Poštnina nfnfano v oolovifll Stcv. 181 V Liubliani. petek 9. avgusta 1940 Leto V - .. ■ ■■■' 1 t- Romunija se mora sporazumeti z Madžarsko in Bolgarijo le izjavil predsednik romunske vlade Gigurtu v posebnem govoru, v katerem je napovedal, da bo Romunija morala pristati na žrtve Madžarska še ni prejela nobenih romunskih pogojev Bukarešta, 9. avgusta m. Snoči ob 21. je imel predsednik romunske vlade Gigurtu po radiju govor, v katerem je razložil zdaj pereča vprašanja romunske zunanje politike. _ _ V obširnem uvodu je poudaril, da je bila Romunija od svojega postanka vedno na strani Nemčije in da je bila samo zaradi trenutnih okoliščin in na svojo veliko žalost v svetovni vojni v taboru nemških nasprotnikov zaradi težnje po dosegi narodne edinosti. Gigurtu pravi, da so se vse Prejšnje vlade izogibale vsemu, kar bi se moglo tolmačiti kot sovražno zadržanje proti Nemčiji. Toda sedanja vlada se je takoj po svojem prihodu priključila državam osišča in izvaja politiko, ki odgovarja romunskim koristim. Ta nova politika ima za cilj, da zagotovi Romuniji zaslombo in prijateljstvo na zunaj in da se prilagodi življenjski stvarnosti in resničnemu položaju, v katerem danes živi romunski narod. Romunska politika, ki se naslanja na Nemčijo in Italijo, edino odgovarja koristim romunskega naroda ter je sposobna zagotoviti dostojno življenje in ga istočasno rešiti ▼ kulturnem in gospodarskem oziru judovskega vpliva, ki pomeni mnogo večjo nevarnost, kakor se je to moglo videti v skorajšnji preteklosti. Priključitev Romunije politični zvezi držav osišča je postala nujna potreba in zahteva tudi gotove žrtve. Te žrtve so nam svetovali zato, da bi se v tem delu Evrope ohranil mir in mirno življenje narodov v jugovzhodni Evropi. To^ pomeni, da se od nas zahteva sporazum z Madžarsko in Bolgarijo. Toda moram priznati, da nam je bila pri obisku, ki sva ga naredila z zunanjim ministrom v Salzburgu in pozneje v Rimu, izražena želja po takinem sporazumu, toda prepustili so nam proste roke glede naših sklepov. Istočasno so nam poudarili globoke vzroke, zakaj zahtevajo tak sporazum, ter veliko nevarnost, ki bi utegnila nastopiti za vse države v jugovzhodni Evropi v primeru, če bi prišlo do spopada v tem delu Evrope. Na ta priporočila smo odgovorili, da smo pripravljeni od trenutka, ko smo se priključili državam osišča, zadostiti tej želji. Nismo se pomišljali, da ne bi istočasno tudi opozorili na vse težave, ki ovirajo dosego sličnega sporazuma, pri katerem bi bila samo eni stran poklicana, da nekaj žrtvuje, ter smo jasno poudarili, da v primeru takšnih irtev ne bi pristali na izročitev prebivalstva, ki pripada romunskemu narodu, ker bi to vodilo samo h kompromitiranju zaželjenega cilja. Mi želimo sporazum s svojimi sosedi na podlagi, ki bi v bodoče zagotovila mirno življenje in dosego pravičnega prijateljstva. Potrebno je točno precizirati nekatere podatke, ki so v zvezi s temi vprašanji: V mejah svoje države imamo po zadnjem ljudskem štetju iz 1930. leta 1,4552.000 Madžarov in 183.000 Bolgarov, toda tudi Romunov imajo v Bolgariji najmanj 83.000, poleg tega pa še 100.000 v Južni Dobrudži, na Madžarskem pa okoli 50 do 80.000 Romunov, kar smo mogli ugotoviti po madžarski uradni statistiki. V Erdelju imamo 3,207.000 Romunov in blizu 1,352.000 Madžarov. V vseh pokrajinah in občinah, razen v šestih podeželskih občinah in v enem samem mestu, Satumare, ima-mo absolutno romunsko večino. Potemtakem obstojita dve možnosti: Ali bosta Romunija in Madžarska dosegli sporazum na podlagi elementarne resnice, da madžarski in romunski narod, ki sta izolirana v tem kotu Evrope morata biti skupaj na podlagi zgodovinske usodnosti ter se odreči ozemeljskim zahtevam zaradi dosege dokončnega sporazuma, ki bi odstranil vse vzroke težkega prevrata v dušah milijona ljudi, ali pa se Romunija in Madžarska ne bosta sporazumeli ter je v tem primeru potrebno, da se *■ ,Jejno odstranijo spori ter da rešimo Romune “to i* izvedemo izmenjavo prebi- m i; T*’ » l zahteva razumljivo, toda manjše oze- V’ ?,“*** strani zaradi priključitve ma- iz DokraiinPki *tTa’ bi sc moral° umakniti Frrlptia Rr’e» ** zajedle v notranjost Erdelja. Brez dvom. je druS, p;edpostavka m’n0. go težja za nas, toda ona je prav tako težka za obojno prebivalstvo, ki bi se moralo preseliti iz krajev, v katerih je živelo stoletja in na katere ga veže cela vrsta rodov. Med tema dvema rešitvama bosta obe vladi mo-rsli najti najboljšo pot, ki jo tudi hočeta najti, tako madžarski kakor tudi romunski narod. Sporazum mora zadovoljiti tudi notranje narodne težnje, kakor tudi narodnostno načelo. Mora odgovarjati objektivnosti in pravičnosti, pred vsem pa mora rešiti vsak spor v duhu dobrih naših medsebojnih odnošajev. Isti položaj, le nekoliko manj težaven, je z našimi južnimi sosedi, Bolgari. Upamo, da se nam bo posrečilo najti sporazum, ki bo izgladil vsa nasprot-stva med Romunijo in Bolgarijo, kateri veže skupna zgodovina in ki sta se vedno med seboj podpirali z ljubeznijo in razumevanjem, med državama, ki ju vežejo tako številni skupni spomini. Kar se tiče naših odnošajev s Sovjetsko Rusijo, potem, ko smo doprinesli v resnici najtežjo žrtev, kakršno smo v tem oziru sploh mogli, se nadejamo, da se bodo naši odnošaji s to državo razvijali v bodoče na podlagi najboljšega sosedstva. Smatral sem za potrebno, da vsa ta vprašanja jasno in korajžno pojasnim romunskemu narodu ter ga opozorim, da naša država preživlja težke ure. Treba je žrtev, da bi prebrodili vse težave in da bi čimprej pršli iz zagate, v katero smo prišli. Danes se postavljajo našemu narodu tudi vprašanja zunanje politične narave, prav tako pa tudi TF!’®^anj“ bodočega obstoja na področju notranje politike, ki naj za vedno da romunskemu narodu oblast na svoji zemlji. Budimpešta, 8. avgusta. MTI. Budimpešta-nski politični krogi še vedno smatrajo, da se položaj po obisku romunskega poslanika iz Rima, Bossya v Budimpešti ni spremenil. To sledi iz poročila, v katerem je bilo rečeno, da je Bossy uradno obiskal ministrskega predsednika in zunanjega ministra in da ni bil pooblaščen, da bi stavil ali pa sprejel kakšne predloge. Čeprav je bilo bivanje Bossya v Budimpešti kratko, je romunski zastopnik imel vendar priliko seznaniti se s stališčem madžarske vlade. Z ozirom na to politični krogi poudarjajo, da Bossy ni mogel zvedeti ničesar novega, ker so bile v Monakovem točno določene smernice, ki so bile sporočene na sestanku v Salzburgu. Po mnenju bu-dimpeštanskih krogov je Bossy pri tem poslanstvu prebil led, mislijo pa, da je to njegovo poslanstvo praktičnega pomena za nadaljne reševanje tega vprašanj, ker je bil obisk oiicielne narave. V krogih, ki so blizu vladi, prevladuje največja rezerviranost. Bukarešta, 9. avg. m. »Transcontinental Press«! Romunski poslanik Bossy, ki je imel v Budimpešti razgovore z madžarskim državniki, se je včeraj odpeljal z letalom nazaj v Bukarešto. Med potjo pa je zaradi poškodbe v letalskem motorju moral zasilno pristati v blfžtni Lugoša v romunskem Banatu. Poslano je bilo tja takoj vojaško letalo, s katerim se je poslanik Bossy potem odpeljal naprej proti Bukarešti. Bolgarsko zastopstvo je že bilo v Bukarešti Bolgarsko-romunska konferenca zaseda v Crajovf Bukarešta, 9. avg. o. Voditelji bolgarske delegacije za pogajanja o odstopu Dobrudže so prišli včeraj v Bukarešto, kjer so se takoj podali na razgovor v predsedstvo romunske vlade. Tam jih je sprejel predsednik Gigurtu in se z njimi dalj časa razgovarjal. Bolgarsko zastopstvo je vodil zunanji minister Ivan Popov, z njim pa so še bili Petrov in Garal« in dva višja uradnika iz bolgarskega zunanjega ministrstva. Danes so bolgarski zastopniki odpotovali v Cra-jovo, kjer se bodo pridružili še ostali člani bolgarske delegacije, takoj nato pa se bodo začela uradna pogajanja med romunskim in bolgarskim zastopstvom. _ , Na romunski strani se bodo udeležili pogajanj romunski zunanji minister Manoilescu, romunski ve- leposlanik r Jugoslavij Viktor Cadere in romanski T poslanik v Soiiji Filoti. I Kolikor se je dosedaj moglo zvedeti, bodo na pogajanjih določili način odstopa Dobrudže. Bolgarsko zastopstvo zahteva, da se r Dobrudži potegne tista meja, ki je tekla leta 1912. Poudarjajo pa, da morata Bolgarija in Romunija pristati na žrtve, kajti Romunija mora na vsak način