OBRTNI VESTNIK STROKOVNI LIST ZA POSPEŠEVANJE OBRTI »OBRTNI VESTNIK«. SPLOSNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRT-NliTVA DRAVSKE BANOVINE. IZHAJA 1. IN 15. V MESECU // STANB CELOLETNO DIN 40.—, POLLETNO DIN 20.—, POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 2.—. // ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 25. V MESECU. // NBFRANKIRANI DOPISI SE NE SPREJEMAJO. // ROKOPISI SE NE VRAČAJO. // PRISPEVKI SE NE HONORIRAJO. // IN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE »OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE. RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE TER NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA. KRALJA PETRA TRG 8. TELEFON 55-23. // PONATISI DOVOLJENI II Z NAVBDBO VIRA. // OGLASI IN MALI OGLASI PO STALNEM CENIKU. // XXIV. LETNIK Rebek josip V LJUBLJANI, 1. MARCA 1941 ŠTEV. 5 — 6 Obrtna zbornica Izpolnil se je dolgoletni sen ideologov ločenega sestava našega gospodarskega predstavništva. Z zakonom je ustanovljena Obrtna zbornica v Ljubljani in s tem je zaključena borba okoli načina sestava gospodarskega predstavništva. Obrtniki smo dobili ustanovo, ki je povsem samostojna in s to samostojnostjo prevzemamo nase vse posle, ki jih je v dosedanji skupni zbornici vršil njen obrtni odsek. Nočemo se poglabljati v ponovne razprave, kaka bistvena razlika nastaja s tem prehodom, ko vsi vemo, da je dela, brige in odgovornosti ravno toliko, če še ne več prešlo od obrtnega odseka na to samostojno ustanovo. Z ustanovitvijo Obrtne zbornice v Ljubljani se je stvoril nov člen v verigi obrtniških ustanov in se je naša zbornica pridružila k osmim že obstoječim svojim posestrinam, katerih osobito beograjska ima za seboj dolgoletne izkušnje in vpeljano ter zglajeno poslovanje. Naši zbornici pritiče sedaj odgovorna naloga, da čim prej spravi v sklad svoje poslovanje in da vzporedno takoj pristopi tudi k ureditvi prisilne obrtniške organizacije, ki je žal s vsiljeno ji reorganizacijo občutno trpela. Brez dvoma je, da uspeh Obrtne zbornice v Ljubljani sloni zgolj na trdno povezani prisilni organizaciji. Zato je tudi nujna potreba, da izpade v okvirju naše prisilne organizacije vsako deljenje svetovno političnih nazorov in morajo biti poklicani k sodelovanju naši najboljši in najsposobnejši obrtniški delavci. Le v tem duhu je zagotovljen dokončni uspeh veličine stanovske organizacije in daleč moramo biti od najmanjšega poizkusa voditi take ustanove v duhu strankarsko političnih teženj. Te dni je bilo izvršeno začasno imenovanje novega predsedništva in sveta Obrtne zbornice v Ljubljani, ki se je izvedlo preko obstoječih obrtnih organizacij na osnovi sporazuma dveh političnih skupin. Med imenovanimi člani najdemo poleg redkih izkazanih delavcev na obrtniško-gospodarskem polju, ki so eni več ali manj vidno že dosedaj zastavljali odločno besedo v obrambo našega stanovsko-gospodarskega napredka, tudi imena, ki jih, dasi kot dobri poznavalci obrtniškega položaja celokupne naše ožje domovine dosedaj nismo srečali ali pa celo slišali o njih. Gojimo nado, da čeprav se ta sestava zastopstva po izvršenem imenovanju opira bolj na politične prestiže sodelujočih političnih strank, da je vendar pri vsem tem odločujoče činitelje vodila poštena misel, koristiti s takim imenovanjem gospodarskim interesom slovenskega obrtništva in da moramo biti daleč od sumnje, da se želi tako važni Ustanovi postaviti kak političen teater. Naše gospodarstvo živi v dobi najtežjih preizkušenj in interes države zahteva, da mora biti vsak na svojem mestu cel človek in, da danes ni več časa za razne prepirčke in spore, ter osebna nesoglasja ali naziranja, s katerimi celokupnost nima nobene zveze. In čeprav je prišlo to imenovanje ter delo okoli njega v neresni čas predpustnih šem, upamo s pravico, da bo to novorojeno dete imelo resnosti in stvarnosti dovolj ter bo pristopilo brez očitkov, sumničenj in sličnega k pozitivnemu in uspešnemu gospodarskemu delu. Le v najožji povezanosti in najtesnejšem a tem bolj odkritosrčnem sodelovanju bo zagotovljen uspeh ustanove, zlasti pa bo tem močnejša njena poslovna podlaga, kakor pa bi bilo to v nasprotnem Imenovanje v Obrtno zbornico Ob koncu januarja je bila v Službenih novinah objavljena uredba o ustanovitvi Obrtne zbornice v Ljubljani in o spremembah in dopolnitvah uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah. Ta uredba določa v členu 3, da postavi trgovinski minister v petnajstih dneh trgovinsko-industrijski zbornici in obrtni zbornici predsednika, podpredsednika in svetnike začasnih svetov. Na osnovi te uredbe je sedaj minister za trgovino in industrijo g. dr. Ivan Andres imenoval na predlog bana naše banovine novo predsedstvo in zbornični svet tako za obrtno zbornico kakor tudi trgovin-sko-industrijsko zbornico. Začasni svet Obrtne zbornice Za predsednika Obrtne zbornice je imenovan g. Karel Kavka, tesarski mojster v Ljubljani, za podpredsednika pa g. Rudolf