LETO xvn. ŠTEV. 461
Za Trst je treba vendar
nekaj ukreniti
Danes priobčujemo podrobnejše podatke o zahtevah na področju pomorstva, ki so jih Postavili župani jadranskih pristanišč ministru za trgovinsko mornarico na sestanku v Bariju. Precej teh zahtev se nanaša tudi na kritičen položaj tržaškega pomorstva, ki se izraža v statističnih podatkih c razvoju samega prometa pa tudi o pomorskih progah, ki imajo 'frst za svoje iznodišcs.
V zadnjem času prav pogosto opozarjajo vlado na tržaške Probleme izvoljeni predstavniki, ne samo župani, temveč tudi Poslanci oziroma senatorji, v zadnji številki smo priobčili izvleček iz govora krščansko-de-mokratičnega poslanca Belcija v parlamentu, še prej pa smo Poročali o pogostih nastopih senatorja Vidalija v korist tržaških ladjedelnic. Danes naj še omenimo resolucijo komunističnih poslancev Franca, M. Ber-hetič in Lizzera o tržaškem in tržiškem pristanišču ter o pomorskih progah z izhodiščem v Trstu. Ta resolucija, ki so jo obravnavali v parlamentarnem odboru med razpravo o proračunu ministrstva za trgovinsko mornarico, zahteva tudi revizijo rimske pogodbe o Evropskem skupnem tržišču, kolikor ta da-is posebne tarifne prednosti Hamburgu pred Trstom, Podob-n.e ugodnosti naj bi priznali tudi tržaškemu pristanišču.
, Po zadnjih podatkih se polo-saj v tržaškem pristanišču ni Prav nič zboljšal, nasproi.no, Promet celo nazaduje. V prvih devetih mesecih je promet sko Javna skladsča (prosto luko, ki sicer ne zajema celotnega prometa čez Irst, a je vendar značilen za sedanji razvoj) snašal 1.366 000 ton (lani v ’-stem času 1.535.COO ton), kar Pomeni, da smo letos v pomor skem prometu nazadovali za ‘1.5 odst o. Nazadoval je obseg izkrcanega blaga (letos 835.000, 'ani 922.000 ton), pa tudi obseg vkrcanega blaga (letos 511 tisoč, lani 613.000 ton). V posameznih blagovnih skupinah se zrcali nazadovanje takole: premog in rudnine letos 441.000 (lani 485.000), žito 108 000 (220 ti Boč), les 114.000 (123.000), in premet raznega blaga 702.000 (797.COO). Značilno je, da je nazadoval tudi promet z raznim blagom, ki relativno daje večje dobičke.
Tudi ti podatki o razvoju prometa dovolj opozarjajo vse odgovorne oblasti, da je končno treba le nekaj otipljivega storiti za zboljšanje gospodarskega Položaja v Trstu, in sicer zlasti v pomorstvu. Glede na zemljepisni položaj Trsta in njegove tradicije bi bilo povsem zgrešeno usmeriti vse napore v indu-ktrializacijo.
Kaj zahtevajo jadranska pristanišča
O sestanku županov italijan-sk'h jadranskih pristanišč (Trsta-, Benetk, Ancone, Barija in drugih) na velesejmu v Bariju ter o obljubah, ki jih je dal minister za trgovinsko mornarico Hominedd predstavnikom teh Pristanišč, smo poročali že v kadnji številki. Tržaški župan dr. Franzil je po svojem povratku v naše mesto dal. sodelavcu tržaškega lista «Vita nuova* nekaj zanimivih pojasnil o zahtevah jadranskih pristanišč, ki bi jih radi še zabeležili.
Zahteve jadranskih pristanišč 3e v Bariju sporočil ministru za trgovinsko mornarico beneški kUpan inž. Favaretto-Fisca. Naglasil je, da so dosedanja posredovanja za zaščito koristi italijanskih pristanišč na Jadranu b:la več ali manj neuspešna. Tri vseh novih gradnjah držav I nega holdinga Finmare (v ka-1 terem so včlanjene plovne družbe »Tržaški Lloyd», genoveška <,:Italia», beneška cSocieta A-driatica di navigazione* in «Tir-renia» v Neaplju) je imela prednost obala ob Tiranskem morju. Kaže, da bo po istem kopitu tzveden tudi načrt za delitev no-vih gradenj; sedanje ladjevje ne zadostuje, da bi z njim ob-padali promet v jadranskih lukah, še manj pa tujo konkuren-=o, zlasti jugoslovansko; jadranja pristanišča ne bodo tako zmogla svojih nalog kot južna Pristanišča Evropske gospodarje skupnosti; treba je priznati, da Trst čedalje bolj čuti konkurenco Reke in Kopra, in to Pe samo glede jugoslovanskega Prometa, temveč tudi glede prodreta s tržaškim zaledjem.
Dr. Franzil je naglasil, da bo načrt glede ustanovitve Pristaniške ustanove v Trstu izveden. Predstavniki Skupnosti jadran jih pristanišč so ministru za trgovinsko mornarico še postavili naslednje podrobne zahteve;
Stari ladji »Saturnia* in «Vul-cania», ki vzdržujeta promet Pred Trstom in Severno Ameriko, je treba nadomestiti z novi-nri, oziroma postaviti na to progo ladji »Leonardo da Vinci* n »Cristoforo Colombo* (ki sta v genoveških rokah); zgradita naj se dve motorni ladji za vzdrževanje proge med Jadranom jn Daljnim vzhodom, ali Pa naj se ta proga odvzame Ge-
GOSPODARSTVO
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
PETEK, 11. OKTOBRA 1963
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL GEPPA 9 . TEL 38-933
Amerika bo branila dolar
Do kdaj pasivnost plačilne bilance - Pričakujmo hujšo konkurenco evropskim izdelkom!
Na skupščini guvernerjev Mednarodnega denarnega sklada in Mednarodne banke za obnovo in razvoj je predsednik Kennedy presenetil zborovalce z odločno izjavo, da bo njegova vlada sprejela vse potrebne ukrepe, ki so potrebni za ohranitev sedanje paritete dolarja nasproti zlatu, (35 dolarjev za unčo). Vlada si bo prizadevala, da skrči primanjkljaj v plačilni bilanci ter bo branila dolar, ne da bi pri tem prizadela koristi ostalega sveta. Tudi prizadevanja ostalih držav, je naglasil Kennedy, naj gredo v tej smeri, kajti z varnostjo dolarja je združena varnost vseh.
Pred zaključkom skupščine je ameriški finančni minister Dil-Ion naglasil, da se ameriška plačilna bilanca v zadnjih mesecih giblje povoljneje, da torej ne oo primanjkljaj v tem letu losegel 5,2 milijarde, kakor so nekateri prvotno domnevali, pač pa se bo sukal med 2.5 in 3,5 milijarde dolarjev, ko bodo zbrali podatke za zadnje tromesečje tega leta. Plačilna bilanca se zdaj razvija ugodneje kakor v tem času lanskega leta.
