GLAS NARODA
listisloveridamdelaTcev y Ameriki.
Največji »b«n»kj dnevnik vuruženih državah
V«4j» mavaelrto - - -	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za oioicmitfo celo leto	$7.00
Tte largest Slovenian Da3y H the United State*.
Isscad every day except Sunday and legal Holiday* 75,000 Readers.
TELEFON: C0ETLAXDT 2376. Entered as Second Clsss Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congresa of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO 221 — ŠTEV. 221	NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 20, 1923. — ČETRTEK, 20. SEPTEMBRA, 1923.	_VOLUME XXXL — LETNIK XXXL^
STRAŠNA KATASTRFPA NA JAPONSKEM.
m
I'ii.i >'ika nam ka/<* •!••! jap<.n-»kr g» in est a .Jnkahame pn 1 potre>..::i. Ih-tiga niuu predstavlja kup razvalin po |*otreNU. Poyzroeena škoda na Japonskem znaša na mi-lijarile s larj. v. Na vtot	1J ti. 1 j.- bilo usmrčenih. Na milij«>n<- Jih br<*< strehe. Meti mrtvimi je t n< I i lesldeset Amerikancev.
ITALIJA JE BAJE OKUPIRALA REKO
Italijanska vlada je okupirala Reko. — Italijani imajo na Reki tri svoje zastopnike. — Kljub temu, da Italija oficijelno zatrjuje, da je vest o okupaciji neresnična, je izšlo belgrajsko časopisje v posebnih izdajah ter objavilo poročilo o okupaciji. — Mussolini je prehitel Pašiča.	.	j
Pariz, Francija, Y.K septembra. — Tukajšnji list **Temps"* je objavil poročilo, v katerem pravi, da je Italija anektirala Reko.
To se sicer ni zalilo oficijelno. to<la jasno je, da je lieka j m m 1 italijansko nadvlado, kajti Italija ima na K<ki tri svoje zastopnike.
Ti so: italijanski general, ki poveljuje tamošnji italijanski garniziji; italijanski pooblaščene«*; italijanski general, ki opravlja službo italijanskega vojaškega govemerja.'
Belgrad, Jugoslavija, septembra. — Tukajšnji italijanski odjioslatte«- izjavil: —
4*Ites je. da je bil poslan na R<*ko italijanski geneud tJiardino ter prevzel vojaško k«mtrolo. toda s tem še ni i-e«Vno. da. je Italija Reko anektirala."
Ne glede na to izjavo, i<* pa izšlo v^c belgarjsko raso-' pisje v posebnih izdajali, v katerih je bilo z velikimi črkami ]Mkvedano, da je Italija auektirala Reko.
Jako značilni naslov je bil v "Tribuni". <Jia:i! se ji-: "Italija najprej aiieMira. jiotcni se pa podaja*'.
Ijjudstvo je silno razburjeno, ker vlada dosed a j se ni izdala nobenega oficijelnega sporočila.
Jugoslovanski zunanji minister je siee:1 izjavil, <-a o kaki aneksiji ni niti govora, svoje izjave pa ni mogel y> >d-preti z dokazi.
<*asopsje napada vlado, češ, da je bila oknpa -i'a iz-vedena medtem, ko je kabinet razpravljal o zadnjih Mus-solinijevih predlogih. ,
Sedanji vojaški govemer na Ueki, general je znan kot velik nasprotnik Jugoslovanov.
Ko je dospel na Reko, je sklical veliko zborovanje ter rekel navzočim:
"Vaša ljubezen do Reke in fašizma mi je dokaz, da boste sodelovali z menoj."
NEMČIJA BO NEHALA I
S PASIVNIM ODPOROM
Nova pogajanja s Francijo. Naj-j novejši predlogi nemškega kan-celarja Streaemanna. Sestanek francoskega in angleškega mi-; nistrsksga predsednika.
Berlin, Nemčija. 19. septembra. I Nemška vlatla je sporočila ht-I^ij- j skelim poslaniku. jkmI kakšnimi j bi prenehala s pasivnim od-J porom v Iiiihru.
O 1 ljudi. ki so v tesnem stik n ft kaneelarjem Stresemannom se jp izvedeli. da so Ktresemannovi pogoji nrs!e<lnji:
Nemeijn bo prenehala s pasivnim j •dp^rom. kakor Intro bo Franc i-ja dovolila vsem izgnanim Nem-i-em. Ha vrnejo v Ruhr okraj. Oni Nemci, ki jih je francoska vlada zaprla za stran raznih političnih pregreškov, naj bodo takoj izpuščeni.
Nemčija je pripravljena podajati se glede reparacij na podlagi predi'-.»rov. katere je stavil Stre-semann.
Nemčija bo dovolila francoskim nxlnstrijalcem. <la se udeležijo nemške industrije, če ho Nemčiji dovoljeno udeleževati se francoske trgovine.
Pariz, Francija, 19. septembra. Tukaj splošno prevladuje mnenje, da se Imsta Anglija in Francija sporazumeli glede ridirskega vpra sanja.
Danes sta se sestala ministrski predsednik Poincare in angleški ministrski predsednik Baldwin i ter dolgo konferirala o tej sporni, i zadevi.
Optimizem se je še bolj ojačil. ko se je izvedelo, da bo ostal Baldwin tri dni v Parizu.
BOLJŠEVIK RADEK PREROKUJE VOJNO MED ANGLIJO IN FRANCIJO.
Moskva, Rusija. 19. septembra. Pred rdečo armado je imel znani ruski boljševik Kari Radek značilen govor, v katerem je rekel, da bo v Nemčiji kmalo izbruhnila revolucija.
Glede Francije in Anglije je izjavil :
Francoski kapitalisti so dobili v roke največje evropske zaloge železa. Tega železa se bodo posluževali v vojni s svojim nasprotnikom. To pomenja vojaško ogro-j zanje Anglije. V najkrajšem času se bo unela borba za prvenstvo \ med Francijo in Anglijo. I Ko bo napočila ta ura in ne bo i preostajala nobena druga pot, st : bo rdeča armada odzvala klicu sovjetske armade ter odgovorila, kot en mož: — Jaz sem pripravljena.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
M potom sih	irvrrujejo i&cesljivo, hitro In po «<«1H1>
Muh:
TftmJ m ktlc uto tem aMetot
Jagod* vi ja:
Butxiillja na adnje po«t® tc Izplačuje *"Kr. pofttnl Pekorni md" ta "Jadranska banka" ▼ Ljubljani. Zagreba, Beograda, Kranja, Celja. Maribora, Dubrovnika, Splita, Sarajeva ali drugod, kjer Je pač aa hitro plačilo najugodneje.
1000 Din. .. $11.90 .. K 4,000 2000 Din. .. $23.60 .. K 8,000 5000 Din. .. $58.50 .. K 20,000
na kazttla, ki zna k« j« manj kat an tlao« tflnarjav rafiunltna poaabaj M U cantav aa paitnlna In Orufl« atraika.
Italija In	n—dan«	ostmi j«!
RaapoMija na sadoj« poflu ta laplačaj«	"Jadranaka banka" T Trat«,
Opatiji la Z+dru.
200 lir ................$ 9.90
300 lir ................$14.55
500 lir ................$23.75
1000 lir ................$46.50
PH nakazilih, M znala Jo manj at SM Ur račun Ima poaabaj »a ta Mint aa Pot«nI no In truoa atratka.
Mm paMUalra, ki pmwsaje nweek pel tW diaarjev aH pa lutliil » (ftovaUaJeno pa oiacafa—U ke paaebol popaat
Vrednoat dlaarjeta la Uram aedaj nI stalna, menja aa veftnt ta nnpri-Cakovano; Is te«a radoca nam ni mogoče podati natančne cene vnapc«i. Računamo po eenl onega dne, ko nam doape poalanl denar v roke.
Glede Irpla/H t aronrlAkih dolarjih glejte poarbea eglae v tem Uatm.
Denar nam Je poalatf najbolje po Doaaaetto Money Order nil pn Bfetr lort Bank j>ran.
FRANK BAK8ER STATE BANK
m Oortlnndt 8tmet	New Totk, H. T.
eojah, naboCajte as m
•OLAB BISODA'. VAJVKdJT 9L0VXHSKI DHXVmX ▼ XDBUtXmB DKiAYJJL
FOSKUŠEN SAMOMOR I LAŠKIH PRINCEZiNJ
i Iz\'edelD so je da sta se hoteli laiki priEcezinji usmrtiti, ker sta jn cče in mati silila, naj se poročita.
Pariz. Kran<*ij;<. If).	»'-nln-.j.
i Jsprva j«* bilo rečeno, da imata ita-! lijanski pr'neczinji Mafal la in |(jinvanna vroe-nsko bolezen, vee i raj m1 j<4 p:i iz zanesljivega vira
i7.vwlelo. da j'1 jviiskii^t-n	:n< i
vzrok ii j line !)<>lf-zni.
Prineezinji sta jako navezr.n* ■ •lriifra na <lrupro.
Že izza mla<lil> li t nf ;>resta no govorili, da bosta šli v samostan. Ko sta pa dorasli, sta ju začela siliti of*e in mati. naj se poročita.
Odlagali in odlagali sta ta trenutek ločitve, ko je pa dospel bel-j gijski prestoli »-nasi ednik v Italijo, sta izprevkleli. da gre zares. Najprej je Mafalda izpila ]>re-I eejšnjo množino strupa, potem pa še Griovanna. Ilitra zdravniška pomoč je pa obema rešila življe-, nje.
) Sploh so pa italijanske prinee-
j zinje jako svojeglave.
^ Najstarejša Jolanda bi lahko
dobila kako boljšo partijo, pa se
je poročila -s častnikom iz pripro-
stega rodu.
Italijanski kralj in kraljiea sita i #
} neprestano ob i>ostelji mladih bolnic, j ~'
r|	POTRES NA MALTI.
j Malta, 18. septembra. — Danes I so prebivalci čutili več sekund trajajoč potres. Iliše so nekoliko omajane, porušila se pa ni nobena. Prebivalci so vsi preplašeni pobegnili na cesto, j Syracusa, Sicilija. 19. sept. — ^ Danes zjutraj ob poldevetih se je tukaj pojavilo več zapfsre<lnih ]>o-tresnih sunkov.
1.
I11 MRS. HARDING BO OSTALA V WASHINGTON!?.
a
a Washington, I>. C., 18. sept. — ' Mrs. Harding, vdova po pokojnem j predsedniku je najela stanovanje j.lin bo preko zime ostala v tukajšnjem mestu. Drugi teden se bo podala za par dni v Marion ter bo obiskala svojega tasta.
rv V tak pevec bi moral imeti
;u	novo izdajo
o "PESMARICA GLAZBENE
MATICE" x>	i ,
Za Štiri moške glasove
Se
o-	Uredil Matej Hnbad
°t Knjiga ima 296 strani, ter vaebn-a. je 103 najboljših in najnovejših pesmi z notami.
J
jj	Cona i poštnino $3.00.
▼	"GLAS NARODA'*
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
UJ BO Z VOJNO MED SRBIJO IN BOLGARSKO?
Iu?cclavija mobilizira svoja armade ob bolgarski m 2ji. — Obe stranki sta prosili Francijo za posredovanje. — Ssitanek komisije v Sofiji.
F?riz, Francija. 19. septembra. Spor za-trnn Reke. n lciiterem so nf kateri prerokovali. <la se bo :-ji:<\ il v v ijno. je poravnan. Jugo-<lavi.;o Re le r unir'la in i>o ostala mirna, tudi če Italija anektira Reko.
KJjub temu so se pa začeli zbirati nad Balkanom novi vojni o-blaki. Vse kaže, da ta kos jugovzhodne Evrope ne more živeti brez vojne.
Sem prihajajo por*>čila, da je začela Jugoslavija koncentrirati svoje divizije ob bol^arski meji.
Presenečena Bolgarska namerava prositi Ligo narodov za pomoč. Prej se je pa še obrnila na Francijo ter pnjestirala proti pu-goslovanski akciji.
Tudi Jugoslavija je pr>slaJa Franciji obširno poročilo, v katerem je opravičila svoje stališče.
Spor se je začel tedaj, ko je Jugoslavija izjavila, da hodijo raa-eedonski band it i preko meje ter napadajo srbsko prebivalstvo in ropajo. »
Bolgarska poroča, da je Jugoslavija mobilizira na meji štiri divizije.
Komitašd so največja nevarnosi; jugovzhodne Evrope.
Grki zatrjujejo, da so komitaši umorili pet članov*italijanske obmejne komisije.
Nevtralni diplomati so mnenja, da je Jugoslavija izkoristila ko-mitaške napade v svoj lasten prid ker neprestano išče povoda za vojno z Bolgarsko.
Jugoslovani se boje Bolgarov. Svojo žila vos t in vztrajnost so pokazali s tem, da so se izza vojne visoko povzpeli brez vsake tuje pomoči.
Zaenkrat sta oba naroda imeno-j vala posebno komisijo, ki bo pre-! isk- la. koliko je resnice na komi-taških napadih.
Člani komisije se bodo sestali . v Sofiji.
BIVŠI POSLANIK NEVARNO ZBOLEL.
Atlantic City, N. J., 18. sept. — Tukaj je nevarno zbolel dr. Mau rice Francis Egan. ki je bil ve< j let ameriški poslanik na dansken dvoru. Star .ie že 71 let ter boleha I na neki ledični bolezni.
AGRARCI DELUJEJO ROKO \ ROKI S KOMUNISTI.
i
_____
Paris, Francija, 19. septembra Matin je dobil iz Sofije poroči ilo, da so se člani agrarske stran ke pridružili komunistom.
DELAVSKE UNIJE SE NISO OGROŽENE
Revolucijonarji so aretirali vse župane v Kataloniji. ^ Veliko znanih politikov namerava v najkrajšem času odpotovati iz Španske. — Španska armada v Maroku nima vode. — Rivera bo pustil delavske oi*ganizacije pri miru. — Predsednik civilnega nadsodišča je resi-gniral. — Izjava generala Weylera.
Port Vendres, «»b frcfhcosko-špaiiski meji, 18. sept. — Tukaj splošno pivvhuluje mnenje, da se l>o v najkrajšem rasli pojavila na Španskem proti-revolueija.
Nenadni državni preobrat je zaenkrat popolnoma o-mamil politiene voditelje. Kazni znani politiki se pripravljajo na odhod v inozemstvo.
Tam bodo eakali ugodne ]>rilike za povratek.
liivera bo baje pustil pri miru delavske organizacije. Nastopil bo le proti boljševiškim in komunističnim enotam.
Meliloa, Maroko, 17. septembra. — Sem je dospelo poročilo, da bo španski vojaški direktorat obnovil vojaške operacije v Maroku.
To povzroča tukaj velike skrbi, ker je armadi skoraj popolnoma zmanjkalo vode. Armadni inženirji so izjavili, da niso mogli izslediti v bližini prednjih straž nobene vode.
Madrid, Španska, 18. septembra. — Predsednik zveznega nadsodišča je resigniral. Direktorat je izdal povelje, v katerem je prepovedal po klubih liazardne igm
Barcelona, Špansko, septembra. — 8cin je dospel general Weyler z Balearskih otokov.
O novem režimu se je jako povoljno izrazil.
To bo baje izvanredjno velikega pomena za položaj v Maroku in za separatistično gibanje.
Madrid, Špansko, 10. septembra. — Vojaški direktorat je dal aretirati vse župane v Kataloniji.
Njihovo službo opravljajo sedaj državni komisarji.
Ameriški poslanik je mnenja, da bo nov režim jako uspešen.
Baje je rekel časnikarskim poročevalcem, da Španska ni imela že petindvajset let tako močne vlade.
Madrid, Španska, 10. septembra. — Nova španska vlada se je intenzivno lotila svoje nove naloge—zavojevanja Maroka.
Španska artilerija je začela z vso silo obstreljevati vstaške pozicije.
riani direktorata so se dolgo časa posvetovali z maroškimi komisarji glede nove kampanje v Maroku.
Prihodnja seje se bo višila jutri. Pri tej priliki bodo sestavljeni vsi tozadevni načrti.
j Vrhovni komisar bo odpotoval v petek v Mellilo. i Španski kralj je podpisal odlok, da ne sme vihrati na Španskem nobena druga zastava kot španska, i Izvzete so samo zastave na tujezemskih poslaništvih 1 in konzulatih.
Direktorat* je izročil bivšemu ministrskemu predsedniku Alliiieemasu potni list. Najbrže bo odpotoval v Francijo.
j Direktoratu delajo največje preglavice španske finan-,cc. Imenovan je bil poseben odbor, ki bo praskal maroške kredite ter skušal dobiti načine in sredstva, potom katerih bi bilo mogoče zmanjšati državni dolg.
Konservativci protestirajo proti novemu režimu. Li-\ beralci zaenkrat še niso pojasnili svojega stališča, j Vojaške oblasti so izjavile, da bo kaznovan vsak linijski uradnik, ki bo propagiral štrajk. J Vsi sedanji štrajki se m« rajo do jutrišnjega dne končati.
| London, Anglija. 19. septembra. — Iz Rima poročajo, yla je dospel tja bivši španski zunanji minister Alba ter da je namenjen v Florenco.
LE MALO MAJNARJEV SE JE VRNILO NA DELO.
Wilkes-Barre, Pa., 19. sept. — Po par ur trajajočem obratovanju so večinoma vse velike družbe zaprle majne. Pravijo, da manjka delavcev.	^
NOVA POPLAVA V JOKAHAMI
Jokahama, Japonsko, 19. sept. Včeraj se je pojavil nov vihar. Morje je prestopilo bregrove ter napravilo veliko škodo pri napol popravljenih hišah. Baje je zopet nad pet tisoč ljudi brez strehe.
f T-
VELIKODUŠNOST PA TAKA .. .
Haag, Holandska, 19. septembra. Vlada je sklenila, da bo počenši s 1. januarjem znižala vsem vladnim uradnikom plače. Kraljica Wilhelmina in kraljica-mati Emma sta izjavili, da sta sporočili finančnemu ministru, naj v tem slučaju tudi njima zmanjša plačo.
VEDNO VEČ OTBOK ZAPOSLENIH.
Washington, I>. C'., 18. sept. — ^adnja preiskava je dognala. <la je v tem letu zaposelnih po raznih I ameriških industrijah 38 odstotkov več mladoletnih otrok kot jih i je bilo zaposlenih lansko leto.
Najslabše razmere v tem oziru vladajo po novoangleskih predilnicah.
Plača, ki jo dobivajo otroci je malenkostna v primeri z napori, ki jih morajo prenašati.
ČAROVNICA.
j Čitatelji Glas Naroda" se strinjajo v mnenju, da je bil najlepši | roman, kar jih je kdaj izhajalo v Glas Naroda "Magdalenina kita", delo znanega francoskega pi-■ satelja Jeana Rameau.
Danes smo začeli objavljati na . zadnji strani našega lista delo j istega pisatelja "Čarovnica".
Kdor bo začel eitati ta roman, ga bo z užitkom čital do konca.
"GLAS NARODA"
HiW> an J Ptbiin*u
■Tcirtin«! m iic ■i>»!t»"»i<l|liM<t>«tu.. H— vJfc1^??^
■t L A • NAHODA* <VI— mt MM NfM)
_ I—m »ugr Pay Kmpt »un<«y	H»H4«rt.__
Ea llM 1MB ■•>antmm«-. . . .m J H>H	U Hi Mil MtTB^anVtaMn NJI
tub4cr1pt|on Yaarly H.M	HZZZHZZZ
__Mwtl. jm»nt on Agr«amwit_
_-1—	tahaja vaatel dan livMfnll na«lf m prtMltof._
HiiK frraa nQiii ta *Mbno«tJ M M priobčajejo. Dtui Ml M feHVM BQN H BMtf OMtar. M qinamM kraj* Mrnlnlt>^ anataMk ii M MM MM i»Mili »rame«	to hi traja	MlM^fc_
•Hi LAS NAROD A* ■ MMM Wtm*, »oram* «f Manhattu, M* VMM M. W.
Ta»a#Honai Cartlandt MTi__
KAJ JE POSNEMANJA VREDNO?
V	<<ni zadnjih številk je Amerikanski Slovenec na prvi strani objavil opravičilo, ker je pt »nedolžnem sumičil bivšega ^lavnega blagajnika J. S. K. J. rtefiuvdantstva in ^o-Ijufije.
Opravif-ik ni odkritosrčno.
Z a gledat i je moralo beli dan le pod splošnim pritiskom, kajti gospodje so s<* končno vendarle zavedli, da mora imeti tudi časnikarska hiuijiarija svoj konec in svoje meje.
