zavlačevanje ureditve te zadeve in razširitev problema v škodo MS Žalec. Župan je na ta očitek odgovoril, da si davčni zavezanci ne morejo sami odmerjati davčnih obveznosti in jih plačati po lastni presoji, zato je bil potreben pregled poslovanja s strani davčne inšpekcije. Ko je 18. oktobra odstopila večina članov sveta MS Žalec (Janez Meglič je povedal, da pred sejo o tem ni vedel nič, sicer bi člane skušal prepričati, naj tega ne storijo), je župan v skladu z veljavno zakonodajo o tem obvestil občinski svet in na korespondenčni seji predlagal člane začasnega odbora, ki bo urejal zadeve mestne skupnosti do izvolitve novega sveta. Gani začasnega odbora so vodje vseh oddelkov občine, odredbodajalec pa je podžupan Janko Kos. LDS meni, da župan ni ravnal v skladu z zakonom in da bi morah občinski svetniki podrobneje razpravljati o tem problemu. Sami so predlagali začasni odbor z eno samo spremembo, da bi ga vodil najstarej- Program varstva okolja (Lokalna agenda 21) v občini Žalec PEŠPOTI IN PLOČNIKI MESTA ŽALEC V ZIMSKEM ČASE Prihaja zima, ki prinaša s sabo ne le čas praznikov, ampak tudi zimske razmere na cestah, na številnih pešpoteh in pločnikih. Sneg, sodra, žled in predvsem poledica so najtežji pogoji, ki nas spremljajo v zimskem času in na katere se moramo pravočasno ter dobro pripraviti. Za uspešno izvajanje zimskega vzdrževanja na pešpoteh in pločnikih se je potrebno pripraviti že v začetku zimske sezone in pripravljenost mora trajati celotno zimsko sezono. Usposobiti je potrebno opremo za odstranjevanje snega, pripraviti zadostno kohčino posipnih sredstev in se dogovoriti za načrt izvajanja. V zvezi s tem želimo opomniti vse lastnike zgradb, ob katerih so pločniki, da so dolžni pločnike ob zgradbah redno čistiti sami. Pločniki morajo biti očiščeni najkasneje do 7. ure zjutraj. Če pločniki ne bodo ustrezno in pravočasno očiščeni, jih bo očistil pooblaščeni izvajalec, in sicer v celoti na stroške lastnika (Odlok o javni snagi in videzu naselij v občini Žalec, Ur. 1. RS, št. 93/99). Mesto Žalec je na letošnjem tekmovanju Turistične zveze Slovenije z naslovom “Slovenija, urejena in gostoljubna dežela” prejelo priznanje za drugo mesto v svoji kategoriji. To dokazuje, da smo v mestu Žalec doma ljudje, ki se zavedamo, kaj pomeni lepo urejeno in čisto okolje. Potrudimo se tudi v času praznikov, ki prihajajo, in sploh v celotnem zimskem času in na vseh področjih (urejena in okrašena pročelja zgradb, izložbe, urejene pešpoti in pločniki), da bo lesk mesta dobro inden in privlačen še naprej. tako za Žalčane kot tudi za vse ostale obiskovalce mesta! Višja svetovalka za komunalni nadzor Simona Bolarič, univ. dipl. inž. Občina Žalec se uvršča med redke v Sloveniji, ki pripravljajo program varstva okolja v obliki lokalne agende. Lokalna agenda je razvojni načrt, v katerega so enakopravno vključeni okoljski, gospodarski in socialni vidiki. Pri uvajanju takšnega načrta morata sodelovati stroka in javnost, saj je le na ta način mogoče pripraviti uravnotežen in realen program. S prvo fazo so v žalski občini začeh v lanskem letu, ko so izvajalci (ERIC-o Velenje, inštitut za ekološke raziskave) v sodelovanju z občinsko upravo izdelali poročilo o stanju okolja. Poročilo temelji na obstoječih statističnih podatkih, raziskavah, študijah in monitoringih, ki so obravnavah razhčne elemente okolja. V letu 2001 so pričeli z drugo fazo. Le-ta temelji na sodelovanju javnosti pri pripravi programa. Na dosedanjih delavnicah so predstavniki društev, podjetij, ustanov in organizacij obravnavali problematiko okolja, sociale in gospodarstva. Delavnice so bile dinamične in so potekale v prijetnem, sproščenem, a zelo konstruktivnem vzdušju. V sklopu okolja so po mnenju udeležencev delavnic najbolj problematične vode, tako pitna kot komunalne odpadne vode ter poplave. Glede sociale so se udeleženci strinjali, da so poglavitni problemi droge, pomanjkanje moralnih vrednot in padanje življenjskega standarda, ki povečuje ekonomsko razslojevanje prebivalstva. Delavnica na temo gospodarstva je bila izmed vseh najbolj obiskana (21 udeležencev). Izkazalo se je, da je tematika zelo zanimiva in kompleksna. Skupaj je bilo nanizanih kar 48 problemov, kot poglavitni pa so bili izpostavljeni naslednji: • draga in neučinkovita država (nedosledno izvajanje zakonov in kot posledica delo na črno, nelojalna konkurenca ter prevehka obremenjenost gospodarstva z dajatvami), • pomanjkanje ustrezno usposobljenih in izobraženih kadrov v kmetijstvu, turizmu in gospodarstvu, slabo urejeno pripravništvo in štipendiranje ter • pomanjkanje plačilne discipline. V nadaljevanju bodo rezultati poročila o stanju okolja soočeni z rezultati delavnic. V praksi pomeni to primerjavo strokovnih rezultatov in javnega mnenja. Na podlagi obravnave po skupinah problemov bodo določeni najpomembnejši za posamezno področje. V naslednjem koraku bodo člani širšega odbora lokalne agende določili cilje in predlagali poti za njihovo rešitev ter nosilce posameznih dejavnosti. Lokalno agendo bo potrdil in sprejel občinski svet. S sprejetjem na svetu pa agenda ne bo zaključena, ampak bo šele pričela živeti. Lokalna agenda 21 ni program, ki ima pripravljalno, izvedbeno in zaključno fazo, ampak je proces. Po določenem časovnem obdobju se pregledajo rezultati, ugotovi se novo stanje in zastavijo novi cilji. Cilj takšnega programa je zagotovitev trajnostnega in sonaravnega razvoja. Britanci so v svojem strateškem dokumentu za trajnostni razvoj zapisah: “Trajnostni razvoj je zagotoviti bolj povezano družbo, v kateri je dobrobit povečane ekonomske rasti široko porazdeljena ob manjši porabi naravnih virov in manjšem onesnaževanju.” Lahko pa rečemo, da je trajnostni tisti razvoj, ki ne presega okoljskih zmogljivosti za človekove dejavnosti in samočistilnih sposob- nosti okolja, oziroma razvoj, ki zadovoljuje potrebe današnjega časa in pri tem ne ogroža varnosti prihodnjih generacij. Program koristi vsem, tako občini kot prebivalcem in podjetjem. Občina in podjetja navežejo boljše stike s prebivalci, prebivalci pa imajo večjo možnost za sodelovanje pri odločitvah, ki so pomembne za njih in okolje. Občinski in podjetniški okoljevarstveni in drugi razvojni programi so bolj usklajeni. Pripravljeni programi so obenem uporabni kot podpora predlogom za pridobivanje sredstev iz lokalnih, regionalnih ter mednarodnih finančnih skladov. Občina Žalec in ERIC-o Velenje ši svetnik Ernest Ramšak, saj je Janko Kos kot podžupan že sedaj pokrival žalsko mestno skupnost in bi že dosedaj lahko tvomeje prispeval k rešitvi tega problema, je povedal Marijan Turičnik. Na izredni seji je razprava bolj kot o samih nepravilnostih potekala v smislu, ah je bil sklic sploh potreben. Po obširni obrazložitvi proble- ma župana, ki je komentiral tudi razloge za sklic izredne seje in vse očitke LDS, je stališče v imenu DeSUSa predstavil Ivan Jelen, zatem je repliciral svetnik LDS Gregor Vovk Petrovski, na presenečenje večine svetnikov pa je nato po dveh urah župan sejo prekinil, kar je sicer na začetku napovedal, saj je imel že prej dogovorjene obveznosti. K. R. Nadomestne volitve v MS Svet mestne skupnosti Žalec ima dvanajst članov. Kot je znano, je 18. oktobra letos odstopila večina članov, zato bodo predvidoma 16. decembra letos nadomestne volitve v MS Žalec. Danes bo občinska volilna komisija potrdila prispele kandidature za deset novih članov sveta mestne skupnosti. Na zadnji seji namreč ni odstopil Janez Meglič, prav tako pa član ostaja Nikolaj Zottel, ki ga na seji ni bilo. K. R. OBČINA ŽALEC vabi vse zainteresirane za kulturno dediščino na javno predstavitev PROJEKTOV ZA REKONSTRUKCIJO DVORCA NOVO CEIJE Z ZUNANJO UREDITVIJO, ki bo 1. decembra 2001 ob 17. uri v dvorani dvorca Novo Celje. Po začetnih vzdrževalnih in obnovitvenih dehh v preteklih letih je Občina Žalec v letu 2001 pristopila k izdelavi projektne dokumentacije za rekonstrukcijo dvorca Novo Celje z zunanjo ureditvijo, ki so pogoj za sistematično obnovo dvorca in parka, pa tudi za pridobivanje sredstev na državnem in mednarodnem nivoju. Projektno dokumentacijo so izdelala podjetja, izbrana po javnem razpisu, za naslednja področja: A - Projekt zunanje ureditve oziroma projekt prenove parka - ELEA d.o.o. Ljubljana. Odgovorni projektant: doc. dr. Ana Kučan B - Projekt rekonstrukcije objekta 'dvorec Novo Celje” v smislu obstoječega koncepta konstrukcije in obdelav - GRAS d.o.o. Ljubljana. Odgovorni projektant: Matevž Bergant C -Projekt spremembe namembnosti dela objekta dvorec Novo Celje” v prostor za javne prireditve - PROJEKT MR inženiring d. d. MARIBOR Odgovorni projektant: Franc Skrbinšek Predstavniki omenjenih podjetij bodo projektno dokumentacijo predstavih v obliki makete in računalniške projekcije. Namen javne predstavitve je tudi pridobitev idej za namene uporabe dvorca Novo Celje. MJVBNO VABIJEM. OBČINA ŽALEC objavlja JAVNI RAZPIS “MLADI RAZISKOVALEC 2002” 1. Na razpis se lahko prijavijo osnovne šole na območju občine Žalec. 2. Osrednji temi razpisa sta: možnost razvoja turizma v našem kraju, okoljevarstvena problematika. 3. Raziskovalna naloga mora biti metodološko urejena, z navedenimi ugotovitvami in z razpisom postopka. 4. Recenzenti bodo pregledah prispele naloge in podah mnenje - oceno o posamezni nalogi. 5. Rok za oddajo je 15. marec 2002. 6. Naloge pošljite na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5,3310 Žalec s pripisom “za MR 2002”. OBČINA ŽALEC obvešča vse občanke in občane, da lahko JAVIJO MOTEČE IN SUMIJIVO ZADRŽEVANJE MLADINE IN ODRASLIH na otroških in šolskih igriščih ter ob stavbah javnega pomena (vrtci, šole, kulturni dom Žalec, dvorec Novo Celje, stavba na Levstikovi 15, ŽMC, Bergmannova vila) pO telefonu 03/490 77 10. Občina Žalec november2001 Mala Nina z mamo, predsednikom KS Šempeter Jožetom Randlom in Lukom Mitrovičem med prerezom traku V Lokah nov asfalt V zaselku Loke v KS Šempeter so konec minulega meseca pripravili slovesnost, katere se bodo vsi prisotni še dolgo spominjali. Razlog zanjo je bilo odprtje dveh kratkih odsekov ceste, ki sta dobila asfaltno prevleko. Čeprav je šlo le za dobrih štiristo metrov, pa veselje ni bilo nič manjše od tistega, kadar se odpirajo precej daljši odseki. Uro pred začetkom slovesnosti so se na domačiji Nevenke in Marjana Jelen sešli člani sveta KS Šempeter. Sprejeli so nekaj sklepov in razrešili nekaj vprašanj, bili pa so tudi prvi, ki so pili ustekleničeno vodo Ločanko. Članice in člani sveta so se pridružili ostalim udeležencem slovesnosti in si ogledah nastop šempetrske folklorne skupine. Pred slovesnim prerezom traku je zbranim spregovoril Luka Mitrovič, predsednik režijskega odbora, ki se je KS in občini zahvalil za razumevanje in pomoč. Predsednik sveta KS Šempeter Jože Randl je pohvalil pri- zadevanje krajanov za takšne in podobne akcije, ko si sami in ob pomoči drugih izboljšujejo življenjske razmere in s tem omogočajo kakovostnejši razvoj KS in občine. Oba govornika sta pomagala naj-mlajši Ločanki, leto in pol stari Nini Colkan, prerezati trak. Udeleženci slovesnosti so se nato v spremstvu folklorne skupine sprehodih po novoasfaltirani trasi. S tem pa druženja še ni bilo konec. Dvorišče Jelenovih se je spremenilo v prostor, poln veselja. D. Naraglav Končno obnova magistralne ceste Minilo je že kar nekaj let, odkar so si Šempetrani začeli prizadevati za razrešitev in rekonstrukcijo magistralne ceste skozi svoj kraj. Lani je bilo na republiškem razpisu za izvajalca izbrano podjetje Ceste, mostovi, Celje, kljub temu je minilo celo leto, da so dela stekla. Cesto rekonstruirajo v dolžini 770 metrov. Sedaj gradijo kanalizacijo, namenjeno odvodnjavanju meteornih voda, kasneje pa bodo na ta vod priključili tudi odvode gospodinjskih odplak iz hiš severnega dela Šempetra. Istočasno vgrajujejo robnike za pločnika in kolesarski stezi, sočasno pa zaključujejo dela na zbiralniku za prej omenjeno kanalizacijo. Kot je povedal predsednik sveta KS Šempeter Jože Randl, bodo ob obnovi regionalne ceste rekonstruirali tudi križišče v centru Šempetra, ki bo poleg zagotavljanja varnosti udeležencev v prometu pripomoglo k lepšemu izgledu kraja. V ta namen v Šempetru že nekaj časa potekajo aktivnosti za prenovo in polepšano podobo Petrovega trga. Vrednost celotne investicije bo 320 mihjonov tolarjev, od tega bo 180 mihjonov zagotovljenih iz občinskih, 140 pa iz republiških sredstev. T. Tavčar EVELUX Gradnja kanalizacije Madžarski ravnatelji v Grižah M Vrbju praznovali V KS Vrbje so ob krajevnem prazniku pripravili vrsto prireditev, ki so jih zaključili s slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti. Praznovanje so pričeli s prikazom sodobne gasilske tehnike PGD Vrbje in srečanjem starejših krajanov v dvorani Doma krajanov, kjer so imeli krajši kulturni program in pogostitev. Izkazalo se je tudi Društvo upokojencev. Krožek ročnih del, ki ga vodi Milka Selišnik, je pripravil zanimivo razstavo, ki je bila na ogled dva dni. Po otvoritvi razstave je zbor krajanov in ustanovni občni zbor Turističnega društva Vrbje, na katerem so za prvo predsednico izvolili Majdo Jurač. Sprejeli so tudi pro- gram dela za eno leto. Zadnja prireditev v času praznovanja je bila slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, na kateri so podehh plakete in priznanja. Seje so se med drugim udeležili žalski župan Lojze Posedel in oba podžupana. O delu in načrtih je govoril predsednik sveta KS Vrbje Jože Meh, ki je dejal: “Praznik KS je dan, ko se ozremo nazaj in ugotovimo, ah smo v tem letu naredili dovolj za razvoj in napredek kraja oziroma, ah bi morah in ah bi lahko naredili še več. S ponosom lahko ugotovimo, da smo v zadnjem lem v naši KS naredili zelo vehko za razvoj in napredek kraja in za boljše počutje naših krajanov. V tem lem zaključujemo s petletnim plačevanjem lastnega deleža za izgradnjo primarnega voda kanalizacijskega omrežja, z izgradnjo katerega smo v našem kraju zaključili inve- sticijo, s katero smo krajani Vrbja dokazali, da nam ni vseeno, kako se obnašamo do narave in še posebej do vodnih virov, ki so življenjskega pomena za ves živelj. Z izgradnjo kanalizacije v Vrbju smo postavili piko na i kar se tiče infrastrukturnih objektov, saj imamo urejeno plinifikacijo, kabelski sistem, telefonijo in vse drugo, kar omogoča našim krajanom in krajankam mimo življenje. V lem, ki se izteka, smo v centru kraja uredili in zgradili novo javno razsvedjavo, zgradili nov most čez potok Lavo in povezovalni pločnik ter tako pešcem zagotovili varnejšo hojo. Vehko dela je bilo opravljenega na objektu doma krajanov, ki je dobil novo preobleko, notranjost je v celoti prepleskana, zgrajen je nadstrešek pri vhodu, urejeno stopnišče, v bodoče pa nas čaka obnova strehe, saj obstaja nevarnost zamakanja. Prav tako lahko s ponosom povem, da je tudi društveno življenje v našem kraju zelo pestro, saj krajani delujejo v petih društvih, od katerih je najstarejše gasilsko društvo, najmlajše pa turistično...” Ob koncu se je Jože Meh zahvalil za dobro sodelovanje občini Žalec in županu Lojzetu Posedelu in dejal, da če ne bi bilo takšnega razumevanja in pomoči, vsega naštetega v tej krajevni skupnosti ne bi bilo. Na slavnostni seji je zbrane pozdravil tudi župan Lojze Posedel, ki je tako vodstvu KS, kot vsem ostalim zaželel vehko uspehov v prihodnje. Enake želje je izrekel predsednik sveta KS Šempeter Jože Randl. Sledila je podelitev priznanj, ki so jih prejeh: Klemen Herle, Matjaž Zakonjšek in Cveto Herceg. Najvišje priznanje, plaketo KS je prejel žalski župan Lojze Posedel. Za veselo razpoloženje pa je poskrbel Robi Gotar s harmoniko. T. Tavčar Žalski župan Lojze Posedel prejema plaketo iz rok Jožeta Meha m m-* r:JH5sp Narava je zanimiva in pestra tudi v mestih. To je med drugim pokazala Raziskava o pticah v mestu Žalec, ki jo je opravil zasebni raziskovalec ornitologije in ekologije Milan Vogrin. V sodelovanju z Občino Žalec je avtor nalogo predsta- 30. oktobra 2001 je bilo v prostorih krajevne skupnosti Petrovče ustanovljeno Turistično društvo. Na ustanovnem občnem zboru so izvolili vodstvo društva, sprejet je bil program dela ter finančni plan za tekoče leto in za I. tromesečje leta 2002. Za vil tudi šolarjem, mentorjem naravoslovnih krožkov in drugim. Preden je Milan Vogrin ob diapozitivih spregovoril o ugotovitvah svoje raziskave, je vodja oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora občine Žalec Aleksander Žolnir predsednico je bila izvoljena Martina Jurjovec. Glavni cilj vseh je, da se uredi videz posameznih vasi v krajevni skupnosti, aktivno sodelovanje pri izvajanju prireditev v dvorcu in parku Novo Celje ipd. KS Petrovče predstavil načrtovane okoljske aktivnosti občine v prihodnjem letu, ob koncu pa je višja svetovalka za komunalni nadzor Simona Bolarič predstavila brošuro Evropska unija in okolje ter cd rom Raziskovanje okolja Evrope. Oboje je razdehla mentorjem naravoslovnih krožkov oziroma naravoslovnih predmetov v osnovni šoh, da bi bila v pomoč pri načrtovanju in izvajanju njihovega dela na okoljskem področju. Predstavitev raziskovalne naloge oziroma posvet je bil namenjen predvsem mentorjem naravoslovnih krožkov, učiteljem naravoslovnih predmetov, okoljskim društvom in drugim zainteresiranim posameznikom. K. R., foto: T. T. V Petrovčah turistično društvo Srečanje starejših Žalčank in Žalčanov Aktiv ravnateljev osnovnih in srednjih šol iz Kecskemeta je obiskal Slovenijo. V okviru strokovnega izobraževanja so si ogledali Gorenjsko, dolino Soče, kjer je v I. svetovni vojni padlo tudi mnogo madžarskih vojakov. Tri dni so bivali v hotelu Žalec, zadnji dan pa so si ogledali delček naše občine. Kot je povedal ravnatelj Osnovne šole Griže Franci Žagar, so se v dopoldanskem času udeležili otvoritve bienala otroške grafike v I. OŠ Žalec, v popoldanskem času pa so si ogledah osnovno šolo Griže in sodelovali na okrogli mizi na temo Prenova OŠ v Sloveniji. “Polni prije- mih občutkov in pohval glede lepot Slovenije, razvoja občine in osnovnih šol so zapustili našo dohno. Posebej so nam zavidali standard in bih presenečeni nad našim gostoljubjem. Žehjo si sodelovanja s šolami iz naše občine," je še dejal Franci Žagar. D. N. Nič ni lepšega kot prijateljstvo, ki ga gojimo med seboj in nas združuje, sta na vabilo starejšim krajankam in krajanom zapisala Mestna skupnost Žalec in Krajevni odbor Rdečega križa Žalec. Tako kot vsako leto pripravljata družabno srečanje s kulturnim programom za vse, ki so stari 70 let in več. Srečanje bo to soboto, 1. decembra, v prostorih I. osnovne šole Žalec, pričelo pa se bo ob 10. uri. V kulturnem programu bodo nastopih učenci žalske šole, za veselo in hudomušno razpoloženje pa bo poskrbel tudi pevec Adi Smolar. K. R. november 2001 Občine Železniški prehod na Polzeli pri Garantu, ki naj bi ga zavarovali z zapornicami ali podvozom. Za večjo varnost na železniških prehodih V začetku novembra je v sejni sobi občine Polzela potekala javna razprava na temo Cestno-železniška križanja -zagotavljanje večje varnosti. Zaradi izredno pereče problematike so se javne razprave udeležili tudi predstavniki Slovenskih železnic, in sicer predstavnik Poslovne enote za vzdrževanje infrastrukture, vodja Sekcije za vzdrževanje prog Celje Marjan Stopinšek, svetovalec vlade in vodja sektorja za varnost in urejenost železniškega prometa na Direkciji za železniški promet Maribor mag. Bojan Rosi ter pomočnik komandirja Policijske postaje Žalec Boris Verdnik. Kot je v izjavi za javnost zapisal župan občine Polzela Ljubo Žnidar, so najprej vsi pristojni, tudi župan, občanom predstavili dosedanje aktivnosti občine za zagotavljanje večje varnosti pri prečkanju železniških prehodov, ki niso zavarovani s svetlobnimi signali ah zapornicami. Slovenske železnice so v sodelovanju z občino na dosedanjih sestankih oblikovale predlog, da se ukine žele- zniški prehod Polzela 1, medtem ko se za prehod Polzela 2 nadaljuje z aktivnostmi za njegovo zavarovanje z zapornicami ali z izvedbo podvoza. Zavarovanje omenjenega železniškega prehoda naj bi po predračunski oceni Slovenskih železnic znašalo približno 55 milijonov tolarjev. Sredstva bodo v predhodno določenih deležih zagotavljale Slovenske železnice in občina Polzela. Časovna opredelitev del ni bila določena, predstavnik Direkcije za železnice pa je nakazal možnost sofinanciranja že v letu 2002. Na javni razpravi občani niso zavzeli enotnega stališča glede predloga o zaprtju železniškega prehoda Polzela 1, kar pomeni še dodatne obdelave predlogov, podanih na sami javni razpravi s strani strokovnih služb. “Občina Polzela bo v sodelovanju s Slovenskim železnicami nadaljevala s pričetimi aktivnostmi, hkrati se sklicujejo na občane, da očistijo motečo vegetacijo ob železniških progah in tudi ob občinskih cestah, ki zmanjšuje preglednost in vidljivost, ter s tem prispevajo svoj delež k večji varnosti,” je še zapisal župan Ljubo Žnidar. K. R., foto: T. T. Zimska služba lani učinkovita Svetniki občine Vransko so se minuli ponedeljek sestali na 29- redni seji občinskega sveta. Na njej so razpravljali in sklepali o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja na območju občine Vransko za leto 2002 ter določili vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za prihodnje leto. Svetniki naj bi dah tudi soglasje k ceni izvajanja storitev pomoči družini na domu. Župan Franc Sušnik je svetnike seznanil tudi o postopku za podelitev koncesije za izvajanje storitev pomoči na domu, ki jo odslej izvaja Karitas Vransko. Govorili so še o zimskem vzdrževanju cest in sprejeli več sklepov, o katerih bomo poročali v naslednji številki Utripa. Znano je, da mora občina Vransko vzdrževati 33 km lokalnih cest, od tega 22 km višinskih, ter 92 km ostalih javnih poti. V preteklem letu je bilo za izvajanje zimske službe sklenjenih 30 pogodb z individualnimi izvajalci, ki to opravljajo kot dopolnilno dejavnost, ter dvema pravnima osebama. Ker se je takšen način zimskega vzdrževanja cest izkazal za primernega, učinkovitega in ekonomičnega, je občinska uprava predlagala svetnikom, da ga ponovno potrdi. Nova cena ure pluženja snega naj bi znašala 5.200 tolarjev, ura posipanja pa 3 000 tolarjev. Na ponedeljkovi seji so vranski svetniki govorili tudi o financiranju političnih strank, novoletni obdaritvi otrok in še o čem. T. Tavčar Znova Janez Cukjati V mali dvorani kulturnega doma na Polzeli je bil občni zbor občinskega odbora stranke Nova Slovenija. Na njem je predsednik Janez Cukjati poročal o aktivnostih, ki jih je odbor opravil v času od ustanovitve do tega občnega zbora. V razpravi je poslanka v državnem zboru dr. Ana Marija Tisovec med drugim podala informacijo o pripravah na spremembo ustave in privatizaciji bank, odgovarjala pa je tudi na številna druga aktualna vprašanja. Občni zbor je opravil tudi volitve in za predsednika ponovno izvolil Janeza Cukjatija. Poleg tega so člani sprejeli nov program dela. T. T. Proti Vrhem po asfaltni cesti Za krajane, ki živijo ob cesti Konjščica, Vetršek, Vrhe v občini Tabor je bil pomemben dan, ko so odprli rekonstruirano in asfaltirano cesto mimo njihovih domov. Na slovesni otvoritvi se je zbralo veliko krajanov, ki jih je pozdravil Rajko Križnik, o dogajanjih pri delih na cesti pa je govorila taborska županja Vida Slakan, ki je dejala, da je bila ta cesta že dolgo kamen spotike v občini, še posebej po neurju v letu 1998. Od takrat dalje je bila prevozna le na lastno odgovornost, saj so jo na večih mestih ogrožali plazovi, največji pod Vetrškovo domačijo. Že v letu 1999 so poskušali od države pridobiti del sredstev za sanacijo, saj spada to območje v demografsko ogrožena. Zapletlo pa se je pri pridobivanju dokumentacije, saj cesta ni bila vrisana v zemljiškem katastru, čeprav je bila zgrajena pred dvema desetletjema, tudi lastništvo ni bilo urejeno, zato niso mogli pridobiti ustreznega gradbenega dovoljenja. Začeli so iz osnove in, da so premagali vse administrativne ovire, je trajalo več kot leto dni. Lani so sanirali Vetrškov plaz in opravili več drugih sanacijskih del. Letos so ponovno kandidirali za republiška sredstva, vendar jih do sedaj še niso prejeli, čeprav so bila odobrena. Z deli so vseeno začeli in jih ob pomoči krajanov tudi zaključili. Zemeljska dela je opravilo podjetje Franca Goriška, asfaltiralo pa Podjetje Ceste, mostovi, Celje. Skupna dolžina je 1560 metrov, vrednost investicije pa 23 milijonov. Blagoslov ceste je opravil domači župnik Leopold Selčan, trak pa so prerezali županja Vida Slakan, enajstletna domačinka Anita Turnšek in Rajko Križnik. T. Tavčar V Šeščah najbolj urejen gasilski dom V okviru akcije Moja dežela, lepa in gostoljubna, sta Turistična zveza Slovenije in Gasilska zveza Slovenije izvedli tudi ocenjevanje gasilskih domov. Ocenjevanje je potekalo v več kategorijah, glede na starost gasilskih domov in kategorije gasilskih društev. Letos prvič se je na tekmovanje prijavilo tudi Prostovoljno gasilsko društvo Šešče in v kategoriji mlajših gasilskih domov osvojilo prvo mesto. Komisija TZ Slovenije in GZ Slovenije je ocenjevanje vseh prijavljenih gasilskih domov opravila v oktobru, podelitev priznanj pa je bila preteklo sredo v Zrečah, ko so bila podeljena tudi druga priznanja v okviru akcije Turistične zveze Slovenije (Kamp Dohna iz Dolenje vasi pri Preboldu je osvojilo prvo mesto med manjšimi kampi, mesti Žalec in Polzela pa vsak v svoji kategoriji drugo mesto). Prostovoljno gasilsko društvo Šešče je pričelo z gradnjo gasilskega doma leta 1986, dokončah pa so jo leta 1990, ko je bil prevzem doma in ko so praznovali 80-letnico društva. V času gradnje je bil predsednik društva Andrej Zobovnik, za njegovo urejenost pa je poleg drugih gasilk in gasilcev zaslužen tudi sedanji predsednik Janko Goropevšek. Za uspeh jim je med drugim čestital predsednik GZ Prebold Jože Veber, ki je med drugim zapisal: ”Ta dosežek je lep in vehk doprinos ne samo društvu in vašemu kraju, pač pa tudi ponos GZ in Občine Prebold, kajti biti prvi v Sloveniji na razpisu Moja dežela, lepa in gostoljubna, bi vsakomur pomenilo veliko.” K. R., foto: T. T. Gasilski dom v Šeščah Tudi na Polzeli rebalans Svetniki občine Polzela so imeli na dnevnem redu 20. redne seje občinskega sveta kar nekaj zanimivih in pomembnih točk. Že pod drugo točko so obravnavali predlog Regionalnega programa statistične Savinjske regije. Občina Polzela je kot ena izmed občin Savinjske regije za izdelavo regionalnega razvojnega programa Savinjske regije pooblastila Regionalno razvojno agencijo Celje. Program je na seji podrobneje predstavil Boris Klančnik, direktor Regionalne razvojne agencije Celje. Po njegovih besedah je Savinjska regija tretja največja v državi. V njej je 31 občin s preko 270 tisoč prebivalci. Ker država do sedaj za regijo ni nič naredila, je Regionalna razvojna agencija Celje kot prva v Sloveniji pripravila program, katerega je sprejelo in potrdilo vseh 31 občinskih svetnikov. Po mnenju Borisa Klančnika država namenoma mešetari z ustanavljanjem ene, dveh ah več regij, da bi tako denar, ki bi ga morah razdeliti v regiji, ostal čim dlje v državni blagajni. Princip Evropske unije je, da eno tretjino sredstev za regijo da EU, drugo tretjino mora dati država, tretjo pa regija sama. Svetniki so se precej časa zadržali pri obravnavi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana in srednjeročnega družbenega plana za področje občine Polzela. Od l6. junija do 16. septembra je bila javna razgrnitev planskih dokumentov in v tem obdobju je bilo možno podati pisne pripombe, katere je izdelovalec pro- storskih dokumentov zbral in pripravil predlog stališč do pripomb. Predstavljen je bil osnutek zazidalnega načrta Breg - Gmajna oziroma predlagana stališča do pripomb v času javne razgrnitve. Člani občinskega sveta so se s pripombami seznanili in jih potrdili. Med pomembnimi točkami dnevnega reda je bil tudi predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Polzela za leto 2001. Odlok o proračunu občine Polzela je bil sprejet v začetku marca letošnjega leta. Glede na to, da je ministrstvo za finance pripravilo predlog izračuna primerne porabe in pripadajočih sredstev finančne izravnave za leto 2001 šele v mesecu marcu, se je že takrat pokazalo, da bo potrebno pripraviti popravke določenih postavk, ki so se planirale po formuh predhodnega leta. V rebalansu so na novo planirah sredstva iz naslova taks za obremenjevanje voda, ki se po novem uvrščajo med lastne prihodke, sredstva pa so namenjena predvsem za izgradnjo kanalizacije. Povečan je znesek za materialne stroške za osnovno šolo. Člani občinskega sveta so po krajši razpravi potrdili predlog rebalansa proračuna občine Polzela za letošnje leto. Sprejeli so tudi sklep, ki je nakazan v rebalansu proračuna, da se lahko občina zadolži. Ali bo to potrebno, je po besedah župana Ljuba Žnidarja stvar naslednjih dveh mesecev. Do sedaj je občinski svet takšen sklep sprejel vsako leto, vendar ga ni bilo potrebno realizirati. Zadolževanje proračuna bi bilo le nekaj več kot 13 milijonov tolarjev. T. Tavčar Izgradnja kanalizacijskega kanala iz trga Braslovče proti jezeru Delovni na večih področjih Podjetje za Vzdrževanje in obnovo cest je v teh dneh zaključilo s prvo fazo gradnje dolgo zaželenega in za uporabnike v cestnem prometu nujno potrebnega pločnika skozi naselje Letuš. Dela naj bi se nadaljevala takoj po uskladitvi projekta s strani ministrstva za promet in Direkcijo Republike Slovenije za ceste. Gradnjo pločnika financira Občina Braslovče. Da je problem odlaganja odpadkov na neprimerna mesta povsod vehk, je znano. Eno večjih divjih odlagališč se je pojavilo ob vznožju Dobrovelj, na Obramljah pri Letušu in ponovno ob Savinji v Presarjih. Za sanacijo odlagališč je bilo potrebno pripeljati več sto kubičnih metrov zemlje in nasipnega materiala. Sanacijo je financirala Občina Braslovče, ki vlaga vehk trud v bolj urejeno okolje in preprečevanje nastajanja divjih odlagališč. V zad- njem času je bilo pozitivnih že sedem od devetih prijav na podlagi izdanih odločb. Delavci podjetja PUV Celje pa v Braslovčah gradijo nov kanalizacijski kanal, na odseku proti jezeru. Obenem bodo položili nove cevi za vodovod. Sredstva za gradnjo bo prispevala Občina Braslovče iz taks za obremenjevanje okolja z odpadnimi vodami. Dela ocenjujejo na 15 milijonov tolarjev. Po potrditvi rebalansa za leto 2001 na zadnji seji občinskega sveta Občine Braslovče so se pričele priprave proračuna za leto 2002. Želja je vehko, precej je že načetih in odprtih gradbišč, največje pa je prav gotovo izgradnja dovozne poti s parkirišči za OŠ Braslovče, ki bo tudi največja postavka Občine Braslovče za nekaj naslednjih let. Izgradnja vrtca in telovadnice ter zagotovitev dodatnih učilnic za devetletno šolanje otrok sta nujno potrebni. T. Tavčar Občine november 2001 Dom KZ Prebold med prekrivanjem strehe Dom KZ Prebold dobil novo streho Asfalt na Golavi Tomaž Vozlič, lastnik kampa Dolina, med prejemom priznanja za doseženo 1. mesto med manjšimi kampi v Sloveniji Turistični ples in podelitev priznanj Med največje objekte v občini Prebold sodi Dom kmetijske zadruge Prebold, ki je bil zgrajen leta 1959- Poleg poslovnih prostorov zadruge, stanovanj, kinodvorane in sušilnice hmelja je bila v njem tudi prva samopostrežna trgovina v Spodnji Savinjski dolini, ki je bila tudi med prvimi v Sloveniji. Po izgradnji blagovnice Savinjskega magazina je te prostore zasedla pošta. Tako kot vsak objekt tudi tega načenja zob časa in je potreben temeljite obnove. Prvi korak v tej Tako bi lahko zapisali za komemoracije, ki so potekale v času spomina na mrtve širom Slovenije in izven nje. Letos so bile še toliko bolj občutene, saj mineva 60 let, kar so našo deželo okupirale sile Hitlerjeve koalicije. Imena borcev, talcev in umrlih v taboriščih na šte- vilnih spominskih obeležjih so živ in neizbrisen dokaz časa, ki je in ostaja eden najbolj krvavih v zgodovini našega in mnogih drugih narodov. Mnogi so takrat izgubili svoje življenje in njim v spomin, nam pa v opomin, so tudi vsakoletne komemoracije. Letos je bila nadvse slovesna tudi pri osrednjem spomeniku NOB v Preboldu. Organizacija kulturnega programa, v katerem so sodelovali godbeniki Pihalnega orkestra TT Prebold, MPZ Prebold in učenci OŠ Prebold, je bila v rokah DPD Svoboda Prebold. Lep kulturni program je smeri je že bil storjen. Objekt je dobil novo streho, ki je poleg ostalega zadrugo veljala 5,5 milijona tolarjev. V prihodnosti bodo uredili fasado, nujno pa bi morali obnoviti dvorano, ki služi za krajevne in občinske prireditve, medtem ko kinopredstav v njej že nekaj let ni. Ob dejstvu, da Prebold nima drugih ustreznih prostorov za večje prireditve, le-te se največkrat odvijajo v telovadnici OŠ Prebold, bi bilo najbrž smiselno dvorano urediti tako, da bo znova dobila vlogo in mesto, ki jo je v tem kraju pod Žvajgo nekoč že imela. dopolnil govor Valterja Zupanca, ki je v uvodu postregel s stihom Edvarda Kocbeka, ki spoštljivo poudarja veličino smrti, ki nastopi kot dogodek nehanja naših življenj. Ta dokončni mejnik našega nebivanja je lahko naravno končanje obstajanja ali pa posledica nasilnega dejanja. V nadaljevanju je Zupanc spomnil na besede Prešerna in njegovega Črtomirja ter na potrebo, ki je pred 60. leti slovenski narod dvignila k uporu in v boj za svobodo. Pri tem ni smelo biti kompromisov, saj druge izbire ni bilo. “Obstajala je manj častna - nekateri so jo izbrali - kolaboracija,” je med drugim dejal Valter Zupanc in to dopolnil s stavki o tem, da bi tisti, ki so sodelovali z okupatorjem, to krivdo radi izbrisali in napisali novo zgodovino. “Boj proti narodovemu sovražniku je sveta stvar, je dolžnost narodno osveščenega človeka, zato ne potrebuje nobenih novih resnic in zgodovinskih popravkov... Ta čas je tako oddaljen, da smo presoje in ocene V občini Prebold so v minulem mesecu predali svojemu namenu kar dva cestna odseka, ki sta ljudem na teh področjih približala dolino z novimi 2200 metri asfaltnega cestišča. V razmaku enega tedna sta bili dve slovesnosti, ki sta oktobrski nedelji naredili še lepši. O prvem dogodku smo poročali že v prejšnji številki Utripa, tokrat pa o slovesnosti, ki je potekala na Golavi pri domačiji Krašovčevih, po domače Hojnikovih, do koder je cesta tudi speljana. Pred slovesnim prerezom traku je bilo izrečenih veliko lepih besed, ki so jih zbranim namenili predsednik krajevnega odbora Matke Zvone Romih, svetnik OS Prebold Marjan Golavšek, ki je spregovoril tudi v imenu uporabnikov ceste, in župan dolžni prepustiti zgodovinski in vojaški znanosti,” je poudaril Zupanc in govor oplemenitil s podatki o vojnah, kjer so umirali slovenski fantje. Poseben poudarek je na II. svetovni vojni, ko je bilo veliko žrtev med nasilno mobiliziranimi na številnih frontah v Evropi, med borci NOB, izgnanci v koncentracijskih tabori- ščih... “Čas njihove smrti je bilo obdobje hladnega in brezobzirnega nasilja z enim samim ciljem: prevlada poklicanih nad nepoklicanimi, nad izobčenimi - zapisanimi iztrebljanju... Upreti se tej tehnologiji uničenja je bilo pogumno dejanje... Žal vsi Slovenci te upornosti tedaj niso premogli. Pridružili so se okupatorju, računajoč, da bodo svobodo dosegli brez boja, brez upora. Samo zato, da bi kar najhitreje obračunali z ideološkimi in osebnimi nasprotniki, ne meneč se za narodovo usodo. Ti ljudje in ideologije, ki so stale za njimi, morajo sprejeti nase krivdo sodelovanja v brezobzirnem terorju nad lastnim narodom. Podobno kot občine Prebold Vinko Debelak. Vsi so bili enotni, da gre za pomembno pridobitev, katere se najbolj zavedajo tisti, ki cesto vsakodnevno uporabljajo. Pridobitve so nadvse veseli tudi lovci LD Prebold, saj je asfaltna cesta speljana vse do lovskega doma. Cestni odsek je dolg 1100 metrov, vrednost del pa znaša okrog 8 milijonov tolarjev. Nov odsek asfaltirane ceste je s prerezom traku namenu predal domačin Miha Krašovec. Pri tem so mu pomagali župan Vinko Debelak, Zvone Romih, Marjan Golavšek in preboldski župnik Franc Serec, ki je pred tem opravil še blagoslov ceste in vsem zaželel prijetno in varno vožnjo. Sledila je zdravica in zabava, ki je potrdila, kolikšen pomen ima asfaltirana cesta za ljudi v tem hribovitem delu doline. morajo to krivdo sprejeti tudi brezobzirni maščevalci po koncu vojne. Opravičila za nasilje ni. To spoznanje krivde in obžalovanja je pogoj za naše mimo sožitje, za razbremenitev preteklosti, za to, da bomo naše energije usmerili v prihodnost,” je svoje misli spletal v celoto Valter Zupanc. Ob koncu je še dejal: “Očiščeni krivde, zaprimo to poglavje naše preteklosti, ki nas je zaznamovala pred 60. leti z epopejo boja proti okupatorju, nas usodno razdelila in po končam vojni zaznamovala z nesmiselnim in okrutnim maščevanjem. Zaprimo ga v imenu mrtvih zato, da se bomo nehali deliti, da nam tudi prihodnosti ne zagrne tema...” V nadaljevanju komemoracije so marsikomu stopile solze v oči ob branju poslovilnih pisem na smrt obsojenih v nacističnih zaporih. Njihove pretresljive, preproste in domovini predane besede tudi po 6o. letih sežejo v najbolj skrite kotičke src. D. N., foto : T. Škorjanc Svetniki občine Prebold so se prejšnji četrtek sestali na 27. seji. Na njej je bilo pet točk dnevnega reda, osrednja pa je bila druga obravnava predloga odloka o proračunu občine za leto 2002. Župan Vinko Debelak je podrobno obrazložil vse proračunske postavke. Predlog proračuna v drugi obravnavi že upošteva obvezna navodila ministr- V dvorani Doma krajanov Gomilsko je bila prvo soboto v novembru turistična prireditev, na kateri so podelili priznanja najboljšim v akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežele lepa in gostoljubna. Hkrati je bilo to srečanje turističnih delavcev Spodnje Savinjske doline, ki so v letu dni marsikaj postorili za lepše okolje in prepoznavnost svojih krajev ter s tem za razvoj turizma v naši dolini. Glavna organizatorja prireditve, ki se je uradno imenovala II. turistični ples, sta bila TZ Spodnje Savinjske doline in Radio Celje, vse ostalo pa je bilo v rokah Turističnega društva Gomilsko, ki se je znova izkazalo za izvrstnega gostitelja. Prireditev se je začela s harmonikarskim orkestrom Robija Zupana, katerega člani so pred prihodom na oder obšli dvorano in veselo raztegovali mehove svojih harmonik. Na čelu kolone je igral Uroš Točaj, evropski harmonikarski prvak, ki se je ob zaključku prireditve predstavil tudi s svojo zmagovalno skladbo. Z glasbo in petjem so prireditev obogatili še citrar prof. Peter Napret in violinistka Jerca Vranič, kitarski duo Jasna in Vesna, godalni kvartet s Polzele in ansambel Bratje Dobrovnik iz Dobrovelj, ki so skrbeli za plesno glasbo. Člani turističnega krožka iz OŠ Šempeter so predstavih Rimsko nekropolo in življenje Rimljanov. Ves čas je potekala dia-projekcija krajev Spodnje Savinjske doline. V uvodnem delu prireditve, ki jo je vodila in povezovala Simona Brglez iz Radia Celje, je zbrane pozdravila predsednica TD Gomilsko Božena Kosu, za njo pa še župan občine Braslovče Dušan Goričar, ki je TD Gomilsko izrekel vse priznanje za dobro delo in dosežene rezultate. Novi predsednik TZ Spodnje stva za finance, ki so bila sprejeta sredi oktobra, zato novi predlog predvideva precej več prihodkov in tudi odhodkov. Skupnih prihodkov v lem 2002 naj bi bilo 437.810.000,00 tolarjev, prav toliko je predvidenih odhodkov, saj zadolževanja zaenkrat ne bo. V nadaljevanju seje so preboldski svetniki dah pozitivno mnenje k vlogi Davida Pečnika