KAJ SO AMERIČANI
ŽE STORILI
Ugodnejši razvoj ameriške plačilne bilance pripisujejo izvedenci v precejšnji meri ukrepom ameriške vlade za oviranje odtoka zlata v tujino. Tako so julija guvernerji Fe‘era’ Reserve Systema dvignili obrestno mero od 3 na 3,5 odsto. Poleg tega je bila uvedena povišana pristojbina za izenačenje obresti. Predsednik Kenneth je naslovil Kongresu posebno spomenico o vprašanju a-meriške plačilne bilance. Enotni gospodarski komite (Joint Economic Committee) v Kongresu je objavil poročilo ustanove B r o o k i n g Institution prav o istem problemu. Kongres je namreč'poveril tej ustanovi nalogo, naj prouči, kako se bo plačilna bilanca razvijala do leta 1958: prav tako je Kennedy svojim gospodarskim svetovalcem (Council of Economic Advisers) naročil, naj se temeljito pozanimajo za to vprašanje.
KAJ MENIJO
AMERIŠKI IZVEDENCI
Delo ustanove Brooking stitution je vodil znani ameri ški gospodarstvenik Walter S Salant, s katerim je sodelova lo šest drugih ameriških gospodarstvenikov Njihovi zaključki niso zanimivi samo za ameriško gospodarstvo, temveč tudi za vse zahodnoevropske države, torej tudi za Italijo.
KAKO SE BO GIBALA
AMERIŠKA
PLAČILNA BILANOA
Brooking Institution se je pri proučevanju tega vprašanja cslonila na podatke Kennedy„e-vih gospodarskih izvedencev, pa tudi na razne razprave univerzitetnih profesorjev in izvedencev Mednarodnega denarne ga sklada. V svojem poročili! govorijo izvedenci Brooking Institution o dolarju kot »šibki devizi» ter prihajajo do zaključka, da za dokončno ustalitev dolarja ne zadostuje uravnovešeni e ameriške plačilne bilance. Izvedenci so mnenja, da bo ameriška plačilna bilanca zopet aktivna leta 1968, m si cer za 1,9 milijarde dolarjev. Do tega zaključka so prišli na podlagi proučevanja »začetnega razvoja*; po drugih domnevah pa naj bi bila bilanca leta 1968 pasivna, In sicer za 6 milijonov dolarjev. V veliki meri bo razvoj odvisen od obsega ameriških investicij v tujini.
V	ČEM BO PREDNOST
AMERIKE PRED
DRUGIMI DRŽAVAMI?
Ameriški izvedenci so prepričani, da se bo ameriška plačilna bilanca izboljšala tudi zato, ker bodo ameriški proizvodi na zunanjih trgih laže konkurirali evropskim. Ameriško blago bo namreč v primeri z evropskim cenejše, in to zaradi tega, ker bodo proizvodni stroški ameriških podjetij manjši. Plače a-meriškega delavca se namreč ne višajo tako naglo, kakor v nekaterih evropskih državah (v Franciji, Italiji in Zah. Nemčiji). V Ameriki računajo, da se bodo plače ameriškega delavca višale povprečno za 4,4 odsto na leto, višanje produktivnosti pa naj bi znašala 2,9 odsto na leto. Cene se bodo v Ameriki dvigale povprečno za 1,5 odsto. Kakor rečeno, bo ta počasnejši razvoj v naraščanju proizvodnih stroškov utrdil položaj ameriških podjetij nasproti evropskim.
V	Franciji, Italiji in Zahodni Nemčiji so se plače (na uro) povišale za 8,7 odsto, medtem ko se je proizvodnost povečala za
4,9 odsto. Plače se torej višajo hitreje kakor proizvodnost. To je imelo za nujno posledico skok cen, ki je znašal povprečno 3 odsto na leto. (V Veliki Britaniji je položaj nekoliko u-godnejši.) V bodočih petih letih (1962 do 1968) bo kupna moč denarja v Franciji, Italiji in Zahodni Nemčiji na domačem trgu padla za 20 odsto. Drugi ameriški strokovnjaki se vprašujejo, ali se bo Amerika izognila temu razvoju; ali ne bodo tudi ameriški delavci postavljali večje zahteve industrijcem. Vsekakor se tudi države v Zahodni Evropi borijo proti dviganju plač in cen.
V tem pogledu je značilen primer Danske. Ko so oblasti v tej deželi zgubile nadzorstvo nad naraščajočo inflacijo, so se odločile za odločne ukrepe. Meseca marca so prepovedale stavke, postavile okvir, v katerem naj se gibljejo plače pa tudi cene, oziroma dobički in divi-
dende. Prav tako so v Zahodni Nemčiji zavirali dviganje plač v kovinski industriji.
KAKO
NAJ BI SE DVIGNIL
AMERIŠKI IZVOZ
Izvedenci ustanove Brooking Institution računajo, da bo mogoče povečati ameriški izvoz prav zaradi omenjenih okoliščin, to je zaradi upadanja konkurenčne moči evropskih proizvodov, in sicer naj bi se ameriški izvoz tako dvigai, aa bi leta 1(68 dosegel 31,4 milijarde dolarjev, medtem ko je lani zna šal 20,5 milijarde. Takšen razvoj bo dovoljeval tudi povišanje uvoza, ki se bo lahko dvignil od 16,1 milijarde na 23,3 milijarde dolarjev. V tem primeru bi prebitek v ameriški trgovinski bilanci znašal namesto 4,4 8,1 milijarde dolarjev.
(Podatke smo deloma posneli po mesečnem biltenu ameriške banke First National City Bank)
Municija za sovjetsko petrolejsko ofenzivo
novi; zgradita naj se dve ladji za mešani promet na progi Jadran—Vzhodna Afrika; zgraditi je treba hitre ladje za mešani promet na progah z Južno Ameriko, ki jih zdaj vzdržuje jo ladje «Liberty». Jadran naj dobi neposredno progo z Avstralijo, ali pa nai se prenese proga iz Genove v Trst,
Redni letni napredek v izvozu petroleja iz Sovjetske zveze in njenih zaveznic se je v preteklem letu prvič po daljšem obdobju občutno zaustavil. Lansko leto je namreč izvoz dosegel 33 milijonov ton proti 30,7 milijona ton v letu 1961; napredoval je le za 2,25 milijona ton ali približno 7 odst., medtem ko je napredek v prejšnjih treh letih znašal 6 do 7 milijonov ton letno ali 36 odst. Proizvodnja surovega petroleja v državah vzhodnega bloka se je lani povečala za 11 odst. in je dosegla 206 milijonov ton. Tudi
izvodnje v Sovjetski zvezi prihaja ameriški petrolejski svet na podlagi statističnih podatkov iz sovjetskih virov do zaključka, da se bo ta do leta 1980 močno dvignila in dosegla kar 700 milijonov ton, medtem ko je leta 1960 znašala samo 147,9 milijona ton. Na Uralu in ob Volgi naj bi se že v desetletju 1960-1970 kar petrojila, do leta 1980 pa bi dosegla polovico vse proizvodnje v Sovjetski zvezi. Proizvodnja se bo zlasti dvignila v Ukrajini, kjer so v zadnjih časih odkrili bogata petrolejska ležišča, močno naj bi napredo-lani sta največ izvozili Sovjet- vala tudi v Turkestanu, Kazak-ska zveza (okoli 30 milijonovstanu in v nekaterih drugih ton) in Romunija. Izvoz skozi predelih Sovjetske zveze. Odkri-ruska in romunska pristanišča ta netrolejska ležišča naj bi v na Črnem morju je znašal pri- Sovjetski zvezi leta 1980 dosegla bližno 27 milijonov ton; v pri- okoli 10 do 15 milijard ton. hodnjih treh letih se bo verjet- Za svojo petrolejsko ofenzivo no še znatno zvišal (vštevši_tran-! proti zahodnim petrolejskim
zit skozi pristanišča na Baltiku), z dograditvijo naftovodov v Vzhodni Evropi in Sovjetski zvezi. Dobra polovica lanskega izvoza — nekako 18 milijonov ton — je odpadla na surovi petrolej.
