Loto IX, It. 24S LJubljana, Četrtek f8. oktobra 1928 Cena 2 Din Dta Ogla* po Uuliiii Uredništvo i Ltvbfjana, KLnaHova ulica ttrr. g/L Tataian ftt. atr/* tn «804, ponoči tudi it. «034. ■•kopi«! •• •»• vraiaj«. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko rita k. m. > Tctefoe k. 11 Ljubljana, it. 4. — Tddon ŠL ug* Podratald: Maribor, Aleka it. t« — Cd)«, Aleksandro ■•Ara pri poMacaa ček. zavodu t LH*b-taaa flt. ti.&u • Praha čisto 7&.itoJ Wien.Nr. n^t. I Ljubljana, 17. oktobra. Iz poročil o zaključnih pogajanjih za-stran novih železniških tariiov izhaja, da je ministrstvo saobračaja vendar,e nekoliko popustilo in da oo znašaio povišanje novih železniških tarif nekaj nad 5 %. Prvotno je železniška uprava predlagala 20 do 25 odst povišanje. Le vztrajnemu odporu protirežimskega časopisja ter gospodarskih strokovnjakov iz vse države, zlasti pa zastopnikov iz Slovenije, se je posrečilo, da je bila ta neposredna nevarnost odklonjena. S tem je tudi Sloveniji in slovenskemu gospodarstvu prihranjenih mnogo milijonov. Iz gospodarskih krogov prihajajo v poslednjem času neprestane pritožbe, da konzum širokih slojev nazaduje in da je zastoj trgovine in vsega gospodarskega življenja pripisovati v prvi vrsti popolni izčrpanosti konzumenta in njegovemu splošnemu osiromašenju. Zaradi malomarnosti in gospodarske ignorance voditeljev SLS in režimskih strank v poslednjih letih smo danes padli v pogledu konzumentske kapacitete tako globoko, da se drži slovensko prebivalstvo nad vodo le zaradi svo'e prirojene skromnosti, pridnosti in skrbnega gospodarstva. Če bi teh lastnosti ne bilo, bi se že danes nahajali v usodni in brezupni socijalni krizi. Le pomislimo, kai vse mora Slovenija poslednja leta nositi! Državne davščine so ie na videz popustile, dejansko pa so še večje; v resnici izkazuje donos direktnih davkov vedno večje iznose. Vrhu tega je poslednja leta davčni zakonodajalec izvrši! dalekosežne revirmane davčnih dajatev; olajšal je davčna bremena gospodarsko jakim slojem, zato pa naprtil nova bremena delovnim slojem, uradništvu, delavcem, zasebnemu nameščenstvu, mali trgovini in obrti. Najhujše zlo pa je zadelo naše kra'e z novimi oblastnimi skupščinami, kjer so klerikalne večine iz popolnega nerazumevanja gospodarske strukture naložile slovenskemu konzurnentu nove milijonske oblastne davščine. To pomeni spričo preobremenjenosti pravo soci-jalno in konzumentsko katastrofo. Po drugi strani pa postajajo z vsakim letom manjši krediti državnega proračuna za Slovenijo. Med tem ko se za mnoge druge pokrajine razdaja s polnimi pestmi, odhaja Slovenija praznih rok. Beograjskim vlastodržcem se je celo posrečilo premotiti slovenske oblastne samouprave, da so si naprtile vse državne bolnice in druge zdravstvene ustanove, ki so globoko pasivne, brez primernih državnih dotacij. Nadalje vidimo, da izvaja hegemoni-stični režim docela nezadostno in zgrešeno kreditno politiko. Narodna banka, Državna hipotekama banka, Poštna hranilnica. Obrtna banka. Direkcija za poljedelski kredit, vse te velike in s stotinami milijonov dotirane ustanove dele milijonske kredite za «Beograd in okolico*, dočim padajo v Slovenijo le neznatne drobtinice. Lani je bila prilika, da dobe brezposelni v Sloveniji nekaj desetin milijonov iz onih 150 milijonov, ki jih je vlada dala kot pomoč za kraje, kjer primanjkuje hrane. Po zaslugi klerikalne dalekovidnosti in aku-ratnosti je Slovenija, kjer sigurno primanjkuje hrane, kakor malokje v naši državi, odšla malone praznih rok. A še to je bilo razdeljeno po partizanskih principih. Javnost ni videla nobenega obračuna. Zadnjič je imel finančni odbor sejo. Na hitro roko ie večina po priznanju samega posl. Šečerova, člana koaliranih strank, darovala beograjskim proteže-jem in velekapitaiistom skoro 30 milijonov pri obračunu za obveznice vojne škode. Naši Primorci pa naj še naprej gledajo skozi prste. Niti en klerikalni poslanec se ni oglasil, da bi pri tej priliki tudi za Slovenijo izbil nekaj vojne škode. Sedaj so prišle tarife na vrsto. Vsak slovenski gospodar je pričakoval, da se bo zganila predvsem SLS in da bo njeno časopisje s poslanci vred zavpilo do neba proti povišanju železniških tarif na slovenskih progah. Mesto tega pa je v klerikalnem taboru nastal tak pred-potopni molk. kakor v puščavi. »Slovenec* si je še dovolil biti ogorčen, zakaj se napredno časopisje toli razburja. Počakajmo najpreje. da vlada res tarife poviša... Kakor da bi potlej še zale-gel kak protest! Samoupravne volitve v ČSR Praga, 17. oktobra h. »Prager Presse« fzve po informacijah iz predsedstva republikanske stranke, da se namerava izvesti volitve v nove deželne in okrajne zastope le tekom jeseni. List pile: Verjetno je, da se bodo volitve vršile 23 novembra ali najkasneje 2. decembra. Glede posledic teh volitev na nadaljnji razvoj politične situacije se Izvejo samo informacije te vsebine. da je treba počakati volilnega izida ker se pripisujejo volitvam v deželne zastope po manifestu politični značaj. Po Informacijah vašega dopisnika se bodo volitve udeležile samo večje stranke. Po čigavem naročilu dela Miloš Savčič Ponovne Pribičevičeve izjave o Savčičevi akciji. - Skle pov KDK ne more ničesar spremeniti Zagreb, 17. oktobra, n. Ker beograjski tisk kljub odločnim demantijem še vedno zatrjuje, da vodi Miloš Savčič svojo akcijo v sporazumu s KDK. ali pa vsaj z vednostjo in odobravanjem Svetozarja Pribičeviča. so se novinarji danes ponovno obrnili na gospoda Pribičeviča in ga prosili za pojasnilo. G. Pribičevič jim je med drugim izjavil: «Jutranji beograjski listi so zabeležili, da sta bila v Prometni banki pri g. Savčiču poslanca SDS dr. Svetislav Popovič in Valerijan Pribičevič in da je bila ta konfeernca članov SDS opažena v političnih krogih. Ker ničesar ne prikrivam pred javnostjo in no^em nobene zakulisne akcije, hočem pojasniti ta sestanek poslancev SDS z g. Sav-čičem. Pred tremi dnevi je bil moj brat Valerijan v Zagrebu in se je še istega dne vrnil v Beograd. Prosil sem ga. naj gre k g. Savčiču in mu pove, da se mi ne strinjamo z njegovo akcijo in da želimo, da jo ustavi. Hočem biti korekten in lojaien in nočem, da bi padla le senca suma na me in moje prijatelje, da vodimo nekakšno posebno in ločeno akcijo s predstavniki sedanjih srbijanskih strank. Naprosil sem Vaierijana, naj pove g. Savčiču. da nas prav nič ne inte-resira mišljenje predstavnikov teh strank in da ne želimo sprejeti nobenega referata o njihovem mnenju. Dokler se ne izpolnijo naše znane zahteve, nimamo sploh ničesar razgovarjati. To je naše neomajno stališče, ki bi ga moral g. Savčič upoštevati, čeprav bi bil njegov položaj v Beogradu še tako težak. G. Savčič nima pravice voditi oddvo-jene akcije in zlasti ne take, ki je v nasprotju z našo politiko. Na sestanku z g. Savčičem mu je Valerijan to gotovo povedal. Iz posvetovanj g. Savčiča s političnimi prvaki v Beogradu morem sklepati, da je dobil misijk) za proučitev položaja, toda ne z naše strani, temveč z druge strani V Beogradu sploh mislijo, da bodo mogli s takimi akcijami vplivati na sklepe plenuma KDK in na zborovanje v Sisku. Toda kmalu se bo pokazalo, da so bili tudi glede tega v veliki zmoti. Ob tej priliki moram demantirati tudi trditve beograjskih listov o stališču KDK do volilne vlade. Izključeno je. da bi KDK pod katerimikoli pogoji in kakršnakoli nai bi bila nova vlada, pristala na koncentracijsko vlado. V Beogradu se obnašajo, kakor da bi živeli na Marsu, ker nočejo poznati položaja v naših krajih in razpoloženj KDK. Nadalje moram povdarjati. da KDK prav nič ne zanima, kdo bo izvoljen za predsednika Narodne skupščine. Kdorkoli bo zavzel to mesto, ga bomo smatrali za našega neprijatelja.» Savčičev sestanek z Joco Jova-novičem Beograd. 17- oktobra, p. Nocoj se je vršil od 5. do 7. v prostorih zavarovalnice^ splošno opažen sestanek med inž. Milošem Savčičem in voditeljem zemljoradnikov Joco Jovanovičem. Obe sta po sesta.iku odklanjala vsako izjavo. G. Savčič bo jutri nadaljeval svoje pomenke s politiki v Beogradu. Za jutri se pričakuje sestanek t Aco Stanojevičem. Seja okrnjene Narodne skupščine Razprava o nevarnih razmerah na železnicah. - Sprejeti zakoni o menicah, odvetnikih in državnih pravdnikih Beograd, 17. okt. p. Današnia dopoldan« ska seja Nar. skupščine je nudila žalostno sliko nedelavnosti Koroščeve-ia režima. Vlad ni tisk neprestano naglaša, da ie bil zadnji skupščinski odmor potreben zato, da vlada pripravi gradivo za Narodno skupščino — Danes ie bila že druga seja po enomeseč* nem odmoru, toda skupščina še vedno ni mogla pričeti z delom. Vsa današnja seja. ki je trajala od pol 11 do 13., je bila po* svečena zgolj predlogom, ki so jih stavili zemljoradniki. Po prečitanju zapisnika se je vnel med zemljoradniki in vladno večino dolgotrajen prepir, v katerem so zemljoradniki očitali vladi nedelavnost in protestirali proti ne> točnemu zapisniku. Nato je prišel v razpravo nujni predlog zemljoradnika Voje Laziča, v katerem za* hteva, naj posebna anketna komisija pre; išče vzroke neprestanih železniških nesreč ter pozove krivce na odgovor. V utemelje* vanju svojega predloga je Voja Lazič po* vdarjal. da vladajo na naših železnicah ta* ke razmere, da se ljudje boje vsakega dalj* šega potovanja in da mora človek napra* viti testament, predno se zaupa naši želez* niški upravi. Glavni vzrok tega žalostnega stanja vidi ^ koruptivni in partizanski upravi. Lazičevemu predlogu se je pridružil so* cijalist Petejan. ki je zlasti kriiiziral po« stopanje z železniškim osobiem. kateremu odtrgujejo mezde in mu poleg slabih plač nalagajo še vedno nova davčna bremena. Obšimo se je bavil z razmerami, ki vlada* jo v železniških delavnicah ter grajal pošto* panje prometnega ministra, ki ne skrbi za potrebni ma.erijal v svrho popravila želez« niškega parka. Vseh nesreč je največ krivo slabo stanje železniških prog in lokomotiv« drugi neposredni vzrok pa j" beda osohja V odgovoru je prometni minister zavra* čal vse očitke in se izjavil proti predla* gani komisiji, češ da bo ministrstvo samo izvršilo preiskavo. V ostalem pa je nagla* šal. da so železniške nesreče pri nas mnogo redkejše nego drugod. Slabo stanje želez* nic pa je posledica dejstva, da je bil ves železniški park med vojno uničen Po govoru ministra 'e vladna večina med prote* sti zemljoradnikov predlog o anketni komi* siji odklonila. Ministri so nato odgovarjali na razna vprašanja, na kar je bila ~eia ob 13 zaključena ter se je nadaljevala j »poldne. Popoldanska se ja Popoldanska seja Narodn- skupščine je bi'a otvorjena ob pol 18 Skupščina je ta* koj prešla na dnevni red. Prvi je govoril minister pravde Milorad Vujičič kratek ekspoze o zakonih, ki so bili na dnevnem redu, t. j. o meničnem, čekovnem, odvet* niškem in o zakonu o državnih pravdnikih Povdarjal je. da pomenijo vsi ti zakoni v zvezi z zakonom o sodnikih in zakonom o ustrojstvu sodišč važen kor«k k unifikaciji našega zakonodajstva. Določbe teh zako* nov bodo v marsičem preuredile naše no« tranje razmere ter jih konsoiidirale. Zlasti z meničnim zakonom je odpravljena težka zapreka za napredek našega gospodarstva, ki je moralo doslej računati s celo vrsto meničnih zakonov. Menični zakon odgovar* ja mednarodno priznanim meničn'm nor* mam. Pri njegovi izdelavi so sodelovale vse zainteresirane ustanove in korporacije. Zemljoradniški poslanec Voja Lazič je prečital izjavo, o meničnem zakonu. V iz* javi zagovarja naziranje, da predloženi za* kan ni v skladu z ljudskimi potrebami, češ da je naš narod nepismen, da je zakon sam na sebi jako kompliciran in da ne ščiti do* volj kmečkega prebivalstva. Nafo je skup® ščita brez nadaljnje debate sprejela vse štiri zakone s 156 : 5 glasovom. S tem je bil dnevni red današnje seje iz* črpan. Prihodnja seja bo jutri ob 10. dopol* dne. Na dnevnem redu je interpelacija de* mokratskega posl Škeroviča na ministra financ o sklepu zetske oblasti, s katerim se lastnina bivše črnogorske dinastije od* vzema državi ter izroča oblasti. Druga toč* ka dnevnega reda je razpr?va o begluški uredbi za Bosno in He-egovino. Železniška nesreča pri Zagrebu Dugo Seio, 17. oktobra, r. Davi ob 8.15 je Ionsko - poljski vlak, ki je vozil z zamudo proti Zagrebu, zadel pri kretnici nt. postaji v Dugem Selu v tovorni vlak. ki so ga ranžirali. Strojevodji sta še v zadnjem trenotku z vso močjo zavrla vlaka, vendar pa nista mogla preprečiti nesreče. Sunek ie bil tako silen, da sta se poškodovali obe lokomotivi, par vagonov pa razbilo. Osebni vlak je bil kakor običajno poln ljudi in se je zahvaliti samo sreči, da ni došlo do grozne katastrofe. Poškodovani so bili samo neki seljak na ušesu in dve seljakinii na glavi. Krivdo zaradi nezgode zvračajo nekateri na prometno osebje, zdi pa se, da je vzrok nezgode slabo funkcijo-niranje pokvarjenih signalnih aparatov. Kraljev dar za Sokolski dom na Sušaku Siišak, 17. oktobra, č. Dvorna pisarna Je pnsjala sušaškemu sokolskemu društvu 15.000 Din kot podporo za zgradbo sokolskega doma na Sušaku. V pismu se pravi, da je pisarna dvora Nj. Vel. kralja doznala, da se namerava na zapadni meji zgraditi Sokolski dom ln pošilja zato prvo podporo za tako potrebno in hvalevredno akcijo. Imenovanja v diplomaciji Beograd, 17. oktobra, p. Krali je podpisal ukaz, s katerim sta imenovana dr. Mi'1 o Mo-škatel za poslaniškega svetnika pri Vatikanu, konzul v Celovcu dr. Mirko Miloševič pa za generalnega konzula. Bolezen romunske kraljice vdove Bukarešta, 17 oktobra g. Kraljica Marija ie obofcla na lahki Španski in le morala ostati v postelji. Trenutno biva kraljica v Bateiku. »Zeppelin" poleti letos še enkrat v Ameriko Navdušen sprejem posadke v Newyorku. - Čim bo zrakoplov popravljen, se vrne v Evropo. - Jeseni preleti 3© enkrat Ocean Newyork, 17. oktobra g. Zastopnik dr. Eekenerja v Newyorku Hugh Ali je izjavil: »Grof Zeppelin« bo takoj, ko bo zrakoplov popravljen, odletel nazaj v Nemčiio, ne da bi prej obiskal ameriške države, kakor je prvotno nameraval. Kako^ oa se izve, namerava zrakoplov v letošnjem letu še enkrat leteti iz Nemčije v Ameriko. Posadki zrakoplova »Zeppelina« je priredilo mesto Newyork nad vse svečan sprejem. Na sto tisoče ljudi je pozdravljalo posadko na njenem potu skozi mesto do mestne hiše in jo neprestano obmetavalo s cvetjem. Med velikanskim navduštnjem množic je po- zdravil posadko n-ewyorški župan. Množica je bila tako navdušena, da je mestoma predrla policijske kordone in zaprla sprevodu pot Berlin. 17. oktobra g. Potniki »Grofa: Zeppelina« so po večini naročili prosto-te tudi za povtatek. Ameriški tovarnar Robert Rainer. ki ie izjavil, da se ne bo nikdar več vozil v zrakoplovu, je tudi že kupil povratni listek. V brzojavki, ki jo je poslal svojim prijateljem v Heideloerg, sporoča iz Lakebursta: »Danes smo srečno tukaj. Močno sem prehlajen Sprejem je bil veličasten. Vrnem se seveda spet z zrakoplovom.« Zanimive izjave dr. Viadka Mačka Posvetovanja v Pragi. — Akcija Miloša Savčiča. — Prva skupna manifestacija Hrvatov in prečanskih Srbov. — Rezultat škofovske konference Zagreb. 17. oktobra n. Ko je danes predsednik KDK dr. Vladimir Maček odhajal iz saDornice so ga obkolili novinarji in ga obsuli z vprašanji. Na vprašanje, kako je bilo v Pragi, je odgovoril: »Bilo je dobro, toda po posebnem sklepu konference ne bomo dajali nobenih izjav do sestanka plenuma mednarodnega agrarnega biroja v Pragi, ki se bo sestal v po-četku decembra.« »Ali bo šel g. Pribičevič z vami v Prago?« »To se zelo lahko zgodi.« »Kdo bo sodeloval na seji plenuma mednarodnega agrarnega biroja?« »To je težko povedati, ker sedaj na primer na konferenci v Pragi ni bilo Bolgarov, ki niso dobili potnih listov, glede srbijanskih zemljoradnikov pa ne vem, ali so bili povabljeni.« »Kai morete povedati o sestanku z Macdonaldom?c »Citajte praške liste; več tudi vam ne morem povedati.« »Beograjski tisk piše, da so v Pragi vplivali na ^as, da bi zavzeli blažje stališče v reševanju sedanje državne krize. Ali je to res?« »Na mene ni nihče vplival, če bi bilo treba na koga vplivati, bi bilo pred vsem potrebno na one v Beogradu.« »Kaj pravite o akciji g. Savčič« v Beogradu?« »Kaj naj rečem o akciji g. Savčiča? Glavno je povedal že g. Pribičevič. G. Savčič je ugleden mož in prijatelj Hrvatov. Toda on je Srbijanec in jasno je, da gieda na stvar s srbijanskega stališča. Ako ae bi bil Srbijanec, bi KDK napravila iz tega vprašanja nediscipliniranost. V ostalem pa je lojalno izjavil, da ne govori v imenu nikogar, temveč samo v svojem imenu.« »Ali vodijo z g. Savčičem akcijo za sporazumevanje še kaki drugi poslanci?« »Smatram, da ni takega razpoloženja nikjer.