za pridobitev koncesije za zobozdravstvo. Prav tako so sprejeh Savinjske dohne Vlado Rančigaj je zaželel dobrodošhco prisotnim županom in predstavnikom občin, predsednikom in predstavnikom TD, predstavniku TZ Slovenije, nagrajencem in pokroviteljem ter vsem ostalim, TD Gomilsko pa se zahvalil za gostoljubje. Predstavnik TZ Slovenije Jože Kandolf je dejal, da je na področju TZ SSD opazen vehk napredek v urejenosti krajev, o čemer pričajo tudi priznanja TZ Slovenije in druga priznanja. Predstavnikom mesta Žalec, Polzele in kampa Dohna Prebold je podelil repubhška priznanja. Kamp Dohna je bil v svoji kategoriji prvi, Žalec in Polzela pa druga. Vlado Rančigaj, Janez Kroflič in Alenka Žnidar so podelili priznanja krajem in tistim, ki jih je izbrala posebna komisija pri TZ SSD, Jurij Matjaž iz Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec pa je priznanja podelil podjetjem in zasebnim obrtnikom. (0 dobitnikih priznanj smo poročati že v oktobrski številki Utripa.) Ob zaključku uradnega dela je predsednik KS Gomilsko Vinko Drča zbranim zaželel prijetno počutje, se v imenu nagrajencev zahvalil za prejeta priznanja in povabil prisotne na ogled razstave Naša dediščina, ki je büa na ogled že ves teden, saj je v dvorani potekala prireditev Vesela jesen na Gomilskem. Po večerji sta prva zaplesala Božena Kosu in Dušan Goričar in tako uradno odprla II. turistični ples Gomilsko 2001. D. Naraglav Popravek V prejšnji številki Utripa smo zapisati, da ima Krajevni odbor Latkova vas novo predsednico. Po dogovoru s člani krajevnega odbora in sklepu občinskega sveta je bil kot predsednik razrešen Janez Jager, predsednica pa je postala Nuša Strgar (njen priimek so zapisati napačno). sklep o dokapitalizaciji Regionalne razvojne agencije Celje. Na novo so imenovati predstavnike v dveh svetih javnih zavodov, ki so ostali v solastništvu spodnjesavinjskih občin. Po dogovoru z občinami ima v vsakem svetu občina Žalec enega predstavnika, medtem ko ima ostalih pet občin po dva. Občina Prebold ima tako predstavnika v novoustanovljenem JZ Medobčinska matična knjižnica Žalec, to je Marjan Golavšek, in v JZ Zdravstveni dom Žalec, to je Franci Škrabe. Precej razprave je bilo glede finančnih težav preboldskega vrtca, zaradi česar so svetniki 8 milijonov tolarjev s področja izobraževanja prerazporedili na otroško varstvo. Poleg tega so sprejeli sklep, da vrtec ne sme brez ustreznega sklepa občinskega sveta pogodbeno zaposliti nobenega delavca. K.R. A PLEVCAK GOSTIŠČE IN KAMP PARK PLEVČAK MARIJA, s.p., LATKOVA VAS 227,3312 PREBOLD, tel.: 700 19 87 ; PRIPRAVLJAMO HRANO PO VAŠI ŽELJI, ZA POROKE, ' I RAZNE OBLETNICE IN NOVOLETNE ZAKLJUČKE. | o Dobrodošli! g 000900000000000000000000000000000000000 D. N. D. Naraglav Marjan Golavšek, Franc Serec, Miha Krašovec, Vinko Debelak in Zvone Romih ob prerezu traku V spomin mrtvim in opomin živim Še ena obravnava proračuna november2001 Po DOLINI Gasilci v akciji Vaja Oktober 2001 V sklopu aktivnosti v mesecu požarne varnosti smo se v PGD Gotovlje odločili, da zadnjo soboto v oktobru izvedemo taktično vajo Oktober 2001 v sodelovanju s sosednjimi gasilskimi društvi. Vajo je pripravil Primož Vasle, gasilski častnik. Predpostavka vaje je bila, da je delavec v sušilnici hmelja na kuhalniku pozabil posodo z oljem, zato je prišlo do izbruha požara v prvem nadstropju, s čimer mu je bil onemogočen izhod iz objekta. Regijski center za obveščanje je poveljnika domačega društva s tihim alarmom obvestil o požaru v Gotovljah 114. Zatem je poveljnik društva izvedel javno alarmiranje s sireno, da je zagotovil potrebno število gasilcev operativcev. Ko je prispel na kraj požara, je takoj zaprosil za pomoč PGD Žalec in PGD Šempeter. Požar se je razširil še na sosednji objekt, zato je bilo potrebno zagotoviti večjo količino vode. Ker pa v neposredni bližini objekta ni hidranta, se je vodja intervencije odločil, da dodatno aktivira gasilske enote iz PGD Arja vas, Levec in Drešinja vas. Vaja je bila zaključena, ko so iz objekta rešili pogrešano osebo -delavca in pogasili požar. Vajo so si ogledali poveljnik GZ Franc Naraks, poveljnik OP Žalec Aleš Cilenšek in poveljnik sektorja I. Jani Šalej. Vse navzoče je pozdravil tudi predsednik KS Gotovlje Ivan Jošt. Zavedati se moramo, da bodo gasilci tisti, ko pride do požara ali drugih naravnih nesreč, ki bodo prostovoljno in požrtvovalno pomagali in ne bodo vprašali, kje so meje KS ah celo meje občine, kljub temu da iz proračuna občine dobimo vedno manj sredstev za svoje delovanje. Edvard Kugler Veliko zanimanje osnovnošolcev Gasilska društva v mesecu požarne varnosti izvedejo vrsto aktivnosti, ki so v glavnem povezane s preventivnim ravnanjem in osveščanjem ter ravnanjem v primeru požara, nesreče, poplav, ... Prostovoljna gasilska društva Poveljstva občine Polzela poleg omenjenega obiščejo tudi učence OŠ Polzela z namenom, da prikažejo del opreme (na sliki), učenci pa se lahko tudi preizkusijo v gašenju manjšega začetnega požara z ročnimi gasilskimi aparati. Letošnje predstavitve PGD Polzela, Ločica ob Savinji in Andraž se je udeležilo več kot 300 učencev nižje stopnje ter sedmega in osmega razreda. Najbolj všeč jim je bil praktičen preizkus opreme. T. Tavčar Vrsta aktivnosti Občina Vransko in Občinsko gasilsko poveljstvo sta v mesecu požarne varnosti pripravila vrsto aktivnosti. Gasilci so vsem zainteresiranim predstavih gasilsko tehniko in prikaz uporabe ročnih gasilnih aparatov. Občani občine Vransko so si lahko brezplačno ogledah zanimiv Gasilski muzej na Vranskem, osrednja vaja, v kateri so sodelovala vsa PGD iz občine Vransko, pa je bila na območju nekdanjega gostišča Grof v Čepljah pri Vranskem. V vaji so prikazali gašenje objektov, uporabo dihalnih aparatov, reševanje iz objektov in nudenje prve pomoči. T. T. Pestro gasilsko dogajanje V okviru meseca požarne varnosti so v Gasilski zvezi Prebold pripravili več različnih aktivnosti. Najbolj pestro je bilo ob zaključu meseca oktobra in prvo nedeljo v novembru, ko so se s srečanjem gasilske mladine GZ Prebold zaključile prireditve ob mesecu požarne varnosti v občini Prebold. Osrednja prireditev je bila skupna vaja, na kateri so sodelovala vsa PGD tako prvič videli, kake možnosti gašenja daje to vozilo, ki je bilo sicer vehk finančni zalogaj, a vredno svojega denarja. Druga pomembna in tradicionalna vaja, na kateri so sodelovali gasilci iz PGD Šešče, Matke in Sveti Lovrenc je bila tako imenovana Vaja treh vasi. Objekt gašenja je bilo gospodarsko poslopje v višjem predelu vasi, kjer je na voljo le en hidrant. Gasilci so zato v verigi napeljali vodo iz potoka Reke, pri gašenju pa je uspešno Prikaz delovanja novega gasilskega vozila po končani osrednji vaji iz občine Prebold. Njen namen je bil preizkusiti sistem alarmiranja, gasilsko tehniko, usposobljenost gasilcev in poveljevanje v primeru požara. V vaji, ko naj bi gorel preboldski vrtec, je sodelovalo 65 gasilcev, med njimi tudi ženska desetina iz Svetega Lovrenca. Po vaji je bila opravljena analiza. Splošna ocena je bila, da je vaja dobro uspela, čeprav je pri enem društvu zatajil sistem alarmiranja. Poveljnik GZ Prebold Branko Verk je dejal, da je bila vaja izpeljana tako, kot so si zamislih in za opravljeno delo je gasilcem tudi čestital. Svoje sta ob tem povedala še predsednik GZ Prebold Jože Veber in župan Vinko Debelak, ki je pripomnil, da je sistem javnega alarmiranja s sireno še zmeraj najbolj zanesljiv. Sledil je zanimiv prikaz delovanja novega gasilskega vozila GVC 16/25, ki ga je ob letošnji 80-letnici svojemu namenu predalo PGD Prebold -Dolenja vas - Marija Reka. Večina gasilcev in številni drugi občani so sodelovala gasilska cisterna iz PGD Matke. Iddi ta vaja je bila uspešno izpeljana. Mesec požarne varnosti so zaključili mladi s srečanjem v Svetem Lovrencu. Tokrat so prvič organizirali kviz na temo Preprečujmo požare. Srečanja se je udeležilo 90 mladincev in pionirjev, kviza pa tričlanske ekipe iz vseh sedmih gasilskih društev preboldske zveze. Ekipe so sestavljali po dva mladinca in pionir. Največ znanja in tudi športne sreče so imeh tekmovalci iz PGD Matke, za njimi pa so se uvrstih tekmovalci iz Sv. Lovrenca in Grobelj. Omenjene ekipe so prejele pokale, druge diplome, vse ekipe pa tudi po deset majic GZ Prebold. Mlade je pozdravil in pohvalil za pokazano znanje tudi predsednik GZ Prebold Jože Veber. Za odlično izvedbo kviza in srečanja se je zahvalil tudi organizatorjem, PGD Sveti Lovrenc. D. Naraglav P-EATON Prikaz gašenja plinske jeklenke z ogljikovim dioksidom Usposabljanje iz požarne varnosti Prostovoljno gasilsko društvo Griže je v sodelovanju z osnovno šolo organiziralo usposabljanje učencev s požar-no-varnostnimi temami. Poleg teoretičnega znanja so gasilci šolarjem pokazali, kako in s čim se gasijo posamezni požari. Učencem so pokazali, kako se gasi phn iz jeklenke in kako naftni derivati. Pri tem so uporabili vse vrste ročnih gasilnih aparatov in ob koncu tudi gasilsko cisterno. Praktični pri- kazi so bik za učence in učitelje zelo zanimivi, kakor tudi za najmlajše iz vrtca. Takšni prikazi so dobra poteza gasilskega društva in šole. Mladi, ki so vključeni v gasilska društva, so o požarni varnosti in postopkih pri gašenju več ah manj poučeni. Večina ostalih učencev tega ne pozna in je zato vsakršna oblika usposabljanja v tej smeri še tohko bolj pomembna in dobrodošla. D. N. General-polkovnik Milan Gorjanc v Žalcu Pogovor z Milanom ____________Gorjancem Zveza slovenskih častnikov -območno združenje Savinjske doline, ki mu predseduje Henrik Kranjc, je v dvorani gasilskega doma v Žalcu organizirala pogovor z gener al-pol-kovnikom Milanom Gorjancem, predavateljem na fakulteti za družbene vede in novinarstvo ter analitikom in komentatorjem vojaških posegov v svetu. Slovenci ga poznamo po njegovih komentarjih na televiziji, radiu in v tisku. General Milan Gorjanc je sicer pred maloštevilnimi poslušalci odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih zastavljali voditelj pogovora Janez Vedenik in ostali udeleženci srečanja. Tema pogovora je bila vojna v Afganistanu, razmere v slovenski vojski, dogodki na Balkanu v času osamosvajanja Slovenije in v zadnjem desetletju ter padec in posledice Miloševičevega režima-vključno z njegovim obnašanjem in sojenjem v Hagu. Z izjemnim znanjem, retoriko in brezkompromisnimi odgovori in mišljenji, s katerimi je postregel, je čas prehitro minil. Škoda, da tako zanimivega pogovora ni spremljalo več poslušalcev. Priložnosti prisluhniti človeku, kot je Milan Gorjanc, profesionalni častnik JLA in Slovenske vojske, ki je opravil najvišje vojaške šole v nekdanji skupni državi in bil eden najuspešnejših častnikov JLA, ni ravno na pretek. Njegova biografija je zanimiva in bogata. Ob osamosvojitvi je bil načelnik štaba korpusa v Srbiji. Sredi avgusta se je z družino prebil do Slovenije, kjer je nadaljeval delo v TO in bil soustvarjalec sistema usposabljanja nabornikov. V letih Janševega obračuna s častniki nekdanje JLA je bil ponižujoče premeščen v Center vojaških šol, kjer je oblikoval štabno šolanje in predaval taktiko. Upokojil se je leta 1999- Občasno predava na fakulteti za družbene vede, od leta 1994 pa je skoraj nepogrešljiv analitik vojaških posegov na Balkanu in drugod po svetu v slovenskih medijih. D. N. optiku " ' KODRIN.p, Rimska cesta 35. 3311 Š6MP6T6R Tel.: 03/700 06 30 OKULISTIČNI PREGLEDI VIDO ZDRAVSTVENI DOM PREBOLD, ČETRTEK, 29. 11. 2001 OPTIKA ŠEMPETER, ČETRTEK, 13. 12. 2001 ZD PREBOLD, ČETRTEK, 20. 12. 2001 Naročite se! Da bodo prihajajoči prazniki lepši, testirajte vid z nami! Delovni čas NON STOP od 8. do 18. ure, soboto od 8. do 12. ure ■mm»mmmm Vabi vas OPTIKA d^cm-cma/ OBMOČNO ZDRUŽENE SAVINJSKE DOLINE Združenje slovenskih častnikov, območno združenje Savinjske doline, pripravlja zanimivo izobraževanje. Združenje slovenskih častnikov organizira v okviru letnega načrta različna izobraževanja in usposabljanja. V novembru smo temeljito proučih taktiko, pojavne obhke raznovrstnega terorizma v svetu in način boja proti terorizmu. V učni delavnici smo z znanim vojaškim strokovnjakom, polkovnikom Milanom Gorjancem, spregovorili in iskali odgovore ob aktualnih dogodkih v svetu (ZDA, Afganistan) in odnos Slovenije do teh dogodkov. V decembru načrtujemo srečanje s častniki Nacionalne garde ZDA, ki prihajajo v našo državo iz ameriške zvezne države Kolorado v okviru Partnerstva za mir. S svojo organizacijo, cilji delovanja in metodami dela nas bodo seznanili v torek, 4. decembra 2001, ob 17. uri v dvorani gasilskega doma Žalec. Zaradi vehkega zanimanja strokovne javnosti, organizatorji prosimo udeležence, da pridejo na prireditev dol6.50 ure. Prireditev je javna, vstop je prost. Za ZČS Savinjske doline Henrik Krajnc, predsednik Po DOLINI november2001 Dokončno urejeno parkirišče pred pokopališčem v Šempetru (foto: D. N. ) Urejeno parkirišče V Krajevni skupnosti Šempeter so v novem tisočletju na področju komunalnih in drugih del že veliko naredili. Med najpomembnejše pridobitve sodi ureditev železniškega prehoda z razširjenim ces-tiščem, s katerim se je povečala tudi prometna varnost za obiskovalce pokopališča, ob katerem so v tem letu zgradili veliko parkirišče. Krajanom Šempetra je že dolgo v ponos pokopališče, ki neuradno velja za najlepše urejenega v Savinjski dolini in širši okolici. Z ureditvijo velikega parkirišča, ki je delno tlakovano in delno asfaltirano, je pokopališče dobilo še lepšo in zaokroženo podobo. Glavna investitorja sta bila Krajevna skupnost Šempeter in Ivan Ropotar - pogrebne storitve Šempeter, ki je KS sofinanciral dakovanje v znesku 1,8 milijona tolarjev. Kolektiv Ropotar že dlje časa delno upravlja s pokopališčem, organizira pokope in si prizadeva, da je podoba pokopališča vsako leto lepša. Očitno pa vsi ne spoštujejo njihovih prizadevanj, saj so v noči na 1. november neznanci ali neznanec podrli nekaj lepih dreves, ki so bila del tega zelenega parka. Ropotarjevi in mnogi drugi, ki temu kraju večnega počitka prav tako namenja posebno pozornost, so bili nad dejanjem zelo razočarani. Vendar so sklenili, da bodo ponovno posadili drevesa, ki s svojimi odpadlimi listi ne bodo jezila posameznikov, ampak bodo, kot do sedaj, rasla v čast in spomin na vse, ki tam počivajo. D. IV. Zakaj je moralo pasti drevo? (foto T. T.) Pokanje šivov, želja po osamosvojitvi Novejšo zgodovino Slovenije zaznamujejo razni dogodki, ki širši javnosti niso bili še nikoli celovito predstavljeni, včasih so bili celo dokaj različno interpretirani. Osamosvajanje Slovenije je zelo zapleten in kompleksen proces. Kdaj se je začelo? Morda v letu 1989 ali pa že prej? Kakorkoli že, v tem letu je Jugoslavija že pokala po vseh šivih. Med značilnimi slikami takratnega dogajanja je bilo tudi mitingovanje, ki je bilo poznano kot mitingi resnice, protibirokratska ali jogurtna revolucija. Takšen miting resnice so akterji obljubljali Slovencem preko celega leta, ko naj bi jim v Ljubljani na svoj način dopovedali, da so kot narod kar v redu, le politično vodstvo imajo zanič. Člani združenja za povratek Srbov in Črnogorcev na Kosovo so ga napovedali za 1. december. V Ljubljano naj bi prišlo z vlaki, avtobusi in osebnimi avtomobili okoli 15.000 ljudi. Kaj bi počeli, si lahko le predstavljamo, scenariji pa so že bili znani iz nekaterih mest takratne Jugoslavije. Slovensko politično vodstvo se je odločilo, da izvedbo mitinga prepove. Vse operativne ukrepe so izvedli takratni organi za notranje zadeve (danes Ministrstvo za notranje zadeve). Splet aktivnosti takratne milice, kriminalistične službe in službe državne varnosti so poimenovali kot akcijo “Sever”. Ukrepe so izvajali na celotnem območju republike Slovenije, okrepljeno na območjih ob meji s Hrvaško, na železnici, glavnih cestnih komunikacijah, v Ljubljani in v mestih, kjer bi lahko prišlo do nadomestnih mitingov, na primer v Velenju. V akciji so sodelovali vsi aktivni in rezervni miličniki, razporejeni v posebno enoto milice, ki je bila usposobljena in opremljena za opravljanje najtežjih in zahtevnih nalog. Ta enota je delovala na različnih delih Slovenije. V enoti je sodelovalo tudi 20 miličnikov takratne postaje milice Žalec. Odsotne miličnike so na postajah milice nadomestili z vpoklicem 30 % rezervistov, ostalih 70 % pa je bilo v pripravljenosti na domu. Policisti in veterani so ponosni na svoj takratni profesionalen pristop in strokovno delo, s katerim so pripomogli k preprečitvi mitinga. Po akciji “Sever” je veteransko združenje dobilo ime in 1. decembra praznujejo svoj praznik. Ah je to že bila oblika osamosvajanja Slovenije? Od takrat dalje se je zgodilo veliko novega in odločilnega za prihodnost slovenskega naroda. V počastitev združenja Sever in njihovih akcij vas vabimo na svečano prireditev, ki bo 7. decembra 2001 ob 19. uri v Domu n. slovenskega tabora Žalec. Gostilna s tradicijo PRIVOŠNIK Rimska cesta, Šempeter, tel.: 700 18 03 Delovni čas od 10. do 23. ure, ob sredah zaprto VABIMO VAS NA DOMAČE KOUNE IN SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA NOVOLETNO PRAZNOVANJE. Spominska maša V dneh, ko smo se spominjali mrtvih, je Društvo zamolčanih grobov Slovenije - odbor Zasavje - tudi letos pripravilo spominsko slovesnost ob obeležju, ki je postavljeno ob cesti Prebold - Trbovlje v Marija Reki. V tem okolju naj bi bili takoj po vojni pobiti ljudje iz lico, ki je bilo narejeno v letošnjem letu, pa so financirale občine. Letošnje spominske slovesnosti se je udeležilo precej več ljudi kot lani. Med njimi so bili svojci žrtev, predstavniki Društva zamolčanih grobov na čelu s predsednikom Francem Permetom in podpredsednikom Alojzom Legvartom in drugi. Med politik, ki so jih izrabljale za svoje interese in pri tem poteptale njihovo osnovno življenjsko dostojanstvo in jim navsezadnje vzele življenje bodisi tako, da so jih pahnile na neko pot, bodisi tako, da so jih potem nečloveško pomorile. Zdaj pa se te ideologije na njihovih truplih med seboj spopadajo, kar je skrajno necivilizacijsko dejanje. Skrajni čas je, da nehamo zlorabljati mrtve za lastne politične interese. Šele tedaj bi bila narodna S spominske maše pri kapelici v Marija Reki Zasavja, ki so na svojo usodo čakali v zaporih Forte v Trbovljah, in ljudje iz teharskega taborišča, ki je bilo uradno zbirno taborišče za slovenske domobrance, Starega piskra in drugih priložnostnih zaporov. Kapelica, ki so jo postavili pred nekaj leti, spominja na tragični čas, na poboje, ki so se zgodili v prvih dneh zmage nad fašizmom in vzpostavljanja socialistične oblasti. Kapelica je bila postavljena z darovi članov društva in sponzorskimi sredstvi, stopnišče in avditorij pred kape- udeleženci je bil tudi župan občine Prebold Vinko Debelak. Letošnja spominska slovesnost je bila dogovorjena le kot spominska maša, ki jo je daroval preboldski župnik Franc Serec in na kateri ni bilo govorov v prid dnevne politike, ki razdvaja slovenski narod glede NOB in povojnih pobojev. Je pa vredno zapisati besede, ki jih je v enem izmed intervjujev na to temo izrekel predsednik vladne komisije za evidentiranje in označitev prikritih grobov Peter Kovačič-Peršin. “Pokojniki so bili v času svojega življenja žrtve različnih ideologij in sprava mogoča... Vojni poboji so del naše zgodovine. Desetletja so se ta dejstva, ki so zelo boleča za obe strani, tudi za tiste, ki so te poboje izvršili, pometala pod preprogo. Skrajni čas je, da jih dvignemo v zavest. A to je naloga zgodovinske stroke. Resnica je bila na strokovni ravni ugotovljena. Jasno je, kdo je kriv, da se je domobranstvo formiralo, in kdo je kriv, da je domobranska vojska doživela tako tragičen konec. Vsekakor m ni le ena stran, vse so enako krive. Revolucija je bila izrazito krvava, to je dejstvo, hkrati pa je bil upor proti okupatorju življenjska nuja...” D. Naraglav Obisk pokopališča v Gradcu 24. oktobra 2001 so se na pokopališču v Gradcu poklonili borcem, talcem, internistom in drugim žrtvam nacizma tudi stari in mladi člani Zveze borcev in člani društva izgnancev. Organizator obiska je bila Zveza borcev in soorganizator društvo izgnancev Spodnje Savinjske doline. Na obelisku je v enajstih jezikih vklesan napis: “Čuvajte svobodo in mir, kajti dah smo zanju življenje”. Napis je vklesan tudi v slovenskem jeziku. Pokopališče v Gradcu je eno najpomembnejših grobišč pripadnikov narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji. Med 2.516 imeni so vkle- sana imena 1.213 Slovencev, pokopanih na tem pokopališču. Vklesana so imena talcev, ki so bili ustreljeni v Mariboru (v letih 1941, 1942 in 1943 je bilo ustreljenih 66I talcev), imena talcev, ki so bili med letoma 1941 in 1945 ustreljeni v Starem pis-kru v Celju. Vklesana so tudi imena talcev, ki so bili 10. oktobra 1941 ustreljeni v Šoštanju, imena štirih talcev, ki so bili 17. septembra 1941 ustreljeni v Trbovljah, imena 54 talcev, ki so bili ustreljeni na Gorenjskem, ter 65 imen borcev Pohorskega bataljona, ki so padli 8. januarja 1943 na Pohorju. V Gradcu so bili pokopani pripadniki narodnoosvobodilnega giba- nja, ki so bili obsojeni na smrt z obglavljenjem. Točnega števila teh se ne ve. Obelisk in pokopališče je pomemben spomeniški objekt. V Gradcu je veliko padlih organizatorjev in voditeljev narodnoosvobodilnega gibanja v severovzhodni Sloveniji v letih 1941, 1942. Th so pokopah 11 narodnih herojev (Slavko Šlander, Slava Klavora, Franjo Vrunč, Jože Hermenko, Kože Kerenčič, Rado Iršič, Alfonz Šarh, Jože Menih, Katarina Mede, Franc Vresk in Dušan Mravljak). Ne ve se, koliko žrtev so nacisti sežgali v krematoriju in koliko so jih pokopah na pokopališču. Zavedati se moramo veličine teh žrtev. Naša želja je, da se obnovijo imena na spomeniku, da se bodo lažje poiskala imena znancev in svojcev. Franci Ježovnik 8 november2001 Osrednje teme SavwjskedoUneJfl Starši so ključ! Odvajanje mladostnikov od prepovedanih drog je brez aktivne vloge staršev ponavadi jalovo početje. “Veste kaj me najbolj razžalosti? Starši, ki si ne priznajo, da njihov otrok uživa drogo. Ki si govorijo, saj je vse v redu, saj ga samo malo meče puberteta,” pravi psihologinja Natalija Zupančič. Odvisniki v žalski občini jo poznajo kot Mišo, tisto, ki jim je vedno pripravljena pomagati. Njihovi starši pa kot “nadležen” glas vesti, ki jih skuša opozoriti na težave. Natalija Zupančič, diplomirana psihologinja v žalskem Centru za socialno delo, se že vrsto let ukvarja z odvisniki in njihovimi starši. “Včasih se mi zdi, da je dosti težje prav s slednjimi. Kako naj pomagamo njihovemu otroku, ko pa si zatiskajo oči in nočejo videti tragedije, ki se dogaja v njihovem domu. Najlažje je pogledati stran, česar ne veš, ne boli," pravi Zupančičeva. Razlogi za takšno obnašanje so različni, najpogosteje je to odnos nemoči pri vzgoji otroka, ki je prepuščen samemu sebi in svojemu svem. To ni značilno samo za nefunkcionalne družine, takšen odnos je zelo pogost tudi v na videz urejenih domovih, kjer pa sta starša preveč obremenjena s svojim poklicem, kariero, za otroke pa ostaneta televizija in dvorišče. Za takšne družine je pogosto značilno vzdrževanje bleščeče zunanje podobe, ko težave ne smejo izza hišnih zidov, ko je pomembno, kaj drugi mislijo in rečejo, kakšni smo videti in kako nas vidijo. V takšnem okolju ni prostora za takšne “grozote”, kot je priznanje, da je moj otrok odvisnik. Vzgoja otrok? Jasne meje! V strokovnih krogih je družina oziroma vzgoja eden odločilnih dejavnikov za poseganje mladih po nedovoljenih drogah. Sploh zato, ker je v sodobni družbi vloga starša postala zelo težavna. V svetu, ki je skoraj vsako generacijo drugačen, v katerem mladi pravzaprav učijo sta- rejše živeti z vedno novimi spremembami, je vzgajanje otrok postalo še bolj odgovorno in naporno. Šola starševstva ne obstaja, tradicije, ki se je prenašala iz roda v rod, ni več, saj se je izredno spremenila tudi struktura družine. Pred, recimo sto leti, ko so morah ljudje za preživetje veliko več delati, so bile družine obsežne, dedki, babice, tete, strici, mama, ki je bila doma, in oče, za katerega se je vedelo, da je “glava” pri hiši. Kakšna pa je družina danes? Zelo veliko nam pove zanimiva raziskava, ki so jo opravik v tujini: dvajset let so spremljak precejšnje število družin od rojstva otrok naprej. Vzgojne principe v družinah so razdelili na demokratične, psevdodemokratične in patriarhalne. Psevdodemokratični so tisti, ki so najbolj brez meja, omejitev in avtoritete, demokratični tisti, za katere bi vsi mislih, da so najbolj idealni - vse se da dogovoriti, jasno se ve, kakšno vlogo una kdo. Rezultati so bili presenetljivi: trikrat več zdravih mladostnikov, dvajsetletnikov, je izšlo iz patriarhalnih družin. Mag. Karin Semec, dr. med., psihiatrinja s kliničnega oddelka za mentalno zdravje Psihiatrične klinike Ljubljana, pravi, da so najpomembnejše zelo jasno postavljene meje. “Včasih so rekli, da je kazen vzgojna, in mislim, da tudi je. Zakaj? Kaj ponujajo meje? Varnost! Otrok dobro ve, kaj ga čaka v kakšnem trenutku. Če pa je vse pomešano in pobrklja-no, če se ne ve, kdo pije in kdo plača, se otrok v osnovi ne počuti varnega. Mama reče tako, oče drugače, potem tudi oče tako kot mama, enkrat levo, drugič desno - na koga naj se obme otrok?” Soočenje z odvisnostjo svojega otroka za starše ne pomeni samo bolečine, ko vidijo trpljenje svojih najbližjih. To hkrati pomeni velik udarec za njihovo samopodobo. “To namreč pomeni priznanje krivde, da si delal pri vzgoji napake in nezmožnosti, da ne znaš drugače, da tega ne počneš zanalašč, ampak prepro- sto ne zmoreš biti drugačen starš,” ugotavlja Natalija Zupančič. Slovenski starši odvisnikov O prepovedanih drogah je v svetu in tudi pri nas veliko raziskav, zelo malo pa jih je o starših mladih odvisnikov. Zato se je mag. Karin Semec lotila raziskave, prve pri nas, o psihosocialnih lastnostih staršev mladostnikov, odvisnih od nedovoljenih drog. Potrdila je tisto, kar se je kdo ve kolikokrat na različne načine pokazalo doslej: družina je tisti ščit in varovalo, ki lahko mlade zavaruje pred zdrsom. A ne družina kar tako, zgolj zaradi zveze matere in očeta in vseh starševskih povezav z otrokom, ampak zaradi vzdušja in odnosov v njej. “Na zamisel, da bi naredila to študijo, sem prišla prav zato, ker sem pri svojem delu ugotavljala, kako malo imamo pravzaprav stikov s starši odvisnikov. Naš poskus, da bi jih pritegnili, ni uspel, in ni bilo čisto jasno, ah jih mi nismo znah pritegniti ali pa oni niso hoteh sodelovati z nami. Rekli smo: ‘Dobro, poglejmo raziskave v svetu!’ A izkazalo se je, da si tudi s tujimi raziskavami ne moremo kaj prida pomagati. Govorile so bolj o posameznih vprašanjih - o partnerskih odnosih, odvisnosti staršev in tako naprej, ne pa o njihovih psihosocialnih lastnostih celoviteje,” ugotavlja Semeceva. Pri preučevanju tujih ugotovitev so pri neki ameriški raziskavi, ki je zajela 2000 mladostnikov in 1000 staršev, naleteli na zanimive rezultate: izkazalo se je, da je za 68 odstotkov večje tveganje za nastanek odvisnosti od mamil pri tistih mladostnikih, ki sicer živijo z obema staršema, vendar je oče pretežno odsoten, kot pri tistih, pri katerih sta starša enako prisotna. In zanimivo - samo za 30 odstotkov večje tveganje je pri tistih, ki živijo samo z materjo, vendar imajo z očetom redne, zdrave in normalne stike. To jo je spodbudilo, da se je lotila raziskave: kakšni so pravzaprav starši slovenskih odvisnikov? Vprašalnik s 127 vprašanji za starše in 102 vprašanjema za mladostnike so razdelili dvema skupinama družin: 163 tistim, ki so imeh mladostnike v starosti 14 do 19 let in so bili vključeni v enega od šestih cen- trov za zdravljenje odvisnosti, in 95 staršem, ki so imeh otroke enake starosti, a h niso bik odvisni od mamil. Odgovori enih in drugih so dah psihiatrinji osnovo za potrditev nekaterih domnev. Prvo že golo dejstvo, da je iz prve skupine vprašalnik vrnilo le 27 ah 16,5 odstotka družin, iz druge pa 28 ah 29,5 odstotka. Odgovori, kohkor jih pač je, so razkrili pomembno razhko med prvo in drugo skupino staršev: tisti z odvisniki so imeh več težav pri vzgoji otrok, več jih je uživalo pomirjevala in uspavala, več jih je imelo težave zaradi alkoholizma in duševnih motenj, več mater je kadilo, družine so živele manj dinamično, več jih je utrpelo izgubo službe, čustveno in spolno nasilje. Matere odvisnikov so kazale manj samospoštovanja, bile so bolj nagnjene k depresijam, več jih je kadilo, v družinah je bilo slabše finančno stanje, njihovi otroci so bik bolj ranljivi, več jih je pomislilo na samomor in manj jih je bilo vključenih v redno šolanje. Matere so bile tiste, ki so bile bolj povezane z otrokom. Kaj pa oče? Oče je v družinah odvisnikov velikokrat bolj na papirju, v življenju otrok pa, kot da ga ni. Dr. Semeceva ugotavlja, da je očetova premajhna angažiranost bolj tvegana kot materina večja ranljivost. Vprašalnik z dolgim seznamom vprašanj je znova potrdil, kako pomembna je vloga očeta. “Oče, kje si?” je klic mnogih, ki odmik, srečo in opoj iščejo v drogah. Raziskava se ujema tudi z dragimi dognanji o družinah odvisnikov. Po besedah Ide Bulatović, prof. def. in ped., ki si je vehko izkušenj pridobila kot vodja mariborskega Centra za preprečevanje odvisnosti, v polovici družin z odvisniki naletimo na različne zapustitve, ločitve ah smrti enega ah obeh staršev. Eden prvih otrokovih strahov, prinese ga že na svet, je strah pred zapustitvijo. To je strah, da ga starši ne bi zapustili. In ravno to se v družinah odvisnikov pogosto zgodi. Pogost pojav, pravi Bulatovičeva, so tudi matere, ki so preveč popustljive in otroka prekomerno razvajajo. Vzrok za to pa velikokrat ni ljubezen, temveč ravno nasprotno, nesprejemanje in odklanjanje otroka, ki se po posebnem obrambnem mehanizmu sprevrže v pretirano izkazovanje ljubezni, v pretirano varovanje ah pretirano kontrolo nad njim. “Za družine odvisnikov je značilno pretirano razvajanje,” pravi Bulatovičeva. Prehrana navezanost matere na sina pa je lahko tudi znak nezadovoljivih odnosov s partnerjem. Pri očetih je pogost alkoholizem in slaba vraščenost v družino, otroci jih ne upoštevajo in sinovi nimajo možnosti za identifikacijo. Nevaren je tudi neprimeren odnos očeta do hčerke, ko z njo komunicira neresno, šemasto in ji ni v oporo. Še hujši so elementi seksualne agresivnosti, ki se v skrajnem primeru sprevržejo v incest. Zmerjanje hčerke s kurbo, navadno že v njenih rosnih letih, jo prizadene v dno srca in poraja maščevalnost, ki se lahko pokaže tudi v njeni odvisnosti od drog. Ena najpogostejših značilnosti družin, kjer otrok jemlje droge, pa je revna komunikacija, “Starši se z mladostnikom malo pogovarjajo. Zlepa ne priznajo, da ni več otrok, kar potiskajo ga nazaj, da se ni treba z njim resno pogovarjati, ‘Saj je še otrok, kaj čem z njim razpravljati?’ prepričujejo sami sebe. Poleg tega se sploh ne zavedajo, da ga ves čas nekam pošiljajo, ko je manjši na dvorišče, ko je večji, k prijateljem,” ugotavlja Bulatovičeva. Odvisniki so slika svojih staršev A kakorkoli obračamo izsledke in odgovore in kakor so dragoceni, nekaj je s podobo družin, ki jo razkrivajo, vendarle narobe: v raziskavo so zajeti samo starši mladostnikov, ki so se zdravih. Ob domnevi, da je v Sloveniji vsaj deset tisoč odvisnih od mamil, so h starši, sploh pa fisti redki, ki so na vprašalnik odgovorih, nekakšen butik, “bolj zdravi starši”, kot pravi dr. Karin Semec. “Poudariti je treba, da so bili vsi ti odvisniki, ki jih je zajela raziskava, vključeni v visokopražne programe, se pravi, da je bil njihov končni cilj abstinenca, medtem ko je končni cilj nizkopražriih bolj varno jemanje drog brez okužb s hepatitisom, virusom HIV, brez strahu pred kriminaliteto, podajanjem okuženih igel in tako naprej. Programi v šestih centrih, v katerih so se zdravih mladostniki, so bili visokopražni, matere in očetje so bili v načelu bolj zdravi. Če pa bi zajeh ‘črno luknjo’, o kateri pravzaprav zelo malo ali nič ne vemo, je vprašanje, kaj bi razkrila raziskava.” Vsi tisti starši, ki se še vedno bojijo krvavega madeža otroka odvisnika in ki so zaradi tega hote ah nehote otroku obrnili hrbet, so s tem problem le še poglobili. Odvisnik, ki se ne more opreti na najbhžje, se vrti v začaranem krogu psihosocialnih pritiskov, ki so ga potisnile v drug začaran krog, nenehne potrebe po novem odmerku droge. Dokler si starš ne bo priznal “Moj otrok je odvisnik!”, se zavedal, kaj to pomeni in se soočil z otrokovo borbo, ki je hkrati tudi njegova, do takrat odvajanje od drog ne bo uspešno. Medtem ko je vključitev vsaj enega družinskega člana pogoj za zdravljenje alkoholika, pri mladih, ki se zdravijo odvisnosti od mamil, sodelovanje staršev ni pogoj. Kar pomeni, da si starši lahko mirno operejo roke, otroka pošljejo v eno od ustanov, kjer ga navidez ozdravijo smrtonosne navade oziroma potrebe. A gre le za detoksizacijo, začasno očiščenje organizma, odvisnik pa je ostal, ostali so vzroki, zaradi katerih je mladostnik prvič premagal strah in si zabodel iglo v žilo. Mladi se po zdravljenju, kohkor uspešno že je, vrnejo v svoje staro “gnezdo”, iz katerega so pred tem po malem uhajali, potem pa tudi odšli v svet droge. Tako zdravljenje postane zgolj vmesna postaja, počitek in premor pred novim pobegom in zdrsom v droge. Odvajanje mladostnika od drog ne pomeni spreminjati le njega in njegove poglede na svet, življenje, vrednote, to hkrati pomeni spreminjati tudi sebe, starša. Kar je najtežje. Priznati, da si naredil napako, da si posredno morda kriv otrokove nesreče. Da je življenje, ki ga živiš, morda samo maska, skupek nezavednih rutin, s katerimi prekrivaš svojo nezadovoljstvo, pomanjkanje pristnih doživetij, zatrte želje. Da se moraš ozavestiti tudi sam in da te čaka trdo delo na sebi. Vsak človek je odsev sveta, v katerem živi, in otroci so odsev družine, predvsem staršev. Kar velja za vse. Tudi če vaš otrok ni odvisnik, se je potrebno vprašati, ah delate dovolj dobro, da to ne bo postal. Sebastjan Kopušar Občina Žalec je v septembru pripravila okroglo mizo o rezultatih dela na področju sociale, zdravstva, šolstva in športa. Okrogla miza, o kateri smo že poročali, je bila organizirana prvič, odslej pa naj bi bila tako kot za področje okolja in prostora vsako leto. Na njej je bilo sprejetih kar nekaj stališč in pobud, med njimi ta, da je potrebno organizirati in izvesti tudi programe za starše, za pomoč pri vzgoji otrok. Ostala stališča in pobude pa so: V Utripu naj se objavi telefonska številka podjetja, ki se ukvarja z varovanjem, kamor lahko občani sporočijo moteče zadrževanje mladine in drugih na otroških igriščih (objavljamo jo na strani 2). Za področje osnovnošolskega izobraževanja, športa in druge se pripravijo samostojne okrogle mize kot podlaga za izdelavo strategij na posameznih področjih. Šole morajo uskladiti delo v trikotniku: otroci - starši - šola. Razmisliti bi bilo potrebno o sprejemu oziroma zahvali najbolj uspešnim pedagoškim delavcem. Na občini naj se oblikuje sklad za podeljevanje štipendij uspešnim študentom. Srednješolski mladini je potrebno ponuditi možnost preživljanja prostega časa. Udeleženci okrogle mize pozivajo državo, da naj določi uporabo slovenskega jezika in izrine tujke iz vsakdanje rabe (TV, šport, trgovine, lokah). Zavod za kulturo in Zveza kulturnih organizacij naj sodelujeta pri snovanju kulturnega življenja v občini, predstave naj bodo organizirane tudi iz programa kulturnih društev. V knjižnicah naj se poveča knjižni fond. K. R. GEODETSKE STORITVE PARCELACIJE UREDITVE MEJ OBNOVE MEJ VRIS OBJEKTOV ETAŽNI NAČRTI ZAKOLIČBE OBJEKTOV POSNETKI ZA LOKACIJE KATASTER KOM. NAPRAV MERITVE ZA PROJEKTIVO INŽENIRSKA GEODEZIJA GPS MERITVE : j mu ŠLANDROV TRG 20, ŽALEC, TEL. 03/71 20 200, FAX: 03/71 20 220 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV ! KITEK Anton, s. p., Kasaze 107/g, Petrovče Tel.: 03/714 01 16, GSM: 041 632 660, 041 767 862, 031 632 660 HITRO POPRAVILA: - pralnih strojev • štedilnikov - sušilnih strojev - zamrzovalnikov KAKOVOSTNO * V NUJNIH PRIMERIH TAKOJ TOPLOTNE ČRPALKE CELOUtfNO SEGBEVMfi* VOB£ SAMO 25.000 Sit d.o.o. termolehnikd kronovšek Orla vas 27/a, 3314 Braslovče Telefon: 03/700 16 20, GSM: 041/605 951 - popust velja od 1. decembra 2001 do 1. marca 2002 - kupci lahko kandidirajo za subvencijo v letu 2002 (70.000 SIT) november2001 Osrednje teme DNEVNI CENTER ŽELVA Naj bo tudi december varen mesec Dnevni center za mladostnike, ki uživajo drogo, in njihove svojce je začel delovati že pred skoraj dvema letoma. Takrat še v prostorih Centra za socialno delo, letos marca pa se je preselil v nekdanjo “notarsko hišo”. Dnevni center deluje po konceptu t. i. “nizkopražnih programov” oziroma programov za preprečevanje škode. Gre za najnujnejšo pomoč odvisnikom in pripravo na kasnejše zdravljenje, tako da popolna abstinenca ni nujen pogoj za vključitev v delo centra. Center mladostnikom, ki uživajo nedovoljene droge, nudi varen prostor, kamor se lahko umaknejo z ulice, hkrati pa jim ob strokovni pomoči daje možnost, da o svojih stiskah govorijo, saj jih sprejemajo V Žalcu že tretje leto deluje tudi dnevni center Eureka za ljudi s težavami v duševnem zdravju. Nastal je februarja 1998 na pobudo samopo-močne skupine ljudi, ki imajo psihiatrično izkušnjo, ob finančni pomoči občine pa ga je organiziral Center za socialno delo. S centrom je bila tej skupini ljudi prvič dana možnost, da se na drugačen način vključijo v zunanje okolje in tako zmanjšajo svojo osamljenost in presežejo stigmatizacijo. V Eureki vse dni skrbijo za njihovo čim kvalitetnejšo izrabo prostega brez obsojanja in predsodkov. V Želvi lahko dobijo topel obrok (ki ga tudi sami pripravijo), kreativno preživljajo prosti čas (družabne igre, šport, delavnice...) in sodelujejo pri dnevnih opravilih. Hkrati se seznanijo z različnimi možnostmi zdravljenja ter sodelovanja pri urejanju različnih oblik psihosocialne rehabilitacije. V centru sodelujejo z vsemi institucijami, ki lahko odvisniku in njegovim svojcem pomagajo v obdobju odvajanja od drog (v sodelovanju z zdravnikom). V sodelovanju z Društvom Srečanje (njegovi predstavniki Matej, Zlatko in Toni so zaključili program zdravljenja v Skupnosti Srečanje) pripravljajo srečanja za svojce, na katerih jim svetujejo, jih tolažijo in časa, hkrati pa jim nudijo podporo pri reševanju psihosocialnih težav, občutja zapostavljenosti in manjvrednosti. Uporabniki Eureke aktivno sodelujejo pri vseh dnevnih opravilih, si pridobivajo in izmenjujejo izkušnje, razvijajo drugačne odnose, kot so jih poznali pred obiskom centra, ter na ta način lažje obvladujejo svoje težave in bolezni, hkrati pa si povečujejo zmožnost za reševanje stisk, ki jih prinaša življenje z duševno boleznijo. Vse dejavnosti dnevnega centra so posvečene krepitvi samostojnosti in jim skušajo pomagati. Bistveni cilj dejavnosti v Želvi je dati posamezniku možnost, da v vsakem trenutku izbere pomoč, spodbuja njegovo socialno vključenost ter krepki njegovo voljo in moč. Dnevni center Želva je odprt vsak dan od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure (Levstikova 15, Žalec). Skupinska srečanja svojcev tistih, ki imajo težave z uživanjem drog, so vsak petek ob 19-uri. Informacije: Dnevni center Želva: 03/710 35 23 Društvo Srečanje: 031 609 466 (Matej) 040 255 513 (Zlatko) neodvisnosti uporabnikov ter izboljšanju njihovega življenja. Dolgoročni cilj Eureke je naučiti posameznike, da bodo kar v največji meri razvili in uporabili svoje zmožnosti ter živeli kar najboljše življenje