ohraniti moč in silo ob obali Črnega morja. Crajova, 9. avgusta, o. V Crajovi so ^romunske oblasti pripravile vse potrebno za pogajanja med bolgarskim in romunskim zastopstvom. Na zunaj je za bolgarsko-romunsko konferenco vse pripravljeno, vendar pa uradni krogi izjavljajo, da je verjetno, da se bodo pogajanja zavlekla več dni. V Crajovi je bilo izjavljeno, da bosta obe zastopstvi popolni šele čez dva dni. Številni napadi na angleške prevoze v Kanalu London, 9. avg. o. Reuter: Letalsko in mornariško ministrstvo sta hkrati objavili uradna poročila o napadih na angleške spremljave trgovskih parnikov v Kanalu, Nemški borbeni čolni so včeraj zgodaj zjutraj napadli prevoz angleških parnikov v Kanalu. Angleško mornariško ministrstvo izjavlja, da je bil med temi napadi potopljen neki nemški borbeni žoln, drugi pa je bil hudo poškodovan. Tri angeške obrežne ladje, ki so spremljale prevoz, so bile potopljene. Kmalu nato pa so prevoz napadla sovražna letala. Ti napadi na angleške parnike so se nadaljevali ves dan. Letalski bombni napadi na angleške parnike so bili zelo številni, vendar pa ves obseg njihovega bombardiranja še ni znan. Dosedaj je bilo ugotovljeno samo to. da so bile številne angleške ladje hudo poškodovane. Več angleških parnikov je bilo potopljenih, ker so člani posadk ves dan večinoma ranjeni pristajali na angleški obali. Japonci pripravljajo bliskovit napad na Indokino Šanghaj, 9. avgusta, o. Reuter: Novice iz zanesljivih mednarodnih virov napovedujejo, da se Japonska vojska obsežno pripravlja za pohod na francosko Indokino in še naprej proti jugu. Mednarodni krogi s skrbjo spremljajo te dogodke in izjavljajo, da bo Japonska sprožila svoj napad 48 ur nato, ko bo Hitler napadel Anglijo. Ce se nemški vojski posreči izvesti b iskovit napad na Anglijo, tedaj bo Japonska vojska i vso si o navalila na Indokino. Ce pa bi se nemški napad na Anglijo moral razvijati počasi, tedaj bo Japons a kljub temu začela izvajati zasedbo Indokme, vendar pa bolj počasi in previdneje. _ , Jajionsko Vrhovno poveljstvo izjavlja, da mora vdreti japonska vojska v Indokino, ne zaradi •eBa-da bi preprečila prevoz orožja po junanski železnici, ampak zaradi tega, da bi iz Indokine japonske Čete mogle začeti prodirati v jugozapadno Kitajsko. Japonsko vrhovno poveljstvo meni, da francoske oblasti ne bi imele nič proti temu, ker menijo, da bi japonsko poveljstvo moglo izvesti ta načrt ofenzive tako, da pri tem japonska vojska ne bi zasedla Indokine. Ce pa bi se francoske oblasti uprle Japoncem, tedaj bi japonska vojska prešla v napad z vso silo. Na ta napad na Indokino se japonsko poveljstvo pripravlja že tri mesece in so zato zbrane velike japonske armade na Forinozi in na Hainanu. Zlasti na Hainanu je japonsko poveljstvo zbralo svoje najboljše čete. V preteklem tednu so se začele zbirati okoli Formozc in Hainaua japonske vojne ladje, te dni pa je odplulo japonsko brodovje iz liainana v neznano smer proti jugu. To brodovje šteje 30 edinic, večinoma križark in rušilcev, prav tako pa je med njimi tudi velika vojna ladja, nosilka letal. Nad lOO.OCO mož čaka sedai na povelje na otoku Hainanu. Francoski odpor proti taki vojni sili bi bil nitev, ker ima Francija v lndokini le tnalo križark in rušilcev in samo 18 zastarelih vojnih letal, rrancosko vojsko sestavljajo pa samo oddelki anamskih vojakov, ki jih je pa v preteklih tednih zelo prepojila ja|x>nska protifrancoska propaganda. Vichy, 9 avgusta. AA. llavas: V zvezi z razmerjem med Francijo in Japonsko pravijo listi, da so se francoske vlade zmerom prizadevale, da se ustvari sodelovanje med Francijo in Jafionsko na Daljem Vzhodu. Konec junija so krajevne oblasti s [»razumno s francosko vlado proglasile zaprtje kitajsko-indijske meje. Skoraj ob istem času je odšla v Indokino gospodarska misija, da sklene gospodarski dogovor med Francijo in Japonsko, da sc popravi razmerje med obema državama. Pričakovati je ugodnih rezultatov razgovorov med zastopniki obeh držav. Nemška letala napadajo angleške parnike v skupinah in sicer v spremstvu lovskih letal. Joda angleška letala se stalno dvigajo in se spuščajo v borbo s skupinami sovražnih letal, luko so an-gleška letala jirizadejala včeraj hude izgube sovražniku, vendar pa točne številke še niso znane. Toda drži, da je bilo včeraj uničenih o3 sovražnih letal. 16 naših pilotov lovskih lelal se do sedaj še ni vrnilo. London. 9. avg. o. Mornariško ministrstvo je objavilo, da je križarka »Ajax«, ki se je udeležila bitke t nemško vojno križarko sGraf von Speer, bila popravljena in da je zopet odplula v službo na široko morje. London, 9 avg. o. Reuter: Danes zjutraj so nemška letala zopet napadla Dover. Bristol in se-vernozapadno Anglijo. Več hiš je bilo j>orušenih. Nemška letala so vrgla pet bomb na Midland 1 own, kjer je bila porušena ena hisa. Med civilnim prebivalstvom ni bilo veliko žrtev. Romunski časnikar izročen vojnemu sodišču Bukarešta, 9. avg. m. »Europa Pre««! Romunski tiskovni ataše v Rimu, Grigoriaou, ki se je v sredo vrnil v Bukarešto, je fcil poklican na policijo, ki pa ga je izročila vojaškemu sodišču. Po dobljenih obvestilih je Grigorianu pošiljal romunski policiji neumestne obtožbe in druga poročila iz Rima o tamkajšnjem romunskem poslaniku Bos«yju in romunskemu poslaniku pn Vatikanu, Petrescu Comnenu ter romunskemu vojaškemu atašeju. Eksplozija v Italiji Rim, 9. avg. m. Transcontinental Press: Uradno poročajo, da je v orožarni v Piacenci prišlo do težke eksplozije, pri kateri je bilo ubitih 39 delavcev, nad sto ljudi pa je bilo ranjenih. Šanghaj, 9. avg. o. Današnje izdaje kitajskih listov objavljajo v senzacionalni obliki, da so francoske oblasti v lndokini izdale številne in nujne obrambne odredghe. Tako so anamske četo hitro odposlali na meje. Pred Ton k in mn je zbranih 20 japonskih vojnih ladij, prav take pa so s Pormuze odplule Se druge japonske vozne ladje proti lndokini. Baje so se med francoskim guvernerjem in japonskim poveljnikom že razvila pofrajanja n tem, rin bi Japonci na miren način dobili v indo-kini vse postojanke, ki jih rabijo za borbo proti Kitajski. Vesti 9. avgusta Italijanska vlada je odpoklicala dosedanjega veleposlanika v Španiji generala Gambalo in na njegovo mesto imenovala Francesca Lecquca. Gambala je bil na tem mestu ves čas španske državljanske vojne. Nemški listi odločno zavračajo novice, ki so se se razširile o tem, češ da je nemška podmornica torpedirala italijanski parnik »Acra«, ki je vozil izseljenske otroke. Ta novica se je najprej razširila v Mehiki, nato so jo pa objavili tudi v New Yorku, kjer so pojasnili, da so novico dobili iz angleških virov. Berlinski časopisi označujejo to novico kot navadno laž. Angleški predsednik vlade Churchill bo prihodnji teden podal v spodnjem domu izjavo o položaju in bo pri tej priliki tudi razprava o na-daljnem vojskovanju. Angleška admiraliteta potrjuje, da je angleška podmornica »Osvald« potopljena. Podmornica je križarila po Sredozemskem morju, pa se dosedaj ni vrnila in je zato treba smatrati, da je izgubljena. Angleško letalsko ministrstvo je snoči objavilo, da so angleški bombniki napadli letališči v Cherbourgu in v Hamstenu na Nizozemskem. Ponoči so angleški bombniki kljub slabemu vremenu napadli razna industrijska podjetja v Nemčiji. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila. Predsednik slovaške republike dr. Tiso je včeraj sprejel v avdijenco novega nemškega poslanika, ki mu je izročil svoje poverilnice. Po sprejemni avdijenci je predsednik republike priredil na čast poslaniku kosilo. Francoska vlada je uradno objavila, da je bil znani francoski teniški igralec Gorotra imenovan za generalnega komisarja za telesno vzgojo in šport. Indijski podkralj je včeraj objavil poseben proglas, ki obsega glavne smernice za novo indijsko ustavo. Te smernice so bile izdelane v sodelovanju s posebnim odborom uglednih zastopnikov narodnega življenja v Indiji. Izjava indijskega podkralja poudarja, da je angleška vlada že oktobra 1939 izjavila, da želi, da bi Indija postala dominjon. Iz španskega mesta Valencije poročajo, da se tam že tri dni sliši silno grmenje topov z morja. Prevladuje prepričanje, da poteka v bližini afriške obale večja pomorska bitka. Angleška vlada je uradno objavila, da je bilo v juliju zaradi letalskih napadov ubitih 258 civilnih oseb, 321 pa težje ranjenih. Med mrtvimi je 187 moških, 48 žensk in 23 otrok. Med ranjenimi pa je 227 moških, 77 žensk in 17 otrok. Ameriški parnik »Excaliber« je včeraj popoldne preplul do Bermutskih otokov. Na parniku potujeta na Bahamsko otočje vojvoda in vojvodinja Windsorska. Vojvoda Windsorski je prevzel položaj guvernerja nad tem otočjem. Včeraj so v angleški spodnji zbornici sporočili, da bodo angleški mornarji, vojaki in letalci dobivali dnevno po 6 penijev več plače, to pa zaradi tega, ker so bile vpeljane nove takse na pivo, tobak in drugo. Zaradi tega bo imela država letno približno 9 milijonov funtov več izdatkov kakor dosedaj. Voditelj irancoske ljudske stranke Jaques Doriot bo kmalu začel izdajati svoj tednik in bo tako poživil delo svoje stranke. Tednik bo izhajal v Vichyu. Slovaški brzojavni urad je objavil, da je slova.