V	uredništvo Aiherikanske^a Slovenca so prihajali od vseh -traiii protesti. Nekaj jih je bilo objavljenih, Koliko jih je pa romalo v koš, nihče ne ve.
1'radniki doti«"*ne organizacije (JSKJ.) so pojasnili zadevo.
I trotoviii >«». da je blagajna v redu in da so Bioziche-ve r<»kr z ozirom na Jednotino blagajno povsem čiste in neomadeževane.
Tudi rikaška Prosveta je objavila par člankov, v ka lerih je sicer obsojala pisanje Amerikanskega Slovenca, ;•■!* i/ranila i" ]»rilik«», hotd postaviti organizacijo, kate-iv glasilo je, za vzor vsem drugim slovenskim podpornim^ organizacijam v Ameriki.
Tista samohvala j«» bila tako sebična, da bi človek skoraj domneval najhujše, namreč: nekateri faktorji pri Slovanski Nan Kini Podporni Jednoti so tako škodoželjni, da bi bili najbrž veseli, če bi se zgodilo tako kot je po m-mamem <x~-ital Amerikanski Slovenec.
Povzdigovanje samega sebe se lahko vrši na dva načina.
Povzpeti se nad drugimi s svojimi lastnimi vrlinami, s svojo lastno vztrajnostjo in samoniklostjo.
Ta način je edino pošten.
Drugi način je pa drugačen: očrniti z namiganji svojega tekmecu. govoriti o njem to in ono, vzbujati dvome o 11 j«-m ter na ta način pridobiti javno mnenje zase.
Žal. da se je Prosveta posliižila drugega načina in ) te^a ^e tako nerodno, da je zmanjšala vpliv svoje or vrauizaeije* mesto, da bi ^a zvišala in zvečala.
Očitanje, da je ta ali ona organizacije od te ali one kaj j>osnela, ni umestno.
li&zvoj podpornih organizacij je bil dolgotrajen. Ta je posnela to. ona je posnela ono.
Pri tem je vsaka gledala, da je posnela najboljšo. Jugoslovanska Katoliška Jednota je, sani Bog ve odkod. posnela izboren red. ki vlada v glavnem uradu; iz-vanredno točno poslovanje; nevmešavanje v politične in verske zadeve; edino in največjo skrb za bolne in za dediče pokojnikov.
Xe vpraša se. od kje in kako je to posneto, ne vpraša se, če je posneto ali ustvarjeno, fakt je. da vse to obstoji ter je uveljavljeno.
Fakt je tudi, da je vse to posnemanja vredno, posebno, kar se tiče neumesavanja v vero in politiko.
Nadalje je fakt, da se v glavnem uradu J. S. K. J. niso Te nikdar sprli zastran političnih in verskih vprašanj, in da ni bil dosedaj še noben glavni uradnik J. S. K. J. na bolniški listi za strani bušk, ki jih je dobil pri politični debati v glavnem uradu.
Dopis.
Rock Springs, Wyo.
Malokdaj se vidi kak dopis \ listu iz naše slovenske metropole za pada. d asi ravno se še kdo tupa-tam oplasi vid.upih listih, ki k nam zahajajo, v katerih se hvali pa tudi graja naprednost naše naselbine, kdo ima prav. o tem je najboljše da se molči. Mislim, da v tem nismo ravoo pri prvih in ne pri zadnjih, pač pa pri srednjih. Tako da se radi tepa ne more dosti ugovarjati iz te ali one strani.
I>elavske razmere, o katerih v&ak rad kaj sliši, so take, <la niso mnogo vredne. Tukajšnji rovi, na katere smo navezani že od lanskega štrfejka, samo polovico povprečnega east delajo. Pred^mese-p™ se je sicer pričelo obratovanje, tako da je bilo misliti, da bo
šlo tako do spomladi. Kompanija je izrabila to ter povabila ljudi iz vseh delov sveta, da so prišli sem dolgčas preganjat. Ker danes ko to pišem, je zopet vše pri starem, oni, ki so prišli sem, vidijo, da ne bo mnogo kruha ter so prišli le gledat na uro, si pomagajo drugam, kamor kdo more. Tako ni svetovati onim, ki so brez dela, da bi ga sem hodil; iskat. Poleg vsega drugega pa še tudi ni dobiti stanovanja. Kompanija sicer stavi nekaj hiš, toda na vsako jih. že deset čaka, kdo da jo bo zarental, ker ljudi je tukaj več kot preveč. Tu so na kratko opisane delavske razmere, po katerih sodite sami.
Pred kratkim je tu umrl John Kočir, premoži biznesman, ki je bil tudi svoječa&no legislator tega
Novice iz Slovenije.
Izpred novomeške porote.
Dne l. septembra se je pričelo na novomeškem okrožnem sodišču jesensko zasedanje porotnega sodišča. Senatu je predsedoval dvor. svetnik dr. Polenšak, votanta sta bila višji sodni svetnik dr. Hrašo-vee in svetnik Bame, državno pravdništvo pa je zasto<pal višji državni pravi! ni k, dvorni svetnik dr. Krenvzar.
Pri dopoldanski razpravi je stal pred porotniki 16Mni Janez Salmi"* iz DoJge Rj>ke pri Krškem, ki je dne 8. maja v jezi udaril svojo mater Frančiške s tako silo dvakrat po desnem sencu in po glavi, da .ie potem za te/.irimi pošk-tdba-ini umrla. Obtoženec se je na razpravi zagovarjal s pijanostjo, do-eim je v preLikovaLnem zaporu razlagal dogodek čisto drugače. Razprava je bila v svrho zaslišanja nekaterih novih prič preložena. Obtoženca je zagovarjal dr. Aliaeič.
Popoldne se je zagovarjal delavec Jožef Lukačič iz Gribeij pri Metliki, ki jc ubil v prepiru z mo-tiko .-svojega tovariša Janeza Jakovčiča. Obtoženec je izjavil, da je bil dogodek le nesrečen alučaj. Hotel se je opirati na motiiko, ker pa .ie slabo še!, jo je vrgel proč in je ruotika tako nesrečno zadela Jakovčiča, da je za poškodbo u-mrl. Ta neverjetni izgovor pa je ovrgla pri<'a Aletija Drapoš. kateremu je olfoženec nekoč izjavil: "CWudi drfilim deset let, samo da sem Jakovčiča izplačal!" Porotniki so ^oglasno potrdili vprašanje orlede uboja, nakar je bil Lukačič obsojen na dve in pc4 leta težke ječe, poostrene z enim trdim ležiščem in postom na mesec. Obdolženec »i je pridržal pravico ničnostne pritožbe. Lnkačiča je zagovarjal odvetnik dr. Režek.
Vlomi in tatvine.
V Dol. Suh or j ii je bilo vlomljeno v stanovanje Helene MiheUe. Tat je odnesel za 4000 dinarjev obleke.
Posestniku Jožefu Horvatu h
. j
; Hudinja jo bil s paše na Roglji j ukraden 500 k«r težak vol. star 3 j leta. vreden okoli 40(H) dinarjev. |
Učitelju Jože Tu Rošu iz Sv. Štv-fanja je biki ukradena siva oble-; ka. vredna 2GOO dinarjev.
Jržet' Pee, 271etui postopač, je ^ poneveril posc-stnrkii Viktorju I Brabeču iz (Joliča 4000 dinarjev in pol"«r t-^gii napravil 500 diinar-l je v dolga za hrano.
Na ljubljanskem kolodvoru je neki žepar izmaknil branjevki Jožefi Pleško denarnico s 25 Din.
Smrtna kosa.
V	Mokronogu je umrl Milan! Sašelj, p'-sestnik in gostilničar.
V	Žireh je umrla ugledna in i dobra gospodinja Marija Kopač.
Nesreča pri delu.
Med snaženjem oken je padla 2 SI etna služkinja gospe Marije Lozar. Ivanka Krompestar, ?z prvega nadstropja Iliše na Mestnem tr^u v Tvjubljani na dvorišče ter dobila več težkih notranjih poškodb. Nesreenieo so prepeljali takoj v splošno bolnico in je njeno stanje jako resno.
Tkuch,
revmatične liifroolaišafe. ' če rabifip
Zanesljiva liniment
Istbfako yporabeq je za izvinjenje, oiekKoe, za ofrpnelosf in ohraqelosf bolnik mišic ter ulov.
MM JO m hO CENTOV
VprasA/f« V lekarnah-
okraja v državni zbornici. Bil je doma iz Lučen nad Škofjo loko. po domače Benedkov. V Ameriki je bival kakih 30 let. med temi 25 tudi v Boks Springsu, ki ob nje-pevem prihodu ni še bil tako razvito in napredujoče mesto kot je danes. Sprva je delal v tukajšnjih rovih, kar je pa kmalu opustil ter se lotil kupčije pri kateri je imel precej sreče, ker je bil vstrajen je šlo vse njegovo pot. Tako si je s časom nabral premoženje ter' pridobival gostovanje in ugled .ne le pri svojih rojakih, temveč tudi pri drugorodeih. kei videli so v njem moža z jekleno voljo in bistrega uma. kar je izmeti nas le malo kdo. Vse svoje premoženje, radi katerega se mnn-so pretirava, je zapustil v dobrodelne namene, dočim se je pa. kot se trdi. sorodnikov le malo spomnil, med temi tudi svoje pos-tarne matere, katere baje v veliki bedi živi v starem kraju.
Za upravnika njegove zapuščine je tukajšnji slovenski župnik Šifrer. Ljudje govoričijo, da je tudi imel besedo pri oporoki, na kar pa ni dajati nobene verjetnosti. Pokojni	je bil svoječas-no velik naprednjak in svobodo-mislee. toda pozneje se je preobrnil. Bil je tudi pri več slovenskih " {»odpornih društvih, vendar na-L vsezadnje ni bil pri nobenem.
Tukajšnje angleško časopisje mu poje slavospeve. ker je zapu-[ stil premoženje deželi, v kateri se ga je nabral. Kot sem zaznal iz Časopisov, zapustil je domala vse . za zgradbo wyomingske sirotišnice, v kateri naj bi imeli zavetje vse sirote, ne glede na veroizpo^ " ved, s katerim naj bi wyomingski k škof razpolagal. Naj si bo že kakor hoče, nam ta stvar malo alr prav nič mar ne gre. ker gledati moramo, da sami ne bomo imeli opravka s sirotišnico, za kar nas 1 je tudi dolžnost skrbeti. Pokojni John Košir pa naj v miru počiva!
Kar se pa tiče društvenih stva-t ri, moram povedati, da še dosti 1 dobro garamo naprej. Društva, * katera imamo tu vseh Jednot in > j Zvez naprredujejo, ne le v finanč-j nem oziru. marveč tudi v član--•stvu. Danes je težko najti rojakat
f ki bi ne bil pri enem ali celo treh
I
; ali več društvih, kar v prejšnjih . časih ni bilo tako. Spoznavati smo i pričeli, da so podporna društva i postala nekaka vsakdanja potre-
-	ba.
Pripravljamo se tudi. da prire-& dimo veselico (vinsko trgatev) na
•	29. .septembra, ker mislimo, če bo
•	šlo vse po sreči, bo prav dobro i uspela.
•	Kar je pa drugače z nami, je
-	pa p) na vadi .da ob prostem času. katerega imamo dovolj, beremo
p časnike in zasledujemo pridno no-.
•	vice ki se tičejo delavskega sve-r ta. posebno antracitnega štrajka 1 v Peiinsvlvanijji. kjer vidimo, da
če preinogarji ne bodo-previdni.
e znajo si organizacijo zabarantati.
" Odnehanje zahteve "ček-offa"'
pomeni, da ga mnogi ne bodo pla-
^ li sami od sebe, temveč se bodo
l~ pričeli lLzati bosom-in tako še dru-
e ge do tega pripravili, kar pomeni
popokan bankerot za unijo v Penn-
svlvaniji. Tisti "'ček-off" je ne-
L" kaj, če prav trdijo, da je malen-
k k"St. Kompanije imajo več sitno-
e sti s pobiranjem istega kot za
a svoje prodajalne, ki tudi odte-
gnjejo od plač za potrebščine, ka-
s~ tere so kupljene v njih prodajal-
nah. Tako če premogarji opuste
to, potem so na poti v prepad.
Nadalje tudi gledam v liste, da
kedaj jo bodo Italjann mahnili po
Jugoslaviji, ker če do tega pride.
bo zopet križ. Treba bo nam ame-i- *
riškhn Slovencem zopet zbirati
se
prispevke, da se Mussolinija spravi z Ljubljane, katero bo najbrž imel v posesti, če pride dn kon-. flikta.
3 Kar nam preostaja časa, porabi £l se za izlete po tukajšnih ]irašnili a_ cestah. Nakateri lio<lijo ribarit \ bližnje potoke in tudi na lov na divje kure. race in tako zverjad. Ii S t sem sem na kratko opisal vse iS;kiir se nas tu v Rock Springu ti-Qj; če. Obeta se pam nam tudi zg<»d j«i nja. zima, ko bo brilo okoli uše« a. !du bo groza. uak;ir pa smo pa le
hočeš nočeš privajeni, a, j Želeti bi pa bilo. da bi se bol, in pogosto oglašali naši dopisniki \ č- tem ali drugem listu, da se ne br n-. trdilo o nas, da smo tako napred ajui, sevetla (><1 <lrugega konea. ^h i	R. M.
Peter Zgaga
Srečen človek, ki živi v doma- < šljijah in iluzijah.	i
Ta»k je kot od opija omamljen, i ne ve. kaj je resnica in kaj so sa- ? nje.	1
• . * |
V	Dow.ntownu je slamnikarica. j ki ^i dt»;nišlja, da je bila učitelji- j ( ca v starem kraju.	i
Punca ti-tlo dela od jutra do've- . čera. pa si ve )>oanagati.
Svojo uro ima vedno za tri ure j naprej.
Zbudi se ot» sedmih." Pogle<la na uro in ura kaže deset.
—	Aha, pravi, sedaj je deset. ' v šolo bo treba iti.
In ko gre spat ob enajstih, ji i kaže ura na dve.
—	Aha — si misli— sedaj smol prišli iz kavarne.
V	Ameriki živi. pa ne more po- j zabiti starega kraja. Zabave, ka-j varne in plesi so tako živo ostali v njeni domišljiji, da je zadovoljna in vesela ter prav lehko prenaša velike živalske napore. j
* * •
Stavim pa. da bi se kaj hitro zavedla in iztreznila ,če hi jo gospodar plačal v soboto z jugoslovanskimi kronami.
t
* * •
To je dvanajst poglavij iz zgodovine stegklenice:
Napravljena leta 1010.
Napolnjena z žitnim žganjem.
Štiri leta v bondu.
Pro<laua za en dolar.
Odlita in dolita z vodo ter prodana za osemdeset centov.
Izpita 4. julija leta 1919.
Naslednjega dne vržena z jezno kletvico skozi okno.
Pobrana od starinarja in prodana za dva centa.
Napolnjena z munšajnom in prodana za osem dolarjev.
Zaplenjena in odpeljana v policijski glavni stan.
Napolnjena s pravim žgaijem in }>oslana k butle.garju.
Prodana za petnajst dolarjev. • •
*
V zadnjem Proletarcu je naslednji odstavek:
— Potem so zaceli k nam zaha-I jat i razni zapiti študenti kot Bre-ni. VoSnjaki, Zupaniči, dr. Zamje-•; ni. . . .
j j To je ena največjih nesramno j sti, kar sem jih čital v ameriškem . časopisu.
Slovenec, ki je napravil v Avstriji doktorat, in postal vseuči-2 liški profesor, je bil vse drugo 11 kot pa zapit študent, j Takih natolcevanj se poshižuje-
-1 jo najbolj prr.pali zagrizenci. • «
*
fankar !>o vedno le Cankar, četudi se je izrazil o njetm neki klerikalni reportar: — On, on je pa en osu . . . !J	*
Sumljivo bi bilo. če bo omenje-1 ne može Proletarec hvalil.
To se je pokazalo pri Kristanu, kateremu ni mogel dovolj slave napeti.
a	• . •
c
Storija, ki se začne z besedami: j Mladenka je biia lepa, mlada in r nedolžna in dobra kot angel j — . tista storija ni resnična, i * * #
Oče je rekel svojemu lahkoži-. vemu sinu:
K — Star si že dovoljyneumnosti I si že dosti napravil. Za družabni-I ka te bom vzel. Delala bova skup-S no, trdo delala in bova dobre vo-
| Ije.
K j In res, tako se je zgodilo, i Oče in sin sta družabnika, a Oče dela, trdo dela, sin je pa I dobre volje.
■weyi mmcyi miWA
NA KRVAVIH POLJANAH
SpmJ I vafc Matičič
^i ^ pot^B^ttO
- $1.50 -
Tp RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polk o vem uporu ter njega zakletvi.
Knjiga je trdo vezan*, vsebuje 270 rtr&ni in 26 ilik ii vojn«. "GLAft NA&ODA" 82 Cortlandt Street, Hew York, H. Y.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovolji, da oglašujejo v listu ((Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda
DOMAČA ZDRAVILA
^ zalogi imam J«dilne d i Save, Knajpo-
'o Ječmenovo kavo in importirana do-
nača zdravila, katera priporoča mgr.
Knajp v knjifli
DOMAČI ZDRAVNIK
°ilite po brezplačni cenik, v katerem |e nakratko popisana vsaka rastlin za kaj se rabi.
PRISTNI STAROKRAJ SKI RIBEŽEN ZA REPO
z dvema nožema ................ $1.10
MOTIKA, domačega kranjskega izdelka .........90
Na zalogi imam suho grozdje, fige in brinjeve jagode. Pišit® za ceno.
Blago pošljam poštnine prosto t vse dele Združenih držav.
MATH. PEZDIR
Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y.
POZOR. TRGOVCI!
Slovruee v starem kraju i z učen trgovce 'Ur'i želi JcUiti delo v kaki trjji-vini. Tiuli stopim v kom-
jvinij ne s prev.s »k:ni kapitalom. Ki!.- r pt.uit'l»uji» tlobrega In Ijivega moža. li.ij piš*1 po potlroh-nosti na: A. Kiaa<»vee, Box 6.r). <'<»ke.ton. TV. Yn.
Italija in Mala antanta.
Zunanji minister dr. Uenes je izročil predsedniku Mussolini ju o*l češkoslovaškega ministra za narodno obrambo podeljeni mu vojni ki*Lž. Razpravam sta priso-stvovala tudi senator Contarini I;i pozneje državni tajnik Aeerbo. Pretlmet razpram so bili odnošaji tneil Češkoslovaško republiko iti kraljevino Italijo, kako*- tudi si:.-| lišče Italije napram Mali antanti. Omenjali se" mimogrede tudi sklepi sinajske konference. Dt. Beneš je imel dalje razgovore z ministrom fina ne. Stefanijem. Na ^ Wi'nte Piiieio je priredil Mus-solini ' na čast lienešu svečan banket.
Dr. Beneš je izročil pred svojim i odhodom min. predsedniku Musso J iiniju za kralja namenjeni visoki ! red Belega leva Češkoslovaške re-' publike. V političnih krogih izjav-| Ijajo. da so bili razgovori med obema politikoma povsem prisrčni i in odkriti, razgovori pa so gibali i v formi največje uljudnosti in ' uslužnosti Brez vsakega prejudi* ea s«i se razpravljala vsa ob državi se zadevajoča vprašanja. Tudi sklepi sinajske konferenee su j prišli v razgovor. Razgovore, ki
I niso prekoračili meje uljudnosti. jemlje Italija s hvaležnostjo n;i znasnje — Italijanski tisk kratko komentira obisk dr. Htneša tei pripominja <lr. Beneševo gibčnost •v dipbmiatičnih poslih. Po zatrdi-1 lu lista "Idea nazion le"" Italija jemlje izjave dr. Beneša na znanje ledi njegovi akeiji s simpatijami, lokler se bo gibala v mejah, da ne »odo ogroženi interesi Italije, odklanjati })a mora eventualno sode-ovanje «lr. Beneševo pri akeijah z Irugačnimi eilji, kakor j«- ustvari ev jugoslovt tiske nevarnosti, raz-:csanje Bolgarske in zatiranje ladžar ke.
Riizgovor češkoslovaškega zuna-ljega ministra dr. Beneša z mini-tr.sk i m predsedn ikom M us. olin i em se bo likal različnih jiolitieuih u gospodarskih problemov. Ker
i
premija dr. Beneša načelnik trgo inskega ministrstva, se bo raz iravljalo tudi o predstoječi trgo-'iiLski pogodbi med I'^K in li;di 1 "o. Politični del razgovora se b< anašal na eelokupiii evrojvski po )žaj. Dr. Beneš bi |<ri tem zlasti »aglašal, ila je treba dovoliti dr/a-am Male antante glede njihovi! eparaeijskih terjatev 11 a }> r a 11 ladzarski gotove garaneije, ki vi ih hočejo zasigurati francoski ii teniški industrijalci za kvoj izvo; a Madžarsko.