s pozitivno samopodobo in samospoštovanjem. Eureka je odprta od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure (Levstikova 15 v Žalcu). Informacije: CSD: 03/713 12 50 (Živa Zidanšek); Eureka: 03/710 35 23(Natalija Zupančič) Koledarsko smo že v zimskem času, ko zima tudi v nižinah kaže svojo nepredvidljivost Je pa to tudi čas, ko se bomo vsi skupaj počasi začeli pripravljati na zaključek leta 2001 in ugotavljati, ali smo bili v letu, ki mineva, uspešni ab ne. Jia Policijski postaji Žalec ugotavljamo, da se varnostne razmere niso poslabšale. Na nekaterih področjih se je število varnostnih dogodkov in posledic povečalo, na nekaterih pa zmanjšalo. Prav zaradi tega ugotavljamo, da je stanje varnosti na območju Pobcijske postaje Žalec ugodno. Da bi ohranili sorazmerno ugodno stanje varnosti na našem območju, dovolite, da vam predstavimo okoliščine, ki so konec lanskega leta, pa tudi leto prej, vplivale na varnostne razmere v mesecu decembru na vseh področjih vsakdanjega življenja Ob tem velja poudariti, da lahko na varnostne razmere v veliki meri vplivajo s svojimi ravnanji občani sami. Za december je značilno, da se začnejo božične in novoletne počitnice, prav tako pa se marsikdo odpravi na počitnice na smučišča ah v obmorske kraje. Vse te okoliščine vplivajo na vsakdanjo varnost. Policisti ugotavljamo, da se v decembru poveča število kaznivih dejanj, predvsem tatvin in vlomov. Gre predvsem za tatvine iz odklenjenih vozil, tatvine torbic in denarnic, ki jih ljudje puščajo na pultih, in za druge priložnostne tatvine, ko storilci izkoriščajo nepazljivost ljudi. Za vlome v vozila se storilci odločajo predvsem takrat, ko v njih vidijo denarnice, torbice, mobilne telefone in vrednejše stvari, ki jih ljudje pred tem kupijo (nakupi za lastne potrebe ah darila). Vlomilci izkoriščajo tudi slabo zaprta vrata in okna vozil, saj jim omogoča lažji pristop v notranjost vozila. Glede vlomov v objekte je značilno, da so vlomilci vedno bolj predrzni in spretni, saj izkoristijo vsako odsotnost ljudi od doma, čeprav imamo primere, ko so bili oškodovanci v času vloma doma, vsekakor pa izkoriščajo nižje dostope, in sicer okna in vrata. Najučinkovitejša zaščita objekta so nameščene signalno-vamostne naprave, fizične ovire (torinske zaščite) in osvetlitev okohce s senzorskimi svetih. V objektih storilci iščejo predvsem zlatnino, denar, dokumente in druge vrednejše predmete. Če zberemo vse okohščine, ki jih storilci izkoriščajo, lahko ugotovimo, da za njihovo odpravo lahko naredimo največ sami s samozaščitnim in premišljenim ravna- njem. Naj nas predpraznična in praznična vročica ne zavedeta v takšni meri, da bomo storilcu pustili, da bo na lahek način prišel do svojega plena. Dejstvo je, da kaznivih dejanj ni mogoče preprečiti, lahko pa jih zmanjšamo. Zelo pomembno področje v tem času je varnost prometa. Že sam zimski čas in nevarnosti, ki so za voznike in tudi ostale udeležence v prometu, predvsem pešce, zahtevne in spreminjajoče se okohščine. Najpogostejši vzroki za prometne nesreče v tem času so neprilagojena hitrost glede na razmere na cestah, izsiljevanje prednosti, nepravilni premiki z vozilom in vožnja pod vplivom alkohola. Največ lahko za varnost prometa naredijo udeleženci sami. Če pogledamo vzroke, ugotovimo, da so povezani s pomanjkanjem časa in nestrpnostjo. Zaradi tega svetujemo vsem voznikom, da se na pot odpravijo pravočasno, saj bo v tem času prometa na cestah bistveno več. Zamujenega časa nikakor ne nadomeščajte s hitro vožnjo. Prav zaradi povečanja prometa je potrebno na križiščih in v mestnih središčih večkrat počakati dalj časa kot običajno. Zato bodite strpni in si za nakupe ah potovanja vzemite čas. Posebna kategorija so vozniki, ki vozijo pod vplivom alkohola. Pri teh ne gre za neučakanost ah neprevidnost, ampak za zavestno kršenje zakonskih norm in zavestnega povzročanja nevarnosti ne le zase, temveč predvsem za druge udeležence v prometu. Prav posebno pozornost bi ob tem namenil pešcem kot udeležencem v cestnem prometu. Ker bodo konec leta tudi počitnice, bo na cestah več otrok kot sicer, zato morajo biti vozniki še posebej pozorni nanje. Noči so daljše, vidljivost pa zaradi vremenskih razmer slabša. Prav zaradi tega so pešci še manj vidni in bolj izpostavljeni nevarnostim. Pešci naj se zato oblačijo v svetlejša oblačila, imajo na izpostavljenih dehh oblačil odsevne trakove in naj uporabljajo odsevnike (kresničke). V decembru je uidi več kršitev javnega reda in mira Ker je v tem času več javnih in gostilniških prireditev, poslovnih in drugih zaključkov, kjer se kontrolirano (ah pa tudi ne) pijejo zmerne ah velike količine alkoholnih pijač, prihaja do več kršitev in pretepov predvsem v gostinskih lokalih. Poleg teh so zelo pogosta kazniva dejanja razhčnih telesnih poškodb in ogrožanj varnosti, prav tako pa tatvin, saj storilci izkoriščajo stanje posameznikov in jim kradejo denarnice, mobilne telefone in nenazadnje tudi avtomobile. Kršitve, ki so prav tako zelo moteče in značilne za to obdobje, so kršitve s pirotehničnimi sredstvi. Te so v gosto naseljenih krajih še bolj moteče in včasih tudi nevarne. Značilno je, da so storilci tovrstnih kršitev predvsem mladoletniki in celo otroci. Zaradi vseh teh ugotovitev svetujemo vsem ljudem, da so pri pitju alkoholnih pijač zmerni. V kolikor bodo kasneje udeleženi v cestnem prometu, naj se pitju opojnih pijač odrečejo. Ob tem bi svetoval vsem, ki se alkoholu ne bodo odrekli, da jih do doma odpelje znanec ah prijatelj, ki ni pil alkohola in bo s tem pot do doma varnejša. Nenazadnje pa je na območju Savinjske doline taksi služba tako zastopana, da lahko opravi varno marsikateri prevoz do doma. Glede pirotehničnih sredstev pa vsem svetujemo, da so pri njihovi uporabi zmerni in upoštevajo, da imajo sosedje pravico do miru Uidi med prazniki. Posebno opozorilo velja staršem mladoletnikov in otrok, da se z njimi pogovorijo o vami uporabi teh sredstev, saj niso tako nedolžna in vama, kot jih predstavljajo prodajalci. Za zagotavljanje varnosti ljudi na našem območju bomo policisti naše pobcijske postaje v tem času pogosteje izvajali opazovalno službo na vseh mestih, kjer bo prišlo do kaznivih dejanj ali kršitev javnega reda in mira. Prav zaradi pravice vseh ljudi, da živijo varno, bomo zoper kršitelje dosledno ukrepali. Prav tako bomo pogosteje izvajali nadzor gostinskih lokalov in ugotavljali predvsem kršitve točenja alkohola že vinjenim osebam in kršitve, povezane z neupoštevanjem odpiralnih časov. Tovrstni nadzor bomo opravljah tudi na vseh drugih javnih krajih, predvsem pa tam, kjer se bo zbiralo večje število ljudi. Za zagotavljanje varnosti udeležencem v cestnem prometu bomo ves december izvajali nadzor hitrosti z laserskim merilnikom hitrosti in radarjem Multanova, saj želimo v tem času umiriti promet na vseh cestah. Dosledno bomo preverjali psihofizično stanje voznikov in ugotavljali voznike, ki vozijo pod vplivom alkohola. Še vedno pa bomo prav posebno pozornost namenih kršitvam pešcev, ki bodo po neosvetljenih delih cest hodili brez odsevnih teles in vozišča prečkali izven označenih prehodov za pešce. Na kratko smo povzeli ugotovitve preteklih let in predstavih nekaj samozaščitnih ukrepov in ravnanj, ki nedvomno pozitivno vplivajo na večjo varnost vseh ljudi. Zavedamo se, da vseh negativnih ravnanj oziroma dejanj ni mogoče preprečiti. S skupnim sodelovanjem in premišljenimi ravnanji pa lahko te pojave zmanjšamo in omilimo posledice. Policisti bomo izvedb vse ukrepe za zagotavljanje čim večje varnosti, saj želimo, da živite varno. Beno Balažič, komandir PP Žalec DNEVNI CENTER EUREKA ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA Kaj je odvisnost oziroma zasvojenost? V novembru bolj kot druge mesece v letu govorimo o odvisnosti - zasvojenosti in to zaradi tedna boja proti odvisnosti. Ljudje imamo različne razvade in navade, brez katerih si težko zamišljamo svoje življenje. Nekdo ne more začeti dneva brez kave, drugi brez cigarete ali šilčka žganja. V takšnem primeru že lahko govorimo o odvisnosti, vendar dokler to nikogar ne moti in ni negativnih posledic za družino in okolje, je to res bolj razvada. Žal pa vemo, da zlasti alkohol botruje številnim družinskim tragedijam. Zadnjih nekaj let se temu pridružujejo mamila, ki so močno preplavila tudi Slovenijo. Najbolj žalostno je, da se starostna meja uživalcev niža, saj je droga prisotna že v osnovnošolskih klopeh. V tokratni anketi sprašujemo, kaj je odvisnost, kaj je vzrok za vse večje uživanje alkohola in mamil in ali imajo tudi sami kakšne razvade. Bogdan Kučar: “Odvisnosti je več vrst. Najbolj pereči sta odvisnosti od alkohola in drog. Alkohol je v življenju človeka prisoten že tisočletja in je poleg kajenja najbolj znana negativna razvada človeka. Kajenje škodi predvsem posamezniku oziroma njegovemu zdravju, alkohol pa je poleg tega še velik sovražnik družin in harmonije življenja. Posebno poglav- je predstavljajo mamila. Kako zaustaviti to “kugo” našega časa, je težko povedati, saj se s tem ukvarjajo tako-rekoč vse nacije na svetu. Zlagal bi se, če bi rekel, da nisem tudi sam neke vrste odvisnik, rad kaj “športno” popijem in tudi eno do dve kavici spijem na dan.” Mojca Kidrič: “Kajenje, alkohol in droge so najbolj poznane oblike odvisnosti, največje zlo človeštva pa so alkohol in mamila. Poznamo še druge razvade in navade, ki so, če se jih držimo kot pijanec plota, neka vrsta odvisnosti. Kajenje in pitje kave sta v primerjavi z mamili in alkoholom povsem nedolžni obliki odvisnosti. Če izločim še ti dve razvadi, je pitje kave, vsaj za okolje in tudi za zdravje, bistveno bolj sprejemljiva oblika odvisnosti. Sama sicer kdaj prižgem kakšno cigareto, vendar lahko dan preživim tudi brez nje. Če bi rekla, da sem od česa odvisna, bi najbrž to veljalo za televizijo in nadaljevanke.” Janko Veligovšek: “Odvisnosti je veliko. Tisti, ki je obseden od dela, je deloholik, drugi, ki ne more brez čokolade, je čokoholik in tako naprej. Seveda pa kadar govorimo o odvisnosti, mislimo predvsem na cigarete, alkohol in v zadnjem času na mamila. Zlasti slednja so postala rak rana človeštva, ki jim pripisujemo še krivdo za AIDS - kugo 20. oziroma 21. stoletja. In vse je še toliko bolj tragično, ker v omamo z marnih, v beg iz vsakdanjih problemov in resničnosti drvi mlada generacija, ki bi morala biti naša bodočnost in garancija za nadaljni obstoj naroda. Kje so meje tega zla, če sploh so, pa je težko reči. Zase mislim, da nisem odvisen od ničesar; ne kadim, čeprav včasih v družbi kaj spijem, to pa je tudi vse.” Mateja Plavšič: “Ljudje so odvisni od cigaret, alkohola, mamil in drugih manj škodljivih razvad, ki so sestavni del življenja. Sama nisem odvisna od ničesar, razen morda od televizije, kar tudi ni dobro, saj bi bilo zagotovo bolje, da bi šla na sprehod v naravo. Je pa že kar grozljivo, ko vidim, koliko mojih vrstnikov se vdaja raznim negativnim razvadam, za katere se odločajo predvsem iz radovednosti. Nekateri se sicer spametujejo, drugi pa se navdušijo in to, kljub temu da vedo, da to ni dobro in še manj zdravo. Mojim sovrstnikom in vsem drugim bi svetovala, naj se na daleč izogibajo prekomernemu uživanju alkohola in stika z drogami.” Terezija Klinar: “Odvisnost? Kaj mislite s tem? Aha, gre torej za kajenje, alkolhol, mamila, “kofeta-nje”... Ja, ja to so grde reči. Včasih ni bilo mamil, je pa alkohol botroval družinskim in drugim tragedijam. Tildi danes je tako, je pa žalostno, ker se z alkoholom opijajo že otroci. Pri poročilih na radiu in na televiziji večkrat poročajo o primerih, ko je zaradi alkohola ah mamil ugasnilo mlado življenje. Ne vem, kaj je z mladimi, da tako zapravljajo svoja življenja, ko pa je toliko možnosti za lepše in bolj polno preživljanje prostega časa. Kam bo to pripeljalo naš narod, si ne znam predstavljati. Mislim pa, da je veliko kriva naša družba, ki ne skrbi dovolj za mlade, čeprav se običajno vse skupaj začne že v družini.” Pavla Kline: “Mislim, da ni hujše odvisnosti, kot je odvisnosti • k r- m ^ro8' Droge so * ' mL zlo našega časa, so kot Damoklejev meč, ki visi nad človeštvom. Težko bi našla pravi odgovor, zakaj mladi tako množično posegajo po tej omami, ki jo je v takšni ah drugačni obliki mogoče dobiti že za vsakim vogalom. Vzroke za to bi lahko iskali v prezaposlenosti staršev, ki nimajo časa za svoje otroke in so zato prepuščeni uhci. Ob tem hote ah nehote zaidejo v slabo družbo, ki se utaplja v pijači in mamilih. Povratek iz tega je težak, pa tudi veliko stane. Vsekakor je bolje preprečevati kot zdraviti, saj mnogi kljub zdravljenju znova stopijo na staro pot in ves trud je zaman. Premislite, je pa le bolje biti zdrav in živ.” Jože Cestnik: “Ja, odvisnosti je skoraj tohko, kohkor je ljudi. Vsak ima vsaj nekaj, brez česar ne more živeti. Seveda pa je najbolj boleča in družbeno najbolj škodljiva odvisnost - odvisnost od alkohola in mamil. Sam kadim in vem, da sem zasvojen s tobakom. Že nekajkrat sem poskušal prenehati s tem, pa ni šlo. Kakšen teden sem že zdržal, potem pa znova prižgal. Najbrž bom nehal šele takrat, ko mi bo šlo za nohte, kot radi pravimo, ko bo to nujno zaradi zdravja. Če je že pri cigaretah tako, kako je šele pri drogah, ki zmanjšujejo razsodnost in možnost vedenja, kaj je prav in kaj ne. Podobno je tudi z alkoholom, saj v pijanosti človek naredi marsikaj, kar trezen najbrž ne bi nikoh.” Jožica Sever: “Na prvem mestu so mamila in alkohol in pri uživalcih prepovedanih drog je običajno oboje skupaj. Odvisniki so tako mladi kot tudi starejši in skrb vzbujajoče je, da je vedno več osnovnošolcev. Starši vse premalo časa in pozornosti posvečajo otrokom. Mnogi so prepuščeni sami sebi in cestì in počno, kar se jim zljubi. Nekateri koristno izrabijo čas za razne športne in kulturne aktivnosti, drugi pa najdejo zadovoljstvo v popivanju, kajenju in drogah. Zagotovo bi bilo drugače, če bi zmogh svojo energijo usmeriti v pravo smer. Potem tudi problem drog ne bi bil tako v nebo vpijoč. Sprašujete me, če sem od česa odvisna? Od kave zagotovo, vendar samo eno do dve skodelici na dan.” Jože Majer: “Pravzaprav sem neke vrste odvisnik, saj, kot vidite, kadim, čeprav je to bolj razvada in ne tohko potreba, ker lahko dan pre- živim tudi brez cigarete. Včasih mine dan, ko ne prižgem nobene cigarete, sem pa nekajkrat že prekinil, enkrat celo leto in pol, in lahko preneham, kadar koh se odločim. Tudi kavo pijem, saj je cigareta ob pitju kave še bolj mamljiva. Prav tako pa nisem imun za kakšno dobro pijačo. Lahko pa brez posebnih težav zdržim brez vsega naštetega in prepričan sem, da nisem pravi odvisnik, ki se kar trese, če ne dobi svoje doze. Odvisnost se tretira kot bolezen, ki nas davkoplačevalce mnogo stane, zato bi morah v državi več narediti na preventivi. Mladim bi morah zagotoviti delo in jim dati možnost, da svojo energijo potrošijo za svoje in skupno dobro.” Ana Bedek: “Ljudje smo odvisni Bali zasvojeni, kot pravimo, z marsičem. Nekateri so strastni ribiči, lovci, gobarji, drugi strastni kadilci, tretji pivci in tako vse naprej do mamil, ki so poleg alkohola najhujša oblika zasvojenosti. Imam dva majhna otroka in me je že sedaj strah časa, ko bosta v najstniških letih, saj ne manjka pasti, v katere se lahko ujameta. Starši želimo otrokom najboljše, vendar včasih to ni dovolj. Okolje in družba sta lahko v nekem trenutku več vredna kot starševska ljubezen in korak v negativno smer je lahko zelo kratek. Problematika drog je tako velika, da bi ji morah posvečati bistveno več pozornosti. O sebi bi težko rekla, kohko sem zasvojena s pitjem kave, vendar imam občutek, če je ne spijem, da mi nekaj manjka.” D. N. november2001 Podjetništvo Žana in Mercator prenovila supermarket Na osnovi protokola o dolgoročnem poslovnem sodelovanju s poslovnim sistemom Mercator in pogodbe o franši-zingu je Trgovska družba Žana d.d. Žalec vsebinsko in programsko prenovila in razširila samopostrežbo Žana po Mercatorjevih standardih. Samopostrežba, ki meri 1000 kvadratnih metrov, je dobila tudi novo ime: supermarket Mercator v blagovnici Žana. V soboto dopoldne so jo odprli župan občine Žalec Lojze Posedel, predsednik uprave poslovnega sistema Mercator, d.d., Zoran Jankovič in direktor Trgovske družbe Žana Dolfe Naraks. Prenova je bila končana v treh tednih, njena vrednost pa je 130 milijonov tolarjev. Razširjena ponudba bo usmerjena k zahtevam sodobnega potrošnika, kot je povedal Dolfe Naraks, pa bo vključevala vse Mercatorjeve dolgoročne projekte pospeševanja prodaje (trajno nizke cene, trgovska znamka Mercator, Slovenska košarica), cenovno ugodno akcijsko ponudbo ter akciji Dobavitelj se predstavi in Sedem cen za sedem dni. Novost v ponudbi supermarketa je tudi peka mesa in kruha. Novost je tudi ta, da je dosedanjo Žanino kartico zamenjala kartica Mercator Pika, pravzaprav dve kartici, modra gotovinska in zelena plačilna. Poleg tega je že spremenjen Zoran Jankovič in Dolfe Naraks predajata bon za 1.000.000 SIT vodji centra Želva Nataliji Zupančič tudi delovni čas, supermarket bo od ponedeljka do petka odprt od 7.30 do 20. ure, ob sobotah od 7. do 17., ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Ob odprtju supermarketa sta poleg direktorja Dolfa Naraksa spregovorila tudi predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič, ki je med drugim povedal, da koncern Mercator zdaj zaposluje že 14.000 ljudi. Izrazil je veselje, da se je direktor Žane po treh letih odločil in za strateškega partnerja izbral Mercator. Pohvalil je tudi zaposlene v Žani, še posebej tiste, ki so tej družbi zvesti že 25 let. Potrošnikom pa je priporočil: “Veliko zapravljajte pri nas, tu boste privarčevali.” Lojze Posedel je v znak dobrodošlice Mercatorju v Savinjski dolini izročil posebno polnjenje žalskega piva, ki so ga zvarili v žalskem Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, 25 litrov piva pa je podaril tudi zaposlenim v Žani. Zoran Jankovič in Dolfe Naraks pa sta ob tej priložnosti podarila bon v vrednosti milijon tolarjev dnevnima centroma Želva in Eureka. Sprejela ga je Natalija Zupančič. Zabavni program z nagradnimi igrami se je nato nadaljeval še dolgo, zbrane pa sta med drugim zabavala Alfi Nipič in Andrej Šifrer. Investicij za Žano, ki je zdaj v večinski lasti Mercatorja, pa s tem še ni konec. Načrtujejo še prenovo prve in druge etaže žalske blagovnice, spomladi prihodnje leto pa naj bi se pričela že dalj časa načrtovana obnova Prodajnega centra Levec, v katerem bodo uredili hipermarket. Trgovska družba Žana ima 123 zaposlenih, po besedah direktorja pa bo vsaj še dve leti samostojna pravna oseba. K. R., foto: T. T. Dolfe Naraks (levo), Lojze Posedel in Zoran Jankovič so odprli supermarket V Pohištveni industriji Garant d. d. na Polzeli se zavedajo, da je za doseganje boljših poslovnih rezultatov potrebno izpolniti vrsto pogojev, med katerimi je povečana storilnost bistvenega pomena. Zato je potrebno neprestano modernizirati proizvodnjo in ustvariti tudi druge pogoje za njeno racionalizacijo. V tem času gradijo dve skladiščni hali. V skladišču za gotove izdelke bo prostor za večje serije proizvodov in polproizvodov in nov, računalniško vodeni stroj za razrez ivemih plošč. Ob bistveno večji kapaciteti stroja za razrez ivemih plošč bo manjša tako fizična kot številčna obremenitev delavcev, ki bodo lahko opravljah druga zahtevnejša, a fizično lažja dela. Za vključitev novega stroja v proizvodnjo so morah urediti energetiko, zaradi požarne varnosti pa še 2 km zunanjega in notranjega hidrantnega omrežja. Skupna predračunska vrednost 3500 kvadratnih metrov hal z vsem ostalim znaša nekaj manj kot 400 milijonov tolarjev, z deli pa bodo končali do konca letošnjega leta. T. Tavčar Del ene od dveh novih hal vpotelskem Garantu Novi hali in stroj Sadike tudi v Belgijo in Nemčijo Peč za tolar Na Sadjarstvu Mirosan v Kasazah pri Petrovčah ne pridelujejo samo raznovrstnih kakovostnih jabolk, temveč vzgajajo tudi sadike drugega drevja in grmovnic. Tehnični direktor Vlado Korber je povedal, da so v letošnjem letu pridelali okoli 320 tisoč sadnih sadik. Prevladujejo sadike jablan, predvsem na šibki podlagi, za potrebe intenzivnih sadovnjakov. Ostale sadne vrste so še hruške, breskve, shve, češnje, marelice, višnje, jagodičevje in druge sorte jablan, med njimi nekatere stare. Te sadike so namenjene predvsem ljubiteljskim sadjarjem. Sadike prodajajo v novi prodajalni na sedežu Sadjarstva Mirosan, kjer lahko kupci kupijo tudi zaščitne mreže in sadjarsko orodje ter povprašajo po nasvetih. V teh dneh pripravljajo sadike jablan in hrušk, shv, češenj, višenj, breskev in marelic za izvoz v Belgijo in Nemčijo, kamor bodo izvozih okrog 30 tisoč sadik. Izvoz na zahtevne trge pomeni potrditev kvalitete, ki jo dosegajo pri vzgoji sadik. Mestni plinovodi, d.o.o., so z namenom pridobiti čim več novih uporabnikov in s tem pospešiti prodajo zemeljskega plina v občinah, kjer imajo koncesijo za distribucijo zemeljskega plina ter izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje plinske infrastrukture pripravili promocijsko akcijo Mestni plinovodi in Vaillant peči. Ker je eden izmed razlogov, da se potencialni uporabniki teže odločajo za prehod na uporabo zemeljskega plina zaradi razmeroma visokega stroška začetne investicije, so skupaj z nemškim proizvajalcem plinskih peči Vaillant pripravili posebno ponudbo, po kateri lahko občani kupijo peč po subvencionirani ceni za samo 35.700,00 tolarjev. Tisti, ki so se za nakup odločili v času promocijske akcije do 30. septembra letos, so sodelovali v nagradnem žrebanju. Žrebanje je potekalo 15. oktobra v Kopru ob prisotnosti notarja, izžrebanci pa so plinsko peč prejeli za samo 1 tolar. Z območja občin Žalec, Prebold in Polzela je bilo 20 izžrebancev: Iztok Božiček, Žalec, Ivan Cepuš, Levec, Nikolaj Erdelji, Prebold, Pavlina Glušič, Vrbje, Marija Hudolin, Šempeter, K. M. Žalec, Franc Kartuš, Žalec, Danijel Kisovar, Pongrac, Ana Kupec, Griže, Dušan Lesjak, Levec, M. L, Žalec, Koviljka Oljača, Prebold, Bojan Podvez, Gotovlje, Karmen Strenčan, Žalec, Martin Štorman, s.p., Žalec, T. M., Petrovče, Danica Valant, Griže, Stanislav Vogrinc, Vrbje, Tatjana Zakonjšek, Žalec, Rajko Žohar, Šempeter. Promocijska akcija se nadaljuje, namenjena pa je vsem fizičnim osebam, ki posedujejo nepremičnine v zgoraj omenjenih občinah, še ne uporabljajo zemeljskega plina ter nameravajo pričeti z njegovo uporabo za ogrevanje, kuhanje in ogrevanje sanitarne vode najkasneje do 31. 12. 2001 za obdobje vsaj 8 let ter že imajo narejen priključek za plin ter poravnane finančne obveznosti do Mestnih phnovodov. T. Tavčar EMG d. d. Aškerčeva 4/a, ŽALEC Q)dd Tel.: 03/712-15-00, faks: 03/712-15-66 RAČUNALNIK IBM PC LASERSKI TISKALNIK CD-RW 4-4-32 OD 99.999 SIT OD 39.999 SIT OD 29.999 SIT INJET BARVNI TISKALNIK OD 19.999 SIT APC ZAŠČITE 00 4.250 SIT Iščemo mlade strkovnjake za uvajanje projektov - . . v trgovinah. Prijave na info@mikropis.si Obiščite nas v e-Trgovini: www.mikropis.si Cene so brez davka in veljajo za takojšnje plačilo. AVTO HIŠA DAČA, d.o.o. Migojnice 140, 3302 GRIŽE tel.: 03 / 571 82 22 GSM: 041 629 093 Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka UGODNI BANČNI KREDITI DO 5 LET BREZ POLOGA • PRODAJA VOZIL • PRENOS LASTNIŠTVA • ODKUP VOZIL • MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO • VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI • PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN • KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo Utrip Savinjske doline prejemajo občani občin Žalec, Polzela, Prebold in Vransko še naprej brezplačno, saj zanje izvode odkupijo Občine. Občani občin Braslovče in Tabor pa lahko časopis naročijo po ceni 250,00 SIT za izvod. V enem letu izide enajst številk (julija Utrip ne izide). NAROČILNICA ime in priimek davčna številka naslov____________ Naročam mesečnik Utrip Savinjske doline. Letno naročnino po 2.750,00 SIT bom poravnal-a v dveh obrokih (^) enem obroku po prejemu položnice. podpis november2001 Podjetništvo V decembru proslavili jubilej Društvo managerjcv in strokovnjakov Golding klub Žalec letos praznuje 10-letnico svojega delovanja. Praznovanje jubileja pripravljajo v decembru, ko bo izšla tudi brošura o njihovem delu. Društvo, ki mu v jubilejnem letu predseduje Dolfe Naraks, vsako leto pripravi dve strokovni ekskurziji in dve predavanji s priznanimi strokovnjaki ali politiki. Na zadnje srečanje so povabili dr. Jožeta Mencingerja, rektorja Univerze v Ljubljani, ki je bil pred desetimi led prvi gost društva. K. R., foto: T. T. Alojz Dosier ostaja na čelu Nadzorni svet Tovarne nogavic Polzela, d.d., ki mu predseduje Anton Turnšek, je za predsednika uprave te družbe ponovno imenoval Alojza Došlerja. Imenoval je tudi ostale člane uprave: za področje proizvodnje je odgovoren Brane Srnčnik, za finance Vinko Kišič in za splošne zadeve Franci Ogris. Polzela, d.d., je med največjimi proizvajalci ženskih, moških in otro- ških nogavic v Evropi, kamor izvaža 80 odstotkov svoje proizvodnje. Zaposlenih ima 850 delavcev, značilnost tega podjetja pa je, da veliko vlaga v razvoj in da sta mu na prvem mestu kakovost ter upoštevanje modnih trendov. Doslej se je uspešno postavljalo po robu vsem čerem, ki so že kar nekaj slovenskih tekstilcev pripeljale v prepad. To leto naj bi polzelska družba zaključila brez izgub. T. T. Podružnica za otroško hrano v Celju Danes nihče več ne dvomi, da je za dojenčke najboljša, najbolj zdrava in sploh najbolj koristna hrana materino mleko, in to ne le prvih nekaj dni ali tednov, pač pa čim dlje. Ko pa dojenje ne zadostuje več, imajo tudi slovenski starši zadnja leta veliko možnost izbire že pripravljene otroške hrane. Med najbolj znanimi proizvajalci otroške hrane je podjetje HiPP, ki je v začetku tega leta odprlo podružnico tudi v Celju. Podjetje Hipp je od leta 1992 odprlo že več svojih podjetij in predstavništev v državah srednje in vzhodne Evrope, marca letos tudi proizvodnjo in predstavništvo na Hrvaškem. K odločitvi za ustanovitev HiPP Slovenija - Otroška hrana HiPP, d.o.o., ima sedež v Celju, pred kratkim pa se je preselilo v nove poslovne in skladiščne prostore na Lavi. Zbrane, med katerimi je bil tudi celjski župan Bojan Šrot, je ob odprtju pozdravil in o podružnici spregovoril direktor Bojan Vodopivc, sledila sta govora predstavnika HiPP- a Export KG, Avstrija, mag. Christopha Kaindl-storferja ter enega od solastnikov HiPP-a Stefana Hippa. Nove prostore je blagoslovil celjski opat Marjan Jezernik. Bojan Vodopivc je svojem govoru poudaril, da so slovenski potrošniki blagovno znamko HiPP vzeli za svojo predvsem zaradi bio pridelave, saj smo Slovenci narod, ki da veliko na zdravo prehrano in čisto okolje, v na trgu. “Vendar, če se ozrem nazaj, vam lahko zagotovim, da je bil ves trud poplačan in kar malo neskromno si upam trditi, da je ime HiPP med vodilnimi blagovnimi znamkami, če ne kar vodilna, na področju otroške prehrane v Sloveniji. Začeli smo takorekoč iz nič, sedaj pa se lahko pohvalimo s potniško trgovsko mrežo, ki je razpredena po vsej Sloveniji in izdelana do potankosti. Naši potniki z enako vnemo obiskujejo vse, tudi najmanjše trgovine in lekarne v Sloveniji. Za nas je vsaka stranka enako pomembna, saj vsi naši kupci prejmejo naročeno blago v 24 urah od oddaje naročila,” je med drugim povedal Bojan Vodopivc in se nato še posebej zahvalil vodstvu nekaterih podjetij, ki imajo na svojih OTROŠKA HRANA d.o.o. CELJE OTROŠKA HRANA d.o.o. PORODNIŠNICA LJUBLJANI i.ooo.ooo,- m milijon tolarjev Celje, 25. oktobra 2001 •ORODNIŠNICA MARIBOR I.OOO.OOO,- «SIT milijon tolarjev Stefan Hipp in Bojan Vodopivec sta v imenu podjetja predala ček za 1.000.000 SIT Porodnišnicama Maribor in Ljubljana. podružnice v Sloveniji je pripomoglo dejstvo, da je Hipp s svojo otroško hrano na tem prostoru prisoten že več let, slovenski prostor pa ocenjuje kot zelo perspektiven. Podjetje Želje in zahteve kupcev avtomobilov so vsak dan večje, zadovoljstvo kupcev pa je ključni del poslovne filozofije vsake uspešne organizacije. Tega se zavedajo tudi v Avto Celju d.d., kjer so v začetku tega meseca še razširili svojo dejavnost. Avto Celje je na Ipavčevi 21 v Celju, kjer so že doslej združevali prodajo vozil in servisne storitve, uredil še novi center za avtopnevmatika za katerem živijo naši otroci. Otroška hrana HiPP je na slovenskem trgu prisotna že več kot deset let. Začetki so bili težki in potrebno je bilo vložiti veliko truda za današnjo pozicijo osebna vozila. Center so odprli ob sodelovanju s Savo Tires iz Kranja, v njem pa ponujajo pnevmatike iz Savinega programa, ki jih odlikujejo sodobna oblika, odlične vozne lastnosti ter visoka kakovost izdelave. V Centru avtopnevmatike je zagotovljena hitra in kakovostna premontaža vseh vrst pnevmatik za osebna vozila, skladišče pa zadostuje ne le za zalogo novih pnevmatik, pač pa omogoča tudi hrambo pnevmatik strank. K. R. policah skoraj ves HiPP-ov asortiman. Slovenska podružnica je ustanovi- ..... '«T' "r-«- v PRODAMO stanovanjske hiše, stanovanja, vikende, poslovne prostore in objekte, stavbna zemljišča. Hql, d. o. o., Parižlje 15 BRASLOVČE BIRO ZA CENITVE TER MANAGEMENT NEPREMIČNIN Šlandrov trg 40/11, Žalec 710 0» 60, 041 649 234 (od 8.30 do 9.30) Center za avtopnevmatike Župan občine Celje Bojan Šrot je zaželel direktorju podjetja Otroška hrana Hipp d. o. o. Bojanu Vodopivcu uspešno poslovno pot. la tudi HiPP klub. Člane kluba ves čas obvešča o HiPP-ovih novostih, jih seznanja z BIO filozofijo in pomembnostjo zdrave prehrane. Posebej za njih so začeli izdajati revijo BABY KLUB, v kateri so objavljene zanimive informacije s področja prehrane dojenčkov in majhnih otrok. Ob odprtju novih prostorov HiPP Slovenija - Otroška hrana HiPP, d.o.o., je podjetje Vami hiši v Celju podarilo pakete otroške hrane HiPP, porodnišnicama v Ljubljani in Maribora pa so podarili denarni prispevek, vsaki po milijon tolarjev. Odprtje novih pisarniških in skladiščnih prostorov je bila tudi priložnost za predstavitev matičnega podjetja HiPP, o čemer sta spregovorila vnuk ustanovitelja Stefan Hipp in predstavnik HiPP-a Export KG, Avstrija. Začetki proizvodnje otroške hrane, segajo v leto 1899, podjetje HiPP, ki je tako v Nemčiji kot Avstriji vodilni proizvajalec otroške hrane, pa je leta 1932 ustanovil Georg Hipp. Danes so lastniki njegovi trije sinovi in dva vnuka. Poleg proizvodnje v Pfaffenhofnu v Nemčiji, kjer je zaposlenih približno 800 ljudi, ima proizvodnje še v Gmundnu v Avstriji, Hansagligetu na Madžarskem in od marca leta v Glini na Hrvaškem, kjer je zaposlenih 47. Skupini pripada tudi švicarsko podjetje BIO FAMILIA AG, ki je specializirano za proizvodnjo mueslijev. Leta 1997 je bilo ustanovljeno podjetje HiPP Export KG kot marketinška in prodajna struktura, zadolžena za plasiranje blagovne znamke v Srednji in Vzhodni Evropi ter na Bližnjem, Srednjem in Daljnem Vzhodu. Tržišče Evropske skupnosti pokriva nemško podjetje. HiPP je tako danes prisoten že v skoraj 50 državah. “Ko je moj praded leta 1899 začel s proizvodnjo prvih žitnih kašic, se mu ni niti sanjalo, da bo njegovo podjetje nekega dne zastopano v toli- ko evropskih deželah z lastnimi proizvodnimi obrati in prodajno mrežo. Moj ded, ki je leta 1932 pričel z industrijsko pripravo hrane, je s prijateljstvom z dr. Hansom Miillerjem, ustanoviteljem organskobiološke pridelave, dal podjetju po 2. svetovni vojni pomembno spodbudo. Danes je HiPP svetovno znan proizvajalec bio otroške hrane in preteklo leto nam je mednarodna gospodarska zbornica kot enemu izmed treh evropskih podjetij (po svetu jih je le 12) izročila 1. nagrado za delo, ki je prijazno okolju,” je med drugim povedal Stefan Hipp, ki je v podjetju odgovoren za nakup bio sestavin po vsem svetu. Skupina sodelavcev in zunanje kontrole nadzorujejo dosledno upoštevanje strogih smernic. Obdelovalne površine morajo biti vsaj 400 m oddaljene od prometnih cest, v prsti pa ne sme biti ostankov škropiv. Pogodbeni kmetje uporabljajo nerazkuženo seme, ne uporabljajo sintetičnih sredstev za uničevanje škodljivcev, pri krmljenju živine uporabljajo na kmetiji pridelano krmilo, Uidi pri bio bananah se ne uprabljajo nikakršna kemična sredstva. Seznam ukrepov je dolg in s tem tudi veliki stroški: od pridelave surovin do odpreme končnega proizvoda je potrebnih do 260 kontrol, je še povedal Stefan Hipp. K. R. HiPP0 Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, tel.: 703 30 30; trgovina Žalec 710 23 70; slaščičarna Žalec 710 23 71 ; Pekarna Velenje 587 12 11 ; trgovina Griže 571 80 22; slaščičarna Petrovče 570 79 30; trgovina Ostrožno 547 26 30; trgovina Vrbje 710 31 83. Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. Spoštovani naši zvesti kupci! Čas hitro, kar prehitro teče. Še pred kratkim smo hladili svoja razgreta telesa v bazenih, jezerih, na morju,... sedaj pa posegamo po jopicah, bundah, plaščih in toplih oblačilih. Zima nezadržno trka na vrata in kaže svoje zobe. Da je sneg še vedno bel, nam je pokazala že pred kratkim. Kljub mrazu pa je čas, ki prihaja, eden najbolj prazničnih in veselih dni v letu, saj ne manjka raznih zaključkov in praznovanj, katerih vrhunec je Silvestrovo. Še najbolj se tega časa veselijo otroci, ki se radi predajajo snežnim radostim, hkrati pa je to čas, ko v deželo pridejo kar trije dobrotniki. Že prve dni decembra bo to Miklavž, njemu pa bosta sledila še Božiček in dedek Mraz. Vsi trije se bodo z dobrotami oskrbeli tudi v naših trgovinah, ki bodo v tem času še posebno bogato založene. Pridite tudi Vi in se prepričajte! Vljudno vabljeni! NE POZABITE! ZVESTOBA SE NAGRAJUJE. _________ Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ november2001 Informacije SKLAD ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA ŽALEC V LETE 2001 ZAKIJIČIJE Z DELOM Sklad za razvoj malega gospodarstva Žalec, katerega ustanoviteljice so občine Tabor, Vransko in Žalec, je v letu 2001 razpisal 16. natečaj, ki se je v mesecu oktobru uspešno zaključil. V času od meseca februarja dalje je upravni odbor sklada 14 prosilcem, podjetnikom iz navedenih občin, odobril preko 50 mio SIT posojil, deset prosilcev pa je preko banke že prejelo 32,5 mio SIT posojil. Skupna predračunska vrednost vseh naložb, ki jih načrtujejo podjetniki, ki so zaprosili za investicijska posojila, je preko 150 mio SIT, z njimi pa bodo predvidoma zagotovili kar 20 novih delovnih mest. Z uspešno zaključenim 16. natečajem Sklad za razvoj obrti in podjetništva tudi zaključuje obdobje svojega delovanja pod sedanjim imenom. Nov zakon o javnih skladih namreč narekuje tako zahtevno preoblikovanje sedanjih finančnih skladov v javne sklade, da bi v prihodnje skoraj vsa sredstva ustrezno preoblikovanega sklada lahko porabili za lastno delovanje, ne pa za razvoj podjetništva. Zato so se občine ustanoviteljice v tem letu odločile, da Sklad za razvoj obrti in podjetništva preneha delovati kot samostojni sklad, vso dejavnost in vsa sredstva pa prenese na poseben račun Razvojne agencije Savinja. Podjetniki iz občin Tabor, Vransko in Žalec lahko torej v letu 2002 še naprej pričakujejo pomoč v obliki ugodnejših posojil, ki jih bo razpisala posebna Komisija za razvoj obrti in podjetništva pri Razvojni agenciji Savinja, sestavljena iz predstavnikov ustanoviteljev in Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec! Danica Jezovšek-Korent PODJETNIŠTVO IN RAZVOJ V NOVEMBRU 2001 RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA vas obvešča in priporoča: -JAVNI RAZPISI - Javni razpis Ministrstva za okolje in prostor za zbiranje predlogov za izdelavo programa sofinanciranja izgradnje objektov in naprav obveznih lokalnih javnih služb varstva okolja iz proračuna Republike Slovenije za leti 2002 in 2003 (UL RS št. 86, 2. 11. 2001), na katerem je možno pridobiti nepovratna sredstva na področjih ravnanja s komunalnimi odpadki, izgradnje in sanacije odlagališč, zbiralnic, zbirnih centrov, sortirnic ter objektov in naprav za predelavo odpadkov, čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda, odvajanju komunalnih odpadnih in padavinskih voda, oskrbe s pitno vodo. ROK: Rok za oddajo prijave za leto 2002 jedo 30.11. 2001 do 15. ure. Rok za oddajo prijave za leto 2003 je do 3.12. 2001 do 15. ure. - Javni razpis Zavoda RS za zaposlovanje za izbor programov javnih del v Republiki Sloveniji za obdobje 2002 - 2003 (UL RS št. 86, 2. 11. 2001). Predmet javnega razpisa je izbira programov javnih del za obdobje od 1. 1. 2002 do 31. 12. 2003, ki so namenjeni vzpodbujanju razvoja novih delovnih mest in ohranitvi ah razvoju delovnih sposobnosti brezposelnih oseb in se organizirajo zaradi izvajanja socialnovarstvenih, izobraževalnih, kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov. Predlagatelji vlog: vloge za programe lahko predložijo delodajalci ah druge organizacije za tiste dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička in kadar z dejavnostjo, ki se izvaja v okviru javnih del na trgu, ne povzročajo nelojalne konkurence. ROK: Rok, predložitve 23. 11. 2001 oziroma kasneje do vsakega 5. v.mesecu. Zadnji rok prijave je 5. 11. 2003. Dodatne informacije: Razpisno dokumentacijo je mogoče dvigniti osebno v vložiščih pristojnih Območnih služb Zavoda v času uradnih ur, v vložišču Centralne službe Zavoda vsak dan v času od 10. do 12. ure. Dostopna je tudi na spletnih straneh Zavoda. -Javni razpis Ministrstva za znanost in šport (UL RS št. 82,19. 10. 2001). Predmet javnega razpisa je subvencioniranje nakupov raziskovalne opreme v letih 2002/2003 (Paket 11). Program obsega subvencioniranje nakupov raziskovalne opreme, katerih nabavna vrednost enote na dan javnega razpisa presega 10.000 EURO v tolarski protivrednosti. ROK: Prijava mora prispeti do vključno 11. 12. 2001 do 15. ure. - Javni razpis Ministrstva za zunanje zadeve, Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov in projektov Slovencev v zamejstvu in po svem ter sodelovanja z njimi v lem 2002 (UL RS št. 82, 19. 10. 