Sovjetska zveza namerava v bodoče še povečati izvoz petroleja v zahodne države. Med vzhodnimi in zahodnimi državami so bili v zadnjih časih sklenjeni številni sporazumi, po katerih naj bi se izvoz petroleja iz držav vzhodnega bloka povečal Sovjetska zveza bo pri tem naletela na precejšnje težave, kajti že sedaj skušajo zahodne države z ustreznimi ukrepi preprečiti, da bi še bolj prodrla na zahodni trg. Strokovnjaki menijo, da se bo sovjetski izvoz petroleja na Zahod sicer povečal, toda v zelo omejenem obsegu; delno zato, ker v samih državah vzhodnega bloka čedalje bolj narašča potrošnja te surovine, deloma pa zato, ker se organizacija NATO upira dobavi ..cevi širokega premera Sovjetski zvezi. Zato se graditev omenjenih naftovodov utegne zavleči. Ta zakasnitev bo gotovo škodovala nadaljnemu sovjetskemu izvozu petroleja.
Največ sovjetskega petroleja v Italijo
SZ in njene zaveznice so v preteklem letu izvozile vsega 32 milijonov 980.000 ton surovega petroleja in derivatov; od tega 22 milijonov 275.000 ton v evropske države, 4 milijone
300.000	na Kubo in 6 milijonov
405.000	ton v ostale države. Med evropskimi državami je uvozila največ vzhodnega petroleja Italija, in sicer 7 milijonov 315.000 ton, sledijo Zah. Nemčija s 4 milijoni 175.000 ton. Švedska z 2 milijonoma 865.000, Finska z 2 milijonoma 795.000, Avstrija z 1 milijonom 155.000 in Francija z 1 milijonom 125.000 ton. Ostale evropske države so uvozile manj kakor milijon ton petroleja, med temi je tudi Jugoslavija z 295.000 ton. Od ostalih držav sveta pripada daleč prvo mesto Japonski, ki je lansko leto uvozila 3 milijone ton vzhodnega petroleja, na drugem mestu je E-gipt z 1 milijonom 610.000 ton, preostale države pa so uvozile manj kot milijone ton.
Znatno se je lani povečal uvoz petroleja iz držav sovjetskega bloka v skandinavske države (za 11,5 odst., in sicer od 5,8 na 6,4 mil. ton); predvidevajo, da bo v prihodnje še znatno narasel; kajti v načrtu je graditev številnih naftovodov do Baltskega morja, eden celo do Finske. Dobršen del petroleja na Finskem in v Islandiji je sovjetskega izvora, na švedskem pa zavzema ta nekako petino vsega uvoženega petroleja.
Japonska je pričela uvažati sovjetski petrolej šele pred tremi leti. Sovjetska zveza in Japonska sta sklenili sporazum, po katerem naj bi slednja uvozila okoli 3 milijone 400.000 ton ruskega petroleja, na leto, navzlic temu pa ga je lani uvozila samo tri milijone ton. Lansko leto so prvič nabavile sovjetski petrolej Ceilon, Sudan in Gana. Med državami onstran Atlantika uvaža sovjetski petrolej samo Brazilija.
koncernom bo torej ZSSR imela na voljo dovolj «municije».
Pocenitev sovjetskega petroleja zaradi naftovodov
Alain Vernay domneva v «Le Monde Diplomatique» da bo Sovjetska zveza lahko znižala prevozne stroške za petrolej v Evropo, ko bodo dograjeni naftovodi, in sicer za 70 odsto; v dveh letih bo dograjen naftovod prijateljstva, po katerem bo tekel petrolej od Volge na Madžarsko in Češkoslovaško in dalje po severnem kraku proti Poljski in Vzhodni Nemčiji do roba Skandinavije.
Sovjetska zveza je povečala svojo petrolejsko mornarico od
800.000	ton v letu 1958 na 1 milijon 670.000 ton ob koncu leta 1962. Med letom 1963 in 1965 se bo njeno petrolejsko ladjevje dvignilo na 1.800.000 ton. Med tem bo 6 tankerjev s tonažo 48 tisoč in 13 s tonažo 35.000 ton.
Alain Vernay je mnenja, da Sovjetska zveza ne bo prodajala petroleja kljub znižanju cen v dumpingu. Sicer niti Organizacija izvoznikov petroleja (OP EP - Organisation des pays ex-portateurs de petrole), ki združuje proizvajalce petroleja Srednjega vzhoda in Venezuele, ne miruje ter pridobiva na moči. Organizacija bo lahko v kratkem znižala cene za 25 odsto, in to v primeru, ako bi sovjetska petrolejska ofenziva šla predaleč .
Ameriško žito za Sovjetsko zvezo
GOSPA NHU, ŽENA NGO DINH NHUA, NAČELNIKA TAJNE POLICIJE IN POLITIČNEGA SVETOVALCA JUŽNOVIET-NAMSKEGA PREDSEDNIKA DIEMA, JE PRAVKAR STOPILA IZ AVTOMOBILA V PARIZU. SPREMLJA JO FAM HAK HI, JU ŽN OVIETN AMSKI POSLANIK V PARIZU. MAJHNA JE, MLADA, LAHKO BI REKLI TUDI LJUBKA, PO PARIŠKIH ULICAH JE STOPICALA TAKO NALAHKO, DA JE NEKI FRANCOSKI ČASNIKAR ZAPISAL, DA JE SKORAJ LETELA, IN VENDAR POSTAJA PRAVI STRAH ZA AMERIKO. IZ BEOGRADA, RIMA IN PARIZA SE JE NAMREČ ODPRAVILA
V	AMERIKO, DA BI PREPRIČALA AMERIKANCE, NAJ NI-KAR NE ODTRGAJO DIEMU FINANČNO POMOČ. PRAVIJO, DA BO POSEGLA KAR V NOTRANJE POLITIČNE RAZMERE
V	AMERIKI IN JIH ŠE BOLJ ZBLODILA S TEM. DA SE BO JAVNO NASLONILA NA TISTE, KI SO ZA DIEMOVO POLI TIKO. OZRAČJE JI JE MOČNO POKVARIL BUDISTIČNI MENIH, KI SE JE PRAV TE DNI DAL SEŽGATI NA JAVNEM TRGU V SAIGONU. VRH VSEGA JE POLICIJA, KI JI POVE-LJUJE NJEN MOŽ, ŠE PRETEPLA DOPISNIKA NEW YORK TIMESA, KI JE PRISOSTVOVAL PRIZORU: AMERIŠKI PO SLANIK LODGE JE PROTI TEMU PROTESTIRAL V ZUNA NJEM MINISTRSTVU.