«ka policija v Litvi odkrila središče organizacije, ki je na nezakonit način delovala proti sedanji Slovaški. Luksemburško prebivalstvo, ki je pred vojno vihro zbežalo v notranjost Francije, se sedaj vrača v domovino. Iz Luksemburga je zbežalo 80.000 ljudi, dočim ima Luksemburg 300.000 prebivalcev. Pomočnik ameriikega vojnega ministra je izjavil časnikarjem, da bo vojno ministrstvo v Zedinjenih državah zgradilo 60 novih tovarn za orožje in strelivo. Izdatki za te nove tovarne bodo znašali 700 milijonov dinarjev. V teh tovarnah bodo lahko sproti izdelovali toliko streliva, kolikor ga v vojnem času porabi vojska dveh milijonov vojakov. Bivii predsednik irancoske vlade Chautemps bi moral po nalogu svoje vlade odpotovati v juž-nD. ^™cr*ko, kjer bi kot izredni odposlanec pojasnil razloge, zakaj je morala Francija položiti orožje. Chautemps je že odpotoval v Perpignan, odkoder bi nadaljeval pot v južno Ameriko, pa je bil nenadoma poklican nazaj. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov je imel daljši razgovor z angleškim veleposlanikom Crippsom. Poročajo, da sta govorila zlasti o položaju na Daljnem vzhodu. Finske oblasti so zaprle predsednika Društva prijateljev Sovje>ske Rusije. Uvedena je bila stroga preiskava o tem, odkod je društvo dobivalo denarna sredstva Sovjetske oblasti bi naj bile zaradi tega zelo nejevoljne na Finsko. Bivši sovjetski vojni komisar Vorošilov je bil imenovan te dni za jiodpredsednika sovjetska vlade. Sovjetski tisk seveda pozdravlja to napredovanje. Poveljnik francoske vojske v Angliji general de Gaulle je imel po radiu govor, v katerem je izjavil, da sede v sedanji francoski vladi Se vedno ljudje, ki so odgovorni za poraz Francije. Včeraj je bila ob angleški obali potopljena švedska ladja >Atons«. Ladja je imela lšOO ton nosilnosti. Ob priključitvi Letonske v sovjetsko unijo so snoči opolnoči preuredili uro po moskovskem času. T udi letonsko državno zastavo in državni grb so nadomestili s sovjetskim. Zastopniki tajne varnostne službe na Koreji so včeraj izdali nove ukrepe proti -peti koloni - tistih držav, ki niso priznale Manžukua in ki so zlorabljale svojo moč. Bukarešta, 9. avgusta. AA. DNB. V neko koncentracijsko taborišče so odpeljali 22 židovskih časnikarjev, zvečine nezaposlenih, ker so delali proti državtvm ioteresem. Med njini je tudi bivši ravnatelj židovskega lista »Adeverula«. ki ifa i« vlada pred kratkim ustavila. Stanovanjske odpovedi In vojaški vpoklici Rekord sodnih odpovedi - Posestne spremembe In odpovedi -Zaklonišča - Ugnan podeželski gospodar Ljuhljana, 9. avgusta. Število letošnjih stanovanjskih odpovedi pri okrajnem sodišču je v 7 mesecih res doseglo pravcati rekord, doseženo je že skoraj število odpovedi, ki jih je bilo lani izkazanih za celo leto. Podanih je bilo že 1310 odpovedi za izpraznitev stanovanj iz raznih obratnih lokalov. Razlogi za odpovedi so različni. Na letošnje odpovedi vplivajo največ izredne, razburkane prilike, vihra vojne in drugič špekulacije in kupčije s hišami. Vojaški vpoklici so hišne posestnike spravili glede najemnikov in rednega plačila najemnin v ne-prilike. Izdana je bila uredba o plačevanju najemnin, ki določa način, kako imajo najemniki, vpoklicani na orožne vaje, plačevati najemnine. Plačilo je odloženo še za 3 mesece po končani orožni vaji. Mnogi hišni gospodarji so že poprej n. pr. odpovedali stanovanje najemnikom iz raznih vzrokov. Sodna stanovanjska odpoved je bila najemniku dostavljena, tekel je 15 dnevni rok, da je postala odpoved pravomoena. V tem času je dobil najemnik poziv na orožno vajo. Kaj seuaj? Najemnika je skrbelo, da-Ii se mora v določenem roku izseliti ali ne? Odpovedano mu je res bilo! — Gospodarja je na drugi strani že začelo skrbeti, da-li ima pravico nato na temelju pravomočne sodne odpovedi pri sodišču predlagati deložacijo k orožnim vajam vpoklicanega najemnika? Nikakor ne! Sodna odpoved ostane v veljavi gotovo dobo! Gospodar ne sine deložirati najemnika ves čas, ko je ta na orožni vaji, niti ne potem še en mesec, ko pride domov % orožne vajo. Sodišče je zato nekaj predlogov za deložacijo zavrnilo, ko je bilo izkazano, da je najemnik na orožni vaji. Gospodarji so sedaj uvedli akcijo pri davčni oblasti, da jim odloži rok za plačevanje zgrada-rine in rentnine( hišno najemninskega davka). Posestne spremembe, ki so letos dosegle v zadnjih mesecih ogromno število, tudi močno vplivajo na dvig števila sodnih odpovedi. Prejšnji laslniki — prodajalci stanovanjkih hiš — navadno po sklepu in podpisu kupne pogodbe sodno ali ustmeno odpovedo vsem strankam stanovanja. Mnoge stranke so v prodanih hišah stanovale po več let, pa so sedaj na milost in nemilost vržene na cesto, ko so staremu gospodarju redno in točno plačevale najemnino. Navadno pozneje stranke dosežejo z novim gospodarjem sporazum in ostanejo v hiši., zgode pa se primeri, da se morajo ob spremembi lastnika izseliti iz stanovanja. Te vrste odpovedi kratko navajajo razlog, ki bi ga tudi ne bilo treba. Takole: »Kupil sem hišo, zato odpovedujem.« Dalje: »Ker sva prodala hišo, odpovedujeva vsem.« In neki zavod je navedel lakonično: »Hiša prudaua, najemna pogodba končana.« Gradbeni urad mestnega poglavarstva sedaj marljivo nadzira pri posameznih stanovanjskih hišah napravo zaklonišč, ki naj služijo v primeru vojne in sovražnega napada iz zraka za zavetišče vsem v hiši stanujočim strankam. Mnogi gospodarji so že v podzemlju zgradili primerna zaklonišča in zavetja. In prisiljeni sp bili dostikrat, da so morali odpovedati strankam, ki so stanovale v kletnih in podzemnih prostorih, stanovanja. V kletnih stanovanjih stanujejo po navadi najrevnejše družine. Neka lastnica večje stanovanjske hiše je kletno stanovanje stranki takole odpovedala: »Kletno sobo rabim, da jo preuredim po naredbi gradbenega urada mestnega poglavarstva ua zaklonišče.« Še vedno imamo v Ljubljani, ko smo zadnja Rita že zgradili mnogo novih, zdravih in zračnih fcianovanj, pravcato stanovanjsko mizerijo v po-Fl-edu na razna vlažna in nehigienska stanovanja, jo katerih bivajo številne družine s kopico otrok. Tu in tam merodajne mestne oblasti pregledujejo taka stanovanja in dostikrat zahtevajo, da se ta takoj odpravijo. Tako je moral neki gospodar odpovedati na kratek rok neki družini stanovanje, navajajoč: »Gradbeni urad zahteva, da se stanovanje ukine, ker ne ustreza higieni.« Tam na Celovški cesti je gospodar odpovedal vsem strankam stanovanje za novembrski seli- KMETOVALCII Izšla je knjiga: Inž. Suhadolc Jože; Hlevski gnoj in gnojnica — ureditev gnojišč in gnojničnih jam« • 35 slikami in načrti. Za vsakega naprednega kmetovalca je to neob-hodno potrebna knjiga. V vseh listih je bila zelo ugodno ocenjena, kar je dokaz, da je res dohra. Ta knjiga mora biti v vsaki kmečki hiši. Prebrati bi jo moral ponovno ne samo gospodar, ampak tudi gospodinja, otroci ki še drugi, ki delajo na kmetiji. V knjigi je na kratko in izredno poljuden način opisano vse, kar bi moral kmetovalec — in sicer prav vsak — vedeti o gnoju in gnojnic*. Ob podpori Kmetijske zbornice etane knjiga samo 8 din, tako da si jo lahko prav vsakdo nabavi. Knjigo dobite v vseh občinskih pisarnah ali pa pri Kmetijski zbornici v Ljubljani. Slovenski gospodari vzemi to knjigo, ne bo Ti ža II tveni rok, ker mora hišo iz regulacijskih in prometnih ozirov podreti. Mnogi gospodarji so odpovedali stanovanje strankam zaradi nerednega plačevanja najemnine. Takih odpovedi je vedno največ. Zadnji čas pa so te odpovedi tudi nekoliko ponehale. Ugnan pa je bil, tako pripovedujejo, neki ošaben gospodar z dežele, ki je doma na Dolenjskem, pa je kupil v Ljubljani stanovanjsko hišo, da tako plodouosno naloži svoj kapital Kupil je hišo, Po podpisani kupni pogodbi si je ogledoval stanovanja. Neki najemnik ga je vljudno pozdravil in vprašal: »Ali me boste sedaj ven vrgli?