2001). Namen javnega razpisa je spodbujanje SVETOVANJE PODJETNIKOM NA PODLAGI NAPOTNIC Že pred časom smo napovedali, da PCMG - Pospeševalni center za malo gospodarstvo načrtuje projekt napotnic- “vavčerjev”, ki bi jih podjetniki (delujoča podjetja in potencialni podjetniki) dobili preko mreže lokalnih podjetniških centrov, z njimi pa bi polovico stroška svetovalnih storitev, ki bi jih koristih, krila država. Razvojna agencija Savinja v Žalcu se je med prvimi centri v mreži prijavila na razpis in se Uidi usposobila za izvajanje tovrstnega svetovanja. V projekt se bomo vključili predvidoma že pred koncem tega leta, čeprav so trenutne napovedi glede višine finančnih sredstev, namenjenih podjetnikom, skromnejše, kot smo načrtovali. Trenutno je namreč predvidenih skupno največ 300.000,00 SIT na posameznega vključenega podjetnika v treh letih, kar pa vendarle lahko zagotavlja npr. financiranje kvalitetnega poslovno-investicijskega načrtna in vsaj še kakšno nujno izobraževanje ah nasvet strokovnjaka. Svetovanje po sistemu napotnic je namenjeno vsem ciljnim skupinam podjetnikov: delujočim podjetjem v fazi razvoja, podjetjem v težavah ter vsem potencialnim podjetnikom iz vrst nezaposlenih, zaposlenih, študentov, idr. Vsi podjetniki, ki jih bomo na Razvojni agenciji Savinja na podlagi razgovora uvrstili v “vavčerski” sistem svetovanja, bodo dobili napotnico za sofinanciranje nadaljnjega svetovanja, ki pa jo bodo lahko koristih le pri svetovalcih, uvrščenih na liste svetovalcev pri PCMG. Razvojna agencija Savinja torej: - vabi podjetnike in potencialne podjetnike, da se na našem naslovu seznanijo s sistemom svetovanja, ki jim omogoča vsaj polovično sofinanciranje nasvetov strokovnjakov, - vabi svetovalce-speciahste na posameznih področjih, da se vključijo v “vavčerski'’ sistem svetovanja s tem, da se prijavijo na razpis PCMG in seveda izpolnijo vse razpisne pogoje. Teleli bi, da bi uresničitev “vavčerskega” sistema svetovanja še pred koncem letošnjega ali vsaj na začetku prihodnjega leta pomembno prispevala k razvoju podjetništva v našem okolju. Uidi relativno skromen finančni prispevek države je pomembna pridobitev, če vemo, da so doslej vsi stroški predvsem za specialistično svetovanje bremenili podjetnike, ki so se zato pogosto raje odpovedali prepotrebnim nasvetom. Danica Jezovšek-Korent, Razvojna agencija Savinja dejavnosti, ki omogočajo utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete med slovenskimi rojaki, ki živijo v tujini, njihovo medsebojno povezovanje ter ohranjanje vezi s Slovenijo. ROK Rok za predložitev vlog je 26. november 2001. OSTALE INFORMACIJE - Poslovni prostori; na sedežu naše agencije imate možnost ponudbe in povpraševanja po poslovnih prostorih in obrtnih conah na območju naše doline in širše okolice. - Idejni projekti; pozivamo vse, ki imate razvojno-investicijske načrte, ki bodo prispevali k odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline. - Certifikat kakovosti ISO 9000; vabimo vsa mala in srednja podjetja, ki razmišljate o dvigu kvalitete poslovanja in si želite pridobiti certifikat kakovosti po standardih ISO 9000, da se nam oglasite! - Center za informiranje in poklicno sve- tovanje ČIPS; vsi, ki iščete odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd), ste vsak delovni dan med 9- in 17. uro, ob petkih pa do 14. ure vabljeni na ČIPS - informativno mesto Žalec! - Sklad dela Savinjske regije; podjetja, ki imate težave in ugotavljajo presežke delavcev in podjetja, ki morate svoje zaposlene prekvalificirati ah dodatno izobraziti zaradi spremenjenih potreb trga, sodelujte z našim Skladom dela! VABIMO VAS K SODELOVANJU! Dodatne informacije dobite na naslovu: Razvojna agencija Savinja, Ulica Heroja Staneta 3 v Žalcu, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70 (Danica Jezovšek-Korent) ali preko naših partnerjev UPI-Ljudska univerza Žalec (03/713 35 63, g. Sotošek), PPC Žalec (041/726 546, g. Virant), Turistična zveza Spodnje Savinjske doline (03/713 68 68, g. Kroflič), IZVIR d.o.o. Žalec (03/713 31 00, g. Kač) in drugih. PPC, PODJETNIŠKI INKUBATOR OBČINE ŽALEC Podjetniški inkubator PPC Žalec je eden od projektov Razvojne agencije Savinja. Nahaja se v kompleksu parka Novo Celje. V njem je na razpolago 216 m2 poslovnih prostorov, namenjenih za pisarniško dejavnost. V prvi vrsti je namenjen podjetnikom - začetnikom pri vstopanju v poslovne dejavnosti. Vsem v “podjetniškem inkubatorju”, razen prostorskih pogojev, nudimo tudi pomoč pri urejanju dokumentacije in registraciji ter izdelavi poslovnega načrta. V povezavi z Razvojno agencijo Savinja nudimo brezplačno osnovno podjetniško svetovanje, nasvete o možnostih samozaposlitve, različna specialistična svetovanja za poslovne potrebe. Podjetnikom začetnikom je s strani lokalne skupnosti na začetku podjetniške poti omogočeno, da svoje podjetniške ideje uresničijo na najboljši način, da svoje sile usmerijo na trg in se ne obremenjujejo z vzporednimi stvarmi, ki so sicer nujno potrebne za delovanje vsakega podjetnika. Zato vabimo k sodelovanju vse, ki stopate na pot podjetništva in pri tem potrebujete pomoč v obliki prostora, sodelavcev, znanja in strokovne pomoči. Informacije o delovanju in vključitvi lahko dobite pri PPC Žalec, tel.: 041/ 726 546 (Roman Virant) ali na Razvojni agenciji Savinja, Žalec, tel.: 03 /713 68 60. Mi o govedoreji Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Celje - izpostava Žalec tudi letos organizira zimska predavanja s področja kmetijstva. Včeraj je v sejni sobi večnamenskega doma v Vinski Gori o zamrzovanju živil in jedi predavala profesorica praktičnega pouka srednje gospodinjske šole iz Zreč Barbara Cokan, danes (28. novembra) pa se je ob 10. uri na kmetiji Zvonka Gradišnika v Črnovi začelo predavanje o zimski rezi jablan. Prikaz izvaja mag. Zlatka Gutman Kobal. Prav tako danes ob 10. uri se je v sejni sobi Hmeljarskega doma v Žalcu pričelo predavanje o vodenju evidenc v govedoreji, ki je namenjeno predvsem preprečevanju napak pri izpolnjevanju hlevskih knjig in težav pri prometu z govedom. Predavanje o tem je pripravila ing. Meta Ženko iz Oddelka za selekcijo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje. Kmetijski svetovalci v Žalcu pa še zbirajo tudi prijave za tečaj iz varstva rastlin, ki je po zakonu obvezen za vse, ki uporabljajo fitofarmacevtske pripravke, prav tako pa za tečaja ekološkega kmetovanja in integrirane pridelave vrtnin. K. R. CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql, d. o. o., Parižlje 15 705 03 20, 041 649 234 tel.: 03/ 712-13-60, faks: 03/ 712-13-62, e-mail: sipro.doo@siol.net NAJEMNINE TA STANOVANJA se bodo v mesecu novembru 2001 povečale za 0,19 %. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu novembru 2001 14.714,95 SIT in je 305,71 SIT/m2. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanje 12.662,71 SIT, na Polzeli pa 15.175,92 SIT. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95 in 23/2000. NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se bodo v mesecu novembru 2001 povečale za 0,19 %. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora v občini Žalec znaša 969,69 SIT. Po sklepu kurilnega odbora za centralno kotlovnico v Žalcu se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen kurilnega olja. Povprečna akontacija za toplotno oskrbo za centralno kotlovnico v Žalcu bo v mesecu novembru znašala l6l,40 SIT za m2 ogrevalne površine in se ne bo povečala v primerjavi z mesecem oktobrom. Stroške lahko plačate na naši blagajni, vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno. TELEFONSKE ŠTEVILKE: - CENTRALA 712 13 60 712 13 61 - TAJNIŠTVO 712 13 64 - BLAGAJNA 712 13 76 - TEHNIČNA PISARNA 712 13 72 - (upravniki) 712 13 63 - FAKS 712 13 62 - DIREKOR 712 13 66 - TEHNIČNI DIREKTOR 712 13 71 0.0. SIPRÖ STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 CERTIFIKAT St. 129 ISO 9001 =[QNet= \mFKLKER MARN, s.p. ,AytOè Vransko 18/b Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * *delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * j Od novembra dalj’e imate možnost fotokopiranja in prepisovanja po zelo ugodnih cenah. VUUŠAUSlIiSTV® m avtoNalnioa Jure VELIGOŠEK s.p., GRIŽE 123/c, tel./fax: 03/571 68 20, 041 656 041 PRODAJA IN MONTAŽA VSEH VRST PNEVMATIK, PLATIŠČ IN VERIG r?S0^ VELIKA IZBIRA IN ZALOGA PNEVMATIK sv oSS^u Z333ZZ]ßg>g© MOŽNOST HRAMBE GUM Ugodni plačilni pogoji in popusti ter prodaja na kartice V IN SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GORILCEV DANILO PIKU s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM : 041 709 186 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, • BOJLER J EV, • SUŠILCEV, • MALIH GOSP. APARATOV • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC d.«.«. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/ 612 731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGI.ASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. Politične stranke november2001 Pokojnine, pokojnine... V dnevniku Delo sem v soboto, 17. t. m., zasledil kratko notico o spremembi pokojninskega zakona. Vlada je namreč na dopisni seji sprejela predlog novele o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pokojnine naj bi se v prihodnje usklajevale februarja in septembra (oziroma v naslednjih mesecih, ko bodo za to izpolnjeni pogoji). S to rešitvijo naj bi preprečili, da bi pokojnine zaostajale za rastjo plač, obenem pa je vgrajena varovalka, ki bo v primeru višje rasti cen življenjskih potrebščin ohranjala realno vrednost pokojnin. Morda bo koga zanimalo, zakaj smo predlagali februarsko usklajevanje. V stranki smo namreč ugotovili, da usklajevanje v mesecu februarju zajema tudi decembrske plače prejšnjega leta, ko se plače močno dvigujejo. Naši pobudi je torej vlada prisluhnila. Glede t. i. varovalke, ki jo predvideva sklep vlade, sem prepričan, da bo pri usklajevanju upoštevana rast cen življenjskih stroškov, ker bi sicer lahko prišlo do zmanjšane realne vrednosti pokojnin. In kaj ima pri tem naša stranka DeSUS? Finančni minister mag. Anton Rop nam je namreč na zadnji seji Izvršnega odbora stranke povedal, da ima za tako obravnavo upokojencev in invalidov oz. njihovih pokojnin zasluge izključno naša stranka. Poudaril je še, da sta enkratno izplačilo regresa in zadnja uskladitev pokojnin za 7,2 % izrecna zasluga DeSUS stranke DeSUS. Pa še to: “da bi bila septembrska uskladitev veliko nižja, če upokojenci ne bi imeli svoje stranke, in če le-te ne bi bilo v koaliciji.’' Na splošno je še menil, da je sodelovanje z DeSUS-om konstruktivno, kar med drugim dokazuje tudi to, da so se uspeh dogovoriti o usklajevanju pokojnin in da je opazen napredek pri gradnji domov za starejše. Ob tem je opozoril, da je obetaven tudi projekt gradnje novih domov za starejše na temelju koncesij. Stranki DeSUS in LDS sta kot koalicijski partnerici v prejšnjem mandatu podprli zakon o spremembi zakona o socialni varnosti, ki začne veljati letos. To je namreč velik premik na bolje, zlasti v povezavi s Programom boja proti revščini v Sloveniji, ki sta ga stranki skupaj podprli. Trdil je še, da so se letos povečali transferji v ZPIS, zlasti na račun državnih pokojnin. Zaradi tega bo letos in naslednje leto izravnana bilanca ZPIZ in ne bo presežka. Iz časa Bajukove vlade je ostal dolg 23 milijard SIT, ki bo odplačan s presežki, ki so predvideni do leta 2005. Ko sem prelistaval predlog proračuna Slovenije za leto 2002 do 2005, sem ugotovil, da znaša transfer za pokojnine 16 % od odhodkov državnega proračuna, kar je najpomembnejše, saj se na ta način povečujejo pokojnine enako kot državni proračuni. Rado Rotar Tokrat želim napisati nekaj, kar, žal, do sedaj še ni bilo predmet političnih razprav, je pa še kako pomembno za narodovo identiteto. Izhodišče sem našel ob izidu Slovenskega pravopisa, ki smo ga končno le dobili po štiridesetih letih takšnih ali drugačnih poskusov “delanja” jezika, ob čemer pa so strokovnjaki trdili, da je jezik živ in se razvija. Že prav, nič nimam proti razvoju, moti pa me umetno ustvarjanje jezika kot lingvističnega fenomena, saj vendar ni nekakšen esperanto, ah celo interni samoupravni akt, da bi si smeh izmisliti in plasirati pravila, nato pa po njih “v pesmi in besedi ljudstvu oznanjati”. Slovenski jezik po najnovejših odkritjih sploh ni tako mlad. Pater Ivan Tomažič, po Mateju Boru verjetno najnatančnejši raziskovalec Venetske teorije, v svojih raziskavah ponuja možnost, ki je dokazljiva, da je slovenski jezik poleg grščine in sanskrta, osnova modernim jezikom Evrope. Na prvi pogled zelo drzna trditev kaj kmalu najde podlago v primerjavah in izpeljavah etimologije. Človek je kar presenečen nad dejstvi, ki jih najdemo v njegovi knjigi Slovenci: kdo smo? od kdaj in od kod prihajamo. Knjiga je izšla pri Editions Veneti na Dunaju leta 1999, napisana je v slovenščini in je vsekakor vredna pozornosti. Kar je še posebej moteče v današnjem pogovornem jeziku, so izrazi, ki so vzeti predvsem iz angleščine, pomensko in oblikovno pa naš jezik kvarijo. Kadar poslušam pogovor, podprt z omenjenimi “epiteton omans”, dobim asociacijo na branjevke, ki venomer ponavljajo iste besede, povedo pa nič. Da bi bilo vse skupaj še bolj kritično, pa se takšna oblika govora uporablja tudi v šoh. Celo vehk del učiteljev se izraža z nesmiselnimi in resnično neumnimi stavki. Torej ni razlogov za čudenje o revščini izražanja današnjih šolarjev, dijakov in žal tudi študentov. Morda bo pa le izid SP pripomogel k okrevanju izražanja vsaj prihodnje generacije. Dejstvo, ki je na ravni lokalne politike omenjeno le mestoma, je srednješolski center ah gimnazija, kot naj bi se imenovala. Drži, vsi smo za, saj bomo na ta način razbremenili Velenje in Celje, v Žalcu pa zadržali del dijakov, s čimer je v igri še nekaj pozitivnih podrobnosti. Ostaja le ena sama, samcata težava: za realizacijo ideje je potrebno nekaj storiti. Ni dovolj govorjenje in pisanje, saj verjetno ni nikogar v naši dolini, ki bi temu nasprotoval. Politični kvorum bo torej dosežen. Vendar, gospe in gospodje, ki ste se uspeh postaviti na čelo lokalne oblasti, storite nekaj, da bo voz krenil naprej! Prepričanje socialdemokratov je že od nekdaj bilo, da se sami s sabo ukvarjamo v prostem času, ostalega pa porabimo za ustvarjalno politično in vsakršno delo. SDS Ob letu osorej bomo ravno v največji volilni mrzlici. Lokalni “garnituri” se je izteklo že tri četrtine mandata. Kaj bistvenega ni več pričakovati, pretresljivega pa še marsikaj. Več kot očitno pa je dejstvo, da je potrebno nekaj spremeniti. O glasbeni šoh so ostale le besede, čeprav je več kot nujna. Obilo energije je izgorelo v Zavodu za kulturo, šport in turizem, resnično aktiven pa je le prvi (kot je bil že prej), vse ostalo pa je bolj ah manj utopičen poskus. Šport in turizem sta prej delovala kot društvi, kar bi lahko še naprej, z manj stroški in več uspeha. Za turizem se je usposobilo nekaj lokalnih turističnih vodnikov (iz denarja davkov občanov), ti pa sedaj ob lepih dnevih rekreativno kolesarijo po dolini ah kot pohodniki obiskujejo gostilne med 500m in 1000m nadmorske višine. Takšna je podoba Homo Turisticus in Provincia fluvius Saviniae (da bo izgledalo dovolj učeno), pa čeprav se ukvarjamo s turističnim menujem le do krožnika in kozarca, naprej pa je že veselica. Turizem zanemarjamo tam, kjer se sam ponuja, to pa je že zgodba za neko drugo priložnost. Močna pridobitev se kaže v športu. Dobih bomo tartansko stezo na stadionu. Pohvalno, da, vendar nihče se ne vpraša, ah obstaja tudi vizija dela z atleti. Tisti, ki so nekoč dosegah uspehe v kraljici športa (naj ne vzamejo zlonamerno in naj mi ne zamerijo), danes živijo z njo le še v spominih. Dotaknil se bom še glasbene šole. Že prejšnji župan jo je obljubljal, pri dvakrat večji občini, pa ni šlo. Zdajšnji jo je dal leta 1999 v proračun, leta 2000 se je znašla “pod črto”, kar je pomenilo “če”, v letu 2001 pa je že izpadla. Razumljivo, glasbena šola je najdražja šola, saj so poleg akustičnih zahtev pri gradnji prisotni še dragi instrumenti in oprema. Ostale občine niso pripravljene vlagati v tak projekt, saj je vodstvo matične šole z nespametno politiko širokosrčno nudilo vso logistično podporo oddelku na Polzeli, ki pokriva dobršen del Polzele, Braslovč in nekatere druge kraje, v Žalcu pa smo ostali osamljeni, brez ustreznih prostorov, utesnjeni in predvsem brez jasne perspektive. Temu se reče delo brez vizije, o tem pa bom zapisal katero ob eni prihodnjih priložnosti. Do naslednjič v adventnem času preživite še nekaj lepih dni, ki naj Vam minejo v miru in spoštovanju. Januš Rasieuicz Uspešno zaključena pogajanja o delavski ustavi Minister za delo Vlado Dimovski iz vrst Združene Liste Socialnih Demokratov je uspešno zaključil devet let trajajoče obsežno delo usklajevanja zakona o delovnih razmerjih. Delo, ki ga je začela ministrica Rina Minar, nadaljevala Anton Rop iz vrst LDS in Miha Brejc iz SDS, je bilo zaključeno predvsem in samo zato, ker je imel minister jasna izhodišča napisana v koalicijskem sporazumu. Koalicijski sporazum je temeljil na predvolilnem programu naše stranke, ki je v ospredje postavila socialni konsenz in ustavna načela o socialni državi. Pragmatizem vladne pogajalske skupine na čelu z ministrom se je izognil vsem pastem neoliberalizma, ki je na trenutke ogrožal socialno partnerstvo in uspeh projekta. Evropska socialna listina, ki jo je ratificirala tudi naša vlada, je sindikatom in naši stranki dala dovolj kvalitetnih argumentov za sprejem takšnega besedila zakona, da je naša vlada znova dokazala evropskim komisarjem, da želi biti sodobna in socialno uravnovešena članica evropske družine. Zakon, ki je po skoraj desetletju pripravljen za resno obravnavo, v veliki meri ohranja tisti nivo pravic iz dela, ki odlikuje tudi tiste države, ki so bile Sloveniji vedno za zgled. Vsebuje tako dosežke avstrijske kot francoske zakonodaje in ne more in ne sme zaobiti skandinavskih izkušenj. Na osnovi predloga še naprej ohranjamo dokaj visok nivo socialne pravičnosti. Delavec ni razčlovečen na nivo potrošnega materiala, kar se je s fleksibilnim delovnim razmerjem poizkušalo doseči. Delodajalec bo imel dovolj možnosti, da se znebi slabega delavca, hkrati pa bo imel sindikat dovolj instrumentov, da zaščiti bolnega in poštenega člana pred samovoljo kapitala. Ohranjamo vrednost minulega dela in odškodnino za minulo delo v primeru stečaja ali prisilne poravnave, kakor tudi odpravnino ob odhodu v pokoj. Zelo pomembno bo izvajanje delovnopravne zaščite, ki jo bodo izvajati sindikati na osnovi dogovorjene zakonske regulative, in ta je ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov v zakonu jasno in nedvoumno potrjena. Dogovor je, da se omeji delo za določen čas, brez možnosti veriženja, da se dogovori maksimalna količina dela preko delovnega časa in da malica ostaja sestavni del delavnika, prav tako pa se ohranjajo neke elementarne pravice, kot je regres za letni dopust in malico. Panožnim kolektivnim pogodbam pa bo prepuščeno nadaljnje dogovarjanje, kar pomeni, da bodo določene pravice dostopne samo tistim, ki bodo s članarino prispevati k njihovi realizaciji. Odpuščanje delavcev in delavk, kot ga določa zakon, je kompromis, ki nikogar od partnerjev ne navdušuje, saj je možnost reševanja podjetniških težav z metanjem ljudi na cesto pogojena s številnimi varovalkami, ki so tej zakonodaji dale socialni pečat naše barve. Pravice iz naslova zavarovanja za primer bolezni so ostale praktično neokrnjene, zahvaljujoč vladi, ki je neusklajeni del rešila po predlogu sindikata in delavske zveze. Varstvo žena, mladine in invalidov je primerljivo z vso evropsko zakonodajo. Količina dopusta in način izrabe sta v okvirih sodobne socialdemokratske težnje ohranjanja delovne sposobnosti. Poseben poudarek pa je na nujnosti izobraževanja v toku delovne dobe, kar je bilo poudarjeno s posebno resolucijo na kongresu naše stranke. Združena Lista Socialnih Demokratov je ravno preko uskladitve zakona o delovnih razmerjih dokazala, da zna, zmore in hoče prispevati h kvaliteti življenja v naši državi, pri tem pa v ospredje postavlja človeka in ne zgolj kapital. Zato je prav, da stranki in ministru Vladu Dimovskemu iskreno čestitamo za doseženo in hkrati vložimo vse napore, da parlament zakona ne bo po nepotrebnem spreminjal, tako kot je to počel s pokojninsko zakonodajo. Srečko Čater, ZLSD Žalec Okrogla miza Že v prejšnji številki Utripa smo vam sporočili, da se v mesecu novembru obeta okrogla miza, ki jo pripravlja regijski odbor SLS -SKD za Spodnjo Savinjsko dolino na Gomilskem. Naslov tematskega sklopa je bil ZA ENAKOMEREN RAZVOJ SLOVENIJE. Naš odbor je skupaj z gosti odgovarjal na vprašanja, ki se nehote vsiljujejo našim članom in simpatizerjem, namreč če država z enako pozornostjo skrbi za vse svoje člane ali pa so nekateri zanjo kot pastorke, ki jih obravnava pravljično mačehovsko. Osrednji gost okrogle mize je bil predsednik stranke in minister za kmetijstvo g. Franci But, ki je v uvodnem delu spregovoril o težavah, ki nastopajo zaradi nemogočih zahtev Evropske unije, a se jim ne da izogniti. EU je postavila lastne norme in če hočemo biti del nje, jih moramo spoštovati in upoštevati, drugače pa v tem elitnem klubu nimamo kaj iskati. Res je, da EU ni ravno idealni partner, ki bi pomagal pri ozdravitvi našega kmetijstva, vendar boljšega nimamo, je poudaril g. But. Evropa lahko namreč tudi brez nas izvaja določene aktivnosti, mi pa moramo ob integriranju v evropsko skupnost sprejeti svoj del bremena, nenazadnje tudi nesrečni izbruh BSE. SLS «SKD Slovenska ljudska stranka Drugi gost, ki je udeležencem okrogle mize odgovarjal na vprašanja, je bil g. Vrisk. Ta je v svojem nastopu poudaril, da morajo biti kmetje pripravljeni na vstop v EU, vendar ne za vsako ceno. Razdrobljenost naših kmetij ne daje garancije za kvaliteten pristop, zato vidi možnost konkurenčnosti v obliki združevanja v zadrugah in povezovanja le-teh v organizacijo proizvajalcev. Po Vriskovem mnenju bomo le tako kos zahtevam EU. Čigava pot je prava, se bo moral opredeliti pridelovalec hrane -kmet, sam. Naša stranka ne bo iskala in izvajala javnomnenjskih raziskav, kljub temu da je večina prizadetih iz naših vrst. SLS - SKD namreč ne more vsem članom in simpatizerjem in niti drugim kmetom zagotoviti rešitve, ki bo vsem pisana na kožo, ponudimo lahko le možnosti in kvalitetne informacije, odločitev pa je prepuščena posamezniku. To je bil tudi namen tega srečanja, ko smo skušali kot prijatelji in zavezniki poiskati odgovore na vaša vprašanja, morda razjasniti kake dvome in predvsem pokazati, da smo tudi v predvolilnem času ljudska stranka, ki si prizadeva za kvaliteto slehernikovega življenja. Ivan Jošt Kršenje demokracije Občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije Žalec je imel dne 21. 11. 2001 v Vrbju svoj redni občni zbor. Med drugim smo se pogovarjali tudi o dogodkih v zvezi s stanjem v Mestni skupnosti Žalec in izredno sejo Občinskega sveta Občine Žalec. Po odstopu članov sveta Mestne skupnosti Žalec je bilo evidentno, da bo potrebno do izpeljave nadomestnih volitev postaviti začasno vodstvo MS Žalec. Skupina svetnikov LDS je podala pobudo županu občine Žalec za sklic seje Občinskega sveta občine Žalec, vse v skladu s statutom in poslovnikom občinskega sveta. Ker župan pobude ni sprejel in je v odgovor skupini svetnikov LDS navedel tudi nespremenljive razloge za svojo odločitev, se je skupina svetnikov odločila, da sama skliče izredno sejo občinskega sveta občine Žalec, ko je bilo tudi ocenjeno, da tako pomembnih zadev ni primemo urejati samo s korespondenčno sejo, kjer ni možno voditi z argumenti podkrepljene razprave. Javnosti je že znano po TV zapisu in novinarskih prispevkih, kako je izredna seja potekala. Ponovno se je pokazala samovo- LDS Liberalna demokracija Slovenije lja župana Lojzeta Posedela, ki je po slabih dveh urah sredi razprave sejo enostavno prekinil z izgovorom, da ima drugo obveznost. Prej pa je sam dobro uro govoril in bral citate in gradivo, ki so ga člani Občinskega sveta prejeli z vabilom. Vse to je bilo v LDS ocenjeno kot grob napad na demokracijo tako s strani župana kakor tudi s strani skupine svetnikov DeSUS-a. Član občinskega sveta Gregor Vovk Petrovski je lepo objektivno odgovoril županu in predstavniku DeSUS-a, žal pa Marijan Turičnik in drugi člani občinskega sveta niso prišli več do besede. V LDS vztrajamo na načelih, da je potrebno varovati demokratične poti in da nima nihče pravice si prisvajati oblast. Z ogorčenjem so bila ocenjena tudi razna podtikanja in očitki, ki vnašajo v politične razmere le prepir in nejevoljo. Demokracija vsekakor ni poceni, so pa javne seje in volitve edina možnost, da predstavniki emine družbe ter različnih političnih strank komunicirajo oz. soodločajo s predstavniki oblasti. Predsednik Sveta LDS 00 Žalec Janez Meglič Po domače Odstopila je večina članov Mestnega sveta Žalec. Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Tako nekako bi lahko opisali težave, ki so prisotne v Mestni skupnosti Žalec tako v preteklosti kot sedanjosti. Problemi v Mestni skupnosti so nastali leta 1999 s sporno naložbo preplastitve Prešernove in Šprajčeve ulice. Čemu sporno? Sporno predvsem iz dejstva, da tako Občinski svet kot Mestni svet nista sprejela sklepa o omenjeni investiciji. Naročnik del je bila Mestna skupnost. Izvajalec del je po končani storitvi izstavil račun, ki ga Mestna skupnost ni bila zmožna plačati. Sledila je tožba izvajalca in blokada žiro računa. Zato Mestna skupnost nekaj mesecev ni mogla plačevati tekočih obveznosti. To naj bi bil razlog, da so se v večji meri posluževali gotovinskega poslovanja, ki bi ne bil toliko sporen, če bi finančne dogodke pravilno evidentirali in pravilno odvajah DDV. 00 Nove Slovenije za nastalo situacijo ne obtožuje nikogar, saj nas enostavno ni bilo zraven in ne razpolagamo s konkretnimi podatki, ki bi nam to omogočili. Naše mnenje je, da pristop k reševanju problemov ni bil pravilen. Gasiti ogenj z ognjem ni ravno priporočljivo, saj nastane tako še večja gospodarska škoda. Menimo, da to ni osamljen primer nepravilnega poslovanja javne ustanove. Zato priporočamo sedanjemu in bodočemu županu, Občinskemu svem, Mestnemu svem, nadzornim N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka službam in krajevnim skupnostim, da v bodoče bolj pazijo, kako opravljajo svoje delo in kontrolo v vseh javnih ustanovah, predvsem pa tistih, katere ustanovitelj je Občina, saj so na koncu računi lahko zelo veliki, plačujejo pa jih po navadi davkoplačevalci. Naj navedem primer: Gotovinskega poslovanja imamo veliko v šolah, vrtcih in drugih javnih zavodih. V nekaterih šolah ob začetku šolskega leta ni možno poravnati prispevka za fotokopiranje s položnico, ampak samo z gotovino, za katero ne dobite nobenega potrdila o vplačilu. Osnovne šole se spreminjajo dobesedno v trgovine, kjer lahko starši za šolarja kupijo skoraj vse, seveda brez računa in obračunanega DDV-ja. Prepričani smo, da bi davčne službe tudi tam imele veliko dela. Izid pa bi bil podoben kot v Mestni skupnosti Žalec. Zavedati se moramo, da ima država velike probleme glede financiranja Občin in bo zelo vesela, če bo nekaj sredstev na podlagi podobnih nepravilnostih dobila nazaj v državno blagajno. Da bi se temu izognili, je potrebno vse finančne dogodke evidentirati v skladu z obstoječim zakonom, ne pa po domače. 00 Nsi Žalec Drago Podgorelec Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu. november2001 Po DOLINI Moj prosti čas Na to temo je na OŠ Griže potekal 12. otroški parlament, katerega so se udeležili predstavniki razrednih skupnosti, učitelji in gostje, ki so poklicno ali ljubiteljsko povezani s to tematiko. Otroški parlament je zaokrožil aktivnosti, ki so v mesecu oktobru na to temo potekale po vseh oddelčnih skupnostih. Skozi različne aktivnosti so učenci spoznavali oblike in možnosti preživljanja prostega časa, na otroškem parlamentu pa so svoja spoznanja o tem, kaj sploh je prosti čas, oplemenitili še v pogovoru z gosti: Milanom Polavdrom iz PD Zabukovica, Magdo Ježovnik iz skupine za tretje življenjsko obdobje Sončnice, predsednikom KS in Šahovskega društva Griže Jurijem Blatnikom, predsednikom sveta staršev OŠ Griže Igorjem Žafranom, strokovnim delavcem Zveze športnih društev občine Žalec Urošem Vidmajerjem, podpredsednikom Godbe na pihala Zabukovica Tonetom Alšičem, Dominiko Sambolič iz Žalskega mladinskega centra, Natašo Kobula iz Centra za socialno delo Žalec in Markom Krušnikom iz organizacije Mali talent. Z gosti so učenci ugotavljali, kaj sploh je prosti čas, čemu je namenjen, kaj nam omogoča in daje, kaj se dogaja, če ni ustrezne družbene, politične, kulturne in pedagoške skrbi in še vrsto drugega. Prosti čas je čas, ki ni zapolnjen z obveznostmi, je čas, ko se posameznik na osnovi osebne izbire želi izraziti in popolnoma razviti, če ima za to sredstva in možnosti. S kakovostno preživetim prostim časom si otroci in odrasli bogatimo življenje. Prosti čas je namenjen počitku, razvedrilu in razvoju naše osebnosti, zato je sestavni del izobraževanja in vzgoje, ki traja vse življenje. Prosti čas omogoča oblikovanje osebnosti, pozitivno vpliva na zdravje, telesni in mentalni razvoj, oblikovanje pozitivnih osebnostnih značilnosti. V prostem času lahko vsak zadovoljuje svoje potrebe in interese. Pomembno je aktivno ukvarjanje s športom. Na področju intelektualne vzgoje je pomembno pridobivanje spoznanj iz različnih disciplin, družbenih, naravoslovnih in tehničnih znanosti. Na področju estetske vzgoje so na voljo različne aktivnosti, dramski, literarni, plesni in drugi krožki. Če dovolimo, da se prosti čas otrok, mladine in odraslih odvija brez ustrezne družbene, politične, kulturne in pedagoške skrbi, se bo ob dalj časa trajajočih nekontroliranih vplivih pojavljal v negativni obliki. Tako lahko otroci in mladostniki sežejo po alkoholu in drogah, se pridružijo kriminalnim in nasilnim združbam. To pa je tisto, kar postaja vse bolj rak rana tudi naše družbe. Aktivno preživljanje prostega časa, z vsemi potrebnimi sredstvi in možnostmi ter ustrezno skrbjo je najboljša alternativa v boju proti negativnim in škodljivim pojavom dolgočasja, brezvoljnosti in vsega, kar vodi do drog, pijančevanja in kriminala. Otroški parlament je skupaj z učenci pripravila učiteljica Sonja Turnšek, nosilka projekta Moj prosti čas na šoli. Ob zaključku se je ravnatelj Franci Žagar gostom zahvalil za udeležbo, pohvalil voditeljico projekta Sonjo Turnšek in kolektiv, ki si je prizadeval, da je bila ta tematika temeljito obravnavana. D. N. Utrinek z likovne delavnice Ustvarjali skupaj s starši Na Osnovni šoli Šempeter je potekal dan odprtih vrat za starše. Skupina učencev od 1. do 4. razreda je pripravila delavnice na temo letošnjega otroškega parlamenta Moj prosti čas. Staršem so želeli predstaviti oblike dela, ki otrokom omogočajo, da zastavljene cilje uresničujejo preko druženja, z izmenjavo idej in bogatejšo ponudbo sredstev ter dejavnosti. Skupaj s starši so otroci ustvarjali v plesni, likovni, dramski, naravoslovni, besedni in matematično-logični delavnici. Ob zaključku dneva so bili otroci, starši in učitelji bogatejši za mnoge izkušnje. T. Tavčar posamezne teme, med drugim je bila predstavljena okvirna konvencija Svetovne zdravstvene organizacije o tobačni kontroli. Moderator je bil doc. dr. sci. Marjan Premik. Popoldanski del je potekal po skupinah. K. R., foto: T. T. Znanje je ključ Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije ima sedež v Žalcu, deluje pa že deset let. Sredi novembra je v občinski dvorani v Žalcu orga- niziralo V. nacionalno konferenco o nekajenju z naslovom Znanje je ključ. Konferenca se je začela dopoldne, ko je več strokovnjakov predstavilo Korenine in krila Korenine in krila je bil naslov letošnjega mednarodnega Unescovega tabora v Piranu. Iz naše doline sta se ga udeležili Petra Hlačar, učenka 6.a. razreda osnovne šole Griže, in mentorica Unesca na šoli Breda Veber. Osnovna šola Griže je edina šola iz Spodnje Savinjske doline, ki je vključena v mrežo Unesco šol. Na taboru v Piranu, ki se ga je udeležilo 20 osnovnih in srednjih šol iz Slovenije in z Norveške, s Poljske, Hrvaške, iz Avstrije ter Bosne, je Petra predstavila šolo Griže, občino Žalec in Savinjsko dolino. Vsaki šoli je poklonila hmelj, prospekte občine in šolsko glasilo. Na taboru so mladi in mentorji ustvarjali na likovno-tehničnih delavnicah v šob in v mestu, iskali zaklade mesta Piran, sodelovali na športnih tekmovanjih, pripravljah program za sklepno prireditev, ki je bila v Portoroškem avditoriju, in aktivno sodelovali na delavnicah v okviru glavne teme tabora Korenine in krila. Pod tem skupnim imenom so teme Kulturna dediščina, Turizem, Svet brez nasilja, Identiteta in Okolje, ki naj bi bile vodilo za delo v naslednjih štirih letih. Po opravljenem delu vseh sodelujočih šol naj bi nastal priročnik za delo Unescovih in tudi drugih šol. D. N. Petra Hlačar (levo) s kolegico iz Unescove šole iz Celja po končani delavnici, na kateri so izdelovali lutke. Vrsta prireditev na OS Vransko Na OŠ Vransko - Tabor se bodo v prihodnjih dneh zvrstile tradicionalne prireditve. V četrtek, 29. novembra, ob 18. uri bo v telovadnici OŠ literarni večer z okroglo mizo o odvisnosti. Na prireditvi bosta sodelovala pisateljica in novinarka Marinka Fritz - Kunc in dr. Alojz Ihan, ki bosta med drugim učencem podelila nagrade za literarne prispevke, ki so jih napisah v okviru literarnega natečaja ob Tednu otroka. Sicer pa bodo mladi novinarji vodih pogovor predvsem o pro- blematiki mladih in preventivnih ukrepih, da bi znah reči DA življenje in NE nasilje ter vsem oblikam odvisnosti. 7. decembra ob 17. uri bo že četrti dobrodelni koncert, ki bo potekal v telovadnici OŠ Vransko, z naslovom Žarek upanja. Na njem bodo nastopili domači glasbeni talenti in drugi gostje, med njimi tudi folklorna skupina KUD Grifon iz Šempetra in citrarka Jerca Vranič. Prostovoljne prispevke bodo namenih v sklad “Žarek upanja”, da bodo lahko vsi učenci deležni različnih dejavnosti oziroma razširjenega programa šole. Kot vsako leto bodo tudi letos otroci iz vrtca in šole organizirah božično-novoletni sejem, ki bo 19-decembra od 16. ure dalje v Kulturnem domu na Vranskem. Izdelke že pridno pripravljajo skupaj s starši in učitelji. Denar bodo porabili za ekskurzijo, del sredstev pa bodo odstopih v sklad Žarek upanja. Sejem bodo popestrili nastopi plesnih skupin in mažoretk, na koncu pa jih bo obiskal tudi dedek Mraz. T. Tavčar Obljuba iz preteklosti še drži Podružnična osnovna šola Gotovlje letos praznuje stoletnico svojega obstoja. Ta jubilej so proslavili z izdajo izbranih pesmi rojaka Franceta Oniča, pripravili so dan odprtih vrat šole, dan pred stotim rojstnim dnevom pa je bila osrednja proslava v dvorani Kmetijske zadruge Gotovlje. Bogat kulturni program so pripravili učenci podružnične šole, združeni pevski zbori I. OŠ Žalec, ženski in moški pevski zbor KI) Gotovlje ter nekdanji učenci gotoveljske šole. Program sta povezovala Lidija Koceli in Boštjan Romih. O bogati preteklosti šole, ki jo popisujejo šolske kronike, so govorih: vodja podružnične šole Andreja Čuk, ravnatelj I. OŠ Žalec Adi Vidmajer in Henrik Krajnc, zbrane pa je pozdravil tudi žalski župan Lojze Posedel. Šola v Gotovljah je bila odprta 24. novembra leta 1901. Takratni nadučitelj Anton Šumljak se je ob tem zahvalil vsem Gotovljanom, ki so si s tako šolo postavili spomenik, ki bo še kasnejšim rodovom pričal, kako so ljubih svojo mladino. V imenu učiteljev je obljubil, da bodo natančno izpolnjevali svoje dolžnosti pri vzgoji mladine. Za podporo je zaprosil tudi starše. To obljubo izpolnujejo tudi današnji učitelji. Šola ima štiri učilnice in majhen večnamenski prostor s kuhinjo za pripravo malice. Šolo so obnovili pred tremi leti, ko je dobila novo fasado, streho in plinsko ogrevanje. Obnovljena je bila tudi okohca s sodobnim igriščem, nekdanje stanovanje pa so preuredili v telovadnico. Ob stoletnici šole so preuredili učilnice in jih opremili z novo sodobno opremo. Poleg tega je šola dobro opremljena z AV sredstvi. V tem šolskem letu jo v prvem, drugem in četrtem razredu obiskuje 46 učencev. Ob jubileju so izdali tudi priložnostno brošuro, v kateri so zabeleženi vsi pomembnejši dogodki iz delovanja šole. Njena avtorica je Irena Žgank Gohč. T. Tavčar Med nastopom najmlajših. d.o.o. A V T O D E L I Delovni čas: od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03/700 16 11 Po DOLINI november2001 Pater Manes Zdolšek (levo) in pater Ivan Arzenšek pred obnovljeno Kudrovo kapelo v Petrovčah Obnovljena Kudrova kapela Na zahvalno nedeljo so v Petrovčah blagoslovili obnovljeno župnijsko - Kudrovo kapelo. Kapela je obnovljena zunaj in znotraj, obnovljeni pa so tudi križ in oba prvotna kipa, ki so bili v času pred obnovo večkrat izpostavljeni vandalizmu. Poleg omenjenega so uredili še okolico, tako da predstavlja zemljišče okrog kapele zaključen kompleks s potjo in cvetlično gredico. Za obnovo so večino sredstev prispevali krajani Petrovč, nekaj pa tudi spon- zorji in občina Žalec. Kapelo, ki je bila zgrajena leta 1915 v zahvalo za srečno vrnitev sina iz prve svetovne vojne, je postavil Karl Kuder, zadnja lastnica pa je bila Bernarda Štefanec, ki je kapelo z zemljiščem podarila petrovski župniji. Kapelo je ponovno blagoslovil župnik pater Ivan Arzenšek ob sodelovanju rektorja petrovške bazilike patra Manesa Zdolška. Slovesnost, ki se jo je udeležilo veliko ljudi, so polepšali domači pevci. T. Tavčar Blagoslov križa in kapele V občini Tabor oziroma župniji Sveti Jurij pri Taboru, ki jo vodi dekan Polde Selčan, so prvo nedeljo v tem mesecu imeli kar dve cerkveni slovesnosti, ki sta naredili zahvalno nedeljo še lepšo. Slovesnosti sta se odvijali v Ojstriški vasi. Najprej so blagoslovili nov Pepelov križ. Prvotni križ je bil menda na tem mestu že pred več kot 200. leti in je zato toliko pomembnejši tudi v smislu ohranjanja kulturne dediščine. Enako velja za vaško Marijino kapelico, ki nosi letnico 1857. Obnova slednje je potekala pod strokovnim vodstvom Zavoda za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Celje. Na stropu kapelice je bila odkrita freska, ki so jo pri eni od prejšnjih obnov prekrili. Dela so bila končana v dveh mesecih, denar pa so v pretežni meri zbrali vaščani, ki so se v velikem številu udeležili tako blagoslova križa kot kapelice. Cerkveni obred obeh sakralnih obeležjih je opravil domačin Danilo Jesenik, ki končuje šolanje za duhovnika in bo prihodnje leto v domači fari bral svojo prvo mašo. Slovesnost so obogatili pevci MPZ Ivan Cankar Tabor in Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor. Zbranim sta spregovorila predsednik vaške skupnosti Milan Lesjak in županja Vida Slakan, ki je poudarila pomen in potrebo ohranjanja sakralnih obeležij, ki so sestavni del naše kulturne dediščine, in se Pepelovim ter vaščanom zahvalila za opravljeno delo. D. N. Blagoslov vaške Marijine kapelice Martinovanje upokojencev na Ponikvi V dvorani Zadružnega doma na Ponikvi se je v petek pred martinovim zbrala vesela družba društva upokojencev in krajevnega odbora DeSUS. Organizator je bilo DU Ponikva. Prisotne sta pozdravila podpredsednik DU in predsednik KS Ivan Jelen. Največ besed je bilo namenjenih dobrodošlici, ohranjanju martinovanja in spremembi mošta v vino. Iz občine Žalec je zbrane v svojem imenu in v imenu župana pozdravil podžupan Ferdo Haler, iz stranke Občinskega odbora Rado Rotar, v imenu zveze DU občine Žalec pa podpredsednik zveze Ivan Jelen. Petinpetdeset upokojencev je preživelo lep večer ob glasbi ansambla iz Šaleške doline. Za popestritev večera so navzoči metali kroge sreče, za kar so prejeli medalje. Rezultati: ženske posamezno - 1. Karla Pečečnik, 2. Terezija Jelen in 3- Milica Puncer; moški posamezno - 1. Jože Jezernik, 2. Martin Zagoričnik, 3- Franc Mandelc. Na pogostitvi ni manjkalo mošta, V nadaljevanju je predsednica TD Gomilsko Božena Kosu spregovorila o delu TD in njegovih aktivnostih, predstavila potek akcije ocenjevanja urejenosti domačij in na oder povabila vse dobitnike priznanj. Posebna komisija je letos podelila priznanje družini Marka Vasleta iz Zakla, družini Ivanke Grah iz Šmatevža, družini Vinka Topovška st. iz Grajske vasi in družini Antona Urankarja z Gomilskega. Posebno priznanje je TD Gomilsko podelilo Ženskemu pevskemu zboru Gomilsko za sodelovanje in 25-letnico prepevanja. Nagrajencem je čestital tudi župan občine Braslovče Dušan Goričar. Vesela jesen na Gomilskem se je tako uspešno iztekla in je dober obet za tretjo, ki bo lahko tudi uradno imela predznak tradicionalna. D. Naraglav S podelitve priznanj najbolj urejenim kmetijam: Božena Kosu med predajo priznanja družini Antona Urankarja Gomilskem. Začele so se z literarnim večerom domačinke, pesnice Magde Šalamon, ki je skupaj z moderatorko Jožico Ocvirk predstavila svoj pesniški prvenec Beli vrhovi, pred tem je bila odprta razstava Naša dediščina. Razstavljenih je bilo veliko starinskih predmetov, slik, dokumentov in dru- reč priredilo koncertni večer harmonikarskega orkestra Glasbene šole Rista Savina Žalec z obema kvintetoma pod strokovnim vodstvom Andreje Turnšek in ženskim pevskim zborom KD Gomilsko, ki ga vodi Manja Majcen. Sobota dopoldan je bila namenje- Z razstave starih predmetov Vesela jesen znova uspela Turistično društvo Gomilsko je pripravilo prireditve pod skupnim imenom Vesela jesen na Gomilskem. Na svoj račun so prišli tako otroci kot odrasli, ljubitelji kulture in športa, plesa in zabave in vsakdo je lahko našel kaj zase. Vse prireditve so potekale v ali pred Domom krajanov na gih zanimivosti, ki so del etgnograf-ske in kulturne dediščine tega področja. Naslednji dan je sledilo športno popoldne z odbojkarskim turnirjem za ženske. V petek popoldne so na svoj račun prišli otroci, ki so ustvarjali v likovni delavnici, zvečer pa ljubitelji kulture, lepega petja in glasbe. Kulturno društvo Gomilsko je nam- na tržnemu dnevu, na katerem so sodelovale zlasti kmetije, ki so vključene v program CRPOV, nekaj pa je bilo tudi drugih ponudnikov. Osrednja in hkrati zaključna prireditev Vesele jeseni na Gomilskem je bila istega dne zvečer. Zbrane je najprej pozdravila moderatorka večera Magda Šalamon, sledil je kulturni program, ki so ga pripravili harmonikarski kvintet Glasbene šole Žalec pod vodstvom Andreje Turnšek, učenci osnovne šole Gomilsko pod vodstvom Irene Sorčan, ženski pevski zbor Gomilsko pod vodstvom Manje Majcen in Magda Šalamon, ki je prebrala pesem iz svoje pesniške zbirke. S srečanja v Petrovčah Prijetno druženje starejših Da se starejši radi družijo, dokazuje velika udeležba na srečanju krajanov, starih 70 in več let, ki ga je pripravila Krajevna organizacija Rdečega križa Petrovče v sodelovanju s krajevno skupnostjo. Od 180 povabljenih jih je prišla dobra polovica. V tej krajevni skupnosti živi šest krajanov, starejših od devetdeset let, sedemnajst krajanov je v Domu upokojencev na Polzeli in več kot petdeset je takih, ki zaradi bolezni ne morejo od doma, zato jih predstavniki RK obiščejo enkrat na leto. Na srečanju v dvorani Zadružnega doma Petrovče je zbrane pozdravila predsednica KO RK Petrovče Frida Cede, je opisala dogajanje v kraju in vsem zaželela prijetno druženje. Učenci petrovške osnovne šole in upokojenski mešani pevski zbor so pripravili kulturni program. Po pogostitvi je sledilo družabno srečanje, po katerem so se razšli dobre volje in z željo, da se ob lem zopet snidejo, saj je za starejše manj takih priložnosti. T. Tavčar rac, pečenke, dušenega zelja in mlincev. Povedati je potrebno, da se v društvu upokojencev na Ponikvi dobro počutijo, gojijo razne športne aktivnosti, se vsak četrtek sestajajo na treningih, kar želijo nadaljevati tudi v zimskem času v dvorani. Pravijo, da se vedno kaj najde - lani ples, letos namizni tenis, pikado in met plastičnih krogov na srečo. Druženje so končali v prvih urah sobotnega jutra. Slovo je bilo težko, pravijo pa, da se bodo kmalu ponovno srečali z novo prireditvijo in veselo razpoloženi. 