Žitnik, klepar, mojster v Ljubljani. Člani zborničnega sveta pa so gg. Rebek Josip, ključavničarski mojster, Ljubljana, Urbas Miroslav, klobasičar, Ljubljana, Josip Ambrožič, izdelovatelj gre-dež iz Ljubnega na Gorenjskem, Vahtar Miho, knjigoveški mojster iz Maribora, Vidmar Karel, pek iz Ljubljane, Sadra-vec Peter, mlinar in žagar iz Ormoža, Camemik Franc, ključavničarski mojster iz Cerkelj pri Kranju, Virbnik . Franc, krojač iz Šoštanja, Verbič Jurij, čevljar iz Novega mesta, Vrhovec Ivan, krojač iz Št. Vida nad Ljubljano, Sojč Ivan, kipar iz Maribora, Vimer Alojzij, tesar iz Ptuja, Zalokar Miha, dimnikar iz Radovljice, Lečnik Anton, urar iz Celja, Vrečar Janez, mizar iz Domžal, Musar Jože mesar iz Ljubljane, Rueh Josip, klepar iz Brežic, ing. Likar Boleslav, izdelovalec centralnih kurjav iz Ljubljane. S tem je imenovan svet Obrtne zbornice v Ljubljani. Mnogi izmed članov tega sveta so že delali v prejšnji skupni zbornici in bodo svoje delo nadaljevali v korist obrtništva, pri čemer jih bodo podpirali tudi tisti zbornični svetniki, ki se dosedaj v tem gospodarskem forumu še niso imeli prilike udejstvovati. Zastopnike Obrtne zbornice čaka veliko dela, kajti vse polno je problemov in vprašanj, ki jih je treba hitro rešiti v korist slovenskega obrtništva. Pri tem delu jim želimo mnogo uspeha. slučaju. Prepričani smo, da je dobre in poštene volje na obeh straneh dovolj in da so mostovi trdni ter pota dobro uglajena, da se izpelje ta težka naloga. Kakor hitro pa bi na eni ali drugi strani prevladovali drugačni interesi, potem si bomo dali slovenski obrtniki slabo izpričevalo o naši nekdaj toliko priznani organizacijski sposobnosti. Zato mislimo, da lahko izrečemo na tem mestu še enkrat odkritosrčno in vročo željo celokupnega slovenskega obrtništva, da mu je napredek in razvoj ter žilava obramba lastnih gospodarskih interesov najbolj na srcu in da potrebuje tudi na čelu svojih predstavništev ljudi kremenitih in poštenih značajev ter takih, ki znajo obvladati svoje politične strasti pred problemi najvažnejših gospodarskih vprašanj. Zato sledimo vsi klicu našega slovenskega pesnika, ki pravi: »Zgradimo si blaginje grad na skalah del, omike blesku, a ne besed obilnih pesku.« Ob tej priliki navajamo tudi začasni svet trgovinsko-industrijske zbornice v Ljubljani, v kateri so ostali včlanjeni tudi gostinski obrati. Začasni svet trgovinsko-industrijske zbornice Za predsednika Trgovinsko-industrijske zbornice je imenovan Karl Čeč; za predsednika industrijskega odseka Rihard Skubec in za podpredsednika dr. Ciril Pavlin; za predsednika trgovinskega odseka Albin Smerkolj in za podpredsednika Anton Fazarinc; za predsednika gostinskega odseka je imenovan g. Ciril Majcen. Za člane industrijskega odseka so imenovani: dr. Kozma Ahačič, Ivan Avse-nek, Bogomil Burnik, Karel Čeč, Evgen Ivanc, Josip Kavčič, inž. Kiepach, inž. Tomo Knez, Alojzij Kmetič, Anton Krej-či, dr. Ernest Rekar, Anton Rojina, Franc Sire in Stane Vidmar. Za člane trgovinskega odseka so imenovani: Maks Cukala, Franc Gorjanc, Jože Hrastelj, Franc Kamenšek, Edmond Kastelic, Anton Macun, Anton Merhar, Ferdo Pinter, Martin Plut, Dragotin Radej, Ivan Rojnik, Milko Senčar, Josip Senica, Franc Tavčar. Za člane gostinskega odseka pa so imenovani: Josip Cajhen, Gojko Hribar, Anton Koritnik, Štefan Mekiž, Miro Peterlin, Josip Šerec, Ivan Škrlj, Josip Verlič in Josip Vindišer. Zasedanje banskega sveta Poslovno poročilo oddelka za trgovino, obrt in industrijo je podal njegov načelnik g. dr. Trstenjak. Iz poročila posnemamo, da je bilo naše gospodarstvo v velikih težavah zaradi prehoda od razmeroma proste trgovine in gospodarstva v uravnavano trgovino in gospodarstvo. Prišli pa smo šele do začetkov uravnavanega gospodarstva, ki je v nekaterih panogah in smereh močnejše ali slabše poudarjeno. Uvedena je morala biti strožja kontrola uvoza in izvoza, poleg tega pa se je pokazala potreba uravnavanja v izmenjavi blaga na notranjem tržišču. Hitrejša prilagoditev zahtevam sedanjosti je ovirana po tem, da naše gospodarstvo v dobi svobodnega udejstvovanja ni izvedlo racionalizacije obratov in normiranja proizvodnje. Tudi se ni pripravilo za porabo surovinskih nadomestkov. Vendar je naše gospodarstvo dokaj dobro prešlo težave. Industrija, obrt in trgovina so v Sloveniji lani zaposlovale nad 134.000 delojemalcev, kar je dokaz, da se povečuje delež industrijske in obrtne delavnosti. Delo oddelka je lani naraslo za 33% in izkazuje delovodni zapisnik 32.557 spisov. Kontrola cen je imela 2.440 poslovnih spisov. Posli izvrševanja odredb uravnavanega gospodarstva so po obsegu začeli prekašati posle v zvezi z izvrševanjem zakona o obrtih. Ti posli so povrh še nujnega značaja, ker so roki izredno kratki, da oddelek komaj zmore, da preskrbi gospodarstvenikom potrebne dokumente. Izvrševanje odredbe o izvrševanju manjših zidarskih, tesarskih in kamnoseških obrti je povzročilo neugodne posledice, ker ti obrti niso vezani na predpogoj nujne krajevne potrebe. Zato je banovina predlagala ministrstvu, da se uredba spremeni v tej smeri. Važnejši članki v današnji številki OBRTNA ZBORNICA SESTANKI KROJAČEV IN KROJACIČ V LJUBLJANI KONFERENCA MESARJEV V BEOGRADU ZAČASNI SVET OBRANE ZBORNICE Gibanje obrti izkazuje neznatno povečanje novih. Za obrtno pospeševanje sta država in banovina izdali nad pol milijona din, kar je prišlo v celoti neposredno v prid našemu obrtniku. Banovina je prirejala v prvi vrsti obrtnostrokovne tečaje, katerih je bilo do konca leta 1940 29, udeležilo pa se jih je 599 mojstrov in pomočnikov. Za vodstvo tečajev sta bila na razpolago 2 državna učitelja in 1 banovinski. 