Sodeč po pisanju ameriških ; oblasti ne strinjajo glede sme-listov si ameriški državniki ni- j ri, ki naj jo ub -e ameriška po so edini, kaj naj Amerika ukre- litika v Južnem Vietnamu, še ne, da bi rešila krizo v Južnem I ni prišlo v Washingtonu do od-Vietnamu, kjer vlada Ngo Dinh | ločitve v tem pogledu^ Držav
Zaradi slabe žitne letine je Sovjetska zveza prisiljena uvažati žito iz tujine, da bi zagotovila prebivalstvu redno prehrano. Po mnenju zahodnih strokovnjakov je bila letošnja žetev v Sovjetski zvezi srednja in ni dosegla lanske. Lani so v Sovjetski zvezi pridelali okoli 147,5 milijona ton žita, od tega 76,6 milijona ton pšenice. V zadnjem času so v Sovjetski zvezi organizirali širokopotezno propagando za to, da bi kmetijske organizacije posejale čim več žita.
Predstavniki Sovjetske zveze so s Kanado zaključili sporazum, po katerem bo Kanada do julija 1964 dobavila Sovjetski zvezi 5,3 milijona ton žita in 575.000 ton moke, naslednje leto pa bo Sovjetska zveza uvozila iz Kanade še 500.000 ton žita. Za uvoz 5,3 milijona ton žita iz Kanade bodo Rusi plačali 500 milijonov dolarjev. V Kanadi je tudi Kitajska nabavila za okoli 360 milijonov dolarjev žita
Kakor poroča New York Times, se tudi predstavniki češkoslovaške pogajajo v Winni pegu za nakup žita; v Kanadi pričakujejo tudi bolgarsko de legacijo, ki se bo prav tako pogajala za nakup žita. List poroča, da znaša vrednost sovjetskih nakupov žita v Kanadi 700 milijonov dolarjev, Poleg j tega žita naj bi Rusi potrebo vali še 100 do 135 milijonov bušlov žita, da bi zagotovili u-strežno prehrano svojega ljudstva.
Diem samovoljno z ameriško finančno pomočjo (1,5 milijona dolarjev na dan, vštevši stroške za vzdrževanje ameriške posadke). Ameriške najvišje oblasti se v tem pogledu delijo na tri skupine, ki zagovarjajo različno politiko glede Vietnama. Zunanje ministrstvo je za to, da Amerika gladko odžaga Diema, njegovega brata, političnega svetovalca in načelnika tajne policije Ngo Dinh Nhua, ki da je pod močnim vplivom svoje žene. Predsedništvo (Kennedy) je za to, da oblast v Južnem Vietnamu ostane v rokah Die-movih pristašev, ki pa morajo menjati svojo politiko in vladati demokratično. Ameriška tajna informativna služba (C IA) ravna na lastno roko in neki ameriški list celo trdi, da je dajala potuho Diemovi policiji, ko je vdirala v pagode (budistične molilnice).
Senator Church je v svojem ostrem govoru v senatu trdil, da niti krščanski mučeniki niso tako trpeli, ko so jih spuščali med divje zveri v arenah, kakor budisti pod Diemom. Church je menda nastopil sporazumno s Kennedyjem, da bi tako izvršili pritisk na Diema. Ker se najvišji predstavniki ameriških
ljanska vojska (med Diemom in partizani) traja že 9 let in zahteva od ZL _ poleg denarja tudi človeške žrtve, v amsriri prevladuje mnenje, da bi Amerika zgubila ves vpliv tudi v Laosu in Tajski, ako bi Južni Vietnam prepustili lastni usedi, to je partizanom. Gospa Nhu, ki je prišla tudi v Italijo in ie menda tipala, da b' jo sprejeli tudi v Vatikanu, se je med kongresom interparlamntarne uni-je v Beogradu sestala tudi z Edvardom Kennedy em, bratom predsednika Kennedyja. V Južni Vietnam, ki je bil svoj čas pod francoskim pokroviteljst vom, se je vmešal tudi predsednik De Gaulle, ki včasih rad podraži Američane, ter je predlagal, naj nevtralizirajo Vietnam, in s cer združeni Vietnam (Severni in Južni).
Sodelavec lista »La Tribune d- Geneve» p še v svojem poročilu iz Sajgona, glavnega mesta Južnega Vietnama: Partizani ne delijo denarja, ne zdravil, ne municije, ne gradijo ne stolpnic ne tovarn, ne popravljajo cest, ne regulirajo rek, a vendar napredujejo, ker so znali v ljudeh zbuditi upanje v boljše in častnejše ž vljenje; be. 1-i — ne Francozi ne Američani — tega niso znali.
Nemški glas o tržaški krizi
Von Carl Gos je za zahodno-nemški list »Deutsche Zeitung» (Kceln) napisal članek «Trst -pristanišče brez zaledja*. Članek je mirno napisan, nekako z zgodovinske perspektive in nosi tudi značilen podnaslov »Nacionalizem ne more odpra viti gospodarskega mrtvila*. Pi sec ugotavlja, da Trst ni bil deležen italijanskega »gospodar skega čudeža» ter omenja tudi razne pobude za omilitev trža ške krize, kakor načrte za zbcij šanje železniških in cestnih zvez z notranjostjo Italije, pa tudi ustanovitev samoupravne dežele Furlanija - Julijska krajina, ki naj bi — tako upajo Tržačani — prinesla Trstu go spodarsko pcživ.tev: nevarnost pa je, da bo ustanovitev samo upravne dežele imela za posle dico samo kopičenje novega u radništva. Glede konkurence Reke pripominja, da je ta res na in toliko laze izvedljiva, kei jugoslovanski pristaniški delav ci manj stanejo kakor tržaški Nemec zaključuje svojo reportažo takole:
Sožitje med narodnostnimi skupnostmi v Trstu je, v na sprotju s fašističnimi časi, da nes zadovoljivo, čeprav priha jato od tu in tam razne pri tožbe. Slovenski kmetje iz cone B prihajajo v mesto ter prina šajo meso in v zameno kupujejo dnevne potrebščine. Bari v mestu, v katerih postrežejo z ekspresno kavo, so polni ljudi najrazličnejših narodnosti. Po restavracijah se gnetejo domačini poleg turistov. »Mule*, kakor pravijo Tržačani dekletom, sodijo med najlepše žen ske v Italiji še vedno lebdi v zraku dah stare Avstrije nad mestom, iz katerega je odšlo mnogo mladih ljudi, ker so zgu bili upanje, da bi se njihov domači kraj zopet gospodarsko povzpel.
S letalo im o tflfiaho
VII.