« Dr. Maček ie v nadaljnjem razgovora opozoril na važnost nedeljskega zborovanja KDK v Sisku, ki se bo vršilo v velikem obsegu in na katerem bodo prvič skupno manifestirali Hrvati in prečanski Srbi. Na vprašanje, kaj pravi k sfldepom škofovske konference, je dr. Maček odgovoril: »Vidite, tu se naibol] vidi, kakšno le zlo, ako se nahajajo izven Hrvatske šefi on'h, ki bi morali voditi hrvatsko politiko. Ta konferenca škofov mora odpreti oči vsem. ker se ne more istočasno voditi hrvatska in klerikalna politika. Čim prideta ti dve i de jel v nasprotje, potem se postavi tudi najbolj čestiti cerkveni predstavnik na klerikalno staifšče in proti Hrvatski »Nezaslišano razsipanje državnega denarja" Celo demokrati se bunijo proti nepravičnim sklepom finančnega odbora, s katerimi bo oškodovana država za 50 milijonov Beograd, 17 oktobra p. Nocoj se je vršila seja demokratskega poslanskega kluba, ki je v glavnem razpravljala o skiepu finančnega odbora, s katerim se je določil tečaj vojne škode. Demokqratski poslanci, člani finančnega odbora, so se pritoževaii radi previsoko odmerjenega tečaja ter zahtevali, da se sklep finančnega odbora prekliče in določi mesto sklenjenega tečaja 1 : 5 tečaj 1 : 9, kakor ga je predlagala sama Trgovska zbornica v Beogradu. Sklep tinančnega odbora pomeni nezaslišano raz- sipanje državnega denarja in bi stal državno blagajno do 50 milijonov Din. Nato je klub razpravljal o jutrišnjem dnevnem redu seje Narodne skupščine. Prihodnja seja kluba se bo vršila v petek popoldne. Na to sejo bodo poklicani vsi poslanci demokratskega kluba. Razpravljali bodo o vprašanju izvolitve novega pred-sedništva Narodne skupščine in članov finančnega odbora v zvezi s predstoječim rednim zasedanjem Narodne skupščine. Dalmatinska Orjuna proti hegemonističnemu režimu Reso'uc?ja oblastnega odbora Orjune v Splitu. — Ostra obsodba velesrbskih provokacij. — Napačna vest o izključitvi nacionalističnih voditeljev Split. 17. okfobra. »i. Na seji oblastnega odbora Orjune je bilo v celoti odobreno poročilo članov Bartuloviča in dr. Bulata, nakar je bila soglasno spreieta resolucija, k' ostro obsoja sedanji režim ter njegove načrte za razbitje Orjune in preganjanje vplivnih Oriunašev. Glede na to bodo pozvani vsi mestni odbori, naj nedisciplinirane člane eksemplarično kaznujejo. Ako pa mestni odbori tega ne bodo storili, bodo predlagani, da se razpuste. Resolucija ob-soia nadalje postopanje nekaterih Orjuna-šev. ki so šli na proslavo v Beograd v or- Ratifikacija trgovinskih pogodb Beograd, 17. oktobra, p. Danes popoldne se je vršila seja skupščinskega odbora za pretres trgovinskih konvencij, ki so bile sklenjene med našo državo in Albanijo. Estonijo. Latiško ter Egiptom. Odbor je sprejel vse predložene konvencije brez debate. Posledice nettunskih konvencij Split, 17. okt c. Uprava premogovnika Monte Promina je odpustila iz službe di* rektorja inž. Kramerja, ki je na zadnji se* ji te družbe zahteval nacijonalizaciio pod jetja. Uprava ga je odpustila baje zaradi tega, ker je sumila, da je v zvezi s kam* panjo, ki se je vodila proti tej družbi v jugoslovenskem tisku junaških uniformah z aktivnimi ministri ln ki vzdržujejo z režimom najtesnejše zveze. Obsojajo se izdajalski poskusi partizanskih špekulantov, da na obalah ogroženega Jadrana razdvoje narodne sile. ustvarjajoče na versko - separatistični podlagi srnaovske organizacije. Končno obsoja spreieta resolucija, da se je pri proslavi prebitja solunske fronte dovolilo klicanje Veliki Srbiji. Vest o izključitvi dr. Bartuloviča in dr. Bulata iz splitske Orjune je bila neresnična. 200.000 delavcev v Poruhrju na cesti Kelmorajn, 17. oktobra, (lo.) Ker so s* Dogajanja med delojemalci in delodajalci v poruhrslci kovinski industriji ponesrečila, je bila odpovedana služba koncem tekočega tedna 200.000 delavcem vštevšiJH) 000 nameščencem Kruppovih tovarn v Essenu. Žrtve železniške nesreče v Angliji London, 17. oktobra, (lo.) Po velikem trotu se je posrečilo identificirati 13 žrtev železniške nesreče pri CarfieldJ. Sedem žrtev so identificirali sorodniki n prijatelji, drugih šest pa znanci. Stanje ranjencev je zadovoljivo. snica o škofovskih posvetovanjih v Zagreba rtentične informacije o poteku zagrebške konference« — Pa-»ški nuncij se je zavzel za dr. Korošca in pobijal stališče hrvatskih škofov Zagreb. 17. oktobra Škofovska konferenca, oziroma ekse-kutivni odbor jugoslovanskega episko-pata je završil svoje posvete. O teh posvetih je izšlo v ponedeljek službeno sporočilo, ki omenja nekatere sklepe dvodnevne razprave in navaja kot udeležence poleg papeževega nuncija msgr. Pellegrinettija nadškofe iz Zagreba, Sarajeva in Beograda ter pet drugih škofov, med njimi ljubljanskega. Rezultat konference je docela tak, kakor sem ga napovedal v svojem dopisni pred tednom dni. Moje informa' eije o ozadju, o zakulisni borbi, kakor tudi o ciljih sklicateljev te konference so bile točne in zanesljive. Zato ni niti en klerikalni list ugriznil v polemiko, Čeprav je moj članek vzbudil občo pozornost. Le »Slovenec« se je omejil na droben »demanti«, kjer pravi, da se konferenca ne bo bavila s političnimi vprašanji ali s sedanjim političnim položajem. Zagrebška sicer gostobesedna »Narodna politika« pa sploh ni zinila besedice o tej zadevi. V ponedeljek izdani komunike nagla-Ea, da so na konferenci razpravljali »samo o verskih in cerkvenih vprašanjih«. Jaz pa vam lahko na podlagi verodostojnih poročil sporočim, da se oba dneva ni o ničemer drugem razpravljalo kakor o političnih vprašanjih, to je o odnošaju katoliške cerkve, episkopa-ta in klera do države. Kar se navaja v komunikeju, so bila le postranska vprašan-ja, ki se lahko rešujejo docela normalno v delokrogu samega episko pata brez potrebe, da jim da svoj »pla-cet« še papeški nuncij. Sestavijač komunikeja se je moral mučiti, kakor sem informiran, da je naštel predmete, ki so bili baje edini, o katerih se je razpravljalo. Težko je bilo prikriti glavno stvar, glavno svrho konference. V osta lem je sam djakovski škof dr. Akša' movič priznal poročevalcu »Novosti«, da so razpravljali o političnem položi ju. Kadar s« govori s cerkvenim predstavnikom. je treba dobro premisliti in dobro stilizirati postavljena vprašanja. To pa zna malokateri novinar. Ako na pr. vprašate soudeleženca konference, a!j je bila na dnevnem redu tudi točka, da naj se podpira Koroščeva vlada in aLi je režim Velje Vukičeviča v interesu klerikalcev, potem je prirodno, da vam bo vsakdo odločno odvrnil, da take točke seve ni bilo na dnevnem redu. Vaši citate!ji se bodo še spominjali, da sem točno obrazložil, v čem je spor. Ena stran je za to, da postani tako zvana katoliška akcija docela religijoz na, druga stran pa hoče, da se uporabi v poiltično-strankarske svrhe. To je za episkopat seve »versko in cerkveno vprašanje« par exellence. O tem je v glavnem episkopat tudi razpravljal. Službeni komunike niti ne trdi, da so razpravljali samo » verskih in cerkvenih vprašanjih«, ki jih komu nike navaja Treba je le dobro čitati in razumeti komunike med vrsticami. Kdo Pa je bil toli naiven, da bi od škofovske konfercnce pričakoval, da bodo s konference, ki so jo prav skrbno izločili od javnosti in ki ji ni$o prisostvovali niti vsi škofje, obesili na koncu na velik zvon, kaj so razpravljali in kaj vse so govorili? Tik pred konferenco je objavila zagrebška klerikalna »Narodna politika«, da prekinja vsako polemiko s sarajevskim »Katoliškim tednikom«. Ta pa je objavil baš 1. oktobra v posebnem iz-danju celo vrsto dokumentov in avtoritativnih argumentov proti temu, da se spelje katoliški verski pokret v borbeno klerikalno stranko. Tu se iznaša, da je bil že 1. 1919. ustanovljen vrhovni forum klerikalne politike, tako zvani senijorat, ki si v svojih pravilih prisoja docela »tajni značaj« (paragraf 1) in ki s posebno zaprisego obvezuje vsakega člana, da bo varoval tajno>st in dajal odgovor senijoratu »za vse svoje zasebno in javno življenje«. Tedaj udružen-je po primeru framasonskih udruženj! Druga oktoberska številka »Katoliškega tednika« je javila, da se ustanavlja v Sarajevu novo izvenstrankar-sko glasilo z nalogo, da pobija katolicizmu pogubno in protinarodno raboto klerikalcev. List objavlja tudi prispevek 5000 Din od sarajevskega nadškofa dr. Sariča v to svrho. Izven dvoma je tedaj, da je prispel nadškof Šarič v Zagreb z namenom, da na konferenci odločno brani svoje stališče ter da stavi predlog, naj katoliški episkopat v trenutku, ko so se vse prečanske stranke združile v KDK, za katero je ves katoliški narod naših krajev s pravoslavnimi prečanskimi Srbi vred, ko gre za odločilno borbo v prilog osnovnih pravic, — odzove svoji krščanski dolžnosti in pridruži javno svojemu narodu Slično je govoril tudi Škof Akšamovič nekim svojim prijateljem. G. Korošec se je po pravici zbal takega predloga, sai bi mu vzel ono važnost zaradi katere ga drže in potrebujejo v Beogradu, in je zahteval Intervencijo samega papeškega nuncija. Ta naj bf z visoko avtoriteto same Sv. stolice udušil poskus revolte proti sedanjemu režimu. Msgr. Pellegrinettl je to svoio nalogo v polni meri izvršil. v času, ko ta ne le borbo odklanja. marveč se celo pripravlja h konkorda-tu, ki bi bil ugodnejši od konkordatov z mnogimi katoliškimi državami? Sme li katoliški episkopat kot celota stopiti v borbo v prilog »nacijonaki ih sentimentalnosti«, dokler ni ogražena sama katoliška cerkev v njenih večnih načelih? In to v trenutku, ko je sizmatični Beograd postavil, čeprav samo formalno, uglednega katoliškega duhovnika sebi na čelo? Ne, ne more. Katoliška cerkev se ravna po načelu, da se ne zaganja v nobeno vlado in da živi z njo v miru, dokler niso ogražene njene prerogative . . .« Tako je nekako govoril na konferenci apostolski nuncij. »Obzorovemu« uredniku pa Je taisti nuncij odgovoril na vsa kočljiva vprašanja naslednje: »Mi smo hladnokrvni, mirni in ne odgovarjamo na napade. Vse presojamo s stališča večnosti, ker je tudi misija katoliške cerkve večno-stna.« Tedaj: Vse »sub specie aeternitatfs«. Meni je zlohotnež pristavil, da je treba to »presojanje s stališča večnosti* tolmačiti nekako takole: Msgr. Pelle-grinetti je napel vse sile, da izdejstvu-je dober konkordat Dobremu konkor-datu sledi kardinalski klobuk. Kardinal-ski klobuk pa otvarja Italijanu še možnost dostopa do prestola Petrovega naslednika. Ali ni tedaj vse to res posmartrano z večnostnega stališča? V to večnost seveda ne spadajo la-pailije, kakršna je borba vsega naroda za svoja prava. Nadškof Šarič je odpotoval takoj po konferenci naglo na Dunaj Škof Jeglič je odšel ad sedes apostolum. Nar. posl. A. Košutič pa otvarja v današnjem »Domu« nad vse ostro kampanjo proti klerikalcem ter proti vmešavanju papeškega nuncija v notranje zadeve naše države. Položaj je sedaj čisit ln jasen. V. V. Kar napišejo, vse je laz Klerikalce silno vznemirja akcija g. Miloša Savčiča. Občutek imajo, da jim je opasna rn zato je razumljivo, da so v prvi zmedenosti skušali Savčičeve razgovore predstaviti kot nekaj, kar je naperjeno proti SDS. »Slovenec« je v torek z vso slovesnostjo proglasil, da je g. Savčič »bivši prvak SDS, ki je takoj po Pribičevičevih prvih nastopih izstopil iz SDS«, kar bi po domače značilo, da je g. Savčič v kritičnem času iz svoje stranke dezertiral. Drugi dan, v sredo, ko je bila znana Pribiče-vičeva iziava, da je akcija g. Savčiča čisto privatna, je pa »Slovenec« obrnil. Sedaj pripoveduje javnosti, da je »vsa akcija g. Savčiča storjena na prošnjo Pribičeviča, ki se nahaja v zelo težavnem položaju.«--Isti Savčič, ki se je (v torek v »Slovencu«) skregal s Pribičevičem, je v sredo že zopet Pribičevičev posrednik in skuša vse storiti, da reši SDS, iz katere je izstopil, ker njene politike ne odobrava! Taka je klerikalna logika — a ne more biti drugačna, ker je ena kakor druga trditev čestitega katoliškega glasila od kraja do konca lažniva. Otvoritev grškega parlamenta Atene. 17. oktobra g. Dopoldne ob 11. je bila v navzočnosti 150 poslancev s slovesno službo božjo otvorjena poslanska zbornica. Ministrsk predsednik Venizelos je prečita! odlok o pričetku dela v parlamentu, nakar je bila seja takoj zaključena. Jutri se vrše volitve predsednika, v petek pa bodo sestavljeni parlamentarni odbori, nakar se bo takoj pričelo z delom. Venizelosova amnestija za Pangalosa Atene, 17. oktobra g. Vlada ie sklenila proglasiti amnestijo za vse politične zločine, ki so bili izvišeni po letu 1925. Pobudo za to amnestijo je dal ministrski predsednik Venizelos, pravosodni minister pa je izdelal zakon, ki ga je min. svet soglasno odobril. Zakon bo v Prihodnjih dnevih predložen zbornici. Amnestija se bo nanašala tudi na Pangalosa. Venizelos utemeljuje svoj predlog s tem, da je treba v dobi mirovnega dela pozabiti na diktature. Fiasko komunističnega plebiscita v Nemčiji Berlin, 17. okt. (be.). Komunistična akci* ja glede referenduma proti gradnji nove križarke se je popolnoma ponesrečila. Li« ste so bile zaključene včeraj in komunisti so zbrali komaj dva milijona podpisov, ako ravno so prejeli pri zadnjih volitvah v dr* žavni zbor nad štiri milijone glasov. Hod poraz klerikalne stranke v Aržišah Zagorie, 16. oktobra Prt občinskih volitvah, ki so se vršile preteklo nedeljo v Aržišah, Je klerikalna stranka doživela hud poraz, ki je tem občutne j ši, ker podaja nov dokaz splošnega nazadovanja SLS v Sloveniji. Dolgo vrsto let je SLS imela to precej obsežno občino v svojih rokah, šele pri predzadnjih občinskih volitvah se je posrečilo napreduj a-kom, da so občinsko upravo dobili v svoje roke, vendar pa Je imela SLS izmed 25 mandatov dos-lej 11, kar je predstavljalo precejšnjo opozicijo. Nedeljske občinske volitve so konefto klerikalcem prizadejale nepričakovano hud udarec Kljub silni agi taciji so si priborili komaj še 5 mandatov, dočim so jih 6 gladko izgubili. Od 566 voliicev se je volitev udeležilo njih 452 torej 85 %. Volilnih skrinjic Je bilo 5: prvj dve sta bili klerikalni, tretja »Delavsko-kmečke« ali »županove liste«, ostali dve pa sta pripadali SDS in narodnemu delavstvu. Na obe listi SLS je padlo komaj 88 glasov, dočim le Delavsko-kmeč-ka lista dobila z 218 glasovi 12 mandatov in obe napredni listi s 145 glasovi 8 mandatov. Razmerje v dosedanjem občinskem za-stopu je bilo naslednje: klerikalci 11 zastopnikov, delavci 5 jn demokrati 9. Akoravno so demokratski glasovi od zadnjih skupščinskih volitev porastli od 129 na 145. so tokrat prikrajšani za en mandat — to pač zaradi velike udeležbe voliicev. ki Je seveda povečala tudi količnik. A število klerikalnih glasov je po zadnjih skupščinskih volitvah padlo od 117 na 88! Da je Del avsko-k mečka lista dobila veliko število glasov, je umljivo, ker so se nekateri pridružili pristašem dosedanjega župana Omenimo pa lahko, da so nekateri odborniki, izvoljeni na tej listi, neoporečno narodni in demokratični možje. Z izidom volitev smo lahko zadovoljni v zavesti, da je število naših glasov napredovalo kljub tsmu, da so se ravno proti list; SDS in listi narodnega delavstva posluževali nasprotniki z lepaki in osebno agitacijo podlih hujskarij in absolutno neutemeljenih očitkov, s katerimi jim je samo še to pot uspelo viloviti nekaj kalinov Nikakor ne moremo mirno preko dejstva, da je župni upravitelj v Izlakah g Osolnik v nedeljo pri jutranji maši na priž-nici opozoril vernike, da se vršijo občinske volitve od 8. do 18 in nai pazijo, da ne zamude, ker cerkvena ura nekoliko — peša. Posebej jih je s posvečenega mesta opozoril, da pripada prva skrinjica SLS. druga pa »našim delavcem«. A tudi to opozorilo je bMo zaman in klerikalcem ne bi niti Blažev žegen mogel pomagati pr.ea porazom, k; je dokaz vedno živahnejšega prebujanja naših ljudi. Klerikalne trdnjave so pričele padati in to upravičuje naše pričakovanje. da bo kmalu padel tudi režim zavožene klerikalne politike. »Je li sme katoliška cerkev pričeti _ ^ __ odkrito borbo proti sizmatični oblasti 1 bo" obsegala 60 strani^ Politika francoskih . socijalistov , , Pariz, 17. okt. s. Socijalističnl člani fi* nančnega odbora objavljajo posebno po« ročilo o včerajšnji odborovi seji. V poro« čilu zatrjujejo, da je poslanec Renaudel naglašal, da Francija ne more prenesti pro» računa v višini 45 milijard frankov in da je treba pod vsakim pogojem štediti. Re« naudel je priporočal, naj bi se enoletna vojaška služba uvedla namesto s 1. novem« brom že s 1. majem 1930. Dalje je kritizi« rai izdatke za utrdbe na vzhodni meji in zahteval, naj bi pri izvedbi tega načrta so« deloval finančni odbor. Končno je bilo sklenjeno zaprositi vojnega ministra Pain« levčja. naj bi o teh vprašanjih poročal v odboru. Pred obnovitvijo ameriško-sovjetskih trgovinskih odnosa jev Newyork, 17. okt. 9. Kakor sporoča ln« ternational General Electric Company, je sklenila družba s sovjetsko vlado pogod--bo, za obnovitev trgovinskih odnošajev s sovjetsko Rusijo. V zvezi s tem se družba odpove iz caristične dobe izvirajočih terja« tev v višini 1,750000, dočim se sovjetska vlada obveže, da bo v dveh letih nabavila za pet do deset milijonov dolarjev apara« tov in drugega materijala. Če bo posel iz« vršen v redu, se lahko pogodba za pet let podaljša. Garancijo za pogodbo nudi ru« ska državna banka. To pogodbo smatrajo v finančnih krogih za najpomembnejši ko« rak, ki naj obnovi ameriško sovjetske trgo« vinske odnošaje. Sklenjena je bila spora« zumno z državnim departementom. Nankinška vlada ugodila švicarskemu in nemškemu protestu NankinfH, 17. okt. (Io.) Nemški in Švicar« ski poslanik sta protestirala pri vladi, ker so bili v Kašgaru aretirani člani nemške ekspedicije, ki je nabirala pod vodstvom Švicarja Bossharda starine. Bosshard je br« zojavil, da ga kašgarske oblasti ne puste naprej in da so tudi zaplenile dragocen znanstveni materijal Na predstavke posla« nikov je vlada obljubila, da bo odredila oblastim v Kašgaru, naj ekspedicijo izpu« ste in ji vrnejo