'	Med pisatel ji.
Adolf Dumas, avtor povesti "'Camp des Croises"'. je rekel ne-cega <lne, kr> ga je napadlo lite-n rarno samoljubje. svojemu slav nemu imenskemu bratu Aleksan-' Iru:
"Nekega dne poreko, da je ime lo devetnajsto stoletje prav takn . Iva Dumas-ja, kot sedemnajsta stoletje dva Coneille-a!" "Eh j Tomaža (to je bil eden izmed Cor-neile-ov) ]>a kar izpustite!" je od vrnil Aleksander Dumas.
^canCEK^ /OTROŠko zpR/yjE^
!osKmMAnWsra¥
■	in	1
^OTROŠKEGAjn>RAV3AjH
m L t-	Br. j
uVl (M>fa k> Lxw^tor if Wl '
i—ittor j« viImi* f- IH |i WAX Uii»» n ni d« ta m B^V fm^U mnJ	Zato »•
I jI hud nti vihIAO prim^	I
JOL ^ I MP«twdlOlNI|l*^
ČLANEK XXXVIII
SEGREVANJE MLEKA.
1 >a sestvjotp mleko «Ir> imiviliie hranilni* ^oi-kol«'. iMvstavIte steklenico v skle<lo ^orke vmle in plejte. da l»o vt*lu sepila vi>j«» k«>t jt> niMo v stvkleniri. \"«m!i> seirrejte. pa ne toliko, da M vrela. ]>:i preizkusite toploto mleka. ?a
~lijti' nekoliko na površino svoj«* rok^.
j«* prijetno trork<> na vaši k^ži. ho pravilno za otroka. tV je mleko pre-vroT-e. postavite steklenico	tekočti
mrzl«> voilo.
DRŽANJE OTROKA TEKOM HRANJENJA.
K otr«*k pije, ^a držite v naroeju.
tako iln l>o njeaovii sl:iv:l p«ii-ivnl:i na
vaši roki. Steklenico držite ti'ki>m vse-j;a hnuijcnja ter tako. ila je vrat ste-kleinee nepri*stano jmmii.	mleko v
vratu stekleni«v preprečil. <la hi (tesal zrak «-ki»zi cuzclj. Dajte otroku priliko. »la I«« t-iuiclj priinerno z^rahil.
KOLIKO ČASA NAJ TRAJA HRANJENJE?
Hranjenje naj hi trajalo približno «lvojs»-t minut. «"v se otrok ohira i»rl j«*<li. umaknite za trenulek »-tiz«*lj. Storili* to parkrat tekom hranjenja. «"e hi hi! pa otrok zas|nin, ^a imejte Pujtvega <h'kl»-r ne Ih» vsf^a |«>pil. * 'o pa kljub temu zaspi. 11111 odvzemite steklenico ter mu je ne dajte «1«» prihodnjega hranjenja.
ČE JE VAŠ OTROK SLABO PREHRANJEN, MU PRETI BOLEZEN.
Kljub zdravniškemu napredku in vztroji je	milijonov naših šolskih
otrok slabo hranjenih. Matere so v veliki meri odgovorne, ker ne poznajo nevarnostnih xnametij. Slaba prehrana je nevarna r«*<". Svoje smrtonosno delo pridne prej. pre<lin> spozna oni. ki ne opamje. Xajslal»ša ^iv.-ir sI.uIh* prehra-n<» je pa ta. <la s<» loti vsakogar. Slabo hranjen otrok je silno sprejemljiv za bolezni. .Tetikn na primer jako cvete med slahoprehranjenimi. Takozvane o-troške bolezni bi ne jmstajale tako iz razite, r-e hi ne bilo slaln* prehrane. — \'>:ika mati naj bi ščitila svojega otrr>-ka zastran njega samega in zastran drugih otr«.k. Slaba prehrana je po-sle<lica napaene hrane. t'i* pridenete [Bonlenovo Eagle Mleko dijeti svojih otrok, je lahko vsaka mati prepričana, da jim mali varno zaščito.
Zsuliiji resnično strokovnjaški i»oskn-si med šolskimi ot roci so pokaziili, da j»* Kacle ilu*ko izvnnredno uspešno pri j zdravljenju slal»e prehrane. OtnK-i. hra-jnjeni z Kacle Mlekom, so veliko bolj I napredovali kot pa otro< i. hranjeni r. i navadnim mlekom iz steklenice. Mnogo jjili je i>rid<»bilo na teži dvakrat veC kot .<lol«M"-a njihov normalni r:izvt>j. Kajti
Eagle Mleko vsebuje vsako hrano, ki je I potrebna za dosego čvrstega zdravja.
C'itajte te č!anke pazno vsak te<len ter jih spravite za bodoča pojasnila.
Basih Jugoslovanske
Vstanovljena leta 1898.
Glavni urad Elv, Minnesota.
'Katoliške Jedioie
Inkorporirana leta 1901.
-1 --I'---- ■	' "	I I I M	■
KOLIKO JE ŠE TAKIH DRUŽIN?
i
Glavni •dbornlkl.
r -adaednlk: RUDOLP PERDAN. »XI E. lMth St.. Cleveland. O
Podpradaednik . LOUIS HALAM, box 1M I'earl Ar«.. Loraln, O.
Tajnik; JOSEPH PI8HLER. Ely. Minn.
Z*£aanl blagajnik LOUIS CHAMPA, Box »61, Ely. Minn. BUoJnik nclspl&čanib imrUila: JOHN MOVERS, ill — 12th	lut
Lmluth. Minn.
Vrhovni idrivn I It.
I)r. JOS. V. ORAHKK. 2<-S Antricui Siiite Hank llld* . COO Grant St. at biith Ave.. I'iiiabuich, Pa.
Nuitml odbor;
ANTON ZBaJnik, Room BM B«k«waU Bidf.. tor. Diamond and Grant
Streets. llttuburfL. Pa. MUHuH MI-AUlC, 13S4 W. IS Street. Chicago. 111. FRANK BKHAUEC. 4822 Washington Street. Denver. Colo.
Perotnl odbor.
r.m.NARn BLABODNfK »o* 480. K1*. Minn
Cl:K(;oU J. h IKK.VTA, 21ft Si.-v« iiMun IJld(p_. l*uyallup. Wa*h. f'itA.NK iCoKICH. «217 St. Clair At«.. Clevaianu. u.
Zdrulmalnl odbor.
VALENTIN PIKC. 7*0 l/>ndun Hd.. fii. E.. Cl"v«laud. O.
PA I LINK KHAIKNC, 3U 1'aik Mr.. Ml>».»uk«*«-. Wis. .•%»*>! i' bTKKLK. 4U4 K. Uui> Avtaic 1'ueblu. Colo. ANTON CELAUC. 138 Market Street. Waukeran. III.
——	JedDuilno uradno (lulio: * GIm Naroda**.	1
Vh stvari tikajole ee uradnih xadrv kakor tudi denarna poAUJatva naj aa po^ljaju rta glavnega tajnika. Vm prltotbc nuj »« |H>6ilJa na pred-atnjmka (Knutnro uliiur«. IIoAk]* tt sprejem novih članom ln bolnlSka •pičevala naj »e poAllja na vrh<ivn**» zdravnik«
Juffoalovanaka K*toH*ka Jeilnota m prlporofta vaern Jafoilovinom aa obilen priatop. Kdor 'eli letati član te organizacij«, naj se xgUal tajniku blt£nj«-r* druitva J. 8 K J. /-a urtanovlltf novih dru»ie» pa obrnit« ua c> tajnika. Novo društvo a« lahl o valanovt i > člani ali članicami.
Iz urada glavnega tajnika J. S. K. J.
UREDNIK "PROSVETE" KOMENTIRA.
Ko »'in v Dikfm Glasilu z tin«- 23. avgusta t. 1. podal pojasnilo, tikajoče s«* lažnjive vesti, katero je priobčil "Amerikanski Slovenec" v št. 38 z dne 10. avgusta, sem se nekoliko dotaknil tudi komentarja, katerega je napisal urednik "Prosvete**' v št. 191.
Moj komentar ni bil uredniku "Pros'vete" všeč, skoro gotovo raditega, ker sem dokazal, da je bilo v njegovem komentarju preveč samohvale in nekaj še celo neresnične. 1'red mi* v o pravi, da je "Prosveta" oš tela uredništvo " Amerikanskega Slovenca" v .svojem komentarju, ne prizna, pa, <Ia se je t udi predbaeivalo drugim organizacijam, kako so ]>osnemale Slovensko Narodno Podporno Jed not o in kiko je le-ta kazala pot drugim organizacijam.
V dotičnih dveh točkah, na katere sem jaz referiral, se ni "oštevalo" lista "Amerikanskcga Slovenca", ampak se je nekoliko ]H>niževak) druge organizacije. Da bo članstvo J. S. K. J. na jas-» m, katere točke hvalisanja urednika "Prosvete" sem komentiral, si dovoljujem* iste tukaj citirati.
"Slovenska Narodna Podi>orna Jednota ni le kazala drugim organizacijam poti, kakšne zavarovalne razrede je treba uvest i, da odgovarjajo potrebam slovenskega ljudstva v Ameriki, ampak je tudi imkazala. kako je treba upravljati Jednotino premoženje in nastopiti pri vsakem najmanjšem dogodku, da ne pride do večjih izgub.
In kaj so storile druge organizacije? Posnemale so Slovensko Naro<lno Podporno Jednoto le pri uvedbi zavarovalnih razredov, niso ji pa sledile pri upravi premoženja organizacije".
Tako besedilo jaz ne smatram 7.a "oštevanje" Amerikanskcga Slovenca", ampak to smatram za egoistično baharijo in za poniževanje drugih organizacij. Tako vsaj sodim <r| svoje strani in kdor je odkritosrčen, bo priznal, da imam prav.
Ker »eiu v mojem komentarju na hvalisanje urednika "Prosvete" pojasnil fakt. da je J. S. K. J. uvedla "National Congress lestvico" jtoprrj kakor S. N. P. J., se sedaj urednik 4'Prosvete' izgovarja, češ, da ni govoril o lestvicah, ampak o bolniški odškodninskih iu posmrtninskih razredih. Dobro torej! Ako gremo tej stvari do dna. pridemo da zaključk.a da je imela J. S. K. J. bolniški, odškodninski razred in p<»snirtninske razrede, še predno je bila SNPJ ustanovljena. Ako ne bi imeli |>oprej takih razredov, ne bi zamogli plačevati posmrtnin, odškodnin in bolniških podpor. Res je, da ti razredi niso bili povsem slični z onimi SNPJ in še danes niso.
Da bi urednik "Prosvete" teml>olj utemeljil svoje trditve, kako >mo "posnemali" SNPJ omenja, tla je Slovenska Narodna Pod-jH.rna Jednota nvedla s 1. januarjem leta 1913, mladinski oddelek. Jugoslovanska Katoliška .Jednota ga je pa uvedla šele meseca oktobra 1913. To je res. vendar če bi bil urednik "Prosvete" iskren, bi moral j*»jasniti, tla je |>okojna Sv. Barbara imela tak oddelek /e prej in da je bil povzet od dvuštva Sv. Barbare, katero je takrat eksistiralo v Forest City, Pa. — Priznam tudi. da je .JSKJ. sprejela pravo direktne zakonodaje j»ozneje kot SNPJ, toda, ta ideja se tudi ni porodila v zelniku Slovenske Narodne Podporne Jedno-te, ampak je bila že davno prej v platformi neke stranke, kar je uredniku "Prosvete" dobro znano.
Samohvalisanje urednika "Prosvete". kako je Slovenska Narodna Podpora« Jednota kazala pot drugim organizacijam in kako so jo druge posnemale, je bilo v seka ko nekoliko preveč pretirano. Če bi tudi S. N. P. J. ne posnemala drugih organizacij (kar se ne da tajiti), potem bi že bilo nnrgoče prebaviti ono egoistično baharijo brez kakega komentarja. Ker pa je tudi S. N. P. J. posnela nekatere koristne sklepe drugih organizacij, bi bilo bolj primerno, če bi urednik "Prosvete" priznal, da se je tudi pri S. N. P. J. "posnemalo".
Glede poslovni** katerih ni mogel za S. N. P. J. našteti v toliko državah kot jih ima J. S. K. J., se je izrazil sledeče: "Slovenska Narodna Podporna Jednota ima po* lovu le o v vsaki državi, v kateri jo mora imeti. Kjer potdovnica ni potrebna, tam je denar za poslov-nico po nopotrebnem izdan". Urednika "Prosvete" naj bo povedano, da je poalovnica potrebna v vsaki državi, kjer ima organizacija članstvo. Zakon za regulacijo bratskih organizacij to zahteva v vsaki državi. Ce je urednik mmnja ,da ni poslovnica potrebna v vsaki državi, kjer se nahaja članstvo Jednote in kjer se pridobiva not o članstvo, je v preeejšni zmoti. Kjer se dandanašnji posluje brez licence ali poslovmee, se kontrabantira in ti»ti, ki agitra za nove Slane, je v nevarnosti, da bo kaznovan od države. Poslovne pravice so v prrtekcijo organizaciji in članom, ki zanjo agitirajo, do-otm jc kotrabantiranje nevarno za obe strani.
Tudi mi ne zamerimo uredniku "Prosvete", ko je povzdigoval Slovensko Narodno Podporno Jednoto, saj ista zasluži vsega .
Zgornja slika nam predstavlja družino brata John I). jZunicha, tajnika društva Sv. Cirila iu Metoda, št. 9. JSK-J, v Calumet, Mich. Vsa družina je zavarovana pri JSKJ, pet jih je v odraslem oddelku in pet v nila dinskem. Brat Zunich je žc sed em let tajnik omenjenega društva. Opomba gl. tajnika: — Glasom sklepa seje gl. odbora, se bo brezplačno pri obče val o do novega leta slike takih družin, ki imajo zavarovanih najmanj S članov pri Jednoti. Vsaka družina. ki ima 8 ali več članov zavarovanih pri JSKJ. naj odda sliko tajniku krajevnega društva. z naročilom, da naj jo pošlje na glavni urad za priob čitev v glasilu. Ta sklep se jc uveljavil z ozirom na 25-lctnico JSKJ, iz hvaležnosti številnim zavednim družinam, ki so zavarovane pri .JSKJ.
spoštovanja. Zamerili bi mu pa lahko, ker je s povzdigovanjem •S. N. P. -J. skušal poniževati druge" organizacije s tem. ko se je ba-hal, da je SNPJ kazala pot drugim organizacijam in da so jo druge posnemale. To je izgledalo ravnotako, kakor da bi se druge organizacije ne zamogle vladati, ne la bi posnemale SNPJ.
in ko urednik "Prosvete" omenja, da je bil njegov komentar namenjen uredništvu "Amerikanskega Slovenca", si je izbral pravo unčo, a streljal je tudi na druge strani, zato je prišel odmev . _ .
Joseph Pishler, gl. tajnik.
nega pisarenja in stroškov med j krajevnim društvi in Jednoto. j
Brat Koinlane, je eden tudi izmed najboljših organizatorjev za nove "'lane. Obljubil mi je, da hoče pridobiti slehernega moškega ali žensko, fanta ali dekleta, kakor tudi vso mladino za v mladinski oddelek, kar se jih nahaja v slovenski naselbini v Indianapolis, Intl.
Jaz mu častitam in želim, da bi se vresničila njegova poštena in dobra volja, in da bi ob koncu le-ta društva Sv. Jožefa št. 45 prejelo največjo nagrado, katero je •»dobril glavni odbor na svoji pol letni glavni seji meseca julija t. 1.
Predno pa končam želim, da 1)1 vsi organizatorji J. S. Iv. J. posnemali bf&ta K oni lam ca, tajnika in organizatorja društva Sv. Jožefa št. 45 iz Indianapolis, Ind. Tudi vse ostalo članstvo naj se poprime resne agitacije za pridobitev novih članov. Dobiček bode le ta čas nekaj veljal, če belemo dela-ii vsi, ne pa nanašali se samo na enega ali dva pri celemu društvu. Ce bodemo to storili, bomo šli vsi na delo za novimi kandidati, je zagotovljen naš napredek.
Apeliram še enkrat na vse člane in članice J. S. K. J., da se po-primemo resnega dela ter želim, da ne bi bilo niti enega društva pri J. S. K. J., da bi izostalo, da I ne bi prijelo kako nagrado koncu leta kakor je bila razpisana v Glasilu J. S. K. J.
Predno pa končam, se moram I pa zahvaliti za krasrni dar ki ga mi je podarilo dr. Sv. Jožefa, št. .4"» v spomin 20 letnice, kakor tudi najlepša hvala mladinskemu od-, delku za krasni dar. To raj še en-; krat srčna hvala.
| Z bratskim pozdravom,
Rudolf Perdan,
! *	Gl. predsednik JSKJ.
NAZNANILO.
Chicago, 111
Tz urada društva Jugoslovan št. 104 JSKJ. se poroča vsem članom in članicam, da bo prihodnja red-| na seja dne 3. oktobra, to je v sredo večer, ne v soboto večer ka-
i
kor ponavadi, in s'eer zato, ker 6. oktr '»ra imamo veselico v korist društvene Waarajne. Pridiite vsi,1 1 ua bomo dobili delavne moči pri veselici, ker delavnih moča je pričakovati uspeh in kak dobiček za blagajno. Dragi so brat je in sestre, vpoštevajte to povabilo in se udeležite pobiostevilno.
Z bratskim pozdravom Joseph RlrLsh, tajnik. 1S50 Wiyit 22nd St., Chicago, ni.
(2x 20&27—9)
Slavnost 201etnice iter. 45 J« S. K. J.
Za slovensko naselbino K 'Iivj dianapolis. Ind., sta bila dneva 1. in 2. septembra velikega pomena. Društvo sv. Jožefa. Št. 45 JSKJ. je obhajalo svojo 20 letnico obstanka.
Slavnost. katero se j«' vršila ta dva dneva, bo ostala vsakemu ta čas navzočemu Slovencu v lepem •rpominu.
Društvo si je nabavilo ti ve za-tavi, eno amerikansko in eno slovensko. Ameriško so >i nabavili, la pokažejo, da so lojalni ter da '.poštujejo svojo novo domovino, v kateri se sedaj nahajajo. Slovensko zastavo so si pa nabavili cat o, da se pokažejo, da jiii ni ram pokazati se tujemu narodu, la jih je rodila Slovenska mati er <la so sinovi in hčere "Majke Stave".
Ker je društvo želelo, da se ude-eži te slavnost i tudi kak uradnik glavnega odbora, ter da porav-lajo vse narejene stroški sami. se ie odločilo, da se udeleži slavnost i »1. predsednik. Ko se pripeljem lne 1. septembra na postajo v Indianapolis, Ind., so me že čaka-a predsednik in tajnik društva z ■obratom Joseph Gačnikom, kate-i ilas je odpeljal s svojim kra-nim avtomobilom v naselbino, ijer se je vršila slavnost.
Prva velika parada se je vršila iele proti večeru v soboto p°Pf>l-lne ter se jo je udeležilo kakih 15 oodpornih društev. Toda ne samo slovenska društva temveč vsa slovanska kakor: hrvatska, srbska, slovaška in bolgarska podporna h-uštva. Toraj vsa podporna brat->ka društva, kolikor se jih nahaja v okrožju slovenske naselbine v Indianapolis. Ind. • Po končani paradi je društvo raz\ilo obe zastavi v Gačnikovi dvorani. Zastavi sta imeli vsaka -tvoje botre in boterce ter vsaka zastavo tudi po 6 tovarišev in to-varišie.
Opazil sem 14 društvenih zastav v dvorani, kar je dokaz, da se v Indianapolis popolnoma zavedajo, kakega velikega pomena so dandanes bratska popoma društva.
Velika Gačnikova dvorana je bila nabito polna občinstva, in po končanih govorih so se zastavi
dotaknili v znak bratstva in ljubezni. Za oni zvečer se je slavnost končala.