Od česa pa Sudanci živijo? Sudan sodi brez dvoma med gospodarsko nezadostno razvite države, čeprav se je v teku zadnjih desetletjih dokopal iz zaostalosti in primitivnega gospodarstva precej visoko. Danda nes je Sudan proizvodnik ene izmed najboljših vrst dolgo-vlaknatega bombaža in bombaževega semena, ki sta tudi glavno izvozno blago. To so Sudanci dosegli z razvitim sistemom namakanja na ozemlju južno od glavnega mesta med obema Niloma, tako imenovani Geziri (džazira pomeni otok), pa tudi na nekih drugih območjih, kakor n pr. okrog Kassale na vzhodu. Drugi najvažnejši proizvod in obenem izvozno blago je gummi arabieum; kar štiri petine svetovne proizvodnje ga prihaja iz Sudana, pridobivajo ga pa iz neke vrste akacije. Kljub skoposti zemlje je dežela toliko bogata todi z govejo živino, da jo celo izvažajo v sosednji Egipt in da izvažajo tudi goveje kože. Kamele v Kartumu ali Omdurmanu skoro ne vidiš; na vzhodu v bližini morja se jih prosto pase desetti-soče .in desettisoče. Tudi sadja (limon in grapefruita, — ital pompelmi —, zlasti pa banan,) ima dežela več kot ji je potreb, no za domačo potrošnjo. Tudi
arašidov (pistacij) je obilo Glavni kmetijski pridelek pa je Glede razvoja petrolejske pro-1 »dura*.
INDUSTRIALIZACIJA
DEŽELE
Omenil sem že, da se Sudan precej naglo industrializira Pri tem sodelujejo tudi druge države, oziroma tuji kapital. Tudi jugoslovanska podjetja so s svojimi proizvodi in s svojo strokovno delovno silo pomaga, le sudanskemu gospodarstvu. Zgradile so tovarno lepenke, tovarno kože in tovarno lahkih metalnih konstrukcij, letos pa so prevzela med drugimi deli in dobavami tudi izgradnjo nove cementarne. Državni sektor se čedalje bolj udejstvuje v gospodarstvu, vendar je tudi privatni iniciativi prepuščena svoboda udejstvovanja in tudi pogoji za udeležbo tujega kapitala niso težki. Sudanska vlada je v septembru 1962 objavila desetleten načrt družbenega in gospodarskega razvoja, ki pred videva za 512 milijonov sudanskih funtov investicij, kar pred-stavi j a vrednost okrog tisoč milijard lir Od tega naj bi prispeval zasebni kapital 175 milijonov funtov v industrijo, kme. t-ijstvo, transportno dejavnost in gradbeništvo. V načrtu ni vštetih 19 posebnih projektov, kakor izgradnja nekaterih železnic, jezov, luke Suakin ob Rdečem morju, plantaž in dr. Posebna skrb se v okviru načrta posveča krčenju in namakanju zemljišč in oskrbi s kmetijskimi stroji.
PROMETNE RAZMERE
Sedaj ima Sudan eno samo
morsko pristanišče, v Port Sudanu, ki je sicer moderno o-premljeno, toda ne zadošča za ves promet, ki zato zastaja. Od Kartuma je Port Sudan oddaljen okrog 800 km. železniška mreža je precejšnja (okrog 3.500 km); na progah vozijo tudi lokomotive Diesel, vendar je brzina vlakov omejena, ker zasipa proge puščavski veter in pesek. Za železnice je v omenjenem načrtu predvidenih 35 mil. funtov, za pošto in brzojav pa blizu 3 mil. Letalski promet je že sedaj močno razvit in ima Hartum vsak dan zvezo ne samo s tujino, temveč tudi z raznimi domačimi mesti na razne strani dežele. Razvoj letalstva je seveda pripisati velikim razdaljam med posameznimi sudanskimi mesti.
Naj kar v zvezj z gospodarskimi načrti omenim, da so znatni zneski namenjeni tudi za dvig kulture, tako za izgradnjo več šol, za dovršitev že začetih in izvedbo novih projektov 33 mil. funtov; okrog 5 mil. funtov bo šlo za izgradnjo bolnišnic, za niih opremo, laboratorije itd.
Veliko je tudi rudno bogastvo Sudana, a je neizkoriščeno. V Nubijski puščavi so ogromna ležišča kvalitetne železne rude, a je njihovo izkoriščanje šele v povojih.
KO SONCE VZHAJA
IN ZAHAJA
Teda oddahnimo si nekoliko od gospodarskih in drugih, če-
prav zanimivih podatkov in o-glejmo si spet ljudi same!
Post pri muslimanih traja kar celih 30 dni; mesec posta j a deveti mesec v letu in se i-menuje ramad&n ali ramazan i Vernik ne sme takrat od svita do sončnega zahoda nič jesti ne piti in ne kaditi, nekateri pravijo, da niti sline ne požira ti. V Sudanu pomeni to prak tično od šestih zjutraj do šestih zvečer, kajti ob teh urah vzhaja in zahaja sonce skoz celo leto. Seveda je predpis samo versk., a drži se ga večina lju di, tavo da to ne more biti brez vpliva na prizadevnost, in delovno sposobnost ljudi v tistem mesecu. Počasnost in skromnejši učinek dela se takrat pozna povsod. Ramadan pa ni vedno ob enakem našem koledarskem času. Muslimansko leto ( — letos 25. maja so začeli pisati leto 1383 '-) je namreč lunino leto, ki ima šest mesecev po 30 in šest po 29 dni, skupaj torej samo 354 dni , čeprav s celo vrsto prestopnih let, nas muslimani vendar moč no prehitevajo. Tako pada ra madan vsakih toliko let v tisto sezono, ki jo je v dotični deželi najteže prenašati. Uradni koledar je v Sudanu seveda gre gorjanski, kakor pri nas; ne ta ko v sosednji Saudski Arabiji, kjer še dandanes celo v uradnih spisih, uradnem listu itd pišejo letnice po moliamedan sko.
VERSKE POSEBNOSTI
Dandanes tudi še vidiš posamezne vernike na prostem, ka kor n. pr. v parku, kako razgr-
Sovjetska zveza kakor tudi ostale vzhodnoevropske države so se obrnile za nakup žita tudi na Združene amenske države. V tem pogledu se je javno mnenje v Ameriki razdelilo na dva tabora; zlasti nekateri republikanci so bili proti prodaji žita Sovjetski zvezi. Kennedy je bil nasprotnega mnenja, zlasti ker so v srednjezahodnih predelih ZDA ostale velike količine neprodanega žita. Spričo tega je Kennedy lahko prodrl s svojim mnenjem, da je treba Sovjetski zvezi in vzhodnoevropskim državam v tem pogledu ugoditi. Kakor je Kennedv sporočil na tiskovni konferenci, bo Amerika Sovjetski zvezi in njenim zavezniškim državam prodala 4 milijone ton žita v vrednosti 250 milijonov dolarjev, in sicer po običajni mednarodni ceni. Nekateri ameriški politiki so namreč zahtevali, da bi Sovjetska zveza plačala žito dražje, in sicer vštevši pomoč ameriške vlade pridelovalcem.