zaplenjeni materijal. Prva smrtna obsodba v Italiji izrečena Rim, 17. okt. g. Danes popoldne ob treh je izrekel izredni tribunal za zaščito države razsodbo v razpravi proti komunistoma Spadoniju in Della Maggiori. Spadoni je bil obsojen na 18 let ječe, Della Maggiora pa na smrf. Zadnji je bil obdolžen, da je ustrelil dva fašista, dočim mu je Spadoni preskrbel orožje. Ta primer je prvi, da je izredno sodišče za zaščito države izreklo smrtno kazen. Ze 50 let ni bila v Italiji iz* vržena smrtna kazen. Ahmed Zogu še ne bo kronan Beograd, 17. oktobra, s. Kakor poroč.ijo iz Tirane, je bilo kronanje kralja Ahm^da T , - «,------------, Zogu, ki je bilo prvotno določeno na dan London, 17. oktobra, (pa.) AngieSka bela 2& novembra, odgodeno do januarja ali le-SJlgiLL£M^rskem ®P°raj5u;W» » Francijo I bruarja prihodnjega leta, ker se bodo pri- KAV u*ta! Zopet nazadovanje avstrijskih socijalistov Dunaj, 17. oktobra, (be.) Pri volitvah zaupnikov v avstrijsko zvezno armado m so-cijalisti nazadovali od 9364 na 6297 glasov in prejeli 61 mandatov namesto dosedanjih 11& Rumena in bela knjiga o pariškem sporazumu Pari*, 17. oktobra, (be.) Zunanje ministrstvo pripravlja rumeno knjigo o framoosko-fnčrlelkem pomorskem dogovoru. {trave za svečanosti Se precej zavlekle. moža, ki hoče s par besedami potolažiti nastajajoči vihar. Narodi, ki jim je veljal cesarjev proglas, so se bij že davno, obrnili od HabSburžanov in od Avstrije in jim je bilo pozno prizadevanje vlade ter njene obljube samo prazen zvok. Jugosloveni in Čehi. kojih narodni pro gram je daleko presegal vse navidezne koncesije, ki jim jih je nudila dunajska vlada brez konkretnih podrobnosti, so odklonili manifest na celi črti. Njih poslanci so izjavili na merodajnem mestu, da sta jugoslovensko in čehoslo-vaško vprašanje že davno prenehali biti notranji avstrijski zadevi in da spadata v okvir problema, ki ga bo reše vala in rešila na temelju pravice samoodločbe narodov svetovna mirovna konferenca. Cesar je 17. oktobra ponovil manifest svoji zvesti vojski in mornarici, ki sta bili v takem stanju, da sta bili potrebni vsega preje nego papirnatih sladkih besed. Jugovzhodna armada cen tralnih sil je pod stalnim pritiskom srbske vojske izgubljala položaj za položajem, armada v Ukrajini je kolebala in so se v njej začeli nevarni poskusi upo ra, vo-jska ob Piavi pa je po zadnji neuspešni ofenzivi samo še čakala svo.e-ga konca. Vse pa je bilo raztrgano, sestradano in nejevoljno. Mesto kruha in obleke je vojska začudena poslušala cesarjevo dnevno povelje o federaliza-ciji države in dobila vtis, da je sam cesar začel deliti svojo nesrečno državo. Naša javnost v zaledju je enodušno odklonila Karlovo obljubo. Listi so dajali duška svoji nejevolji nad zahrbtnim poskusom. pod krinko federativne pre-osnove ohraniti stari nasilni d nacistični režim nadvlade Nemcev in Madža~rov v obeh državnih polovicah. Iz nemških krogov so prihajale vesti o mrzličnih naporih nemških nacijonalcev, ki so v zvezi z ministrskim predsednikom Hus-sarekom skušali rešiti, kolikor mogoče in zaokrožiti Nemško Avstrijo tako, da bi čim več Slovanov ostalo pod njih oblastjo. V zunanjem odseku avstrijskih delegacij ponavljajo zastopniki vseh nenem-ških narodov neomajno svoje zahteve Po svobodnih državah, sklicujoč se na štirinajst točk Wilsonovih, ki so že postale legalna baza za bodočo ureditev razmerja med bivšimi avstrijskimi narodnostmi. Vsi zastopniki so bili složni v tem. da manifest ne more imeti ni-kakih političnih posledic, ker se država neminovno bliža razpadu. Dnevi države so šteti in prepozno je lečenje umirajočega organizma s slabotno dr-žavno-pravno formulo. Cesarjeva beseda je zanimala javnost samo en dan, nakar so jo narodi pozabili tako temeljito, kakor da nikoli ni bila izrečena in kakor da nikoli ni bilo niti Avstrije niti cesarja. Vsa pozornost je osredotočena na diplomatič-ne note, ki sta jih izmenjavali ameriška in nemška vlada. Z Avstrijo ni nihče več računal. V Budimpešti je grof Tisza naenkrat občutil svojo globoko demokracijo in izjavljal, da se Madžarom ni treba prilagajati valu demokracije, ki prihaja z zapada. ker da Madžarska že od nekdaj temelji na principih demokracije. Opozicija grofa Karolyija ogorčena in s smehom odgovarja na to smelo laž in ves svet se čudi predrznosti madžar- Še en manifest cesarja Karla pred 10 leti Slovanski narodi enodušno odklanjajo federalizacijo__Vojska dobi papirnati manifest mesto kruha. — Madžari prepričujejo svet o svoji demokratičnosti in sklenejo večno nedeljivost Ogrske, — Narodno veče v Zagrebu se konstituira Manifest cesarja Karla o federativni skega magnata. Tisza ogorčen odbija preuredbi Avstrije je bil slaboten klic tudi očitke, da so nemadžarske narodnosti zatirane, njegovi pristaši pa psu-jejo slovaške poslance z veleizdajalci. Madžarski parlament je nato še enkrat slavnostno zaključil večno nedeljivost Madžarske, toda ta zaključek deset dni kasneje ni oviral zmagovalcev, da ne bi Pričeli z delitvijo te namišljeno nedotakljive države. Medtem sporočajo jugoslovenski im češkoslovaški delegatje iz inozemstva, da se zakoniti zastopniki obeh narodov nočejo več pogajati z Avstrijo, marveč prepuščajo odločitev svetovnemu kongresu. Ves brezglavi Dunaj se razburi, Budimpešta ponavlja svoje puhle grožnje, v Zagrebu pa se konstituira Narodno veče pod predsedstvom dr. Korošca. Svetozarja Pribičeviča in dr. Pa-veliča. Narodno veče ostane v perma-nenci, zveze z Dunajem in Budimpešto so pretrgane: Ovstro-ogrski Jugos'o-veni so dobili svoj suvereni državni forum. ki prevzema agende iz lastne moči, dokler ob prevratu vsi posli sami po sebi ne preidejo nanj. Jugoslavija je začela dobivati vidno formo. Vseeno pa poročalo listi o silnem optimizmu cesarja Karla, ki je uverjen, da se bo še vse dobro izteklo. Naši ljudje se smejejo iz srca nad toliko naivnostjo... Konstituiranje Narodnega Veča kot vrhovne narodne instance Dne 5. oktobra 1918. so se sestali v Zagrebu odposlanci Slovencev. Hrvatov in Srbov iz vseh pokrajn, ki so pripadale avstro-ogrski monarhiji ter so izvolili iz svoje sredine veliki osrednji odbor Narodnega Veča, ki naj bi, ko se približa odločilna ura, prevzel vrhovno narodno obiast. Ta trenutek je nastopil, ko je cesar Kari s svojim federalističnim manife-.stom napravil 16. oktobra svoi zadnji veliki poskus, da reši monarhijo. Člani osrednjega vodstva NV so se zbrali 17. oktobra popoldne v Zagrebu v dvorani hrvatskega sabora. Seja je traja!a 3 dni. Dne 17. oktobra se je osrednji odbor konstituiral ter je izvolil pred-sedništvo, ki ie bilo sestavljeno takole: predsednik dr. Anton Korošec, podpredsednika Svetozar Pribičevič in dr. Ante Pavelič. tajniki dr. Mate Drinkovič, dr. Srgjan Budisavljevič in dr. Ivan Lor-kovič. Ker je dr. Korošec že par dni na to odpotoval v Švico, odkoder se je vrnil šele koncem novembra v Beograd, k.er so se bila medtem pričela pogajanja za ujedinjenje, ie v odločilnem času dejansko vodil NV Svetozar Pribičevič v sporazumu z dr. PaveSičem. Tajništvo NV se je ob prevratu spopo'ni!o še tako, da so tajniki prevzeii referate za posamezne pokrajine ter si v to svrho organizirali posebne pisarne. Ko se je NV proglasilo za suvereno oblast SHS, je prevzel tajništvo za Slovenijo doktor Albert Kramer. V Osrednjem odboru NV so bili iz Slovenije kot delegata JDS dr. Albert Kramer in Ivan Hribar, kot namestnika dr. Vek. Kukovec in dr. VI. Ravni-har. za društvo «Edinost» v Trstu doktor Ivan Čok. namestnik dr. Josip Wil-fan, za SLS pa dr. Anton Korošec, dr. Lovro Pogačnik in dr. Izidor Cankar, kot namestniki dr. Ivan Benkovič, prof. B. Remec in dr. Josip Jerič. Soc. dem. stranka takrat še ni imela svojega delegata. Pozneje je bil kooptiran še doktor Otokar Rybar. Finančnik Strong f Newyork, 17. okt. (be.) Na težki opera« ciji je umrl guverner newyorške Federal Reserve Bank Benjamin Strong. Nadome« stova! ga bo začasno predsednik nadzorst« venega sveta Macgarran. * Strong si je pridobil velike zasluge za sodelovanje mednarodnih emisijskih bank. Rojen je bi! 22. dec. 1872. v Fishkillu v dr« žavi Nevvvork. Svojo karijero je pričel kot navaden bančni uradnik. L. 1914. je bi! iz« voljen za guvernerja newyorške Federal Reserve Bank. Herman Sudermann nevarno obolel Berlin, 17. okt. s. Pisatelj Herman Suder« mann, ki je lani še zdrav in čil slavil 70 letnico rojstva, je nevarno obolel. Prepe« Ijati so ga morali v sanatorij. Leva stran telesa mu je popolnoma ohromela. Uvoz živine v Italijo zopet dovoljen SnSak, 17. oktobra, n. Doslej se je prepoved uvoza živine v Italijo nanašala na vse države, ki so uvažale živino v Italijo. Danes ie bila ta prepoved ukinjena za uvoz žive živine s Sušaka na Reko. Ni znano, ali je prepoved splošno ukinjena, ali pa se nanaša samo na uvoz živine preko Sušaka v Italijo. Premijera „Noblove nagrade" Snoči se Je vršila premiera Berjmamnove komedije »Noblova nagrada«, ki Jo štejejo med najbo^ša dela švedske literature. BiK smo io zalo veseli, kaiti malo je sodobnih iger, ki b« bfle tako krepke po zasnutku tn po izvedbi. Vsi značaši so orisani nadpovprečno in se globoko dojrnijo gledalcev. Režija z■ Gnila Debevca }e bita prsnr dobri, igralci gg. SkrbinSek, Rogoz. Jan, Lipah, Samcta im Potoka* kakoT tudi igralke gdč. De^eljalkova, ga. Medvedova in ga. Raikarievn povsem na svetlem mestu. Izbočen je brl dialog med gdč. Debeljakovo in go. Medvedovo v tretjem dejanju. ______A. P. Tudi v Londonu se je podrla hiša London, 17. oktobra, (be.) SnoJH se je porušila stara dvonadstropna hiša. Dve osebi sta bili ubiti in 10 težko ranjenih. Kmeljski trg žatee. 17. oktobra, h. Danes so biH skl» njeni znatni nakupi na deželi m tudi v mestu. Povpraševalo se je v glavnem za hmelj najboljše kakovosti in boljše srednje vrste. Cene so bile od 1700 do 2050 Kč. Končna tendenca je za prvovrstno blago trdna. Za slabe kvalitete so se cene dobro držale. ši Kraji in ljudje Maršal Franchet d' Esp6rey v naši sredi Sprejem na glavnem kolodvoru. — »Poznam Ljubljano, poznam dobro njeno zgodovino.« — Chracije prebivalstva Ljubljana, 17. oktobra. V kraljevem salonskem vagonu se j« s popoldanskim potniškim vlakom ob 13.53 pripeljal iz Splita preko Zagreba v Ljubljano maršal Franchet d' Espe-rey. K sprejemu so se na glavnem kolodvoru že dobre pol ure pred prihodom vlaka zbrali Številni 'predstavniki Ljubljanskih vojaških in civilnih oblasti, društev in korporacij. Poleg konzularnega zbora s francoskim konzulom g. Neuvilteom na čelu so odličnega gosta pričakovali med drugimi poveljnik dravske divizijske oblasti general Milan Ned;č s pobočnikom, veliki župan z uradništvom, predsednik viš. sodišča dr. Rogir.a z mnog'mi sodniki, narodni poslanec ljubljanski dr. Kramer, mestni župan dr. Puc z občinskimi svetovalci, rektor univerze dr. Milan Vidmar z več vseučiliškimi profesorji; policijski direktor dr. Guštin, predsednik Francoskega instituta dr. Pretnatr, kot zastopnik Pen-kluba in Narodnega gledališča Oton Zupančič, namestnik odsotnega Škofa stolni dekan Nadrah, predsednik pododbora UR01R inž. Bevc, nadalje zastopniki Sokolskega saveza, Orla. narodnega ženstva. Skratka, bila je na kolodvoru zastopana vsa prominentna ljubljanska družba, dočim so se zunaj pred kolodvorom in po Miklošičevi cesti zgnetle v gost špalir velike množice Šobke mladine in ostalega prebivalstva. Ljubljana se je že zj'utrai okrasila t zastavami in je tako na najvidnejši r.a-čfri manifestirala svojo radost nad prihodom velikega francoskega vojskovodje. Sprejem na kolodvoru Takoj po prihodu vlaka je dodeljeni spremljevalec maršala poročnik vojnega broda g. KlinaT prijavil divizijske-mu poveljniku prihod maršala. Ko se }e maršal, ki je bil oblečen v civilno obleko, pojavil na stopnicah vagona, ga je zbrano občinstvo pozdravilo s toplimi ovacijami. Maršal, stasit gospod vidno najčvrsiteišega zdravja, ki mu niti na lahno pobeljenih laseh ni poznati njegovih 72 let, se je navzlic dolgemu utrudljivemu potovanju po Jugoslaviji svež in prijazno smehljaje rokoval s prisotnimi. Zupan Puc je pozdravil maršala v imenu Ljubljane v francoskem jeziku in maršal se je ljubeznivo zahvalil, povdarjajoč svoje veselje, da more obiskati lepo slovensko prestolnico. S perona se je maršal podal v čakalnico I. razreda, kier se je zahvalil za dobrodošlice z naslednjimi besedami: Maršalova zahvala — Zahvaljujem se vam za lepi sprejem, ki me je presenetil. Odkar je bil po strašni svetovni vojni sklenjen mir, se mi je petkrat nudila prilika, da sem posetil Jugoslavijo, nikoli pa doslej žal nisem utegnil obiskati tudi Slovenijo. A tokrat mi je dejal NJ. V. kralj v Beogradu: «Le oglejte si ta najlepši del naše države, ki ga jaz, kraljica ln naša otroka tako ljubimo, da prebijemo tam njeno zgodovino in b4 želel ogledati nekatera dela.» V mali zadregi zaradi te nepričakovane, simpatične želje visokega gosta je general Nedič ljubeznivo omenil nekaj o sporedu, nakar je maršal smehljaje pritrdil: — Dobro, pa po programu!... Posebno presrčno se je nato razgo- Maršal zapušča kolodvor v spremstvu komandanta dravske divizije, generala Milana Nediča vse poletje!« Odločil sem se torej ln posetil to pot tudi Slovenijo, da prebi-jem nokai časa v Ljubljani. Prihajam pa med vas le kot turist. Neposredno v zvezi s temi besedami, je maršal izražal željo, da bi si predvsem rad ogledal muzej in biblioteko, češ: Ljubljano poznam, dobro poznam 3 EII3E m EeQ S Senzacija! Premijera! Prvič v Ljubljani! Popolnoma novo! o a i Skagerraka (Pomorski kadet) Film nemške vojne mornarice. — Morje v svojem divjem elementu! — Grozna katastrofalna eksplozija na ladji. — Prijatelj v nevarnosti. — Žrtev. V g'avni vlogi WALTER SLEZAK in drugi znam igralci. Predstave ob 4„ pol 6., po! 8. in 9. uri. Telefon 2124. ELITNI KINO MATICA. = 0—=== □ m o i - me 'la varjal z Otonom Zupančičem in izjavil, da utegne zvečer posetiti dramo. Prenagla vožnja v hotel V spremstvu divizijonarja se je maršal podal iz čakalnice do avtomobila, da se odpelje v hotel Union. Vse je bi.o pripravljeno, da bo visokemu gostu na manifestanten način podan dokaz toplili simpatij vse Ljubljane. Zlasti mladina z zastavicami in cvetjem v rokah je radostno pričakovaa zmagovalca s solunske fronte. Toda v tem pogledu sprejem žal ni bil spretno aranžiran. Li-\ rnužitna, v kateri se je vozil odlični t gost. je bila zaprta in je na čelu ostalih ; avtomobilov prenaglo zdirjala izpred kolodvora po Miklošičevi cesti. Tisoči mladine in prebivalstva so videli pač avtokolono, a se niso niti utegnili zavesti, v katerem vozu sedi maršal. Tisočeri pozdravni vzkliki, ki so se hote'.} izviti množici iz srca, so obtičali v grlih. Dekleta so skoro v zadregi stiskala v rokah cvetje in šopke, namen ene maršalu. V hipu je vrsta avtomobilov izginila proti Unionu. Aranžman sprejema je popolnoma odpovedal, česar bi pač ne bilo treba... Maršalovi poseti Ko se je neštevilna množica zgnetila pred hotelom in zlasti pred vogalom, kjer ima naš visoki gost v prvem nadstropju svojo sobo. se maršal kljub vzklikanju ljudstva in vedno novo doha- Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Li>rh!ian. Red C. Petek, 19.: Zaprto. Sobola. 20.: Zaprto. (V opernem gledališču proslava ge. Avguste Danilove.) Ljubljanska opera Začetek ob pol 8. zvečer. Četrtek, 18.: «Boccaecio». Preinijerski abonma. Petek, 19.: v« T7?en. Narodno gledališče v Mariboru Četrtek. 