V nedeljo, 2. sept. so se zbrala zopet vsa društva m kakih 35 slovenskih avtomobilov ter zopet pričeli s parado po naselbini, r.a-to pa v slovensko cerkev, kjer sta e obe zastavi blagoslovili. Dru-jštvo je pripravilo, da se pokonča-nih cerkevnih cerimonijali skupno slikamo, ker je pa ravno ta čas najbolj deževalo so je moralo sli-, kanje opustiti.
i Popoldan ob 2. uri se je pričel veličasten banket. Program je bil jako poniemljiv. Imeli so 15 točk ,na programu, katere so častno rešili in pohvalno. Imeli so na pvo gramu tudi dva pevska zbora, "Cerkevni Pevski Zbor" in pevsko društvo "Zarja".' Oba zbo-, ra sta zapela kakih 15 narodnih I pesmi jako lepo in pohvalno. Ob i točki 10 se je pričela na odru igra. Pripomniti moram, da so vsi igral-ci in igralke jako povoljno rešili svoje uloge in v veliko zadovolj-; nost vsega občinstva.
Jako lep in ganljiv je bil pa na-I stop in govor vstanoviteljev dru-ištva Sv. Jožefa št. 45, bratov An-i tona Struna in pa Louis Rudmana. i Edina ta dva sta še ostala od ustanovitve društva in zanimivo je 'bilo poslušati, ko sta pripovedovala, kake težkoče sta imela, da sta društvo mogla obdržati, da je , danes na tako lepem stališču ter da šteje danes ob proslavi 20 letnice lepo število do 385 članov in j članic z mladinskim oddelkom.
Člani društva se imajo zalivali-!ti tudi sedanjemu odboru prtd-, sedniku bratu Rudmanu in pa : ratu tajniku Komlancu.
Rudman je ustanovni član to je najstarejši član v društvu, pa je še danes na krmilu na društvenem polju. Člani ste lahko ponosni in zadovoljni, da imate njega za predsednika. Pozabiti pa ne smem pohvaliti brata Louis Komlaaica, tajnika društva. Začudil sem se ko mi je pokazal vse društvene knjige, 'kako ima vse lepo urje-no in lepo vse vknjiženo. Če bi imeli vsi krajevni tajniki vsi tako j lepo vrejeno in vknjiženo, ne bo i prišlo nikdar do kakega nepotreb-
Izobrazba.
Sobrat Fred V. Vider piše v zad- | nji številki našega glasila, da jaz I drugim delavcem priporočam, kaj | naj čitajo. oziroma tla jim pripo- j ročam. da či/ajo take liste kot so • Slovenec, Domoljub, Bogoljub. — Kako je prišlo to domnevanje \ glavo tega sobrat a. si ne morem t razložiti, posebno ne. ker sem rav-' no v svojem zadnjem dopisu zapi-i <al. tla imamo Slovenci tukaj v Ameriki socialistične, katoliške in protiverske liste, le da ni treba takih pri naši Jednoti. S tem sem mislil povedati, da je dana prilika vsakemu našemu rojaku, da čitn ta ali oni, njegovemu prepričanju odgovarjajoči list. in da tam govarja svoje prepričanje, ne pa isto delati potom naše Jednote. Dalje piše ta sobrat. tla po mojem mnenju ne bi smelo nobeno glasilo podporne organizacije prinašati člankov o znanstvenih razpravah in socijalnih problemih. Tudi o Jem sem pisal v svojem zadnjem dopisu, tla bi bilo dobro o tem pisati, da pa je prav. da se drži naša Jednota proč od vsake simpatije s to ali ono stranko. — To sem zapisal zato. ker naša Jed nota ni politična, strankarska ali verska organizacija poleg podporne. Celo pravila nam zabranjuje-jo pisati v takem smislu.
Dalje piše sofirat. da ima toliko razsodnosti, da ve. da pouče-f vanje o evoluciji, astronomiji, te-. ologiji, ekonomij-i in niti o religi-I ji ne bo napolnilo praznega želod-I ca. da pa je potrebno, da se o o-menjenih predmetih kaj več poučimo. Ako je vse to teorija, kar našteva tukaj sobrat. ne bom razkladal tukaj, to bi bil moral vedeti sobrat sam. predno je kaj ta-• kepa napisal. Vendar vzemimo na J primer teologijo. katero naj bi naša Jednota poučevala. Kaj je teologija ? Ako pogledamo v Web-jsterjev slovar, se tam beseda te-ologija takole razklada : Teologija pomeni znanost, katera se peča s postankom narave, pripisujoč to Bogu, posebno še o človeškem raz-'merju do Boga, božanstvo. Ako se sme to pisati v našem glasilu, povedo to naša pravila. .Sobratu bi svetoval, naj se gre poučit o tej znanosti v cerkev, ker tam razlagajo take stvari. To razlagajo ko-likortoliko tudi listi, kakor so Bogoljub in drugi. Torej kaj misli vendar povedati ta sobrat? Sobrat bi tudi rad vedel, kakšno prlprosto izobrazbo imam v mislih. Praktično, sobrat! Pod praktično in pri-prosto mislim ono, katera nam j pripomore, da lahko opravljamo ( delo, katero ne zahteva samo na-I penjanja naših udov oziroma fi-| žičnega napora našega telesa. t (all muscles no brains), ampak tudi delo naših možgan. Izobrazbe, katere se dobi v tukajšnjih ljud-1 skih šolah v vsakem mestu. Ce po-I gledamo v naše vrste med naše priseljence, vidimo, da nam manj-(ka toliko izobrazbe oziroma znanja. kaj šele visoke izobrazbe, kot omenja sobrat Vider. V skoro vsakem mestu v Ameriki je od časa do časa razpisana takozvana —-"civil service examinotion". Vsak se je lahko posluži. ako je državljan in zna angleščino in misli, da ima zadosti izobrazbe, in sicer v najbolj navadnih predmetih, kot naprimer v zadosti lični in razločni pisavi, v pravilnem črkovanju (spelling), v poznanju mere in u-težev, v računstvu, v znanju gotovih postav, v znanju knjigovodstva itd. Pri takih izkušnjah te ne vprašajo, če si podkovan v ekono-|miji, astronomiji, sociologiji, evoluciji. teologiji itd. Vendar, sobrat Vider, koliko jih je med nami, ki 'zahtevamo višjo izobrazbo, takih, ki bi mogli uspešno prestati zgoraj navedeno izkušnjo? Torej lz tega je razvidno, da nam manjka (tudi jaz nisem izvzet), celo najbolj potrebnega znanja. Tega znanja pa nam je neobodno potreba, če si hočemo izboljšati življenje, ako hočemo napredovati, ker le takrat in samo s tem, da dobi delav-
stvo splošno izobrazbo, bo poma-gano delavcu, oziroma si bo sam znal pomagati iz iudustrijalne kuž-nosti. ali iz sužnosti prenizke plače. Nobena stvar ne ovira toliko delavca pri njegovem boju za boljši kruh. k< t ignoranca. posebno pa še ignoranca delavca, ki si domišlja, da se bo le /. raznimi utopijami in brutalnimi silami prišlo do pravice, pozabljajoč ali ne vedoe za izrek, da "sila roti i le silo". — Delati moramo sicer vsi. bodisi v tovarnah, bodisi v rudnikih. Dobro vem. kaj so rudniki, ker sem delal v njih. in sicer ne daleč otl Ely, Minil. Vem. kaj so tovarne, ker delam v njih. Vem nadalje. d;i smo mi neizučeni delavci (common labor1, premalo plačani. Treba b nam bilo pouka, s katerim bi do segli, da si lažje napolnimo praz ne želodce, kakor pravi sobrat Nauk (»teorijah in pa sovraštvo katero kažejo nekateri v napadil na to ali ono prepričanje poton naših časopisov tli v Ameriki, — nam ne bo napolnilo praznega že lodea ; zakaj bi se torej prvo po učevali o njih. ko nam ne manjk: drugega, bolj potrebnega. Želodet je prvo. Teorije lahko čakajo. — Delodajalec oziroma kapitalist n< bo upošteval naših teorij. Treziu misleči delavci v Ameriki, združe ni v milijonski delavski uniji, m uče nikake teorije ali utopije, am pak praktičnost. Sobrat bi lahki bral ravno sedaj, kako "Unite* Miners Workers*' obsoja stran jkarstvo. katero se je hotelo poton j inozemskih agitatorjev in z ino i zemskim denarjem upeljati v ti j organizacijo, na povelje radikal cev. posebno iz Rusije. Amerikan ski delavec noče revolucije, noč' prelivanja krvi, noče radikalne«?; in fanatičnega sovraštva med sta novi. ampak pošten boj za dela v ske koristi. Sobrat Vider pravi da ni treba blufati članstva, d; nam ni treba visoke izobrazbe. — Seveda sobrat! Seveda je potreb na visoka izobrazba, ali ker se p; visoke izobrazbe ne more kar ta kole zajemati z veliko žlico ko žganci, je potrebno, da dobimo 1 naše glave to. kar najprvo more mo. Kaj bi se hoteli tako visoki držati, ko pa vendar ne more nI ti naš dopis v tisk brez popravlja nja napak od strani urednika ! — Sobrat nadalje vprašuje, kdo j Jednota. Glavni odbor? Urednil glasila ? Članstvo je Jednota, so brat. in tudi glavni odbor in ured nik. Poglejmo glasilo Jednote ii ijena pravila, in videli bomo. kak šna je Jednota. Ako gledamo ti pri eni Jednoti, bomo videli, di je tudi verska, pri drugi da je tu d i strankarska, ako pogledamo ti pri naši, bomo pa videli, da je ne pristranska. Sobrat piše, da do kler bo članstvo zahtevalo, da bo di nevtralnost pri naši Jednoti. In nevtralnost. Beseda, nasprotni nevtralnosti, pomeni ponavadi boj Kakšen boj hočete, ne vem, ke tega niste navedli. Mogoče hočeti boj proti kakemu verskemu ali po litičnemu prepričanju? Tak boj ji sedaj po naših pravilih zabranjen Anton Okolish.
PRIJETNA ZABAVA.
Tz tfrada društva -Jugoslovan £t 104 JSKJ.. Chicago, 111.
S tem naznanjamo vsem cloven skim in Slovencem naklonjenm društvom, kakor tudi posamezni kom. da l>omo imeli VESELICO dne 6. oktobra 1923 v Narodn dvorani, vogal Racine Ave. in 18 St.. pri roja!-:u g. Andreju Spo larju. Vabimo vse. Za suha stI.-i »n kralja joči želodec l>o preskrbljeno najboljše, kar se da dobiti Vexeliea prične ob pol 8. zvečer. Dobra godba, točna postrež ha. Vabi vse Veseltčni odbor.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Dop'si in naznanila.
S pota.
Ladja ziblje se in giblje---
tako sein žvižgal onega dne, ko sem zapustil Cleveland ter se zibal na velikem parobrodu na zelenih valovih Erij^kega jezera. —
V	*»-z<.ni o<l maja do septembra vozijo po jezeru veliki parniki m»-»l Buffalo in Dulutb. kasneje \ |>a jezera zamrznejo. Ta jezera. O katerih govorim, so Erij>ko, Hu-ronsko in Superior jezero. Vsa tri so medsebojno zvezana, do morja pa je prekinjena vožnja z velikimi parobrodi po Niagarskih slapovih. ki *o svetovno znani. Sicer j pa pljuskajo in valove meti Ameriko in Kanado tri jezera, ki se prištevajo največjim na svetu. Tako pridemo po Erijskem jezeru pri Detroit 11 ee/. in malo dalje je St. Clair jezero, ki je znano zaradi svojih i/bornih toplic. To jezero ima pozimi in poleti toplo vodo, ki je zelo lečilna za rervmatizem.
V bližini tega jezera je lepo letoviško mestece Mount Clemens.
V	tem mestu je mnogo krasnih ' hotelov, ki jih lmstujejo večinoma židje in ki oglašajo eden pred drugim svoj Kosher rest a vran t. Ko sem bil svojeeasno tam, sem se kar čudil, ko so prinesli na mizo sladko peso, v kateri je kar mrgolelo rjavih mravelj. Rojak, ki me je bil povabil tja na kosilo, mi je stvar pojasnil, da bi mesto rado žrtvovalo milijone, če bi se dale mravl-lje odpraviti s sladkarije, ali klima je baje tam taka. da je to nemogoče, Takoj naprej iz ožine sem bil zopet na sladki vodi, kjer smo sreča val i večje število paro-brodov. V Detroitu sem se mudil Mitiu nekaj ur. Iz prejšnjih spominov vem. tla živi tam mnogo Slovencev. ki pa so precej razkropljeni po velikem Detroitu. Sicer pa so inedseboj precej složni in ravno sedaj skupno delujejo za svoj Narodni dom.	- i
Zanimiv je mestni oddelek, kjer i i ve Srbo-IIrvat je. Tam izgleda, kot bi bil človek v Belgradu. Besni ali na Hrvaškem, ker na uli-eah se sliši samo srbohrvaščina in v tem jeziku se prodaja in ponuja tudi sladoled, sadje in drugo sočivje. Vse to prevažajo po ulicah na dvokolnicah ali na vozeh vozniki, ki kri če v domačem narečju. kaj vse prodajajo.
Ob hišah tekajo in se igrajo bosonogi otroci, in nehote si misliš, da si v Jugoslaviji. —
Zadnje čase se je precej rojakov izselilo iz Calumet, Mich, v Detroit.
Ob jezeru vse okoli Detroit« so lepa letovišča in meti hišami je v mnogih krajih to, kar je v nekdaj slovenskih Benetkah: me*to ulic med hišami so vodni kanali, razlika med Benetkami in tu je pa ta. da je v Benetkah voda smrdljiva, d očim je tukaj kristalno čista, tako da lahko kar izpred hiše ribe loviš. Na ameriški strani obale -so skoraj sama Letovišča, kanadska stran pa je prazna in gola. le v daljavi sem opazil žitna polja. —
Tako smo prevozili Huron^ko jezero do zgodovinsko - znamenitega velikega otoka ob Superior jezeru, pri zalivu Sault St. Mary. Ko sem se vozil ob tUtih krajih, »tem videl lepe michlganske gozdove in polja in lepe domove, na drugi rani pa kraljeva zemlja angleškega vladarja. Zamislil sem se nazaj v boje in vojske, katere opisuje ameriška zgodovina. Kje »o danes prvotni in res pravi Ame-rikanei, Indijanci? Kje stoje danes njih wigvami? Zamislil sem se v eaar, ko so naši slovenski prvaki — glavna med njimi Baraga in Buk — izobraževali potom katoliških milijonov te divje rodove. y£jutraj okoli tretje ure sem uzr otok Meekinae. ki je menda naj večji na teh jezerih in okoli kate-regc se bilo več bitk. borili %o se Angleži, Španci in Indijanci z Ameriko; »»edaj je »padal otok tem. sedaj tja. Tako je menjaval svoje gospodarje od leta 1626 do 1800 Ko *rl t velike ladje, se je nebo lesketalo prekrasnih zvezd in Tsitati je pričelo novo jtltro. Tuintam je aaplabutala v gozdu ob obali nočna ptica in zletela. — Zri aem v daljavo ter premišljal Itako «mo razkropljeni Slovenci it kako daleč od dom. t Prihodnjič več z otoka Makinae
= — j
Ravno sedaj hodim na tem otoku po nekdanjih indiajanskih stezah, kjer je stopala prej oprezna noga rdečega vojnika. Otok je obraščen z lepim brinjevim grmovjem, ki je polno jagod, iz katerega se kuha j okusni brinjevec, ki je žal, tako prepovedan v Ameriki.	'
Matija Pogorele, t3 i
Priporočilo 1
vsem članem in članicam krajevnih društev JSKJ.
—Bf *
Kakor je gotovo znano vsemu članstvu naše Jednote, da je iz-; )pruznjen prostor za urad glavne-, ga blagajnika ter se bodo zatega- i delj vršile volitve prihodnji me- * sec za ta urad.	,
Društvo sv. Cirila in Metoda št.!* 1 je na svoji redni seji dne 9. septembra sklenilo, da p *lje potom i Glasila priporočilo v-u-ni članom :n članicam za nacšoga sobrata; Joe A. Mertel-a, večletnega taj-i nika nit^ega društva, kateri kan- l didira za urad glavnega blagajni-J i;a. da ga vpošteva jo pni volhvi j -za ta urad. Društvo sv. Cirila in j. Metoda se smatra, da je upravi-Ji čeno za cr»«*ga glavnega uradnika! Jednote. in naš »obrat Mertel je j' za ta unul zi.iožen. V slučaju, da j prejme zadostno število glasov, bo i stori! mnogo za nqpredek Jedno-M te. V dokaz, da je na£ sobrat ak- j liven <"-!an za napredek Jednote, , priča lep napredek našega dju- j Stva. katero šteje danes petsto m dvajset članov in članic odrastle-i ga in mladinskega oddelka.
Apelitnmo na vse člane i,n članice naše dione Jednote. da vpotšte- j vate Mjfcše priporočilo, kajti uver-J ji ni bodite da bos-te storili sainii sebi dobro, če volite našega .sobra-ta za urad blagajnika. U ver j eni j < IjokIite, dragi s.^braiti in sosestre, I da vam bo tiaiše društvo vedno na;* uslugo, kadarkoli lx>ste potrebo-' vali naše pomoči v kakem slučajr. u Iskreni pozdrav iia vse sob rate! in sosestre.
Za zgorajšnjo izjavo pričamo jj z nagimi lastnoročnimi podpisi. U F. Jerieh, predsednik.	{j
J<-n. Spre i t zor, podpredsednik. * Frank Erehull, blagajnik. p Jcn J. Peflhel, zapisnikar. j,
(Prtčat društva.)
-- p
Izpred novomeške porote.
-
Bitka med Slatenčani in Ločanci. j
Prepevanje po tuji vasi je v na-, šili krajih že nekdaj silno ne-j vama stvar. Domačini smatrajo! navadno to kot izzivanje In ta gr-|, da razvada, ki našemu dobremu L narodu nikakor ni v čast, je ro-;' lila žo ponovno težke posledice, j' Spravila je pred poroto tudi bra- j te Franceta, Antona in Josipa Za-b-k a rja. Franceta Tomažina. Josipa Jermana in Franceta Bažrča. vsi iz bxnf.
Dne mamc-a se je vračaj Janez Mrkee z vozom s Trške gore, kjer s • kalili, domov na Slatenek. Mikčevi delavci so bili nekoliko dobre volje in so prepevali med potjo tudi po l.očni. To «»o šina- j traL lo čanci za izzivanje, nakar so <«*e oborožili s kopačicami in «o ■ jo obtoženci po<l v.tdstvom Josipa > Jermana ubrali za odiiajajočim i ■ vozom Slatcričanov. Pred Kosovo j i gostilno so se slednji ustavili, da' i si kupijo cigaret. V tem trenutku i pa sii jih obtoženci napadli in se ? je razvila s Slatenčani pravcata e .»itka, ki je imela strašne posie-. dice. Slatenčani so bili vsa več ali . manj t«-žko poškodovani. Josip r. Mjl'ec je d'4>il tako nevarno rano . pod levo lrpafico, da je čez tri dn;
I	umrl v bolnici. France Penea je bil nevarno ranjen v levo stran
5 hrbta. Janezu Mikcu je videla ko-^ in na levo oko. Alojzij Mikee je dobil pf<Miko<lbe na čelnici. France
I- .	...
m Alojzij Avse«c. Franee Slejko-
vee ter France Ovniček pa «o bili
° lahko ranjeni. Napa« l na Slaten-
z '-ane je bi izvršen iz maščevanja,
^ ker ao Slatenčani nok«*č preti pu-
^ %tom pr**tepli enega Zalokarjevih
n fantov, ko je prišel oglarit na Ci-
* kavo.
II	Razprava dne 4. septembra je 5 traja pozno v noč in razmd'aa še ° ni bila izrečena. Senatu je pred-~ sedoval svetnik Fhižgar, votanta
sta bila svetnik Ijimter in okrajni in sodnik Hočevar, obtožite*j na-mewtmk državnega pravdnistrt e. J Kovač,, zagovornik dr. (Hobelnik
Molitveniki:	L
• i i
Dnša popolna ....................