184 obrtnikom in obrtnoproduk-tivnim zadrugam je bilo od države in banovine odobrenih 200.000 din za nakup strojev in orodja. Pomagala je pri investicijah za vzorno lončarsko peč. Zagotovila si je vpliv na cene kisika, ki je važen za obrt. število strokovnih nadaljevalnih šol se je lani zvišalo na 89 s 294 razredi in 8223 učenci, od tega 2161 učenk, število šol se je povečalo za 7, razredov za 7, učencev pa za 871. Vendar pa je še precej vajencev brez pouka zaradi oddaljenosti od krajev, kjer so šole. Stroški vzdrževanja šol so znašali 2.04 milijona din, od tega je dala banovina 0.46,. občine 0.9, Zbornica 0.085, trg. združenja 0.017, obrtna združenja 0.03, prispevki vajencev 0.48 milijona din itd. Za stroške občasnih strokovnih tečajev pa je bilo izdanih 173.327 din. Banovina je nadalje iz svojih sredstev financirala izdajo šolskih knjig za strokovne šole, kar je znašalo 83.930 din. Drž. osrednji zavod za žensko domačo obrt se nahaja v reorganizaciji. Banovina skrbi tudi za tehnično srednjo šolo in gradi tekstilno šolo v Kranju, katere gradbeni stroški so preračunani na 7.5 milijona din. Zgradba bo še letos pod streho. Obširno je bilo tudi delo banovinsko poklicne posvetovalnice in posredovalnice. Pri razpravi je eden od ban. svetnikov predlagal, naj Obrtna banka zniža obrestno mero za kredite in da na razpolago dolgoročna posojila za obrtništvo. Nastopal je proti uredbi o vodnih mlinih zlasti zato, ker se potoki poleti posuše in lahko obratujejo samo plovni mlini na rekah, zato naj se znižajo previsoke takse na te mline. Pozdravljal je ustanovitev obrtne zbornice. V učno delo na strokov-nil šolah naj bi bilo pritegnjenih čim več res pravih strokovnjakov. Prispevki vajencev za vajenske šole naj bi se znižali, če že ne sploh odpravili. G.Planina Lovro (Škofja Loka) govori o težkem položaju vajencev, ki morajo često delati pozno v noč in nimajo primernih stanovanj. Obrtniška društva naj take težave rešijo v sporazumu z vodstvom strokovnih šol. Cenjenim naročnikom Današnji številki Obrtnega Vestnika smo priložili položnice z vljudno prošnjo, da se istih čim prej poslužite in nakažete rednci naročnino za tekoče leto, kakor todi morebitne zaostanke. List ne prejema nlkakih podpor in je navezan izključno na redno plačevanje svojih naročnikov. Ponovno vljudno prosimo, da to upoštevate in ne odlašate z plačilom naročnine. Uprava Obrtnega Vestnika IGLIC FRANJO Sestanki krojačev, In krznarjev V zimski dobi 1940—1941 je priredilo združenje krojačev, krojačic, mo-distk in krznarjev v Ljubljani več poučnih sestankov. Eden izmed teh sestankov je bil meseca decembra v restavraciji hotela Štruklja, na katerem je predaval o napovedi pridobnine go-, spod Josip Rebek, predsednik ZOD za dravsko banovino. V tem predavanju je vsestransko poučil navzoče glede vseh vprašanj davčnega značaja, ki prihajajo v poštev za našo stroko. Na prihodnjem sestanku v januarju sta predavala predsednik združenja gospod Može o davkih na splošno in gospod Jelovšek o kalkulaciji. Zanimivo je bilo, ko je slednji razčlenil posamezne postavke dela obleke po različnih kategorijah in ugotovil, da mojster pri današnjih cenah zaslužka z ozirom na rastočo režijo in mezde ne more več shajati, če še tako skromno živi. Po predavanju se je o tem vprašanju razvila živahna razprava, v teku katere navzoče članstvo ni moglo najti primernega in vsestransko zadovoljivega načina za rešitev tega problema. Ugotovilo je, da bo treba cene v tej stroki ponovno zvišati, sicer bo nemogoče vzdržati pri sedanjem stanju. Zadnji sestanek se je vršil v februarju, na katerem je poročal g. Iglič o gospodarskem razvoju našega obrta od leta 1918 do danes. Med drugim je povedal tudi sledeče: Predno se bomo posvetovali za naše bodoče gospodarske, socialne in strokovne načrte, si predočimo preteklost našega stanu v gospodarskem, socialnem in strokovnem pogledu ali z drugimi besedami, kako smo doslej delali. Ko je bila končana svetovna vojna je bil naš krojaški stan kakor tudi ostali obrtniški stanovi popolnoma nepripravljen in neorganiziran. To pa iz enostavnega razloga, ker med vojno obrtniške organizacije niso delovale in je bilo tudi našim prostovoljnim organizacijam delo onemogočeno. Ko pa smo se nato znašli pred velikimi gospodarskimi in strokovnimi