18.: «Moj oče je imel prav>. C. Kuponi. Lanske abonente reda C opozarja gledališka uprava, da imajo v petek, dne 19. t. m za lanski abonma zadnjo predstavo sicer vprizoritev Straussove «Salome». ki V2 ko.n cen? lanske sezone n; mo?!a odigratn 7.3 ^Si' :b> Ti&nte. Lanske abonente reda C prosimo, da ii"-nesejo s seboj lanske članske izkaznice m se i tiiirrr izkažejo pri bi!jet«rjih. Izrecno pa opozarjamo orne p. n. abonente, ki so se letos aa novo vpisali v ta abonma, da za nje petkova predstava ne velja. »Boccaccio* v ljubljanski operi. V ;e», ki je napisana po znanih zzrdhah d« Cameronovih. V opereti nastopijo naše najbolje moči v režiji z Po v bet« in pod taktirko Z. Balatke. Pelo je vestno pripravljeno ii prepričani smo. da bo lahka in kipa Suppejeva srlasba zadovoljila naše občinsfvo. Predstava se vrši za premierski abonma. Komedija «Kro* » kredo* s« Igra v Četrtek 18 t. tn. v ljubljanski] drami za letolSnie abonente reda C. Komedija j« velezabavna ki je našemu občinstvu v splošnem zelo ugaja'a. Ga. Avgusta Danilova, ena najzaslužnejših Slanic slovenskega ?lada!iSča. prazmine v so-N»t>o 2f). t m. 4f>let'mico svoi^essa umetniškega udejstvovania na slovenskem odru. Ob tej pri-li.kfl se uprrzori Čaipikova »Stvaf M akno p ulo««, v kateri ima slavljemka eno femed glavnih vlog Predstava se vrši v soboto 20. t. tn. ob 20. uri v opernem gledaKču in ie raven abonmaja. Prediprodaja se ie vtSi pri dne v mi btet«aini v operi. STetovnaznani čelist Ga?par fasado kon certira v Ljubljani v petek, dne 26. t. m. v veliki dvorani hotela Union Mislimo, da je odveč naštevati vse odlične vrline, ki jih ima virtuoz na tem kraljevskem instrumentu. V vsakem mestu pomeni njegov kon.»rt triumf koncertne seaone in prepričani smo. da bo v vsakem oziru uspel tudi v Ljubljani. Čelist Cassado koncertira dan pred ljubljanskim koncertom tudi v Mariboru. Predprodaja za ljubljanski koncert je v Matični knjigarni. Literarni večer D. S. Merežknvskega v Zagrebu. V torek zvečer sta nastopila v Zagrebu največji živeči ruski romanopisec D. S. Merežkovskij in njegova žena pesnica Zi-naida Hippius. Merežkovskij je prečital poglavje iz svojega najnovejšega spisa o Napoleonu, Zinaida Hi»pius pa spomine na Tolstega in nekaj svr h pesmi. Dvorana je bila pobia izbranega občinstva. ^Prodana nevesta* v Parizu. Češki listi poročajo o velikih pripravah za slavnostno jubilejtno uprizoritev v pariški Opera comique. Mafenko bo pela gdč. Ferraldy, primadona Komične op»re, Kecala njen prvi basist gosp. Allard, plese ua je naštudirai bivši član ljubljanskega baleta gosp. Vlček s svojo partnerico gdč. Wi-siakovo. Premijera bo dne 26. L m. v navzočnosti prezidenta francoske republike, ministrov, poslancev, diplomatov itd- Uvodni članek o Smetani bo spisal za Gledališki list sam prosvetni ministser Herriot. »-Prodana nevesta* se bo uprizorila tudi v drugih francoskih mestih; strasbourgška ope ra jo je že uvrstila v svoj repertoar. Vzporedno z njo razvijajo Čehi vzgled no propagando za svojo muziko, likovno umetnost in literaturo. Mo| ljubi mladič! OdsM ai moral kod« redna, pr«tno ac obrite*. utneti b NIVEA-CREMO Vkfel bo«, da o rmski palači na Bregu je nastala kmalu po poldnevu nevarnost velikega požara, ki se pa k »reči ni mogel razviti, ker je bil kmalu opažen. V drugem nadstropju se adaptirajo prostori za Ssobno stanovanje inž. Dušana Serneca. Pri polaganju tlaka in drugih delih je zaposlenih več mizarjev. V hladnem vremenu jih je jelo zebsti, pa so se dopoldne odločili, da zakurijo v gli« nasti peči. Tekom opoldanskega odmora so neka* teri stanovalci v hiši začutili močan vonj po tlenju, nakar je nekdo stopil v prazno stanovanje ter opazil, da se vali od tam dušeč dim. Baš tedaj so se vrnili na delo tudi mizarji, ki so takoj ugotovili, da se je zaradi preveč zakurjene peči vnelo v stro» pu tramov je. Poskušali so sprva nevarnost sami od» strasniti. Ker pa je jel udarjati dim tudi že iz raznih razpok v stropu, so slednjič ob« vestili rešilno postajo. Gasilci so se v naj« večji naglici podali pred hišo z motorno brizgalno ter v nekaj hipih napeljali cevi v drugo nadstropje. Morali so prebiti zid, nakar še le so opazili, da je v ognju strop treh »ob. Razkopali so strop v dveh so= bah in eni predsobi prvega nadstropja ter strop ene sobe v I. nadstropju. Po dveh urah napornega dela so odstranili nadalj« no nevarnost požara, ki bi lahko postal usoden za vso znamenito palačo. — Ogenj je tudi že v tem obsegu napravil nad 10.000 Din škode, ki pa je krita z zavarovalnino. Pri mojstru makrobiotike LjuhUana, 17. oktobra. Makrobiotika le veda. kako se doseže dolgo življenje Lahko bi se šli o nje.i učiti k g. Francetu Mulačku, ki bo jutri, v četrtek proslavil zlati jubilej zveste službe v enem in i>stcm podjetju. Dosti sivolasih gospodov stodi v obširni Maverjevi trgovini za pulti, pa sem pobaral kar na levi prvega, kie bi našel 79-let-nega jubilanta. »To sem pa jaz« je z veselim smehom odgovoril visok korenjak. — *Oni.« Onikal seen ga. ker je zavihtel meter kakor kraljevič Marko svoj buzdovan. Zato sem mu moral tudi verjeti, da je pravi in res vse, kar mi je pravil takole: — V 79 sem, 64 let sem že za »pudelj-noni« in jutri bo ravno po! stoletja, kar sem pr: tej-le hiši. Rojen sem v Ljubljani in 1. 1864. sem se šel učit k Ivanu Veču pri »Solncu«. Nato sem šel v službo k Fran- cu RegOTšku, ki so se ga vsd bali tn rekli, da pri njem ne bom vztrajal 6 tednov. »Če drva cepi na meni, bom«, sem dejal in sem ostal 6 let. Od 18. oktobra 1878. sem pa neprestano pri Mayerju. Lastnik firme je bil tedaj še gospod Emerik. njegov vodja pa rajni Pavle Drašler, ki sa imam v najboljšem spominu. Od tedanjih mojih kolegov živita samo še g Karel Tekavčič. sedanji prokurist tvrdke in g. Martin Ogo-revc, trgovec v Konjicah. Ko so se 1. 1899. hoteli naseliti nasoroti v Filipovem dvorcu judie. ie Drašler pregovoril našega šefa. da je tudi v Filipovem dvorcu otvor'1 trgovino. Vodstvo te »kmečke štactrne«, kakor so v šali imenovali novo trgovino, sem imel jaz od prvega do zadnjega dne njenega obstanka 1 1922.. ko smo morali napraviti prostor banki. Tako sem seda) zopet vodia suknenega oddelka ki sem ga vodil tudi. predno sem šel v Filipov dvorec. — Ker se pa čudite, da sem še tak korenjak. Vam povem. Vi pa zapišite in debelo natisnite, da samo Mto. ker sem vedno navdušen Sokol in telovadec Še Južnega Sokola sem bil član. pozneje pa dolgo let načelnik Ljubljanskega Sokola in odbornik. Ponosen sem. ker so me Sokoli izvolili celo za častnega člana Edino telovadb; se moram zahvaliti, da sem še vedno trden in vesel, in pa zmernosti v jedi in pijači in kajenju Tudi ori hoii sem zmeren in zato nisem turist, na svež zrak pa grem nad vsr rad v prosto naravo. Zapoiem tudi še vedno, kakor sem rad pel v stari Čitalnici od 1. 1868. pa prav do ustanovitve Glasbene Matice. V Ma-tioo Pa nisem mogel, ker nas Je biHo v trgovina š»e maio in smo imeli toliko dela, da sva s Tekavoičem bila večkrat tudi do poinooi v službi. Pa nisva črhirfla besed.oe, saj je bila takrat navada taka. in vseeno sva bila dobre volje, vlivala nedelje, si še kaj prihranila ia postaJa priletna. Mod sin Franceij je že podpolkovnik, saj ga poznate, Josip je uradnik pri Kmetijski druib:. hčerka je pa vdova. Kaj se hoče!... Po zraku je zažvižgal meter, da odp< dl črno misel — pa ije staj zopet visoko vzravnami junak pred menoj, k! ga ne more upog-niti niii osem križev. Zadovoljnost žari iz obraza sivemu Sokolu. vzorn:ku svod.h mlajših tovarišev v službi, vzorniku vsem pri požrtvovalnem delu za narod. Le en nauk uči makroiotika: delo. Takemu možu odkritosrčne čestitke! Tatvine potepuha L]ubi]ana. 17. oktobra. V okolici Dr a vel j in Št. Vida se že ne-časa potepa neznan mlad človek, go-vor&č štaiersko narečje. Najraje se na večer približa hišam ter poprosi liudi za prenočišče. Ker imtijo naši ljudje z ubogimi popomiki še vodno dovolj usrrvljcnja, nie-govo prošnjo neradi odbijejo ln ga sprejmejo pod streho. Po navadi ga tudi pogoste z večerjo ali zajutrkom. Toda v mno-gčh primerih so se l.iudie že bridko poke-sali ,ker se je izkazal prosilec za prenočišče kot navaden lopov in tat, ki izrabi prenočevanje v svrho ogleduštva za tatinskimi prilikami. Potepuha so nekateri že ovaditi poiiciii odnosno šentviški arožniški stanici. vendar mu varnostne oblasti doslej še nčso mogle do živega. Predsnočngim se je zasledovani potepuh zglasil v Dravljah pr Peterčevi hiši. Kakor navadno Je pričel tožiti, da se mu zelo slabo goda in da je na poti proti donnu, tja v zeleno Štarejsko. Lagal ie, da mu je zmanjkalo denarja v Ljubljani, kier Je iskal delo. Peterčevim se je navidez simpatični fant zasmilil. Dali so mu večerje, nakar jim je pohaiač izročil svoje listine, da jih shranijo do prihodnjega jutra. Peterčevj jih niso prečrtali. Odkazafi so mu prenočišče v hlevu, zjutraj pa so mu postregli z zajtrkom. nakar jo je prenočevalec dozdevno ves hvaležen odkuril naprej po svetu. Potepal se je in beračil okrog po bližnjih vaseh. Davi je Peterčeva Ivanka zopet opazila imenovanega neznanca, kj ie prišel rano zjutraj iz hleva ter brez besed in ooravičila simuknil okrog vogala. Peterčevi so tekom dopoldneva odšl; od doma po raznih poslih tn niso slutili, kaj se godi med tem časom v hiši. 2e okrog 9. se je priplazil zviti potepuh nazai do hiše. odprl vrata s ponarejenim ključem in tekom dobre četrt ure prebrskal stanovanje. Ko se je domača hči vrnila okrog pokfne domov, je našla v hiši vse premetano ter predale vseh omar odprte. V strahu je ugotovila, da je tat pobral iz omare zlato zapestno uro, več zlatih ovratn h verižic. 2 zlati moški verižici. 2 zlati broški za narodno nošo, več parov uhanov, mnogo druge zlatnine in par novih moških čevljev. Kakor so Peterčevi izračunali, jim je napravil drzni tat za več tisoč dinarjev škode. Po tem drznem vlomu se je nevarni zH-kovec, o katerem je znano, da mu je ime France ter da je doma nekje iz ptujske okolice, izginil kakor kafra. Halo! Pride! T E R O Gigantski velefilm krvave lucije z LON CHANE v gl. vlogi. Pride 1 F1;tni ■ Vladni organ za amnestijo vseh korupcijonistov Kdor n« verjame, naj čita: V Beogradu je pričel izhajati rezflmski Kst pod imenom «Tribuna». Da bi zado» bil čim večjo avtoritativnost, izhaja list v latinici in »e predstavlja kot hrvatsko gla* silo. Nafi javnosti citiramo zaradi obeležbe in pa da se vidi, kako in čemu se troši denar prečanskih davkoplačevalcev, naslednji od* stavek iz članka poslednje številke: «Brez dvoma bi bilo v interesu države, da se končno avtoritativno in nedvoumno izjavi, naj se prošlost izroči pozabi in naj se «afere» več ne pogrevajo. Oni, o katerih se je predpostavljalo, da so bili zapleteni v te afere, se lahko na ta način najlažje izmotajo in se morejo docela umakniti v ozadje. Večina teh ljudi tudi ne želi kaj drugepa, dočim je danes izpostavljena stra* hu, da bi mogli nekega dne pasti kot žrtev demagoških gest lastnih strank. Amnestija za vse korupcijonistične afere, v kakršni* koli obliki, bi brez dvoma mnogo pripo* mogla k razčiščen ju političnega položaja.® Amnestija vseh korupcijonističnih afer... To je kvintesenca kleroradikalskega reži* ma! E, nizko smo padli, da si upa režimski list javno in sredi prestolice in v posmeh vsega sodstva in vse poštene javnosti v naši državi proglašati potrebo amnestije vseh korupcijonističnih afer. Ali st* se z* nar<*rS*i na »Ponedeljek"? prične 7. novembra. Ta dan prične žrebanje milijonskega razreda drž. razr. loterije. Srečke so že dospele in jih morejo lastniki od danes dalje obnoviti. Radi ogromnega števila dobitkov bo trajalo žrebanje skozi ves mesec. Lastnike srečk opozarjamo že sedaj, da bomo redno vsak dan objavljali v »Jutru«, »Slov. Narodu« in tedensko v »Domovini« one izžrebane srečke, ki so bile kupljene pri nas, tako da našim igralcem ne bo potrebno povpraševati po bankah in drugih zavodih. Tudi bomo onim, ki jim bodo srečke izžrebane za male dobitke, izžrebane srečke zamenjali za neizžrebane, da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke in večje dobitke. To pa le tolikim, kolikor bo neobnovljenih srečk na razpolago. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv, Petra cesta 19. Domače vesti »Življenje in svet" Iz Sla je 16. številka našega podučilo - zabavnega tednika z naslednjo vsebino: Nadaljuje se romantično-vesela ukrajinska »duma« »Zakleti kozak«. Članek »Kako se vzgaja naš oficirski naraščaj« nas seznanja z zgodovino in delovanjem Vojne akademije v Beogradu. Prirodoslovno medicinskega značaja je sila interesantna razprava »Človeške žleze — pa kriminal in blaznica«. Vsakdo bo z nenavadnim zamimamjem prečita] članek Edgara VVallacea, »najbolj čitanega pisatelja Anglije«, z naslovom »Moje izkušnje z zločinci«. Dne 17. oktobra je poteklo 500 let. kar je bila nasilno usmrčena Veronika Deseniška. junakinja naših dram. K. B. objavlja nekatere zgodovinske zanimivosti o nji; kot literarna ilustracija je objavljen iz Novača-nove drame »Herman Celjski« prizor, ki se tiče Vercmikine smrti. Razliko med severnim in južnim tečajem pojasnuje poljubno spisani članek iz peresa angleškega strokovnjaka. Znani slovenski raziskovalec Siama in Indije inž. Ferdo Lupša se oglaša s člankom »Moji doživljaji s kobro«. Kapitan Rudolf Crnič piše o svojih vtisih iz Marseilla, skladatelj Emil Adamič pa na-daliuje svoj potop;s po Bolgariji. Umetniška priloga prinaša posnetek Ego-na Planinska »Grad Kamen pri Begunjah«, zanimiv ostanek naše davne preteklosti, dočim je na naslovni strani Justinov lesorez starega Celjskega gradu. Vsebina te številke je torej zek) pestra in mikavna, cena posameznega Izvoda — 2 dinarja — pa smešno nizka. »Življenje in svet« se naroča pri upravi, Ljubljana, Prešernova ulica 54.__ * Promocija. G. Milan Dular, belgijski konzul in ravnatelj Ljubljanskega vele-sejma, je 16. t. m. promoviral na univerzi v Bruslju za doktorja ekonomske politike. Čestitamo! * Odlikovanje. Predsednik francoske republike je dr Ljubo Popoviča, bivšega narodnega poslanca in urednika »Oslo-bodjenja«. odlikoval s križcem legije časti. * Promocija. Gdčna. Nikolaja Grasselli-jeva, vnukinja prvega slovenskega župana v Ljubljani, gosp. Petra Grassellija, in hčerka višjega državnega pravdnika g. dr. Mirka Grassellija, je dne 12. oktobra na zagrebški univerzi promovirala za magistro farmacije. * Proslava lOletnice naše mornarice. Dne 31 oktobra poteče 10 let, odkar so na vojnih brodovih bivše avstro - ogrske mornarice zaplapolale naše trobojnice. Naša vojna mornarica bo na področju III. (kotor-ske) obalske komande proslavila ta dan kot svojo slavo na posebno slovesen način. Proslava se vrši v krogu 3. pomorske vaz-duhoplovske komande v Kunrboru (Boka Kotorska). Domačin proslave je komandant III. P. O. K. kontreadmiral Metod F. K o c h. * Osebne vesti s pošte. Za zvaničnike v 3. skupini so postavljeni naslednji dnevni-čarji po čl. 306. fin. zak.: Antonija Tufalt, Marija Pavlin, Gabrijela Vidmar in Anica Mohorič na ravnateljstvu, Ant. Pečar v Ljutomeru, Karolina šeme v Šoštanju, Olga Zupančič v Vojniku, Anka Blasin v Gornji Radgoni, Alojzija Adamič v Gornjem gradu, Al. Škerjanec na Ljubljani 7, Pranja Adamič v Konjicah, Angela Veršec, Vida Stadler in Mara Tratnik v Celju, Marija Slapar na Viču, Karla Vutkovič v Radečah pri Zidanem mostu, Katka Butala v Črnomlju, Iva Šmuc v Ljubljani 1, St. Gerl ln Fr. Traven pri ter. teh. sekciji v Ljubljani. — Za dnevničarje so postavljeni: Anica Urbane na Ljubljani 1, Franja Pikš na Mariboru 1, Jos. Mehle v Gorjah pri Bledu in Fr. Trontelj v Strnišču. — Premeščeni so: pb. ur. H/3 Ljuba Zivko iz Pragerskega na Maribor 1; pb. ur. II/4 Iva Peternelj z Jesenic - Fužine v škofjo Loko, Julka Al-breeht z Ljubljane 4 v Pristavo, Marica Zor z Viča na Ljubljano 1 in Marija Kla-tzer iz Šmarja Pri Jelšah v Mežico; pisar. III/2 Jožica Zavrtanik kot telefonistka III/2 na Ljubljano 1; telefonistka III/3 Berta Toplič iz Slovenjgradca v Mežo, Avguština Juh z Ljubljane 5 v Slovensko Bistrico ln Etna Burdian iz Celja v Černo pri Pre-valjah. — Prestanek službe: Dnevničarka Antonija Sosič na Mariboru 1 je podala ostavko na poštno službo. — Za vodstvo pogodbenih pošt so napravili izpite: Milena Auermk, Helena Hogler, Elizabeta Jaklič, Terezija Lotrič, Antonija Braniselj, Ncžika Petek in Pavla Kapun. * Sodniki bodo v službi nosili togo. Novi zakon o sodnikih, k: dobi obvezno moč dne 1. aprila 1929, vsebuje tudi člen, V I" v »• v.i » 'v , .. iri" "*"" S tem členom se predvideva, da bodo sodniki v službi nosili .jn^lt sodniško haljo (togo) in čepico. 7„ i » J» * f r P V 5 % la* \ ~ \ \ >*;♦ • ii <| h i fu t J. )e , b a ft l m M fr (ii ( K a ' h * £ * Pokojninski zavod za nameščence v Sloveniji. Dne 15. novembra se bo v Pokojninskem zavodu v Ljubljani vršila vo- litev delegatov In njihovih namestnikov za glavno skupščino Pokojninskega zavoda za Slovenijo ln Dalmacijo s sedežem v Ljubljani. Izvoljenih bo v pet strokovnih edinic 62 delegatov in istotoIi'ko namestnikov in sicer polovica od nameščencev, druga polovica pa od shižbodaialcev. * Internacionalna železniška konferenca v Celju. V Celju se bo vršila prihodnje dni internacIJonalna železniška konferenca, katere se bodo udeležili zastopniki Jugoslavije, Češkoslovaške, Avstrije in Madžarske. Na konferenci, kateri bo predsedoval odposlanec češkoslovaškega železniškega ministrstva g. Banja, se bodo določevale tako zvane tarife za blagovni promet med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Konferenca se bo vršila v Celjskem domu. * Poroka. V Pragi se Je poročila gdčna. Štefica Benedekova s Karlom H r o u-do, monterjem v Industriji Rudolf B3chr. Bilo srečno! * Razstava »TISK« Ima Še vedno vsak dan veliko število obiskovalcev. Da se ustreže vsesplošnemu zanimanju, je vodstvo sklenilo, da vrši vsak dan ob treh popoldne vodstvo po razstavi. Vodstva se lahko po-služijo tako šole kakor tudi posamezni obiskovalci. Vstopnina na razstavo se je znižala tudi za korporativne obiske organizacij. Organizacije, ki žele obiskati razstavo, dobe za svoje članstvo vstopnice po Din 3 pri blagajni. Treba se je Izkazati s pooblastilom organizacije. Znižana vstopnina pa velja seveda Ie pri skupnem obisku nad 10 oseb. Špecijalna trgovina športnih čepic nudi vedno najlepše vzorce čepic ter najceneje. V Ljubljani je to tvrdka A. Presker, Sv. Petra cesta. iQ6 * Kongres delegatov Profesorskega društva. Po vesteh iz Sušaka je sedaj storjen sklep, da se bo letošnji redni kongres Jugo-slcvenskega profesorskega društva vršil na Sušaku v dneh 11. in 12. novembra. Kongres bo izvolil novo upravo ter razpravljal o raznih stanovskih in šolskih vprašanjih. Profesorski zbor na Sušaku pripravlja delegatom lep sprejem. Po možnosti se priredi tudi izlet po morju. «JOK» proti kašlju in hripavo-sti se dobi v vsaki lekarni in drogeriji * Profesorsko zborovanje v Novem me- s(tu. Vest v včerajšnji številki »Jutra«, da bo 3. novembra redni letni občni zbor Profesorskega društva — sekcije Ljubljana, spopolnjujemo z obvestilom, da bo občni zbor na realni gimnaziji v Novem mestu. * V Beogradu ]e otvorjena očesna klinika. Predvčerajšnjim je bila otvorjena v Beogradu občinska očesna klinika. Klinika posluje vsak dan od desetih do dvanajstih, ob nedeljah pa od 11. do 12. Nahaja se v Sredačkoj ulici. * Jadranska plovldba zgradi še 18 ladij. Po odobrenem pomorskem programu zgradi naša Jadranska plovltba tekom prihodnjih deset let še 18 parobrov raznih tipov, počenši od tipa »Karagjorgje« In brzine 16 milj do manjših tipov in brzine 10 milj v eni uri. Vse to pa je seveda odvisno od ureditve vprašanja državne subvencije. Tozadevna pogajanja so v glavnem že po-voljno rešena in se pričakuje še odobrenje piometnega ministra. * Knjige Srpske književne zadruge. Srp-ska književna zadruga v Beogradu bo izdala s 1. novembrom XXXI. kolo svojih knjig. Za letošnje leto bo izdala naslednje knjige: 1. Trenuci I razpoloženja, pesme od Danice Markovideve. 