Marija Varhinja:
v platno vezano ...................70
v usnje vezano ............ L50 ,
Kajski glasovi:	j
v platno vezano .............70 ,
v usnje vezano	... L3» -
v fino usnje vezano ........ 1.60
v usnje vezano ............. 1-30 j
;Skrbi za dok:
t v platno vezano ........... JW n
v usnje vezano.............. 1-65
v fino usnje vezano ........ LM j
' Poučne knjige:
i
Abecednik slovenski:
liroširan ................... .30 j
trdo vezan.................. J59
i' In^attMlovenakl slovar	i
t Dr. Kerni ................ 5.00
inceUsaa služba ali nauk kak« »j oaj cc k sv. maši streže .... J®
■j Vidi oči živlnozdravnili .......... L23
Dva sestavljena plesa: <*"etvorka in fc
beseda spisano In narisano.......35 $
■otedonjs .................... .75 %
Hitri ninaar ................ .«• «
1 -ngeslavija. Zemljepisni pregled li5 ^ Knjiga o lepem vedenju,	®
Trdo v*-*ano .... .......... 1.90 j'-
. | Kako se postane ameriški	^
•državljan .................. .15 y
Knjiga • dostojnem vedenja .. M *
» Kako postanemo stari ...........40
Hlekarstvo e Črticami sa živinorejo .................... .75
Kemškc aogle£kl tolmač ........ .«0 >
' Največji spisovnik Ijubavnita pia M Nemščina brc* učitelja
t 1- del .............-...... Jt J
o m	na *
*• u" .....................................JPW
*ravlla sa oliko................ M J
; Per-tnlnar.	J
1. letnik .................. M N
letnik .................. .60
} 3. letnil .................. ^0
; i "Vaktiinl nUfunar .............75 4
Ročni slov.-ang!. in angL-slov.
slovar .......................70
1 j Slovensko-angleška slovnica,
. J s slovkrjem, todo vezana ......1U>§
i j Sveto pismo stare in nove zaveze,
vsebuje 1040 sirani............3.00 E
I Splošno knjigovodstvo. 1 in 2 del $2^0 . Siovrnsko-italjanski in ItalJ.-slov.
1 slovar ----1.................. LM
; "lovensko-nemški in nemško-sloven-
1 ski slovar................... JJ0
Slovenska Narodna mladina .... 1-—
Sprema kuharica ................1.2.1
| Slovenska kuharica ............ 7.00 >
'Spretna kuharica, trdo vezano 1.50
(.'mni čebelar .................. 1.50
'ošitna knjižica .............. JB0
Veliki slovenski spisovnlk raznih
raznih pisem, trdo vezano 1-50
; Veliki vsevedež ................ l.Off
rzodbe sv. pisma ".............. .30
ZeodoTliu Srbov. Hrvatov In Slovencev
1. zvezek .................. ..65
_ j 2. zvezek ................ JS ^
-	Ra.zne povesti in
-	i *
romani:
' Amerika in Amerikauci, trd. vez.	4.00
i; Andrej Hofer ................................-50
. Ceneška vedeževalka ....................^5
t He 1-raj ski Biser .........................35
Curke in porednosti .....................40
Beli rojaki, trdo vezano ................1-00
- $oy, roman, trdo vezano.............75
i- Boija pot na Bleda............
, Boija pot na Šmarno Goro..........JB
Balkanska Turška vojrita............M
čarovnica starega grada........ I
t- Cvetke .................................<25 I
i, 'iganova osveta ............................>35 1
L C as je zlato ....................................-30
o Vrtina Borograjska ....................JM !
d LHili z orožjem ............................>50 (
Dve sliki — Njiva, Starka —
! <Mesko> ..................	.60
Dolga roka ......................«60 |
J) Devica Orleanska............................J50
a ion in cvet. letnik 1906 ....	S.M
n Duhovni Boj ....................50 |
0	|Elizabeta .....................................-35
, Kran Baron Tresk ............	<S5
Fra Diavolo ....................................-50
u tiozdovnk <2 zvezka) ....................1-20
se Grešnik Lenard. (Ivan Cankar)	.75
a Gočevski katekizem ....................JB
p Gruda umira ..................	JO
j. Golem, roman ....................................«70
^ Ifrdtika ......................	<35
1	p Humoreske. Groteske In Satire	J6Š k j i dobe punta In bojev ................-50
-1 i zapešk« globeli .............. 1-50
i srtlpf ••«*oo«oooooo*ooooooooo*o
)v »os. Jurčič spisi:
in jt. Cvet in ni. Hči mestnega
0. j sodnats. BroSirano ........ .75
• Trdo vezano .............. IN
1 . zr. Sosedov sin. Sin kmfttfi
cesarja itd. BroOrano ...... .79
o- Trdo vezano .............. 1.00
Lli; . zv. Dr. Zober, roman. Tf n |. ,er, tragedija v 5. dejanjih.
Trdo vezano ......................1.00
a' Kraljevič In berač............ M
u- <ra!jiea Mučeniea, trdo vezano J80
th tVSMn, trdo vezano............ .40
s ; Jodske povesti, — Od bife do hl-l ie. - Sin .................. M
Knjigarna "Glas Naroda"
Ljudska knjižnica:
1.	zv. Znamenje štirih ...... JO &
2.	sv. Darovana. Zgodovinska povest ...................... ..JO
.3. zv. Jeruač Zmagovat. — Med Si
PImo?! ••••••••••••••••»••s	JS%
4.	sv. Malo življenje .................»5	W
5.	zv. Zadnja kmečka vojaka	.75	2-6 zv, Gozdarjev sin ................JS0
7. zv. Prihajač .............. .60 2-
5.	zv. Pasjeglavci .............75
0. zv. Kako sem so jas likal. Si (Breneol j > ................... .60 1
10.	zv. Kako aem se Jaz likal, (Breneelj» ................... .60
11.	av. Kako sem se Jas HknB.
I Breneelj) ................... .60.	4-
2. zv. Iz dnevnika malega pa-	s-
redneža, trdo vezano...........60	{)-
14. zv. Ljubljanske slike. —
• Breneelj) ....................60	1<
sv. Joan Miserla. Povest la
Španskega življenja ...........60	*
6.	zv. Ne v Ameriko. Po resničnih dosodHih .................60	1:
Hali ljudje. Vsebuje D povestL
Bročirano .....................................75 1:
"Trdo vezano ............................1.23 1
Mimo življenja, a van Cankar)	M
Mrtvi Gostač ..................................J5
Materina irtc^ oooooooooooooooo	«8® I * *
IONUjio ............................................«40
MaH Klatež .................. .70
Mesija ...................... Jt
Milk« PoštenjakoviČ .......... JO
Mitva area. Po vet, ti. (I. Tavča?) L50
Marjetica ...................... .70
Nairn Tas. 1. dol vsebuje 14 po-
I povestL (Novtfan) —	c;
Vezano ...................... 1.30
BroSirano .................... 1.00
Nate Vas. 2. del vsebuje 9 povesti T
i Vezano ...................... 1.30
Broširano .................... 1.00 ^
Xa Indijskih otokih .......... J>0
i Naseljenci .................... jto
Na Preriji .................. JO V
Nihilist ...................... .40
Na krvavih Poljanah. Trpljenje in ^ ptraluite z bojnih pohodov bivše- ^
ga slovenskea polka .......... L50
Jarodna Biblioteka:	7„
Amerika In povsod dobro, domr '
najboljše ..................... .40 „
Berač ........................ .40 J
I Boj s prirodo ................ ^0 JL
Božja kazen .................. .40
i Babica..........................L20 _
Beat in dnevnik ............... .70 z
Črtica iz življenja na kmetih .40 1 , Grška Mytologija, 2 knjigi .. U0 ;
General Laudan .................70 ^
i Kranjska čebelica. Poezije ... .40 _
Nekaj iz ruske zgodovine.....40
Napoleon prvi .............. 1.00 ^
I Nesrečuica ......................70 ^
i Rimska Mytologija ...........70
) Spisje. Vsebuj© 11 povesti.....40
i Svitoslav ..................... •40 .,
Spisi Audrejčkovega Jožeta, — \ Popotni listi, nočni prehod itd .40 •
F V Gorskem zakotju .......... .40 J
; Za kruhom ................... -40
Zaroka ob pol noči.............40
Z ognjem in mečem.......... 3-5°
j .if ost ln vesel j«................L00
' Narodna knjižnica;	3
Bilke ............................................t
Bele noči, — mali Junak	JO &
Izbrani spisi Valentin Vodnika	JO > liuhinja prt kraljici gosji noiiel .60 i
Malenkosti ....................................JO
. MoJe življenje. (Ivan Cankar)	.40
j Pabeikl in Boža ......................JO
j Obiski. (Cankar)	1.20 g
; »biski. (Cankar) Trdo vezano ..	1.50 ( Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka J5 I 'ovestice, Haoindranath Tagors, j
- Vsebuje 5 povesti ........'	.40
l etelinov Janez, (Alesovec) —■
; Trdo vezano .....................75 r
I BroSirano ..................	JO
» Pariški zlatar ....................................J5 g
» Pasti in zanke, kriminalni roman	.40
> rosljedni Mehikanec ....................JO 4
9 "ovestl Maksima Gorkega ________.78
I	Tod svobodnim solncem, 2 knjigi	2J0 '
9	Pravljice H. Majar .......... JO f
Po\esta slovenskemu ljudstvu v
pouk in zabavo ............. J5
: i'ožigalec ...................... J5
Traprečanove zgodbe............
6 Tredržani Prešern in drugi svet-
0 niki v gramofonu ............ J5
o Patria, povesti iz irs&o junaške
5 dobe ...................... JO
5 Podobe Iz -»-»J*--fcn» dežel .... js»
® Peter Zgaga .................. JO
Z Pet tednov v zrakoplovu, trd. vez. U0 f Ptice selivke. (Babindranath Tagore)
r	— loo
Pred nevihto ......................................-35
g Razkrinkani HabsbaržaaL — MoJa
jg preteklost .....................JO
# levolucija na Potrugalskem..........JO
4 Rinaldo KInakBni ........................J0
10	Robinson ........................70
Slovanska knjižnica. Zbrani epl-
splsl, vsebuje 10 povesti .... JO
O Slovenski šaljivee .............. JO
10 Salomonovi rndniki ............. L50 :
Suneški invalid ............... JO
9	Skazi Urno ladjo • ••••••••••••• JO
I« Epake. satire la bnmniiJiB .... JO
Sanjska knjiga .............. JO
Sanjika knjiga, velika ........ 1-00
10	Sanjska knjiga, nova arabska .. 2.00
Strdke o o o o • o o oso ••sssssssesse
10 Sv Genovefa ......................................40
10 Somdov sin. (Jurčič) ....................JO
Stezosledec ..........................................JO
II	lato Seats, povest la Abrueov	JO
veta noč .................... J5 | T
^»ri povesti: Nagla beseda; Tuj če- * va osceta; Gospod Grabar; Ldst
Papirja ...................... JO
Stric tomova koča .:............ .50
Slovenski pisatelji:
Z. av. Jos. Jurčič abraat aplaL
Vsebuje 7 povesti .......... iJtO M
3.	zv. Dr. Ivan Tavčar zbrani spisi. Cvetje f Jeseni. V i soška kronika 2.00 R
Spiimanove pripovedke:	T<
1- zv. Maron, krčanski deček iz
Libanona .........................iS
2. zv. Marijina otroka, i»ovest iz .... kavkafikik gora ............ J5 ^
4.	zv. Praški judek ............ J5
5.	zv. Tri Indijanske povesti ......30
f). iv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japonskega .... JO
10.	zv. Zveti sin. Povest iz zvlade , Akbarja Velikega............ J5
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica, povest ....................... J4
12.	zv. Korejska brata, črtica iz misjonov v Koreji ............JO
13.	zv. Boj in zmaga, "povest .... 30
14.	zv. Prisega Huronskega gh-varja. Povest iz zgodovine ka- x nadske .................... JO
15.	sv. AngelJ sužnjev. Braziljska	o potest ................:..... J»
10- zv. Zlatokopi. Povest............JO
17. zv. Prvič med Indijanci all 3
vožnja v Nikaraguo ................JO
IS. sv. Preganjanje Indijskih mis- 4
Soamtjem ..........................JO
9. zv. Mlada mornarja. Povest	JO z
Šaljivi Slovenec .........................JO
vitanje, roman, trdo vezano .... 1.00 -j
trdo vezano ...................5T,
Turki pred Dunajem.............60
Trenutki oddiha .............. .40 j
Umor v Sarajevu ............... JO
išnjeva Repatica. Satiričen ro-
man. 2 knjigi .............. 1J5
Vera, roman .................. J5 0
Trdo vezano.................. J5
Veliki vsevedež..................1.00
Vrtnar. Rabindranat Tagore, trdo
vezano .........................60 I
Zsdnl dnevi nesrečnega kralja -60
Zaklad na kozjem eetrovu____ JO
Zadna pravda ................ JO 0
Zmaj iz Bosne...................80
Zlatarjevo Zlato .............. 1.00
Ženini naše koprnele.............33 M
Zmote in konec gospodične Pavle .40 Zbirka slovenskih p*»v-*tl:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo .. .35
2.	zv. Hudo brezdno.............35
2. zv. Vesele povesti............35 *
4.	zv. Povesti in slike...........35
5.	zv. Študent naj bo. Naš vsak- , danjl kruh ................ J5 4
Zabavna knjižnica:
22 zv. Pecan in Lambergar.......75
22. zv. Črna smrt.................75
i zr. Zločinci .................7"
'"<. zv. Mož z razregano dušo .... 1-25
Razne povesti in za- ]
bavne knjige za si mladino:
iob sa	sob, pesmice .... JO I
Dedek Jo pravil, pravljice.....40
Mladim srcem	J5 ^
Narodne pripovedke. S. zvezek.. .40 Jarodne pripovedke, 4. aveaek.. JO 'ravljice in pripovedke sa Mladino: G
1.	zvezek ................... JO
2.	zvezek ..................... JO
Slavček, zbirka solSkih pesmi JS
vončekL Zbirka pesmi sa mladino:	^
trdo vosano .........................1.00	^
Zbrani spisi za mladino:	^
1.	zv., trdo vezano. Veebuje 15 povesti ...................... JO	^
2.	zv., trdo vezano. Pripovedkt in
. PGOnl ooooooos sooooooooooooa
3.	zv., trdo vezano. Vsebuje 12
T6flti oo«ooooooooooooooooooa	J^ ^
4.	zv„ trdo vezano. Vsebuje 8 povesti ...................... JO p
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat
6.	zv., trdo vezano. Vsebuje 10 po-
▼tttl	>«oooooooeooooooooooa
ImetnUke knjige a slikami:	f
greda; pravljica s slikami JO Pepelka; pravljica a slikami U0 Bdeča kapica; pravljica a slika-
ml	L00 «
Sneguljčica; pravljica s slikami L00 TrnoIJčU«, pravljica s slikami UO 1
\ 'njige za slikanje:
1 Hladi slikar ................ .H
Slik« la pravljie ............ .15 j
[ ajige sa sHkaoJe ^splile popoi-na a barvani .a arvodilom: Mladi wetnlk .............. 1J0 !
j Otročki vrtec 1J0 1 ; Za kratek čaa 1J0 j Zaklad za atreko ............ L2e
j Razglednice:	,
1 Zabavne. Rarilčne, ducat................J5
» «MT Terika. Različna, ducat ..	Ji I Velikonočne, božična fta ne i stol f
I ducat ......................	JO
1 Iz raznih slovenskih krajev, ducat	.40 1
} Posamezne po ••••...........	J5
I Narodna noia, ducat....................JO
I posamezne po ........................J5
9 Planinski posdravl, ducat............JO
I posamezne po.................JS
I Panorama mesta Na« York ....	JB
I Prerokovalne karte	UO
talina Solz. 3 enodejanke: Dn	i
svetova, dediščina, trpini .... L00 ;
dnevnik. Veseloigra v 'J dejanjih .30 i ■audeamus. Komedija v 4 dejan-jib ........................ J5 j
Martin Krpan. Drama v petih de-	(
janjih ........................ JO
Revizor. Komedija v 5 dejanjih 1.00 ' Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v	' 3 dejanjih .................. JO
Zbirka lju*klh iger.
. snopič. Kmet Herod, Vedeže-valka. Župan, Sardamski, Jesa nad petelinom la kes ........ JO
. snopič. Mlin pod zemljo. Sv.	'
Neža, Sanje ................ JI
. in 8. snopič. Sinovo maščevanja,	'
Za letovišče, ObČinsk tepček. Dve materi, Neža s Bleda, Naj-
*ena hči .................. m
. snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave .... JO \
1.	snopič. Večna mladost in lepota, Repoštev, Preperljiva soseda JO
2.	snopič. Izgubljen sin, V Ječi, C
pastlrlcl ln kralji, Ljudmila, _
rianšarica .................. JO
3.	snopič, Vestalka, Smrt Marije Dc Pevice, Marijin otrok ...... M 1
4.	snopič. Junažk» deklica. Sv. 10 Boštjan, Materin blagoslov .. JO ]
5.	snopič. Torki pred Dunajem, FabJola in Neža .........SO
T. snopič. Dbnež, strata kranjske dežele; Oh ta Polona, Prisiljen 12
stan Je zaničevan............ jjfc Mj
8. ln 19. snopi?. Pijavka, Skrjv« zaklad. Rešitelj, Kmet avtomat: Dekla Božja; Junaške
BfoJk« .................... J#
0 snopič. Sv. Jnst; ljubezen Ma- SI rljlnega otroka .............. j«
Pesmi in poezije: f
Godec; poleg narodnih pravljic o si Vrbskem jezeru. (A. runtek)
Trdo vezano ................ .75 B<
Moje obzorje. Eng. G an gel. Poezije Trdo vezano ................ 1.25
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj
priljubljenih narodnih in dru- «
gili pesmi ...................40 P
balade in romance. (A. Aškerc)
Trdo vezano ................ 1.25 Sa
Broširano .....................
'esml. (Simon Jenko) .........45
Pesmi Ivan Zormana.	*
Originalne slovenske pesmi ln prevodi znanih slovenskih pesmi v
angleščini.................... 1.28
'oezije. (Simon Gregorčič) —	»
trdo vezano .................. 1.00 P
"Itolica. Pesmi ea mladost____ .60
lovenska Narodna lirikih Poe-tjo JO
Lj
Ste ugank. (Oton SapanClč). —
Poezijo ................................m "-J
Nj
Pesmi z notami:
r<
Ameriška slovenska lira — Koncertne pesmi za moške in meša- ^
ne zbore......................1.50
Gorski odsevi. (Laharnar.) Zbir-ka moških zborov ln čvetero
spevov. 1. zvezek ..............45 R
2. zvezek ......................45
Narodne vojaške. (Ferjančlč; .... .20 S*
Narodne pesmi. (Marolt) ....... JO 7.i
Naši himni; Lepa naša domovina; P<
Bože pravde. (Marolt).........15
NTarodne pesmi Žirovnik	N;
L zv..........................20
2. zv......................... .20
3- zv..........................20 Bi
Narodne himne in domorodne
pesmi, Marolt ................ .20 0
Pomladanski odmevi. Pesmi aa so- * ran, alt in bas
V
L zvezek......................45 P<
* zvezek ..................... .45 ^
Planinke. (Laharnar.) Pesmi za V 1 spran, alt, tenor ln bas:	/
1 L zvezek ......................40 >1
zvezek........................ O
J Vojaške narodne pesmL (Kosi) .. JO H , Orlovske himne. (Vodopivee) ... L20 A Lira, srednošolska pesmarica:	{
1.	zvezek .................... L20
2.	zvezek.................... L20
i R Priložnostne pesmi za izven cerkvene in društvene sla vnos ti — ......
(13 mešanih ln 3 moški zbori) LIS ' > Nočne pesmL (Adamič)	U* *
^ KupletL (Gram) —	2
I 1. Kranjske šege ln navade .... JS 2
( 2. Učeni Mihec; Slabi časi---- J5 z
3.	Nezadovoljne«: To sares ulit- g
kjLml	^
Slovenski akordL (Adamič) «
Zbirke 22 mešanih in moških zbo- z
*	rov:
L cvetek .....................