spremembami, je bilo nujno potrebno v prvi vrsti, obrtni stan organizirati in pripraviti teren kako in kje se bo začelo z delom. Najtežje vprašanje je nastalo zaradi pomanjkanj a. surovin. Cene so skokoma rasle tako za blago kakor tudi za vsakdanje potrebščine. Kogar je čas našel nepripravljenega in kdor ni imel zadosti trgovskega duha in denarnih sredstev, ta je zaostajal in se ni mogel dvigniti. Oni, ki je morda imel prihranjen denar se pa ni znal pravočasno obrniti in pravilno nabaviti potrebno blago ter na ta način rentabilno plasirati svoj denar. Kdor pa je bil gospodarsko pravilno orientiran in je znal času primerno gospodariti, se ga pa še danes zavida. Z previdnostjo in pametno razsodnostjo je dosegel, da je postal gospodarsko dobro situiran, seveda pa je moral tudi naprej delati s skrbno pazljivostjo, da se je obvaroval pred primeri, ki bi utegnili biti tudi zanj usodepolni. Tudi take primere zaznamujemo v preteklosti, ko so se nekateri čutili popolnoma varne in so zaradi lastne neprevidnosti v svojem obrtnem poslovanju pozneje zašli v tež-koče in neprijetnosti oziroma v neprili-ke. Mnogo je bilo tudi takih primerov, ko jim je dobra gospodar, konjunktura dala veliko dela, pa so zaradi nešted-ljivosti in brezskrbnega življenja in v prepričanju, da bo vedno tako, zašli v dolgove. Prav tako imamo za nami primere, ki nam služijo kot vzgled strokovne izpopolnitve. Povojni čas nam je prinesel veliko presenečenje v tehničnem razvoju in racionalizaciji naših delavnic. Le počasi se je začel razvijati duh po strokovnem napredku. Pripomniti moramo, da je bilo veliko zamujenega. Naši odjemalci, posebno boljši krogi, ki so imeli opravka v tujini v svojih poslovnih zadevah, so si ob takih prilikah nabavljali svoja oblačila v tujini. Državni uradnik, ki bi bil pač naš najštevilnejši naročnik, pa je bil ekonomsko v tako slabem položaju, da je njegova plača komaj zadoščala za golo hrano in stanovanje. To nam pokaže jasno sliko naše preteklosti. Pri tem pa si moramo krsjačič, sn&distk v Ljubljani predočiti še mezdna gibanja od 1. 1922 dalje, ko smo doživeli v vsaki seziji nove zahteve po zvišanju mezd in skrajšanju delovnega časa. Leta 1922. smo dobili nov zakon o delavski zaščiti in s tem 8urni delavni čas. Ta sprememba je prav naš stan precej prizadela, dokler se ni izvedla revizija tega zakona, ko smo dobili za lažje stroke 10-urni delovni čas, kar je veljalo tudi za našo stroko. Nadalje zaznamujemo v tem času tudi nove delavske socialne reforme OUZD, ki so mojstrom zopet prinesle nove obremenitve, saj je bilo z novim zakonom urejeno, da mora delodajalec plačevati polovico prispevka za bolniško zavarovanje in celoten prispevek za nezgodno zavarovanje. K temu se je priključilo končno še starostno zavarovanje delavstva, kar nam je zopet naložilo novo obremenitev za polovico prispevka. Ne smemo prezreti raznih paragrafov v zakonu o delavski zaščiti, ki so za delodajalca najhujši udarec, posebno iz razlogov nepoznanja tega zakona. To vse pa še ni bilo dovolj, ker smo dobili še inšpekcijo dela, ki nas šikanira na vse mogoče načine pa tudi ne štedi z denarnimi kaznimi. Moramo pa biti tudi davčni eksekutorji za usluž-benski davek, za katerega smo odgovorni ter ga moramo odpremiti davčni upravi, sicer sledi zopet kazen. Končno smo dobili leta 1930 novi obrtni zakon, ki nam daje poleg vseh odgovornosti vzporedne socialne zakonodaje še na-daljne obtežilne paragrafe na primer §§ 167, 168, 219, 220, ko mora vajenec dobiti po enem letu za svoje delo nagrado in se ga mora po končani učni dobi zaposliti vsaj tri mesece. Zato, da ga učimo, da ga usposobimo strokovno, da si bo znal pozneje samostojno služiti kruh in da ga vzgojimo v dobrega in iskrenega državljana ter pripravimo vsestransko za samostojno življenje, mu moramo še plačevati. Pomočnik pa, ki gre na orožne vaje, mora po končanih orožnih vajah biti zopet sprejet v delo. V sedanjem času pa, ko gre na orožne vaje, ga moramo plačati štiri tedne. Glede zaščite obrtnika je značilen tudi paragraf obrtnega zakona, ki zahteva za samostojno izvrševanje obrta dovolilo — obrtni list, sicer zapade kazni. Z ozirom na to, bi morali obrtniki imeti po zakonu popolno zaščito. Doživeli smo pa popolnoma nasprotno in je rezultat ta, da imamo v dravski banovini cca 10.000 šušmarjev. To nam jasno dokazuje, da oblasti v tem pogledu postopajo premalo rigorozno in se le prepogostokrat sklicujejo na socialne razloge. V socialnem pogledu imamo iste izkušnje. Samostojen rokodelski mojster ali mojstrica sta prepuščena samemu sebi za primer starosti ali predčasni onemoglosti. Za tak primer je predvideno in mišljeno tako, da si mora samostojen obrtnik tekom svojega samostojnega dela toliko pridobiti, da lahko živi od svoje lastne rente, sicer ni vreden, da se ga naziva samostojnega mojstra. Ugotavljam pa, da po gori navedenih bremenih, ki jih mora samostojen mojster ah mojstrica doprinašati in utrpeti ni mogoče, da bi si ustvarila kapital