« Gospodar mu ni odgovoril na vljudno vprašanje. Kmalu je sledila temu najemniku sodna odpoved stanovanja Odpoved je novi lastnik sam sestavil in podpisal tam doma na Dolenjskem ter jo nato rekomandirano po pošti odposlal na okrajno sodišče. Mislite, da je sodišče to odpoved sprejelo in odobrilo? Nikakor ne! Zavrnilo jo je, in sicer s prav zanimivo, poučno in tehtno utemeljitvijo, ki naj jo vpoštevajo vsi oni, ki stanujejo izven okoliša ljubljanskega okrajnega sodišča in ki imajo hiše v Ljubljani. Zavrnitev je sodnik takole utemeljeval: »Sodna odpoved mora vsebovati odpovedni rok; če pa oni, ki odpoveduje, ne stanuje v kraju niti ne v območju pristojnega okrajnega sodišča, mora odpovedujoča stranka postaviti pooblaščenca za vročitve. Predmetna odpoved ne vsebuje vseh teh bistvenih podatkov veljavne odpovedi. Razen tega je tudi vložena prepozno, da se nasprotni stranki ne more vročiti pravočasno.«; Gospodarji v svoji ošabnosti dostikrat ne vpoštevajo pravega odpovednega roka in mislijo, da mora sodišče ustreči vsem njihovim zahtevam! To ni tako! Sodišče je sodišče — enako za vse! ah Banovinski most pri Petanjcih z< Sobota, 8. avg. Dolgoletne lelje Prekmurcev, da dobijo boljšo in trdno zvezo z ostalim delom Slovenije, bodo letos uresničene. Približno pred dvema letoma so bila v Ljubljani na javni dražbi oddana dela za nov betonski most čez Muro pri Petanjcih. Gradnjo novega mostu je prevzelo gradbeno podjetje »Slo-gradc iz Ljubljane, ki je takoj začelo s pripravami. Se pred in med svetovno vojno je bil brod edino prometno sredstvo čez Muro. Šele po vojni je bil zgrajen lesen most pri Veržeju. Veržejski most čez Muro pa je v zadnjem času v zelo slabem stanju in potrebuje temeljitega popravila. Saj danes s težkim tovorom nihče ue sme čez most, ker je nevarnost, da vse skupaj zleti v Muro. Kdor hoče prepeljati težji tovor, ga mora polovico odložiti in dvakrat prepeljati čez most. Dalje je veržejski most za večji del Prekmurja precej odročen, ker je Prekmurje potrebovalo najbližjo zvezo z Mariborom. Razen veržejskega mostu obratuje na več krajih čez Muro tudi brod, tako tudi v Petanjcih. Toda prevoz z brodom je zelo zamuden in dostikrat popolnoma odpove. Prav minulo zimo, ko je bila Mura dolgo časa zamrznjena in so brod pri Petanjcih potegnili na obalo, smo občutili, kako nujno je potrebna mostovna zveza čez Muro. Pa ne samo pozimi, temveč pri vsaki povodnji, oziroma kadar Mura močno naraste, in to ni tako redko, brod ne more obratovati. Vse te nevšečnosti bodo u#i veliko veselje prizadetega prebivalstva z novim mostom pri Petanjcih odstranjena. Čim je podjetje delo prevzelo, so takoj začeli kopati temelje, kar jim je še posebno omogočalo lepo vreme in nizek vodostoj Mure. Glavni uiost čez strugo Mure leži na dveh močnih podpornih stebrih, ki sta 8 metrov globoko vkopana v zemljo. Most je dolg okrog 100 metrov in zgrajen'približno 6.5 metra nad normalno gladino vode. Ob strani se nahaja močna železna ograja. Ker je bil most zgrajen toliko nad normalno gladino vode, so morali delati precejšen nasip, za kar so porabili ogromno količino materiala. Material so deloma dobili na mestu, deloma pa so ga dovažali od drugod. Nasip je približno 4 metre visok in 3 do 4 metre širok. Po nasipu teče cesta od mosta do Radencev, katero so morali zaradi mostu preložiti. Ozemlje, kjer teče’nasip, Mura velikokrat preplavi in so zaradi tega morali narediti več prepustov, čez katere vodijo mostovi. Z mesecem avgustom t. I. poteče podjetniku rok za zgraditev in so dela tudi dovršena. Vsi prizadeti prebivalci so banovini hvaležni za skrb, ki jo je posvetila temu koščku slovenske zemlje in žrtvovala več milijonov za gradnjo tega mostu. Most bo v kratkem odprt in izročen prometu. Ljubljana od včeraj do danes Vro? je bil včerajšnji dan in lep. Kdor je le utegnil, ga je izrabil za kopanje. Po dolgem času smo zdaj spet dobili vendars enkrat lepo vreme, ki obeta, da bo nekaj časa trajalo. Prava »pasja vročina«, ki jo le od časa do časa nekoliko ublaži prijeten vetrič od juga ali pa od vzhodne plati, nas je obiskala. Saj je letos prav sploh še nismo pošteno občutili. Včeraj je bila še noč vroča, tako da dolgo ni bilo mogoče zaspati. Nebo pa zvečer ni bilo povsem čisto, šele čez noč so sape obrisale nebo, da se je zjutraj zasvetilo v brezmadežni sinjini, brez oblačka, celo brez dima na rožnatem zahodnem obzorju. Seveda je sonce že navsezgodaj pritisnilo in je zgodnje jutro bilo vroče. Dan bo spet lep, spet bo vroče in ljudje se bodo spet odpravili k vodam. Blagor jim, ki so za Izlete na gore izbrali tale Časi Nemara da so si izbrali najlepSe dni v letošnjem poletju 1 Vrsta različnih nezgod V ljubljansko bolnišnico pridno vozijo naši reševalci dan za dnem nove ponesrečence. Včeraj so bili tam sprejeti naslednji: delavec iz Stare Cerkve, Erker Janez, ki ga je podrl avto in je pri nesreči dobil hude notranje poškodbe; ..... . . ». s kolesom je zadel v avtomobil inženir iz Ljubljane, Franc Živec, ki pa je od karambola odnesel le manjše poškodbe; sin posestnika iz Moravč, Stanko Peterka, ki mn je padel na levo roko tram in mu jo zlomil; pod avto je podlagal kamen sin lesnega trgovca Babič Franc iz Kompolja pri Vidmu-Dobrepolje, pa se je vozilo v strmini izmuznilo, zdrsnilo, mu šlo čez noge in mu pomečkalo prste; hči delavca iz Škofje Loke, Škrlj Štefka, ki jo je podrl nek brezobzirni kolesar, da je padla in se potolkla, ter sin posestnika iz Dvorske vasi pri Velikih Laščah, Anton Virant, ki mu je slamoreznica porezala prste na desni roki. Vlomi In tatvine v neprekinjeni vrsti Ni dneva, da ne bi ljubljanska policija dobila novih prijav o tatvinah in vlomih. Tatinske zalege ni mogoče iztrebiti — in ker so časi težki, se kader tatov seveda veča ter daje policiji obilo opravka. Zdaj, poleti, so v prvi vrsti na sporedu tako imenovane »sezonske tatvine«. Med temi zavzemajo seveda najvidnejše mesto tatvine koles in tatinsko udejstvovanje po kopališčih. Skoraj povsod temu ali onemu kopalcu kaj izgine, listnica z denarjem, ura, čevlji, kosi obleke. Zato mora biti človek izredno previden. Prav pridno pa se udejstvujejo tudi »kolesarji«, specialisti za krajo’ koles, katera izmikajo iz vež, izpred poslopij, z dvorišč. Že samo do včeraj, do 8. avgusta, je ljubljanska policija dobila 15 prijav o ukradenih kolesih. Med drugim je neznanec ukradel v Pokopališki ulici Antonu Frantarju izpred gostilne kolo znamke »Neumanni, vredno 900 din. Mehanik Ivan Jurjevič je pred neko gostilno v šiški prišel ob 1000 din vredno kolo znamke »Durkopp*. Izpred kavarne na Starenj trgu je nekdo Rajku Koritzkemu odpeljal tisočaka vredno kolo znamke »Avtodirkc. Antonu Moljku je nekdo odpeljal z dvorišča Zadružne gospodarske banke na Miklošičevi cesti 000 din vredno kolo znamke »Peugeot«. Francu Zrimšku pa je neznan tat izpred neke gostilne na Dolenjski cesti odpeljal 500 din vredno kolo znamke »Pax<£. Tatovi pa se ne omejujejo le na take, manj tvegane posle po tuji lastnini. Tudi vlomilci se prav pridno udejstvujejo. Tako se je v stanovanje Stojana Šefica na Cankarjevem nabrežju splašil predrzni dolgoprstnež ter mu odnesel sivo letno obleko, par čevljev, tri volnene odeje, nekaj perila ter še nekaj drobnarije v skupni vrednosti 2500 din. Neka ženska z Grahovega je v neki gostilni v Tavčarjevi ulici spravila rjav kovčeg, v katerem je bilo perilo, ženska obleka in par čevljev. Čez nekaj časa je prišel v to gostilno mlajši moški, ki je rekel, da bo on prevzel kovčeg, češ da mu je naročila ženska, naj ga vzam ezanjo. Kovčeg so mu dali, ko pa se je pozneje vrnila prava lastnica, so spoznali, da so nasedli prevejanemu sleparju in tatu. Lastnica koveega je utrpela kakšnih 600 din škode. Josipu Prelesniku so bila v Janševi ulici ukradena hrastova vrata, ki so bila vredna svojih 200 din. Zidarskemu mojstvu Francu Urbaniji je tat odnesel iz stavbne barake 5 kg žebljev ter nekaj orodja, ki ga uporablja pri