(Nadaljevanje na 2. stranij

senae
Vreme in človek
Na tisoče balonov in balončkov pa tudi raket spuščajo v nebesne višine, z ladij sredi oceana porivajo prečudne merilne aparate na stotine metrov pod gladino, na tisoče izšolanih in poklicnih vremenoslovcev čepi skoraj noč in dan pri natančnih inštrumentih, drugi zopet čakajo pri telefonih ali že prebirajo na milijone poročil z vsega sveta o toploti, zračnem pritisku, o gibanju vetrov in oblakov ter stanju voda; države trošijo milijarde za vremensko službo — tudi do 10 milijard na leto ~ vse to samo za kratko dnevno vremensko poročilo, ki ga nazadnje napovedovalec hladno, prav poklicno prebere na radiu in si nato poslušalci pogosto se brijejo norca iz njega, kadar ne drži.
In vendar postajajo vremenska poročila od leta do leta čedalje bolj resna zadeva in vremenske napovedi veano bolj pogosto držijo vsaj za eden ali dva dni; nekatere vremenske službe napovedujejo vreme tudi za mesec naprej. Kar priznajmo si; vsi natančno vemo, ob kakšni uri radio oddaja vremensko napoved in gospodinja, ali kdor je ob tisti uri doma, potrpežljivo čaka, da pride po drugem programu na vrsto vremenska napoved. Poglejte tudi časnikarje, ki so gotovo spretni tipalci razpoloženja javnosti, kako v svojih listih posvečajo vremenski napovedi čedalje več prostora ter tudi suhemu besedilu doda.a-jo celo vsak dan dopolnjen zemljevid. Za listi seveda ne sme zaostati televizija, ki vedri in oblači z narisanim soncem, s temnimi oblaki in pogosto z valovi razburkanega morja.
Nekdaj smo povpraševali mornarje, kako kaže na morju; po dežju nas je zanimalo, «ali ni morda že Purlanka dvignila krilo» (razvredritev za zahodu); ali pa se v kotu ped Slavnikom ne zbirajo morda črni oblaki (napoved slabega vremena); ali gredo morda oblaki po jugu proti Gorici (drugo znamenje za slabo vreme). Danes pa se niti kmetje ne ozirajo več zvedavo proti nebu in ne izprašujejo svojih žena, ali jih ščiplje v nogi, temveč čakajo na vremensko napoved po radiu.
Vremenska poročila niso važna več samo za mornarje in pilote ter izletnike, temveč so dragocena tudi za vinogradnike. Zlata bi bila vredna točna vremenska napoved letos za kmeta, ki mu vsako leto naši kmetijski izvedenci pripOiO-čajo, naj počaka s trgatvijo, a so letos imeli prav tisti, ki so pričeli trgati dan, dva pred oktobrom. Ali ni težko zlato naravno pridobljeni sladkor, ki dvigne alkoholno gradacijo in od kletarja odpodi hudo skušnjavo, da bi se pregrešil proti zakonu? Prav tako je čisto zlato točna vremenska napoved za drvarja pa tudi za potrošnika. S cekini bi trgovec z drvmi plačal vremenoslovca, ki bi mu napovedal, ali bo tudi letos zima tako rezala v obraz kakor lansko leto.
Res čudovite reči prinaša napredek znanosti. Znanost so pričeli tudi bolj ceniti in dustrijci in voditelji velikih obratov, ki njene izsledke uporabljajo v proizvodnji. Z znanostjo učenjakov zbližuje nova doba tudi ljudi iz drugih, morda še bolj trdih poslovnih poklicev, ki so doslej videli v napoljetičnem učenjaku z debelimi naočniki nekaj povsem oddaljenega od resničnega življenja in skoraj nekaj nepotrebnega, visečega v zraku. Mar ni prav to zbliževanje po svojem delu in svojih pogledih tako različnih ljudi bogat plod današnje dobe?
-Ib —
* * *
Dober spomin se ne napravi uma, kakor ne slovar leposlovnega dela.
STRAHOVITA NESREČA
Na umetnem jezeru Vaiont tned pokrajinami Videm in BeZ-Juno je v sredo ponoči okoli 11. Ure popustil jez pod pritiskom vode. Gladina vode se je nenavadno dvignila zaradi zemeljskega plazu, ki se je spustil v jezero. Voda je poplavila več vasi, in sicer Longarone (s 1500 prebivalci), Pirago (s 600 prebivalci), Rivolta (z 200), Villa-nova (s 159) in Fae (z 80 prebivalci). Domnevajo, da je pri tem zgubilo življenje nad 2000 ljudi. Vlada je proglasila žalovanje po vsej državi. Pregrada je ena izmed najbolj visokih na svetu. Zbirno jezero je napravila družba SADE iz Benetk za svojo elektrarno.
SILNE ČLOVEŠKE ŽRTVE MOR. SKEGA VIHARJA. Morski orkan, ki mu pravijo »Flora«, je divjal te dni nad otoki Haiti in Kubo. Povzročil je veliko škodo in zahteval mnogo človeških žrtev. Na Haitih naj bi število žrtev prekašalo 4000, doslej so jih že pokopali okoli 2000. Vihar je napravil tudi veliko škodo na Kubi. Spremlja ga silovit dež. To ima za posledico velike povodnji, ki uničujejo nasade vseh vrst. Voda bi bila skoraj potegnila za seboj tudi predsednika Fidel Castra, ko se je vozil čez neko reko, da bi obiskal prizadete kraje. Kubanska vlada je izjavila, da ne sprejme pomoči ameriških uradnih ustanov, pač pa samo pomoč od posameznih ameriških državljanov.
PAPEŽ ZA REORGANIZACIJO CERKVENE UPRAVE. V svojih zadnjih izjavah je papež Pavel VI jasno povedal, da bo treba preurediti sedanjo osrednjo cerkveno u-pravo (kurijo), ki jo sestavlja 12 kongregacij (nekakšnih ministrstev). Uprava, ki je zastarela, je bila uvedena že leta 1588; pre-osnovana je bila leta 1908 in leta 1917 je bila izvršena revizija kanonskega prava. Treba bo poskrbeti za tesnejše stike med kurijo in škofi, na drugi strani pa dati škofom več avtonomije. Rimski dopisniki nekaterih listov pišejo, da bo verjetno sedanja osrednja uprava, ki jo v glavnem vodijo italijanski kardinali, bolj internacionalizirana. Mnogi menijo, da se cerkveni zbor ne bo tako kmalu zaključil. Verjetno bo prišlo tudi do tretjega zasedanja prihodnje leto, in sicer v jeseni, ne izključujejo niti četrtega zasedanja spomladi 1965. Sedanje zasedanje naj bi se zaključilo 8. decembra 1964. Važne spremembe pričakujejo od razprav o točki »De Ecclesia« (glede notranje uprave Cerkve), pa tudi od točke »Cerkev v sodobnem svetu«, ki je ločen od prve. Veliko pozornost je zbudilo papeževo imenovanje štirih kardinalov, ki bodo kot njegovi predstavniki prisostvovali vsem sestankom na koncilu ter mu bodo poročali o njihovem poteku. Glede obnovitve poklica diakonov so mnenja na koncilu različna, prevladuje vsekakor mnenje, da bi diakonom nikakor ne smeli priznati pravice do ženitve. Zagrebški nadškof šeper se je zavzel za obnovitev diakonata; vprašanje celibata je tudi možno rešiti. Splitski škof Franič pa je izrazil pomisleke glede ustanovitve diakonata kot stalnega reda, zlasti pa glede morebitne ukinitve celibata
TITO NA POTI PO AMERIKI. Po svečanem sprejemu v glavnem mestu Mehike (Ciudad Mejico), kjer je prišel predsednik Tito v stik z mehiškimi državniki, se je s svojim spremstvom odpravil na pot v drugo milijonsko mesto Mehike; v Guadalajaro. Tudi to mesto je priredilo gostom izredno topel sprejem. Poleg jugoslovanskih časnikarjev, ki dnevno poročajo svojim listom o poteku Titovega potovanja, pošilja poročila o tem dogodku v svet več sto ameriških, evropskih in drugih dopisnikov. Predsednik Tito se bo verjetno delj časa zadržal v Mehiki, nakar bo odpotoval v Združene ameriške države. Predstavnik Jugoslavije pri Organizaciji združenih narodov Mišo Pavličevič je obvestil glavnega tajnika OZN U Tanta, da bo Tito prispel v New York 20. oktobra in da bo na seji glavne skupščine OZN govoril 22. oktobra.