za dostojno preskrbo svoje starosti ali onemoglosti. Ce se vse to zahteva od samostojnega obrtnika, potem je nujno, da se mu da popolno zaščito in možnost do zaslužka in gospodarskega razmaha, ne pa, da se ga ovira na vse mogoče načine. Ce so že težki časi za tiste, ki razpolagajo z večjim obratnim kapitalom, koliko težji so šele za onega malega obrtnika, ki ima majhen obratni kapital ali pa sploh nobenega. K vsem težkim bremenom, ki so se nam nalagala smo doživeli v preteklem letu uzakonitev minimalne mezde in končno še z uredbo uzakonjeno povišanje te minimalne mezde. O tem ne bom dolgo razlagal, ker vsakdo izmed nas vsak dan pri dnevnem poslu občuti in trpi zaradi tega problema. Vsi ti problemi nam dajejo zadostno prepričanje, da naše gospodarske razmere niso v skladu z našimi prilikami in da so naše socialne razmere urejene po najmodernejših prilikah velikih na- rodov. Slovenski narod ni eden tistih, ki morda ni deloven, ki ni gospodarsko produktiven. Pač pa nima možnosti in primerne prilike do razmaha. Naj na-, vedem samo en primer naših Jugoslo-venov, ki so zapustili svojo rodno grudo in si poiskali svojega obstanka v tujini. V Splitu se pripravlja muzej naših izseljencev, ki bo prikazoval kulturni razmah in gospodarsko moč naših izseljencev iz vseh krajev držav, kjer so naši ljudje naseljeni. Iz raznih grafikonov in tabel je razviden med drugim sledeč zanimiv izkaz o imetju naših izseljencev, ki so se iz raznih razlogov izselili v druge države posebno v Ameriko, da si tam poiščejo dela in sreče. Naših izseljencev je v tujini 1,248.344. Iz podatkov, ki bodo v muzeju na razpolago znaša njihova imovina 300 milijard 'dinarjev. V času od leta 1919 do 1937 so izseljeniške pošiljke v domovino znesle okroglo 15 milijard, na zapuščinah 1 milijardo in v naši državi investiran kapital 2 milijardi dinarjev. To znese toliko kot 201etni budžet naše države. To sem navedel iz razloga, ker je razvidno, da so Jugosloveni narod, ki ima veliko naravno, prirojeno pridobitno silo in veliko trgovskega smisla. To pa pogrešamo ravno v naši stroki, kjer je to dvoje najbolj potrebno. Pred seboj imamo sliko našega položaja in dela do danes. Na podlagi vseh naših izkušenj, ki smo jih doživeli v zadnjih 20 letih, pa se moramo v bodoče ravnati po povsem novih vidikih. Ce si predočimo vso našo gospodar- j sko politiko, socialno, gospodarsko zakonodajo in strokovne razmere, je prvo, najvažnejše in poglavitno to, da pridemo do medsebojnega zaupanja in razumevanja. Ustvariti si moramo naš delovni načrt in s tem dati smernice, po katerih nam bo dajala uprava združenja vsa potrebna navodila in obvestila ter nas obenem opozarjala na vse ne-prilike v razvoju dogodkov. Videli smo, da v pogledu nove zakonodaje danim nalogam nismo bili kos, ni se nam nudila prilika vsaj deloma uspeti z našimi zahtevami. Ker je bilo to nemogoče, se moramo danes sprijazniti z vsem tem položajem, v katerem živimo, posebno pa tudi s tem, kar še pride. Zgodovina nam je priča, da je vsaka vojna prinesla nove razmere in nov razvoj. Iz teh razlogov smatram, da moramo pred vsem začeti reševati gospodarske probleme. Zato pa imamo dovolj konkretnih primerov. Če pogledamo v naše vrste in pa našo stroko v tujini, vidimo, da so le oni uspevali, ki so znali v svojem obratu uvesti sistem, da konkretno povem, ki so si ustvarili svojo zalogo blaga in potrebščin. To vidimo v Ljubljani in po vseh ostalih mestih v Jugoslaviji, pa tudi že na deželi. Kdo bo to zmogel, je drugo vprašanje. Tisti, ki tega ne bodo zmogli, si morajo pomagati z ustanovitvijo nabavne zadruge. Tudi zato imamo praktične primere, le žal, da nismo to storili že pred dvemi leti. Ker takrat temu še nismo dozoreli, moramo tembolj pohiteti zdaj. Ne smemo pustiti iz vidika, da se državna gospodarska politika približuje velikim iz-premembam. Opetovano smo čitali v časopisju, da bo država imela sama večja podjetja, kakor eksport, import, industrijo, ako ne v celoti, pa vsaj s točno kontrolo. Kar se tiče manjših obratov v trgovini in obrti pa potom zadružništva. Do tega bo prišlo brez-dvomno. Tega pa ne bomo preprečili ne mi in ne drugi. Tok časa bo to veleval že z oziro mna zahteve delavstva, ki zahteva, da se mu življenje zagotovi in to ne tako, da je njegova zaposlitev od danes do jutri. Tudi ta človek, ki ima družino, bo zahteval brezpogojno slišati take izjave in zahteve zastopnikov delavskih organizacij in delavske zbornice. Da je to delavstvu pač vseeno, če propade eno ali več podjetij, je vsakomur jasno. Glavno za njih je, da bo delavstvo tako plačano, da bo lahko živelo času primemo. Drugo vprašanje za nas pošto ji v strokovni sposobnosti. Tudi v tem pogledu se bližamo času po amerikanskem sistemu, ki pravi, da je človek toliko vreden, kolikor zna. To je važno posebno za našo stroko. Morali bomo posvetiti vse sile za naš strokovni podvig z lastno strokovno literaturo. Morali bomo ustvariti nekaj našega lastnega, ne pa da bomo vedno le