svojem poklicnem delu. Jakac, Pavlovec in Deržaj _ razstavljajo v fl$alonu Kos" Kar prijetno je gledati publiko, ko postaja prod izložbenimi okni »Salona Kos« ter ocenjuje izvešena olja, pastele in akvarele^ To pot so napolnili stene izložbenih oken Božidar Jakac, France Pavlovec in Edo Deržaj. Božidar Jnkac te vodli po ljubi jamskem polju mimo dozorelega »Žita« k »Stari domačiji«, h »Kozolcu« in odtod do vabljive »Šmarne jjore«. Jakčevi pasteli žarijo v soncu, so jasni, polni pestrosti. France Pavlovec je od dne do dne močnejši v svojih delih. Oba motiva iz Gaineljnov Prvi šafmti so že prispeli v Celie Celje, 9. avgusta. Danes dopoldne so se pripeljali v Celje prvi šahovski amaterji iz Belgrada in drugih južnih krajev, amaterji, ki se bodo udeležili napovedanega nacionalnega šah. turnirja. Na železniški postaji so jih pozdravili .funkcionarji Celjskega šah. kluba. Z šah. amaterji z juga so prispeli tudi poročevalci belgrajskih in dveh zagrebških listov. Šahovski turnir, nad katerim je prevzel pokroviteljstvo prosvetni minister dr. AmoiJ Korošec, se bo začel juta' popoldne ob petih v hotelu »Evropa«. Pred začetkom bosta govorila glavni tajnik Jug. šah. zveze g. Majdič Mirko in predsednik CSK prof. Grasser. Takoj nato bo tudi že žrebanje, prvo kolo pa se bo pričelo ob pol osmih ter bo trajalo do 23.30. *■ Na snočnji seji CŠK je bil izmoljen tudi častni odbor nacionalnega šah. turnirja in so vanj prišli: Biyši minister Stevan Čirič,, šahovski velemojster in član akademije znanosti dr. Milan Vidmar, senator Mihelčič, velemojster Vasja Pirc, glavni tajnik JSZ g. Majdič, član mestnega sveta Lečnik Anton ter trgdvec Kosmač Branko. Drobne vssfi Banjaluka, 9. avgusta, j. V Vrbaski banovini so bile izvedene te dni velike osebne spremembe. Na predlog novega podbana, ki je tudi vršilec dolžnosti bana, je predsednik vlade in zastopnik notranjega ministra Dragiša Cvetkovič odredil, da je bilo 34 uradnikov premeščenih iz banske uprave na okrajna glavarstva, kjer je primanjkovalo uradnikov in zastajalo delo, na banski upravi pa se je uradništvo kar trlo, Ljudstvo je ta ukrep z veseljem pozdravilo. Obenem je novi podban odpustil iz banovinske službe 11 uradnikov, ki so bili kmetijski referenti, na njihovo mesto pa je postavil nove. Kaj so se odstavljeni kmetijski referenti pregrešili, pa zaenkrat ni znano. Zagreb, 9, avgusta, j. Hrvaški ban je dovolil podražitev moke in sicer za pol dinarja po kilogramu. Nove cene veljajo tako za mesta kakor za trge in manjše kraje na hrvaškem ozemlju. Obe* nem so dobili peki v Zagrebu dovoljenje, da po-draže kruh. Nove cene so sledeče: bel kruh teže 1050 gramov velja poslej 6 din, polbeli kruh teže 1160 gramov velja 6 din, črni kruh teže 950 gramov velja 4 din. Rženi kruh v teži 1260 gramov velja 6 dinarjev. < • Zagreb, 9. avgusta, j. Na Plitvicah in sicer med Plitvičkim Ljeskovcem in jezerom Labudovcecn se je dogodila težka prometna nesreča. Trčila sta dva avtomobila in sicer osebni ter tovorni. Sunek je vrgel osebni avtomobil v stran in bi zletel v jezero, če ne bi brzojavni drog zadržal vozila. V osebnem avtomobilu se je hudo pobil voznik Broznič, z njim pa tudi njegov sopotnik ravnatelj Jadransko podunavske banke Djinovski iz Ljubljane. Ponesrečenca so takoj odpeljali v bolnišnico v Korenici. Osebni avtomobil pa je popolnoma razbit. Zagreb, 9. avgusta. j< Še pet let bodo popravljali in prenavljali v Zagrebu stolnico, katera je eno najlepših gotskih del v Jugoslaviji. Zob časa je uničil marsikateri okrasek cerkve in 'zato so letos spomladi postavili visoke odre in začeli obnavljati visoka stolpa. Vlada v Belgradu je dala na razpolago zaenkrat dva milijona dinarjev, izplačan pa je bil šele en milijon Tudi banska oblast podpira obnovitvena dela in je dala zaenkrat milijon dinarjev. Vsa dela so zamudna in kočljiva in bodo zato trajala še pet let, nakar bo stolnica dobila tisto reprezentativno lice, ki ga mora imeti kot zagrebška stolnica. Po zakonu o zaščiti države... Dones dopoldne je okrožno, sodišče v _Celju obsodilo po členu 3. zakona o zaščiti države 54 letnega soboslikarja Fumiča Antona, ki je doma iz Bukovca v banovini Hrvatski, na 13 mescev robije; po čl. 3. zakona o zaščiti države 46 letnega posestnika Kodriča Vincenca iz Žetal, očeta šestih otrok, na šest mescev strogega zapora; po £1. 4. zakona o zaščiti države pa 34 letnega rudarja brez stalnega bivališča Prmeka Karla iz Limbuša na tri mesce strogega zapora. sta čudovito lepa zaradi nežno nanesenih barv. »Vrtnice« bodo prav gotovo našle svojega kupca, kar želimo od srca, ne samo Pavlovcu, pač pa vsem trem razstavljalcean! Edo Deržaj si je izposodil kar celo izložbeno okno ter ga napolnil z olji, akvareli in perorisbami. Od olj bi posebno omenil »Frda-mane palice«, »Ljubljansko polje«, »Krokuse«, »Triglav z rožami« ter »Pesem gora«. Ljubitelji planin imajo zopet enkrat priliko naslajati se ob lepoti planin, ki jih je pričaral na platno človek, ki sam ves gori za planine. Akvarela »Gornji Vardar« sta odlična, kot so odlične tudi perorisbe »Ciganska svatba«, »Janča lian« itd. ZGREŠENI STREL Med tem pa si bom jaz nekoliko ogledal notranjščino te hiše.« Clineton se je vsedel v naslonjač in potegnil svojo boležnico, v kateri je nekaj ogledoval. Slad je odiel v preddurje. Pred vratmi je stal policaj, drugi pa se je »prehajal po sobi iz kota v kot, stopajoč z odmerjenimi koraki. Pogledala sta za Sladom, ki je odšel v prvo nadstropje in zavil rta hodnik Tukaj je zelo strašno, tovariš,« je rekel policaj tovarišu, »Stalno kričijo ženske, vsakih pet minut je kak družinski prepir ... in dve trupli v hiši.., Koliko pa je ura? « »Mislim, da je ena že odbila.« »Ali ni že dosti proč? Mislil sem, da je že jutro.« »Še ni, toda zahvali se Bogu, da v takem vremenu nisi zunaj pred vhodom, kjer dežuje. Moje noge so kar otrpnile.« »Moja usta pa so žejna.« Policaj se je zasmejal in pokazal proti jedilnici. »Tam bi se že nekaj našlo za vas.« V prvem nadstropju sta goreli na stropu dve svetilki. Okno na koncu hodnika je bilo odprto in dež je neprestano padal noter oa hodnik, kjer se je bila nabral* 25 že cela luža. Slad j* zaprl okno In stopil naprej. Policaj je še vedno stal pred vratmi kopalnice, katerih vrata io bila še popolnoma razbita. »Ali ei videl kaj sumljivega?« ga je vprašal Slad. »Ničesar, gospod,« je odgovoril policaj. Slad je pokazal proti Bandillovi sobi. »Ali je kdo tam?« »Vstopil je nek mlad človek in zaklenil za seboj. Slišal eem, kako j« obrnil ključ v ključavnici.« Slad je obstal pred vratmi Vere Tow-ley. Zamišljen in in raztresen je Slad odšel v drugo nadstropje, kier je na hodniku gorela samo ena svetilka. Lastna senca ga je zvesto spremljala. Za nekimi vrati je slišal hreščeči Alličin glas, ki je psovala svojo svakinjo Evo, pa tokrat ne zaradi ukradenega denarja, temveč zaradi njenega spodnjega perila, katero se ji je zdelo preveč razkošno. Za naslednjimi vratmi se je nekdo neutrudno »prehajal po sobi. To je bila prav gotovo Sally Ru' van. Slad je potrkal na njena vrata. »Kdo je?« je slišat njen glas. »Nadzornik Slad. Kako vam je gospo dična? Ali a« več ne bojite?« Nič mu ni odgovorila, toda takoj nato je slišal rožljati ključ v ključavnici in hip nato se je pred njim pojavil bled obraz deklice, ki je prva odkrila truplo odvetnika Staridgea. Njene oči so bile krvave. »Tako prav mi je, ker ste tukaj, goepo nadzornik.« »Zakaj?« je vprašal nadzornik in pogledal c vrat v sobo. Postelja je bila še nedotaknjena. Na mizi ie ležala za ogledalom njena odprta torbica. Zraven je bilo rdečilo in druga drobnarija. Zavesa je bila spuščena, pri postelji pa je gorela svetilka. Čez nekaj trenutkov ga je ponovno vprašala: »Ali tudi rl slišite?« Nagrbančil je čelo i*1 pogledal je zaskrbljeno! »Kaj pa, gospodična?« Odpeljala ga je'v sobo in zaprla vrata za seboj. »Pazite malo!« je rekla in pokazala na strop. Najprej je slišal samo zavijanje vetra, toda kmalu nato je zaslišal stokanje neke ženske. »Ali veste, kdo je to?« jo je vprašal. »Ne vem,« mu je odgovorila. Najbr-že sta dva, moški in ženska.« »Ali ste prepričani?« »Popolnoma. Mislim, da se prepirata. Nisem razumela, kaj ji je mož govoril.« »Ali ona ni ničesar go”or*la?« »Je. Ona je govorila, toda on je kričal in nato je otu začela jokati. Tedaj je nehal kričati.