2, zvezek .......■..*.......••• .75
0 Mešani in moški zbori. (AljaB)
5	1 svezek: Domovini; Nevesti; No
0	sv eni ml; Naša zvesda; Ujetega
5	ptiča tožba; Soči. ............ »40
0	2. zvezek: Pri zibelki; Cerkvica;
S	Ne coStm; Oj planine: Oj a Bogom
S	ti planinski svet; SoLskodomaki
•	mladini; Na bregu............ JO \
3.	zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Dima noč....... .41
4.	zvezek: Ujetega ptička tožba; Zakipi duša; Dneva nam pripelji lar; Pri pogrebu...............40
5.	zvezek: Job; V mraku; Dneva turo prpelji žar; Z vencem tam ovenčam slavo; Triglav.........40
6.	zvezek: Opomin k veselju; Svata noč; Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslo.............40
7.	zvezek: Slaveček; ZaostaUptlS; Domorodna iskrica; Pri svsdbl; Pri mrtvaSkem sprevodu; Geslo .10
8.	zvezek: TI osrečiti Jo botl (me-šan zb. ► ; Ti osrečit ljo hoti (ma škl zb.) ; Prijatelj ln senca (moški zb.) ; Prijatelj ln senca <mefian zt.) ; Stoj, solnčlce stoj ; Kmetakl
blšl ..........................40
9. zvezek : Spominčice; Večerni zvon Siroti: Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravlce L; Zdralvce II.;Oče večni; Tone Solnce...............71
Cerkvene pesmi:
Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešani zbor.................. 1.20
12 slovenskih pesmi za razne prilike tekom cerkvenega leta. — (Foerster) .................. JO
12 Tantum Ergo. (Foerster) .....ft
12 Tantnm Ergo. (Premeri) .... .59
Missa in Ho norem Caeciliae —
(Poerster> .................. J|
Maine pesmi za mešan zbor. —*
(čjattner) .................. M
Slovenska sv. maša, za meSan zbor a spremljavo orgel. (Laharnar) JO
Note za tamburice:
Slovenske narodne pesmi za tambu-
raSkl zbor in petje. (Bajlk* .. U0 Bom šel na planince. Podpori
alov. nar pesmi. (Uajuk) ____ 1.00
Na Korenskem Je fletno. (BaJuk) L00
> Note za citre:
Sarafan, Kuska pesem .......... J3g
Note za gosli:
Narodni zaklad. Zbirka državnih hl-; men In slovenskih narodnih pesmi .70
Note za klavir:
LJubavno blebetanje. Polka mazurka. (Jaki) ................ jf|
Ljubavno življenje. Valček. (Jaki) .71
Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) JI Pozdrav z Bleda. Koračnica, t-i
(JakA) .................... .M
Pozdrav Iz Dolenjske. Koračnica. (Jaki) ....................... m
Pri poznanje. Polka masurka.
I (Jaki) .................... JO
Primorski odmevi. Fantazija, t-n
(Breznik) .................. jf
i Regiment po cesti gre. Koračnl-
f ca- (Jaki) ......................................JB
) Srčno veselje. Polka ........................JO
) ZmiraJ zvesta. Polka ....................JO
Potovanje po kranjskem — Podpuri
i narodnih pesmi. (Jaki) ...... U0
Narodni zaklad. Zbirka državnih ) himen ln slovenskih narodnih
) pesmi za klavir ln gosli...... 2.00
) Bratje! Slovenci smo. Koračnica.
(Premrl) ........................................J5
) Orel. Koračnica (Jaki) ..................M
Vojaški valček. ..................................J6t
Vojaška koračnica..............................JO
5 Peš. Koračnica. (Jaki) ....................JO
5 Zdrav ln vesel. Koračnica. (Jaki)	JO
Vitez Hen. Koračnica. (Jaki) ..	JO
Zlata Rena. Intermezzo. (Aletter)	JO
0 Mabel. Intermezzo. (Aletter) ....	JO
0 Dijaške. Intermeezo. (Aletter) ...	JO
0 Harfa. Valček. (Jakšič) ..................JO
q Aditha. Intermezzo. (Aletter) ...	JO
Za naše male. (Schlla) ..................JO
0 Danes nam gre dobro. Koračnica.
0	f Jakll ..............................................JO
Buri pridejo. Koračnica. (Skorpin)	Ji
1	Zemljevidi:
Združenih držav, veliki....................jM
Z. Združenih držav, srednji................JS
* Zdruienih držav. Mali .................1«
, Slovenija .................................JB
Nova Evropa ...................JO
Zemljevidi: Alabama, Arkansas. Arizona, 1 Colorado, Kanaaa, Kentucky In
IS Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washing* ton, Wyoming, — vsaki po____ J5
zemljevidi: [« Illinois, Pennsylvania, Mkaiuw ta, Michigan, 771seonsin. Wee* Virginia, Ohio, New York —
vsaki ........................ 4|
•• Velika stenska aup«	.. 2.01
"GLAS NARODA"
(Slovenic RubllsHlna Company)
S2 Oortlandt St., New Yorlc
VaroBkn j* prflofiti dnar, bodisi ▼ gotovini Vonay Or. te aH poitno ntmlro po 1 ■B S eentk. Co poOjoto goCo-vfno, lojiiiiBUiTliiJIo PABBO.
Ne naročajte fcnjigr, katerih ni v cenikn.
Knjige pošiljamo pofttnlno prosto.
Morski razbojnik.
Sf»*al kapitan Frederick Marry«*.
(Nadaljevanje.)
C. poglavje. Pomorski kadet
Na krovu kraljeve fregate ( "rnifura" *ta ImU <lvc **-lo vt4iki> osrbi: kapitan Plumbton, pov»4j-| nik ladje, ki je bil z*4o veitk, kar,
m* nauu-vč tiee «Lirokosti in ne vi-j Kapitan ltumbton ni bil j višji kakor štiri čevlje dw*?t palcev, toda flecril je prav tolik« okoli pava. H«« lil j»- z odprto suknjo, ki je mahala po zraku, palee svo-jiii rok pa je držal v rokavmh luknjah svojega telovnika; pri tem ji seveda potiskal raine nazaj, tako da je bil videti še ogromnejši nego je bil v rt-^nii-i. tiLavo je nosil zelo pokouei, prsi iu tr*4mh pa J dale«* naprej. liti je pravi zgletl | baba v • hI i in dohr«*)uMH'«ti ter w je ponašal kakor igrali' v kaki prneesjji
I>ru$ra o>4*J>a je bil prvi por**'--: nik. ki mu je piirotla drugače j izkazala rtakkiti jeito. Itil je nam-, reč tako vi*>k, kakoi je bil kapi-j tar. majhen, in tako suh. kdkor je bil njeg« V predstojnik debel. Nje-| (rove d'>l«fe. suhe noge mo sesale? kapitalni skoro d" ramen in nagibal s*- je <io] nad glavo kapitano-vo, kakor bi bil dvigahut pr^wa-va, kapitan pa tovor, ki ga boče vzdigniti. Rt ke je nottil na hrbtu, po dva iu dva pr^ta sklenjena. Najve« ja težava je bila zatnj o&i-vidu< . da uravna »vojo hojo s pa-pigast>u»i koraki kapitauovimi. Poteze njegovega obraza so bile ostre m obraz sam prav tako suh kakor ostalo njegovo telo.
Pritožil v je kapitanu o raznih osebah, veaidar mu s tem rti in<JUf»-I 1 vzeti dobre volje. Kapitan Plumb-; t o*i je bil dobrodušen človek, za-J <lov«Jj«i, če je le imel dobn ku-, hirjo. Porwnik .Markitall pa je bil, čemeren človek, ki bi nc spri celo
svoj#m koščkom kruha, ako bi;
bilo mogoče.
'Popolnoma nemogoče je", je nadaljeval prvi poročnik, "izvr-j še vat i dolžno-1 i brez pomoči." 1
Na to skrivnostno opassko,, ki je Hprieo telesne razlike ob*4i doneli na kapitunova ušesia. kakor bi prihajala Iz n«bes, je <*lf?ovo-ril kapitan: "Prav res!"
"Potem, go*pod, se nadejam, | da ne boflte imeli ničesar proti temu. ako zapišem t*«ga moža v ka-Ken^ki zap'snik."
** Premislim si, inr. Markitall."i Te bex.-de so pomeaiile pri kapi-( tanu Plnmbtonu prav toliko kakor : ne.
"Žal mi je. da moram reči, kako zelo so naši mladi možaki nadležni."
"Ibvaki so vedno taki", je odgovoril kaj>itan.
" I>a, to«lu (t«>!/jiosti je treba iz-p«»lnjevati, in j«z jih ne morem brez njFh."
"Jako dobro — pomorski ka-<bii *o jake ki^rist!«."
1 Toda žal mi je ker moram reči. <la ni*o. Tukaj "^e na ]irimer Templ««niore; ničcMtr ne morem jK-čnijati i njim - nič drugega ne dela kakor smeje s«' venomer."
"Smeje »e! Ali se *meje radi Van. mr. Markitall!"
1 N*e poiHilnoma. t<*la nmeje se zaradi vsake stvari. Ako ga |*>-tdjcm vrh jadrenika. gre (por in se smej,«; »k«- ga pokličem dol. pride dol in *e stueje; ako grajam napako na njem. se prihodnjo minuto že zopet smeje; nič drugega ne dela kak» r smeje se. Prav posebno želim, da bi vi iaspregovorili ž njim in l«i videli, ako bi ga morebiti vi —"
"Pripravili do joka, kaj ne! Na tem svetu je bolje da se smeje, kakor da se joka. Ali se nikdar ne joče, mr. Markitall?"
"O da, ali zelo po nepotrebnem. Zadnjič, ako se spominjate, ko ste kaznovali mornarja Wilsone, ki sem mu ga odločil za, slugo, se je ves čas jokal; to je skoro nekaj kakor — najmanj neposreden up r, kakor se mora sklepati —" **Da je bilo fantu žal, ker je bil
njeg-ov sluga kaznovan; jaz nik-dar ne d*Jii rad pretepati kakega moža; toda žal mi je, mr. Markitall."
"No, nočem govoriti o njegovem joku — to denimo na nt ran; toda njegovo smejanje; prositi vaa moram, d« se osumi e na to. Tukaj ravno prihaja. — Mr. Ten*ple
* * . • . . »
No, kapitan ni hotel ravno go-	r voriti ž njim, toda ker ga. je prvi
poročnik nekako primera! do te-
ga, ni mogel druga/--. Templemore	11 • je dotaknil svojega klobuka ni
.stopil pr^d kapitana, m žal nam	K 1 je. tla moramo povedati, tako ve-
j »elega, lokavega, zaupnega obra-	P
'za da sta b.la ebtcžba in veliki	u
: prestopek naenkrat dokazana,	11
Tf;T"ej * "t j- rekel kapitan, se	*
i ustavil ter Ce bolj nategnil »voje	^
rame. • vidim, da se smejete za-	* radi prvega poročnika."
"Ja.ie odgovoril deček ter J
£ir<»ko raztegnil usta.	1'
•'!>?.. vi!" je dejal sedaj prvi	1
j k ročni k in s** vzravnal v svoji	s dolgost i. "O čemu se pa jjniejete
I sedaj!"	1
I "Ne motom drugače — ni moja	t I krivda, in dobro vem. «la tudi va-
' ^a le", je pristavil deček spošt-	r
ljiv».	z "Ali veste. Kdvard — mr. t
Templemore — kako nepristojno	;; j je, a Ur- s* ne vedete spoštljivo • proti svojemu višjemu?"*
i "Nikoli se še nisem »niejal vatli	i
' mr. MarkatalLa, i aze« *-uk.rat, dt>-	!
j bro se še spominjam, in to je 'bilo	N
! takrat, ko se je spotaknil in pa-	1
"In zakaj ste se mil smejali ta- *
krat?"
"Vedno s<- smejem, kadar se t kdo spotakne in pade'1, je t*dgo-vori! dečko, "ne morem poiua- 1 gati."	i
"Tedaj, ni sLim, bi se tudi sane- } jali ako bi videli mene ua tleli?'" i je vprašal kapitan.	i
"o!" je dejal de<"ak. k"i se ni 1 mogel več premagovati, "to je go- ! tovi». (ni smeha bi počil — mislim ; si. da \as sedaj vidim v tem po- 1 ! loža ju."
j "Al* res" Jako me pa vet«.li, da 11<» ni rewiica; btijim se pa, mlatli ' 1 f.*v»-.|Knl, da ste sami sebi dokazali ! svoj prestopek."
i "Da, svt»je smejanje, ako je : I smejanje prestopek; toda v voja-
'ških postavah ni nikjer zapisano I kaj takega. "*	'
j "Ne, ttnla premajhno spoštova- : nje je. Smejete se. kadar grts»te na < vrh jadrenika."	i
"'Toda izvršim povelje takoj — ali ne. nu. Marluta.117" .	i
"Da, tzvršite povelje; toda vaše smejanje je priča, da se prav nič ne bojite kazni."
"Prav nič več. Polovico svojega t-a^a pre bije. m vrhu jaidrtioika in ."sedaj sem že vajen twga." j "Vendar, mr. Templemore. ali 'ne čutite, da je kazen sramotna?" je strogo vprašal kapitan.
* Da, ako bi čutil, da »eni jo za-ilužil. bi gotovo moral. Ne bi se '»mejal. ako bi me vi poklali vrli jadrenika". j'* odgovoril deček lenega obraza.
."Ali vidi, mr. Markitall, da je Templemore lahko resen!" je o-poiiinil kajiiUiU
"Vse sfiu ie prizkusil, da bi ga napravil rednega: vendar bi i*ad vprašal mr. Templemora, kaj mi-Ai roei s tem, ko pravi, ' ako jo za-icluii'? Ali urisii s tem rečii. da sem ga kdaj kaznoval po -krivem?" "Da", je odgovoril deček drz-. no; "v petih pniraerih izmed šestih moraiu iti na jadrenik za nt, iti to je vzrok, da mi ni prav nič P do tepa."
"Za nič * Ali ni smejanje nič?" "J.tz izpoknujeui .s^'oje dt*ž»io-p sti. kolikor le morem; vedno ta-"" koj slvišam vaša -jiovelja, vse po-k irkušani st<»riti, kar le morem, da s bj vam ustregel — toda veduo me ^ le kaznujete."
1 "Da, zaratli smejanja in pa, kar je še hujše, ker ste vzrok, da se smejejo mornarji vse ladje." ® "Ti delajo in izvršujejo povelja ■» prav tako kakor sicer po navadi, r akoravno se smejejo — in mislim, da delajo še mnogo bolje, ko so L veseli."
e "Prosim vas, kakšno pravico pa ;i imate vi inisfciti?" je odgovoril e prvi poročnik v velijezi. "Ka-j pitan Plumbtcm, ker ta mladi goli spod misli, da ravna prav, ko se " vtika, katlar vzdržujem red wi dis-il ciplino, vas prosim, da bi se pre-i~ pričali, kako 1h> vplivalo nanj, ee a irn kaznujete vi." i- 4,Jdr. Templemore", je degal kapitaiK ''pred \*sem ste nekoliko )- presvofoodtti v svojem govoru in i; drugič, prevelik prijatelj ste sneta hu. M-r. Templemore, vnsaka. stvar ij ob svojem esni — bodite veseli ob svojem, hodite remii. ob sv o-' i- jem. Tukaj na krovu pa ni prostor ca iale."
"In tudi pri ograji ne T" je šaljive- opomnil deček.
"Ne, prav pravite, tudi tam ne, toda-lahko se smejete na zadujein delu ladje in spodaj med tovariši.
"Ne ne saiienio se; Mr. Markitall ved.io pošilja k nam koga. ako t nas »Jiši, da se smejmo."	i
"Zarad'^ega, Mr. Templemore, « ker se vedno imiejete."	t,
•" M isiiiiL, da se; iu ako je to na- ] paka. uri je zc-io žal. da vam ne j ugajam, vendar vas s tem ne za- • niču jem. Sut«jem se v spanju — , Mnejfiu se, kaiiar se zbudim — ^uiejcnai se. ko sije s>liiee —- vedno ^ se čutim srečnega; da«i mi pa za ^ kazen vedno p<«šrljate na ^"rh ja- ,
jbenika. mr. Markitall, se v end a r-
' i
Ie ne bom smejal, temveč bom žalosten. ako se vam pripeti nesreča.
"Nadejam se, da bo tako, dečko --- v re'Jiic'L uspani, mr. Markitall", je rekel kapitan.
'"Dobro", je odgovoril prvi poročnik, ker mr. Templemore priznava svojo napako, kakor se vidi, odstopam od pritožile, — pro-sini ga samo, da se ne bo več smejal."
"Sedaj ste čuii, kaj pravi prvi jwt>t-nik. Prav umestilo je in želim, tla ne čujem nobene pritoebe v te. Mr. Markitall, sporočite uii, kadar bo pt,pravi jena vrv enega .prednjtiga jadra — rad bi g^a dal še v tej noči razviti."
Mat kitali j«' »»dšel. rla pozve glede te stvari.
"In, Ddvard", je dejal kapitan Phiinbton, kakor hitro ju poročnik ni rm>gel več slišati, "v tej stvari bi ti rad povedal še marsikaj. toda sedaj ne utegnem. Pojdi torej in obeduj z menoj — toda vedi, pri moji mizi se je dovoJjeno le /.ni eni o smejati."
Doeel: se je dotaknil svojega klobuvka ter odšel srečnega in zadovoljnega obraza.
Ta mali prrzor smo vpletli v povest, da morejo čitateljl spoznali, kakšnega značaja je bil Edvard T< mplemore. ltil je v resaik4! živa ■ šala. veselje in prijaaiost proti j drugim; bil je prijazen celo proti 1 pivemu poročniku, ki ga je zasledoval zaradi njegove naklonjeno-1
-	nti dt» s-jneha. S tem pa ni rečeno, ' . da je storil dečko vetbio prav, ka-'
dar se je smejal, ali da prvi poroč- i nik ni ra\nal prav, ko je poizku- \ šal ustaviti njegovo smejanje. Ka-j
-	kor je rekel kapitan, vsako stvar i ' ob svojem času; vendar se Ed-'
vard ni vedno smejal o pravem j i času. To pa je izviralo iz njegove i navade in mogei ni drugače. liil je vesel in radosten kakor jutTO i v maju; in tako je živel dalje, j F meječ pri vsaki stvari — vesel proti vsakomur — priljubljen
-	skt ro vsakemu človeku — m nje-i gov drzni, pros-ti in srečni značaj i se ni uklonil pod nobeno težavo, t p<tl nobenim naporom in pod nobeno izi»remembo.
i Svoj čas je odslužil — pri pre-
-	izkušnji so ga skoraj zavrgli zaradi njegovega smejanja — in
i potem je šel zopet smehoma na
I	in^.rje. Poveljeval je nekoč čolnu,
-	ko so namej-j-di r^ijeti franco-sko
-	korveto, in ko je bil na njenem
i	krovu, je tako zabaval in smejal malemu francoskemu kapi-tanu, ki je skakal okoli s svojim
-	mečem v roki, za marsikoga usod-', n:m. da je dobil naposled sam od e kapitana znamenje, ki ga je podrlo na Ha. Zaradi tega boja in z ozirom na njegovo rano so ga povišali za p*n»čnika; bil je pri-
t- deljen neki linijski vojni ladji v Zapudni Indiji. Tamkaj se je sme-a jal «pričo ruiuene mrzlice, postal e poveljnik krasnega bojni ladji pridel jenega skunerja ter bil po-r slan na križarjenje, da pridobd za e admirala plena, zase pa povišanja, ako bi bil tako srečen, tla bi a vse to dosegel v srečnem iboju. i, -
b (Dalje prihodnjič.) o	_
* BOLOAJUUCI KOKX7XX8TI HA
II	VAUTKM.
L-	_
Sofija, Bolgarsko, 19. sept. — ^ Bolgarski notranji minister Kusev je izjavil, da je policija zaplenila ~e veliko število dokumentov, it katerih je jasno razvidno, da so bol-jj g a rs ki komunisti snovali zaroto 0 proti vladi. Na podlagi tega dej-jj stvjo so morali romati vsi v odrt e-'Iji bolgarskih komunistov v ječo.
ii	w *oj*U, mmoum m ^ HA "oum hakopa- WU
YXCJI ILOVmi DRT
*
Car Ferdinud »ear
, »
Nikolaj.
Bivši francoski poslanik v Pe-> trogradu M. Paleolog je priobčil izvleček svojega dnevnika pod na-slovom 'lmperatorska Rusija med svetovno vojno*. Dne 10. junija - 1915 leta je zabeležil Paleolog za- ^ e nimivo zgodbo o posojilu, ki ga ~ je dal car Nikolaj iz osebne blagajne bolgarskemu carju Ferdinandu v znesku 3 -milijonov fran-^ kov. Ta dogodek opisuje Paleolog a kakor sledi: Sinoči je prispel iz Sofije predsednik upravnega sveta Sibirske banke Grube. mož iz-t redne nadarjenosti. Danes zjutraj me je obiskal in mi obrazložil položaj v Btlgariji. Ne samo vlada j, Radoslava. je dejal, nejro tudi ka-terakoli druga vlada bi ne mogla _ odkrito stopiti na stran antante. ne da bi prej dobila garancij za j., i- takojšnjo zasedbo severne Maee- r( »- donije ml strani Bolgarije. Kar se *- tiče carja Ferdinanda, je treba o-meniti. da je docela zvest central-"i nim državam. Ali ste popolnoma i- prepričani o tem ? sem jra vprašal. e o so mi potrdili vsi: Radoslavov. K Tončev. Gendijev. Danev . . . a Ničesar ne bomo dobili, ako bo 11 car Ferdinand proti nam. Vse sile moramo napeti, da ga pridobimo zase. Po tem razgovoru z Grube-jem sem odšel v zunanje ministrstvo in govoril o stvari s Sazano-vim. Sazonov se docela strinja z menoj, da moramo napeti vse si-U le, da pregovorimo Ferdinanda.