odvisni od tujine, kot je bilo to doslej. S skupnim delom in močmi, s skupnimi napori bomo nekaj ustvarili in pokazali kaj zmoremo. Poglejmo naše tovariše v Zagrebu in Beogradu, da ne škilimo preko naše meje. V tem pogledu apeliram posebno na naše mlajše mojstre in mojstrice, pred vami je bodočnost in čakajo nas še hudi in težki napori. Tretji važen problem pa je socialno vprašanje. Imamo zopet konkretne primere. Mi si moramo iz naših lastnih sredstev ustvariti, odnosno prihraniti nekaj za našo onemoglost in starost. Navzlic temu, da obrtni zakon predvideva starostno, onemoglostno in bolniško zavarovanje samostojnih obrtnikov, ki datira že iz leta 1930, pa še do danes ni uresničeno in izvedeno. Mi moramo skrbeti in redno pobirati prispevke za OUZD in še polovico dodati za zavarovanje našega pomožnega osebja. Nam pa se niti v tem primeru ne da, ko bomo vendar morali sami plačevati naše prispevke, brez druge osebe, ki bi nam polovico prispevala. V tem pogledu bomo morali stopiti v živahen kontakt z ostalim obrtništvom, da se tako socialno zavarovanje stvori. Končno pa naj še pripomnim, da za izvedbo vseh teh naših zahtev nismo kompetentni samo mi, temveč se bodo morale vse obrtniške panoge in vsi obrtniki složno povezati med seboj, da se bomo branili s skupnimi močmi in da bomo pripravljeni kjer koli in kadar koli. Pri tem ne smemo pozabiti na naše obrtniške organizacije, katerih predpogoj je, da se otresejo vseh strankarskih in političnih vplivov in strogo stanovsko same vodijo naš pokret. Mislim, da je prav, da si damo za bodoče sami nalogo, kako bomo delali in kaj bomo storili za naš napredek in naše koristi. 1. Zaupati moramo v upravo združenja, ki naj bo čuvar naših zahtev in pomnoži svoje delo. 2. Iz gospodarskega vidika in za okrepitev našega položaja naj se takoj pristopi k deiu za ustanovitev nabavljal-ne zadruge. 3. Podvzame naj se vse možnosti, kje bi se dalo naša bremena olajšati z ozirom na izredne prilike v oblačilni stroki. 4. Uprava naj dela z vso odločnostjo na tem, da pridejo vsi pripadniki oblačilne stroke pod pavšal za pridobnino ali pa v nižjo kategorijo. Posebno naj se dela na to, da naše modistke niso trgovke temveč obrtnice, ki naj brez izjeme pripadajo vse pod pavšal pridobnine. 5. Delati moramo na to, da bo med nami popolna solidarnost glede enotnih cenikov za’ naše izdelke. Pospešiti moramo pozneje kalkulacije. Zato naj bodo temelji že pri vajencih in vajenkah položeni na obrtno-nadaljevalni šoli. 6. Stremeti je treba za čim popolnejšo strokovno izobrazbo. 7. V socialnem pogledu je treba usmeriti delo z ostalimi združenji za uvedbo starostnega in onemoglostnega zavarovanja obrtnikov. Na istem sestanku je g. Jelovšek poročal o šušmarstvu in nelojalni konkurenci ter naraščajočih cenah surovin. Dalj časa se je pomudil pri vprašanju strokovne sposobnosti pomožnega osebja ter naglasil, kako težko je danes dobiti zares dobro strokovno izvežbane delovne moči. Opozoril je na okolnost, da bo morala Delavska zbornica poleg prizadevanj in dela, ki ga vrši v zaščito delavstva, pospešiti in dati iniciativo delavskemu sloju tudi do večjega zanimanja po boljši strokovni izobrazbi. Pri tej priliki je naglasil dejstvo, da mora dobiti vajenec ali vajenka takoj ko postane pomočnik ali pomočnica, torej po končani učni dobi 4.75 din urne mezde ne glede na to kaj zna in koliko zna. S to odredbo, ki jo je smatrati za kvarno, se daje mladim pomočnikom odnosno pomočnicam potuha, ko je delodajalcu onemogočeno delati izjemo pri plači za tiste, ki nimajo zadostne kvalifikacije. Posledica tega pa bo ta, da se bo vsak mojster branil takih delovnih moči, iz česar nujno sledi povišanje števila brezposelnih. Upravi združenja se je na teh sestankih priporočalo, da pospeši delo in pri- prave za ustanovitev nabavne zadruge. Na vseh teh sestankih pa se je ponovno in ponovno pokazalo, v kako težkih prilikah se borijo obrtniki naše stroke za svoj obstanek. Važno je, da se vršijo taki članski sestanki, na katerih se obravnavajo vsa pereča gospodarska in strokovna vprašanja, katerih namen je zlasti, da vlijejo članom novega duha in poguma za svoj napredek in razvoj. AMBROŽIČ JOŽE Misli ob ustanovitvi ®brtne zbornice Obrtništvo je dobilo svojo samostojno zbornico, to se pravi da se je finančno najšibkejši stan ločil od ostalega gospodarstva in hoče v bodoče hoditi svoja pota Kot pametni in uvidevni gospodarstveniki so ostali stanovi, industrija, trgovina in gostinstvo, obdržali skupnost. Prepričan sem, da je večina našega obrtništva radi svojega mizernega položaja, v srečnem upanju, da mu bo v bodoče sijalo veliko lepše sonce pod okriljem sam. obrtne zbornice. Blagor njim, tudi živa vera osreči človeka. Če pridem med obrtno družbo in govorim resnico, dokazano resnico in še bolj prepričevalno, da naj se obrtništvo ni- vdaja prevelikemu upanju na zboljšanje svojega žalostnega položaja, če tudi smo dobili svojo zbornico, me vsak ogleduje z nezaupanjem, kot da