2. čudan svet, roman od Jakova Ignjatoviča. 3. Pripo-vetke od Branislava Nušiča. 4. Dva car-stva, roman Branimira Čosiča. 5. Rustem i Suhraib od Firdusija. 6. Stvaranje zajed-ničke države Srba, Hrvata i Slovenaca od Jov. M. Jovanovida in 7. Naši ratovi za oslobodjenje i ujedinjenje — Srpsko-Turski rat od Milutina D. Lazareviča. Vseh sedem knjig je tiskanih na fin papir in so vezane v platnu. Celo kolo 7 knjig stane 100 HIII J {T* Diafonino Vedno velika raznovrst- riclclllllc nt (zbira. - Po meri v lacfni najkrajšem času. 1051111 vsled lastne Izdelave s—flgr!.: cene konkurenčne. t£Ge KI 199 r M. ROZMAN Eb zro«. židovska ulica »tev. 7. Deta H. dinarjev In se naroči pri poverjeniku Srpske književne zadruge g. Vladimiru Kra-vosu, tajniku Narodno - strokovne zveze, palača Devske zbornice, stranski vhod, pritličje, desno. Naročnino je poslati najpozneje do 1. novembra t L, ker bodo izšle kniige že s 1. novembrom. Poverjenik ima tudi spisek vseh ostalih publikacij te zadrugi, ki se lahko še dobijo. * Zaradi silne burje na Jadranu je paro-brod »Soča«, čigar usoda je nekaj dni bila negotova, v ponedeljek zvečer prispel v šibeniško pristanišče s 30urno zamudo. Vsled silne burje, ki le vladala na Jadranu, se je parobrod »Soča< po svojem odhodu iz Sušaka moral zateči v Selce, kjer je čakal, da se burja nekoliko poleže. S SOurno zamudo je »Soča« potem prispela v Split. * Usodna dgareta. V Ktrpusinl pri Som-boru se Je v ponedeljek ponoči pripetila nenavadna nesreča. Tamkajšnji notar Bogdan Simčev Je bil povabljen na neko domačo zabavo, s katere se je močno vinjen vrnil domov. V postelji si je še prižgal cigareto. Kmalu pa je zaspal in goreča cigareta je povzročila požar: notar je bil pri tem tako opečen, da Je pol ure potem v groznih mukah umrl. Smefo! Krohoti Zabava! Vse gre kaker namazano) Iavrstna vesetoizra • priljubljeno, temperanremiiio Lauro la Plante v jftanml vlogi Bombe smeha! Mteda prodatjailka, sTukarica, umetnica. — Prijetna zabava s šefovim sinom! — Smeh I — Zabava! Predstav* ob: 4., pol C., pol 8. In 9. PREMIJERA! KINO IDEAL. • Velika defravdacija v beograjski »Go-sdonlčarski banki«. Kakor javlja »Politika«, je predvčerajšnjim v beograjskih bankarskih krogih povzročila veliko senzacijo vest, da je v »Gostioničarski banki«, ki je veljala kot soliden denarni zavod, bila odkrita defravdacija v znesku več milijonov dinarjev. V zvezi z defravdacijo je baje direktor banke dr. Milan Simič, proti kateremu je uvedeno sodno postopanje. Za ogromno svoto je oškodovan rezervni fond banke. • Ponarejeni potni listi za Francijo. Pri potniškem odseku primorsko - krajiške oblasti so prišli te dni na sled faizifikaciji potnih listov za inozemstvo. Na potniški odsek je namreč prispelo 40 potnih listov ■ raznih seljakov iz Brinja v Liki, ki so nameravali odpotovati v Francijo, a so nasedli lažnim agentom. V aferi je bila iz-vršeaa stroga preiskava ter se je ukrenilo vse, kar je treba, da se organiziranim goljufom pride na sled. • Stari grad Ozalj, ki Je sedaj last »Brade hrvatskog zmaja«, se preuredi za letovišče, ki se bo otvorilo že v prihodnji sezoni in bo pristopno tujcem in turistom. Da bo stari grad bolj pristopen, se bo stari most na kraju serpentin primerno rekonstruiral. * Savez dobrovoflaca kraljevine SHS sreskl odbor v Mariboru poziva vse v področju mariborske oblasti živeče dobro-voljce. da se zaradi včlanjenja čimprej prijavijo Tajnik. 1999 * Živinorejci, razkužujte s Saneoflnom! Glej inserat! 1962 Iz Unbljane u— Dva koncerta pevskega društva »Ljubljanski Zvoo«. Prvi bo v nedeljo 11. novembra dopoldne ob pol 11. za mladino, 12. novembra zvečer pa za vse občinstvo. Sodelovali bodo operni pevec g. Julij B e -t e 11 o (solospevi), kapelnik g. Anton N e f f a t (klavir), kapelnik g. Herl Sve-t e 1 (harmonij), društveni moški in mešani zbor (80 pevcev in pevk) pod vodstvom pevovodje g. Zorka P r e 1 o v c a. Na sporedu nove, večinoma 5e neizvajane skladbe. u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V petek zvečer In v nedeljo dopoldne moški zbor, v ponedeljek obvezna vaja mešanega zbora. Ne zamudite! Bliža se preizkušnja! — Tajnik. u— JNAD »Jadran«. I. redni članski sestanek se bo vršil v četrtek 18. t. m. ob 20. uri. Zaradi važnosti dnevnega reda naj se ga udeleže vsi stari člani in novinci. u— ASK Primorje. Popoldanske plesne vaje se bodo pričele v nedeljo, 21. t. m. ob 15. Članom nI treba vabil. Uvedeni gostje dobro došli. Reklamacije vabil na naslov: G. Sancin, Tavčarjeva u. l/m. u— Reprezentančne plesne vaje slušateljev ljubljanske univerze. Otvoritev v petek 19. t. m. ob pol 30. uri v Kazini. Pleso-vodja prof. Jenko. Godba »Jazz« - Na-gode. 2014 u— Danes prvi četrtkov plesni tečaj šole Jenko v balkonski dvorani Kazine ob 8. zvečer. Nove prijave se sprejemajo zvečer istotam. Za začetnlke(ce) posebni pouk točno od 8. do pol 9. zvečer. 2009 u— Plesne vaje družabnega odseka ZPNJ bodo danes, v četrtek, zaradi koncerta eno uro kasneje. Zbirališče Je do 9. ure v mali dvorani. — Odbor. 2011 u— Štetje obiskovalcev grobov. Društvo Skrb za mladino, ki bo v doglednem času zgradilo na Jadranu zavetišče za slovensko revno deco, bo v korist stavbnemu skladu priredilo kakor lani, tudi letos na praznik Vseb svetih, štetje obiskovalcev grobov. V to svrho se bodo nahajali v bližini pokopališča nabiralniki, v katere naj blagovoli vsak obiskovalec pokloniti novec. Število darovanih novcev naj bo točno Število obiskovalcev. 2010 12243 Velika izb ra volnenega in svilenega plisa Josip Šlibar, Ljubljana. Stari trg 2 (po'e«r Zalaznika) najboljše, najtrajnejše zato najcenejše! * »Zbori« št. 5 bodo prinesli naslednje skladbe: M. Železnik: »Na vasi«, Fr. Medri-cky: »Bila jednom ruža jedna« (moška zbora), K. Pahor: »Na sejmu« in »Pomlad« (mladinska zbora), P. Jereb: »Veterček moj« (mešan zbor), A. Jobst: Marijin sem otrok«, mešan zbor z orglami. ITO — zobna pasta najboljša! * Kmečkim gospodinjam prizadeva največjo skrb razsvetljava stanovanja s sve-tiljko, ki ni opasna, se ne kadi in s katero se lahko manipulira. To pa je samo svetilka »Aladdin«, ki Jo uvaja v promet Bar-zel, d. d., Subotica, in s katero lahko brez nevarnosti manipulira tudi otrok. 193 * Vsakomur, ki potuje v Zagreb, se priporoča novootvorjena, okusno opremljena restavracija »Valjak« (štajerska vina), Ma-rovska ulica 10, v prelazu kina »Balkan«. Velika izbira najboljših štajerskih vin ter zborna kuhinja. Lastnik Gjuro Valjak, ustanovitelj mariborske Grajske kleti. 2012 * Bolne ženske dosežejo z rabo prlrodne grenčlce »Franz Josef« neovirano, lahko zpraznitev črevesa, s čimer je pogosto v zvezi Izredno dobrodejen učinek na obolele organe. Pisci učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodne učinke vode »Franz Josef« potrdila tudi njihova pre-skavanja. Dobi se v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. * Tovarna Jos. Reicb sprejema mehko in škroblieno perilo v najlepšo izvršitev. * Tkanina »ETERNUM«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manu-faktura. 185 * Dr. Ivan Hubad, zobozdravnik v Školjl , Loki, zopet ordinlra od 21. t. m. dalje. 1931 1 se je vrnil ter zopet redno ordi» nira od 9. — 11. in od 2. — 4. popoldne, Aleksandrova cesta 7., vhod Beethovnova ul. 9/1. Or. Franta W\s ordinTa od 17. oktobra dalje na Poljanski cesti Št. 16 (Josefinum) od 2 do pol 4. ure popoldne. 12145 u— Konjske dirke. Kolo Jahačev v Ljubljani bo priredilo v nedeljo 21. t. m. ob 14.30 na igrišču SK Ilirije velike konjske dirke, katerih se bo udeležilo tudi več najboljših zagrebških jahačev. Na sporedu bode skakanje, cigaretna tura, Jeu de barre, nastop vseh jahačev itd. Vstopnice za to zanimivo konjskosportno prireditev se dobe v predprodaji v trafiki ge. Se-verjeve v Šelenburgovi ulici. u— Z mestnega magistrata. Prosvetni oddelek pri mestnem magistratu zaradi preselitve v nove uradne prostore v Gradišče št. 2, pritličje (prejšnji prostori okrožnega urada), dne 18. in 19. oktobra za stranke ne bo uradoval. u— Tatvina Iz avtomobila. Delavec Milo Gerlavič, stanujoč na Jegličevi cesti št. 10, je prijavil, da se je predsnočnjem splazil na dvorišče omenjene hiše neznan uzmo-vič, ki je iz Adamičevega avtoomnibusa ukradel 150 Din vreden plašč. u— Ukradene zajemalke. »Postrešnl lovci« so v Ljubljani vsekakor pridno na delu in jim pride prav vsa mnogovrstna roba, ki jo spravljajo stanovalci hiš v podstrešja. Včeraj ponoči se je utihotapil neznan zlikovec tudi v podstrešje hiše št. 31 na Selu ter ukradel iz nekega kovčega na škodo čevljarja Franceta Bernarda štiri medene zajemalke v vrednosti nad 300 Din. Obenem je pograbil tudi v kovčegu se na-hajajočo, 400 Din vredno sivo obleko delavca Ivana Jezerška, ki je dal svojčas obleko Bernardu v shrambo. Tatvina je bila opažena takoj naslednji dan, a za tatom ni duha ne sluha. u— Schrelner - Bezjak »Slovenska Jezikovna vadnica«, II. del, je izšla te dni v popravljeni izdaji ter se dobiva po stari ceni 6 Din v Oblastni zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani, kakor tfudi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. Prve posledice prehlada so hrf-pavost in kaielj. Te neprijetne pojave odstranite brzo s Kino u»or tel, 2730 Potop j(espenisa (BURJA.) Velika pomorska drama! Ob: četrt na 7., pol 8., 9. Najnižje cene! Najnižje cenel Našlo se ]e na Rimski cesti okoli 20 grafičnih revij. Dobe se v dvorski knjižnici, Borštnikov trg 1, od 5 do 7. zvečer. u— Vlom v stanovanje. Ključavničarja Anton Vovk in Ivan Pangerc, stanujoča v podzemnem stanovanju na Gosposvetski cesti št. 4, sta predsnočnjim po povratku domov opaziia, da sta okradena. Nekdo je na hodniku razbil na oknu šipo, skočil v sobo in pobral različno obleko v vrednosti nad 3700 Din.____ KLUB PRIMORK — ASK PRIMORJE ptesne vaje vsak pondeUek ob 20. v be® dvorani Union a. Rek temačne vatoffl: fOub Primork, kavairna Emona ali Sancin, Tavčarjeva t—HI. Otvoritev 22. oktobra. 12241 lz Maribora a— O stanovanjskih razmerah v Mariboru je zbralo Društvo stanovanjskih na-jemnkov naslednje statistične podatke. V začetku letošnjega leta je bilo v Mariboru 7319 družin, stanovanj pa samo 6675. Od 1. januarja do konca septembra so prevzeli hišni lastniki na sebe ali pa so preuredili v posiovne prostore 120 stanovanj. Poročilo se Je v tem času 180 parov ter se je tako povečalo število brezstanovanj-skih družin. V Maribor se je preselilo 85 družin. Tako je ostalo 1113 dru-žin brez stanovanja; ker se je med tem zgradilo okoli 35 stanovanj, bo znašal primanjkljaj stanovanj 863. Računati pa je tudi z okroglo 700 nezdravih in neprimernih stanovanj in tako bi potreboval Maribor še najmanj 1563 stanovanj, da bi bile vse družine pod primerno streho. a— Vlomilci so v sredo okrog 3. ure zjutraj poskušali vlomiti v trgovino z mešanim blagom Marije Peršonove na Teznu. Z močnim drogom so vlomili zamreženo okno, razbili šipe ter pokvarili okvir, v trgovino pa niso mogli Priti, ker jih je pregnal pes, ki je čuval hišo. a_ Nesrečna vožnja. V Spodnji Voličini so se prevžitkarfu Srečku Grabušniku pri vožnji mimo tira zaradi prehoda vlaka spla-šili konji. Voznik je padel z voza ter si zlomil desno roko. a— Jekleni Ferdinand. Izvoš5ki se hočejo ovenčati z rekordersk.o slavo, preden jih ne izpodrinejo modernejša prometna sredstva. Železnega Gustava, ki se je vozil s svojo kočijo iz Berlina v Pariz in nazai, posnema zdaj 72!etni izvošček Ferdinand Oehmann iz Reinerza v Nemčiji. Mož si je nadel ime Jekleni Ferdinand. Včeraj v sredo se je s svojo kočijo, ki jo vlečeta dva lepa vranca, pojavil v Mariboru, odkoder se bo odpeljal v Ljubljano, iz Ljubljane pa dalje proti Rimu. Vračal se bo preko Monakovega v Berlin. a— Bralno društvo v Rušah bo ponovilo v nedeljo, 21. t. m. ob 15. uri »Dobrega vojaka Švejka«. Predprodaja vstopnic v trgovini g. Fr. Lamprechta v Rušah. 2015 a— Požar. V torek popoldne so bili alarmirani mariborski gasiJci, da gori v Šiko-lah na Dravskem polju. Takoj so se odpeljali na kraj požara in posrečilo se jim Je, da so s pomočjo gasilcev iz Šikol, Gorice in Cerkovcev lokalizirali požar. Goreli so hkrati štirje objekti in sicer skedenj ln razne shrambe. Ker so zgoreli tudi poljedelski stroji in zaloge sena, žita in slame, je škoda precejšnja. Vzrok požara še ni znan. Šikole so nesrečna vas in so bile letos že parkrat udarjene s požarno nesrečo. Iz Celja e— Krajevni odbor Udruženja vojnih Invalidov v Celju bo praznoval v smislu društvenih pravil 20. t. m. žalni dan v spomin padlih in umrlih vojnih žrtev naše domovine. Ob 8. zjutraj se bo v ta namen brala maša - zadušnica v cerkvi sv. Danijela, h kateri se vljudno vabijo vse državne in javne korporacije. e— Otvoritvena predstava celjskega mestnega gledališča. V tekoči seriji bodo gostovali v celjskem mestnem gledališču člani mariborskega gledališča. V torek se Je vršila otvoritvena predstava s Fuldovo veseloigro »Ognjenik«. Ako bodo ostali nastopi na tej višini, o čemer smo prepričani, se smejo Celjani nadejati v tekoči seziji zelo lepih umetniških užitkov. e— Volilni imeniki za volitev delegatov v Pokojninski zavod po stanju 15. septembra so razpoloženi do 29. t. m. v celjskem magistratu. Do istega roka je treba vložiti tudi eventuallne reklamacije. e— Železniške legitimacije vpokojencev. Vsi železniški vpokojenci, njih vdove in sirote, oziroma oni, ki imajo rdeče legitimacije in bivajo v okolišu celjske postaje, morajo oddati svoje legitimacije v svrho prolongiranja najkasneje do 20. t. m. blagajniku železniške postaje v Celju. Z legitimacijami je oddati tudi zadnji odrezek poštne nakaznice za pokojnino. Te odrezke pošlje železniška postaja s seznamom upravičencev v Ljubljano. Prolongacija bo 30. t. m. v Celju; legitimacije se bodo dobile zopet 31. t m. pri postajni blagajni v Celju. e— Savinjska podružnica Slov. plan. dru. Stva bo priredila v nedeljo 21. t. m. na Celjski koči trgatev grozdja s prosto zabavo. Podružnica vabi vse člane in pri«-atelje društva. e— Sprememba uradnih or pri državnetr pravdnlštvu v Celju Kakor pri obeh sodiščih v Celju, so od sedaj naprej tudi pri državnem pravdništvu uradne ure določeni od 8. do 14. ure. Sokol Važna seja tehničnega odbora JSS. II. jugostov. vsesokolska zlet bo 1930. v Beogradu. Ker nas torej loči od te velike sokolske manifestacije razmeroma kratka doba ter je treba v tehničnem pogledu pričeti s pripravami, je sklical savazni tehn. odbor širšo sejo, ki se ie ob polnoštevilni udeležbi članov teh. odbora vršila minulo nedeljo v posvetovalnici JSS v Narodnem domu. Sejo je vodil načelnik JSS br. dr. Murnik, ki je pozdravil vse navzoče, zlasti pa vse tri podnačelnike br. Vojinoviča iz Beograda, br. Sulceja iz Zagreba, br. Smrtnika iz Celja ter podnačelnico JSS sestro Hičevo iz Beograda. Po temeljitih razpravah glede II. vsesokolskega zleta so bili sklenjeni soglasno naslednji predlogi: Proste vaje članov bodo one s I. pokrajinskega zleta v Ljubljani 1927. Za članice ostanejo istotako proste vaje za V. pokr. clet, z nekaterimi izprememlbami. Proste vaje za moški in ženski naraščaj sestavi tehnični odbor JSS., za moško in žensko deco pa tehm. odbor sokolske župe »Dušan Silni« v Beogradu. Proste vale dece bodo obvezne za vsa v JSS včlanjena društva, na zletu pa nastopi deca beograjske župe ter najbližjih iz Srema, Vojvodine, Banata in Šumadije. Važen del vsesokolskega zleta bodo tudi tekme članov in članic. Tehnični odbor le po daljšem razmotrivanju sklenil, da bodo tekmovalne vaje za člane In članice, one, ki so jih imeli Čehi za III. medzletne tekme COS 1. 