1 J Utrinek s srečanja Šempetrski upokojenci se predstavljajo Društvo upokojencev Šempeter domuje v dolini zelenega zlata. Kot v vseh manjših krajih se ljudje med seboj poznamo, živimo za kraj in smo vpleteni v vsa dogajanja v kraju in okolici. Tudi člani društva, ki nas je preko $00, po svojih močeh aktivno sodelujemo na vseh področjih delovanja. Ukvarjamo se z različnimi dejavnostmi, od organiziranja srečanj upokojencev, različnih vrst izletov, pohodov in kolesarjenja do športa in rekreacije. V sodelovanju s KS in RK organiziramo obiske starejših bolnih krajanov in predavanja o zdravem načinu življenja in zdravju ter o ostalih temah, ki zanimajo posebno starejše krajane. Mnogi naši člani se izobražujejo na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Žalcu, kjer se učijo tujih jezikov, osnov računalništva, sadjarstva, ročnih del in še česa. V samem kraju se udeležujemo akcij in prireditev, ki jih organizirajo ostala društva, še zlasti turistično in kulturno društvo. Letos smo prav posebno ponosni na aktivnosti naše skupine za šport in rekreacijo, ki se je udeležila regijskih tekmovanj in športnih srečanj z ostalimi društvi. Prislužili smo mnogo pokalov, ki jih skrbno hranimo v vitrini. Lahko zatrdimo, da večina naših upokojencev živi aktivno, polno življenje, tiste pa, ki se še niso odločili priti med nas, vabimo, da pridejo, saj je dan, ki ga preživiš v prijetnem druženju, mnogo lepši kot tisti, ki ga prebiješ sam. Jožica Bratuša GOSTIŠČE TROBEJ - FILAČ in SLOVAN -FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pice, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, tel.: 839 14 50, faks: 839 14 59; Vransko, teL/faks: 572 54 30. PREDNOVOLETNIM SKUPINAM PRIPOROČAMO PRAVOČASNE REZERVACIJE! TRGOVINA /V SERVIS ZA ŠIVALNE STROJE in PARNE LIKALNIKE • FINA • BROTHER • PFAFF • BAGAT Tel.: 03/710 31 44 Velika izbira sukancev in ostalega pribora. november 2001 Po DOLINI Do konca leta še dve akciji Območna organizacija Rdečega križa Žalec in krajevna organizacija Rdečega križa Šempeter sta minuli teden v prostorih šempetrske osnovne šole za Zavod za transfuzijo krvi iz Celja pripravila krvodajalsko akcijo, ki je zelo dobro uspela. Kri je darovalo kar 130 krvodajalcev. Ta akcija je bila letos že deveta zapored, do konca leta pa bosta še dve, in sicer jutri, 29. novembra, v Preboldu in 21. decembra v Žalcu. T.T. S krvodajalske akcije v Šempetru. Živeti s krajem Vodstvo in delavci Doma oskrbovancev Nine Pokorn na S šahovskega tekmovanja Grmovju, v katerem je 238 stanovalcev, si prizadeva, da bi se njihovi oskrbovanci kar najbolj vključevali v življenje kraja. Tudi za to so pripravili šahovsko tekmovanje, na katerem so poleg domske ekipe sodelovale še ekipe iz Galicije, Velike Pirešice in Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje. Seveda ni bilo pomembno, kdo bo zmagal, ampak da so popoldne in večer preživeli v prijetnem druženju in spoznavanju. Dogovorili so se, da bo šahovsko tekmovanje poslej tradicionalno. Kljub vsemu pa povejmo, da je tokrat zmagala ekipa šahistov iz Velike Pirešice. T. Tavčar Vse ne gre v isti koš Javne naprave Celje, ki imajo pooblastilo ministrstva za okolje in prostor za zbiranje nevarnih odpadkov, so v novembru izpeljale akcije zbiranja nevarnih odpadkov v občinah Spodnje Savinjske doline. Akcija se je pričela v žalski občini, nadaljevala na Polzeli, prejšnji četrtek in petek so jo izvedli v občini Prebold, v ponedeljek na Vranskem, včeraj in danes v občini Braslovče, jutri pa še v Taboru. Nevami odpadki so tisti, ki vsebujejo večje koncentracije okolju nevarnih snovi in jih zato ni mogoče odlagati skupaj s komunalnimi oziroma gospodinjskimi odpadki. V občini Polzela je bilo v dveh dneh letošnje druge akcije ločenega zbiranja nevarnih odpadkov zbranih precej manj nevarnih snovi, skupaj nekaj več kot 1400 kg. Od tega je bila največ odpadnega motornega olja (1000 kg), akumulatorjev (180 kg), pesticidov (128 kg) ter lepil, raznih premazov, barv in lakov (45 kg). V občini Žalec je akcija potekala 7 dni. Zbiralnik je bil postavljen na štirinajstih lokacijah po vseh krajevnih skupnostih. V tokratni akciji je bila količina zbranih odpadkov občutno manjša kot v spomladanski. Skupno je bilo zbrano 5356 kg nevarnih odpadkov (v spomladanski pa skupaj skoraj 10 ton). Količinsko so bili najbolj zastopani naslednji nevarni odpadki: 2347 kg akumula- torjev in baterij, 1440 kg odpadnih olj in maščob, 815 kg barv, lakov, lepil in umetnih smol, 483 kg pesticidov in fungicidov, 91 kg foto-kemikalij, 56 kg odpadne elektronske opreme, 36 kg ostankov kemikalij in zdravil, 33 kg pršil in kozmetike, 15 kg embalaže z ostanki nev. snovi, 9 kg kislin in7 kg baz. Občani naj tudi v prihodnje skrbno zbirajo nevarne odpadke ter jih hranijo v primernih posodah, na primernih mestih, do naslednje akcije zbiranja nevarnih odpadkov, ki bo potekala drugo leto, v pomladanskih mesecih (predvidoma marca ali aprila). K. R., T. T., foto: T. T. Vozilo z ADR opremo in atestiranim zbiralnim kontejnerjem na Polzeli. JAVNE NAPRAVE javno podjetje, d.o.o. 3000 CELJE, Teharska 49 tel.: 03/ 425 64 00 fax: 03/ 425 64 12 Vedno z Vami za čisto in prijazno okolje • ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI • ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN • ČRPANJE IN OBDELAVA FEKALIJ • LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV • ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV • POPRAVILO POSOD ZA ODPADKE • MONTAŽA KOŠEV ZA ODPADKE • STROJNO POMETANJE IN IZPIRANJE ULIC, ASFALTNIH IN BETONSKIH POVRŠIN • SANIRANJE DIVJIH ODLAGALIŠČ ODPADKOV Članice skupine Zimzelen so ob zvokih harmonike zapele skupaj zgosti svojo himno. Zimzelenovih deset let Zimzelen - skupina za kakovostno starost, ki je bila pod okriljem Centra za socialno delo Žalec ustanovljena leta 1991, je pred kratkim nadvse slovesno obeležila okrogli jubilej. Članice so ga praznovale v prostorih I. OŠ Žalec, kjer se pogosto zadržujejo, saj ima šola veliko razumevanja za njihovo delo. V uvodnem delu slovesnosti so članice skupine Zimzelen in ostali gostje uživah ob petju otroškega pevskega zbora in deklamacijah učencev I. OŠ, ki so z zanimivimi in hudomušnimi teksti spravljah zbrane v smeh. Po zaključku programa je voditeljstvo prireditve prevzela Irena Potočnik, ki skupaj s Štefko Štarkelj vodi skupino Zimzelen vse od ustanovitve. V veliki predavalnici je najprej zadonela pesem Mlade smo po srcu, ki je neke vrste himna skupine. Sledil je pozdrav obeh voditeljic Irene in Štefke. Slednja je na kratko obudila spomin na ustanovitev skupine in predstavila njihovo delo. Povedala je, da se je iz ene skupine že prvo leto dejavnost razširila na dve temeljni skupini ter tri posebne: pohodno-zeliščarsko skupino, skupino pogovorne nemščine in skupino za medgeneracijsko povezovanje. Danes je v teh skupinah 32 aktivnih članic in voditeljic. Njihova dejavnost je iz leta v leto bogatejša. Druži jih izjemno prija- teljstvo, ki je, kot pravijo, šopek razširjene družine. Za medsebojno zbliževanje in krepitev prijateljstva so v dejavnost vključile uvodno misel, petje narodnih pesmi, praznovanje rojstnih dni in drugih praznikov. Intenzivno usmerjajo dejavnost v “biti”, pomoč drugim članom skupine, spodbujajo dobrodelnost in človekoljubje. Za krepitev in ohranitev intelektualnih funkcij prebirajo knjige, obiskujejo kulturne prireditve, medse povabijo razne ustvarjalne, zanimive posameznike, pišejo spise o planinstvu, zgodbe, ki jih piše življenje, zbirajo modre misli, pesmi, ki so jih prepevali nekoč, in še marsikaj. Skrbijo tudi za krepitev zdravja, saj imajo aerobne vaje, enkrat mesečno pa se podajo na planinske pohode in izlete. Vse, kar delajo, kako se učijo in zabavajo so na jubilejni slovesnosti članice tudi pokazale. Ob tem so izžarevale neko svojstveno energijo in polnile dvorano z aplavzi in smehom. Zbranim je spregovoril tudi prof. dr. Jože Ramovš, ki žalsko skupino spodbuja pri dejavnosti, bil pa je tudi vodja triletnega akcij sko-raziskoval-nega projekta tovrstnih skupin in je eden izmed najzaslužnejših za ustanavljanje tovrstnih skupin po Sloveniji. V svojem nagovoru je čestital jubilantkam ter strnil misli ob imenu skupine Zimzelen in slogana Glejte, sonce še ni zašlo. Ob tem je povedal: “Veliko lepih utrinkov se je nabralo v desetih letih, kaj bi šele bilo, če bi nekdo prelistal spomine vseh članic Zimzelena. Kakšno bogastvo je šele tam! Deset let druženja. Deset let človeške rasti ob sorodnih dušah. Deset let skupne hoje v hribe. Deset let bogatih pogovorov, skupnega smeha, sočutne bližine v stiski... V tem času ima vsak na plečih en križ več, toda življenja je po desetih letih več, ne manj. Deset bogatih let obogati življenje, deset praznih pa ga skrajša, čeprav koledarski dammi v obeh primerih tečejo enako. V desetih bogatih letih življenja se življenje nataka k svojemu dokončnemu bogastvu, v desetih praznih letih odteče eno desetletje iz posode življenjskih možnosti... Vaša 10-letnica je dokaz, da sonce nikoh ne bo zašlo, tako kot zimzelen vedno ostaja zelen. Zimsko zelenje je simbol človeškega življenja, z močjo ga napolnjujejo žarki jesenskega sonca...” Veliko lepih besed je izrekel župan Lojze Posedel. Ob tej priložnosti je jubilantkam izročil torto, zelo pa jih je razveselil z novico, da imajo na razpolago brezplačni avtobus, ki jih bo popeljal v neznano. Čestitkam ob jubileju so se pridružili še ravnatelj žalske šole Adi Vidmajer, predstavnica Centra za socialno delo Žalec in vodja podobne skupine iz Centra za socialno delo Trbovlje. D. Naraglav Mirko Lebar in Jani Kovač, na steni pa slike Saša Korberja. Dvigalo za Janija Jani Kovač iz Žalca je letos, po na videz nedolžni bolezni in infekciji izgubil obe nogi, vendar se ni predal. Po rehabilitaciji v Ljubljani se je odločil, da bo zaživel normalno življenje, za kar potrebuje dvigalo, ki bo vez med domom in zunanjim svetom. Tako dvigalo stane 2 milijona tolarjev, kar je zanj in njegovo družino prevelik zalogaj. Zato so Novi tednik in Radio Celje, Občina Žalec in bistro Marjola Žalec izpeljali človekoljubno akcijo. Slikar Sašo Korber je v ta namen naslikal 23 olj na platno, Mirko Lebar je podaril sto izvodov svoje knjige Hodim z rokami, na pomoč pa je priskočilo še nekaj prijateljev, ki so prispevali še sedem umetniških del. Vabilu na dobrodelno prireditev se je odzvalo veliko ljudi, ki so z nakupom ponujenih del za Janija zbrali 480 tisoč tolarjev. Knjige in slike je mogoče kupiti še do konca meseca. Prireditev je vodil Mirko Lebar, zbranim so igrale Ubrane strune iz Griž, pela pa je Alja Roš. T. Tavčar Napovednik november2001 PRIREDITVE V DECEMBRU 2001 (DO 19. 12.) DATUM, ura NAZIV PRIREDITVE: KRAJ PRIREDITVE: ORGANIZATOR: KONTAKTNA OSEBA: TELEFON: 1.12. ob 10. uri ARTISTIČNI PROGRAM DVEH VELIKIH IN ENEGA MALEGA KLOVNA DOM KRAJANOV TABOR OBČINA ŽALEC VIDASLAKAN 705-70-80 1.12. ob 20. uri KONCERT ALENKE LESJAK IN BOŽA A. KOLERlCA NEKDANJA ŠOLA LOKA OBČINA TABOR VIDASLAKAN 705-70-80 2.12 od 10. do 18. ure ADVENTNI SEJEM AVLA DVORCA NOVO CELJE OBČINA ŽALEC; TD PETROVČE UROŠ GOVEK 713-64-22 3.12. ob 18. uri PREŠEREN IN NJEGOVI SODOBNIH (literarno glasbeni recital) OMK ŽALEC ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 712-12-60 3.12. od 12. do 16. ure STOJNICA KNJIG (darovi; zamenjava) PREŠERNOVA STOJNICA AVLA DOMA II. SLOVENSKEGA TABORA ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 712-12-60 3.12. odlO. do 17. ure DAN ODPRTIH VRAT SAVINOV! HIŠA ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 712-12-60 4.12. ob 17. uri PRAVLJIČNA URA OMK ŽALEC OMK ŽALEC IRENA ŠTUSEJ 712-12-52 5. 12. ob 16.30 uri MIKLAVZEVANJE PRED DOMOM II. SLOVENSKEGA TABORA ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 712-12-60 5.12. ob 10. uri LUTKOVNA IGRA - KDO BO POMAGAL SNEŽNEMU MOŽU VRTEC POLZELA VRTEC POLZELA . LIDIJA USEN 572-20-18 5.12. ob 17. uri OBISK SV. MIKLAVŽA DOM KRAJANOV TABOR OBČINA TABOR VIDASLAKAN 705-70-80 5.12. ob 17. uri MIKLAVZEVANJE ŽUPNIJSKA CERKEV POLZELA KARITAS POLZELA BLAŽ JELEN 572-00-66 7.12. ob 19-30 uri PREMIERA KOMEDIJE “CHARLEYEVA TETA" DOM KRAJANOV VRBJE KULTURNO DRUŠTVO VRBJE LEA MEH 713-64-26 8.12. ob 19. uri S PESMIJO IN PLESOM V VESELI DECEMBER TELOVADNICA PREBOLD DPD SVOBODA PREBOLD ANICA TRIVAN 572-42-24 9.12. ob 15. uri KONCERT HARMONIKARSKEGA ORKESTRA GLASBENE ŠOLE ŽALEC DOM KRAJANOV TABOR OBČINA TABOR VIDA S LA KAN 705-70-80 9.12. od 10. do 18. ure ADVENTNI SEJEM AVLA DVORCA NOVO CELJE OBČINA ŽALEC; TD PETROVCE UROŠ GOVEK 713-64-22 10.12. ob 19.30 uri MED ISKRENIMI LJUDMI DOM II.SLOVENSKEGA TABORA ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 712-12-60 11.12. ob 18. uri PO CENTRALNI AFRIKI - predavanje MARKA OGRIZA DOM II.SLOVENSKEGA TABORA ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC IRENA STUSEJ 712-12-52 12.12. ob 10. uri GLASBENA DELAVNICA: NAUČIMO SE NOVO PESMICO VRTEC POLZELA VRTEC POLZELA LIDIJA UŠEN 572-20-18 13.12. ob 17. uri CICIBANOV ABONMA IN IZVEN - MARKO SKAČE (NA KONCU BOŽIČEK ) DOM n. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 712-12-60 14.12. ob 18. uri NINA KOKELJ KOT ČAROVNICA IZ HARRY POTTERYA OMK ŽALEC OMK ŽALEC IRENA STUSEJ 712-12-52 15.12. ob 16. uri VESELI DECEMBER V PREBOLDU PARKIRNI PROSTOR PRED OS PREBOLD OBČINA PREBOLD; OŠ PREBOLD METKA SRIBAR 703-64-00 15.12. ob 19. uri PONOVITEV KOMEDIJE “CHARLEYEVA TETA” DOM KRAJANOV VRBJE KULTURNO DRUŠTVO VRBJE LEA MEH 713-64-26 16.12 od 10. do 18. ure ADVENTNI SEJEM AVLA DVORCA NOVO CELJE OBČINA ŽALEC; TD PETROVCE UROŠ GOVEK 713-64-22 16.12. ob 15. uri URICA LJUDSKIH MELODIJ IN NAPEVOV DOM KRAJANOV ANDRAŽ KULTURNO DRUŠTVO ANDRAŽ MILAN ZABUKOVNIK 040 215-545 16. 12. ob 9- uri ob 14. uri RAZSTAVA JASLI, PRIHOD BOŽIČKA GASILSKI DOM V DRESlNJI VASI TD PETROVCE ODBOR DRESINJA VAS IVAN PILIH 570-79-19 16.12. ob 15- uri NASTOP FOLKLORNE SKUPINE ANTON TANC IZ LAŠKEGA DOM KRAJANOV TABOR OBČINA TABOR VIDASLAKAN 705-70-80 17.12. ob 19.30 uri GLEDALIŠKI ABONMA - POLiCIJA NA POMOČ DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 712-12-60 18.12. ob 17. uri BOŽIČNA ČAROVNICA-IGRA DEDEK MRAZ, OBDARITEV KULTURNI DOM POLZELA VRTEC POLZELA LIDIJA UŠEN 572-20-18 18.12. ob 17. uri PRIHOD DEDKA MRAZA S SPREMSTVOM PRED DOMOM II. SLOVENSKEGA TABORA ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 712-12-60 OSTALE PRIREDITVE Od 29.11. do 2.12. od 9. do 18. ure RAZSTAVA MALIH ŽIVALI HMELJARSKI INSTITUT ŽALEC SD GOJITELJEV MALIH ŽIVALI OBČINE ŽALEC VIKTOR JAN 572-72-15 7.12. ob 13. uri ob 14. uri ob 15. uri SREČANJE STAROSTNIKOV OBČINE PREBOLD ogled zgodovinske zbirke v graščini Sveta maša v cerkvi v Mariji Reki Srečanje v planinskem domu v Mariji Reki GRAŠČLNA PREBOLD CERKEV V MARIJI REKI PLANINSKI DOM MARIJA REKA OBČINA PREBOLD IN KRAJEVNI ODBOR RK FRANC KUKOVNIK 703-64-00 7.12. ob 17. uri SREČANJE KRAJANOV NAD 70 LET DOM SVOBODE UBOJE KS LIBOJE; DU LIBOJE; RK UBOJE STANE VIPOTNIK 041 556-276 15., 16., 22. in 23. 12 DOMAČE KOLINE PLANINSKI DOM BUKOVICA PD ŽALEC IVAN JELEN 041 389-309 ŠPORTNE PRIREDITVE IN POHODNIŠTVO 6.12. ob 16. uri MIKLAVŽEV POHOD NAVIMPERK IZPRED DOMA UPOKOJENCEV DU POLZELA STANE ŠTORMAN 572-07-44 8.12. ob 8. uri ZADNJI PLANINSKI IZLET V NEZNANO IGRIŠČE V ANDRAŽU ŠPORTNO DRUŠTVO ANDRAŽ VILI PIZORN 572-03-37 Program prireditev pripravlja Ihristična zveza Spodnje Savinjske doline (tel. 713 68 68). Program je okviren, za morebitne spremembe spremljajte druga obvestila. Med iskrenimi ljudmi Zavod za kulturo Žalec tudi letos pripravlja svečan novoletni koncert, ki bo v znamenju zlatih let slovenske popevke. Z njim bodo počastili 70 let glasbenika Mojmirja Sepeta, ki jih je praznoval lani. Koncert ima zato naslov po njegovi znani skladbi Med iskrenimi ljudmi. Več kot polovica koncerta bo namenjenega Sepetovim skladbam, ki se jim bodo pridružile mnoge druge priljubljene slovenske popevke. Igral bo ansambel, v katerem bodo igrali: Mojmir Sepe, Djuro Penzeš in Pavle Grašič, poleg Mojmirja pa bodo peli: Lado Leskovar, ki bo tudi povezoval koncert, Nuša Derenda, Irena Vrčkovnik, Andraž Hribar in skupina Cantemus. Glede na program seveda ne preseneča veliko zanimanje za vstopnic, katerih cena je 2.000 tolarjev. Koncert bo v ponedeljek, 10. decembra. KINOSKOP Ker bo mesec december v žalskem kinu izredno pester, celo preveč pester za tako malo prostora, se bomo posvetili le nekaterim od filmov, ki bodo na sporedu. MOUUN ROUGE je eden redkih filmov, v katerih je režiserska roka izpostavljena bolj kot katerikoli drugi faktor. Karneval kamere, petja in plesa, kiča in ljubezni je ena najbolj razkošnih in intenzivno energičnih zadev leta. Posebej za Buza Luhrmana sta se naučila peti Nicole Kidman in Ewan McGregor. IZGUBLJENE DUŠE je počasna grozljivka, v kateri prevladuje občutena fotografija stalnega Spielbergovega sodelavca, tokrat režiserja. Wynnona Ryder ima velike težave s preprečevanjem približujoče se apokalipse. Vera je predpogoj za ogled filma, dvomljivci avtomatsko odpadejo. 100 DEKLET ni erotični film, kot bi se dalo sklepati po naslovu, ampak najstniška komedija o fantu, ki med stotimi išče tisto edino, ki se je z njim dala dol v dvigalu, v temi. Film za tiste, ki trdijo, da mora fant vsaj malo postati dekle, če hoče svojo Uidi dobiti - ah pa jih ta trditev ne moti. NIKOGARŠNJA ZEMLJA je do sedaj nabrala - reci in piši - 14 nagrad na različnih festivalih po svetu, od tega največ nagrad občinstva. Zadostuje? Vojni film brez streljanja, komedija z žalostnim priokusom, trije vojaki v enem rovu - plus ena mina. In nerodni meddržavni poskusi pomoči. Eden redkih boljših filmov, ki lahko zadovolji skorajda vsak okus. PLANET OPIC je scenaristično nedodelana, ampak frenetično hitra in maskersko popolna predelava klasike. Ni za tiste oboževalce Tima Burtona, ki pričakujejo najboljše, je pa za oboževalce akcije. Za oboževalce Liv Tyler je ŽENSKA ZA ZNORET, črna komedija o treh moških s podobnimi utvarami o idealni ženski in slabim smislom za resničnost. Pol uspešnih komičnih scen, pol manj uspešnih, ampak... dodatek je Michael Douglas z neverjetno frizuro, v kateri ga verjetno ne boste videli nikoli več. In še najava brez natančnega datuma: težko pričakovani prvi del filma HARRY POTTER se bo v Žalcu pojavil že konec decembra. Film, ki je po svetu stanai šele pred kratkim, za začetek nima slabih kritik, gledajo pa ga menda lahko - brez težav v razumevanju - in bralci knjige in tisti, ki o knjigi ne vedo nič. Toliko za sedaj. Pa veliko užitkov v kinu in izven njega! Peter Zupanc »9,1 Poslušalke in poslušalci, prijatelji Radia Goldi - Savinjskega vala! 5 let smo že z vami vsak dan. Praznujte z nami to obletnico, v nedeljo, 2. decembra, na frekvenci 89,1 MHz in v nakupovalnem centru ERA Žalec, kjer bomo postavili studio in Kjer nas lahko obiščete od 8. do 19. ure. Ne le slišali, tudi videli boste lahko številne glasbene in druge goste. Pa nikar ne nosite daril - obdarili in nagradili vas bomo mi! KINO ŽALEC - FILMSKI PROGRAM Od 30. 11. do 2. 12. 2001 IZGUBLJENE DUŠE - triler/grozljivka MOULIN ROUGE - glasbena drama CUKR IN POPER - najstniška komedija Od 6.12. do 9. 21. 2001 NIKOGARŠ!\JA ZEMIJA - drama 100 DEKLET - komedija HANNIBAL - grozljivka/psihološki triler Od 14. 12. do 16. 12. 2001 PLANET OPIC - akcija/znenstveno-fantastični SCARY MOVIE 2 - komedija MU1\JE - komedija Od 21. 12. do 26. 12. 2001 MALI VOHUNI - družinska komedija ŽENSKA ZA ZNORET - komedija DR. DOLITELE 2 - družinska komedija AMERIŠKA IJUBLJENCA - romantična komedija ponedeljek, 24. 12., ob 9-30 uri HARRY POTTER ob 12. uri HARRY POTTER Rezervacije od 1. 12. 2001, tei.: 712 12 52. Od 28. 12. 2001 do 2. januarja 2002 OPERACIJA MEČARICA - kriminalka ATLANTIDA: izgubljeno cesarstvo - družinska animirana avantura KAJ ŽENSKE LJUBIJO - romantična komedija Prosimo vas, da spremljate tudi tedenska obvestila na naših oglasnih deskah, ker se program lahko spremeni. Informacije po tel.: 03/712 12 50, 712 12 52. Adventni sejem Praznični mesec december bo hitro tu in z njim pričakovanja ter praznovanja. Tako kot je bilo lani, bo tudi letos v Novem Celju v času adventa zelo živo. Letošnji adventni sejem organizira Občina Žalec skupaj s Turističnim društvom Petrovče. Praznično sejemsko dogajanje se bo začelo 1. adventno nedeljo, 2. decembra, in se bo nadaljevalo vsako adventno nedeljo do božiča. To je 9-, 16. in 23. decembra 2001 med 10. in 18. uro v avli dvorca Novo Celje. V adventnem času si olepšamo stanovanja in hiše, z darili obdarujemo naše drage in se nasploh imamo lepo. Na sejmu bodo na voljo adventni aranžmaji, razglednice, voščilnice, priložnostna darila, izdelki domače afi umetnostne obrti, starine, ročna dela, suho sadje, ... skratka vse tisto, kar sodi v praznični decembrski čas. VLJUDNO VABLJENI U. G. november 2001 Kultura Strogo zaupno je naslov komedije Marca Camolettia, ki so jo pod režijskim vodstvom Janje Ramšak postavili na oder člani in članice dramske skupine KI) Svoboda Liboje. Premierna predstava je bila prvo soboto v novembru, ponovitev pa dan pozneje. V zimskih dneh, ki prihajajo, bo mogoče komedijo, ki od začetka do konca drži gledalca v prijetni napetosti, videti tudi v marsikaterem kraju po Savinjski dolini. Z igro, ki na humoren način posega v čas vohunstva, so libojski gledališčniki že v drugo pokazali, da so pripravljeni žrtvovati prosti čas za ustvarjanje in bogatenje kulture na vasi. Ob tem je razveseljivo, da so igralci predvsem mladi, kar je porok, da bo tovrstna kultura znala presenečati in razveseljevati sovaščane in druge tudi v prihodnje. V igri, ki je polna zapletov, scen, kdo bo prvi, kdo bo koga prelisičil, ne manjka začimb ljubezni. Zgodba se dogaja v nekem hotelu, kjer naj bi tajna agentka predala drugemu agentu posebno miniaturno tajno orožje, skrito v pudmici. Za to vedo tako ameriški kot ruski tajni agenti. Oboji se želijo prvi dokopati do pudmice, pri čemer se ruska agenta oblečeta v meniha, ameriška pa v ženski. Da je vse še bolj zapleteno, poskrbita operna pevka in njen oboževalec, ki sta tudi tajna agenta, kar se razkrije šele ob koncu igre, ko se razkrije tudi vloga receptorke. Receptorko igra Tanja Hrvatin, ruska agenta sta David Sopotnik in Zlatko Flajs, operno pevko in agen- tko Beatric je upodobila Andreja Špajzer. Vlogi ameriških agentov sta pisani na kožo Andreju Frecetu in Zlatku Kerčmarju. Oboževalec operne pevke je Tomaž Lukež. Vlogi Bertrana in Bernarde pa igrata Jure Ramšak in Staša Novak. Da predstava teče je zasluga šepetalk Klavdije Frece in Martine Maček, Jožko Jančič pa skrbi za luč. Odmor za postavitev nove scene so popestrile Marina Klinc, Alenka Frece in Anka Frece, ki so, oblečene v kostume, plesale francoski kan-kan in, ob sodelovanju z Martinom Frecetom, še ameriško polko. Dvorana, v kateri je bila 25. novembra 29- revija narodnozabavnih ansamblov, je število gledalcev razveselila s prijetnim sobotnim in nedeljskim večerom. D. Naraglav Ob koncu predstave Strogo zaupno Strogo zaupno v Libojah Čopova diploma tudi Alji Bratuša Na rednem letnem posvetovanju Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ki je letos potekalo v Radencih pod naslovom Digitalna knjižnica, so knjižničarjem podelili Čopove diplome in priznanja. Med dobitniki najvišjega državnega odlikovanja za področje bibliotekarstva -Čopove diplome je bila tudi Alja Bratuša, višja knjižničarska svetovalka. Diplomo je prejela za prispevek k razvoju slovenskega knjižničarstva. Alja Bratuša je leta 1989 diplomirala na Pedagoški akademiji in za diplomsko nalogo, ki jo je oblikovala s kolegico Alenko Želik iz Nove Gorice, prejela študentsko Prešerno- vo nagrado. Od leta 1988 je bila zaposlena v Občinski matični knjižnici Žalec, od leta 1992 leta dalje kot njen strokovni vodja, od leta 1995 pa je zaposlena na Osnovni šob Polzela. Kot je bilo povedano na podehtvi, je neprecenljiv njen delež pri uvajanju informacijske tehnologije v šolski knjižnici. Od leta 1995 sodeluje v raznih projektih Zavoda za šolstvo (računalniško opismenjevanje, Razvojna skupina za šolsko knjižnico, Uvajanje devetletke...) in pri pripravi didaktičnih gradiv za uvajanje knjižničnih informacijskih znanj v osnovni šoli (multimedijska zgoščenka Knjižko, spletna stran Knjižko na spletu...). Odlikujejo jo izjemna strokovnost, delavnost in pripravljenost pomagati kolegicam tako pri uvajanju informacijske tehnologije, kakor pri izvajanju knjižničnih informacijskih znanj in druge bibliopedagoške dejavnosti v osnovni šoli. Alja Bratuša je tudi izvrstna predavateljica. S svojimi predavanji in delavnicami na študijskih skupinah, bibliopedagoških šolah, sejemskih prireditvah in strokovnih posvetih Sekcije za šolske knjižnice je lahko vzor vsem za strokovno, zanimivo in iz lastnih izkušenj črpajočo ustvarjalnostjo. Pri delu, tako v šolski knjižnici kot v društvu in sodelovanju v razvojnih projektih, jo vodi visoka etična in profesionalna zavezanost stroki, kateri pripada. T. Tavčar Izšle Izbrane pesmi Franceta Oniča Na I. OŠ Žalec smo v teh dneh izdali pesniško zbirko Izbrane pesmi pred sto leti rojenega pesnika Franceta Oniča, doma v Gotovljah pri Žalcu. Izbor iz njegovih pesniških zbirk Darovanje (1923), Luči na obali (1959), Iz vrtov ljubezni (1963) in Osviti (1974) je pripravil pesnik Ervin Fritz, pomemben zapis o pesnikovem življenju in delu pa je prispevala Božena Orožen. Zbirko smo predstavili na literarnem večeru prejšnji četrtek v podružnični šoli Gotovlje. France Onič se je rodil 30. januarja 1901 v Petrovčah, kjer je bil oče načelnik na železniški postaji. Ko mu je triletnemu oče umrl, se je z materjo in starejšim bratom preselil v Gotovlje, ki so tako postale njegova domača vas. Po končani celjski gimnaziji je odšel študirat na Filozofsko fakulteto v Ljubljano. Ni bilo naključje, da je študiral biologijo. Onič je v naravi iskal podobo svojega pogleda na svet. Narava je v njem zbujala zaupanje, njene podobe pa vesela spoznanja. Postal je profesor biologije, ki je svojo stroko razlagal z resnično vnemo. V študentskih letih se je veliko ukvarjal s kulturnim in ideološkim delom ter s publicistično dejavnostjo. Leta 1929 je dobil prvo službo na gimnaziji v Murski Soboti. Zaradi pesmi Košnja, s katero je sodeloval v jugoslovanski antologiji socialne poezije Knjiga drugova, so ga odpustili iz službe in poslali v preiskovalni zapor v Kikondo. Obtožnica je bila po mesecu dni umaknjena, Onič pa je po nekaj mesecih brezposelnosti dobil drugo službo v gimnaziji na Ptuju. Od tod je bil premeščen v Kočevje, tokrat z ženo in hčerjo, leta 1939 pa je prišel v Maribor na II. državno gimnazijo in tam ostal do nemške okupacije 1941. Med vojno ga je doletela usoda mnogih slovenskih izobražencev. Z družino so ga s prvim transportom junija 1941 izgnali v Srbijo. V Aleksincu (rojstnem kraju njegove žene) je na gimnaziji poučeval prirodopis in nemščino. Po končam vojni se je vrnil v Maribor na staro profesorsko mesto, nato pa je postal ravnatelj učiteljišča v Mariboru. Sodelavci se ga spominjajo kot vestnega, resnega in natančnega profesorja, ki je bil med dijaki zelo priljubljen, do sodelavcev pa zahteven, a pravičen ravnatelj. Iz Maribora se je z družino preselil v Ljubljano, vendar ne prostovoljno. Bil je uradno premeščen in postavljen za ravnatelja učiteljišča. Kmalu pa je moral prekiniti pedagoško delo - postal je direktor Radia Ljubljana in urednik kulturne rubrike Slovenskega poročevalca. Po dobrih dveh letih je dal ostavko na to delovno mesto in se s tem dejanjem zameril tedanjim političnim oblastem. Ker pa je bil znan kot vesten in odgovoren človek, je bil vseeno imenovan za ravnatelja VI. gimnazije v Ljubljani. Leta 1958 je moral zaradi posledic možganske kapi opustiti poklicno življenje. Kasneje je zbolel še na očeh, kar ga je zelo potrlo, saj ni mogel več imeti toliko živih stikov z ljudmi. “In ko srce usiha, so prijatelji daleč,” je zapisal v pesmi Jezik ranjenega srca. Živel je dokaj odmaknjeno v svoji družini do smrti 4. aprila 1975. leta. “A v grobu tam boš ti zaspal/ koraki novi zapojo/ bo veter pel iz modrih dalj / ne boš ti več z njim šel (Starčeva pesem). Franc Onič sodi v starejšo generacijo sodobnih slovenskih književnikov. Njegova poezija je nastajala v zelo velikem časovnem razmaku in je po slogu in vsebini močno raznolika. Ni glasna, je pa globoka in kaže občutljivega, od življenja in ljudi pogosto ranjenega človeka. Ervin Friz jo imenuje “krhka poezija krhkega pesnika”. Franček Rudolf je o njegovi poeziji napisal, da je v njej “vsekakor vidna človeška in izpovedna vrednost. Vse je do kraja iskreno, občuteno. In mnogo tega je zelo živo, sugestivno, mnogokrat neprimerno boljše, bolj zrelo od mnogočesa, kar se šopiri o našem tako imenovanem Parnasu.” Oničeva mladostna poezija je zrasla iz strahot prve svetovne vojne in želje po novem, očiščenem svem; sledile so ji socialno kritične podobe predvojnega delavskega razreda; tem pa vojne pesmi. V izgnanstvu se jim pridružijo pesmi domotožja, ki se zgošča ob spominu na mater in na rodno vas. Intimna ljubezenska izpoved je značilna za njegovo zrelo obdobje, zadnja skupina pesmi pa poje o minevanju in počasnem poslavljanju od življenja. Na svet se pogosto odziva z bolečino: zaradi gluhosti ljudi, zaradi zavisti in pogoltnosti, kar uničuje pristno človeško življenje. Vendar pa se obupu ni nikoli do kraja prepustil. V njegovi poeziji so mnogi živi verzi, ki pozornega bralca z lepoto, globino in iskrenostjo vedno znova povabijo v svoj svet. Nikoh poprej se Slovenci nismo oddolžili spominu nanj, nikoli nismo popravili mnogih krivic, ki so se mu v življenju godile in ki jih je kot globoke rane nosil v svojem srcu. Ob smrti je Jaro Dolar v časopisu Delo 10. aprila 1975 zapisal: “...in vendar sem prepričan, da mu bo čas, ta pravični sodnik, ki loči zrnje od plev, odmeril častno mesto, ki ga zaradi svoje iskrene izpovedi zasluži.” Ob 75-letnici rojstva je njegov sodelavec Alfonz Gspan zapisal, da si pesnik vsekakor zasluži, da izidejo izbrane pesmi s temeljitim komentarjem in orisom njegovega življenja in dela ter da se na njegovo rojstno hišo vzida spominska plošča. Uidi ob 90-letnici rojstva ni dobil svoje plošče, čeprav si je Slavistično društvo Celje za to precej prizadevalo, Občinska matična knjižnica Žalec pa je pesnikovemu imenu in spominu namenila program ob slovenskem kulturnem prazniku. Morda je 100-letnica rojstva zadnja velika priložnost. Ta dolg smo poravnali tisti, ki jim je o svoji poklicni in službeni poti tudi pripadal. Delo so začeli učenci I. osnovne šole Žalec z raziskovalno nalogo o pesnikovem življenju in delu, ki smo ga s pomočjo strokovnjakov odrasli dopolnili in ob izidu Izbranih pesmi čutimo veliko zadovoljstvo. Lidija Koceli Kultura november2001 S Konradom Kolškom (ob mizi levo) seje pogovarjal urednik založbe Andrej Brvar. Spomini generalpolkovnika Kolška Ob deseti obletnici samostojnosti Slovenije je Založba Obzorje Maribor izdala knjigo Konrada Kolška Spomini na začetek oboroženega spopada v Jugoslaviji 1991. Po predstavitvi v Mariboru in Ljubljani je avtor knjigo predstavil tudi v Občinski matični knjižnici Žalec, kjer mu je prisluhnilo veliko obiskovalcev. Konrad Kolšek, ki zadnja leta živi v Letušu, je bil v prelomnih junijsko-julijskih dneh leta 1991 generalpolkovnik Jugoslovanske ljudske armade in komandant 5. vojaškega območja. Prav on bi moral po nalogu vrhovne komande izdati ukaz za letalsko bombandiranje Ljubljane, kar je zavrnil, zato je bil po 42. letih izjemne vojaške kariere odstavljen. Knjiga poleg dnevniških zapisov od 26. junija do 1. julija leta 1991 vsebuje tudi oris takratnega položaja v SFRJ in JLA ter razčlenjuje dogodke in vzroke, ki so pripeljali do oboroženih spopadov in razpada skupne države. Razpad še vedno ni končan, saj med drugim niso določene vse meje novih držav, skup- no premoženje ni razdeljeno, še vedno pa tudi ni soglasja o tako temeljnih vprašanjih, kot je to, kdaj, če sploh, se je začela oziroma končala vojna v Jugoslaviji. Po Kolškovem mnenju JLA ni potrebno braniti, pač pa je potrebno osvetliti zgodovinska dejstva. 5- armadno območje spopada v Sloveniji ni moglo preprečiti, je pa prispevalo k temu, da je minil z minimalnimi žrtvami, je med drugim povedal Kondrad Kolšek. K. R., foto: T. T. S petjem bogatijo sebe in druge Ženski pevski zbor KI) Svoboda Griže je lansko leto praznoval 50-letnico obstoja. V jubilejnem letu in tudi letos so imeli več koncertov, s katerimi so polepšali praznovanje. To pa še ni vse. Pomembno mesto v praznovanju ima kaseta z naslovom In v pesmi ves svet, ki so jo posneli pri glasbeni založbi MIMIK, Mira Klinca iz Liboj. S posebnim veseljem se članice zbora, na čelu s pevovodinjo Bredo Veber, spominjajo gostovanja v Berlinu, kamor so odšle z narodnozabavnim ansamblom Vitezi polk in valčkov. Koncert je bil v cerkvi Sv. Elizabete, kjer mašuje oziroma službuje Izidor Pečovnik - Dori, ki jim je skupaj s farani svoje mešane župnije po koncertu pripravil pravi Savinjski večer. Nepozabni večer in ogled Berlina sta sicer že daleč za njimi, vsekakor pa spomini še vedno ostajajo sveži. Petje jih združuje in bogati, pred njimi je nova pevska sezona in čas, ko bodo enak koncert prihodnje leto, v mesecu februarju, ponovili v kraju Studor pri Bohinju in morda še kje. D. N. mm* ■ ”7 -jg#.- £ Äfek, m Spominski posnetek iz gostovanja v Berlinu Zaradi ljubezni objadrala svet Občinska matična knjižnica Žalec je v novembru pripravila še eno zelo zanimivo potopisno predavanje. Tokrat je v goste povabila Milanko Lange Lipovec. Potopisno predavanje z naslovom Objadrala sem svet je bilo v dvorani Doma II. slovenskega tabora. Avtorica je svoje popotovanje opisala tudi v zelo brani trilogiji Morje in ljubezen, po kateri jo poznajo številni bralci. K. R., foto: T. T. Beli vrhovi v knjižnici Pesnica Magda Salamon z Gomilskega se je po uspešni predstavitvi svojega prvenca Beli vrhovi v žalskem hotelu in potovanju po Himalaji srečala z domačim občinstvom tudi na Gomilskem in v Občinski matični knjižnici v Žalcu. Pesniško zbirko Beli vrhovi je Magda Šalamon v Žalcu predstavila v pogovoru z novinarko Almo Maruško Sedlar, pesmi pa je brala Anka Krčmar. Za prijetnejše vzdrušje sta poskrbeli kitaristki. K. R., foto: T. T. Vrba pred jubilejnim letom Amatersko gledališče Vrba iz Vrbja uspešno deluje že skoraj 25 let. Jubilej, na katerega se že pripravljajo, bodo praznovali prihodnje leto. Čez nekaj dni se bodo predstavili z novo premiero. V letošnjem letu pa so veliko gostovali s predstavo Mož, ki si ne upa. Premiera lete je bila decembra pred dvema letoma, doslej pa so odigrali že 30 ponovitev. Gostovali so celo v Štandrežu pri italijanski Gorici in so med redkimi amaterskimi gledališčniki, ki so navezali stike z zamejskimi Slovenci. Več o tem pa članica Vrbe Lea Meh. “S predstavo Mož, ki si ne upa je AG Vrba tokrat gostovalo pri zamejskih Slovencih v Štandrežu v Italiji. Stik nam je uspelo navezati preko Janeza Starine, igralca PDG Nova Gorica, ki je leta 1982 režiral pri nas, sedaj pa pomaga štandreškim ljubiteljem gledališča. Njihova predstava Jaz sem Berto in naša Mož, ki si ne upa, sta bili uvrščeni na republiško srečanje gledaliških skupin, ki je bilo lani v Radovljici. Tako se je začelo naše sodelovanje in upamo, da bo trajalo in trajalo. Štandrež šteje približno 1300 prebivalcev in ima zelo dejavna društva, ki združujejo in povezujejo Slovence. Pri njih smo bili 11. novembra letos. Ker je bila pri njih zahvalna nedelja, so imeli prireditev na trgu, v kateri smo lahko sodelovali. Povabili so nas na mlado vino in domač štandreški kruh ter nas seznanili z znamenitostmi svojega kraja, z dejavnostmi, s katerimi se ukvarjajo, in s svojo bolečino, saj se morajo še vedno boriti za materni jezik, za zemljo in nasploh za pravico biti Slovenec. S toliko težavami se spopadajo, pa jim nikoli ne primanjkuje volje in veselja do ustvarjanja ter srčnosti. Igrali smo v župnijskem domu, dvorana je bila nabito polna, publika pa krasna. Nagradili so nas s številnimi aplavzi, na koncu pa nas skoraj niso pustili z odra. Prijazno so nas pogostih in obljubili smo si sodelovanje tudi v prihodnje,“ je povedala Lea Meh. Gledališniki iz Vrbja trenutno pospešeno pripravljajo novo predstavo. Premiera bo v petek, 7. decembra letos, že dva dni pozneje pa bodo gostovah v Novi Gorici, v tamkajšnjem gledališču. “Nova predstava ima naslov Charleyeva teta, gre za angleško komedijo Thomasa Brandona. Dva dni po premieri se bomo s komedijo predstavih v Novi Gorici, kamor nas je povabil gospod Simonitti iz ZKD Nova Gorica. Tako bomo letos že tretjič na Primorskem, saj smo bili tam že januarja, marca in zdaj še v decembru. Predstava Mož, ki si ne upa je Primorce tako navdušila, da so nas zopet povabili, kar nas zelo veseh. Nova predstava je precej zahtevna za postavitev, temelji predvsem na situacijski komiki, hitrih reakcijah, zato kar trdo delamo. Režiser je Jože Krajnc.