KARDELJ NA OBISKU V AVSTRIJI. Podpredsednik jugoslovanske zvezne skupščine Edvard Kardelj je te dni obiskal Avstrijo, da bi vrnil obisk, ki ga je pred leti opravil v Jugoslaviji podkancler dr. Pittermann, znani voditelj socialistične stranke v Avstriji. Na Dunaju je bil podpredsednik Kardelj gost podkanclerja dr. Pitter-manna. Kardelj je obiskal tudi predsednika republike dr. Schaer-fa, kanclerja dr. Gorbacha ter predsednika in podpredsednika avstrijskega parlamenta dr. Maleto in Waltbrunnerja. V počastitev gosta je dr. Pittermann priredil sprejem; nato je priredil sprejem podpredsedniku Kardelju in njegovi soprogi tudi jugoslovanski veleposlanik Ivo Serajčič. Kardelj si je ogledal tudi obrat Združenih avstrijskih jeklarn v Linzu.
VSAK TEDEN NOVA REVOLUCIJA. V zadnji številki smo poročali o vojaškem državnem udaru v Dominikanski republiki, v zadnjem tednu pa je vojaštvo v Hondurasu poskrbelo obveščevalnim agencijam novo senzacijo. V Hondurasu so namreč oficirji, ki jih je vodil polkovnik Lopez Arellano izvršili državni udar in vrgli predsednika Villedo Moralesa, ki bi bil moral ostati na oblasti do 13. oktobra. Ta dan bi namreč morale biti v Hondurasu volitve; ustava določa, da isti predsednik ne more biti izvoljen dvakrat zaporedoma. Prvi dan revolucije je bilo ubitih okoli 120 ljudi, sicer se je borba zavlekla več dni. Nova vlada je pregnala prejšnjega predsednika, pa tudi kandidata za novega predsednika na listi liberalne stranke Rodasa Alva-rada v Kostariko. Vojaštvo očita prejšnji vladi, da je bila preveč popustljiva nasproti levousmerje-nim agitatorjem.
ČEŠKOSLOVAŠKA POBUDA ZA »KRŠČANSKO MIROVNO KON-,
MEDNARODNA TRGOVINA
VELIKO ZANIMANJE
ZA RAZSTAVE V PADOVI
Od 14. do 20. oktobra bosta v ve-lesejemskih prostorih v Padovi Razstava javnih uslug (SEP 63) pod geslom »Sodobno mesto« in Razstava notranjega prevozništva in skladiščenja (TRAMAG 63). V okviru teh razstav, za kateri vlada že sedaj veliko zanimanje, bodo tudi stranske razstave ožjega obsega, tako med drugimi razstava gradbene tehnike za šolska poslopja (ki jo prireja Ministrstvo za javno vzgojo), razstava italijanske radiotelevizije, časnikarstva, tehničnih dokumentacij in razstava Državnih železnic.
JESENSKI SEJEM
V	VERONI
V	Veroni so 10. oktobra odprli mednarodni sejem živine. Razstavljenih je 1500 glav goveje živine iz Švice Nizozemske, Belgije, švedske, Francije, Velike Britanije, Nemčije, Jugoslavije Poljske, Madžarske in seveda 1-talije. Na sejmu so razstavljeni tudi prašiči žlahtnih vrst iz Švice, švedske, Belgije in Italije, medtem ko vlada za razstavo konj znatno manjše zanimanje kakor prejšnja leta. Sejem bo trajal do vključno 15. okto bra.
Sejem «Sodobne elektronike^
Kot smo že poročali v zadnji številki, bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 12. do 20. oktobra deseti sejem »Sodobne elektronike«.
O bogatem sporedu sejma je glavni ravnatelj Gospodarskega razstavišča Karel Kušar dal nekaj pojasnil, iz katerih posnemamo naslednje podatke.
Na njem bo sodelovalo 83 raz-stavljalcev, od tega 27 domačih in 50 tujih. Med jugoslovanskimi podjetji se sejma udeleži tudi »Iskra« iz Kranja, ki bo razstavila svoje izdelke s področja elektromehani-ke, elektronike, telekomunikacij in avtomatizacije; večinoma bodo ti proizvodi prvič javno razstavljeni. Zavod za elektroniko in avtomatiko bo postavil na ogled med drugim dovršen visoko-vakuumski črpalni sistem v kovinski izgradnji in sodobne vakuumske merilnike. Ljudska tehnika — Zveza radioamaterjev Slovenije bo prikazala radijsko vodene modele, tako radijsko vodene plovne objekte v bazenu vodometa Urška. Ob priliki sejma bo drugi jugoslovanski sestanek o električnih meritvah in merilni opremi ter posvetovanje o sestavnih delih, na katerem bodo razčlenili domačo proizvodnjo na tem področju in jo primerjali z inozemskimi dosežki.
IV. MEDNARODNI SEJEM MODNIH OBLAČIL V BEOGRADU
V velesejemskih prostorih v Beogradu bo od 13. do 21. oktobra IV. jyiednarodnj sejerp modnih oblačil, pod geslom »Moda v svetu«. Sej ma se bodo udeležili poleg števil-:, nih jugoslovanskih tudi avstrijski, zahodnonemški, francoski, italijanski, belgijski, grški, indijski in drugi inozemski razstavljale! Na sejmu bodo razstavljalce najboljše tkanine, konfekcije, perila, trikotaže ter obutve in drugih oblačilnih predmetov nagradili s šestimi »zla timi košutami«. V širni hali I, bo vsak večer modna revija. Med prireditvijo bodo številni strokovne-poslovni sestanki industrijcev, trgovcev in obrtnikov." Obiskovalci sejma bodo uživali 30 odsto popusta na jugoslovanskih železnicah, razstavljeno blago pa bodo tudi lahko kupovali s tujo valuto, katero je v ta namen preskrbel finančni odsek sejemskega vodstva.