1928. AH se bodo vršile tudi tekme za slovansko prvenstvo, o tem bo sklepala glavna skupščina JSS. Tekmovalne vaje bodo v kratkem objavljene in ne dvomimo, da se bo tekem udeležilo lepo število članov in članic. Glede organizacije zleta. povabila slovanskega Sokolstva in inozemskih telovadnih organizacij, predzletnih dnevov in drugih vprašanj bo sklepala glavna skupščina. Teloviadišče za II. jugosl. vsesokoiski zlet bo v doljnjem gradu ob Savi v neposredni bližini mesta. Pri slučajnostih je pedal br. Vojinovič iz Beograda podrobmo poročilo o proslavi preboja solunske fronte v Beogradu, nakar se je br. dr. Murnik zahvalil za stvarno debato ter zaključii sejo. Šport Državno prvenstvo v hazeni Po poteku enega leta bomo imeli v ne« del j o zopet priliKo gledati zanimivo bor* bo dveh naših najjačjih hazenskih družin. V odločilni borbi, kdo naj tekmuje v bo* ju za naslov državnega prvaka z našimi podsaveznimi prvaki, se srečata HSK Con* cordia, dosedanji državni prvak in bivši prvak ZHP ter SK Ilirija, bivši prvak LHP. Concordio smo videli v Ljubljani posled* njič lani v finalni tekmi za državno pr* venstvo, v kateri ji je Ilirija ne ravno za* služeno podlegla ter ji prepustila ponosni naslov državnega prvaka. Od tega časa je družina Concordie kljub temu, da je izg,u* bila izvrstno internacionalno igralko i'H* cKovo, znatno napredovala. Odigrala je v poletni sezoni z velikim uspehom daljšo turnejo po Češkoslovaški, kjer je dosegla iz vrst ^ rezultate proti tamošnjim močnim družinam. V jesenski sezoni je vsled indi* sponiranosti nekaterih igralk izgubila važ* no prvenstveno tekmo proti svojemu naj* hujšemu rivalu ASKu, kateremu je mora* la s tem prepustiti tudi podsavezno prven? stvo. Kljub temu trenotnemu neuspehu pa je Concordia še vedno eden najresnejših kandidatov za letošnje državno prvenstvo. Skoro enaka usoda, kot Concordio je zadela letos tudi našo Ilirijo. Po osmih le* tih je morala prepustiti podsavezno prven* stvo Mariboru, ki ji je bil vsako leto naj* nevarnejši tekmec za ta naslov. Tako se srečata oba bivša prvaka, ki sta se lani borila v finalni tekmi, letos v izločilni tek* mi. __ K prvenstveni tekmi Ilirija ; ASK Pri* morje. Kakor doznavamo, je z ozirom na nepovoljna časopisna poročila o poteku pr* venstvene tekme ASK Primorje : SK Iliri* ja odbor ASK Primorje povabil SK Ilirijo na prijateljski mateh, ki naj bi se vršil v nedeljo, 21. t. m. Do danes še ni znano, ali se je SK Ilirija odzvala temu vabilu, vendar smo prepričani, da bi športna jav* nost prijateljsko tekmo med imenovanima kluboma z zadovoljstvom pozdravila. Protest ZHPa proti mestu odigranja nedeljske kazenske tekme. Kakor smo iz* vedeli, je ZHP vložil na JHS protest pro* ti odigranju nedeljske tekme Concordia : Ilirija v Ljubljani. Savez je po naših infor* macijah protest zavrnil, ker je bilo mesto odigranja izžrebano. ASK Primorje (centralni odbor). Da* nes ob 20.30 seja centralnega odbora v taj* ništvu, Masarykova cesta 1. Prisotnost vseh odbornikov, zlasti načelnikov obvez* na. — Predsednik. SK Jadran. Nocoj ob 20. uri obvezen sestanek za vse redno članstvo v Narodni kavarni Jutri v petek trening od 16. ure naprej na igrišču SK Ilirije. — Tajnik. SK Slovan (nogom. sekcija). V petek, 19. t. m. ob 20. pri Lloydu seja nogomet* ne sekcije, na katero pozivam poleg gg. odbornikov vse igrače I. moštva rn rezerve. Zelo važno glede nedeljskih nogometnih tekem. SK Slovan, težkoatletična sekcija Za včeraj določeni članski sestanek je vsled nepredvidenih zaprek odgoden, vršil se bo v soboto, 20. t. m. ob 20. uri pri LIoydu. I Ponovno vabim vse, zlasti novince. SK Svoboda. Članski sestanek »e vrši danes v četrtek ob 20. v GradBču. — Na« čefaiik. i Službeno iz LNP. Danes v četrtek dne 18. t. m. ob 20. v kavarni «EvTopa» seja kazenskega odbora. Na današnjo sejo kaz. odbora ob 20.15 se pozivajo igr. Alič A loj* zij, Prusnik Milan, Markič Rudolf, Kos Emil; ob 20.30 igT. Volkar Franc (Slovan), Erman Adolf (Primorje) in ob 20.45 kot priče igr. Globelnik Ivan in Vladimir — Jutri v petek dne 19. t m. ob 20. uri v «Emoni» redna seja upravnega odbora. — Tajnik II. Poslano V odgovor glasilu Zveze državnih, nameščencev za Slovenijo »Naš Glas« v LJubljani. Podpisana sekciija trgovcev s sadjem itd. v LJublii« je prisili ona zaradi napada v glasilu »Naš Glas« št. 28 z dir.« 10. t. m. podati v naslednjem potrebna pojasnila ceni. javnosti, predvsem pa protestiraj proti navedbam, ki temelj L j o na nepoznanju razmer ali pa na zlobnem natolcevanju. Vedno in povsod se nabada prodajalce živil, predvsem pa branjevce. kateri naj bi, po mnenju pisca članka »V bo-i zoper draginjo« v zgoraj omenjeni števiHoi glasila z. d n., pred očmi oblasti brez prave kontrole in brez vsaike ka in brzina •s > s v metrih Vrsto mm do « /. ur« 77 0 08 91 NNE 1 10 megla 01 775 5 o-i SE 1 0 77 5 00 97 ciiirno 10 776 0 1-0 85 nirno 0 777 0 40 90 NE 1 0 773 5 • 80 58 NE 2 0 « K vprašanju naše novčanične banke i. je ob nastopu novega guvernerja Narodne banke gosp. Ignaca Bajlonija nemilo pozdravilo tudi njegovo osebo. Dotični članek je bil bolj izraz občega nerazpoloženja in nezaupanja, da ie more v Beogradu še kakšna stvar obrniti na bolje. Gosp. Baj-loni, ki je sicer še eden najagilnejših in ši rokogrudnih Srbijancev, je na ta način postal žrtev splošnega mišljenja. Izrecno za-nikujoč vsako osebno noto, zlasti proti osebi novega guvernerja, bi radi v par potezah označili razloge vznemirjenosti glede politike naše Narodne banke. Nastop gosp. Bailonija pada v trenotek, ko «o se na izrednem zboru delničarjev Narodne banke izpreminjala njena pravila. Živimo v času borbe proti centralizmu. Beograd in Pariz in y nobenem oziru ne more obvladati velikih in tradicionalnih centrov v provinci. Nezadovoljnost z Narodno banko, ki predvsem podpira gospodarstvo v Beogradu in ga je v najtežjih časih tudi rešila, dočim je pustila na cedilu vso provinco, se kristalizira v občutku, da beograjski gospodarski krogi tretirajo banko kot nekako svojo privatno lastnino. Mi imamo delnice, torej tudi ugodnosti, tako se argumentira. Vsakdo pa ve, da je moč banke edino le v privilegiju izdajanja novčanic. Lahko se reče, da je posel Narodne banke javna stvar, ker je dolžnost države organizirati promet novčanic. Javni interes je dan v upravljanje posebni korporaciji. Ako upravlja ta korpo-racija imetje, je vse to imetje na kraju izšlo iz državnega privilegija. Mi smo tudi za avtonomijo novčanifnega zavoda, vendar mora vsem faktorjem Narodne banke dan in noč biti pred očmi, da oni '-vpravljajo javni interes, ne pa privatno imetje. Ako so zraven dali kaj kapitala, niso pri tem prav nič riskirali. Na zboru delničarjev 8. Julija 1928 so bila izpremenjena pravila Narodne banke, tako, da se ustanavlja poleg glavnega upravnega odbora še cupravni odbor*. Že doslej so bili člani upravnega odbora i/, province večinoma, hočeš nočeš bolj statisti, bodisi zaradi malega števila ali pa iz navadnega strahu, da bi njihovim interesentom znala škodovati kakšna preodkrita beseda. Odslej so dejansko samo prejemniki tantijem. Novi člen 53. daje vso kompeteneo upravnemu odboru, on vodi vse; glavni upravni odbor pa daje vsaka dva meseca blagoslove. Po istih pravilih mora 12 članov glav.i«»ga upravnega odbora domicilirati in stalno stanovati v Beogradu in ti gospodje avtomatično tvorijo z guvernerjem upravni odbor. Nam se zdi, da je ta stvar zelo nasprotna duhu delničarskega prava, še boli pa nevzdržna s stališča javne občedrzavne ustanove, kakor j)e Narodna banka. Čudimo se. da se je našla vlada, ki kaj takega dovoljuje. V današnjih časih, ko se bori vsa provinca proti nezdravemu hego-monizmu, je izročitev vsega novčaničn^ga privilegija dvanajstorice beograjskih vetetr-govcev milo in blago rečeno težka provo-kacija. Ponovno izjavljamo, da umikamo vsako osebno noto proti gosp. Bajloniju, vendar se mora. Če je še kdo v stanju biti objektiven _ razumeti razburjenje, da nam je d o vedel v gospodarskij Javni napravi uprav cinično ras^aljen centralizem, ki »e najde le še v ustavi nekdanje rimske republike. \ lastnega aktualnega in zanimivega gospodarsko - statističnega materijsla, da bi lahko bila za vzgkd ostalim zbornicam v naši državi, ki izdajajo sicer obširna letna poročila, v katerih pa je najti le malo lastnega statističnega materijala. Če bi vse zbornice v naši državi izd?jale slične »ubli-kacije, bi imeli dobro in zanesljivo podlago za sestavljanje statistik za vso državo, t i so, v kolikor sploh obstojajo, tnko težko dostopne. Uvodoma je objavil univerzitetni docent dr. Ogris statistiko o delniških družbah v Sloveniji po bilancah 1. 1926. in statistiko o regulativnih hranilnicah v Sloveniji. Iz prve statistike je razvidno, da Je znašal celotni presežek dobičkov nad izguba mi industrijskih in trgovinsko - prometnih delniških družb v Sloveniji leta 1926. le 4 milijone Din, dočim so 1. 1925. izgube presegale dobičke za 32.5, 1. 1924. pa za 26.1 milijona Din. Velike izgube industrijskih podjetij v letih 1924. in 1925. so vsekakor posledice dviganja dinarja. Dalje obsega kniiga bogat statističen materijal, ki se nanaša na odmero in vplačilo neposredn;h davkov v Sloveniji, zlasti gl?de na zemljiški, hišnorazredni in hišnonatemni davek, na občno pridobnin.) in dohodnino, dalje statistiko o vplačanih posrednih davkih, o spremembah v trgovskem in zadružnem registru in končno seznam in glavni podatki vseh delniških družb v Sloveniji. Produkcija slovenskih oremo-govnikov v avgustu Produkcija slovenskih premjgovnikov je v avgustu sicer ostala m isti višini kakor v juliju, vendar je v toliko zaznamovati nazadovanje, ker se obič?jno v avgustu zaradi nastopajoče večje sezijske potrebe produkcija močno dvigne. V avgustu so slovenski premogovniki nakopali 146.662 ton premoga napram 146267 tonnm v juliju in 114.9T5 tonam v juniju. V nrimeri s produkcijo v avgustu 1927 (170.502 toni> znaša letos primanjkljaj 23.840 ton ali 17 %, v prim?ri s produkcijo v avgustu 1926 (130.590 ton) pa znaša višek 16.072 ton. Relativno nazadovanje produkcije je pripisati dejstvu, da naši premogovniki zaradi hndega pomanjkanja vagonov niso mogli, odnosno smatrali za umestno dvigniti produkcijo. Navzlic pomanjkanju vagonov pa jim je usoelo konsumentom 164.661 ton (v iuliiu 158.124 ton) premoga, torej 17.999 ton več kakor pa je znašala produkcija. Zato so s»e zaloge, ki so v prvem četrtletni prekoračile 120.(500 ton, ponovno zmanjšale od 89.200 na 71.201 tono. Premogovniki so v avgustu oddali: železnicam 76.005 ton (v juliju 72.725). brrxhr-stvu 547 ten (528). industriji 62.447 ton (61.884), raznim strankam 12.0CP fon (99<7). sami so porabili 8501 tono (8414), izvozili pa so 5092 ton (4656 ton). Povprečno število zaposlenih delavcev ie ostalo skoro nespremenjeno. V tem mesecu ie bilo povnrečno zapeslenih 8052 delavcev (v juliju 80531. 243 paznikov (245) in 258 uradnikov (263). V prvih osrHb mesecih t. 1. ie znašala produkcija 1.180.302 tone napram 1.202 852 tonam v istem rardobj« preteklega leta. Zaradi sporov s prometnim ministrstvom in sedaj tudi zaradi pomanikanja vagonov ie bila v prvih osmih mesecih t. 1. produkcija nekoliko manjša kakor lani. — Obdavčen?« 13. plače po uslužbenskem darkn. Na vlogo Saveza denarnih in zavarovalnih zavodov v Zagrebu je generalna direkcij davkov odločila, da se glede na usluž benski davek 13. plača ne mo-e smatrati kot dohodek, ker se ta dohod?k med letom ne ponavlia in z^to nima periodičnega značaja; :ma se torej obdavčiti kot dohodek, ki se pojavlja zdaj pa zdaj. Borza Prispevki h gospodarski statistiki Slovenije Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je izdala namesto letnega poročila za leto 1927. izredno zanimivo knjigo pod naslovom cPrispevki h gospodarski statistiki Slo-venije>, ki jo j« uredil glavni tajnik gosp. dr. Fran Windischer. Knjiga vsebuje toliko 17. oktobra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Največ ie bilo povpraševanja po devizah na Curih, Berlin. Prago in London. Malenkostno potrebo v devizah na Newyork in Trst krila privatna ponudba, vso ostalo potrebo pa Narodna banka. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. Med efekti je bilo zaključeno investicijsko posojilo po 85.50. Eksekutivno je bilo prodanih 125 delnic Ljubljanske kreditne banke po 128. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila danes tendenca v Vojni škodi nesnrem »njena. Promet je bil zelo slab. Promptna je notirala 438.5 — 439. trgovala pa se je za december po 449. Investicijsko je notiralo 85 8 do 86 brez zaključka. Za bančne vredmte ie bilo malo zanimanj ter so bili zaključki ie v Praštedioni po 920, v Srpski no 151 in v Zemaljski Sarajevo po 140. Med industrijskimi vrednotami se je Slavoni'a trgovala po 6 _ 6.50, Dubrovačka po 470 — 480 in Trboveljska po 495. Union (Osijek) 6e je okrepil na 296 — 320 brez zaključka. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0—22.8275, Berlin 13.5425-13.5725 (13.5575), Bruselj 0—7.9149, Budimpešta 0—9 9318, Curih 1094.1—1097.1 (1095 6), Dunaj 7.9904—8 0204 (8.0054), Lon* don 275.81—276.61 (276 21), Newyork 56.84 —57.04 (56.94), Pariz 0—222.38. Praga 168.37 —169.17 (168.77), Trst 297—299 (2985. Zagreb. Dunaj 7.9904 — 8.0204, Berlin 13.5425 — 13.5725, Budimpešta 9.9168 do 9.9468, Milan 297-172 — 299.172, London 275.81 — 276.61, Newyork 56.8133—57.0133, Pariz 221.38 — 223.38, Praga 168.37—169.17. Curih. Zagreb 9.13, Pariz 20295, London 25.2025, Netvyork 519.60, Milan 27.215, Praga 15.40, Dunaj 73, Budimpešta 90.62, Berlin 123.7, Bruselj 72.225, Varšava 58.25, Bukarešta 3.135, Sofija 3.7525. Dunaj. Beograd 12.48—12.52, Berlin 169.18 do 169.68, Milan 37.22 — 37.32, Newynrk 709.45 — 712.95. Praga 21.05125 — 21.131125 Curih 136.71 — 137.21; dinarji 12.4350 do 12.4850. Efekti Ljubljana. Investicijsko S5--5. zaključek, Celjska 158—0, Ljubljanska kreditna 128— 0 Praštediona 920—0, Kreditni zavod 175 —0, Vevče 110—0, Ruše 260—280, Stavbna 56-0, Sešir 105. Zagreb. Drža\Lf, vrednote: Vojna Skoda 438.5 — 439, kasa 438 — 439. za oktober 440 do 440.5, za december 449 — 450, za februar 457 __ 460, investicijsko 85.5 — 86, agrarne 55.5 — 56: bančne vrednote: Hrvatsk? 53 — 0, Poljo 17.5 — 18, Kreditna 85 — C Hipo 58 _ 59, Jugo 88 — 885, Ljubljanska kreditna 126 — 0, Narodna 7000 — 7100 Praštediona 920 — 925, za december 930 dt 950. Srpska 151 — 152, Zemal.jska Sarajevc 130 — 140; industrijske vrednote: Narodna šumska 20 — 0, Gutmann 200 — 205, Stavek s ICO — 105, Slavonija 6 _ 6.25, Drava 550 — 590, Šečerana 480 — 490. Vagon 80 do 85. Union mlin 295—320, Vevče 111—112 Isis 21 — 30, Dubrovačka 478 — 480, Trbovlje 492.5 — 497-5. Beograd. Vojna škoda 437 — 438, investicijsko 85 — 85.5, agrarne 55 — 56.5. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (17. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zakljuoe* nih je bilo 5 vagonov drv. Deželni pridel* ki: Tendenca za žito nespremenjena. Za» ključeni so bili 4 in pol vagona moke. Nu» di se pšenica (slov. postaja, mlevska t ari« fa, plač. 30 dni): baška, 80 kg, promptna po 3023 do 305, za oktober po 302.5 — 305, za november po 307.5 — 310; turščica: ba« ška, slov. postaja, navadna tarifa po 365.3 — 370, ameriška «La Plata», promptna. za* carinjona, fco Ljubljana po 315.5 — 320; ječmen: baški, 70/71 kg, zdrav, rešetan, fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 315 — 317.5; rž: baška, 73/74 kg, uzančno _bla» g o, mlevska tarifa, slov. postaja po 295 — 297.50; moka: «0g», fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 430 — 435; oves: baški ali slavonski, rešetan, zdrav, navadna voz« nina po 285 — 290. Živinski sejem v, Ljubljani (17. t m.) Prignanih je bilo 166 konj, 37 volov, 67 krav, 25 telet in 240 prašičkov pa rejo: pro« danih pa je bilo 25 konj, 20 volov, 35 krav, bil navzlic lepemu vremenu nepričakova« no slabo obiskan Cene so ostale nespre* menjene. Za kg žive teže notirajo: voli I. 8.50, II. 7.50, III. 6, krave debele 5 — 6, krave klobasarice 3 — 4, teleta 13 — 14 Din. Novosadska blagovna borza (17. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 35 vag. pšenice, 51 vag. turščice, 14 vag. moke in 8 vag. otrobov. Pšenica: baška, baška po« tiiska, gornje baška in sremska 252.5 — 255; banaška 247.5 — 250. Oves: baški in slavonski 250 — 252 5. Turščica: baška za december^januar 260 — 265, za marc-april 287.5 — 292.5; za apribmaj 292.5 — 295. Moka: baška «0g» in «0gg» 357.5 — 367.5: «2» 337.5 — 347 5: «5» 317 5 — 327 5; «6» 270 — 280; «7» 250 — 260; «8» 205 — 215. Otrobi: baški 182.5 — 187.5; banaški 180 — 185. . , Dunajska hor«a ea kmetijske proizvode (16. t. m.) Malenkostno zboljšanje na ino* zemskih borzah ni moglo vidno uplivati na promet dunajske borze. Vsekakor pa j« bi« lo temeljno razpoloženje nekoliko prijaz^ nejše. Cene so se gibale na dosedanji višini V turščici je bila tendenca nekoliko pri« jaznejša. Tudi za podonavsko tuTŠčico je bilo nekaj zanimanja. Uradne notacije so ostale nespremenjene. Dunafski svinjski sejem. (16. t. m.) Do* gon 15.204 komadov, od tega 2159 iz Jugo« slavije, 9716 i« Poljske in 1731 ip Romuni« je. Pri mirnem prometu so & pitane svi« nje pocenile za 10 groSev. cene mesnim sviniam pa so ostale nespremenjene Za kg žive teže notiraio: pitane svinje I. 2.30 — 2.40, angleške križane 2.20 — 2.40. krneč« ke 2.10 — 2.35, stare 2.05 — 2.20 in mesne 1.70 — 2.30. življenja in sveta Po končanem poletu Poveljnik dr. Eckener krmi kanarčka Newyorške « Times« poročajo po pri« povedovanju nekega potnika z zračne ladje sledečo zanimivo epizodo: Polovico dneva v nedeljo se je «Zep« pelin» nad Bermudskimi otoki boril z grozovitimi plohami, ki so poškodovas le ploskve za ravnotežje. Radi tega je ladja zmanjšala svojo brzino. Potniki so bili v velikih skrbeh radi vremena in njih nastrojenj^ ni bilo nič kaj bo> dro. Mahoma pa se je v kabini pojavil dr. Eckener in stopil h kletki s kanarč* kom. Z največjim mirom ga je nakr« je absolvirala Ic nekoliko skromnih po« letov, potem pa se je tako pokvarila, da so jo morali proti koncu leta de* montirati. Drugi cepelinovec je vzle» tel 8 let pozneje. Prve dni julija 1908. je grof Zeppelin na tej zračni ladji ab« solviral velik krožni let nad Švico. Tej vožnji je sledilo še nekoliko manjših letov, potem pa je zrakoplov doletela huda katastrofa po eksploziji. «L Z. V.» je bil zgrajen takoj na» slednje leto, a je 1910. v bližini Weil« burga treščil na tla in se popolnoma razbil. «L. Z. 40.» je vzletel maja 1915. Se isto leto pa je na nekem poletu tre« ščilo van j. da je eksplodiral in popol* »Grof Zeppelin« v Ameriki! V hipa, ko kroži aad Newyor-kom. Ve« promet, vsa dela so se v velikanskem sreva zgodovina, polna uspehov in neuspehov, bi izpolnila debelo knjigo Zračne ladje, ki smo jih zgoraj našteli, seveda tudi niso vse, kar jih je bilo zgrajenih Posebno med svetovno voj; no so arzenali v Friedrichshafnu in v Berlinu noč in dan gradili zračne lad= je, ki jih je pa vojna drugo i.a drugo ugonobila. Do leta 1916 jih ie na bolj ali manj tragičen način zaglavilo šest in dv Delorr, je bila temu kriva njih nepopolnost, še v večji meri pa ve* likanske zahteve, ki jih ie nanje vila svetovna vojna. Prve velike uspe« he med cepelinovci ie dosegel šele »Z. R. m.