sem tudi jaz eden od tistih, ki nočemo dobro obrtniku. Prav pravi oni izrek da »Narod hoče, da se ga vara«. Finančno razmerje obrtnega odseka v skupni TOI zbornici je že temeljito obrazložil tov. Rebek v zadnji številki »Obrtnega Vestnika«, zato se hočem dotakniti le dela članov obrtne zbornice in pa uspeha. Ali bo ta večji od dosedanjega. V skupni ali ločeni zbornici ima pač Vsak član pravico in tudi dolžnost da stavi razne predloge, ki se tičejo ali skupnih interesov obrtništva, lahko pa tudi gospodarstva enega okoliša pri katerem je prizadeto obrtništvo. Uprava zbornice tak predlog skuša pri oblastvih uresničiti, in je končni uspeh le odvisen od oblastev, ki pač vsako zadevo ogledajo z vidika skupnosti in zakona. Tako je bilo v skupni zbornici in nič drugače nie bo v sam. obrtni zbornici in če kdo drugače misli se vara, kdor pa drugače govori, pa narod vara. Če pogledam nazaj na delo obrtnega odseka v skupni zbornici TOI moram reči da so vsi člani storili svojo dolžnost. Bilo je stavljenih toliko važnih in koristnih predlogov za skupnost obrtnih interesov, da člani sam. obrtne zbornice ne bodo mogli kaj novega predložiti in bo treba pač vse ono iz skupne zbornice ponavljati. Uspeh bo pač isti v novi ali stari obliki. Spominjam se da je bil stavljen na eni plenarnih sej skupne zbornice zelo umesten in za obrtništvo zelo važen predlog za delitev državnih in vojaških dobav, kjer je to mogoče, in je bil od plenuma z odobravanjem sprejet, toda vzlic energični pomoči gen. tajnika in ministra ni bilo mogoče to doseči. Tak

prediva do vključno št. 40 vseh vrst; beljeno bombažno platno v vseh izdelkih in širinah; gradi vseh vrst, barv in širin razen gradla za žimnice in zavese; cic (kreton), poldelen vseh vrst in širin flanela, borhent vseh vrst in širin; šajak in sukno za narodno nošnjo; sukno za meščanske obleke (moško in žensko) domačega in tujega izvora; hlačevina, cajg; loden (hubertus) vseh vrst; kanapes, french, oksford in zefir vseh vrst in širin; popelin vseh vrst, bombažni in iz umetnega bombaža merceriziranega prediva ; inlet (angin) vseh vrst in širin; naglavni robci vseh vrst, razen onih iz naravne ali umetne svile in mako-prediv finejših vrst; klot, serž, podlaga za rokave in žepe; jadrovina, vsa, razen samo bombažna; surova juta, tkanine iz jute za zavijanje in vreče; konopljino predivo in kučina; vreče iz vseh vrst snovi in vseh velikosti ; pokrivala iz flanele, bombaža, volne, mešanice volne in bombaža razen luksuznih izdelkov. Kurjava, razsvetljava in pogon: vse vrste premoga, koksa, lignita in briketov; sveče vseh vrst razen voščenih; električni tok za razsvetljavo, gospodinjstvo in pogon. Koža: surova, suha, soljena, in sicer: goveda, telet, juncev, bivolov in konj; kožni izdelki, in sicer I. podplatni: a) Vse opankarsko usnje, II. vrhnja mastna kravina, čoklovina in telečja, mastni vratovi, okrajevina, hrbti, črna in rumena, gladka in negladka ter mastne cepanice, boks goveji in telečji, črn-ali v barvah, dulboks vaterpruf, šport boks in ostale vrste nepremočljivega usnja, vse domače proizvodnje; podplatno in vrhnje: podplati v polovicah, kruponi, vratovi, okrajniki ali v garniturah, podloge telečje in notra-njiki; VI. sedlarsko: jermenski kruponi v kosih; material za strojenje kož, in sicer tanin ter čreslovina. Gradbeni material: opeka in strešniki, negašeno apno; cement; leseni gradbeni material po seznamu, ki ga sestavi urad za kontrolo cen. Železo in železni izdelki: paličasto in trakasto železo vseh vrst in dimenzij; betonsko železo vseh vrst in dimenzij; fasonirano, hišno in T-železo; nosici U. T in I; vlečena žica, žgana in nežgana, pocinkana v klobčičih vseh dimenzij od 1 mm naprej. bodeča žica in kvadrasta v vsaki izdelavi; bela pločevina, črna pločevina, pocinkana; žeblji iz železne žice od 4 mm naprej, žične vrvi od 8, 10, 16 in 24 mm do 150 metrov dolžine. Steklo in stekleni izdelki: Okensko steklo, steklo za svetilke. Elektrotehnični material: podzemeljski armirani kabli; 1 gola bakrena žica vaeh tež; izolirana bakrena žica vseh debelin. Kmetijsko orodje, semena, umetna gnojila itd.: sekire, lopate, lopatke, motilce, srpi, kose, vile železne in lesene, grablje železne in lesene, plugi za živalsko vprego in plužne glave, brane in robkači vseh vrst,' robkači za koruzo, škropilnice za trto in sadje, reporeznice, slamoreznice, prašilci ter deli vseh strojev; vrvarski izdelki za kmetijstvo; semena, vse očiščeno: lucerna, dete-ljina, živalska repa (krma), vseh vrst grahorica; umetna gnojila vseh vrst; žvepleni cvet; rafija, modra galica, manila; guma za vezanje rastlin; meja za vrt. Barvni material: fimež, terpentin. Kavčuk in kavčukasti izdelki: surov, naravni in sintetični, regenerirana guma, stara gumasta obutev in odpadki iz gumija; avtomobilske gume, gume za motocikle, bicikle, zunanje in notranje gume vseh vrst, gumaste cevi in vsi gumasti deli za škropilnice, vse vrste gumastih cevi za vodo, alkoholne