“ V prihodnjem letu pa gledališčnike iz Vrbja čaka 25-letnica amaterskega gledališča Vrba. “Obdržati se četrt stoletja v širšem slovenskem prostoru ljubiteljskega gledališča resnično ni malo. Štirje člani smo v gledališču že od vsega začetka. Obletnico bomo vsekakor obeležili, morda bo praznovanje potekalo vse leto, tega natačno še ne vemo, saj še nismo uspeh narediti natačnega načrta. Gotovo pa bo osrednji dogodek našega praznovanja v mesecu maju, ko nameravamo v Vrbje povabiti ljubiteljska gledališča, s katerimi sodelujemo vseh 25 let. To so gledališča iz vseh koncev Slovenije. Organizirali bomo tudi okroglo mizo, na kateri bo tekel pogovor o problematiki, s katero se ljubitelji srečujemo pri svojem u-stvarjanju, na primer: kako še več gostovati in izmenjevati izkušnje, večni problem finaciranja, izbira tekstov, način dela, sodelovanje z Javnim skladom za kulturne dejavnosti in drugo. Pripravili bomo razstavo o našem delu, seveda ne bo manjkal gledališki dogodek, ki pa še ni definiran, ah bo retrospektiva ah predstava. Povabili bomo tudi režiserje, s katerimi smo delali. Srečanja z njimi se bodo lahko udeležili režiserji drugih skupin, da bi si izmenjali izkušnje. Seveda se nam bodo pridružili tudi naši prijatelji iz Štan-dreža.“ V prihodnjem letu člane AG Vrba torej čaka obilica dela. Poleg njihovih gostovanj v Vrbju gostujejo tudi druga gledališča. V marcu bodo kot vsako leto organizirah prireditev ob dnevu žena, na kateri bodo sodelovali osnovnošolci, v zabavnem delu pa bo zbrane zabaval svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko Robi Goter s svojim ansamblom. “Upamo in želimo, da nam bo s prireditvami, ki jih načrtujemo, uspelo popestriti naš in vaš vsakdanjik," je še povedala Lea Meh. K. R. Katja in Nada odlični v borilnih veščinah Mednarodnega turnirja v JU JITSU borbah, ki je potekal 20. oktobra 2001 v Brežicah, sta se poleg tekmovalcev iz Slovenije, Srbije, Hrvaške, Avstrije, Italije in Nemčije udeležili tudi članici JU JITSU kluba Aljesan iz Šempetra sestri Katja in Nada Topovšek (na posnetku) pod vodstvom Sandija Jelena. V močni konkurenci pri članicah do 55 kg sta osvojili odlično 1. mesto (Katja) in 4. mesto (Nada). S tem lepim uspehom sta dokazali in potrdili, da so lahko tudi dekleta zelo uspešna v borilnih veščinah, čeprav še vedno velja zmotno prepričanje, da so borilne veščine domena moških. Breda Čvan Gorski kolesar luka Novak luka Novak iz Arje vasi pri Petrovčah je član Kolesarskega društva Novak iz Žalca. Star je 18 let in obiskuje 4. letnik Srednje ekonomske šole v Celju. Ima status perspektivnega športnika in je član mladinske slovenske reprezentance v spustu. Ukvarja se z ekstremnim gorskim kolesarstvom. Vozi spust (downhill), ki je zelo podoben smuku pri smučanju. Spust poteka po zelo strmih gozdnih poteh in smučiščih. Poleg downhill-a tekmuje še v disciplini dvoboj (dual) - hkrati pričneta tekmovati dva kolesarja na isti progi in prvi v cilju je zmagovalec. Obe panogi sta zelo zanimivi in atraktivni tudi za gledalce. Njegovi vidnejši državni in mednarodni uspehi: državni prvak med mladinci v spustu (leta 1999); državni in pokalni prvak med mladinci v spustu (leta 2000); 3. mesto skupno v dvoboju 2000 (enotna kategorija); 1. mesto na dirki v spustu za Alpe Adria pokal v Zagrebu (Sljeme ‘01); pokalni prvak v spustu 2001 med mladinci; moški absolutno, skupno 3. mesto (2001); 1. mesto - dvoboj 2001 (enotna kategorija) na pokalnem državnem tekmovanju. u. V. Mlajši mladinci: od leve Uroš Vogrinc, Dušan Gračner in Marko Karlovčec Strelci Juteksa tudi letos v vrhu Po 3. kolu državne lige za mlajše mladince, ki je potekalo 10. in 11. novembra 2001 v Kranju in Škofji Loki, je ekipa strelcev že tretjič v tej sezoni dokazala, da je suverena in bo težko premagljiva. V ligi nastopa 12 ekip, ki so lahko mešane (ženska in moška). 1. kolo je bilo v Leskovcu (Krško), 2. kolo na strelišču v Ljubljani in 3. v Kranju. Na vseh omenjenih tekmah je ekipa v sestavi Uroš Vogrinc, Marko Karlovčec in Dušan Gračner prepričljivo zmagala in osvojila že tri pokale in za vsako tekmo 35 točk. Pred drugo uvrščeno ekipo so vedno boljši za 30 do 40 krogov, kar je v strelskem športu v državni konkurenci izredno. Tudi posamezno so strelci uspešni, saj je Uroš Vogrinc že dvakrat osvojil 1. mesto in enkrat 4., Marko Karlovčec dvakrat 2. mesto in enkrat 3. ter Dušan Gračner enkrat 6. mesto, enkrat 3. in enkrat 2. mesto. Za prva tri mesta se za vsako tekmo podelijo pokali za ekipno uvrstitev in kolajne za posamezno. Pripomniti je potrebno, da prvo sezono v mednarodnem strelskem programu tekmuje tudi lansko sezono uspešna pionirka Polona Bitenc, ki je za odličen uspeh v vseh osmih razredih osnovne šole dobila od staršev novo standardno puško in je v vseh treh kolih lige med mlajšimi mladinkami v samem vrhu in iz kola v kolo z boljšim rezultatom. Glede na to, da kot trener do najmanjših podrobnosti poznam zmogljivosti mladih strelcev, sem še posebno prijetno presenečen nad uspehi letošnje ekipe pionirske kategorije. Tako kot mlajši mladinci in mladinke imajo tudi pionirji na sezono 7 kol državne lige v različnih krajih Slovenije. Ker je ekipa nova, sem vesel, da tudi letos dosegajo rezultate, ki jih vodijo v sam vrh državne pionirske lestvice. Prvo in drugo kolo so končali v močni konkurenci 15. ekip na 3- mestu, tretje kolo v Škofji Loki pa so za štiri kroge premagali močno ekipo pionirjev iz uspešnega društva I. Pohorski bataljon iz Ruš. Predvsem pa je razveseljivo dejstvo, da so rezultati vedno boljši in so se iz drugega kola izboljšali za 10 krogov, kar je vsekakor izredno. Za ekipo pionirjev tekmujejo: Žiga Domjanič, Nejc Balažič in David Skončnik. Razveseljivo je tudi, da je David med pionirji najmlajši, je učenec 6. razreda OŠ Žalec, in bo za pionirsko kategorijo tekmoval še dve leti. Za njim se v društvu pripravljajo novi mladi strelci, ki bodo že januarja nastopili na šolskih prvenstvih. Janko Melanšek Pionirji: od leve Žiga Domjanič, Nejc Balažič in David Skončnik Balinarji uspešno končali sezono Balinarski klub Žalec je v letošnji sezoni deloval zelo uspešno. V ligaškem tekmovanju je od sedmih klubov končal ligo na drugem mestu in hkrati priigral pravico do kvalifikacij za drugo državno ligo. Žal smo zaradi poškodb nekaterih igralcev kvalifikacije odigrali nekoliko slabše, kar pomeni, da se nam ni uspelo uvrstiti v drugo državno ligo. V posameznih disciplinah smo imeli tri uvrstitve na državno prvenstvo. V članski kategoriji nad 20 let 11. mesto, v kategoriji mladincev do 18 let 8. mesto in v kategoriji dečki do 14 let 9- mesto. Velika želja in pravzaprav potreba kluba je razširitev igrišča, kajti od vseh klubov, ki tekmujejo v šaleški in mariborski balinarski zvezi, le še balinarski klub Žalec tekmuje na dvosteznem igrišču. Gradnjo novega oziroma razširitev starega igrišča nam samo obljubljajo. Tudi to šteje. Kot kaže bo prostorska stiska balinarskega kluba Žalec ostala glavni problem tudi v letu 2002. Kljub vsem težavam si bo vodstvo prizadevalo, da bo klub še naprej deloval uspešno in v svoje vrste pridobil čim več mladih. K. L. SaVINISKA KOŠARKARSKA LIGA Veterani Laškega in Velenja še neporaženi Košarkarsko društvo KOŠ Polzela je tudi letos pripravilo Savinjsko košarkarsko ligo, v kateri nastopa 10 ekip, tekme pa se igrajo vsako nedeljo dopoldne v polzelski športni dvorani. Do sedaj so bili odigrani 3 krogi. Rezultati 2. kroga: Velenje : Gomilsko 76 : 63, Gornji grad : Veterani Laško 65 : 84, Parižlje : Hum Laško 84:80, Ločica : Polzela 74:61, Nazarje : Prebold 54: 72. Rezultati 3. kroga: Hum Laško : Gornji grad 57 : 62, Polzela : Velenje 64 : 65, Gomilsko : Parižlje 118 : 63, Veterani Laško : Nazarje 93 : 66, Prebold : Ločica 60 : 52. Lestvica po 3. krogu: Veterani Laško 3 3 0 246:188 6 +58 Velenje 3 3 0 243:196 6 + 47 Gomilsko 3 2 1 266:220 5 + 46 Gornji grad 3 2 1 OD \D 00 O 5 + 9 Ločica 3 1 2 207:206 4 + 1 Polzela 3 1 2 208:211 4 - 4 Parižlje 3 1 2 216:300 4 -84 Hum Laško 3 0 3 194: 215 3 -21 Nazarje 3 0 3 192 : 248 3 -56 Po 3. krogu na Usti strelcev vodita B. Kovačič (Parižlje) in I. Zakrajšek (Gornji grad) s 93 točkami, sledi B. Pungartnik (Polzela) 75 točk itd. Na listi strelcev trojk vodi J. Goltnik (Gornji grad) 11, sledijo: I. Zakrajšek (Nazarje), D. Napotnik (Gomilsko) in B. Kovačič (Parižlje) vsi po 8 točk. Za sponzoriranje Savinjske košarkarske lige sta se odločili dve uspešni podjetji: Pizzeria Špica Laško, ki bo nagradila najboljšega strelca trojk, in trgovina Rossi Šport, ki bo nagradil najboljšega strelca lige. T. Tavčar Šahovske vesti Zmaga FIDE mojstra Boža Studa Prizadevni šahisti ŠK Griže so priredili še sedmi Ciklus turnir v pospešenem šahu, tempo igranja 15 minut za igralca. Nastopilo je 20 slovenskih šahistov. Presenetljivo je zmagal FIDE mojster Božo Štucel iz Celja (6,5 točk) pred mojstrom Vladimirjem Ivačičem iz Domaž (5,5 točk) in Milanom Lesjakom iz Žalca (5 točk) ter Brankom Pipalom iz Žalca s 4,5 točkami. Osmi - zadnji turnir bo 30. novembra prav tako v Grižah, kjer bodo šahistom do 6. mesta podelili praktične nagrade. Veteran Stane Skok uspešen Šahisti ŠK Savinjčan iz Šempetra so organizirah redni mesečni hitropotezni šahovski turnir, na katerem je nastopilo 18 šahistov. Zmago si je priboril Stane Skok s 16,5 točkami, ki je na dan turnirja praznoval 74. rojstni dan. Jože Peternel je dosegle 2. mesto (15 točk), tretje mesto pa Štefan Šincek s 14 točkami. Šahisti omenjenega kluba so priredili tudi tradicionalni Martinov hitropotezni šahovski turnir, na katerem je med 20 šahisti zmagal MK Karli Turk iz Žalca (17 točk) pred Stanetom Skokom (16 točk) in Štefanom Šincekom s 15 točkami. V Žalcu dvakratna zmaga Mitja Driska, st. Na mesečnem klubskem hitropoteznem turnirju ŠK Žalec je med 15 šahisti slavil zmago MK Mitja Urisek st. s 13 točkami pred Stanetom Skokom in Karlijem Ilirkom (oba 10,5 točk). Prav tako je MK Mitja Urisek, st., slavil zmago na rednem mesečnem turnirju za mesec november, kjer je priigral 9 točk, sledita Bojan Lorger in Karli Turk. Pri mladincih je bil najboljši Boštjan Šumiga s 7,5 točkami. V Vrbju najboljši Jože Štravs Ob prazniku KS Vrbje pri Žalcu so organizirali nagradni posamezni šahovski turnir, na katerem je zmagal Jože Štravc (17 točk) pred Miranom Vovkom s 16 točkami, tretji je bil Jože Ozir (15 točk). Jože Grobelnik V soboto, 17. novembra, so bili v Grižah odigrani zadnji trije krogi III. slovenske lige. Med 27 ekipami, kolikor se jih je udeležilo tekmovanja, so rezultati naslednji: 1. Hoče (34,5), 2. Ptuj II. (32,5), 3- Slovenske Konjice (32,5), Fram (31), 5. Maribor Branik (30,5). Ekipa Žalec II. je dosegla 6. mesto s 30 točkami, ekipa Griže II. pa 7. mesto z 29,5 točkami. VII. ligo se uvrsti prvih pet ekip. Šahisti so bili zadovoljni s pogoji igranja, prav tako pa z odlično organizacijo. J-J- november2001 Savinjski Hopsi čepijo od leve proti desni: Skok, Hnnghes, Breze, Čatovič, Devčič, Ščeparovič, Gržina, stoje od leve proti desni trener Sagadin, Primc, Ručigaj, Perkovič, Cizej, Tovornik, Jančič, Radič in pomočnik trenerja Kurent. Hopsi trenutno drugi V košarkarski Hypoligi, kjer nastopajo tudi Savinjski Hopsi, je bilo odigranih še 5 kol. Hopsi so začeli odlično in zapovrstjo zabeležili tri zmage, nato pa dva poraza. V 5. kolu je bil lokalni derbi v Šentjurju proti ekipi Kemoplasta. Srečanje se je začelo zelo izenačeno in v 13. minuti so Hopsi vodili 36 : 24. V nadaljevanju igre se je položaj bliskovito spremenil in ob koncu srečanja so Hopsi izgubili z rezultatom 93 : 82. Po srečanju je trener Hopsov Miloš Sagadin dejal, da so po obetavnem začetku slabo nadaljevali. “Očitno je, ko vodimo, ne znamo nato v nadaljevanju dobro igrati. Menim, da nam manjka boljša organizacija igre, zato bo treba okrepiti ekipo,” meni trener. V klubu Hopsov je prišlo tudi do nekaterih sprememb v vodenju kluba. Novi predsednik upravnega odbora je Rajko Pukl, tehnični vodja ekipe je Marko Ožir, sekretar pa Tomaž Satler. Prvenstveno tekmovanje v Hypoligi se bo nadaljevalo v soboto, 1. decembra. Hopsi bodo v domači dvorani ob 20. uri gostili ekipo Kopra, ki je trenutno na lestvici na petem, Hopsi pa na drugem mestu. T. Tavčar Slovenke boljše od Slovakinj Ljubitelji ženskega rokometa so lahko minuli vikend prišli na svoj račun. Ženska rokometna reprezentanca Slovenije, ki se pripravlja na svetovno prvenstvo, ki se bo 4. decembra pričelo v Italiji, je v Žalcu odigrala dve prijateljski tekmi z ekipo Slovaške. V obeh srečanjih so bile Slovenke boljše. Prvo se je končalo z rezultatom 27 : 25, drugo pa 26 : 21. V ekipi Slovenije sta tudi dve rokometašici žalskega rokometnega kluba, to sta Miša Marinček in Nina Potočnik. T. T. Karateisti na Hrvaškem Na letošnjem odprtem prvenstvu Hrvaške so se med 500 nastopajočimi iz 8 držav izkazali tudi žalski karateisti. Luka Marič je v kategoriji do 60 kg osvojil 3. mesto, Andrej Majer je v konkurenci kadetov do 60 kg dosegel drugo mesto, nastopil pa je tudi v konkurenci mladincev, kjer je dosegel 3. mesto. Saša Djordjevič se je po zmagi v prvem kolu poškodovala in ni več nastopila. T. T. Karate Žalskim karateistom šest medalj Prvenstvo Slovenije za kadete in mladince v katah in športnih borbah je bilo letos v Novi Gorici. Med 168 nastopajočimi iz 32 slovenskih klubov so tekmovalci iz žalskega in pet-rovškega karate kluba osvojili kar dva naslova. Žalski karateisti so osvojili kar 6 medalj. Prvenstvo je bilo pomembno tudi zaradi izbora tekmovalcev za 19. evropsko prvenstvo v Koblenzu, ki bo v mesecu februarju 2002. Rezultati: Kadeti - do 55 kg: 1. Andrej Majer; kadeti do 65 kg: 3- Sašo Đorđevič; kadeti do 75 kg: 2. Jernej Kosmač (vsi člani Karate kluba Žalec). Mladinke: nad 60 kg: 1. Asja Pešec, KK Petrovče; mladinci do 60 kg 2. Luka Marič in 3. Andrej Majer; do 65 kg: 2. Sašo Đorđevič (vsi člani KK Žalec). Vsi omenjeni so kandidati za sestavo reprezentance Slovenije. V letošnjem letu jih čakajo še mednarodni turnirji v Benetkah, Trbovljah, Oplotnici in Samoboru. S. M. Z državnega prvenstva v Novi Gorici, od leve proti desni: trener Damir Vrbanič, Luka Marič, Sašo Đorđevič, Jernej Kosmač, predsednik KK Žalec Silvester Marič in Andrej Majer (čepi) Vodstvo RK CPL pri županu Po uspešnem začetku tekmovanja v Evropski ligi prvakov je žalski župan Lojze Posedel sprejel vodstvo Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Lojze Posedel je povabil vodstvo najuspešnejšega rokometnega kluba v državi zaradi tega, ker so Vlado Privšek (direktor kluba), Andrej Šušterič (predsednik upravnega odbora) in Slavko Ivezič (športni direktor) občani občine Žalec. V sproščenem razgovoru je župan čestital Vladu Privšku za uspešno tekmovanje v lanskoletni sezoni in ob koncu srečanja zaželel predstavnikom kluba uspešno letošnjo sezono in uspešen naskok na vrh Evropske lige prvakov. T. T. Od leve proti desni: Vasja Knapič, Lojze Posedel, Dolfe Naraks, Vlado Privšek, Andrej Šušterič in Slavko Ivezič. Šempetrski odbojkaši vodijo Minulo soboto so se nadaljevala srečanja v slovenski ženski in moški odbojkarski ligi. Odbojkarice Savinjske so gostovale pri ekipi Solkana in srečanje izgubile 3:1. V športni dvorani šempetrske osnovne šole pa je bilo odigrano derbi srečanje v II. slovenski moški odbojarski ligi. Ekipa SIP Šempetra je po odlični igri premagala ekipo Mislinja z rezultatom 3 : 0. Šempetrčani tako na prvenstveni lestvici vodijo brez poraza in imajo zopet možnost, da se uvrstijo v I. slovensko moško odbojkarsko ligo. Drugi predstavnik v II. slovenski odbojkarski ligi, ekipa Braslovč, pa je doma izgubila proti ekipi Brezovice s 3 : 1 • T. T. Klečijo od leve proti desni: Mihaljev, Mlakar, Ambrož, Friedrih, stojijo od leve proti desni: trener Bojinovič, Vodeb, Verdnik, Vaši, Pajič in Bojinovič Podelili izkaznice in majice V prostorih 1. Osnovne šole Žalec je bila pred časom krajša aktivnost, na kateri so prvim 120 članom Atletskega kluba Žalec podelili članske izkaznice in majice. Atletski klub Žalec je bil ustanovljen letos junija. Kot je povedal predsednik kluba Adi Vidmajer, je z delom pričela atletska šola, stadion pa v teh dneh dobiva novo podobo. Če bodo vremenske razmere dovoljevale, bo še v teh dneh položen tartan, slovesna otvoritev prenovljenega stadiona pa naj bi bila maja prihodnje leto. V četrtek, 6. decembra, pa bo v žalskem hotelu sprejem za častnega člana AK Žalec Andreja Vipotnika. T. Tavčar S podelitve majic in članskih izkaznic v prostorih I. OŠ Žalec november2001 P ISU A BRALCEV IN PRVE OBJAVE Pisma bralcev Zakaj odstopilo vodstvo MS Žalec K prispevku v oktobrski številki Utripa na 3. strani pod naslovom Odstopilo vodstvo MS Žalec sem dolžan podati nekaj pojasnil in dopolnil. Na 16. seji sveta Mestne skupnosti Žalec je bil predstavljen zapisnik davčne inšpekcije o finančnem poslovanju MS v zadnjih treh letih. Po odločitvi inšpekcije smo 17. oktobra 2001 plačali vse obveznosti državi v višini 2,052.707,50 SIT, in sicer 1,524.413,50 SIT davka na dobiček za sredstva, ki smo jih zlasti v letih 1999 in 2000 plačevali v gotovini za povsem redne stroške, največ za pokopališče, preostali znesek v višini 528.294,00 SIT pa je vseboval premalo obračunan prometni davek in davek na dodano vrednost z zamudnimi obrestmi. DDV smo morali plačati tudi za soglasja Občini, JKP Žalec, Prostovoljnima gasilskima društvoma Žalec in Ložnica, Študentskemu klubu Žalec in še nekaterim, čeprav jih nismo zaračunali. Tudi brezplačno plakatiranje ne bo več možno, žal. Po ugotovitvah nadzornega odbora MS Žalec pa je znašal do maja 2001 zadržan DDV od pogrebnih dejavnosti le 169-533,04 SIT in zamudne obresti 45.612,83 SIT, česar pa kljub sklepu sveta MS Žalec in večkratnim priporočilom knjigovodska služba Občine ni nakazala davčni upravi. Zato smo avgusta sami, na pobudo župana, naprosili pregled poslovanja po davčni inšpekciji. Na tej 16. seji sveta MS Žalec je bilo predvideno glasovanje o zaupnici ali razrešitvi predsednika sveta. Na pobudo člana sveta inž. Ivana Franca Korenta pa je bilo že pri sprejemanju dnevnega reda sprejeto (kot predhodna točka) odločanje o njegovem odstopu. Tako so po njegovi obrazložitvi odstopih tudi drugi prisotni člani sveta in nadzornega odbora. Podpredsednik sveta Peter Gominšek je zahteval odstop in razrešitev predsednika MS, do česar potem ni prišlo, ker je bila seja prekinjena in nihče ni več nikogar prepričeval, naj si premisli ah podobno. Zaradi nesoglasij z Bojanom Zapuškom, članom sveta in predsednikom odbora za gospodarstvo in finance, je inž. Ivan Franc Korent že prej nekajkrat predlagal, da ga razrešimo predsednikovanja odbora za komunalno dejavnost. Prve objave Prepir med atijem, mamico in mano Zgodilo se je lani, vendar se mi zdi, kot da je bilo včeraj. V šoh se niso stvari odvijale, kot sem pričakoval. Pri angleškem jeziku sem “pokasiral” enko. Če je bila čisto zaslužena, ne vem, vem pa, da sem z njo pošteno razjezil mamico. Bil sem slabe volje kot že dolgo ne. Že ko sem prišel domov, je bila tudi mami zelo slabe volje. Ne vem zakaj? To me takrat ni zanimalo. Zdravo! Sem skoraj preveč prijazno pozdravil. Mami ni rekla ničesar. Potiho sem odšel v svojo sobo, misleč, da bo bolje, če še malo počakam. Minilo je že pol ure in končno sem se odločil, Vendar nam je bilo žal za uglednim strokovnjakom. Razmere v zadnjih mesecih so povzročile celo dogovor o odstopih. Upajmo, da bo novi svet MS srečnejši! Po nepotrebnem je bil oškodovan ugled Mestne skupnosti Žalec in nekaterih posameznikov. Okoriščanja ni bilo. Kljub vsem finančnim težavam in občasno neurejenim odnosom je bilo delovanje MS Žalec uspešno. To potrjujejo mnogi dosežki tudi v tem lem, lepo urejeno mesto in dosežena priznanja turistične zveze Slovenije, Spodnje Savinjske dohne in drugo. Hitro in z velikim razumevanjem smo reševali vse zadeve občanov, društev in podjetij ter tvorno sodelovali z občinskimi upravnimi organi in drugimi. Janez Meglič Pismo za KS Petrovče Krajani Petrovč, stanujoči ob cesti na območju med Zarjo in mostom čez Savinjo, se z ozirom na to, da zborov krajanov ni več, pisno obračamo na Vas v zvezi z ureditvijo pločnika in javne razsvetljave na tem območju. Večkrat je že bilo govora, da je to v planu, vendar še do danes na tem področju ni nobene aktivnosti. Menimo, da so na tem odseku zelo ogroženi pešci in kolesarji, saj vozniki v večini primerov ne spoštujejo omejitve hitrosti zaradi naselja in je ta del zaradi samega izgleda ceste bolj namenjen preizkušanju pospeškov in hitrosti vozil, da o motornih kolesih v toplejših dneh sploh ne govorimo. To lahko iz opravljenih meritev hitrosti z laserskim merilnikom potrdijo tudi policisti Pohcijske postaje Žalec, ki so se na ustno željo oziroma pritožbo (kljub pomanjkanju kadra) odzvali že takoj naslednji dan, kar je vsekakor vredno pohvale. Marsikdo od nas je opazil, da so vozniki še nekaj dni po tem na tem odseku vozili dosti bolj umirjeno. Na žalost pa je bilo kmalu zopet vse po starem. Prehitevanja in izsiljevanja so ne glede na omejitev 50 km/h v naselju nekaj povsem običajnega, posledica pa so prometne nesreče (s policisti ah brez), pa tudi v marsikaterem vrtu se je že znašlo vozilo. Na srečo se je vsaj do sedaj vse končalo brez najhujših poškodb. Da pa bi pri tem tudi ostalo, je potrebno čimprej ukrepati. Poleg odraslih so na tem odseku doma tudi trije osnovnošolci OŠ Petrovče in sedem predšolskih otrok. Vsi pa hodijo ah bodo hodih po tej cesti peš kot tudi mnogi šolarji in odrash iz Kasaz, saj se vsi ne poslužujejo lastnega ah avtobusnega prevoza. Cesta je ob lepih dneh da povem za oceno. Pogumno sem stopal proti mamici. Ko sem prišel do nje, mi beseda enka ni hotela iz ust. Ko sem že hotel spregovoriti, je skozi vrata prišel ah in vse pokvaril. Zbežal sem v sobo, ah in mami pa sta se pogovarjala o meni, in sicer o moji prihodnosti. Čez nekaj časa sem se vrnil in pogumno povedal za oceno. Ah je rekel: “Žiga! Kaj si delal? To je gotovo zaradi košarke?" Bil sem čisto na tleh. Mami pa je še vedno molčala. Potiho sem odvrnil: “Se zgodi!” V en glas sta zavpila: “Spravi se mi v sobo!” Čez nekaj časa sta vdrla v mojo sobo. Začelo se je zasliševanje, kar najbolj sovražim. “Saj nisem edini, ki je pisal eno,” sem milo rekel. “Naju z mamico ne zanima, kohko so pisah drugi, zanimaš naju h!” je bil spet pameten ah. “Bla, bla, bla” sem brez pomisle- priljubljeno sprehajališče mnogih domačinov in številnih kolesarjev. Vsekakor pa so zaradi neizkušenosti in neugodnih povezav najbolj ogroženi otroci. Na tej poh pol metra od njih vozijo težki tovornjaki in avtomobili s hitrostjo od 50 km/h navzgor, te pa prehitevajo drugi z več kot 100 km/h. Vsekakor navdušujoče. Razmere se še poslabšajo v zimskem času, ko je zjutraj še temno. Ob sneženju pa vemo, kako se ceste plužijo in kohko prostora ostane pešcem. Menimo, da smo prav tako krajani te krajevne skupnosti in da ste prvi, ki bi morah ukrepati, čeprav smo že bdi ustno zavrnjeni, da je cesta občinska, in ni stvar krajevne skupnosti, da ni denarja, da je v planu,... Ukrepajte, da ne bo prepozno! Uidi v Libojah ni bilo potrebe po pločniku in denarja, dokler ni tovornjak povozil šolarja. Lepo in hvale vredno je, da so uspeh v preteklih letih urediti pločnik v centru Petrovč in proh Dobriši vasi (čeprav se zdaj tam ne moreta srečah dve vozili) ter javno razsvedjavo, naš del pa se vedno prezre. Je že bda kdaj narejena analiza, kohko vozd dnevno pelje iz Petrovč proh Kasazam in obratno ter s kakšno hitrostjo in kohko pešcev in kolesarjev gre po tej cesh? Zanimiva bi bda primerjava z Dobrišo vasjo. Vsaka stranska cesta v Petrovčah je na gosto opremljena z javno razsvetljavo vse do konca, pa čeprav ob njej ni nobene stanovanjske hiše in vozda ne vozijo vso noč. Ob glavni cesh pa te potrebe očitno ni? Navsezadnje bi to bilo potrebno tudi zaradi tega, ker gre predvsem ob koncu tedna marsikdo okajen ponoči po tej cesh (manj, odkar ni več diskoteke pri mostu čez Savinjo) in je že tudi v katero hišo kaj priletelo, pa tudi prometni znaki so bdi pogosto tarča. Vemo, da je manj junakov, ki bi stali pod lučjo in poskušali kaj podobnega. Pri nas pa ob ropotu okoh hiš le zremo v temo. Vse, kar se je na tem odseku “koristnega” nareddo zadnjih ohoho let, je bdo le, da so cesto lepo poravnah in na novo preplastih, kar tako ne služi drugemu kot boljšim voznim razmeram in temu, da se bo v primeru ponovne poplave na stari cesh proh zahodu nareddo še nekaj cenhmetrov globlje jezero kot pri pretekli poplavi, namesto da bi se zahtevala sanacija ceste (kot je bdo včasih). Prepustni kanal je na žalost sedaj samo eden, pa še ta je zaraščen. Vsi starejši krajam še vedo, da je bdo včasih ob poplavi dovolj, da so večino stvari dvignili na lesene klade, voda pa je odtekla čez cesto, danes pa bi bdo z ozirom na višanje ka zind in hotel stvar zaključiti. “Smrkavec, zdaj se boš pa še zgovar-jal nazaj!?” je bila sitna mami. “Zakaj moram jaz bih vedno tiho?” sem vztrajal. Sledda je dobro znana pridiga, ki sem jo poznal že od prej. Moram pa priznati, da sem se malo zamishl in se potiho sam pri sebi odločd, da se to ne sme več zgoditi. Mamico pa sem potolažd s tem, da sem ji pomagal pri delu (vsaj nekaj časa). Žiga Vaši, 8. a/9 OŠ Polzela Bala sem se za očeta Napisala vam bom resnično zgodbo o svojem očetu. Sorodniki iz Ločice so gradili novo hišo in treba jo je bdo pokriti. Za pomoč so prosili tudi mojega očeta. Po celodnevnem napornem delu naju je z mamo pov- ceste potrebno vse stvari prestarih za eno nadstropje. Druga “koristna” stvar v aktivni preteklosti pa je vsekakor prestavitev dveh prometnih znakov, ki označujeta začetek oziroma konec naselja Petrovče proti naselju tako, da redki vozniki, ki še upoštevajo omejitve (vsaj na hshh 200 metrih) lahko pospešijo do zakonsko dovoljenih 90 km/h, ne da bi imeh slabo vest, da koga ogrožajo. Pričakujemo odgovor, drugačen od dosedanjih in v doglednem času! Pismo naslavljamo tudi časniku Utrip Savinjske dohne, da bo v njem kakšen prispevek iz Krajevne skupnosti Petrovče več, pa čeprav kot odprto pismo bralcev. Vaši krajani Mi in živali Žival je človeku sopotnik skozi življenje iz ljubiteljstva, iz koristi ah obojega hkrati. Vehko je ljudi, ki Živah ne bi smeh imeh, saj ravnajo z njimi kot z nepomembnim predmetom in ne kot z živim in čutečim bitjem, kar je zaradi neznanja, brezbrižnosti in malomarnosti dostikrat nepotrebno trpinčenje, mučenje in surovo ravnanje z njimi. Zima prihaja in ne zebe samo nas, temveč tudi Živah, ki so pogosto izpostavljene mrazu in drugim vremenskim neprihkam. Vemo, da je počutje Živah odvisno predvsem od gospodarja. Člani društva za varstvo Živah pri terenskih obhodih opažamo vedno večji obseg malomarnega odnosa do Živah. Zato prosimo in opozarjamo vse hste brezvestne lastnike, da v zimskem času posvetijo več pozomosh svojim živalim. Naj bodo v tophh, suhih in čishh - predvsem pa varnih prostorih. Poskrbite za primemo hrano in pitno vodo, za dobro počutje in zdravje, pomagajte jim, saj si to zaslužijo. Žrtve mraza so zlasti priklenjeni psi, ki na prostem čuvajo gospodarjevo imetje. Naj ne bodo lačni in drgetajoči od mraza vso dolgo zimo. Opozarjamo na osnovne pogoje, ki jih morate zagotoviti, in sicer: suho in toplo zavetje, dobro izolirano in nepremočljivo uto, dvignjeno od tal in primemo velikosti psa. V njej naj bo vedno otep slame ah krme, ki jo ob deževnem vremenu zamenjate. Vhodna odprtina naj ima preko zime visečo toplo zaveso. Pes naj ne leži na cementni podlagi ah na vlažnih in blatnih deh, kajti psi so izredno občutljivi na revmatična obolenja, mehur in ledvice. Pred uto jim položite lesene deske. Posebej občutljivi na mraz so kratkodlaki psi in mladički. V hudem mrazu namestite uto v hlev ah na topel pros- abil še na ogled smučarskih skokov v Velenje. Bil je hladen večer in mojega očeta je začelo mraziti. Vsi trije smo bih prepričam, da je to posledica napornega dne. Vendar ni bilo tako. Naslednji dan je postal vročičen. Mama mu je dopovedovala: “Ne bodi trmast in pojdi k zdravniku.” Na srečo jo je oči ubogal. Zdravnica ni ugotovila nič posebnega, pa ga je vseeno poslala v Celje na slikanje pljuč. Z mamico sva šli zraven. Tisti trenutek je bil za nas kot strela z jasnega neba. Zdravnik pravi: “Gospod Pavič, na pljučih imate bulo, na nadaljnje preiskave morate ih v Topolšico." Iz zdravstvenega doma smo šh v mesto. Hodih smo čisto üho. Bil je ponedeljek in oče je odšel v bolnišnico in tam ostal na preiskavah teden dni. Ugotovili so tumor na levem pljučnem tor v hiši. Če je pes privezan, naj bo veriga lahka in dolga vsaj 3 do 4 metre z usnjeno ovratnico, ki psa ne sme stiskati in drgniti. Če pes biva v pesjaku, naj ta ne bo premajhen (vsaj 3x4 metre). Pes mora imeti enkrat ah dvakrat na dan topel obrok (izdatne, goste zdrave hrane) in vedno svežo pitno vodo. Mlade psičke (do enega leta starosti) hranimo večkrat na dan. Ker je pes po naravi svobodno bitje, je veriga ah pesjak zanj ujetništvo in muka. Pes mora čutiti, da je član družine. Podarite mu kakšno besedo, pogladite ga, hvaležen vam bo. Večkrat ga izpustite z verige ah iz pesjaka, da se sprosti. Skrajno neprimerno je imeti pse ob barakah na polju, vrtovih ah drvarnicah, garažah, kleteh ah balkonih, kajti osamljen pes trpi. Odvrženim živalim, mačkam, psom, ki jih brezsrčni in brezvestni ljudje odmetavajo med bloke, v gozdove, ceste in vaška naselja, se življenje spremeni v eno samo trpljenje s stradanjem, preganjanjem, trpinčenjem in poginom ob groznih mukah. To je skrajno nečloveško, brezsrčno in kaznivo dejanje. Priporočamo vam, dajte svoje pasje ah mačje samice sterilizirati, samce pa kastrirati. S tem boste preprečili nezaželjeno razmnoževanje. Vse ljubitelje Živah pa prosimo, da poskrbite za lačne in žejne, pre-mražene, zavržene in izgubljene Živah (mačke, pse, poskrbimo za ptice). Člani društva opravljamo redne in občasne preglede pri imetnikih Živah ter ukrepamo v skladu s svojimi pravilniki, republiškimi zakoni in občinskimi predpisi. Društvo za varstvo živali Š. Kurent Vlada naj upokojence pobije! Naši vladi smo upokojenci največji trn v peti. Zakaj? Zato, ker smo gradili v povojnih letih porušeno domovino? Delali smo težko in v nemogočih razmerah za minimalne osebne dohodke. Osemurni delovni čas, deset let udarniškega dela za krilu. Z mamico sva bih pri njem vsak dan. Preden so ga odpustih iz bolnišnice, se je zdravnica pogovorila z obema. Razložila je stanje bolezni in dejala očetu: “Sedaj se morate odločiti. Se strinjate z operacijo ah ne? Vaše izvide smo že poslali v klinični center.” Oče se je seveda strinjal. Začelo se je mučno čakanje. Nekega dne so ga obvestili o datumu operacije. Šel je v Ljubljano. Pri prvem telefonskem pogovoru je zdravnik rekel, da je vse v redu. Naslednji dan sva šh z mamico na obisk. Oči je ležal na oddelku za intenzivno nego. Proti pričakovanju je bil dobre volje, čeprav še utrujen in slaboten. Vsak naslednji dan je bil boljši, tudi zdravniki so bih zadovoljni. Po desetih dneh je zapustil sedanjo zadolženo novo demokratično Slovenijo. Brez teh generacij, dragi ministri in poslanci, danes ne bi imeh delovnih mest v parlamentu. Če je naša država res osiromašena, zakaj si omenjeni ljudje upajo dehti tako visoke osebne dohodke? Povišica 30%, odpravnine 100.000 mark in še marsikaj. Česa takega si ne privošči nobena, pa naj bo gospodarsko še tako visoka razvita država. Zakaj si država izposoja denar zaradi inflacije? SPIZ je menda leta 1963 za halo Tivoh posodil zelo visok znesek, ki še do danes ni bil vrnjen. Zakaj imajo nekateri, ki niso upravičeni, tako visoke pokojnine? Znano nam je, kaj so delali po vojni. Vlada nam je po osamosvojitvi obljubljala drugo “Švico”, ministri in poslanci jo imajo! Krščanski demokrati bi morah biti bolj naklonjeni upokojencem. Finančni minister je napovedal, da bo država doživela bankrot, če ne bo odpravljen poračun upokojencem. Za izkazanih šest milijard sedaj ne bo bankrota? Omenjeni minister trdi, da so proračuni celo zastareti! Država naj zmanjša javno porabo, da res ne pride do bankrota. V parlamentu so dobro seznanjeni, da podjetja osebne dohodke in regres delavcem izplačujejo v bonih, zaradi tega so zopet prizadeti upokojenci. Treba je poostriti kontrole! Vdove enači s tistimi, ki so 35 let doma gospodinjile, medtem ko so zaposlene vdove ves čas plačevale v pokojninski sklad. Zaradi majhne razlike so vzeti pokojnino od umrlega moža. Zakaj tukaj ne posnemate drugih držav? Zopet velika krivica do zaposlenih upokojenih vdov. Čudim se, da naše državljanke in državljani še vedno držijo roke križem in v teh kriznih časih kljub visokim cenam in težki gospodarski krizi v naši novi demokratični državi Sloveniji ne gredo pred parlament. Naši sosedje v Avstriji so bolj odločni in kritični ob podražitvah, gredo celo na cesto. Nas pa bi naša vlada rada takoj pobila! Pa brez zamere. Jože Grobelnik, Žalec bolnišnico. Čeprav mora hoditi na redne preglede, se počuti odlično in živi normalno. V službo ne hodi več, pa saj je dovolj dolgo delal. Vsi sorodniki smo zelo veseh, ker se je vse srečno končalo. Katja Pavic, 8. c/9 OŠ Polzela Dogodek s počitnic Z očijem sva bila na morju. Ko sva se sprehajala po plaži, me je nekdo pocukal za roko. Obrnil sem se in pred mano je stala majhna deklica. Radovedno me je gledala in se mi smehljala. Naenkrat pa mi je pokazala jeziček, se obrnila stran in stekla za svojo mamico. Ker je bila prikupna deklica, nisem bil jezen nanjo. Zan Kozar, 4. a OŠ Petrovče Vabilo - obvestilo Vse, ki menite, da imate sami, vaši svojci ah prijatelji težave z alkoholno zasvojenostjo, vabimo na srečanja Anonimnih Alkoholikov (AA) v Žalcu, ki potekajo vsako sredo ob 19. uri na Levstikovi 15 (bivši notariat - nasproti Sodišča). Vse informacije pa posredujemo po dežurnemu anonimnemu telefonu 031 802 710 vse dni, vse ure. Vedite: Biti bolan ni sramotno - nič storiti zoper to pa! Pričakujemo vas! AA Žalec november2001 Obisk direktorja Urada RS za mladino v Žalcu V petek, 19. 10. 