« (»Los Angeles«) ki je pod vodstvom dr. Eckenerja ok* tobri 1924. letel iz Friedrichshafna v Lakehurst. Na tej poti je v celem pre--letel 8175 km. za kar je potreboval do* brih 80 ur: torej precej manj nego «Grrr Zeppelin«. ki je pa v natančno 111 urah 35 minutah absolviral 9926 kilometrov. Sterilizirani zločinci Na Danskem se bavrjo v zadnjem času z mislijo da bi uvedli zakon, ki bi dovoljeval sterilizacijo nepoboljšljivih zločincev. V znanstvenih rn žurna-lističnih krogih se ie vnela radi tega huda polemika. Nasprotniki nameravanega zakona skušaio dokazati, da bi bil ta način družbenega zavarovanja pred zločinci nečloveški in predvsem brezuspešen. Znano je, da se je rodil najprvo v severoameriški državi In-diani in pozneje so sledile še Connec-ticut. Kalifornija in New-.Jersev. Za poslednjo državo ie podpisal ta tako zva-nij »steriVzacijski zakon* sam tedanji predsednik Zedinjenib držav Wodrow Wilson. veliki apostol svetovnega miru rn človekoljubja. Sterilizacija se je izvrševala s preprostim, nekrvavim operativnim postopkom na spolnem udu zločinca, ki mu ie bilo na ta način onemogočeno nadaHnje spočenianie otrok, ne da bi v ostalem izgi?b:l spolni nagon. Do ODeraci^e je prišlo seveda le f'edaj če io je potrdila posebna komisija. sestoječa iz več psihijatrov, zdravnikov in enega kriminalnega komisarja. Vendar se ie le mak) prakticirala, ker so tudi tam nastormli ugledni znanstveniki proti niei. češ da nikakor ni dokazano, da se zločinska narava očer tova poraja tudi v otroku, a družba se pred nepoboljšljivimi zločinci rn pred morebitnim podedovanjem zločinske narave zavaruje lahko na ta način, da loči zločinca za vse življenje od drugih liudi. Zato ni verjetno, da bi se ta var nostna metoda uveljavila tudi na evropskem kontinentu. Strindbegova misel o misli Avgust Falk. vodja Intimnega gledališča v Stokholmu. ki ie kot prvi spra-vH Strindberga na oder — tedaj še z velikim nogumom in majhnim uspehom — ie izdal svoie spomine na velikega švedskega pisatelia Med temi spomini je mnogo čudnih zgodb. N. pr. ta-Ie: Strindberg ie imel navado, da se ie vsako iutro. točno ob 8.. spravil s Fal-kom na sprehod proti Zoologičnemu vrtu. Pri mostu pred tem vrtom sta mnogokrat srečala znanega finančnika, ki je obdaril tam nastavljenega berača z bogato milošč'no. Nekega dne ie pripomnil Strindberg s temnim obrazom: »Ta iavna dobrodelnost se sama kaznuje. da veš.« Kmalu potem je norabil ta prizor v »Sonat? strahov«. Finančnik nastopa v tem delu kot hromi ravnatelj Kummel. ki ga voziio z vozičkom. Nekega dne se ie zgodila resničnemu vzorniku tesr a ravnatelja nezgoda in .so nru morali odrezati obe notri. Od tedaj so ga morali voziti z vozičkom. Strindberg fe bil trdno prepričan, da je bila v vsem tem neka mistična zveza. Verjel ie v silo misli, ki iim ie pripisoval celo zmožnost ubijanja. Marija Feodorovna po roda dansk-j princezlnja, žena ruskega carja Aleksandra III. in mati Nikolaja II., Je umrla te dni v bližin) Kodanja v 81. letu starosti. Kdor bi rad užival vedno tople dni, naj si gotovo nabavi izborno in poceni ZIMSKO SUKNJO pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana. Koliko letal se je ponesrečilo letos? Ameriški državni trgovinski odde« lek je objavil statistiko, iz katere je razvidno, da se je v prvi polovici leto« šnjega leta ponesrečilo po vsem sve« tu 390 letal Pri tem je izgubilo življe* nje 153 oseb Letalske nesreče se stra« hotno množijo Tako je bilo v vsem lanskem letu samo 190 letalskih ne« sreč, torej v samem letošnjem prvem polletju več nego dvakrat toliko. Vlada kot posredovalka zakonov Londonski list «Dai!v Mail» poroča iz Bukarešte, da pripravlja romun. vla« da izredno ostre ukrepe proti Madža* rom, ki prebivaio na Sodmograškem. Baje bo 650.000 (?) madžarskih delav« ce> odpuščenih iz služb. Izjemo bodo tvoril' le tisti delavci, ki živijo na Sed« mograškem že najmanj 14 bt in ki se obvežejo, da se v teku dveh let po« ročijo s kakšno Romunko. Časi se spreminjajo ŠOLA mora paziti na du e^-ni razvoj d'teta Tudi skrbni rod tel ji mo a;o Odii i, da ne bi trpei telesni razvoj deteta radi b vanja v šol n i truitnia pri učen(u £J av tazvo dece odvisi v prvi vrsti od odgovina oče orebrane la iasa doraščanja dtce pttiebuje ia uekoi ko več od ooiča nt dnevne tirane Ta »nekoliko več' ie OVOMALT rnost proti raznim nalezliivim boleznim Dobiva se povsod! — BON broj 106 Izrezlte io pošl]Jte nam: P. B. Dr. A. VVANDER d. d. Zagreb Prosim Vas. pomirite mi franko brezplačen vzorei •OVOMALIINE«. Ime lo priimek:__ Poklic:___ Stanovanj«: Kraj- _ Ako ste se odločili za i2*i radio, pojdite k Iv. Bonaču, zastopniku Baltio- Radio Stockholm Z njegovimi aparati boste uživali vsak dan! Kadio Izvleček iz programov LJUBLJANA (577 m 4 kw), ZaOKEB (309 m 0.7 k«), PRAGA (349 m 5 kvl. OKNO (441 m 3 kw). VARŠAVA (1111 m 10 kw). BERLIN (484 m * kw). FRANKfURl (418 m 4 kw). LANGENBERG (469 m M kw). STUTTGART (380 m 4 kw), DUNAJ (517 m 15 kw>. LONDON (Daventr; 1604 m tt kw), RIM (448 m 12 kw>. BUDIMPEŠTA (558 m 20 kw). STOCKHOLM (Motala 1380 n 10 kw). Četrtek. 18. oktobra. LJUBLJANA 12: Reproducirana zlasba in borzne vesti. — 19 Italijanščina. — 19.J0: Predavanje o radiu — 20. Ceio-so!o igra Prof. šedlbauer iz Ptuja. Vmes solo-l>e«ie Mirka Puglja. ZAGREB 17 30: Popoldanski koncert. — 19.30. Prenos simfoničnega koncerta iz Prage — PRAGA 16 30: Vojaška godba. 19 30: Simfoničen koncert češke filharmonije. — BRNO 19 30 Prenos simfoničnega koncerta iz Prage — VARŠAVA 20 30 Večerni koncert lahke godbe. — DUNAJ II: Dopoldanski koncert — 16.15: Koncert kvarteta. — 17 15. Giasba za otroke. — 19.30- R Straussova opera »Ari-jadna na Naksosu« (Prenos iz opere.) — Poljuden orkestralen koncert. — BERLIN 17: Skladbe za 2 violini 'n klavir — 30: Pevski večer. — 21 Nabožni in posvetni spevi — FRANKFURT 20 15: Program iz Stuttgarta — Glasl/en in recitacijski večer. — LANGENBERG 17 45- Koncert na harfe. — 20- Glasbene posebnosti slavnih skladateljev. (Godaini In pevski kvartet.) — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert. — 20.15: Sluhodramski in glasbeni večer — BUDIMPEŠTA 18 15. Koncert ciganske kapele — 20 15: Koloraturno petje. — 22 15- Koncert godbe na pihala. — LONDON 19 45: Schubertove klavirske sonate 20.15- Lahka godba — 20.45: Schuber-tova in Wagnerieva glasba ter pesmi — RIM 17.3*1: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20 45. Offenbachova opereta »Bob-narjeva hči« - STOCKHOLM 20.15: Violinski in klavirski koncert Petek. 19. oktobra. LJUBLJANA 12: Reproducirana glasba in borzne vesti. — 19: Francoščina. — 19.30: Predavanje o narodni umetnosti — 20: Koncert Dravske diviz.je. Vmes poje g Gostič. ZAGREB 17 30: Popoldanski koncert — 19: Prenos z Dunaja: koncert komornega kvarteta. — PRAGA 16.30: Koncert komorne glasbe. — 19. Zabaven večer. — 19: Večerni koncert orkestra — VARŠAVA 18: Koncert zbora mandolin — 20.15: Simfoničen koncert iz filharmonije — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert Prijatelji radia! Preskrbite si prvovrsten užitek! z INGELEN 3-cevnim spreiemalcetn vseh valov in z INGELEN Figaro zvočnikom z umetniško svileno sliko Mnenia odjemalcev o teh aparatih so v »Ingelen Radio Nachrichten«. ki so izšle v 400.000 izvodih 'm lih dobite v vsaki trgovini. Našeea soreiemalca dobite: v Prosvetni zvezi. Miklošičeva cesta 5. pri Radioval. Kongresni trg 3, ter nri Franc Bar. Mestni tr« 5. 132 19.45: Orkestralen koncert. Slišali ste v „Radijuu-Ljubljana dobre lastnosti VEZUVIT-KRISTALA, ki ga nudi samo RADI0-VAL, Ljubljana KONGRESNI TRG 3 173, Istotam dobite tudi najnovejše ENO-DV0- IN TR0-ELEKTRONSKE APARATE po priznano n zkih cenah. orkestra. — 17.30: Glasbena akademija. — 19.30: Koncert komornega kvarteta. — Lahka godba. - BERLIN 16.30: Koncert orkestra. — Prenos iz opere: Verdijeva opera »Don Carlos«. - FRANKFURT 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Stuttgarta. — Starejša komorna glasba. — LANGENBERG 17.45: Pevski koncert. — 20: Orkestralen koncert. — 21: Oikestralen in pevski koncert. — STUTTGART 20: Simfoničen koncert filharmoničnega orkestra. — BUDIMPEŠTA 17.30: Popoldanski koncert. — 19.35: Pevski koncert. — 22.40: Koncert orkestra. — LONDON 19.45: Schubertove klavirske sonate. — 20.45: Orkestralen koncert lahke glasbe. — RIM 20.45: Vokalen in instrumentalen koncert. — STOCKHOLM 18.30: Koncert na harmoniko. — 20.15: Orkestralen in klavirski koncert. Sobota, 20. oktobra. LJUBLJANA 12: Reproducirana glasba in borzne vesti. — 19: Nemščina. — 19.30: Filozofično predavanje. — 20: Koncert akademskega okteta — Veseli prizori: izvajata g. Cesar in g. Plut. člana nar. gledališča. ZAGREB 17.30- Popoldanski koncert. — 20.35: Koncert lahke godbe — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.15: Prenos opere iz Brna. — 22.25: Koncert na harmoniko. — BRNO 17.55: Pevski koncert. — 19.15: Offenbachova opera »Hoff-manmrve prii>ovedke«. — 22.25: Program kot v Pragi. - VARŠAVA 20.30: Orkestralen in pevski koncert. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 19.15: Komorna glasba — 20.05: G. Hanptmannova igra »Hanice pot v nebesa«. — Orkestralen ':oncert. - BERLIN 16.30: Popo'danski koncert. — 20- Dramski večer in lahka glasba — FRANKFURT 16.35: Orkestralen in pevski koncert. — 20.15: O kinih in ?lasbi ki spada zraven. — LANGENBERG 17.45: Orkestralen koncert. — 20: Zabaven večer in lahka glasba. — STUTTGART 20: Baladni koncert in dramski večer - BUDIMPEŠTA 17 35: Orkestralen koncert. — 21: Koncert vojaške godbe. — Ciganska kapela — LONDON 19 45: Schubertove klavirske sonate. 20.45: Orkestralen in p°vski koncert — 22.3=!: Mešan večer. — Rim 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: De-bussvieva onera -»Čudežno dete«. — STOCKHOLM 19.45: Lirične klavirske skladbe. RABITE TUNGSRAM Bav*i*eve elektronke Posetne mori ni atelje M ŠARC ki je mimo ernejši po svoji uredbi in svoih kreaduh jllt kloneva c. Pražakova ul. (Palača pok. zav.) 12113 Sinclair Ohick: Zlati panter 28 »V to Je treba, da ostanete od Šestih dalje v stanovanju, Larry,« »em pripomnil. »Ne dajte se spet po kaki dami zvabi® od vrait« Larry se je zdrznil in zardel, a Moore me je vprašujoče pogledal. »Kaj mislite s tem?« Razveselil sera ga z zgodbo o nepričakovanem posefoi gospe Fawcetteove in omenil nazadnje, da bo drevi ptfi gospe Fawcet-teovi Nataitii na čast družabni večer. Moore je pomolčal Izraz njegovega obličja me Je vznemirjal. Nazadnje je dejal z veliko resnobo: »Ta stvar ni kar d bodi. Plaši me zlasti misel, da naj pride to dekle — po vsem, kaT ste mi pripovedovali o njej — v doti-ko s tako sodrgo. Prav nič mi tudi ne ugaja, da je gospa Fawcetteova vohunila pri vas. Videti je, da že kaj dobro vedo, kako je z nami. A nadejam se, da drevi doženemo, kje se tolpa shaja, če se vam le posreči, da ostanete meni in Vi-ningu za petami.« »Najbrže se mi bo posrečilo,« sem odvrnil. »Toda misel, da pojdete sami v levov brlog, se mi upira.« »Dovoljkrat boste še imeli priliko, da boste z menoj krotili leve.« '-'■' "' To rekši Je stopil Moore t voza fn poplesavale izginil med množico. Nikoli ni pozabil igrati svoje vloge, razen kadar sva bila sama in naju ni nihče opazoval. . Kmalu nato sem poslal Marryja iskat avtomobila za zasledovanje; nekaj pred stanovanjem Natalijine tete sem tudi izstopil in šel, ker je bilo skoro že štiri, peš na čaj, zastran katerega sva bila domenjena z NataKjo, vso pot pazeč, da me ne U kdo zasledoval. Ob pogledu na hišo mi je jelo srce nemirno utripati Z velikimi skoki sem se vzpenjal po stopnicah, ves srečea ob misli, da bom videl Natalijo. Toda čakalo me je silno razočaranje. »Gospodična vasi Cleef se še ni vrnila,« mi je rekel staža. »Mislim pa, da je gospa Trevorjeva doma. Pogledal bom, aH sprejema.« Ko sem čaka] kakih pet minut, je prišmnela Natalijina teta v sprejemnico in otvorila razgovor s ploho opazk o najnovejšem plesu, najnovejši knjigi in najnovejšem gledališkem komadu. A čas je mineval, ne da bi se bila Natalija vrnila, in jaz sem se jel vznemirjati. Naposled sem se ojunačil in vpričo tete pogledal na uro z grozo sem videl, da bo kmalu peti Natalija ni bila prišla še nikoli, kadar )e bila zgovorjena z menoj, za več ko deset minut prepozno. Zdaj pa je bila minila skoro že ura in še vedno je ni bilo! Najbrže sem zelo prebledel, zaikaj moja gostiteljica me je vprašala z vidno skrbjo: »Kaj vam je, gospod Clayton? Ali vam ni dobro?« Zbral sem se. »Ne, ne, nič pomembnega ni, gospa Trevorjeva — toda — ne morem si pojasniti, kaj se je zgodilo z gospodično van Cleef. Rekla je. da bo ob štirih doma. Ali ne veste, če ni morda nameravala iti z gospo Fawcetteovo še kam drugam?« Nasmešek je zaigral gospe Trevorjevi okoli ust. »Tega ne vem — a mogoče je vendarle. Toda nadejam se, da pride vsak trenutek. Ali vam je bilo čakanje tako težko?« Zatrdil sem ji, da sem se z n.io imenitno zabaval. Naročila je čaj in jaz sem kramljal z njo o vsem mogočem, da bi skril svojo naraščajočo skrb za Natalijo. čas Je mineval Do Šestih ni več dosti manjkalo, a Natalija se Se vedno ni bila vrnila. Delj nisem utegnil čakati, ker sem moral na sestanek z Mooreom. Poslovil sem se od gospe Trevorjeve, ki je bila zdaj že sama v skrbeh, in ko me je sluga odvel k vratom, sem slišal, kako je zaklicala JteviBso gospe Fawcetteove v telefon. Na povratkn domov sem se skušal pomiriti Mogoče se je bila kam peljala z avtomobilom in se ji je spotoma pripetila nezgoda. Ali pa je bila Natalija srečala kake stare znance in pozabila na dogovor; morda se je bilo zgodilo tudi kaj drugega, kar jo je zadržalo. Toda pomiriti se nisem mogel, zakaj vedel sem, da je gospa Fawcetteova opasna ženska in v zvezi z dvomljivimi ljudmi, ki se ne menijo za zakone. Vsekako pa nisem mogel v tej stvari ničesar ukreniti, dokler nisem opravil svoje nočne naloge, da zasledujem Moorea in Vinhiga v avtomobilu. Ob četrt na sedem sem prišel v svoje stanovanje. Larry me je sprejel pri vratih z novico, da me v bližini čaka naročeni avtomobil z zelo zanesljivim šoferjem in da mi k pripravil v spalnici udobno obleko ln svoj lastni samokres. Preoblekel sem se in rekel Larryju, da ne mislim vzeti samokresa s seboj. »Pa bi ga vendar vtaknili v žep,« je menil Larry. »Saj je mogoče, da ga ne boste rabili — a če bi prišlo do tega, tedaj vam bo prekleto potreben!« varno bi bilo, če bi opozarjal nase s streljanjem, in mimo tega se »Pustite me pri miru, Larry, saj nismo na divjem zapadu. Nemi boj ne vidi verjeten.« Larry je žalostno zmajal z glavo. »Pa bi bilo vendarle bolje, če bi ga vzeli s seboj.« Kasneje se je res izkazalo, da je bil Larryjev nagon zanesljivejši od mojega razuma. siawa Ne nmSštie svoie dece t ribjim otiem, temveč i da)t« JE.VLALT k ziiatarjav praždf, prirejen te 30 % ribjega olja ta iz suhih siadmih efcstraiktov, katerega 'oraniivost j« obče poznata. Dobjva se v vseh lekarnah v matih in velikih dvojčkih. Pometajte pred svojim pragom! '(Dopis fe prekmurskih učiteljskih krozov.) Strašno je sovraštvo klerikalcev do naprednega učiteijstva Neštetokrat so že bili polni stolpci njihovega glavnega glasila, pa da kratko malo prezremo vse izbruhe njihovih malih podeželskih lističev. Nikogar še klerikalni listi niso tako ok'evetali kakor napredno učitelistvo Vsakdo ve. v čem je njihov namen ki jim posvečuje sredstva. Danes so oni gospodarji in prvo je na vrsti uiiteljstvo. da mu pokažejo svojo moč. Napredni učiteli ie zanje upornik ki se brani hlapčevanja Tega ie treba najprej uničiti, če ne drugače, vsaj moralno Napredni učitelj le glavni kamen spotike, ako njihova plesniva pšenica po deželi ne gre v klasje. Zato mu je treba oblatiti čast. okle-vetati ga do golega. Zloglasni »Slovenčev« članek z naslovom »V črn' okvir« in popravki, ki so mu tako nerada -sledili, so nam z bengalično lučjo razsvetlili vso črno dušo kierjkalizma v.boju z naprednim učitelistvom Hvala Bogu pa je tudi ta gnusoba imela svojo dobro stran, da ie marsikatereza priptavlla k razmišljanju c strupeni brezvestno«ti klerikalizma Najhujši je pač. da žive ti krščanski moralisti iz golega sovraštva do naprednega učiteijstva v tako zakrknjeni zaslepljenosti, da ne vidijo svoje najbližje okolice. Nič jih ne briga, da njihovi ljudje nikakor niso sama jagflieta med 'grešnimi volkovi«. Bog varuj, da bi kdo grehe iz vrst njihovih najožjih mož obesil na veiiki zvon Doslej smo iz kolegijalnosti in zaradi skupnih stanovskih interesov ostali obzirni Molčimo in na sovražimo nikogar Toda povdariti molimo, da ie boj gntove klike proti slovenskemu naprednemu učitel;stvu v Prekmuriu še bolj ogaben, kakor drugod Znano je kako so bili po klerikalnem tisku v Prek-murju vsi učitelji — »prišleki« proglašeni za prešuštnike, pijance, tolovaje, gusarje. janičaTje in tako. To, žal. iz lastnih stanovskih vrst. Seveda se klevefcniki pri tem delajo svetnike in niti malo ne pomislijo na svoje grehe Zagrebški listi (glej »Narodni val« z dne 28. 