« Slad je nekaj časa molčal, toda stokanje se je slišalo še naprej. »To sta mogoče le sobarica in kuharica. Moram pogledati, kaj je.« Pri vratih je obstal in pogledal Sally. Dekle je drhtelo. Pobožal jo je po roM in ji ljubeznive rekel: »Nikar 6e ne bojte, gospodična. Zaprite vrata za menoj ki ne brigajte se za nič. Rajši malo 6pite, čisto 6te zmučeni.« Sally se je trudno nasmehnila. »Dvomim, da bi mogla še zaspati, gospod nadzornik.« »Imate kaj čtiva?« »Nimam, hvala Bogu, pa tudi sicer ni molago prosvetnemu ministru mnogo slovenskih in srbskih profesorjev. Seveda je_ verjetno, da bodo ti*di drugod upoštevali taka načela m bodo hrvaškemu banu stavili na razjjolago usluzbea3tvo,_ ki ni doma iz njihovega ozemlja, pač pa u hrvaških krajev. , , ,,,. >-uS|v tem zakoniku ni nanovo uredita'?(tistm, W se ’n. pr. naslanjajo na državne zakone ter uredbe), -ostanejo tudi naprej še v veljavi. Gradivo za zakonik je bilo zbiramo' in pripravljajo že dve leti na mnogih konferencah po posameznih dekanijah. Vsak duhovnik ljubljanske ško-fije je dobil načrt zanj v pregled/ Na podlagi izredno o-bsežnega gradiva je bil nato sestavljen in urejen zakonik, ki ima 64-1 članov. Glavni pomen ima v tern, da je zbrul in pregledno razvrstil vse že dozdaj veljavne pravne določbe na področju ljubljanske škofije. V. posebni knjigi bodo-V smislu sklepov urejena dušnopastirska navodila. Knjigi »Zakonik« ter »Instrukeije« sta sestavljali gradivo, o katerem je razjjravljala letošnja sinoda ljubljanske škofije. Ogromno delo kodifikacije zakonika iz številnih predlogov je izredno temeljitp in Sj r.etno opravil profesor kanonskega prava na 'teološki fakulteti ljubljanske univerze, dr. Alojzij (Mar. Novosti v zakoniku so naslednje: p'n’0' predstavlja. že sama kodifikacija cerkveno-prlfvrffti -tib-ločb. Pri škofijski kuriji je ustancrVljetio 12 svetov (cerkveno-politični, društveni, gospodafstti, glasbeni,; homiletični, ■ katehetični, sem£iriški:disčip1iiiski,; šfe-meniški-gospodaifski, šodialnO-^antativni, tiskovni, umetnostni in versko nravstveni svet),' ki spadajo k škofijski kuriji in naj pomagajo .sljotu s strokovnimi nasveti in načrti prj upravi škofije. Sveti mo škofovi posvetovalni organi. Novost je tudi disciplinski pravilnik za svetne osebe, ki so , v cerkveni službi. Doslej je bilo veliko težav zaradi pomanjkanja tega pravilnika,-ker ni bilo postopka,-po katerem naj bi župnik postopal v primeru disciplinskih prekrškov imenovanih oseb, pa tudi te niso imele določene poti za svoje pritožbe. Tudi štol-nina je v Zakoniku enotno urejena. Važen je zlasti člen 534., ki predvideva, da se za preprosto liturgično opravilo ne sme zahtevati tisti del štoinine, ki pripada župniku. Kot preprosta opravila po tem štolninskem redu veljajo: a) poroka takoj po župnikovi sv. maši v župnijski cerkvi brez poročne maše ali kakšne slovesnosti; b) pri pogrebu sprevod od cerkvenih vrat v cerkev in vse, kar predpisuje obreilnik, ali z enim duhovnikom in le s tistim zvonjenjem, ki ga določa obrednik. Kar zadeva zunanjo organizacijo škofij?, sinoda ni ukrenila mnogo sprememb. Ustanovljena je bila nova dekanija Zagorje ob Savi. Njej fo bile priključene nekatere župnije iz moravske in litijske dekanije. Nova dekanija Zagorje ob Savi obsega naslednje župnije: Cemšenik, Dobovec, Kolovrat, Radeče, Svibno, Sveta planina, St. Gotard, St. Jurij pod Kumom, Št. Lambert in Zagorje ob Savi. Za dekana te nanovo ustanovljene dekanije j§*bil postavljen g. F. Markcš, župnik v. Zagorju ob Savi. Ob razglasitvi novega »Zakonika ljubljanske škofije« je vsak udeleženec škofijske sinode že dobil s i® o V nedeljo bodo. v Messbozu velike športne prirediGve ' .' ! ’ V Mariboru bomo imeli v nedeljo velike Spori ■iroriitve, ki w ne m prire seg takiuih dogodkov. So ,,to plji^ue , tfjkme z£ prvenstvo Slovenije, ki se bodo sicer pričele že v soboto dopoldne, v nedeljo pa bodo. dosegle svoj višek, in pa velike avtomobilskem molonkllšflčhe dirke'na novi poh6'rskl"i*e§fi. ' 1 -• Plavalne' teknie-*a prvenstvo-Sinventje1 je‘ra®* plSalrt Slovenska plavalna zveza. Tekmovalo se bo v soboto in' nedeljo v • plavanju, walar-polu in »k(*-kih. Tehnično organizacijo in prireditev sta, jnpT vzela oba mariborska kluba, ki ge baviu s. pla,yai-. — SSK Maraton in Mariborski klub rbke tiskan izvod. Razgla-sil je zakonik na zadnji sinode Škof dr. Gregorij Rožman. Prav prano in izborno sestavljeno p stvarno kazalo, dodano zakoniku. To kazalo omogoča, tla se nik v 'zalčoniku lanko takoj znajde ter da na vprašanje in n-ejasnost takoj lahko najde za-določbo v zafcdnjftff. Obspol šestih zvečer je bila nato letošnja si-' s .slovesno zahvalno pesmijo ter blagoslovom zaključena. *Sv. oče Pij "XII. je na sporočilo ljubljanskega kola dr. Gregorija Rožmana., da namerava sklicati sint>do in- na njegovo p rosa} o za blagoslov, odgovoril s posebnim pismom kardinala državnega tajniki Maglioneja. V ;.ttm pismu hvali namero, da bodo zbrane vse pravne določbe, ki so raztresene po raznih odlokih tep so bile sklenjene na prejšnjih sinodah ter da bodo'izdana navodila za dušno pastirstvo kakor to odgovarja razmeram in potrebam sedanjega časa. §v. oče^eli, da bi to delo podpi-ral4,jp6sejiii.a božja pgmpč ter zato sinodi podeljuje apostolski blagoslov. Na vdanostni »brzoiavki, ki jili je bila sinoda poslala Nj. Vel. kralju Petru 11. ler knezu namestniki! Pavlu, je škof dr. Gregorij Rožman dobil naslednji octgqyt>r: » • »Presve^hPo r.ajvižjtm naročilu mi je čast izjavili vSnTYaffvafo ia lepe želje! in izraze KraljUi b-iljevs-kemu. VftffranstTOltSTnestniku in''kraliev?Vehiu do-škofije v $t. Vidu nad LjuDljano. — Minister avora: Milan Antie.i • PtHi Ožboltov sejem v Ptuju, Trije veliki sejmi so Ptuju vsako leto: spomladi Jurjev, poleti Ozbal- ,ki je bil v ponedeljek tov in v jeseni Katarinin Na Oibaltovem sejmu 5. avgusta, j^a letos od daleč ni bilo tako živahno kakor več let: manjkalo je kupcev, pa tudi običajnega števila prodajalcev. Teiiki . čash so Vidijo pokazali svoje lice tudi na tafuli — sicer več let prav debro obiskanih sejmih. Prodajalci in kramarji so iz vsvh mogočih krajev pripeljali na avto-tuobilih, vozovih ali prinesli oclo na lastnih ramenih svoje stvari; Precej 'Hrvatov iz savske banovine, iz- onkraj Maclja-in Ivanjščice, je pripeljalo polne vozove leseno posode in drugih lesenih izdelkov, kar je. njih -edini zaslužek v teh daljnih, od večjih merst in prometnih zvez, daleč vstran pomaknjenih kraiih. Videl sem revnega, ria pol raztrganega človeka,, ki, je čez 30 kpi . daleč na svojih rafhenih prlhesSl štiri lesene škafe in jih s prošnjami ponujal, le da* mu jih spet ne bi bilo treba zadati ria ramena in odnesti domov. Človeka kar presfihe v dnrt srca/ ko vidi tak prizor: strgan revež, z'izpitim obrazom, čepi ali na pol kleči, pa ponuja svojo robo: »Vzemite gospa, da ne bom spet tako daleč nesel domov! Vzemite gosp#! Gospod!« Največ je. bilo pripeljane lesene posode: škafov, kadi,' žektarjev, tunk, drobnih kuhinjskih izdelkov,'prav'tako pa‘je bilo‘tudi veliko lončene p‘e"soflV — od ‘Hrvatov 'in od naših lončarjev, Ta loVičena posoda kljub" lepi in preprosti izdelavi ni imela previsoke cehe. Celo visoke mestne gospe ‘So prtcej segale po-njej, Ker' pravijo, da se v njih najlcpše pečejo potičke in 'meso. Pa tudi' lončenih in lepo pisanih v&z za cvetje so gospe precejšnje -Število po’čuplle. — Mnogo manj sreče so imeli trgoVci z blagom: s-štofoln in s platnom. Tudi do-mhče hrvaško platno, td so ga več let lahko prodajali, rii člo kdo ve kaj v promet. Ljudje nimajo denarji, da bi si mogli privoščiti take stvari: zdaj vsakdo živi iri se potiska naprej iz dneva v dan, kakor paf ttjdre in zna. Kmetje pa Še niso prodali niti hajbolj zgodnjega kropipirja, zato nimajo denarja v rokah. Vse'čaki na zimo in se bodo ljudje zalagali morda bolj na jesenskem —^Ivitarifiinem sejmu. ; Na splošno je bil torej, sejem mnogo slabši kot več le.t, ko se je'ltar trlž ljudi celo do popoldanskih ur in so tudi gbstilne. v bližnji mostni okolici kile precej dobro opiskane. Letos pa jo je vsak s štruefi kruha pod pazduho Vnahnil po pralni cesti nazaj domov m s krčevitimi prsti stiskal še mogoče' nekaj zadnjih diiiarjev, da ne hi prišli v pest drznim Čeparjem, ki jih ob takih dneh prav gotovo ne umanjka. Pohvaliti je treba mestno občino, da je prepo-M/ifvtoiinifl Iitfi\ittrljv- «*-- *ira»el» oakih a je ostal potem za ljudi med ooema vr-stojn-ic lo orele prostor •*- vsekakor mnogo preozek za hki hodijp .mimo: Stojnice so bila l^tos i;azmeščftnei■ i® ^i strani ulice. Naj bi kVfU, flp, bodočih, spjmslsih: dneh tako! popraviifinja dmijsHega mostu so že nekaj tednov končana. Vlekla so se res dolge me-^ecc,. da je bil, premet .zeJo otelkpčen in oviran. Y bodoče naj bi se takag poj")ravilrt začela v času, ulic, da bo oba cfneVa predpoldne’ iivpoprtldne.