Spregovorila sva o motivih, ki bi lo jih bilo treba prerločiti Ferdinandu, da stopi na našo stran. Glav-pjj; no je, da ga prepričamo, da bomo a- končno zmagali mi. je dejal Sazonov. To ne zadostuje, kajti naša o- zmaga bo v veliki meri odvisna od i, pozicije Bolgarije in usrda cele <1 Evrope in svetovnega miru je to-ra, rej v rokah earja Ferdinanda. Ne t'! pozabite, da njegova častihlepno«? hti! ne pozna nobenih mej in to je t:- i e" I sta bolna točka, kjer ga lahko pri- , I meo in pridobimo zase. Nato sva
°r i se lotila zelo delikatnega proble-a-1
. ma. —
e~ j V času mojega 4-letnega biva-"; nja v Sofiji sem doznal. da je bil 'finančni položaj earja Ferdinan-j J da precej kritičen. V glavo mi je šinila misel, da bi si mogli poma-gati na ta način, da poskusimo z denarjem. To je sieer zelo delikat-ro na stvar, sem dejal, toda če boje, ; mo dovolj oprezni in če jamčimo 1 za popolno tajnost, bo bržkone t-n1 mogoče doseči nspeh. Končno, ie- j predlog bi lahko prišel od zgoraj, aj na pr. od samega imperatorja. Mi-*o,'slim, da bi se car strinjal s tem,
lo- je odgovoril Sazonov. Nato mu t
I
i je sporočil, da je car Ferdinand
j radi slabega finančnega položaja
, sam prosil ruskega carja, naj mu
j posodi 3 milijone frankov. Od loč-
na no sem odsvetoval carju ustreči
Ju', tej želji, je dejal Sazonov. kajti
Ferdinanda sem smatral za člove-
.1U ka, ki mu ni mogoče zaupati, To-in !
. i da vi veste, da je car zelo dober.
. Prijazne besede Ferdinanda so ga
im i	._
i ganile. Vztrajal sem na svojem
^ | stališču, češ da ne moremo dati H,., tako solidne svote iz tajnega fon--m da. daj je car sklenil, da posodi 3 g^ milijone frankov iz osebne blagaj-rj. ne. Takoj drugi dan mi je gene-v ral Volkov prinesel 3 milijone, ki ie- sem jih poslal v Sofijo. Car Fer-tal dinand je dal za to svoto našemu 3ji oplnocnemu ministru Neljudovu [*>- zadevno potrdilo, ki ga imam tu za v pisalni mizi. Vi ste vzeli od car« ja Ferdinanda potrdilo? — sera vzkliknil. Te tri milijone lahko smatrate za izgubljene. Oni so vr-^eni v Črno morje, kakor hitro ste ste odločili zato in vzeli potrdilo, mesto da bi mu dali denar pod osebno odgovornostjo, pod ^ častno besedo in zaupajoč njegovim dobrim lastnostim. Ne smete pozabiti, da je Ferdinand častš-hI epe n in že sama misel, da se v ierv vašem arhivu nahaja potrdilo za prejeto svoto z njegovim podpi-som je zanj naznosna. Tega ne bo
nikoli oprostil Rusiji. Jto	__
ej-
te~ ^pmpirtfa^ poslanci zopet na co-	svobodi.
"ZT Dne 16. septembra so bili svoje-dnrfbno obsejeni komimkhieni po-^ slanei sopet izpuščeni na svobodo^ ker je s tem dnevom potekla do-
f
!lad bi izvedel, kje se nahaja JO-j SIP M AJAR, podomače Kumič: iz L>k'>. t ikra j Koper, Istra. Na-! zuaniti tnu imam nekaj važnega.! P ros: m rojake, če kdo kaj ve o njem. da mi poroča, ali naj se! «am javi, ker od leta 1915. ne i vem ni-e več zanj. — Jtwip Bu->.aj. 1 .t»ka št. p. t'ernikal —| San Sergio '(Vrnicali. IstriaJ 1: a 1 ia_(20-21—9) |
Rad bi izvede', kje nahaja moj prijatelj JANEZ ŽABKAR, podoma I-e Jak k v iz Drnovega ipri Krškem na Dolenj.-kem. Priseli je v Ameriko pred dvemi leti an ?> meseci. Bil je pri meni, sedaj pa ne vem. kje se nahaja. Slišal .sem. da je nekje pri Pittsbur-giiu. Pa. Pro im čitatelje, naj ga opt zore mi ta oglas, ako pa Kiiu čita, naj se mi javi. Moj naslov: Frxtnk -Tordaai, R. F. D. -"». lit>x 14-"> A. I'li'tmtown, Pa. (20-21—9)
POTOVALNI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni nabirat; naročnino za "Glas Naroda", so: Joseph Čeme, Anton Simčič in Joseph Smalzel.
Upravništvo.
POZOR! POZOR!
A.LPENTINKTURA je najbolj uspešno sredstvo na svetu, za rast in proti izpadanju las za meške in ženske.
Velika steklenica $3.—, sredna $2.—, s DOŠtn i no.
Za vse tiru«:« pišite po cenik, pa
lM»£]j«-m zastonj.
JACOB WAHCIC
P. O. BOX 616 CLEVELAND, OHIO
IZPLAGlUvAMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
se more lzplaCatl dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista In ae več kot protlvred-uost od 3.00U. — frankov, to Je približno $200.— ca enega potnika.
V slučaju, da naslovljene« za ls-flačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek ▼ dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke t Jugoslavijo.
Splošno mnenje vlada, da se field, ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot Se zgoraj omenjeno, je ▼ Jugoslaviji od vlade pod kaznijo pre-lovedano izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovina TI pa Dikakor niso pripiavm za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene in izplačajo take čeke v dinarjih Bele r-otem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni.
Onim, ki stanujejo na deželi tu ne I >otu je jo r Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri ae Jim izplačajo na zadnji poŠti brez neprilik.
Tudi m nabavo potnega lista — (posa) Je najpriprarneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konsnla, ne more potnik dvigniti dolarjev. FtroSke sa razne listine in potni list se pa lahko plača tudi a dinarji.
V	Italiji Is saaedenaa
osamijo —
so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko Izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Ce Je pa namenjen denar le sa potovanje. Je na nakaznici amafiti vidno: Is-plačati le. ako naslovnik potuje.
V sled naraSčujodh atroftor smo se morali odloStl prev rediti pristojbino a dolarska izplačila kakor
stedl: Za izplačila do 938. računamo po 75 centov; od 138. naprej po 8%. to Jt po 8 eente od mkep dolarja.
kw: TifhhH v liluli
Ta priMojMaa Js valjam ■ dolarska IspaCDa ▼ Jv*oakavlJl la
FRANK SAKSER STATE BANK 82 CscUmA St, NevTwkGti
DR. LORENZ £\
642 Pom	PITTSBUEQH, PAOTf
■oini ilovinir« aovoaači aofiAvsaia Imcimlist soIkis bolezni. Msja strska Je s^rsvtjsnjs akutotU In kronltnlh Sstsznt. Jas mmm trn zdravim nad SS 1st ter Imam stcušnjs v vasn boleznihf
*nsi»i slovsnske, sate vas moram popc|n«ma raxumstl 'in jemati vsss nolsisn, ds vsa oadrsvlm In vrr.em moi in adravjs. Skozi tS 1st um Spidobll posebne akuinje pri ozdravljanju moiklh	Zato a« m*r«t«
popolnoma zanesti na mens, moja akrfc pa Js, ds vas popslnoms sadra-vlm. Ns sdlslajtm, ampak pri Sita einaprsjs.
sasravlm zastrupljeno kri, ma^oijs In lisa po telesu, bolščal v «rl*. tz.
psSsnjs iss, ftoWha v fcostaH, stars rana; oaiab*4oat> llvčna In boiaznl v maftu. iutedleah, lotrah, žslodeu, rmanlco rsvmstlzam; katar; slate Klle^ naSuha Itd
"7' ▼ psnadaljak: sreda ta pstak od S. dopoldma do •. popoldmsi v torek, detrtsk In sobota od a dopoldne do S, svsisri v irttlkh m prasnlkia o« lt. dspoldas d« «. >n»aidas,
POOBLASTILO
je važen dokumout, ker ž njim delegirate svoje pravice na drugo oselK). PriporoOljivo jt\ da ste v tem ozirti zelo previdni in da poverite to tlelo edinole izkušenemu notarju.
Za pooblastila, kakor tuili kupne pogodbe, pobotnice, (kvi-tunze). zadolžnice. obveznit-e. testamente in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJCEV IZ STARKO A KRAJA <=e otirnite zaupno na
ANTON ZBAŠNIK,
javni notar.
Room 206 Bskewell Bid*.,	PITTSBURGH, PA.
( Kusproti aodnije)
POZOR!
Slovenci, Hrvati in Srbi,
ki potujejo skozi New York.
Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postrežent
Cisto soba i eno ali dvema posteljima. Prostor sa 250 oeeb. Domača kuhinja. Najnižjo cena.
AUGUST BACH, S3 Greenwich St., New York
Hranjenje
ustvarja ugodne prilike, katere razsipnost ovira,
postavlja temelj neodvisnosti v Vaši bodočnosti,
navdušuje k stvarnemu delu, katero je edini pogoj napredka.
Odločite se za varčevanje s tem, da uiožite prihranke pri nas na —
"Special Interest Account"
Sigurnost zajamčena,	obresti na 1 c to.
Vse vloge narejene do 1. oktobra obrestujejo se že s
1. oktobrom t. 1.
Denarne nakaznice izplačujemo točno, brzo in ceno potom pošte, brzojavnega pisma ali brzojava.
Dolarske nakaznice izplačujemo v efektivnih ameriških dolarj;h v .Trstu, Opatiji in Zadru.
Zastopamo vse prekmerske parobrodne proge in preskrbimo potrebne listine za priseljevanje.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, : : : : New York, N. Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE.
Izšla je nova izdaja
'PESMARICA GLAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HUBAD
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami:
I.	Na tlan; 2. res oženil bi se; Kazen; 4. KmeCka pesem; 5. Vasovalec; C. Xa trpi; 7. Pesem o belt hišici; 8. Pročnja; i). Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja ;
II.	Še ena : 12. Povejte, ve planine: 13. Sijaj, solnfice; 14. IJih-konoč; 15. Deklica mila: IG. Klanca: 17. Vabilo; 18. Pastirček; 19. Rožmarin; 20. Cerkvica; 21. Prošnja; 22. Imel sem ljubi <lve; 2:5. Danici; 24. Savska; 25. Oblaček;
Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 2S. Ljubezen in pomlad; 29. Rožica i slavulj; 30. Naša zvezda; 31. Lahko noč; 32. Pod noč; 33. Kaj bi te prašni; 34. Bože pravde; 35. Na irrobib: 30. Nati zvezdami: 37. Vabilo: 38. UsliSl nas; 30. Na * morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. Barčica; 43. Oblaček; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 40. Glas Grobova; 47. Katrica; 48- Iieklica. ti si jokala : 49. Jaz bi rad ru-dečih rt>£: 50. Zdravica; 51. V mraku: 52. Lepa naša domovina; 53. Vigred se povrne; 54. Vinska; 55. OJ dekle, kaj s tak žalostna: 50. Slanica; r»7. Oj. te mlinar; 58. Pojdam v rute; 59. Klovenae. Srb. Hrvat: 00. Naša zvezda; 01. V slovo; 6!i. Izgubljeni cvet; 03. Sanak spava; G4. G'ejte, kako umira pravični : 65. Naprej; 66. Kje dom je moj, 67. Hey Sloveni. 71. Domovini ; 72. Sokolskn: 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem: 75. Domovina: 70. Slovenski svet. ti si krasen; 77. U boj: 78. Večer na Savi; TO. Zrinsko. Frankopanka; 80. Sto čutiš. Srbine tužni?: 81. Pohratimija; 82. Pomlad in jegen ; 84. V tihi noči. 85. Milica; 8G, Njoj; S7. Njega Di; 88. Pod
oknotn; 80. Prva ljubezen; 90. Laliko noč; 1)1, Pri oknu sva molče slonela: 92. Strunam: 93. Slovo: 04; Strunam; 95. Pro-Snja; 90. V ljubem si ostaia kraji; 97. rod oknom; 98. Lju-
bexen In i*.mlatl ; r«l>. I-ahko noC; lOO. Raztanek; 101. Svra-čanje; 102. Tam. gdje stoji; 103. Prelja.
Cena s poštnino $3.
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street	New York
izšle so
sledeč«
LISJAKOVE SKLADBE:
NA JADRANSKI OBALI, —
valček.
MISRAMAR. mazurka. OHISKA KRASOTK A. —
koračnica.
VZEMI ME SEBOJ, polka.
Cena za Piano rolle 75c, gramofon plošče 75c, note 30c komad.
Naroča ae pri:
ADDISON MUSIC HOUSE
12C6 Addison Rd, near Superior Ave CLEVELAND. O.
ČAROVNICA.
Spisal JEAN RAMEAU.
Za "Glas Naroda'' poslovenil J. T.
SANJE.
*r	1
Visoko v stolpu m ji le vasice Maliree se je n»lasil .star zvonec t» svojim ljubkim, glasom. Njegov sveean glas >e je razlegal j>o vsej 1 bretonski obali.
Ljudem je zdeto. da še lepše zvoni, ker je bila sobota zvečer Zd« lo s.- jim je. kot da 1 >i jim hotel naznaniti vse veselje ju-tii:njejfH < i ne. Zvonil je kot da bi j>el in vabil: Otroei, ne pozabite jutri k mi.ši . . . Fantje in dekleta, tudi vi pridite . . . Po maši .se boste napi« sal; . . . MoJ je, vi l*.ste .šli lahko v gostilno na sadje-vee . . . Zene. za v«^ bo dan poeitka . . . Ljudje so ali od šinarnie.
l>il je narur*■>'• majski večer, mil, miren večer. Nikjer nobene na piee H«,u;,ti o4 k ki -o se leno viaeUi po nebu. Morje je šumelo in poljubljalo k.ilnato obal. Tako tiho in nežno je bilo to šumenje kot je uspavanka stare matere.
"ini verniki vo stoj«,tli poeasi ter se dru^ za drugim izgubljali v temačnih stezah.
li idili sa v skupinah. Kazpravljali n<> o važnih zadevah. <io\f.ri!i -o i, Jeanu. ki je imel veliko srečo na ribolovu, o letini ter o dveh 1'arižatiih, ki sta bila pri župniku na obisku.
1'ri lilanijah sta bila ua koru ter igrala. Prvi na gosli, drugi na orgije.
Stopali s,, jhj ste/i. Odmev njihovih eokelj je bilo slišati daleč naokoli.
i'o-itali s. pred to in ono hišo, -ii voščili lahko noč in nasvi denje.
Mladi svet se je porazgubil p<» temnejših prostorih, kjer je razpravljal najbrže o vsem čem drugem, kot o Jeanovem ribolovu, o letini in dveh mladih Pariiatiih, ki sta pri župniku na obisku. Zrak je bil dišeč in opojen.
Iz zemlje so jtoganjale prve spomladne cvetke. Sama, brez spremstva je zapustila šestnajstletna deklica cerkev ter se odpravila sama proti domu.
JUa je lepe rasti, napol razvita. Njen obrazek, obdan s gostim: kostanjastimi kodri je bil popolnoma otroški.
Njene velike o."i so bile oči nedolžnega otroka. Bila je rožnatih lie, podobnih dvema breskvama, ki jw>trebujeta samo še malo solnčne svetlobe, da popolnoma dozorita.
Melanija Jeanvile. tako se je namreč dekliea imenovala, se je vraeala proti domu. Ona ni bila kmetiško dekle, pač pa gospodična ki je no.sila klobuček, šolne in rokavice.
Ljudje so se ji izogibali, ker je bil njen oče velik tepec. V glavo si je vbil. da bo napravil v vasi kopališče za Parižane ter v ta namen zgradil na bregu petdeset malih hišic.
1'ari/anov ni hotelo biti. Pierre Jeanville je vrgel proč svoj denar in denar, katerega so mu zaupali vaščani.
1^'til ^ ga je tak obup. da je nek« viharne noči skočil iz visoke *kale v morje.
K-'r ni bilo več denarja za šolanje, se je morala uboga Mela-nija vrniti iz samostana.
K bi jo je vzela sestra njenega starega očeta, stara teta Alibert.
To zgodbo je poznala vsa vas. in kadar se je Meianija pojavila na cesti, v,, >e ji izogibali vsi kot gobavki.
Ona je prav dobro vedela, da šepetajo in s prsti kažejo za njo. Tudi ona ni nikogar |>ogleda!a. Vedno je hodila sklonjene glave. Naenkrat se ji je razjasnil obraz.	*
Iz daljave je bilo čuti pridušeno meketanje.
—	Moja kožica me kliče — je rekla radostno ter povspešila korake.
Njena kožica je bila lepa žival. Razen treh rdeče-rjavih progi ki jih je imela na hrbtu, je bila vsa trna. Take koze so redke.
sla je v hlev, kozo parkrat prijazno ]>obožala in ji dala soli. Tedaj se je pa oglasilo iz prvega nadstropja;
—	Meianija! Meianija!
Klicala jo je teta. Ženica je bila stara devetinsedemdeset let ter sitna in čemerna kot s«» ponavadi vse ženske v njenih letih.
—	Takoj pridem — je odvrnila Meianija.
Stekla j^j po stopnjieah v sobo. Starka je ležala na velikanski postelji. Na nji je bilo toliko blazin, da ni bilo mogoče razločiti oblik njenega telesa.
Dolga suha roka se je iztegnila izpod odeje in pokazala na kamin.
Meianija je pogledala v označeno smer ter opazila pismo.
—	Ali je danes dospelo? Starka je prikimala.
Naslov je bil napravljen z velikimi pokončnimi črkami. Meianija je že (>oznala pisavo.
Teta — je vzkliknila — hči vaše pariške prijateljice je pi-j sala. Oh, kako bi bila srečna, če bi dobila službo zame.
Mclanju je začela brati počasi in glasno besedo za besedo. Njen glas je pa postajal vedno bolj žalosten in tresoč, in slednjič je malo manjkalo, da ni zajokala.
Ne, pariško pismo ni vsebovalo veselih novic. Dama je namreč pisala, da ni mogoče dobiti službe za gospodično.
Oh. kako rada bi bila Meianija zapustila Bretonsko, kako rada bi odšla zavedno iz vasi, kjer ni imela razen svoje kožice nobenega prijatelja.	y
Ko bo umrla, ji lahko jm vsej pravici vklešejo v nagrobni spomenik besede: — Samo koza jo je ljubila.
Vedno bolj je povešala glavo, vedno težje ji je bilo pri srcu.
Naenkrat se je zdrznila.
Ali ni bil to glas njene koze?
Stekla je na d ver išče — hlev je bil na stežaj odprt. Ni je bilo niti v vrtu, niti za plotom.	f	,
Lotila »e jo je silna žalost. -Sla je v kuhinjo vprašat staro osorno deklo:
—	Ali ste videli mojo kozo?
Dcdgo časa je še stikala po vasi. Slednjič se jo je lotil grozen zaničljiv odgovor.
Dolgo časa j Še stikala po vasi. Slednjič se jo je lotil grozen obup.
—	Tkradli so jo in mogoče usmrtili. O moj Bog, kako hudobni ljudje so na svetu. Moj edini prijatelj, ki sem ga imela na sveta, je mrtev. Ne, ne. to se ne sme zgoditi. To ni mogoče, to ne sme biti.
^F-hiii je že vse spalo. V zvoniku je udarila deseta ura.
*	# ^ ; (Dalje* prihodnjič.) _ \r
Orijentalslri humor«
Nekega dne pelje Nasradji "hod- / ža svojo kravo lia semenj, da jo i proda. Vse dopoldne jo rprepelja,- ž va po trgu in ?ie more najti kupca. Končno ga sre*"*a neki mešetai* t" in ga vpiaŠa. zakaj ni prodal krave.
"Kaj bi!" odvrne Nasradin- ; hodža, "prepeljavam jo sem in tja in ne ntoreiu najti kupca."