2001, je Žalec obiskal direktor Urada RS za mladino in predsednik Stranke mladih Slovenije Dominik S. Černjak. Na Občini Žalec je imel kratko sejo, potem pa je v spremstvu svojega svetovalca, župana občine Žalec in drugih odšel po mestu, nazadnje pa v žalskem mladinskem centru opravil krajši razgovor z mladimi. Iz osnovne šole Griže sva se razgovora udeležila člana novinarskega krožka, David Sopotnik in Suzana Furlan, in mu postavila nekaj vprašanj, na katera je prijazno odgovoril. Kakšna so prizadevanja Stranke mladih Slovenije v šolstvu, saj vemo, da ima veliko šol male in slabo opremljene telovadnice ali pa jih sploh nimajo, pa tudi računalniška oprema je bolj slaba? Odgovoril nam je, da je v zvezi s telovadnicami na osnovnih šolah v večini dobro poskrbljeno, na srednjih šolah je slika slabša, na fakultetah pa zelo slaba. Glede računalniške opreme pa je SMS vložila vlogo za nakup od 45.000 do 50.000 računalnikov za šole. Drugo vprašanje je bilo na temo Evropske Unije. Z vstopom vanjo naj bi Slovenija veliko pridobila. Zanimalo naju je, če bo slovenska matura po vrednotenju lahko konkurirala z evropsko in ali bodo študenti imeli možnost cenejšega študija. Suzano pa je še posebej zanimalo, če se bodo v primeru dražjega študija povečale tudi štipendije. Glede mature je že jasno, in sicer, da bo slovenska matura enaka evropski. Študij pa z vstopom v EU ne bo cenejši, kvečjemu dražji. Štipendije pa bodo ostale iste. Glede na to, da je v Sloveniji precej mladih brezposelnih, naju je zanimalo, kakšna so prizadevanja za zaposlitev le-teh in s tem tudi zagotovitev njihovega materialnega položaja. V letu 2001 je že zagotovljenih 1,5 milijarde za mlade, ki so brezposelni, se pravi, da gre stvar na boljše. Na koncu prijetnega pogovora je g. Černjak postavil vprašanje še nam, učencem, in sicer, kaj bi mladi radi imeli v Žalcu. Odgovor je bil enoten. Prostor, kjer se bomo lahko sprostili in uživali ob glasbi znanih glasbenih skupin. Razgovor je zaključil g. Černjak: “Iz vaših ust, ne bom rekel v božja, ampak v županova ušesa.” David Sopotnik in Suzana Furlan, novinarski krožek OŠ Griže Špela Vodeb in Tea Turk ob velikem globusu v Slovenj Gradcu Srečanje v mestu miru V mestu miru • Slovenj Gradcu se vsako leto ob dnevu OZN zberejo Unescove šole iz Slovenije. Letos se jim je pridružila tudi šola iz Vukovarja, ki je bila na obisku v Pišecah na Bizeljskem. Iz Savinjske doline sta se srečanja udeležili učenki 6. razreda OŠ Griže Špela Vodeb in Tea Turk z mentorico Bredo Veber. Udeleženci srečanja so prvi dan prisostvovali otvoritvi razstave v Galeriji likovne umetnosti. Na likovni in literarni natečaj o miru, ki ga vsako leto razpiše občina Slovenj Gradec, je prispelo veliko del z vsega sveta, med drugim Uidi z Japonske. Predstavniki te daljne dežele so skupaj z drugimi udeleženci srečanja prisostvovali Festivalu miru na glavnem trgu tega koroškega mesta. Na festivalu so se predstavile Unesco šole, ta dan pa je bila tudi državna proslava ob dnevu OZN z naslovom Proti ksenofobiji, za strpnost, na kateri je bil slavnostni govornik zunanji minister Dimitrij Rupel. Na proslavi je bil tudi predsednik republike Milan Kučan. Drugi dan srečanja so se udeleženci posvetili delu v delavnicah, ki so potekale na šoli. Tako so se ukvarjali z domačim narečjem, s kulinariko, s šegami in navadami svojih krajev in drugimi zanimivimi aktivnostmi. Kot sta povedali Špela in Tea, je bilo v Slovenj Gradcu zelo lepo in prijetno in sta ponosni, da sta sodelovali na srečanju in zastopali svojo Unesco šolo. D. N. Kako smo gasili? V mesecu požarne varnosti smo učenci in učitelji podružnične šole Galicija spoznali delo in naloge prostovoljnega gasilskega društva Zavrh. Prijazni gasilci so nas z gasilskim vozilom za orodje pripeljali v Dom gasilcev v Zavrh. Tam so nam predstavili njihove naloge in pokazali, kaj vse potrebujejo pri gašenju. Ugotovili smo, da gasilci poleg gašenja požarov opravljajo še veliko drugih nalog. Ljudem pomagajo pri različnih nesrečah, v sušnem obdobju jim dovažajo vodo, skrbijo pa tudi za izobraževanje bodočih članov. Ker so gasilci ljudje dejanj, niso le predavali, ampak so pred domom zanetili ogenj, mi pa smo ga pogasili. Spoznah smo gašenje z gasilnim aparatom. Poskušali smo tudi z vodo. Pri tem gašenju so nam morah pomagati krepki završki fantje, sicer bi nas močan vodni curek dvignil od tal. Srečanje v Zavrhu smo zaključili z gašenjem lakote in žeje, saj so nam prijazni gasilci pripravili malico in napitek. V šolo smo se vračah polni lepih vtisov. Spoznah smo, da je delo gasilcev nevarno, vendar zanimivo in zelo potrebno. Gotovo bo kdo izmed nas, ko odrastemo, postal gasilec. Sonja Rebernik POŠ Galicija Jesensko dopoldne malo drugače Otroci in vzgojiteljice iz vrtca Galicija smo si v tem šolskem letu zadali projekt z naslovom Domača kmečka opravila. Nalog smo se lotili resno in z veliko vnemo. Naš cilj je bil spoznati čimveč domačih kmečkih opravil. Kako sem si zastavila delo? Na roditeljskem sestanku sem starše seznanila z vsebino projekta in dogovorih smo se za sodelovanje. Vsak mesec bomo obiskali kmetijo -domačijo in tako spoznali eno kmečko opravilo. Ta mesec smo obiskali kmetijo pri Tomažu. Tomaževa mamica in babica sta nas sprejeli s toplim napitkom. Tako smo se lažje lotih dela. Vse smo imeh že pripravljeno pod kozolcem: buče, fižol še na fižolovkah in vse pripomočke za delo. Otroci so oluščili fižol, očistili fižolovke in otrebili buče. Bučke smo dah v posebne posode, da jih bo Tomaževa babica spekla, bučam pa smo izrezali oči, nos in usta in se spomnili na noč čarovnic. Ob tem so otroci z navdušenjem podoživljali dogodke iz te noči. Ves fižol smo zluščili v pleteno košaro. Otroci so ugotovili, da so fižolova zrna različnih barv in vehkosti. Prostor pod kozolcem smo pospravili in za pridno opravljena dela dobih čisto pravo kmečko malico. Prijetno toplo in sončno popoldne smo izkoristili še za igro na dvorišču. Tomaževi mamici in babici smo se s petjem jesenskih pesmic zahvalili za gostoljubnost. V vrtec smo se vmih nasmejani in dobre volje. Tatjana Jelen HiPP Mladi filatelisti prejeli medalje Filatelistična zveza Slovenije je skupaj s Pošto Slovenije in Filatelističnim društvom Trbovlje pripravila I. filatelistično razstavo mladih v naši samostojni državi. Razstava pod imenom “ FIRAMLA 01” je bila od 15. do 18. novembra. Mladinci Filatelističnega društva Žalec so se odločili, da se razstave udeležimo. Društvo je s pomočjo treh mentorjev - članov društva pričelo z delom že zgodaj spomladi. Vehko dela z mladimi filatelisti, starimi od 10 do 16 let, je bilo med poletnimi šolskimi počitnicami in tako je bil ta čas tudi koristno uporabljen. Namen filatelistične razstave je spodbujanje zanimanja za zbiranje znamk in raznega ostalega filatelističnega gradiva, kar je poleg “konjička” tudi zelo poučno in zanimivo. Ob vsaki znamki se lahko marsikaj naučimo in ob sestavi določenih enakih tem napravimo čudovite tematske zbirke, takšne kot so jih tokrat napravih naši mladi filatelisti. Na razstavi so sodelovali mladi iz vse Slovenije. Iz našega društva pa tri mladinke: Maja Gerhh s temo Rada imam konje in mačke, Kim Sotlar s temo Slovenske gore, rasthne in Živah in Klavdija Seražin s temo Zgodba o lovcu in naravi. Skupinsko so sodelovali s tremi razstavnimi exponati filatelisti -mladinci iz krožka Osnovne šole Prebold pod vodstvom mentorja -člana FD Žalec. Njihove razstavne teme so bile: Svet narave, Kulturna dediščina Slovenije in Nogomet. Vse zgoraj imenovane zbirke so prejele medalje, in sicer: tri srebrne, dve posrebreni in eno bronasto medaljo. Tekmovanje je bilo izvedeno v razfičnih kategorijah, glede na starost udeležencev. Vsem dobitnikom medalj čestitamo k uspehu. Žehmo, da bi se njihovo delo v našem društvu nadaljevalo, da bi se nam pridružilo čim več ljubiteljev zbiranja znamk in bi na tak način pokazali, da tudi filatelisti -mladinci Slovenije pripomorejo k promociji naše države v svetu. Zgoraj omenjene zbirke smo pripravljeni pokazati javnosti, potrebujemo le vabilo in razpoložljiv razstavni prostor. Cirila Haler Člani in mladinke FD Žalec na FIRAMLI01 Nabor po taborsko Pred dobrim mesecem dni je bil na Izpostavi za obrambo Žalec redni letni nabor za fante, rojene leta 1983, in starejše. Tako kot lansko leto je nabor potekal po posameznih občinah. Klicanih je bilo 317 nabornikov. Naborno komisijo so sestavljali predsednik, major Zdenko Terpin, zdravnik dr. Miran Kolar, vodja izpostave Saša Toš in tajnica Breda Jurčec. Pri naboru sta sodelovala tudi predstavnika slovenske vojske iz 760. artilerijskega bataljona, poročnik Mlakar in podporočnik Šega, ki sta mladim predstavila življenje in delo v slovenski vojski. Na naborih so bili prisotni tudi župani, ki so pozdravih nabornike iz svojih občin in zaželeh, da bi jim bilo služenje vojaškega roka v ponos in dobra popotnica za življenje. Posebno zanimiv pa je bil nabor v občini Tabor, kjer so se naborniki na mesto nabora pripeljali z okrašenim vozom ob spremstvu harmonike in konjenikov iz konjeniškega kluba Mustang. Mlade fante so vso pot iz Ojstriške vasi do Doma krajanov, kjer je potekal nabor, pozdravljah vaščani. Precej se jih je zbralo tudi pri domu, kjer je županja Vida Slakan vsem 12 nabornikom pripela rdeč nagelj. Z zanimanjem so "ceremonial“ spremljali učenci podružnične šole Tabor. Nabor v Taboru je bil res zanimiv, saj so prikazali nekdanje običaje ob naborih in odhodu fantov na odsluženje kadrovskega roka. Vsekakor je takšen način vreden posnemanja. D. N. Na nabor s konji, vozom in harmoniko november2001 Savinjske zgodbe Zadnji dom Ivana Farčnika - Buča končno znan Ob 1. novembru smo se spominjali naših rajnih. Žalne slovesnosti so bile povsod po državi, grobove znanih in neznanih so krasile svečke in cvetje. Marsikatera sveča je bila prvič prižgana na mestu, kjer naj bi bil pokojnik pokopan. Tako je bilo tudi v Žitari vasi na avstrijskem Koroškem, na tamkajšnjem pokopališču, kjer je bilo poleg znanih pokopanih tudi sedem neznanih partizanov, ki so padli zadnji dan vojne. Dva med njimi sta že dobila ime in Ivanka Pavlia priimek. Že dalj časa je na spomeniku napisan Srečko Omejec, od predlani pa tudi Ivan Farčnik - Buč, doma iz Prekope pri Vranskem. Zveza koroških partizanov je letos pripravila osrednjo spominsko slovesnost prav pri tem spomeniku. Slovesnosti so se udeležili tudi številni predstavniki javnega in političnega življenja iz Slovenije. Med udeleženci sta bila tudi Bučeva otroka Jože in Ivanka, ki sta prvič prižgala svečki na grobu svojega očeta. O Ivanu Farčniku - Buču je zbranim spregovorila Vera Pelko - Amenitsch, nekdanja partizanka Ida in Bučeva sodelavka, ki je ob spremljavi kitare tudi zapela. Slovesnost se je pričela s pozdravom predsednika Zveze koroških partizanov Petra Kuharja in polaganjem vencev pred spomenik. Peter Kuhar je obudil spomnil na zadnje dni vojne na Koroškem. Slavnostna govornika sta bila Sonja Wakounig, glavna urednica Slovenskega vestnika, in podpredsednik Državnega sveta Republike Slovenije ' Avguštin Majerič. Slovesnost so s kulturnim programom obogatili člani Šmihelskega kvinteta, recitator Aleksander Tolmajer in Vera Pelko -Amenitsch, ki je zaslužna, da sta Ivanka in Jože končno izvedela, kje je pokopan njun oče Ivan Farčnik -Buč. Vse do letos sta hodila prižigat svečke k spomeniku žrtvam v Železno Kapljo, odslej pa bo to Žitara vas. “Buč mi je bil kot oče,” je že pred dobrimi enajstimi leti dejala Vera Pelko - Amenitsch, ki je takrat še živela v Celovcu, sedaj pa ima stanovanje v Žalcu, vendar je še vedno velikokrat v slovenskih krajih na avstrijskem Koroškem, kjer ima prijatelje in znance. Vera Amenitsch je prijetna, zgovorna, gostoljubna in zanimiva osebnost, ki veliko piše, poje, deklamira in igra na kitaro. Marsikdo jo pozna vsaj po priimku in člankih, ki jih je objavljala v pismih bralcev. Nekaterim prebivalcem Vranskega je ostala v spominu po deklamaciji in solzah v očeh ob odkritju doprsnega kipa in poimenovanju šole po Ivanu Farčniku - Buču pred osamosvojitvijo Slovenije. Poznajo pa jo zlasti ljudje, ki so se z njo srečevali med vojno in po njej. Veri je bil Buč v tistih težkih časih več kot le soborec. Imela ga je rada kot očeta, se od njega učila in postajala osebnost, ki nosi v sebi del njegovega značaja. Jože Farčnik “Bil je človek, poštenjak, da malo takšnih. Vedno je našel pravo besedo, pomirjal, a bil tudi strog, kadar je bilo to potrebno,” rada pove Vera in to je povedala tudi na letošnji spominski slovesnosti v Žitari vasi, ki je bila zanjo prav tako nekakšna pomiritev, saj je vsa leta v njej glodal črv dvoma, kako in kje je Buč resnično padel oziroma kje je pokopan. Sedaj bo tudi ona lahko prižigala svečke na njegovem grobu. In kdo je bil Buč? Kakšna je bila njegova življenjska pot? Kako je izgubil življenje? Na vsa ta in druga vprašanja Vera odgovarja: “Ivan Farčnik - Buč je bil človek, ki sodi ob bok najplemenitejšim borcem revolucije. Rodil se je 23. junija 1909 v Prekopi. Osnovno šolo je obiskoval na Vranskem, nato se je izučil za ključavničarja v Tekstilni tovarni Prebold. Kot ključavničarski pomočnik je delal v Ljubljani. Po odsluženem vojaškem roku se je vrnil v Prebold, kjer je delal pri montaži nove tekstilne tiskarne Cosmonos. Tu je kot zaveden delavec deloval v sindikalnem gibanju. Bil je med ustanovitelji razrednega sindikata, med organizatorji in voditelji splošne stavke tekstilnih delavcev Slovenije leta 1936. Po stavki je postal član KPJ. Pred začetkom vojne je bil v internaciji v Ivanjici v Srbiji. Ko so konec marca leta 1941 taborišče razpustili, se je vrnil domov in se takoj vključil v priprave na oboroženo vstajo. Poleti 1941 je bil borec I. Savinjske čete, naslednje leto pa je bil imenovan za politkomisarja. Leta 1943 je bil ranjen in se je zdravil na Dobrovljah. Po okrevanju je bil nekaj časa komandir TV postaje na Homu, ponovno je bil ranjen in prestavljen na teren Vransko, kjer je postal sekretar OF okraja Vransko. V letu 1944 je postal sekretar okrožnega komiteja za Savinjsko dolino. Po uradnih podatkih naj bi padel 9- maja 1945 v Žitari vasi na Koroškem, ko naj bi ga ubila granata, vendar vse do pred časom njegovega imena ni bilo zapisanega na nobenem spomeniku, ne na pokopališču v tej vasi kot tudi nikjer drugje na Koroškem,” pravi Vera Amenitsch, ki še vedno ne more razumeti, da je moralo preteči toliko let, da je tudi uradno zabeleženo, kje je pokopan. Vera Amenitsch Bučeva hčerka Ivanka Pavlia in sin Jože Farčnik, ki se je rodil aprila leta 1941, se očeta ne spominjata, saj sta bila takrat še premajhna. Uidi ko jih je obiskal, je bil le striček. Vera se ob tem nasmeji spominu na dogodek, kako je spoznala Ivanko in Jožeka, ki sta živela pri maminih sorodnikih v Grajski vasi, saj je bila njuna mama v taborišču v Mauthausnu, kjer je tudi umrla. “Bilo je zvečer, ko smo potrkali na vrata hiše v Grajski vasi. Preden smo vstopili, mi je Buč dejal, da naj vprašam otroka, kje je njihov ata. Bila sta že v postelji, zato sta, oblečena v spalne srajčke, nekoliko zaspano gledala nočne prišleke. Nekaj časa smo se z njima pogovarjali o vsem mogočem, nato sem ju mimogrede vprašala, kje je njihov ata. Jožko je dvignil glavo in ponosno rekel: “Moj ata pa v goš zajce strela.” Buč je stal zraven njiju, vendar jima ni mogel reči, da je on njun ata, ju objeti in poljubiti. Samo narahlo ju je pobožal po glavi in se pritajeno nasmehnil. V sebi je prav gotovo bil težko bitko, vendar je bilo za otroka bolje, da sta živela v prepričanju in da je ata res v “goši”, a ne strelja zajcev, ampak se bori za svobodo,” razlaga Vera in niza spomine in dogodke, ki so povezani z Bučem. O tem je pripovedovala tudi Jožetu in Ivanki v Žitari vasi. “Za naju je danes poseben dan in ne moreva skriti svojih čustev, čeprav se očeta ne spominjava, kot tudi ne matere, ki je svoje življenje izgubila v taborišču. Sva pa ob tem žalostnem dnevu, ko se spominjamo mrtvih, nekako tudi vesela in presenečena hkrati, saj nisva vedela, da je zadnje počivališče najinega očeta m, v tem grobu,” sta povedala Ivanka in Jože, ki sicer živita vsak s svojo družino v Celju. Buč je bil velik poštenjak, pravičen sodnik, tudi strog, vendar mehkega srca. Takšen je bil ves njegov značaj, pravi Vera Amenitsch, ki Spomenik žrtvam NOB na pokopališču v Žitari vasi, na katerem je sedaj vklesano tudi ime Ivana Farčnika - Buča. je v partizane odšla iz svoje rodne Paške vasi in nato kot mladinska sekretarka OF postala Bučeva sodelavka. Spominja se dogodka, ko je Buč zasliševal enega izmed domačinov, ki je vodil Nemce na Čreto, ko sta padla dva partizana. “Takrat sem pisala zapisnik. Možakar je priznal, da je to storil. Povedali smo mu, da ga bomo vzeli s seboj. Prosil je, če se lahko poslovi od svojih otrok, katerih je bila poha hiša. Tesno mi je bilo pri srcu, ko sem videla njihove objokane obraze in upala sem, da bo Buč ravnal v dobro otrok. Otrokom je povedal, kaj je storil njihov oče, nato pa dejal: “Ne bomo ga vzeli s sabo, vi ga potrebujete, dom ga rabi, pa tudi mi. Možakarju je zabičal, da bo drugič potegnil kratko, če bo sodeloval z okupatorjem. Da, takšen je bil Buč, resnicoljuben, možat in duhovno bogat,” zaključi pripovedovanje o njem Vera, ki je za spravo, nikakor pa ne za izenačevanje partizanstva in kvizlinštva, s katerim so povsod po Evropi že zdavnaj razčistili. D. Naraglav Marija Hramec z županom Ivanom Rakunom 101 leto Marije Hramec Petdeset skupnih let zakoncev Majer 1953 zgradila hišo, v katero je pri- V Domu upokojencev na Polzeli so pred dnevi pripravili slavje kot ga še ni bilo. Njihova stanovalka Marija Hramec z Malega vrha pri Šmartnem ob Paki je praznovala 101. rojstni dan. Marija je najstarejša občanka občine Šmartno ob Paki. S šopkom rož jo je obiskal tudi župan te občine Ivan Rakun. Še posebno velik pa je bil obisk sokrajanov z Malega vrha, kjer je slavljenka živela do lani. Marija se je zaradi težav z nogami preselila v polzelski dom upokojencev, pred tem pa je živela v svoji hiši na Malem vrhu. Imela je tri otroke in rejenko, vsi pa so žal že pokojni. V domu so odlično počuti, zanjo pa še vedno skrbita snaha Štefka in Bojan Kladnik. Dolge jesenske dni si Marija krajša z branjem časopisov. T. Tavčar Pred kratkim je bilo pri Majerjevih, po domače pri Boštjan, v Pernovem zelo praznično. Razlog za to je bila zlata poroka - 50 let skupnega življenja Veronike in Franca Majer, ki sta kljub invalidnosti z medsebojnim spoštovanjem in zaupanjem omogočala topel dom svojim trem otrokom. Ob tej priložnosti so ju obiskali predstavniki KS in Rdečega križa Galicija. Po stisku rok in čestitkah, ob katerih ni manjkalo daril, ki so jih zakoncema izročili podpredsednik KS Ivan Potočnik, predsednica RK Dragica Tratnik in podpredsednica odbora za socialo Katica Petrin, smo nazdravili in slavljencema zaželeli še veliko let v krogu svojih najbližjih. Oživeli so spomini na mladost in življenje, ki je utripalo precej drugače kot marsikje. Franc, ki je 100-odstotni invalid, slep že od leta 1959, in žena Veronika, ki je zaradi eksplodirane bombe leta 1946 vojna invalidka, sta bila prisiljena živeti nekoliko drugače, pa čeprav navzven to sploh ni bilo opazno. Njuna skupna življenjska pot se je začela v Kačjem dolu v Šmarjah pri Ješah, kjer je bil rojen Franc. Veronika, rojena Zorko, je k njemu prišla iz Savinjske doline, iz Pongraca. S skupnimi močmi sta leta nesla srečo hčerka Majda in nato še sin Vlado. Desetletnico skupnega življenja je zaznamoval požar gospodarskega poslopja. Z vso vnemo sta se lotila obnove, ki pa je nista dokončala, saj sta se odpravila živet v Spodnjo Savinjsko dolino, kjer živita še danes. Nakup stare kmetije je bil zanju nov začetek. Potrebno je bilo graditi in obnavljati, kar pa ob njuni invalidnosti ni bilo enostavno. Veronika se je vozila z motorjem in spravljala skupaj dokumentacijo, skrbela za gospodinjstvo, vzgojo otrok in še za marsikaj drugega, Franc pa je krmil živino ter opravljal vsa kmetijska in druga dela, tudi drva je cepil, čeprav je od leta 1972 popolnoma slep. Le vse je moralo ostati tako, kot je pustil prejšnji dan. Pet let po prihodu v Pemovo ah Žabjo vas, kakor pravijo zaselku, sta zakonca začela z obnovo gospodarskih poslopij, leta 1970 pa z gradnjo nove hiše. Med tem se jima je rodila njuna druga hči Mehta. Majerjeva družina se je sedaj že precej povečala, bogatijo jo sedem vnukov in vnukinj ter pravnuk in pravnukinja. Med vnukinjami je tudi Urška Žolnir, naša najuspešnejša judoistka, na katero sta zelo ponosna. Nič manj vesela in ponosna pa nista nad ostalimi vnukinjami in vnuki, ki razveseljujejo jesen njunega življenja. Danes živita s sinom Vladom in njegovo družino, le nekaj metrov stran živi z družino hčerka Majda, poročena Žolnir, v Galiciji pa je tudi njuna najmlajša hči Mehta, poročena Grobelnik. Skupaj radi preživijo kakšen dan in lepšajo dneve svojima staršema, babici in dedku. Kljub invalidnosti sta bila Majerjeva vseskozi vključena v akcije in delo za napredek kraja, pri elektriki, vodovodu, telefoniji, asfaltiranju in še čem. Njuno delo aktivno dopolnjuje sin Vlado, ki je predsednik KS Galicija. Petdeset let zakonskega življenja je lepa doba in ob pogledu na mladostna zakonca, bi jima človek kar težko presodil toliko let. Ob slovesu smo jima zaželeli še veliko zdravja in prijetnih trenutkov v krogu svojih najdražjih. Njuno življenje bo še naprej teklo po ustaljenem ritmu in ostal bo spomin na dni, ko sta nazdravila 50-letnici skupnega življenja. D. Naraglav Zakonca Majer s sinom Vladom in hčerkama Melito in Majdo na dan našega obiska Savinjske zgodbe november2001 25 Katarina Kaliope in njenih 90 let Košato drevo Grmovškove rodbine Pri Hriberškovih v Migoj-nicah so praznovali 90-letnico mame, babice in prababice Katarine Kaliope. Ob njenem jubileju so ji slovesnost pripravile tudi članice skupine za kakovostno starost Lipa, ki jo vodi Irena Pražnikar, sicer direktorica Centra za socialno delo Žalec, pozornost pa so ji prav tako izkazali predstavniki KS Griže in mnogi drugi. Ob tej priložnosti smo jo obiskali tudi mi. Obisk sem najavil po telefonu. Na drugi strani žice se oglasi energičen ženski glas in malo sem presenečen, ko izvem, da se pogovarjam z jubi-lantko. Glas nikakor ni izdajal njenih let in potem, ko sva si segla v roke, sem videl, da je pred mano ženska, ki ji nikakor ne bi prisodil 90 let. Sedimo za mizo v dnevni sobi z zetom Brankom in hčerko Ladislavo, s katerima živi Katarina že od leta 1976, ko ji je umrl mož. Veselje na jesen življenja ji delata tudi vnuk Branko in vnukinja Monika, ki z možem Mitom stanuje doma. Nadvse vesela pa je obiskov pravnuka Jaka. Katarina Kaliope je prijetna ženica, navezana na naravo, saj je zelo rada delala na polju in v vrtu, hodila na izlete in se predajala lepotam narave. Zadnje čase jo noge ne ubogajo tako kot bi rada, zato raje ostaja doma, kjer ima še vedno dovolj dela. Pospravlja, Uka in predvsem “rihta", kot pravi, sama sebe. Njena življenjska pot se je začela 23. novembra 1911. leta v Zrečah. Ko je bila stara tri leta, se je z družino, v kateri je bilo kar 13 otrok, preselila v Zabukovico. Oče je bil rudarski paznik, mama pa gospodinja. Očeta je izgubila stara komaj l6 let. Istega leta je dobila službo pri rudniku, kjer je delala do prihoda Nemcev. Nato je nekaj časa delala pri cesti, ker pa je imela doma majhne- ga otroka, je morala to delo pustiti. Zato je hodila delat na kmete, da je preživljala hčerko. Moža, s katerim se je poročila leta 1939, so zaprU Nemci in ga tudi kmalu izpustih, a je narodno zaveden takoj odšel v partizane in leta 1943 padel na Dolenjskem. Leta 1949 se je ponovno poročila. Uidi drugi mož je bil kot prvi rudar v rudniku Zabukovica. Leta 1976 je ostala sama in od takrat živi pri svoji hčerki v Migojnicah. Življenje si je vse od leta 1946 bogatila z delom pri Rdečem križu. Preko 30 let je prepevala v griškem pevskem zboru, aktivno je delovala v društvu invalidov, ko pa je bila ustanovljena skupina za kakovostno starost Lipa, je postala tudi njihova članica. Zadnji čas sicer ne hodi več na njihove aktivnosti, se pa rada udeleži vsakoletnega srečanja. Leta so prinesla nekaj nadlog, uporablja slušni aparat in ima najmočnejšo dioptrijo, ki je sploh mogoča. Narava pa jo je obdarila z močnimi zobmi, saj je do 88. leta imela vse svoje zobe. Kljub nadlogam je Katarina vedra in nasmejana, saj živi med svojimi ljudmi, ki jo imajo radi in katerim vrača ljubezen. Zato je jesen njenega življenja bogata in prijazna. Dneve preživlja ob delu, gledanju televizije, poslušanju radia in je dokaj na tekočem, kaj se dogaja doma in po svetu. Tudi ob nogometni evforiji ni ostala ravno- dušna, rada pa gleda še druge športe, celo boks, čeprav ji ne gre v račun, kako se lahko tako tepejo. S Katarino Kaliope je bilo prijetno klepetati. Ob slovesu smo nazdraviU in ji zaželeli čim bolj prijetno praznovanje jubileja, hkrati pa smo obljubili, da se ob njeni stoletnici ponovno snidemo. D. Naraglav Iskanje rodbinskih korenin in sestavljanje rodbinskih dreves je v zadnjem času ponovno pridobilo na pomenu. Mnogi želijo vedeti, od kod izhajajo, kje so njihovi sorodniki in kako daleč nazaj segajo njihove korenine. Štirje člani Grmovškove rodbine, Ivica in Vinko Zabukovnik ter Irena in Jože Krk, so se tega lotili in ugo- itflado turistično društvo iz Liboj se je z veliko vnemo in resnostjo lotilo prve naloge. toviU, da izhajajo iz Andraža nad Polzelo, kjer sta se v začetku prejšnjega stoletja vzela Martin Ograj enšek in Frančiška Kolšek. V zakonu se jima je rodilo 17 otrok, ki so si v bUžnji in daljni okoUci ustvarili družine. Najstarejši člani Grmovškove rodbine so Ludvik, Angela in AmaUja, sledi pa jim kar 155 potomcev. Ko so Ivica in Vinko ter Irena in Jože poiskah vse veje, Člani turističnega društva smo organizirali noč čarovnic. Ideja se je porodila kar čez noč vejice in Uste rodbine, so organizirah rodbinsko srečanje v Andražu nad Polzelo, katerega se je udeležilo 128 sorodnikov, ki so prišU iz vseh koncev Slovenije. Snidenje je bilo veselo in prisrčno, mnogi so se prvič videU in si obljubili, da to ni zadnjič. Ob srečanju je Grmovškova rodbina sklenila ohraniü trdne vezi in nadaljevati tradicijo klenosti in pripadnosti. T. Tavčar in najhitreje jo je bilo potrebno realizirati. Pri prijaznih okohških kmetih smo dobili buče, jih ustrezno opremiU in razvrstiU na vidno mesto. Mimoidoče je stvar zelo pritegnila in kmalu se je ob bučah zbralo veUko ljudi. Največ je bilo otrok, ki pogrešajo take dogodke v Libojah. Med bučami, ki so bile postavljene pred avtobusno postajo v Libojah, so se lovih, skrivah in jih z zanimanjem opazovali. Zanje smo pripravili tudi sladko presenečenje. Starejši občani so se ob tej priložnosti malo naklepetali in ugotovili, da so tovrstna druženja zelo dobrodošla. Ob tej priložnosti smo jih povabili na prednovoletni pohod, ki ga organiziramo ob koncu meseca decembra. TD Liboje, Tatjana Jelen Katarina Kaliope ob hčerki in zetu Branku Noč čarovnic v Libojah Na kožuhanju pri hmeljskem starešini Še skupni posnetek po končanem kožuhanju Še ne dolgo nazaj so bili jesenski večeri na podeželju nadvse živahni. Razlog za to so bila različna kmečka opravila, še zlasti ličkanje - kožuhanje koruze. Pod kozolci se je zbralo staro in mlado. Iz njihovih grl je prihajala prijetna pesem, večer, ki se je pogosto potegnil daleč v noč, pa sta popestrila glasba in humor. Ob tem ni manjkalo pečenih bučnic in kostanja, potice, jabolčnika ter drugih dobrot. IVa to je ostal le še spomin. Siliranje in obiranje koruze s stroji sta to idilo izrinila s kmečkih dvorišč. Prav zato je potrebno pohvaliti tiste, ki se ponekod trudijo ohranjati spomin na ta in druge običaje. Letos se je za to odločil hmeljarski starešina Marjan Kupec iz Svetega Lovrenca pri Preboldu, dobitnik hmeljarskega mačka kot simbol starešinstva ob letošnjem dnevu hmeljarjev v Braslovčah. Tam ga je spremljalo lepo število vaščanov, prijateljev in znancev. Ker takrat ni bilo prave priložnosti, da bi se jim “konkretneje” zahvalil za spremstvo, se je odločil, da jih povabi k sebi domov. Za to je izbral jesenski čas, ko ne manjka darov narave in spominov na nekdanje jesenske večere, ki so bogatih življenje na vasi. “Odločil sem se, da združim prijetno s koristnim in zato sem organiziral ličkanje koruze, ki je že vrsto let pozabljeno, saj danes to opravijo stroji. S tem sem se hotel oddolžiti sovaščanom in drugim, ki so bik z mano v Braslovčah. In ker Savinjčani ne bi bik Savinjčani, če ne bi imeli od vsega vsaj nekaj koristi, sem skle- nil, da bomo ob zabavi tudi nekaj postorili, da bo večer bolj zanimiv in prijeten,” je povedal Marjan Kupec ter dodal, v šah seveda, da je ukvarjanje s koruzo, za njega kot hmeljarja, rezultat sedanjega stanja hmeljarstva. V razmeroma toplem večeru je življenje pod kozolcem utripalo v kolesju spominov. Svoje je z lepimi besedami in ubranim petjem dodal tudi preboldski župnik Franc Serec. Roke zbranih so medtem neumorno segale po kupu koruze, ki se je hitro manjšal. Delo je teklo kot po tekočem traku. Ženske in tudi nekaj moških je ličkalo koruzo in jo odlagalo v pripravljene lesene zaboje. Iz njih so jih jemale roke moških povezovalcev, ki so spretno vezah po tri in tri koruzne storže in jih tako pripravili za obešanje na “rante” v kozolcu. Eden je natikal koruzo na posebne železne regle, drugi je bil podajalec, tretji pa je koruzo zlagal v “štant”. Pri tem opravilu se je izkazal zlasti gospodarjev zet, malo pa tudi gospodar sam. Koruza, ki je ni bilo mogoče uporabiti za vezanje, pa je romala na pod nad hlevom, kjer se bo osušila. Delovni ritem je spremljala harmonika muzikanta Janka Marinca, razlegala se je pesem, pa humorja ni manjkalo. Odgovorni za pijačo so poskrbeli, da nihče ni bil žejen. Kožuhanja je bilo kar prehitro konec Za delom pa običajno pride “likof”. Bogato obložene mize so spominjale na kakšno ohcet. Ličkanje koruze pri Kupčevih bo udeležencem ostalo v lepem spominu, saj so se hmeljarski starešina in njegovi domači izkazali kot izvrstni gostitelji. S tem so prispevali k ohranjanju nekdanjih običajev na vasi. Tako naj bi bilo tudi v bodoče, saj je navezanost na zemljo in kmetovanje vraščeno v vso družino. Ne nazadnje je pri hiši tudi predsednica aktiva kmečkih žena Prebold, ki ima precej zaslug zlasti za izvedbo tega zanimivega večera. D. Naraglav Zajeten kup koruze je pod spretnimi rokami hitro kopnel. Hmeljarski starešina med zlaganjem koruze v "štant” november2001 Naša dediščina 100 let POS Gotovlje Vas Gotovlje so razloženo, dokaj urbanizirano naselje. Strnjeno pozidani del je med žalsko obvoznico in regulirano rečico Ložnico. Na južnih obronkih Ponikvanjskega hribovja so zaselki Podvin, sv. Jedrt, Visoko, Zalog, Gmajna in Plevna ter samotne domačije. Župnijska cerkev sv. Jurija se prvič omenja leta 1263, podružnica sv. Jedrt pa je iz prve polovice 16. stol. Vzhodno od nje je graščina Plevno, ki je bila ob koncu 19. stol. last barona von Bečka, avstrijskega ministrskega predsednika (iz priročnika za popotnika in poslovnega človeka, MS 1997). Gotoveljska šolska mladina je ves čas hodila v sosednjo žalsko šolo, a Gotovljani so si že od nekdaj prizadevali za lastno šolo. Želja in trud sta bila poplačana. Gradnja se je pričela aprila 1901 in poslopje je bilo do 9-novembra končano. Ker je bila 17. novembra huda povodenj, se je blagoslovljenje šole preložilo na 24. november 1901. Po otvoritveni sv. maši, v kateri je domači gospod župnik Jakob Zupanič poudaril pomen ljudske šole in prosil starše, naj otroke pošiljajo k pouku, so se vsi prisotni odpravili k okrašeni šoli. Nadučitelj Anton Šumljak se je zahvalil vsem Gotovljanom, ki so si s tem zavodom postavili spomenik, ki bo pričal poznejšim rodovom, kako so ljubih svojo mladino. V imenu učiteljev je dal obljubo, da bo natančno izpolnjeval svoje dolžnosti pri vzgoji mladine. Za podporo je poprosil tudi starše. Sprva je bila šola dvorazrednica, novembra 1902. leta pa se je razširila v trirazrednico. Ocene za pisne naloge, ki so jih uporabljali, so bile: prav prikupna, prikupna, manj prikupna in neprikupna. Ob koncu šolskega leta so dobili otroci naznanila oz. odpustnice. Učitelji so jih spodbujali k pridnosti, vljudnosti, lepemu vedenju v šoli in zunaj nje ter k vztrajnemu obiskovanju pouka. Dopoldanski pouk se je pričel v poletnem času ob osmih, v zimskem ob pol devetih, popoldanski pa ob trinajstih. Med leti 1869 in 1918 je pri nas veljal tretji avstrijski osnovnošolski zakon in šolski učni red. Značilnost tega obdobja je bila, da se je pouk začel in končal zelo različno, zlasti na podeželju, kjer so bile počitnice prilagojene raznim kmečkim opravilom (Ustreznost šolskih počitnic v SR Sloveniji, Lj. 1972). Zaradi tuberkuloznih obolenj se je močno poostrila higiena, hud problem sta predstavljali tudi epidemiji ošpic in oslovskega kašlja. Število otrok se je gibalo okrog 140. Gotoveljska šola je edina v celem celjskem okraju prvo vojno leto 1914/15 začela in končala normalno kakor druga leta, pouk se med letom ni spremenil, niti prekinil. Nadučitelj Brinar je z ženo zbiral hrano, denar in oblačila za bolnišnico v Žalcu, za vdove in sirote. Deklice tretjega razreda so za vojake pletle rokavice, nogavice, šale, kape in jopice, dečki pa so zbirali kovino. Šolsko leto 1915/16 - drugo vojno leto. “Vojna je tudi v mirni Savinjski dolini razmere močno spremenila. Vpoklicani so bili vsi moški od 18. do 50. leta, draginja je rasla, odnosi med ljudmi se slabšajo, rastejo razlike med bogatimi in revnimi. Vsi imamo na jeziku in v srcu sladko besedo -MIR." (Šolska kronika I. Gotovlje, 1916) To leto se je prvič za celo državo uvedla tako imenovana nova ura. Prvega maja so uro premaknili za eno uro naprej in tridesetega septembra za eno uro nazaj. V šolskem lem 1920/21 se je z odlokom uvedel le dopoldanski pouk, ukinili so se prosti četrtki. Med odraslimi v Savinjski dolini so se leta 1921 pojavile črne koze. V začetku februarja je bilo v ceh državi ljudsko štetje, v občini Gotovlje so našteli 796 prebivalcev. Draginja je bila vse večja, tudi v politiki je bilo veliko sprememb. Reorganizirah so se okrajni šolski sveti, sprejeta je bila ustava Srbov, Hrvatov in Slovencev. Število otrok se je vsako leto zmanjševalo, v šolskem lem 1928/29 jih je bilo le štiriindevetdeset. “11. 4. 1941 so pridrvele proti 14. prve nemške tolpe v Gotovlje. Nastanile so se v šoh in po privatnih hišah. S svojim oholim in brezobzirnim postopanjem so vzbujali med prebivalci strah in trepet. Odvzeli so mi ključe od šole, vseh sob, pisarne in omar.” (Šolska kronika H, 1945) Od petega maja dalje so hodih ob torkih in petkih poučevat iz Žalca nemški učitelji. Učili so le petje, telovadbo in nemščino. Otroci med seboj niso smeh govoriti slovensko. Jeseni leta 1944 so šolo zasedli nemški vojaki. Zažgali so učiteljsko in šolsko knjižnico, uničili dragocena učila ter razbili stekla na oknih. Šolsko leto 1945/46 se je pričelo petnajstega oktobra. Zaradi majhnega števila otrok sta delovala le dva oddelka. Prvi oddelek so obiskovali učenci prvega, drugega in tretjega razreda, drugi oddelek pa učenci četrtega, petega, šestega in sedmega razreda. “Živimo novo življenje v prerojeni Jugoslaviji. Otroci so brezsrčni, podivjani in brez vsake discipline. O redu in avtoriteti ni bilo ne sluha ne duha. Znah pa niso, z eno besedo povedano, nič.” (Šolska kronika H, 1946) Vsi državni, narodni in spominski dnevi so se na svečan način praznovali z govori, deklamacijami in petjem. Domače učiteljske konference so bile redno vsak mesec. Na roditeljskih sestankih so razpravljali o šolskem obisku, izostankih, vzrokih za neznanje in telesni higieni. Vsi otroci so poštah člani pionirske organizacije, prav tako podmladka Rdečega križa. Pouk se je izvajal po predpisanem učnem načrtu v dopoldanskih urah. V šolskem lem 1948/49 je postala šola zaradi premajhnega števila otrok enorazrednica. Tretji in četrti razred sta imela pouk dopoldan, prvi in drugi pa popoldan. Oblast je hotela šolo ukiniti in jo spremeniti v internat za oddaljene dijake, ki so obiskovali gimnazijo v Žalcu. Gotovljani so odločno protestirah, zato je šola ostala enorazrednica še v naprej. Učenci četrtega razreda so polagali prehodne izpite za gimnazijo oz. sedemletko v žalski šoh. V šolskem letu 1950/51 je bila šola dvooddelčna. Oba oddelka je dopoldan in popoldan poučeval tedanji upravitelj Boris Pečarič. Vsak četrtek je bil pouka prost dan. Šahovski krožek se je med učenci najbolj uveljavil, dobro obiskana sta bila tudi računski in čitalni krožek. Z denarjem, ki so ga prislužili z zbiranjem starega železa, so krik stroške izleta v Zagreb. Otroci so bih cepljeni proti tuberkulozi, davici in kozam. Močno je razsajala tudi gripa. Zaradi snežnih zametov v marcu pri pouku ni bilo vseh otrok. 20. 10. 1952 je bila samostojna občina Gotovlje priključena občini Žalec. Šahistke šole, učenke četrtega razreda so leta 1958 postale prvakinje občine, na republiškem tekmovanju v Ljubljani pa so dosegle drugo mesto. Pevci in pevke v pevskem zboru so gojili ljubezen do slovenske ljudske in umetne pesmi. V šolskem lem 1961/62 je bila osnovna šola Gotovlje priključena k centralni šoh Žalec. Tako kot leta poprej so sprejeh Kurirčkovo pošto, dan mladosti pa preživeli v naravi. Zbirali so denar za pionirski prapor. Pionirski odred je leta 1967 dobil ime Tonček Antloga. Posebna osnovna šola Celje je imela na šoh štiri oddelke, tako da so se izmenjevali s poukom dopoldan in popoldan. Novembra leta 1968 je bila na gotoveljskem področju karantena zaradi shnavke in parkljevke, zato en teden ni bilo pouka. V šolskem lem 1971/72 je bila v prvi razred uvedena nova matematika. Uidi sobote so postale pouka prosti dnevi. Novembra 1971 je bila na zboru vohvcev glavna tema preureditev šole. S prenavljanjem so pričeli v maju leta 1972. Marca je bilo v šoh obvezno cepljenje občanov proti nalezljivim črnim kozam. “Življenje teče svojo pot. Naj bo še tako težko, tako zapleteno, često polno intrig in osebnega sadizma -toda teče, teče kot voda. Od izvira do izliva. Zares čista ta voda pravzaprav ni nikoh. Čist je izvir, izliv mogoče vehčasten - vendar - na žalost - čisto preveč onesnažen.” (Šolska kronika III, 1983) Šolsko leto 1991/92 se je pričelo v samostojni Sloveniji. Letos obiskuje šolo 46 otrok, kar zgovorno priča o padanju slovenske natalitete in ob tem podatku se velja zamisliti. Iz šolskih kronik je razvidno, da je šola tesno sodelovala in živela s krajem in kraj z njo. Še danes je skupni cilj vseh dobro znanje in sodelovanje, ki prinaša uspešen razvoj kraja, šole in srečno otroštvo naših učencev. Irena Žgank Golič Griže ob 760-letnici V knjigi Historična topografija slovenske Štajerske najdemo podatek, da se Griže prvič omenjajo v pisnem dokumentu leta 1241. Ime Griez je zapisano v Seznamu krajev v srednjem veku, ki je v nemščini izšel leta 1893. Drugi zapis je iz 6. aprila 1391 “Hans von Greis vikarij zu Pulezkav”. Če prevedemo: Hans iz Griž je bil vikar na Polskavi pri Mariboru. Od 9- aprila 1399 je podatek, da je bil Hans iz Griž duhovnik v Bistrici. Iz leta 1443 je ohranjen podatek, da so 1!ritne sele v griški fari. Britne selo se prvič omenjajo med leti 1265 do 1267, ko naj bi bila v tej vasi dva dvorca. Tudi leta 1433 in 4. marca 1444 se omenja iz Britnih sel hiša z okolico in verjetno tudi dvorec. Okoli leta 1480 se omenja hiša z okolico tudi v Grižah (Celjski urbar). V Bezovniku sta bili med letoma Katere vrste ptic gnezdijo v Žalcu? V samem mestu je bilo odkritih 15 vrst, ki so tukaj tudi gnezdile. Posamezne vrste so navedene v tabeli 2, zraven je navedeno tudi njihovo število na celotni raziskovalni površini. Dodal sem še strokovno latinsko ime, če bi kdo o kateri vrsti želel vedeti še kaj več in bi o tem brskal po tuji literaturi. Pri raziskavi nisem upošteval domačih golobov, ker pač ne gre za povsem divjo vrsto ptice, čeprav je v Žalcu domači golob kar pogost in kot vse kaže tudi 1265 in 1267 dve hiši z okolico. Prav tako sta bili med letoma 1265 in 1267 v Migojnicah dve hiši z okolico ali dva dvorca. V topografiji je prav tako objavljen podatek, da je v kartoteki srednjeveških listin označen obstoj listine, iz katere se razbere, da je bil 31. maja 1395 v Grižah mlin. Verjetno je to isti mlin, kot mlin iz leta 1587, ki ga omenja Vrečar v knjigi Savinjska dolina. Domneva se, da je stal ob Mlinščici pod cerkvijo v Grižah, na njem pa so našh tablo z letnico 1769. To je mlin, ki se omenja leta 1904 kot last Štefana Guzeja. Ob podatku, da je bila leta 1433 v Grižah fara, moramo pripomniti, da tu ne gre za faro, verjetno je mišljen vikariat. Vikariat je enota, skupina vernikov, ki ima svojega stalnega duhovnika in je podrejena župniji. Bula papeža Pij a II. O ustanovitvi ljubiteljske škofije (6. septembra 1462) govori o župniji Braslovče z vikariati Vransko, Sv. Pavle, Griže, konkurent nekaterim drugim vrstam za hrano in gnezdišče. Kot je razvidno iz tabele 2, je na obeh raziskovalnih površinah močno prevladoval domači vrabec. Ostale vrste so zastopane v bistveno manjšem številu in skupaj ne dosežejo niti polovice parov gnezdečih domačih vrabcev. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi toji raziskovalci, ki so proučevali ptice v mestih. Ena izmed značilnosti mest je namreč ta, da je pestrost ptic v mestih majhna, običajno je le ena vrsta (v večini primerov ravno domači vrabec) tista, Trbovlje... V knjigi Porence dr. Antona Čede navaja sledeče vikarje v Grižah: Mihael 1498, 1499, 1507, Lovrenc 1514, Simon Janežič 1543,1546, Bert Jančič 1575, Matija Slivar 1580. Verjetno je bil po letu I916 župnik v Grižah. O Grižah in okolici je veliko zapisov v knjigah in drugih dokumentih. Preveden je tekst Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763 - 1787, Jožefinski vojaški zemljevid, kjer so opisane Griže. (Pri imenih kraja pišemo, kako se je ime kraja zapisalo v posameznih obdobjih.) Wesounige, Brdo/Bezovnik, Brdo (1265 Bozonich, 1482 Weronigkh) oddaljenost: Griže, Sv. Magdalena. St. Magdalena/Sv. Magdalena (1383 S. Maria Magdalena) ;trdne zgradbe: cerkev sv. Magdalene, cerkev v Matkah, v Bezovniku pozidana hiša; poti: skoraj vse poti imajo trdno podlago, vendar zaradi strmin navzgor težko prevozne; gozdovi: gozdovi so večinoma visoki in gosti. 