-ift žltJefBfidtf predpoldne predtekmovanja, popoldne pa finalne borbe. Prireditev obsega ’20 točk. - — l>d daljSe-m •razdobju bo to- spet velika plavalna pri*editev na Mariborskem otoku, on ■ kateri,ts», bod» , e«b«i pomorili, najboljši, plaviiJci pipvemjo« •je .bodo. klubi Ilirija in Planina iz, lviub!juii/;^ Mjijja-tpn in MPK is?, Maripora, Mura u ^lirske .Sobp^e, ter Kamnik. Favorit ža prvenstvo je seveda lliiuja, zato pa bodo teni bolj >afa!li]iye in, ostre p6rlje za drtigo mesto. Pokroviteljstvo nud tekhiaiTii je’pre--vzel baiv dravske banovine g.'dr. Marko Matta^n.1 Druga velika športna atrakcija prihodnje! rie*»! dolje bodo velike motociklistižiifii in avtbmobilake dirke na novi pohorski »esti, kt .je .bila mumlorue-, deljo slovesno blagoslovljena itt oivotjtjua., Dj,rl^:, priredi Motosekcija slovenskega s»vU^0!}j}sks:kluba ob 14.30. Start za, dirko l?o ,v ;Zg°,rftlik ljnvali. pri. gostilni Lebo, cilj pa bo, p’reav zaradi tega pa so Be -Uidi tako zaviekla. —| lioteli bi še, da bi, »e poMaMih 'sr-edi mosfcu nn sVoid prejšnje mesto spet ;krjž„ Ujer ;)e, sial že . dolfei Jc'* poprat in od-koder je bil zarad^ jP,9PJT^vAa -A 3s ara njen, 1 o ma-l.cnkpft bj l^rav, (za .,P?fty ltftikd storili, ne da bi bili 'treta na'.”to .j^vno "opozoriti merodajne oseb?. i: 'Kfjub terfiu pVvsk popraVila ne bodo prav nič ' žm-arfjšaTa pdfreBe ^d 'no^efn mdstir,- fca katerega je ofemarjeno1, • baje^odobtfcni c,elo ■ nairti • in kreditb: dii. i4 «}-»■»»* »• < Kraj c. v E “ zj Sž 3 T. |» letiiue-ratura v O' -S5 = > ~ u 7, II Veter (smer, iakost) Pada- vine . c I1 s Tr, t- •> Ljubljana /55'C 27-0 16-b 84 0 Ni _ — Maribor 765-5 18-8 13-0 80 0 0 6-0 dež Zagreb /03 23-0 17-0 80 2 SE, — — Belgrad /t)4' 3J-0 14-,, 30 2 U — — Sarajevo 765'3 30-0 14-0 70 0 0 — — Vis 764 2 23-0 17-0 6C 3 E, — — Split 764-0 3.-0 20-0 70 2 0 — — Kunibor 763* 23-0 19-0 70 0 NW, — — Rab 764-6 26-0 13-0 60 3 0 — — Gtlirotfn!'« 762-c 2J-0 19-i, 10 0 w, — — Vremenska vrecne, napoved: Pretežno jasno in toplo Kolsdar Daaes, petek, 9. avgusta: Janez V., Rom. Sobota, 10. avgusta: Lovro. Obvestila Nočao službo imajo lekarne; mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. II. javni telovadni,, nastop Fantovskega odseka in Dekliškega krožka Ljubljana-Moste bo v nedeljo 11. avgusta. Igra godba dravske divi- zik. Pnden, a reven absolvent škof. gimnazije v St. Vidu (vset«ozi odličnjak) prosi za podelitev instru(<-cij ra hrp..no ali pa za stanovanje, drugače mu bo stuatj na univerz* onemogočen. — Ponudbe-oaslov pa . . „ hodni pokal mariborskega župana, katerega si pribori najboljši klub, v upravi »Slovenskega doma«. O Peruzzijevi cesti «no pred kratMm brali, da je pozabljena in tako nasuta, da ni mogoče izpeljati veza iz nasipa. Gramoz bi bilo seveda treba zvaljati, toda mestno cestno nadzorstvo nam poroča, da je pcpolnoma drugega mnenja. Zaradi vednih popravil vodovodnega omrežja je cesta res zelo mnogo trpela in jo mestno cestno nadzorstvo popravlja že od 15. julija. Na novo nasuta cesta pa ne more takoj poslati gladka ko miza, ker na tej mehki cesti po močvirju ni mogoče rabiti cestnega valjarja, saj bi težki valjar poškodoval v mehki zemlji položeno vodovodno napeljavo. Ker bi cevi puščale vodo, bi mestni vodovod spet moral cesto prekopati, da popravi vse napake. Ker torej 6 težkim cestnim valjarjem na Peruzzijevi cesti ni mogoče delati, so delavci mestnega cestnega nadzorstva debelejše kamenje že razbili in ga bodo še razbijali ter zagrabili, še bolj zgladil bo pa cesto premet. Naposled pa moramo povedati, da je mesta« vodovod valjanje te oestc prepovedal, da prebivalstvu ob cesti obvaruje vodovod. Zg. šiška vabi! Kakor vsako leto, tako tudi letos priredi gasilska četa v Zg. Šišld veliko vrtno veselico. Ta veselica bo na žegnanjsko nedeljo dne 11. avgusta na prostranem in senčnatem vrtu tovariša Černeta Jožeta ori Gasilskem domu, Kakor ete nas vrsko leto obiskali, ta«o tudi letos ne zamudite ugodne prilike, pridite zopet k nam! Kakor ste se vedno dobro zabavali in bili odlično postrežen*, la-ko boste tud« letos. Še nikoli niste bili razočarani, tudi lefo9 vam gastkka četa pripravlja malo presenečenje, pridite sami in sc prepričajte! Razen raz-.novrsfciih dobrot bo na veselici preskrbljeno tudi za izredno bogat srečolov. Torej v nedeljo na svidenje, ne to vam žal, pridite zopet v našo sredo! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ i-s® Fgš rsilSslcega društva v SSari Laki Staroleška gasilska četa bo v nedeljo «k>ve«no obhajala svojo 40letnico. L. 1900. je bil z ustanovnim občnim zborom položen temeljni kamen za današnje laiko cvetoče društvo. Koliko truda, žrtev dela, pa tudi veselja je bilo treba, da se ie iz male 'četice razvilo današnje društvo. Dokaz,, da so sta-rološki gasilci doumeli svojo nalogo, je pač to, da morejo s ponosom pokazat« «ia uspeh svojega truda. Mogoče,n dom, ki mu po velikosti ni kmalu ena-le^a, je čiuto gotovo priča temu. Priča velikih žrtev Staroločanov za svoje gasilce pa je tudi dom, poln najraznovrstnejšega gasilskega orodja, od štirtcevne motorke do ročnih brizgaln in vsega drugega potrebnega orodja. Štiridesetletnico pa hočejo 6tarološki gasilci še s prav posebnim poudatfcetn praznovati. Za to priliko so si omislili res krasen prapor, ki bo drugi v naši župi n ga bodo blagoslovili v nedeljo popoldne oh priliki večjih svečanosti, nad katerimi je blagovolil sprejeti pokroviteljstvo ban dr, Marko Na* tlačen. Spored je sledeč: V soboto, 4. avgusta bo podoknica botru notarju in staraloskemu rojaku Šinku Svetu v Škofji Loki ter botrici ge. Volgemut. V nedelja bo budnica, ob 10 pa «v, maia za vse umrla Slane. Ob pol dveh je zbiranje članov in jo-stov pred slarolnškim domom, ob 2 bo sprejem gospoda bana dr. Marka Natlačena; nato bodo litanije v dekanijski cerkvi sv. Jurija, nato pa pred kr.pelico blagoslovitev novega prapora, katerega bo blagoslovil č. g. kanonik in dekan Matija Mrik, za tem pa bo prosta ?abava. Starološki gasilski četi želimo, da bi c prav kto vnemo delovala kot dosedaj: »Bogu v čast, bližnjemu V pomoč!« Novo Bce je dobilo poslopje škofjeloškega kolodvora. Lani so v poslopju temeljito popravili 'notranjščino. sedaj 60 ga pa obmeta-li in pobelili tud« zunaj. Poslopje je sedaj zelo lično. Združcire obrtnikov je dobilo komisarja in sicer je imenovan za komisarja g. banski svetnik Lovro Planina. Tttfil, ki s«|«|o B«!f med naše ljudstvo Me bi bilo nšpaU, če fe? obtastl ponovno prerešetale vprašanje diiavlians^a kš so si ga pozno pridobili Maribor,,!«?, avgusta. 'fe, revtairale vprfl: ba‘ni,'lu"s6 flotiife V'fifajffjh’ie!i!i državljanstvo teh dt*žhv<: p*! att-‘k 'svojim’ vbdoflj^m niso izkazale 'za 'Vratne Wržtw)ljlah0,* se-' bčfdo državljanke- pravice ••spet- odvSMitej Ti-ukrepi,-so irtielt budi v naši javnosti Siofcok otlniev. TutltiV jnaSi,držav,i se. je aadjija, lota l»legpvalo\ za .iiaie -.državtjftnslvo^ veliko ljudi ter sp gu tjjjdi..dflbjJL-Pri,Jeijvpa ie. tiasi. javug.sl.i, znano, n^,, so ;ti. .Ijudlft živali |e yoproj leta ip lela ped uaniti 'iiišo pa sniatlali ža potrebno postati naši dr-Zavljfini. 'Ntetjfoffio."ieitrel.|!W '8o izrabljali svoje !*ri-■-«»•*«• »ludilo-Ui je držav-_ poi%^SP.?P, 4»,nid.celta služili n»a5e vgjslje./la pla?ujef(Tniahile davke in uživajo veliko *'drtj^flt ugbdnH«i,*fci«llh dng#ife1ife' fif imi zadnji kolesi ovili z vrvmi, kar pa se nam ni nikakor posrečilo in vrvi nikakor nismo mogli oviti. Cesto je pokrivala rdečkasta umazanija, ki je je bilo skoraj za ped na debelo. Vila se je med pustim, skoraj popolnoma golim hribovjem. Slutila naj bi prav za prav prometu v obeh smereh, v resnici pa je bilo nemogoče sc na njej izogniti, če sta se srečali dve koloni. »Zakaj ne napravite izogihališč in ne postavite na griče prometne straže, ki bi urejevale promet.c sem ga vprašal. »Ena straža hi urejevala promet na gotovo razdaljo v eni smeri in na dano znamenje hi potem lahko šel promet v nasprotno smer.