9.) že pišejo o raznih klerikalnih varovancih v Prekmurju in njihovi morali Mi še molčimo. A kmalu bo konec naše potrpežljivosti hi pri prvem ponovnem izzivanju bomo nastopili s prav neprijetnimi presenečenji, da bodo tudi klerikalni moralisti »spoznali« svoja garjeva lag njeta Z našimi razkritji oa ne bo tako kakor se ie to dogodilo častitemu »Slovencu«. Nam ne bo treba preklicavati ničesar! Obup obubožanega Prekmurca Ljubljana, 17 oktobra Včeraj okrog 14. si je na svojem stano* vanju v Vodmatu 189 pognal kroglo v des* no sence 27letni trgovec z deželnimi pri* delki Franc Pozdek, doma iz Buconcev v PrekmuTju. V hiši je po nenadnem strelu prišlo do razburljivih prizorov, posebno, ko so stanovalci ugledali Pozdeka na tleh vse* ga v krvi. Nekdo je odhitel na policijsko stražnice in telefoniral po rešilni voz, ki je Pozdeka še živega odpeljal v bolnico. Tamkaj pa je nesrečnež že čez nekaj mi* nut umrl in so truplo prenesli v mrtvašni C°i>zde!< je prišel pred leti v Ljubljano ter naložil svoj prihranjeni denar v pod* jetje nekega trgovca, ki pa ie propadel in ž njim vred Pozdekovi prihranki Pozdek sam je zašel v denarne težkoče, a se je skušal zopet dvigniti. Nameraval se je v kratkem tudi poročiti, a je imel pri svojih trgovskih poslih smolo in je še bolj obu* božal. Poslednje dneve je bil duševno po* Kinoma strt in v torek se ie naenkrat od* Hi, da stori konec svojemu živlienju ŠAH Poslano Krojači, krojaški pomočniki, pozorl Pri tvrdki Drago Schwab v Ljubljani se nahajajo konfekcijski krojaški pomočniki v stavki. Pomočnike opozarjamo, da ne iščejo dela pri g. Schwabu, dokler traja mezdna stavka. 200?« Stavkajoči konfekcijski krojaški pomočniki Pred sodniki Gregor in njegovo društvo Leta 1923. se Je trstano-viJo v Ljubljani »Sploš no podporno druStvo uradnih stag za Slovenije« Društva, čigar namen le bi podpirati onemogle Same in upokojence, pa ni bik) namenjeno dolgo življenje, saj so si vso podporo razdetiU med seboj odiborrcška sami ki sicer tajnik, predsednik in bkagaijmiik. Društvo so že kcncem naslednjega leta razpustiti ta sklenili, da se denaT razdeli med revne člane, ta kater« so se seveda zopet smatral? oni trije, saj drogi d nihče denarja videl. Ko se }e neki Slan pritoževal, da ne gre vse po pravici, so bili še tako drzni, da so ra tofiili, mož pa se }e preplašen poravnat ta plača,! stroške, mesto da bi zahteval revizijo. Vsi Slani so lahko pogrešati druStvo, od katerega ni®o hneli. niikakeea dobička, le Gregorju se ie s tonilo feiafco, ko Je predsednik raztezal društveno šta.mpiliko. Mož si k pa kmalu pomagaj. NarcčM Je novo štampiljko društva, ki taktično niiti obstojalo več ni. ponaredil Je poki ta Jo opr&mii z žigom ter Jel pob trato podporo Tako Je obiskal! lami kakih 114 strank tn povsod dobil denar, saj Je v srvojem oklicu teko lepo prosi! mpomoč in^'podBoiio za (meri z menoj, dejaili so pa: »Spela, postava zahteva, moram vas kaznovati, čepravsite že stari: pa boste počakala pri nas samo 24 ur« . . Zdaj me pa pridi jutri tekat, ian.es ne bom spata v svoji bajti, ampak kar v tejfie palačS,« s« Je šalila ženica odslovila deklico in se odriibala trudnih korakov nazaij skozi visoka steklena ■ vrata. Občni zbor Ljubljanskega Šahovskega kluba s" bo vršil v sredo. 31 t. m ob 20 v restavraciji «Slon». zadnja soba Za raz? voj šaha v Ljubljani bo velikega pomena, ker se bo na niem razmotrivalo o vseh pe= rečih vprašanjih, ki so zaustavila uspešni razvoj in potek šahovskega življenja v na* šem mestu. Zato vabimo na občni zbor člane in vse prijatelje šahovsek igre. ki h silo in stavbami, ki ne pjtrtbujejo popravila stoieča ob cest v neposredni bi ž ni Kamnika, pr pravna tudi za manjšo indu-truo, UGODNO NAPRODAJ. Naslov pove oglasni oddelek „Jutra" Rodlo - dete Ktor - oporotP nudi najkulantneje IVAN BOGATAJ, Kongresni trg št. 19 5peci|atna trgovina vozičkov in koles ZEMEiiHOK OTON, Marijin trg 8 V zalogi: ^epne baterije, svetiljke, karbid v škatlah. >Ja debelo Ceniki franko! Na drobno! ZEPPELINOV USPEH Vam bo razumljiv, ako prečitate hrteresantno knjigo: Id popisuje žaWgre mož, ka' so poskušati pre-leteti oceane in pripravljali po« Zeppeltaovemu uspehu. S slikani! opremljena knjtga vetja broS. Dta 36.—, v platno vezana Din 46.—, poštnina 2 Din. Doirotie jo po vseh knjigarnah ter pri založnl njigarni Tiskovne zadrnge v Ljubljani, Vešernova ul. 54 (nasproti glavni pošti) poleg nunske cerkve. 12.165 a Tovarniški kompleks v neposredni bližini Kamnika, z dobro in stalno vodno silo, šestimi objekti v brezhibnem stanju, električno napeljavo itd, pripraven za kovinsko industr jo se ugodno proda. Naslon pove oglasni oddelek .,Jutra" i2215 dabrooe hlode od 18 cm srednjega premera spredaj in 1 metra dolžine, v vseh količinah ali cele gabrove gozde Kurimo. Ponudbe na: »Posavtea" k. d. za trgovina 4 Ifidasfrlfn n Zagreba, Mesnlčfra ulica 17 Usodna prilika: Prodajo se sledeči, popo'noma novi mizarski stroji: i. Tračna žaga, (Bandsftge) 2 Vrtalni stroj (L/mglochbohrmaschine) 3. Ravnalni stroj (Abrichtmaschine) 4. Stružni stroj, (Frassmaschine) 122:2-Stroii sploh airabljeni, oene zelo obodne Interesenti naj se izvolijo obrniti na šifro »Mizarstvo" na upravo Jutra Maroala, uu vs+dopu*. Uco&rj* malih oglasov. posiabu M,0gLasnMOsl ftJ41 2JUU Učenko ■k trgovino i mešan. bla- fom Bprejmem. Vešča mora iti ročnih del, poštenih roditeljev in s primerno iolsko naobrazbo. — Ponudbe i natančnimi podatki na naslov: Boris 0 e r n e. Gorje pri Bledu. 85259 Zakonca M M opravljal« službo i— »arniškega sluge in hišnice • prostim stanovanjem, »prejme takoj. Ponudbe — Gradbeno podjetje G TOn-ni*s, dr. * o. «., Dunajska cesta št. 25. oziroma Dvora-kc va ulica 3. 85224 Gospodično H Igra gosli, klavir ali katerikoli instrument, iščem sa damsko kapelo Začetnice « dobrim sopranskim glasom naj se oglasijo. — Ponudbe s fotografijo sa naslov: Kapelnik Slavko, Split, Kavarna »Danica*. H 85217 Več pomočnikov in skladiščnikov •prejme železninska tvrdka Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Spreten detajlist*. 85189 Kuharico prvovrstno, sprejmem proti dobri plati. Reflektantinje naj se javijo na naslov: Pilana Pere Gnječa, Sjet-lina, Bosna. 85179 Gozdarja lipraianega — z večletno prakso v upravnem in ob-ratr.ern po-slovanju (žaga), za stalno, samostojno službo sprejme uprava velepo-testra Hausampacher. pošta Hoee pri Mariboru. 84S84 Trg. pomočnik ■a trgovino z mešan, blagom. dobi mesto. Biti mo-Ta dober manufakturist — marljiv in zvest. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dobra moč 20» 85S75 Klobučarskega pomočnika kj tna pahati. sprejme takoj Adamlje Franc, klobu-čarski mojster, Trbovlje 2 35357 čevljar, pomočnika zmožnega vseh zbitih, po možnosti tudi šivanih del, »prejme prori dobri plači tn vso oskrbo Janko Mladič, Raka pri Krškem. 35345 Mesar, učenca ■sočnega in poltenega — »prejme takoj Pepca unger, mesarija, Marija Snežna — Slovenske gorice. S5347 Klavec perutnine dober in zanesljiv delavec dobi službo. Viljem Abt., Maribor, eksport perutnine S5248 Dekle •a v»a hišna opravila, ki »amosfojno kuba, »larljivo ln pcišteno. z letnimi spri čevali. staro 30—87 let, »prejme obitelj 3 oseb takoj ali s 1. oktobrom. Na-»lov pove oglasni oddelek »Jutra*. 35344 Trg. pomočnik povsem samostojen prodajalec in aranžer izložb — mlajša moč, dobi mesto. Prednost ima tisti, ki more takoj nastopiti. Ponudbe s fotografijo in navedbo pogojev na tvrdko Ivanič & Vuiič, Brod na Savi. 25021 Kroj. vajenca t vso oekrbo t hUi »prejme takoj Karol Ver bič, krojač v Dol. Logatcu. 8035« Kroj. pomočnika za veiko delo sprejmemo Zagreb, Fr&nkop&nska 8 — Ledinski. 85026 Mizar, pomočnika veščega stavbnega mizarstva, »prejme strojno mizarstvo I. Podgorski, Zagreb, Lipna ulica tt. Pomočniki, vežčj stroj, obrata, imajo prednost. 25027 Kroj. vajenca za veliko delo sprejmemo, krojač, Zagreb, Nikoličeva it. 7-a. 25028 Več mizar, pomočnikov za potnilke in tovorne vozove sprejme tvornica vagonov, a. d., Jasen:ca — Smeder. Palanka. 25029 Trg. pomočnik manufakturne stroke, spreten, vešč prodajale«, aobi »talno nameščenje pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe poslati na tvrdko Ljubo mir Ocič, Sisak. 25030 2 sodar. pomočnika mlajša, išče Fran j o Rokcš, sodar, SI. Požega. 25031 Barvar. pomočnika veščega ▼ barvanju po vzorcih ia čiščenja oblek, sprejmem takoj. Biti mora samostojen delavec. — Ponudbe poslati na barvarno Imro Pollak, Slav. Požega 25018 čevljar, pomočnik se sprejme za fino mešano delo. Nastop takoj, plača po dogovoru Matija Kos. čevljar, Pitomača. 25022 Vajenca »prejme »pecijalna mehanična delavnica za pisalne stroje Gjuro Sagud, Za-2Teb, Ilira 37. dvorišče — levo. Tel. 27-84. 25024 Čevljar, pomočnika sprejme takoj Franjo Kristan. čevljarstvo, Ljubi ia-na VH. 85391 Kroj. pomočnika »prejme takoj Daniel Tomšič, Zg. SiSka 144. 85393 Pletiljo takoj sprejmem. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 85400 2 mizarska vajenca sprejme takoj Andlovic, Komenskega ulica. 85412 Strojepisko popolnoma zmotno Italijan, čine, sprejmem Prednost imaje one. ki »o »možne tudj slovenske stenografije Začetnice niso Izključene Oferte ■ prepisi »pričeval in zahtevo plače na oglasni oddelek «Jntra» ood šifro »Stalno mesto 99». 85420 Metoda Berlitz Pouk francoščine, nemščl ne, angleščino, ltalijanšii ne Itd. po profesorjih do-tičnib dežel Vsak profesoi poučuje edino le ▼ tvoji materinščini Prijave samo na Kralja Petra trgu S»1 Pouk otrok popoldne prevzame Mvla učiteljica. Poučuje nemščino, francoščino in klavir Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »St. 14». 35406 Služkinjo za vsa hišna dela iščem sa takoj. Mirje 11/1. 85396 Absolvent ljubljanske trg akademije, z dveletno prakso kot knjigovodja in blagajničar pri lesmi veleindustriji in vinski trgovini na debelo, išče službo za takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 85272 Potnika vinske stroke išče veletrgovin* i vinom in žganjem v LJubljani. Ponudbe pod »Agilen 50» na oglasni oddelek »Jutra*. 85384 f ki pošlje vsakemu brezplačno ilustrovan katalog najboljših švicarskih mt Zahtevajte takoj ta katalog. 231 Garnituro novo. 2 foteljev, zofe In črne. hrastove, okrogle mize prodam. Naslov v ogl. oddelku «Jutra». 85385 Jedilnico 10 komadov, 2 marmorja, zelo dobro ohranjeno, prodam za 5500 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* _85419 Dva pulta 2.8 In 2.2 m in omaro po zelo nizki ceni prodam — Pripravno za trgovino ali delavnico. Ogleda ee pri F. Čuden, Prešernova ul. 1 85413 OMatUa Pristen blzam - kožufi ln skunks Stolo prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 85315 Smoklng žaket, več promenadnlb oblek za večjega gospoda poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 85394 Dva plašča za deika od 15—18 let, dobro ohranjena, naprodaj Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra*. 85409 Nove sllvovke garantirano čiste, dobite po ugodni ceni v veležganjar-ni Damjan* Plavšiča, Vi-soko. 25001 Surovo maslo Specijalna trgovina mlečnih izdelkov, zlasti vseh vrst sira V Kalamarkovič. Zagreb, Gajeva 7. Na drobno in debelo. Najugodnejši pogoji. Naročbe za provin. co izvršujem najbolje in najkulantneje. 25002 Hromeljskl mošt fini, sladki, priporoča reno-virana gostilna Mencinger. Sv Petra cesta 43. Odnr*o do polnoči. 85417 Prostor ta obrt ali »kladiMe 4-4 oddam. Naslov v oglasnem oddelk« »Jutra*. <5181 Pisarno v eentru. elegantno opremljeno, v pritličju takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 85387 fUmvvania Stanovanje 1—S sob, » kuhinjo in prl-tiklinami išče mlad zakonski par brez otrok. Ponudbe na ogla* ni oddelek »Jutra* pod šifro »Takoj ali pozneje*. 85274 Stanovanje Stofce ln Ljubljana, obstoječe is ene in več sob oddam v najem. Poizve se v oglasnem oddelku Jutra. 85359 Prazno sobo rtrogo separirano, pole« kina Matieo oddam • f. novembrom dobro ritolra-nemm gospod«. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* >5800 Stanovanje sobe in kuhinje, v visokem pritličju oddam v vili For-tič, Eolzapflova ulica 17. S5408 Kostanj lep. Izbran, jedilni, proda po najnižji ceni tvrdka Peter Setina. Radeče pri Zidanem mostu. 85169 Orehov zdravih nudi dokler traja zaloga v manjših in večjih količinah po najnižjih inevnih cenah Zahtevajte ponudbe od tvrdke Vilim Kohn i brat. Glina, telefon št. 6. Brzojavi »Kon* 84567 Gospodinje! Oskrbite se z jabolki za zimo! Od 10 kg navzgor jih dobite po Din 8.50 kg — ako vrečo prinesete seboj. — Naflov prodajalca pove »Posest*, Miklošičeva c. 4. 85395 Kupim 200 m rabljenih tračnic za ozkotirno železnico, 70 X27x5d mm kupim Ponudb« je nasloviti na ogl odd. »Jutra* pod »Tračni-ce*. 35150 Visokošolcu oddam takoj sobo »redi mesta, s posebnim vhodom in elektriko zs polovico cene, pod pogojem, da bo v pomoč domačemu stnu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 85355 Vrehrana Gospode sprejmem na dobro domačo hrano na Mestnem trgu 8t. 12/1. 85343 Stare uteži po 20 kg kupi v večjih množinah Lovro Rozman specijalna delavnica teht nic. Ljubljana, Pred Prula. mi št. 5. 85069 50—70.000 Din na razpolago solidnemu podjetju, proti sigurnosti. Oferte pod »Sigurnost 10* na oglasni oddelek »Jutra*. 35399 Družabnika s 800--500.000 Din iSčem za dobro, na novo ustanovljeno podjetje Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Podjetje*. 85401 in Pozor! Pozor! Amerlkancl! Graščina v Ljubljani naprodaj. Obsega več stanovanj in delavnic, več tisoč metrov parcel pri hiši in sadnega VTta — Pripravno za vsako obrt, društvo, tovarno, samostan ali privatnika Stanovanje več sob in pritiklin takof na razpolago Cena od 250.000 Din naprej. Cenjene ponudbe na otrla=ni oddelek »Jutra* pod »Vknjižba*. &5421 Dražba lesa V revirju Brezovareber odd. 15 in 27 razpisujemo dražbo 8800 m* bukovega uporabnega lesa na paniu Cenjene pismene ponndbe je vložiti do 4. novembra 1928 do opoldan pri podpisanem uradu, ki daje vse potrebne informacije. — Gozdni urad K. Auersper-ea, Soteska, p. Straža — via Novo mesto. 35362 Skladišče 14 X 5 m, »redi mesta oddam takoj. Vpralati v trgovin! Jager, Dvomi trg 1, LJubljana. 85814 Kuharice, pozor! Oddam kuhinjo v dobro idočj gostilni Naslov nove oglasni oddelek »Jutra« 35390 Akademik išče sobo » separatnim vhodom, ne predaleč od uni verze Ponndbe pod Iifro niTn vbodom ta-koj oddam v Novem Vodmatu 62. 85225 Sostanovalca sprejmem Ulica na Grad r 85410 1 aH 2 sobi parketirani. » kopalnico oddam 1. novembra Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 35411 Macl! Nujno lelim ^ »videnja! 35346 Sin bogatega veleposestnika čvrst, naobražen, resnega snačaja, se želi spoznati i i«totako gospodično od 18—25 let, v svrho »kup nega poslovanja. Potrebna dota 10.000 Din. — Samo resne ponudbe po mogočnosti t »liko na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Znanje*. - 85:358 •ULLA« ic kot d" kazalu it desetiei ja vodilna kot nai stareiSa io »loka? ,;ivo rudi oajzb nf00 Din za S. ali 4cevnj kompletni ra/iio. Fortič. Skofja ulica 12. S5368 Zimniee matrice), »»taline mrel«, t»l**D» -Jost«!* »lotljivei, i tom*na, livtnt tn t»t»-V iiške i»d»lk. oud «»1c,neja Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7 l*>l«e Mottneg* 1om*. M Snežne čevlje in - - galoše - - dajte pravočasno v popravilo tvrdki JI Crebar Sv. Petra cesta 6 uo/3 Baterije za žepne svetiljke na debelo in na drobno 12107 Orsgo Rosina, galanterijska trgovina Maribor Vetrinjska ul. 26. Knjlgoveški stroj za rezanje knjig, tvrdke Anger, malo rabljen, reže dolžine 72 cm. viš. 15 cm, ročni pogon, poceni naprodaj — tudi na obroke Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra*. 35348 Pletilni stroj dobrem stanju, malo rabljen, št. 8/50 ali 8/60 kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Dober stroj 156*. 85407 Dam. zapestna ura srebrna, »e je 13. t m. zvečer zgubila od Dunajske do Linhartove ceste. Najditelj se naproša, da jo proti primerni odškodnini odda v oglasnem oddelku »Jutra*. 35408 Prima flor nogavice traja en par delj kakor več Darov drugih Pazite na znamko in zahtevajte dovsoO ie i* flor novavice znamke Mravlja Kroiašlii mojstri! Krojaški pomočniki! Boljšim mojstrom in pomočnikom, ki imajo priliko razširiti svojo obrt s tem, da bi prevzeli konfekcijsko delo na dom, bo oddala Tvrdka DRH60 SCHWBB v liuhfianj zaradi razpusta konfekcijske delavnice in ateljeja yeč izbornih šivalnih strojev brezplačno v uporabo. Interesenti naj se takoj obrnejo na navedeno tvrdko. Delo bo zajamčeno stalno! 12229 Urejuje Davorin flavt)«* Udaja sa konzorcij ajutraa MoU &iba*at. Za Narodno Oafcarno d, & Kot dsaamarja trm* Jczertok. Lm d)*u