8. Dolni, Gonfi Grish/Zgodnje in Spodnje Griže (1241 Griez) prehajata ki številčno močno prevladuje nad ostalimi vrstami. Domači vrabec je izredno prilagodljiva vrsta, ki danes v naravi le še redko gnezdi na “star“ način, to je, da dela gnezda na drevesih, podobno kot njegovi afriški sorodniki tkalci, ki gnezda obešajo na veje. Vrabec skoraj izključno gnezdi na različnih stavbah in objektih, ki so delo človeka. Na takšnih mestih najde veliko možnosti za gnezdenje (npr. pod streho, v zračnikih, različnih ceveh, linah), pa tudi samo gnezdo je veliko varneje v na pol zaprtih prostorih kot na drevesu, kjer je lažje druga v drago. Megoiniz/Migojnice (1265 - 1267 Makoyn) oddaljenost: Kasaze _, Vrbje _; trdne zgradbe: v zgornjih Grižah cerkev sv. Pangracija in enonadstropno župnišče, v Migojnicah nekaj pozidanih hiš: vode: potok, ki teče tod mimo, ima kamnito dno, hiter tok, 5 do 8 korakov širok, 1 do 2 čevlja globok, večinoma 2 do 5 čevljev visoko bregovi, zlasti pod vasjo do reke Savinje. (Čevelj je 316 mm -razdalja obeh pesti s stegnjenimi palci.) Savinja (Sann) ima ravno tako kamnito dno in nekoliko hiter tok, cepi se na veliko rokavov, najširši širok 80 korakov, globok pri povprečni količini vode 4 do 6 pa tudi do 16 čevljev; breg na tej strani strm, visok 5 do 12 čevljev, na nekaterih mestih bi se dalo ob nizki vodi prečkati, za nekatera mesta pa bi se morali pozanimati pri tukajšnjih prebivalcih, struga se namreč pogosto spreminja. Poti: vse poti tod okoli so uporabne, razen poti navzgor proti Bukovici, ki je prestrma, in poti skozi gozd proti Kasazam (v originalu Krashiza), ki je ob deževnem vremenu tu pa tam blatna. dostopno različnim plenilcem. Zanimiva je tudi primerjava med obema izbranima območjema. V centru mesta gnezdi le enajst vrst v primerjavi z manj urbaniziranim predelom, kjer gnezdi 15 vrst. V samem centru ni takšnih vrst, ki so vezane na drevje in grmovje, kot sta na primer brglez in kos. Na obeh izbranih lokacijah je tudi izredno malo duplarjev, torej tistih vrst, ki gnezdijo v duplih. To sta samo dve vrsti, in sicer velika sinica in brglez. Povsem so odsotni detli. Le-ti bi bili prisotni, če bi bilo v mestu zasajenih več dreves. Hribi: vasi obvladujejo okoliške vzpetine. Gozdovi: gozdovi so večinoma visoki in gosti. Na zemljevidu lahko razberemo, da je bil most na Groblji in pri Kasazah. Od tega mostu je bila cesta speljana proti Novemu Celju. Prav tako lahko opazimo, kako gosti gozdovi so bili na tem področju. Iz zemljevida in opisa pa lahko razberemo, kako se v posameznih vaseh lahko določene stavbe uporabijo za vojaške namene, kakšne so ceste itd. V Geografskem vestniku iz leta 1994 je objavljen sestavek Viktorja Majdiča Poimenski izvor slovenskih krajevnih imen. V sestavku najdemo odgovor na vprašanje kaj pomeni to ali ono ime kraja, zaselka, potoka. Staro ime potoka je Kaniža, sedaj Artišnica. Ime izvira iz madžarščine. Bmica izhaja iz občnega imena brnje in pomeni “blato, prst” oz. “bmen” v pomenu “glinast”. Griže - ime izhaja iz obč. i. “griža” in pomeni “peščeni plaz, prod, kršje” - pust s skalami in kamenjem pokrit pas, predel zemlje. Ime Zibika verjetno izhaja iz obč. i. zibi, kar pomeni “močvirje, barje”. Kot zanimivost naj navedem, da je brglez, ki je sicer izrazita gozdna ptica in gnezdi v starih duplih detlov in žoln oziroma v gnezdilnicah, v Žalcu gnezdil v zračniku na bloku. To kaže na eni strani na prilagodljivost vrste, po dragi strani pa na pomanjkanje ustreznih dreves, kjer bi lahko gnezdili duplarji. V oči zbode tudi to, da nobena od petnajstih vrst v mestu, ne gnezdi na tleh. Temu pripomore velika koncentracija ljudi, psov in mačk, ki bi takšne talne gnezdilce motili oziroma jih tudi plenili. Tabela 2. Vrste ptic in število parov, ki so bile ugotovljene v mestu Žalec na dveh raziskovalnih površinah (S - “suburbani” del, C - “center”). Razlaga je tudi, da izhaja iz obč. i. zibi, ozibi kot “močvirnat svet, ki je pozimi, ko zmrzne, trd, spomladi pa se odtaja in se pri hoji močno udarja, ziblje. Boršt izhaja iz obč. i. boršt, iz nemščine Forst v pomenu “gozd”. Nekultivirano ali na novo izkoriščeno zemljišče. Loka, “golo mesto, nepo-rasel kos tal, neobdelan kos zemljišča sredi polja”. Nekultivirano ali na novo izkoriščeno zemljišče. Kurja vas, ime izvira iz kokoši. Pogosto poimenovalno izhodišče so drevesa, zemljišča in rastlinje. Tfi lahko iščemo izvor imena Bukovica, Zabukovica - hrib, porasel z bukvami, in za Gozdnik - hrib z bogatim veličastnim gozdom. Anton Melik v sestavku “Izvenalpske planine na Slovenskem" zapiše, da bi se naj ime Mrzlica razvilo iz prvotne Mrzle planine, kasneje pa v Mrzlico. Predstavili smo strateški položaj Griž in okolice v 18. stoletju ter imena, kdaj drugič pa bomo polistali po leksikonih. Franci Ježovnik Vrsta k parov Št. parov (S- 12ha) (C- 10 ha) Domači vrabec Passer domesticus 106 60 Utrška grlica Streptopelia decaocto 13 3 Grilček Serinus serinus 9 6 Kos Turdus memla 3 Šmarnica Phoenicians ocburos 3 2 Črnoglavka Sylvia atricapilla 3 2 Mestna lastovka Delichon urbica 2 6 Sivi muhar Muscicapa striata 2 Velika sinica Parus major 2 2 Lišček Carduelis carduelis 2 ■ 1 Zelenec Carduelis chloris 2 3 Ščinkavec Fringilla coelebs 2 1 Soh Pica pica Bela pastirica Motacilla alba Brglez Sitta europaea 2 1 1 2 V Ptice v mestu Žalec skozi letne čase - 2. del Nagradna križanka november2001 Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v oktobrski številki Utripa: ADUT-MOJ-SVET-JE-MOJ-DOM-NOV-BIRO-ODDELEK-VSE-ZA-PISARNO-IN-ŠOLO. Izžrebam reševalci križanke so: 1. Lenart Jerabek, Letuš 4, Šmartno ob Paki, 2. Tomaž Gerdin, Črtomirova 29, Ljubljana, 3. Vinko Mauer, Andraž 39, Polzela. Nagrajenci prejmete nagrade, ki jih podarja ERA d. d. Velenje, v nakupovalnem centru ERA v Žalcu. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki Utripa, je MARGINALIJA, d. o. o., Drešinja vas 49, Petrovče. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov uredništva do 12. decembra 2001. november 2001 ŽIVIMO Z ZEMLJO Savinjske doline m DECEMBER - GRUDEN Ako se grudna bliska, grmi, drugo leto vetrov dosti buči. Ako je prvega dne v adventu mraz, trajal bo ves zimski čas. Če na božič dežuje, prihodnje leto močo oznanjuje. Če vidiš rimsko cesto na sveto noč sijati, dobre letine se je nadejati. 0 Tomažu vetra suho petje - pomeni suho pomlad in poletje. Kadar v adventu jug hladi, drugo leto dosti sadja rodi. Ugodni dnevi v mesecu grudnu ----------------------------------------------------s 1. december korenina 2. cvet 3. cvet 4. cvet, hst 5. hst 6. plod 7. plod 8. plod, korenina 9. korenina 10. korenina 11. korenina, cvet 12. cvet 13. hst 14. ” 15. plod 16. plod 17. plod, korenina 18. korenina 19. korenina 20. cvet 21. ” 22. hst 23. hst 24. cvet 25. plod 26. plod 27. korenina 28. korenina 28. korenina 29- ” [ 30. in 31. ” OKRASNI VRT V zimskem času je v naših domovih malo cvetočih rastlin, saj je večina že davno odcvetela, druge pa pričnejo cveteti pozneje. Na svetlem in toplem mestu cveti usambarska vijolica, flamingovec in mogoče še abutilon. Vse te rastline potrebujejo poleg svetlobe tudi nekoliko višjo temperaturo. Cvetijo pa nam že nekatere ciklame, kamelije in azaleje ali pa so vsaj tik pred cvetenjem. Pri ciklamah bodimo pozorni in zalivajmo samo v lonček, tako da ne zmočimo rastline. Ostale rastline sedaj počivajo in jih moramo le redno pregledovati, da morebitne škodljivce pravočasno zatremo, preden napravijo občutno škodo. Mnoge rastline potem, ko smo jih prenesli v sobo, kjer prezimujejo, odvržejo liste. Takšne so predvsem fuksije, pelargonije in hibiskus. Liste skupaj z odcvetelimi cvetovi poberemo, da ne gnijejo okoli rastlin. Spomladi, po presajanju, bodo rastline spet bujno odgnale, zato naj nas ta sprememba ne moti. Sedaj je tudi čas, da v miru razmislimo, kaj bomo sadili spomladi in kaj postavili na balkone in okna. Literature je povsod dovolj. V okrasnem vrtu pa se bomo lahko letos relativno pozno še vedno lotih zaščite rastlin pred mrazom. Prekrivanja tal in ovijanja rastlin se lotimo, ko je zemlja že pomrznila. Za povezovanje poganjkov uporabimo motvoz ah naravno vezivo: srobot, vrbove šibe... Ko gremo v gozd, da bi nabrali smrečje ah nagrabili hstje za prekrivanje tal v vrtu, narežimo tudi leskove palice, ki jih bomo potrebovali v vrtu za podpore in opore v naslednjem lem. Uidi v vrtu pred povezovanjem in prekrivanjem odstranimo bolne in poškodovane ostanke rasthn. Shrambe in kleti, kjer hranimo semena in zaščitna sredstva, morajo biti suhe, vsak primeren dan pa izkoristimo za zračenje. Če nastopi hud mraz, je dobro s smrečjem zavarovati tudi mačehe. Po stari šegi režemo na praznik sv. Barbare vejice grmov in dreves, ki bodo zacvetele za božič (forzitije, češnje, jablane, japonske kutine, lesko). Ko jih narežemo, jih prvo noč postavimo na hladno, nato pa naslednji dan za 12 ur v toplo vodo s ca. 30 ° C. Nekateri v tem času posejejo v nizke posode s prstjo tudi božično žito, ki je lep okras doma, ko je zunaj sneg, na mizi pa je ob kruhu mlado rastoče žito. ZELENJAVNI VRT Oktobra in novembra smo pospravili radičeve korenine v prostor, kjer ne zmrzuje, je pa dovolj vlažen, da se korenine ne bodo izsušile. Decembra začnemo s siljenjem radičevih korenin. Zelenjavo, ki jo imamo v kleti ah drugih shrambah, redno pregledujemo in izločamo vse, kar je gnilega. Čebule in česna ne premikajmo, da ne bosta zgnila. Jemljemo ju le toliko, kohkor ju sproti porabimo. Če zemlja še ni zmrznila ah pa občasno odmrzne, prazne, neobdelane gredice prelopatamo, da bo zemlja premrznila. V zaprto gredo nasujmo hstje ah drug krovni material, da zemlja v njen ne bo pregloboko zmrznila in jo bomo spomladi lažje in prej pripravili. Vrtninam, ki prezimujejo na vrtu, škodi suh mraz, zato je priporočljivo, če jih zavarujemo s kovertan fohjo, če ni te vloge opravil sneg. Ob prostem času preglejmo še vrtno orodje. Ob koncu pa bi za ta čas vsem vrtnarjem priporočila tudi prebiranje številne literature, iz katere si lahko naberemo novih spoznaj in metod ter postopkov, za še uspešnejše delo v vrtu in okoh doma v naslednjem letu. S cvetjem, okrasnim zelenjem in obilo zelenjave polno novo leto Vam želim Martina Zupančič, univ. dipl. kmet. ing. V Ptice v mestu Žalec skozi letne čase - 3. del Ptice v mestu pozimi Za razliko od gnezditvenega časa je bilo pozimi v mestu zabeleženih 24 vrst ptic. Zopet je bilo manj vrst ugotovljenih v centru mesta, in sicer le 13. Sicer pa je bilo v posameznem mesecu zabeleženih devet do šestnajst vrst. Največ v decembru in najmanj v januarju. Uidi v zimskem času je na obeh površinah močno prevladoval domači vrabec. Občasno je bilo ugotovljenih tudi okrog 200 osebkov na 10 ha in to na obeh površinah. Če to preračunamo v pare (število delimo z dva), dobimo v povprečju gostoto okrog 100 parov/10 ha, kar je blizu vrednostim, ki so bile ugotovljene v gnezditvenem obdobju, posebej še, če k temu prištejemo mladiče, ki so dočakali zimo. Če primerjamo vrste, ki so bile odkrite v zimskem obdobju, s tistimi v času gnezditve, vidimo, da se pozimi v Žalcu pojavi precej takšnih vrst, ki ne gnezdijo v mestu. Večina vrst zaide pozimi v mesto iz okoliških predelov, na primer polj in gozdov, nekatere vrste, kot so npr. brinovka, vinski drozg in pinoža, pa se k nam zatečejo tudi iz bolj severnih krajev, nekatere od teh prav iz Skandinavije, kjer se zadržujejo v poletnem času. Znano je, da je klima v mestih ugodnejša kot v okohci. To se odraža Uidi v temperaturnih razlikah, v meslu je temperatura lahko nidi za nekaj stopinj C višja kot v okohci. Do razlik prihaja zaradi zmanjšane hitrosd vetra, zgradb, ogrevanja in prometa. Zanemariti ne smemo niti akumulacije sončne toplote, ki se akumulira v asfaltu, betonu in kamnu. Poraba toplote je manjša nidi zaradi manj vegetacije v mestih. Za mesto Celje je bilo ugotovljeno, da ta razlika znaša okrog 3oC, nekaj podobnega velja nidi za Žalec. Na osnovi tega sem domneval, da se bo gostota püc v mesni povečevala z zniževanjem temperarne To teorijo sem tudi potrdil, saj sem ugotovil, da se gostota ptic v mesni poveča, ko se absolutna temperatura niža (graf 1). To pomeni, da se ptice iz okolice pomaknejo v samo mesto, ker je v mesni topleje oziroma so tukaj boljši pogoji za preživetje pri nižjih temperaturah. Moja druga hipoteza je bila, da bo gostota ptic v mesni naraščala nidi takrat, ko bo zapadlo več snega Pri visoki snežni odeji si večina ptic hrano precej težje najde, kar velja tako za tiste vrste, ki se hranijo na drevju, kakor nidi za tiste, ki se prehranjujejo na deh. Uidi v tem primeru se je moja hipoteza potrdila (graf 2). In zakaj prihajajo püce v mesto nidi ob visoki snežni odeji? Zaradi višje temperature v mesni in ker se tukaj sneg topi hitreje kot v okohci. Zanemariti ne smemo nidi dejstva, da se sneg v mesni odstranjuje za razliko od okoliških življenjskih prostorov, kjer živijo ptice (polja, gozdovi). V zimskem času se večina ptic rada Motovilec izpod snega Motovilec je za mnoge najljubša solata v času njegove sezone, ki se začenja pozno v jeseni in pozimi in traja do uhajanja rastline v cvetenje spomladi, nekako do sredine aprila. Najbolj zaželen je pozimi, posebno še, če ga prekriva snežna odeja. Takrat je še posebej škoda tistega, ki smo ga sejali bolj zgodaj in je primeren za nabiranje že v jesenskozimskem obdobju. Sneg lahko zapade zelo zgodaj in obleži zelo dolgo. Čeprav je motovilec zelo odporen na nizke temperature, ga je potrebno za žetev pozimi na nek način zavarovati. Nekaj pridobimo, če ga sejemo na toplejše prisojne lege, kjer sneg prej skopni. Zanesljivo nabiranje motovilca preko zime si lahko zagotovimo le, če ga prekrijemo, preden zapade sneg. Za to je več možnosti: visoki ali nizki tuneli, pa Uidi prekrivanje direktno na tla, toraj na samo rastlino, kar je najbolj enostavno in Uidi najhitreje izvedljivo. Pri direktnem prekrivanju nismo vezani na isto površino, kar je posebno pomembno, če ga prideluje- mo v večjem obsegu, za trg ali lastne potrbe, npr. za potrebe na turistični kmetiji, da lahko upoštevamo Uidi pravila kolobarjenja in izvajamo ukrepe za razpleveljevanje zemlje, kar je pri pridelavi motovilca zelo pomembno. Za direktno varovanje motovilca je vrsta materiala, prekrivke, odločilnega pomena za uspeh. Navadna polietilenska folija, ki v obdobju brez snega in ob nizkih tempetraturah zaradi kondenzacije vlage pod njo primrzne, ne samo na tla, ampak Uidi na motovilec ah druge rastline, ni primerna. Primrznitev onemogoči nabiranje Uidi, če ni snega. Boljši je koprenasti flizehn, ki pa je za razmere z veliko snega in nizke temperature premalo vdržljiv za mehanske obremenitve in ne dovolj izolativen. V hujših zimah in zimah z veliko snega se je motovilec, po mojih izkušnjah, najbolje ohranil in najlažje nabiral, če je bil prekrit tik pred sneženjem s 70-90 gramsko (slednja ima prednost) polipropilensko tkanino prozorne ah prosojne bele barve (po možnosti odporno na UV žarke, da je uporabna za več let in tudi v poletju). PP (pohpropilenska) tkanina, v tgovski mreži imenovana tudi PP juta, prepušča dovolj svetlobe za skromno rast v zimskih razmerah, je dovolj prepustna za vlago iz tal in padavine (rosa, dež), ob enem pa je dovolj trdna, da se ne pretrga, če jo povlečemo in pregibamo, da odgrnemo sneg. Kadar je snežna odeja zelo debela, sneg po potrebi tudi zaradi lažjega dela odmečemo. Pa še morda pripomba, ki ni čisto nepomembna in govori v prid prekrivanju motovilca, pa Uidi druge zelenjave v zimskem času. Namreč, ozračje pozimi je precej onesnaženo in nekaj tega zadrži tudi pregrinjalo. Pridelovanje motovilca za trg pozimi je lahko zelo donosno, posebno za gospodarstva, ki imajo več proste delovne sile. Če začenjamo z nabiranjem, ko ima vsaj 8 razvitih listov, se ga nabere od 0.5 -1 kg na kvadratni meter. PP tkanine izdeluje pri nas tekstilna tovarna Motvoz in platno Grosuplje, ki hmeljarjem dobavlja tudi vrvico za hmeljišča. Verjetno vam bodo rade volje postregh s potrebnimi informacijami o njihovih proizvodih za pridelavo rasthn. Lažje vam bodo svetovali, če boste navedb namen uporabe. Milan Veronek zadržuje v jatah. Na ta način se ptice počutijo varnejše, pa uidi hrano lahko prej odkrijejo, po načelu pač, da več oči več vidi. Tako so se domači vrabci večinoma zadrževali v jatah, ki so štele okrog deset osebkov, občasno pa sem opazoval jate tudi z okrog 50 vrabci. V malo manjših jatah so se zadrževali zelenci in ščinkavci, medtem ko so se velike sinice skoraj po pravilu zadrževale v parih. Zadrževanje v paru v zimskem obdobju pri veliki sinici do sedaj v literaturi ni bilo poznano in je zato še posebej zanimivo. V Žalcu je bilo v zimskem in poletnem obdobju skupaj opazovanih 29 vrst ptic. Temu je potrebno prišteti še deset vrst, ki so bile opazovane na selitvi, torej spomladi ah jeseni. Skupaj je bilo v Žalcu do sedaj opazovanih 39 vrst, kar je malo v primerjavi z okoliškimi predeli, npr. ribnikom Vrbje, kjer je bilo opazovanih že preko 120 vrst, in s travniki ob Ložnici, kjer je bilo zabeležnih okrog 70 vrst. Kljub temu pa ima Žalec v primerjavi z omenjenima lokacijama nekatere posebnosti. To posebej velja za zimski čas, ko se v Žalcu pojavi večje število različnih vrst, ki bi jih drugod le težko videli. Uporabnost zbranih podatkov Mogoče se bo kdo vprašal, kakšna je uporabna vrednost tako zbranih podatkov. Potrebno je povedati, da so ptice izjemno dobri bioindikatorji v naravi, torej vrste, ki se izjemno hitro odzovejo na različne spremembe v okolju in se zaradi tega uporabljajo Uidi pri različnih presojah vplivov na okolje. Pri popisu gnezdilk je bilo ugotovljeno, da v Žalcu gnezdi izredno malo vrst, ki so vezane na drevje in grmovje, še manj je duplarjev, izredno veliko pa je domačih vrabcev in domačih golobov, ki sicer niso bili upoštevani v raziskavi. To nas opozarja, da bi bilo potrebno v mestu pri planiranju in urbanističnem načrtovanju dati večji poudarek zelenim površinam. Na ta način ne bi pridobile samo nekatere ptice, temveč tudi sami prebivalci mesta. Pa še nekaj, število vrabcev, ki so marsikomu trn v peti, bi se zmanjšalo, saj je zanje značilno, da ne marajo preveč vegetacije. Na pomanjkanje gnezditvenega prostora, posebej za duplarje, je leta 1999, torej po omenjeni raziskavi, opozorilo tudi društvo Radoživ in namestilo v Žalcu nekaj deset gnezdilnic. Raziskavo bi bilo potrebno ponoviti in dobljene rezultate primerjati z rezultati, ko gnezdilnic še ni bilo. Ne smemo pozabiti še na zimo. V tem času si ptice v mestu iščejo hrano. S primerno “vzpodbudo“ - nameščenimi krmilnicami s hrano, lahko to število še povečamo. Na mestih, kjer ptice stalno hranimo, je lažje tudi njihovo opazovanje. Izdelavo in nameščanje krmilnic ter skrb, da bodo le-te kasneje polne hrane, bi lahko prevzele šole. Učenci bi se na ta način spoznah s pticami, tisti z raziskovalno žilico pa bi se lahko lotih tudi kakšne raziskovalne naloge na temo katere in kohko ptic obiskuje krmilnice. Ptice lahko torej koristno uporabimo Uidi v učno-vzgojne namene. Dobljeni podatki so lahko zanimivi tudi kot dodatek k turistični ponudbi mesta. Le malokatero mesto ima opravljeno analizo ptičjega sveta in nameščene gnezdilnice. Zraven tega bi ustrezno predstavljeni podatki, npr. z zloženko in kakšno informativno tablo pri parku, bili zanimivi tudi za same prebivalce mesta. Nenazadnje je treba povedati, da gre za prvo tovrstno raziskavo pri nas. Torej takšne raziskave nimajo niti naša večja mesta, kot so Ljubljana, Maribor in Celje. To je pa tudi nekaj, mar ne? Dodatna literatura Vogrin, M. 1998: Bird communities in the suburbs and town centre of Žalec (Lower Savinja valley, Slovenia). Aquila 103-104:95-99.1998. Vogrin, M. 2000: Winter bird assemblages on two different urbanization plots in town Žalec: flock size, temperature and snow cover effects on bird assemblages. BIOTA 1:101-116. Vogrin, M: 2000: Gnezdilnice za ptice. Okoljska vzgoja v šoh 2:17-20. Milan Vogrin “S" 24 UR SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o. ŽALEC Savinjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 52,03/713 20 50; mobitel dežurni: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. URE. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: PONEDELJEK - PETEK od 7. do 11. ure in od 16. do 18. ure, SOBOTA od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80 NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE: SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: IZPOSTAVA POLZELA: IZPOSTAVA VRANSKO: Informacije november2001 DOSEDLA S.p. Ulica Florjana Pohlina 5, 3310 ŽALEC Tel.: 03/5717 OOO, 03/710 22 OO Fax:03/710 22 01, E-mail: matjaz.dosedla@siol.net Mob.: 050/640 635, 031/608 349 Trgovina IRA Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 03 / 572 45 54 Albin Herman s.p. slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12, 3312 Prebold, tel.: 03 / 705 30 52, mob.: 041 /626 -116 Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla že 19. decembra! Če želite našim bralkam in bralcem v njej voščiti oz. objaviti božično-novoletno voščilo, nas pokličite do 8. decembra po tel.: 03/713 68 88 ali 041 404 582. V SAM-u NISI NIKOLI SAM! VSE ZA OBNOVO IN GRADNJO S4Vt Trgovine z gradbenimi materiali Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03 570 22 50, 03 570 22 53, faks: 570 22 51 SALON KERAMIKE Latkova vas keramične ploščice objektna keramika sanitarna keramika svetovanje pri nakupu kopalniška oprema inženiring AKCIJSKE CENE V NOVEMBRU IN DECEMBRU NA ENEM MESTU VAM NUDIMO VSE OD TEMELJEV DO STREHE: betonske in opečne zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, fasade in fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin, orodje ter opremo za gradbeništvo in še mnogo več. GARANT d.d. POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31 VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA OD 3. DECEMBRA 2001 DO 26. JANUARJA 2002 SPALNICA SABINA, v treh barvah (oreh, češnja, bukev) NUDIMO POHIŠTVO ZA OPREMO: POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! SPALNIC, DNEVNIH SOB, PREDSOB, OMARE V RAZLIČNIH BARVAH, KOSOVNO POHIŠTVO, KUHINJE, RAČUNALNIŠKE IN PISALNE MIZE TER VZMETNICE. IZJEMNO UGODNO UGODNI PLAČILNI POGOJI: SPALNICA KLAVDIJA v barvi oreh in čeki, krediti, češnja - nudimo 15 % gotovinski popust Za kupce v času akcije bomo izžrebali 50 bogatih nagrad! Informacije po tel.: Delovni čas prodajalne: 03/70 37 130, 03/70 37 131 od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, E-mail: info@garant.si ob sobotah od 8. do 12. ure. Internet: www.garant.sl Podjetje za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem Reška cesta 27, 3312 Prebold tel.: 03 / 705 30 12, faks: 03 / 705 30 13, GSM: Oél 678 775 Prodajamo vse vrste zimskih pnevmatik za osebna vozila pod ugodnimi pogoji! Želite predstaviti svoje podjetje, dejavnost ali izdelke skoraj 13.000 gospodinjstvom v Spodnji Savinjski dolini? Objavite oglas v Utripu Savinjske doline. Za ponudbo pokličite: 03/713 68 88. /^LIANBJI TEHNIČNA TRGOVINA-SERVIS, d.o.o. Šempeter, Rimska cesta 35, Tel.: 703 84 50, faks: 703 84 52, servis: 703 84 531 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do12. ure, SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do12. ure in od 13. do 17. ure. BELA TEHNIKA - GORENJE, CANDY, BOSCH KONDENZACIJSKI SUŠILNI STROJ GORENJE 941 WT 76.900,00 SIT KOVINSKI UNIVERZALNI REZALNIK 16.990,00 SIT PRALNO-SUŠILNI STROJ INDESIT 107.900,00 SIT * AKUSTIKA VIDEOREKORDER DAEWO (dve glavi) 25.900,00 SIT VIDEOREKORDER PHILIPS (štiri glave) 33.900,00 SIT ZAMRZOVALNA SKRINJA 325 I FH 33 E 62.900,00 SIT TELEVIZOR EVELUX, 55 cm, Z TTX 38.900,00 SIT TELEVIZOR SONY KV 29 FQ 65 100 hz 229.000,00 SIT MIKROVALOVNA PEČICA DAEWO 21.900,00 SIT Vse slike so simbolične! CENE VELJAJO DO 15. OKTOBRA OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG —————REZERVNI DELI ZA ŠE VEDNO MOŽEN NAKUP S ČEKI H GOSPODINJSKE APARATE BREZPLAČNA DOSTAVA Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas: pon.- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 RO+SO SKALETOVA 13, HUDINJA - CELJE Telefon 03 425 40 80 SERVIS IN PRODAJA VOZIL FABIA za 99 EUR na mesec AKCIJA Popust od 110.000,-do 250.000,- SIT POSEBNO UGODNI KREDITI KREDIT NA POLOŽNICE Trgovina z • rezervnimi deli • montaža gum • rabljena vozila • kleparska in ličarska dela. november2001 Kronika Savinjske doline Bi Zahvale za decembrsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do četrtka, 13. decembra. Uredništvo je v Bergmannovi vili (pri Občini Žalec), Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec, tel.: 713 68 88, faks: 713 68 90 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice VILME JAKUŠ iz Prebolda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za obiske in lepe besede, darovano cvetje in sveče ter številne izraze sočutja. Hvala pogrebni službi Ropotar, Tekstilni tovarni Prebold in gospodu župniku za opravljen obred ter vsem, ki ste jo v lepem spominu pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Dotrpela si in za vedno zaspala, toda v naših srcih, draga mama, večno boš ostala... ZAHVALA Ob boleči izgubi dobre mame, babice in prababice ROZALIJE ČRETNIK iz Zgornjih Roj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, hvala moškemu pevskemu zboru Šempeter, ZB Šempeter in RK Šempeter. Zahvala tudi Domu upokojencev Šenek s Polzele za vso nego ob njeni bolezni. Hvala pogrebni službi Ropotar in gospe Ropotarjevi za besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinova Rudi, Tone in hčerka Zofka z družinami Odšel si nemo, tiho, brez besed, solza in brez vzdiha, tako zvečer ugasne zarja tiha. ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi moža in očeta IVANA JELENA iz Andraža (7. 8. 1946 • 10. 10. 2001) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za pomoč ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili pisna ali ustna sožalja, darovali cvetje, sveče, svete maše. Zahvaljujemo se tudi pogrebcem, govornikom, pevcem, zastavonošem, častni straži in rudarski godbi, gospodu župniku za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči vsi njegovi MALI OGLASI YOGA DRUŠTVO IZ CELJA VABI NA TRENINGE V OSNOVNO ŠOLO PREBOLD - OB PONEDELJKIH IN SREDAH. Vabljeni! Informacije na tel.: 03/544 32 51, 041 459 450. KUPUJEMO stanovanjske hiše, stanovanja, vikende, bivalne vikende, poslovne objekte in prostore za stavbna zemljišča za znane kupce; Hql, d. o. o., Parižlje 15, BRASLOVČE - BIRO ZA CENITVE TER MANAGEMENT NEPREMIČNIN, Šlandrov trg 40/11, Žalec, tel.: 710 03 60, 041 649 234 (od 8.30 do 9.30). ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage ANTONIJE FUL, roj. NARPUDNIK, iz Gotovelj 168/a se iskreno zahvaljujemo dr. Vlatkoviču, patronažni sestri Idi ter vsem, ki ste z nami delili bolečino. Žalujoči: sin z ženo, vnuki in pravnuki Ljubil si svoj dom, a tiho brez slovesa odšel si v večni dom. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in dedija FRANCA MATKA iz Rakovelj 26, Braslovče (21. 7. 1928 - 25. 10. 2001) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč in tolažbo v teh težkih trenutkih ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje, sveče, za svete maše in izrazili ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala g. dr. Ivanu Rojniku za opravljen cerkveni obred, pevcem, g. Debelaku, pogrebni službi Ropotar, podjetju Elektro Celje enota Šempeter, podjetju Mesnine Celje ter upokojenskemu zboru in Tjaši za poslovilne besede. Žalujoči vsi njegovi “Ne veš, kako hudo je in kako boli, ker te med nami več ni...” ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil LEOPOLD ŠVAJGER iz Studenc 51, Žalec. Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in za tolažilne besede. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem s Ponikve, trobentaču za odigrano Tišino, Mestni skupnosti Žalec in vsem, ki so se prišli poslovit na njegovi zadnji poti. Hvala sodelavcem Elektra, Bolnici Celje in KC Ljubljana za nego in pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev. Žalujoči: Marija z Rokom in Klemnom, hčerke Urška, Špela in Mateja ter brata in sestra z družinami POGREBNE STORITVE ROPOTAR Ropotar h/an s.p. tet.: 700-H-85 GSM: Ohi 613-269 GSM: Ohi 7h8-90h Starodaška ut. 12, Šempeter ùeìodnì čas: od 00. do 2h. ure “Tišina, tišina jesenska, tišina, ostala z menoj je samo bolečina, ostale za menoj so besede slovesa, kot listje rumeno, ki pade z drevesa...” ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 30. letu starosti za vedno zapustil ljubljeni mož, ati, sin, brat, zet in stric MARKO BERGANT s Polzele. Ob tej boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem za darovano prelepo cvetje, številne sveče, svete maše, za tolažilne besede in druga namenska sredstva. Hvala župniku g. Kovačecu in voj. kuratu g. Plutu za lepo opravljen cerkveni obred. Iskrena hvala SLOVENSKI VOJSKI - vsem in vsakemu posebej - za izkazano čast, spoštljivo slovo in za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev in ga. Ropotarjevi za besede slovesa. Vsem, ki ste ga tako številno prišli pospremit na njegovi zadnji poti, smo iz srca hvaležni. Dragi Marko, pogrešali te bomo! Žalujoči: žena Milojka, sin Žan, sestre in ostalo sorodstvo Draga mama, stara mama Ivanka Sprejemamo Vaš odhod in Vas ne priklepamo na Zemljo, ker to ni slovo. Vaše nesebično življenje in težka bolezen nam je pripomogla do novih spoznanj. Vašo poštenost, potrpežljivost in hvaležnost bomo prenašali v bodočnost. Srečno pot do ponovnega snidenja. ZAHVALA Ob izgubi IVANE LONČAR, roj. RANČIGAJ, iz Grajske vasi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, kolektivu OŠ Vransko - Tabor in vrtca ter POŠ Tabor in PGD Grajska vas. Lepa hvala za številna ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sv. maše, sveče in darove za cerkev. Hvala vsem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti, še posebej hvala g. župniku Martinu Ciraiju, govorniku g. Vinku Topovsku in domačim pevcem ter pogrebni službi Ropotar. Njeni: sin Štefan, hčerki Iva in Ana z družinami, sestre Justi, Trezi, Tončka in brat Ivan z družinami ZAHVALA V 66. letu nas je nenadoma zapustil ljubi mož, ati in dedi STANKO EMERŠIČ z brega pri Polzeli Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalja in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče. Hvala tovarni nogavic Polzela, govornikoma g. Pungartniku in g. Novaku, pevcem, Občini Polzela, pogrebni službi Morana, Kamnoseštvu Vogrinec in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala! Žalujoči: žena Tilka ter sinova Stane in Robi z družinama Je čas, ki da in vzame. Je čas, ki nikdar ne mine. Ko ostaneš sam, je čas, ki celi rane, blaži bolečine. In ohrani samo lepe spomine. V SPOMIN 13. novembra je minilo leto žalosti, odkar me je zapustila življenjska sopotnica IVANKA KOVAČ-BREŽNIK. Vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in poklonite cvetje, iskrena hvala. Gusti Saj smrti ni, samo drugačne so poti, drugačna luč, drugačni kraji, drugačne ljubljene vezi. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, brata, starega ata in pradedka VINKA CETINE iz Podloga (7. 8. 1918 - 29. 10. 2001) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečena ustna in pisna sožalja. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena so razdalje, kraj in čas... ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil dobri mož, ati, dedi, pradedi in brat MILKO MEDVEŠEK z Brega 75 pri Polzeli. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče in za tolažilne besede ter gospodu Svetku. Posebej hvaležni smo PGD Polzela, Čebelarskemu društvu Polzela, ZZB NOV Polzela in ZZB NOV Žalec ter DU Polzela za spoštljivo slovo, še posebej govorniku g. Pavlincu za besede slovesa. Hvala pogrebnemu kolektivu Ropotar in vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: žena Justika, sin Emil z družino, hčerka Ema z Ludvikom ter vnuk Marko s Sabino in Mišo Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč je... ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice MARIJE MASNEC roj. Toplišek iz Laikove vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v žalostnih trenutkih pomagali in jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala kolektivu Doma oskrbovancev Polzela, g. Serecu za cerkveni obred, pevcem, g. Hermanu za poslovilni govor in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči vsi njeni. Večer, noč, tema... gomila - kraj, od koder ni vrnitve. Strti od bolečine ne moremo doumeti, da smo nenadoma ostali sami - brez našega ljubljenega moža, atija, ata in sina JANEZA BERGLEZA iz Žalca (roj. 10. 6. 1945). V najtežjih trenutkih ste nam pomagali in stali ob strani, dragi prijatelji - iskrena Vam hvala. Hvala članom Združenja šoferjev in avtomehanikov, govornikoma za ganljive besede slovesa, pevcem za lepo petje, g. župniku za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar. Hvala tudi vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, ga zasuli s prelepim cvetjem, darovali številne svečke in maše ter našega dragega v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti. V žalosti: žena Mija, sin Uroš z Jelko, vnučka Urška in Zan ter ata Dušan Le mimo in sladko počivaj, draga mami, spočij si od trpljenja bolezni in bolečin. Veš, da v naših srcih za vedno ostal bo nate lep in neskončen spomin...! ZAHVALA V 60. letu starosti nas je zapustila draga mamica, mama in tašča MINKA GIACOMELLI iz Šolske ulice 19, Šempeter. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste v teh žalostnih dneh bili z nami, darovali cvetje, sveče, sv. maše in za izrečena pisna in ustna sožalja. Hvala g. župniku za opravljen obred, Cvetličarni Boža, domačim pevcem, pogrebcem, g. Jožetu za odigrano žalostinko in pogrebni službi Ropotar. Zahvaljujemo se patronažni sestri Tatjani in dr. Lesjaku za pomoč in nego v času bolezni. Se posebej pa se zahvaljujemo podjetju SIP Šempeter za izkazano spoštljivo slovo, razumevanje in pomoč, ki je bila v najtežjih trenutkih neizbežna. Hvala vsem za številno spremstvo na njeni zadnji poti Žalujoči: hčerka Metka, Edi in Saška POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parlžlje tic, Braslovče TEL. 03 7000 640 041 605 329 Življenjsko pot si sklenil, se tiho poslovil, a v naša srca pa žalost neizmerna se je naselila. V mislih ostal boš večno z nami. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta LADISLAVA ŠKRT,INA iz Migojnic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v žalostnih trenutkih pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in izrazili sožalje. Hvala bolnici Celje, dr. Djuriču, kolektivu foto Rizmal, g. Mlinariču, godbi na pihala Liboje, pogrebni službi Ropotar in g. župniku za opravljen cerkveni obred. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete ANGELE WASSERMANN tla 5. 1924 - 7.10. 2001) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče. Hvala godbi Liboje, pevcem iz Prebolda, duhovniku za opravljen obred, g. Mlinariču za besede slovesa ter pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: sin Stanko in hči Marija z družinama Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mamice in hčerke JELKE JAZBEC iz Liboj (4 5. 1953 - 3. 11. 2001) se vsem zahvaljujemo za ponujeno dlan in široko odprto srce. Žalujoči: mami in ati, sin Matjaž in hči Mateja V SPOMIN 7. decembra 2001 bo minilo sedem let od smrti drage SILVIJE ANTLOGA iz Ločice. Vsem, ki se je radi spominjate, iskrena hvala. Kodretovi iz Ločice november2001 Zanimivosti Malčki iskali jesen V vrtcu na Vranskem, v oddelku Jasli, so otroci v starosti od 1. do 2. leta skupaj s starši in vzgojiteljicami odšli na pot, da bi poiskali jesen. Tildi komaj leto stari otroci so veselo odkoracali proti Podgradu, kjer so našli kostanj, se s kuhanim posladkali ter namočili suha grla. Veselo so rajali in plesali ringa-raja. Bili so kot pravi gozdni škrati, saj so si nadeli klobučke iz listja. Ker pa se je na poti domov že mračilo, so prižgali lučke, ki so jih v vrtcu izdelali sami. Otroci, starši in vzgojiteljice so bili navdušeni nad tako pravljično preživetim popoldnevom in večerom pod okriljem stoletnih dreves in jesenskega cvetja. Postavitev vpisne skrinje in žiga na vrbu Koteinika Kotečnik Kotečnik je mogočna gora. Ob pogledu nanjo s severne strani vidimo stopničasto dvigovanje od vzhodne strani, nad kamnolomom, do najvišjega vrha, ki se nato polagoma spušča v izrazitem grebenu proti zahodu, do stika z Gozdnikom; na severno stran padajo strma, z gozdom poraščena pobočja v libojsko kotlino, na južno pa navpične skalne stene. Prav zaradi njih je Kotečnik zaslovel širom po svetu, saj prihajajo športni plezalci iz bližnjih in daljnih dežel užjvat v svoj- stvene, čudovito oblikovane in za plezanje ugodne stene. Vrh je zelo zanimiv v vsakem letnem času; tik pod njim je slikovita jama, ki nosi naziv Ravberska jama, v kateri naj bi se nekdaj zadrževali tolovaji. Nekje v gori pa naj bi bil skrit velik zaklad. Velik obisk skalnih sten in populariziranje Kotečnika med tistimi, ki ga še ne poznajo, je krajane in planince Planinskega društva iz Liboj vzpodbudilo, da so 29. septembra 2001 na vrhu postavili vpisno skrinjico in žig. Pri tem je sodelovala Uidi Krajevna skupnost. Za realizacijo pobude imata največ zaslug Uroš Feldin in Bogdan Železnik. Ob postavitvi je bil sprejet sklep, da poti na Kotečnik ne bodo markirane. Pritegne naj raziskovanja željne obiskovalce. Za vse, ki bi se želeli povzpeti nanj, pa zaradi neoznačenih poti tega ne morejo storiti, je PD Liboje pripravljeno, ob prejšnjem dogovoru, nuditi pomoč vodnika. Še isti dan je KS Liboje organizirala srečanje krajanov pri planinskem domu na Brnici. Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju ob sodelovanju libojske godbe, obiskovalci pa so se pomerili v športnih igrah. Želja vsej je, da bi srečanje postalo tradicionalno. M. G. SM SAVINJSKA trgovska družba, d.d. “Vaš najboljši oskrbovalec z Vami že 50 let.” “NAGRADNA IGRA SM” vsak petek ob 9. uri na VTV - VAŠI TELEVIZIJI in ob 17.10 uri na Radiu GOLDI. Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec, telefon: 03/713-68-88, telefaks: 03/713-68-90, elektronska pošta: utrip@zalec.si; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulUtro Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Peter Gominšek, Lojze Posedel, Rado Rotar, Marijan Turičnik, Roman Virant, Ivan Jošt, Drago Podgorelec, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 250 SIT. Od Litije do Čateža Ena najbolj znanih vsakoletnih pohodniških poti na Slovenskem je zagotovo Levstikova pot, kateri večni spomenik je potopis Potovanje od Litije do Čateža. Trume Slovencev se že vrsto let podajajo po tej poti, ki je postala nekakšno nacionalno romanje. Letos so se na to pot organizirano podali člani pohodniške sekcije DU Prebold in nekateri drugi, med njimi tudi preboldski župan Vinko Debelak in podžupan Franc Kukovnik, katerega smo povprašali o vtisih. “Bilo je čudovito, nepozabno in če bom pri zdravju, prihodnje leto zagotovo ne bom manjkal. Takšnega mnenja so bili tudi ostali udeleženci iz Prebolda in planinci z Vranskega, s katerimi smo si delili avtobus. Levstikova pot, ki je dolga 22 km, poteka skozi manjša naselja s številnimi zidanicami, vikendicami in mimo posameznih kmetij, ob lepo obdelani, k bregu prislonjeni zemlji. Vzdolž celotne poti so bile pohodnikom na voljo dobrote tamkajšnjih gospodinj, od peciva, potic, domačega kruha, toplega čaja in kuhanega ali hladnega domačega vina. Lovci so ponujali celo srnjakov golaž. Vsega je bilo na pretek, vključno z dobro voljo, ki smo jo pohodniki prinesli s sabo. Kljub dolgi poti smo bili razmeroma hitro na cilju. In da smo pot res prehodih, potrjujejo žigi, ki smo jih dobili v kartonček na kontrolnih točkah v Litiji, v Librgi, Moravčah in na cilju - v Čatežu, kjer je bila zaključna slovesnost, na kateri je bil slavnostni govornik Tone Partljič. Letošnjega potovanja se zaradi obveznosti ni udeležil predsednik republike Milan Kučan, je pa poslal zvočno poslanico in opravičilo, katerega so predvajali. Prijetna in vesela je bila pot domov, za kar so poskrbeli mladi člani PD Vransko, ki so na zadnjih sedežih avtobusa ves čas prepevali lepe slovenske pesmi. Bilo je res lepo in žal mi je, da nisem bil že kdaj prej na tem tradicionalnem pohodu. Toplo priporočam vsem, ki radi hodijo, da se ga udeležijo, saj bodo doživeli veliko lepega in spoznah kraje in ljudi, ki so izjemno gostoljubni.” D. Naraglav Udeleženci pohoda iz Prebolda in Vranskega. Veseli december je tu Tudi v mestu Žalec so pohiteli s krašenjem. Zadnjega meseca v letu se že kar lep čas drži pridevnik veseh, predvsem zaradi številnih praznikov. Začne se miklavževanje, sledi božič, ki je gotovo najbolj radosten krščanski praznik, vmes pa so številne prireditve za najmlajše, ki jih po vrtcih in šolah obiskujejo trije dobri možje in sicer Sv. Mildavž, Božiček in dedek Mraz. Višek decembrske vznesenosti pa je Silvestrovo. Kot kaže, nas bo praznično decembrsko vzdušje kmalu zajelo, saj kraje že marsikje odevajo v praznična okrasja. T. Tavčar Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571-76-16 GSM: 041 /627 162 e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.si BREZPLAČNI NOVOLETNI TEČAJ CPP SE PRIČNE 3. 12. OB 16. URI NOVOLETNA NAGRADNA IGRA ZA VSE, KI SE PRIJAVITE V MESECU DECEMBRU 1. nagrada: povračilo vseh stroškov izpita 2. nagrada: 10 brezplačnih moto ur 3. nagrada: 5 brezplačnih moto ur 4.-10. nagrada: majice Avto šole Čadej Vabljeni!