Mešetar si ogleda kravo tes* se' jMmudi. da j i proda. Na-i/adin- . ibdža pristane. Mcietar vzame .nivo. j • p<»lje po trgu ji kriči:
"l'j, ljudje božji! Kravo proda-am! I.epa j«* in mlada, a čez šest k ie «pv bo storila!"	js
S teiu klicanjem je zvalvll silno, J judi okrog sebe in končno se mu »; .-več!, da jo proda.	j -
Na-iadin-hodža vzame denar in * ? odpravi domov. Besede meše- * ar jeve i»a si je dobro zapomnil, j' Ko pride Nasradin-hodža do-'4 tov. naide v sobi nekoliko že:l^J; j * \ izve, da s.> prišle na o«Htnl / i 1 (jotgovo hčer. Tedaj reče svoji s
eni:
"P< jui po svojih opravkih, sam • topim k ženskam, da pohva<!ini : ev« jko. kakor jt* treba in kakor ^ nam."	|
Ko zagledajo žeaske Nasradina-, odžo, rnu rečejo:	- -	j
"Kaj hočeš tu, hodia! Idi po -Vojlh opravkih ;ji -pošlji nam ma-l1 er!"	j1
"Nima ča^i in ne more p: it i". ( >dvrne Nasradin-hodža, "šla je, 1 a pripravi devojki balo. Zato J eni prišel mesto nje, kar pa ho-•ete izvedeti od nje, to vam lahko udi jaz povem, samo vprašajte. J *rišle ste na ogledi za mojo hčer, elite? Ej, tedaj vam lalvko %*o- f cm. da je devojka lepa, nvlada, ■ Šestih m*»sceih bo storila!'' Ženske okamenijo od za čude- j ja, ne zinejo niti besedice, se od- , ravijo in zapustijo hišo. . , A žena Nasradina-hodže se raz- j ezi in ga prične zmerjati:
"Se ti mar blede? Bog te kaz- ( ?uj! Zakaj si odbil snubce?!" , Nasradin-hodža ji odvme: "Ne brigaj ?*e. žena! Ce obre-!ejo vse vasi, ne bodo našli devoj-e s takimi vrlinami. Prišli bodo >onjo. ue l>oj .se! Jaz vem, kaj de-lm! Mar bi bil kravo prodal, da e nisem tako hvalil?!"
Neki človek je izgubil svojega »sla, st<>pi k Nasradt:nu4iodži ter ,'a pr^-ti, naj vpraša ob ,priliki, :o bo med množico, če je kdo vi-!e4 ali našel njegovega as!a. "Prav!" reče Nasradin-hodža. Nt-koliko <bii pozneje se znajde Casradin-brnlža res med množico judi. Ko zapusti džamijo (moLLt-•e-tiieo). stopi na neko vzvišeno uesto in vpraša:
vi pravoverni! Kdo je med ami, ki ni v svojem življenju še likdar pil kav*1 Ln ne žganja, ki ■i nikdar kadil iti ne kvartal bi i .se ni še nikdar zabaval v veseli IruaČini? Ako je med vami takšen lovek, naj stf>]>i predme, da ga ( .idim!"
Nihče cd navzočih .se ne javi,| ik'Aravno ni morebiti v.sak izmed i jih okusil vse to. kar je naštel 1 "sasradin-hodža, je vendarle vsak •kusU vsaj to ali ono. V»i so milili, da takega človeka sploh ne nore biti med njimi. A nenadoma se izvije neki člo-
-	»ok iz množice in vsi s^ ozro nanj. la si ga ogledajo, on pa stopi
-jurod Nasradina-hodžo in mu reče: 1 "Hodža. od v.sega tega, kar si laštel. nisem nieesar naredil. Nik-lar še nisem s»rkal kave in nisem oil žcran.ia, nisem kadil in sploh še g lise m u:"il nikakrštie sladkosti te-
ja sveta." a Nato se okrene Nasradin-hodža a k zbranemu ljudstvu, išče iz očmi on«»ga, ki je izgubil osla in reče: "Ej, mož. ki si osla izgubil, kje' si? Pridi in vzemi tega, ker večjega in boljšega osla ne bo« našel!"
Bilo je v mesecu ramazanu. o Neki človek vidi Nasradrna-hodžo, da je ob zapovedanem postu in ga vpraša:
"Zakaj se ne powt«?" 44 Imam poseben vzrok, da se ne postim", odvrne Nasradin-hodža. n "Kakšen vzrokT"
44Bolan sem", odgovori Na«a-u dm-hodža.
"Kakšno bolezen imaš?" ii "Trebiašno praznoto", odvrne ie Navadin-hodža.
Nasradin-hodža se hoče kopati
-	in gre k neki vodi, kjer so se ko-. p ali že drugi. Skoči v vodo in se
začne potapljati. Ko ga navzoči > iz vlečejo iz vode, ga jezno vpra-
■	šajo:
"Cenili, vraga, s^ačeš v vodo/ če ne znaš plavati?"
1	o
"A kako naj se naučim plavati, t"-e ne s^koč in v vodo?" odvjme
■	Na<radin-hodža.
- !
Nemčija je bogata.
I	—	|
' V "Matinu" opozarja St. Lau ' san na izvajanja ameriškega go-jspedarskega strokovnjaka Moody-i,ja. ki je nedavno obiskal Nem-'čijo, da se na licu mesta prepriča jo njeni katastrofi. Moody trdi pr-t'vič, <ia Nemčija, r.e strada. Kjer . ljudje stradi*.jo. tam tudi izumi-' i >•;♦ io. Nikoli pa smrtnost v Nem-.1 čtji še ni bila tako neznatna, ka-jkor sed:i i. Porodov je bilo leta , 1019. 282.120 več Ualcor sin tn h slučajev, 1921. leta pa se jo toj t razmerje povečalo do Gfifi. j t fsmrt.nost rt rok do 1 letn fe je! L /nižal - 191^. leta ;a L"» od tot kov J . 1920. leta pa za ^ o isto'k'v1 t Fmigracija y na rast la za 1 mili-_ [jon. Drugo, kar je tudi zelo va-| -»»o. je. dn je v voinem času vsak j Nemec obogatel. Kdor ima nepr?-J mično imetje, je poravnal hinote-{ ko. ker je padla m&rka. Isto je 1n-! di z ostalimi dolgovi. Kdor ima industrijsko podjetje, trgovino ali t zemljo in je izpremnil svoje izdelke v realno vrednost je stokrat ) povf 'al svoj kapital. Za davke pa je radi padca marke dal tisočni del tega, kar bi bil moral plačati. ? Tretjič: Nemčija je velika evropska država, ki ima najmanj dol-' gov. Polega reparacijskega nima niti zunanjega, niti notranjega dolga. Ono. nima niti vojaškega, niti pomorskega budžeta in lahko v hipu vpostavi svoj finančni položaj. — Angleška ima 7 milijard 500 milijonov funtov šterlingov " dolga, kar znaša 135 milijard zlatih mark. Francija ima 84 milijard zlatih mark dolga. Nemčija
ROYAL MAIL
F*«bl«Hwia «4 Jutail»»»n«M »tli«.
Hitra, direktna alutba mti
Ne« York — Ckerboarg - Hamburg
i Borimi. vcUkini. «di2aitafaii "O" piniki- Modemi ▼ TMdoirik. — FcittU oiplatj*.
"OHIO", "0»CA", "OkDUNA", "OHirA"
V Evropo:	CEN t;	Is Evrope:
j II III	U m
$130 ln ve« »103.80 H »nT* $130. la »10Z.S0 $125 ln več 9 90 00 Ch«rb * $115. In vafi 4100.00
........ $106.35 Zap-eb.......... $106.0«
Skoiiikn privatne kabine r tretjem i atnciu. VA2N0!N> izgubljate bum s nakupom bketoT za ▼aAc sorodnike v Evropi. Nora kvota prične 1. jui. Za rtavooila vpntajta pri lokalnih agentih aU pri
ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY
t 24 Broadway	New York City
pa je dolžna vsega skupaj 50 mili-
. (r«i zlatih mark. Končno je treba . št* primerjati te številke s številom ! prebivalstva. Anglija ima 47 mi-I	Francija 38 milijonov,
Nemčija pa 65 milijonov. Kdo bo v ,»j . »-rji i, tla Nemčija ne more j"' '"ati reparacij
Brezplačno onim, ki trpe Ysled mrzlice in naduhe.
Brezplačna poakuinia metode, katero more vsak rabiti brez neprillketnizpube tax*
lnuuDO nudil, kako kontrolirati naduho *~» a«'»uio, OH poakuaitu nu nut raiun. NU -ie de, uko je to Je (lulffa bolezen, ail pa m Je pojavila 4e-le pred kratkkn.aJto J# Bentna mrxiica ali pa krottil-Zia. auduba. naroiitl morate brextiUfno poxkulnjo nu ftesa načinu. Na to se ne irleda. v kak khml a. vi te. ne fflt-du nu vuAo aturuei alt opravilu, uko \t»« muii naduha al tnrallca. nu* način van* bo Luku J pomagal I Posebno telimo podlatl onim. ki ae na hajajo navidez v obupnem stanju, kjai niso poma«ala v auko vrstna vdihavanja .ni^aiijtt, Atiiuviiu u(iija, dimi, "patenti-runo kujenjfitd., ii-Umo pokazuU v s». i komar, <la Je ta novi laičiu določen da vstavi vsako težko dihanje, va« hropvje It vse straSne napade takoj.
Ta brezplafna ponuoba Je prevaSna. da bi Jo zanemarili. FlSlte sedaj ter Jo takoj pričnite. Ne pofiljlte denarja. Potil It* kupon utaas. Niti poštnine ne plačate
BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON.
FRONTIER ASTHMA CO.. Room 160Y NUrara and Hudaoa Ste.' BaffaJo. N. V. PoAUite prosto poakoieje vsAeca aaClaa:
• »•••••»•••t,,*,*,*,,,,,,,,,,,, »bwm
a,,,.,,,,*«.,,,*,,,,.*,,,,,«,,,
I
Harmonike
Ako telite Imet! res dobre In trpelne elovensko, nemiko all kromatlCne harmoniko, obrnite ee na znano tvrdko za pojaanilo all pa pridite osebno.
LUBA80V2
Harmonike vseh vrst imam tudi v aa-if«1 ln sem sedaj edini zastopnik tel. Pilite po cenik.
Be vam uljudno priporočam.
Anton Merv&r
•921 St. Clair Avenue Cleveland, O.
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni
Kako sem se jaz likaL Spisal Jakob Alešovee.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo.	j
1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki ^ebujejo 448 strani, $1.60 I
ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima	I
263 strani,	.70 I
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. .	j
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam ta slika ▼ krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo tesnobo in teži vami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
Knjiga vsebuje 157 strani,	M i
Juan Miseria. Spisal P. L, Goloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,	.00
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-■estavljen. Vsebuje 239 strani,	.OS
Darovana. Spisal Alojzij Dok tal.	<	j
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov.	!
V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-	!
ftčanstvom in poganstvom pri starih Slovanih.	j
Vsebuje 149 strani,	,4S
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. «
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter t*e zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani,	M
Znamenje Štirih. Spisal Conan Doyle. 5
Kriminalni roman. Po vsem svetu	po-
vest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani	M
JemaČ Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani, .	M
Sadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa.
Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki pnnt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija Gregorič in dragi kmečki junaki borili zoper prevzetne graičake in juna-iko umirali mučeniške smrti.
Vsebuje 378 strani,	.Ti
POftTNINA PROSTA
"GLAS NARODA-
82 Cortlandt St, New York
Hretanje parnikov - Shipping News
22. eeptembra	[ 1
President Harding, Cherbourg, Bremeni Orbita, Cberbourr. Hamburg; Majestic.! t Cherbourg; Veendam, Boulogne.	c
25. septembra	1
Berenpirit Cherbourg.	\
: 26. eeptembra
Laconla, Cherbourg, Hamburg; Prea.	1
Van Buren. Cherbourp: St. Paul, Cher	1
bourg; Glulio Ceeare, Genoa.	'	1
27. eeptembra
Mtnnekahda. Cherbourg. Hamburg. < 29. eeptembra	1
Albania. Cherbourg; Laffaytte. Havre 1 Olyntplc. Cherbourg; Rotterdam, Boulog-i ne; Columbus, Bremen.	]
. 2. oktobra:	•
Pittsburgh, Cherbourg, Bremen: Pres. • -»b^r rhf'' «.:^ Hr« rr>»Ti: ICeHOlute, ( Cherbourg. Hamburg; Aqultanla. Clier* bourK_
3.	oktobra:
Taris. Tla\T<*: Ptleenland. Oliei b^'irg; p..Ik Cherlw.urg; Seydlltz. Bremen: Conte Uosshj. Genoa.
4.	oktobra:
Westphalia, Hamburg.
6. oktobra:
( Homeric. Cherbourg: Ceorpe WaNhlig-f 'f>n. Cherbourg. Bremen: Orca, CberbuurK j; ilamburg: Voleiidam. Ltoulogne.
II 9. oktobra:
1 j*>via thiin, Cherbourg; Mauretanla. i "herbourp.
0. oktobra:
Kran. Havre: I*r*s. GarHeld. Cher-J ■nurf: Yorek. Bremen.
t- oktobra:
Pres. Wilson. Trst: Mount Clay, flam. *n»rg
I 13. oktobra:
Majestic, Cherbourg; America, Clier-
| bourg. Bremen: Saxonla, Oherb->urg:
Chicago. Havre; Orduna Cherbourg, Hamburg ; RynUam. Boulogne.
16.	oktobra;
Berengaria. Cherbourg: Reliance Cherbourg, Hamburg; Canopic, Ohi-rboui g, Bremen.
17.	oktobra:
Muenihen Hamburg: Pres_ Adams, Cherbourg; Tyrrheniu, Cherbourg. Ham* burg.
18.	oktobra:
Albert BulJIn. Hamburg; Rochambeau. Havre.
20. oktobra:
I -a Savole. Havie: Olympic, Cherbourg; <khlo. Cherbourg. Hamburg: New Amsterdam. Boulogne; Leviathan. Cher_ bourg.
23.	oktobra:
A (ju I la ii la, fherlmurg; Pres. Roosevelt. Cherbourg, liremeii.
24.	oktobra:
■ 1'u.rls, Havre; Pres. Muiiroe, Che:bourg.
12S. oktobra:
Thuringla. Hamburg; Colombo, Genoa, i 27. oktobra:
Homeric. Cherbourg: Orbita, Cherbourg I Hamburg: Pres. Harding. Cherbourg. . i Bremen; Ven dam. Boulogne.
• 30. oktobra:
Resolute Cherbourg. Hamburg. ■J Mauritania. Cherbourg.
31. oktobra:
France, Havre: Pittsburgh. Cherbourg Bremtn; Premen. Bremen; Anierha, Ge-n<»a: Bevedere. Trst.
^■»^yYEas^	V Jugoslavijo u 9 dneh.
V ^ANCMO« *«	Viak torek odplaje «<ca morskih tcI1*m>
ALI NAMERAVATE DOBITI ROJA-	AQUITANIA............. 45,674 ton
KE V AM ERIKO?	MAURETANIA .......... 30.704 tone
BERENGARIA .......... 52*022 ton
6426 JUGOSLOVANOV BO LETOS	Razkošne kabine 3. raxreda z 2-4-6
PRIŠLO V OEŽELO.	posteljami. Trekradtne Jedilnice, kadil.
, „ . ,, ,,	nice In po-^ivaliMa. Pokrit krov za fle-
Naj Cunard proga pomaga VaSSm	tanJe r >(,ma ta kuhinja. DomaČa udob-
rojakom. da dobijo liste viziranja ter	noat Brezskrbnost.
jim da potrebna navodila, kf Bo po-	Nakazn|ce denarjii potum Cllnard> lz_
trebna. za potovanje v Ameriko.	pia«jive v Jugoslaviji hitro, sigurno
Vse potnike spremljajo do parnika	zaupno. Za karte in nasvete vpra-
druiblnl uradniki brez kakega poseb-	Sajte pri najbližjem agentu v svojem
nega doplaf-lla. Potnikom, ki Imajo	kraju.
Cunardove vozne listke, nikdar i.l	iv
treba Čakati, ker odpluje Iz Evrope	CUNARD ANCHOR | JJV^
večkrat v tednu kak parnik te črte.	LINE I j!	f
Vozni listki Cunard proge so ve-	m SSag^^-J^g^-
IJavni za najhitrejše parnike na svetu.	w *ork- BpIMa^^^t^^i^.
Za nadaljna pojasnila se obrnite
na nafiega mestnega agenta.	H^M^^ta^CZa^SBSa
Pripravna in kratka pot v JUGOSLAVIJO.
13 OTUJTE varno *	in udobno na
'	ameriških vladnih
r-"v*i»9 i	parnikih. ko potu-
aL^JHMI*-1. 1 jete v Jugoslavijo • IjS&S^St^ ali dobivate sem sorodnike. — Od plutja dvakra na teden. Udobno ln hitro potovanje, izborna in raznolika hrana — prostorne kabine—vsakovrstna udobnost — dru žabi.a zbirališča—to imate na razpola
S. S. Pres. Harding.. 22. sept.
S. S. Leviathan---- 29. sept.; 20. okt.
S.	S. Pres. Arthur ........... 2. okt.
S.	S. Geo. Washington ........ 6. okt.
S.	S. America ................ 13. okt.
S.	S. Pres. Roosevelt ........ 23. okt.
go na ameriških vladnih parnikih. PiSite po navode glede odplutja.cen Itd.
United States Lines
4f» Broadway	New York City
Lokalni zastopniki v vseh mestih. Upravitelji za.
(J. 8. SHIPPING BOARD
msuucHiiHF
ctaravnoat v Jugotlavijo V
Edino direktno spomladno odplutje
Otv«ritT«>na voinia znanega PRES. WILSON — 11. okt.; 30. nov
BELVEDERE ............ 31. oktobra
MARTHA WASH. — 10. nov.; 28. det.
v Dubrovnik ali Trst. Železnina v notranjL«t zmerna. Nobenih vira »ev Vnrafta'te pri bližnjem agentu ali pri PHELPS BROS. & CO.. 2 W«.t St.. N. Y.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko*
TTELIKU vafnoatl aa potnika fe
*	da J« natanko poučen o potnih Ilatlh. prtljagi ln drugih stvareh, ki so t rvezl ■ potovanjem. V h led dolgoletne iakuAnJe nam je mogoče o t sem tem dati točna pojasnila.
Priporočamo vedno tudi samo najboljše parnike, ki imajo kabina v ITT, nstsdn.
Ako ste se namenili potovati v «tart kraj, nam pUHt« kar »o U ▼ VaBo korlat.
Tudi eni, ki ie niso emerlftkl artav- | Ijanl, amejo potovstl v stari kraj na obisk In |lm Je dovoljeno vrniti ee. Na i« I jo dajemo vaakamu to* aadevna pojaanla.
Kdor teli dobiti sorodnika «11 xnance Is starega kraja, naj nam pile sa navodila, kajti Število priseljencev je ojnejeno.
Za potne strofike i »plačuje po naleta naročilu Jadranaka banka tudi
*	dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New Yert Slavno xsrtopstvo Jadranska banke.
HIŠA NA PRODAJ.
Na Vrhniki pri I^jubljani se prod.:« ^-nonadstropiia lii^a. ki leži i-!> irlavit i c'-sti hlizii kolodvwa. Ilisa je primarna za. otvoritev tr-ifovint* ali v stanovanjske s vrhe. Cena zelo zmerna. Poizve se pri: Aloma <V»mpanv, anončna družba, Konifresni trg štev. Ljubljana, Jup^vs.! avia.
Prav vsakdo—
kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
v "Glas Naroda".
BAVHOKAK JB BftUL
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejia Htutrovana lidaji Vsebuj« 806 atmt
ST Ona i P^itirtu« fJL—• SLOYSHIO PUBLUHilt Ot« n CtortaaAl »tow* Www Tork Ottj, M. T.
Prave pristne glasne VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE
s rogom ali bre* roga, Cene od
$22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor In Columbia plošče dobite le pri
IVAN PAJK
Victor Oeatar
84 Main St., Ooneznangh, Pa. Cenike aastonj, pilite ponj.
| lš»"em ANTONA STAVOR, doma iz Zagorja ^t. 60. Julijska lie-ntHiija. Pr«il kakimi devetimi l»»ti se je nahajal v i'levelamlu. Ohiir«. Ker spm podpisani sedaj d-.spel iz donu-vrne in mu imam poro»Iati važne re<Vi, zatorej ga prt>V:m. da se mi takoj oglasi; ako je pi kateremu drugemu rojaku kaj o njem znano. <ya pa tudi prosim, da mi poroea, za kar sem hvaležen. — Frank K rebel j, 1128 Kast 63rd Street. N. K., Cleveland, Ohio.
(20 22.24—9)