< »Ah, Hifi Iti vse prometne straže postrelili,« mi je odgovoril moj spremljevalec. Ta cesta je bila glavna cesta med Tetuanoin in Xauenoin in nikakor mi ni šlo v glavo, zakaj spanci v teli letih, ki so deželi vladali, niso zgradili ceste, ki bi bila uporabna. Potolčena in de- moralizirana umikajoč« se armada je morala zabasati eesto, ki je imela polno ovinkov. Tetke štirivprežne vprege, v katere se bili vpreženi drug za drugim mezgi, so ovirale marširanje vojske. Cesto se je zgodilo, da so mezgi vlekli vsak na avoje stran, tako da so popolnoma zaprli cesto. A ojaki s« kleli in udrihali P« njih, da so jih zopet spravili nazaj. Rifski strelci, ki so se skrivali za skalami na hribih, so streljali na ljudi, kakor in kolikor se jim je ljubilo. Bili so izvrstni strelci in nikoli ni nobeden zastonj pomeril. To jutro sta padla dva general«, ki so ju ustrelili rifski strelci. Eden se je odpeljal pred nami, da bi prevzel poveljstvo nekega oddelka, toda še preden je prišel na svoje mesto, ga je zadela krogla iz puške Rila. Štirideset tisoč mož hroječa »rmada, ki s* je umikala po tej ozki cesti, je bila skoraj na tem. da se upre in tako še poveča zmedo. Vsi ti tisoči niso jedli ie dva dni skoraj nič. ker je bilo nemogoče dovažati iive* nasproti tej umikajoči se reki. Od časa do časa so padali streli, ki so jih pošiljali na nas rifski strelci. V Suk-el-Arbaau sem govoril * nekim častnikom, ki je poveljeval nekemu majhnemu oddelka. Ta oddelek je bil na ravnici nekega hriba, ki je bila samo nekaj oralov velika. Bil je kosmat in na obrazu so se mu videle ostro zarezane gube, kakor jih človeku zareže trpljenje. Njegova uniforma je bila umazana in vsa razcefrana. Skoraj bi izbruhnil v jok, ko mi je pokazal trhle, z raztrgano streho pokrite bajte. V teh bajtah, katerih tla so bila pokrita dobesedno skoraj i ped debelo plastjo umazanije in blata, so vojaki prespali marsikatero noč. Pokazal mi je eno teh bajt. Prisegel bi, da notri ne bi Slo več kakor petdeset mož. On mi je pa rekel, da jih je tu notri spalo »to šestdeset. Tla da so izgledala kakor preproga in da med možem in možem ni bilo niti centimetra prostora. »Ti ubogi ljudje niso Že dva dni ničesar zavžili, razen nekaj rib, kolikor je pač prišlo na vsakega moža. Spali so na golih tleh in v umazaniji. Nikakor nismo nioRli dohiti nekaj desk ali hrane. Tukaj naj bi ostali zato, da hi pl*8tl* rilske strelce in krili bok umikajoče se armade,« mi je rekel z ubitim glasom. Trije ali štirje strele! na hribih so oddali na vsakih nekaj minut po nekaj strelov. Častnik je sklical četo mož, da hi strelce pregnal. Še nikdar nisem videl vojakov, ki bi bili tako izčrpani, pobiti in umazani. Nekateri so letali okrog bosopeti, ker podplati na čevljih so že odslužili svoje. Nihče ni častnika pozdravil in nejevoljno so se skupaj zbirali. Med stisnjenimi zobmi je bilo slišati pritajene kletvice. Mislil sem že, da bom priča upora, tilda četa se je le počasi uredila in previdno, v strelski črti začela napadati proti hribovju. Streljanje je takoj utihnilo. Kakor vedno v takih primerih, so se tudi sedaj Kabili poslužili stare taktike. Takoj so izginili, pozneje pa so se prikazali čisto na drugem mestu. Ko mi je čustnik razkazoval taborišče, ga noben prostak ni pozdravil. Pozdravljali so ga samo častniki, ki so bili nižji od njega. ^ ečkrnt je moral lastnoročno potiskati vojake s ceste, če smo hoteli priti kam naprej. Proti večeru me je odpeljal častnik k postojanki, kjer je stal pripravljen poljski top. Od tukaj se je lepo videla doli v ravnici majhna vas. »A aiii na čast bomo obstreljevali vas.« mi je rekel. Jaz sem na vso moč ugovarjal, ker nisem hotel, da bi meni na čast obstreljevali vasi. »No. mi bi (ako ali tako vas obstreljevali.« je rekel. »Ko zatone sonce, se vrnejo prebivalci, kolikor jih je še ostalo, v vas, da opravijo svojo večerno molitev. Tako jih imamo vse skupaj,« Ob sončnem zatonu so muslimani pokleknili in molili, obrnjeni proti Mekki. Le težko sem se odločil, da sem povedal častniku. kaj mislim o obstreljevanju teh neoboroženih starih mož. žena in otrok, ko opravljajo svojo molitev. Topničarji so začeli streljati in po načrtu sipali ogenj na vas. Skozi daljnogled smo videli, kako so se ljudje razhegavali in jo divje ucvrli proti goram. V svetovni vojni sem videl marsikaj groznega jn strašnega, toda to brezčutno dejanje me je delalo bolnega. Nekaj sličnega me je čakalo še v Indiji in zopet v Afriki. Med mojim bivanjem v Tetnanii so Kabili streljali vsako noč v okolici. Od vrhovnega španskega poveljstva so bili oddaljeni komaj eno ali dve milji. Pri odprtih hotelskih oknih »e je slišalo na vsakih nekaj minut streljanje. Čestokrat so streljali Rili na špansko radio-oddajno postajo, ki je bila zavarovana z bodečo žico, napolnjeno z elektriko. Dosti prepričevalen učinek letalskih bomb, ki so padle na neko železniško postajo ter tovorne rsgooe spremenile v kup skrivljenega železja. Uspehi bombardiranja angleških pristanišč kakor jih popisuje posebni poročevalec agencije »Associeted Press« Na Plymouth je bilo 40, na Cardiff pa 60 nemških letalskih napadov Posebni dopisnik agencije »Associeted Press« podaja zanimivo poročilo o nemških bombnih napadih na britanska pristanišča, poročilo, ki se zdi toliko bolj zanesljivo, ker v precejšnji meri tudi riznava uspehe nemškega bombardiranja, oziroma ritanske izgube, ki so jih v spodaj omenjenih angleških pristaniščih povročili nemški letalci, čeprav poročevalec pripominja, naj bodo ti njwgovi podatki nekak odgovor na nemška poročila. Takole popisuje uspehe nemških letalcev pri njihovem bombardiranju posameznih pristanišč: V Folkestonu Sovražno bombardiranje ni povzročilo v tamkajšnjem pristanišču nobene škode. Sicer je res, da v to pristanišče niti ne prihaja niti iz njega ne odhaja nobena ladja, toda temu ni vzrok nevarnost pred sovražnimi letalskimi napadi, pač pa dejstvo, da je promet tu čisto zastal. V mirnem času je pristaniško mesto Folkenston vzdrževalo trgovske zveze s francoskim pristaniščem Boulogne sur mer, na drugi strani pa tudi s pristanišči ob Donavi. Ves ta promet pa je zdaj ustavljen iz razumljivih vzrokov. Plymouth Na pristaniško mesto Plymouth ob južni angleški obali je bilo izvedenih štirideset bombnih napadov samo v zadnjih mesecih. Bombe so zahtevale 20 človeških življenj. Zadetih je bilo več hiš in sicer po veliki večini zunaj mesta, ker so Nemci mislili, da so tam angleški vojaški objekti. Kolikor sem mogel zvedeti, sovražnik tu ni povzročil kakšne posebne škode. Iz svojega stanovanja v hiši, ki stoji na desni strani mesta, tik ob morju, sem dobro slišal, kako so eksplodirale bombe in kako so regljale protiletalske strojnice in grmeli topovi. Tu imajo zelo dobro protiletalsko obrambo. Sovražna letala se niso preveč približevala postojankam, s katerih so grmele protiletalske baterije, ker se je jim menda zdelo prenevarno. Morala moštva je tudi na odlični stopnji. 2e od septembra lanskega leta ni odplula iz tega pristanišča nobena potniška ladja, medtem ko trgovske tovorne ladje vozijo prav tako kot so vozile prej. Ni torej videti, da bi bombardiranje povzročilo kakšne posebne ovire v prometu. Res pa je, da se je promet v tem pristanišču zmanjšal, to pa že zaradi tega, ker semkaj ne prihajajo več čezoceanski potniški parniki. Edinburgh V tem mestu, ki leži precej visoko na severu, ni bilo pomembnejših bombardiranj. Vsega skupaj je bil zadet en som dok in sicer v pristaniškem predmestju Leith. Bombe niso naredile preveč škode. Tudi tu se je promet zmanjšal, toda spet ne zaradi sovražnih bomb, ki bi jih vsak trenutek utegnilo sovražno letalo vreči na pristanišče, pač pa zaradi splošne omejitve prometa v Angliji. Edi- na omembe vredna škoda, ki so jo naredili bombniki v zadnjih tednih v bližini Edinburgha, je tista, ki so jo Nemci povzročili pri bombnem napadu na nek konvoj, ki je plul v to, za Škotsko eno najpomembnejših pristanišč. Čim pa so se ladje približale pristanišču. so bile zaradi protiletalskega topništva v polni varnosti. Nemška letala »e ognju tega močnega topništva niso preveč približala in so bila rajši previdna. V Glasgowu mestu, ki leži približno na isti zemljepisni širini kot Ed