pijače, bencin, olje, gumaste pipice, gumasta lepiva vseh vrst in barv; gumirano platno vseh vrst in barv; termofori, blazine za bolnike in vrečice za led. Milo in tehnične maščobe: milo za umivanje in pranje razen luksuznega ; tehnične maščobe: loj, kokosovo olje, mastne kisline, žvepleno olje, kolofonija, kostna mast, ribja mast, svinjska mast, neuporabna za jed, druge živalske masti (maščobe) in odpadki masti, vsa mastna rastlinska olja, ki se uporabljajo za izdelavo mila, če niso pod kontrolo kot jedilno olje. Papir in papirnati izdelki: ovojni papir vseh vrst po seznamu, ki ga sestavi urad za kontrolo cen, papirne vreče razen iz luksuznega papirja, kartoni, beli, leseni, sivi (patent), vsi knji-goveški in dvakrat satinirani. Bazno: parafin, čisti in mešani kositer; šivalni stroji za domačo porabo, razen luksuznih izdelkov in na električni pogon. Z uvejavljenjem te odločbe prenehajo veljati vse prejšnje, s katerimi so bili postavljeni pod kontrolo cen posamezni predmeti. Urad za kontrolo cen bo izdal potrebna navodila za izvajanje te odločbe. Povišanje poštnih pristojbin S 1. aprilom se bo pristojbina za običajno pismo povečala v krajevnem prometu od 1 na 1.50 din, v medkrajevnem prometu pa od 1.50 na 2 din. Že lani so bile v avgustu povišane telefonske in telegrafskke pristojbine, od poštnih pristojbin pa je bila povišana samo tarifa za časopise. S 1. aprilom t.l. bodo uveljavljene naslednje povišane poštne pristojbine: Pristojbina za navadno pismo (do 20 gr) v krajevnem prometu se poviša od 1 na 1.50 din (pri večji teži se računa pristojbina kakor v medkrajevnem prometu). V medkrajevnem prometu se poviša pristojbina za pismo do 20 g od 1.50 na 2 din; za pismo do 50 g bo znašala v bodoče pristojbina 3 din (doslej 2), za pismo v teži do 250 g 4 din (3.50), do 500 g 6 din (5), do 1 kg 12 din (10) in do 2 kg 15 din (18). Občutno se poviša poštnina za odprte dopisnice (razglednice), in sicer v krajevnem prometu na 1.50 din (doslej 1 din), v medkrajevnem prometu pa na 2 din (doslej 1 din). Za književne oglase se bo v bodoče plačalo za vsak primerek do 100 g teže po 10 par (doslej 5 par). Priporočnina za poštne pošiljke se poviša v krajevnem in medkrajevnem prometu od 3 do 5 din, v prometu z Grčijo, Rumunijo in Turčijo od 4 na'5 din, v prometu z ostalimi državami pa od 4 na 6 din. Prav tako se povišajo pristojbine za povratnico, za obvestilo, za zahtevo povračila pošiljke, za izplačilo povračila, nadalje postranske pristojbine v denarno nakazniškem prometu, pristojbine za poštne predale itd. Pristojbina za poslovne papirje se poviša tako, da znaša za poslovne papirje v notranjem prometu do 100 g 2 din V ponedeljek dne 24. II. t. 1. je bil v Gambrinovi dvorani redni letni občni zbor združenja krojačev in sorodnih obrtov v Mariboru, katerega se je udeležilo lepo število združenega članstva. Občni zbor je vodil predsednik združenja g. Reicher, ki je uvodoma pozdravil navzoče zastopnike in podal obširno poročilo o poslovanju v letu 1940. in o splošnem položaju krojaške in šiviljske stroke poudarjajoč, da krojaška, šiviljska in soriodna obrt vsled nepredvidenih težkih razmer občutno čutijo motnje obratovanja in to radi pomanjkanja surovin in sicer ma-nufakturnega blaga, raznega pribora, sukanca, svile itd. Vse te surovine smo naročevali od večjih tvrdk v tu in inozemstvu a sedaj ugotavljamo, da je večina inozemskih tvrdk svoje obrate likvidirala, domače tvrdke pa se vsled pomanjkanja surovin in pretrganih trgovskih zvez skrčile, kar vse je rodilo posledice, da krojači in šivilje zgubljajo odjemalce, ker ji ne morejo postreči v prejšnji meri. Ti odjemalci so navezani sedaj le na večje trgovce, ki razpolagajo še z zalogami manufak-turnega blaga, vsled česar pa je obrtnik občutno prikrajšan na zaslužku in eksistenci. Druga motnja v krojaški in šiviljski stroki pa je pomanjkanje sukanca, ki se sicei* izdeluje v Mariboru, pa se žal v veliki meri prodaja na Hrvaško in v Srbijo, dočim ga za domače svrhe primanjkuje. Tozadevno apeliramo na Zbornico, da intervenira pri tukajšnji tovarni v prid lokalnim potrošnikom. Občutno škodo povzročajo dalje krojaški stroki tudi orožne vaje vsled katerih so v prieteklem letu marsikateri zadružni člani ostali po cele mesce brez dela, ker so morali svoje obrate zapreti. V takšnih primerih bi morala davčna uprava postopati skrajno obzirno in takšne davkoplačevalce vsakršnega davka oprostiti. Valj draginje je zavzel tudi našo stroko in ugotavljamo, da se je blago podražilo za celih 70%', pribori za povprečno 120%, draginja pa je zajela tudi vse druge življenjske potrebščine, vsled česar je prišlo do mezdnega gibanja naših pomočnikov in pomočnic, ki se je pričelo že poleti in zaključilo v jeseni s tako zvanim mezdnim sporazumom med delodajalci in delojemalci, na podlagi katerega so se plače (doslej 1.50), do 250 g 2.50 din (1.75), do 500 g 3 din (2.50), do 1 kg 4.50 din (4), do 2 kg pa 7.50 din (7). pomožnemu osebju zvišale za 35%,