POMORSTVO
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja »Bled« pluje proti Kopru, Trstu in Benetkam, kjer se bo zasidrala 18. oktobra. Ladja »Bohinj« prispe danes v St. Vincent, odkoder bo nadaljevala plovbo proti Santosu in Buenos Airesu; tjakaj bo dospela 2. novembra. »Bovec« se je 9. oktobra zasidrala v reškem pristanišču. »Zelengora« je na Spli-
tu. »Kraljeviča« je zasidrana na Reki. »Pohorje« je 1. oktobra zapustila Split, namenjena v Dakar, Co-nakry, Takoradi, Temo in Lome, kamor dospe 1. novembra.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta:
Proga Jadransko morje - Bengalski zaliv: »Avala« 17. oktobra;
Proga Jadransko morje - Daljni vzhod: »Lovčen« 1. novembra;
Proga Jadransko morje - Daljni vzhod in Indija: »Jesenice« 1. novembra ;
Proga Jadransko morje - Perzijski zaliv: »Vojvodina« 25. oktobra;
Proga Jadransko morje - Severna Evropa: »Sloboda« 13. oktobra;
Proga Jadransko morje - Ciper in Izrael: »Risnjak« 15. oktobra. Prihodi:
»Nikola Tesla« iz zaliva ZDA 13. oktobra;
»Marjan« iz zaliva ZDA 30. oktobra;
»Lika« iz Daljnega Vzhoda 16. oktobra.

Tečaj dinarja
Ob koncu turistične sezone upada povpraševanje po dinarjih v Trstu, ker odhaja v tem času mnogo manj turistov iz Italije v Jugoslavijo, z druge strani pa prihaja iz Jugoslavije še vedno precej potnikov v naše mesto in prinaša dinarje. Zato nazaduje tudi cena dinarja v Trstu. V resnici kupujejo zdaj tržaške menjalnice dinar po zelo nizki ceni, to je po 65 lir za 100 dinarjev in jih prodajajo nekako po 68 do 70 lir. Same banke pa so v Trstu potisnile dinar še mnogo bolj navzdol in na njihovih valutnih cenikih stoji: 60 lir za 100 dinarjev, včasih celo še manj. Banke nimajo v turistično mrtvem času interesa, da bi se bavile z menjavo tudi manjših vsot ter denar pošiljale naprej, zato določajo dinarju tudi tako nizko ceno. Seveda nastaja zaradi tega velika škoda za obmejni promet in za tržaške trgovine na drobno sploh, ker je čedalje manj norcev, ki bi dajali dinarje po takšnem tečaju; saj je dejanska kupna moč dinarja v Jugoslaviji, ki je tako blizu, mnogo višja.
Da ni pravilno razmerje med liro in dinarjem, kakor ga postavljajo v Trstu banke in menjalnice, se lahko prepričamo tudi na podlagi notiranja lire in dinarja v Zuerichu, ki velja za eno izmed najvažnejših valutnih borz v Evropi. Za primer bomo navedli tečaje na tej borzi 7. oktobra; 100 lir je ta dan veljalo v Zuerichu 0,65 švicarskega franka, 100 dinarjev pa 0,55 švic. franka, če preračunamo vrednost dinarja nasproti liri na podlagi teh tečajev v Zuerichu, dobimo tečaj: 79,7 lire za 100 dinarjev.
Po vsem tem je jasno, da je tržaški tečaj dinarja povsem samovoljen in izključno krajevnega pomena. Še manj pa drži seveda tečaj dinarja v Milanu, kakor ga navajajo neresno celo nekateri gospodarski listi: 55 do 60 lir za 100 dinarjev. V Milanu pač redko kdo povprašuje po prostih dinarjih, ker se z njimi ne dajo poravnati trgovinski posli z Jugoslavijo; na drugi strani pa jih lahko neseš tja samo 1500. Poleg tega pa je uradni tečaj lire v Jugoslaviji tako ugoden, da se potnikom iz Italije ne izplača nositi s seboj večjih vsot jugoslovanske valute ter s tem prekršiti jugoslovanske devizne predpise.
Koristno sodelovanje med italijansko in jugoslovansko industrijo
Spričo izpopolnitve jugoslovanske industrije možna tudi delitev dela
Jugoslovanska industrija se je že tako razvila in izpopolnila, da je lahko pristopila k sodelovanju s tujimi industrijskimi podjetji ne samo za nabavo licenc, temveč vsaj deloma tudi z delitvijo dela pri izdelavi določenih proizvodov. Tako se je razvilo sodelovanje jugoslovanske industrije, z raznimi podjetji v Italiji, Avstriji. Švici, Zahodni Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji, na Nizozemskem in v Belgiji, pa tudi še z nekaterimi industrijskimi podjetji v drugih državah. To sodelovanje zajema najrazličnejša industrijska področja, kakor elektrotehnično, kovinsko, kemično, industrijo motorjev in vozil sploh, ladiedelstvo itd. Kakor rečeno, se to sodelovanje ne omejuje na nabavo licenc, temveč zajema tudi izmenjavo določenih industrijskih proizvodov, oziroma delov teh proizvodov. Podjetja izmenjujejo med seboj tudi tehnično osebje in skrbijo za vzgojo naraščaja.
Plodno industrijsko sodelovanje se je razvilo zlasti z Italijo. Ugodne pogoje za to je ustvarila živahna trgovinska izmenjava, ki jo z druge strani industrijsko sodelovanje še pospešuje. Za takšno sodelovanje je bilo med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji sklenjenih že 80 pogodb.
Vprav tipično je sodelovanje med tovarno avtomobilov «Cr-vena zastava« v Kragujevcu in «FIAT» v Turinu. Prvotno se je nanašalo samo na izdelavo majhnih tovornjakov, a pozneje je «Crvena zastava« odkupila od tovarne FIAT licenco za izdelavo osebnih avtomobilov 600 in 1100, V Kragujevcu je tako nastala velika tovarna teh avtomobilov, ki danes proizvaja že sama nekatere tipe vozil, z druge strani pa tudi FIAT nabavlja nekatere posamezne dele v Kragujevcu.
Jugoslovanska podjetja sodelujejo še z drugimi velikimi italijanskimi tovarnami, tako n.pr. «Zmaj» (v Zemunu) z »OC-RIM», Tovarna računskih strojev s «Serio», «14. Oktobar« z «Vender S.p.A.», »Elektrosrbi-ja» z Magrini, »OBOD« z «A.S. E.«, «Goran» s «Triplex», «EKA» z «GRIPO», Vlado Bagat (Za-
----------------------- -----------
FERENCO«. Češkoslovaški profesor bogoslavja J. Hromadka si prizadeva, da bi protestantsko duhovščino v Zahodni Nemčiji pridobil za udeležbo na »krščanski mirovni konferenci«. Protestantska cerkev v Vzhodni Nemčiji je pobudo Hro-madke odbila. Kakor poročajo zahodnonemški listi, je imel Hromadka več uspeha v Zahodni Nemčiji; kajti mnogi zahodnonemški cerkveni dostojanstveniki so pripravljeni podpreti njegovo pobudo. Na predlog Hromadke naj bi na tej konferenci govorili tudi o zunanjepolitičnih vprašanjih, kakor o načrtu Rapackega (za ustanovitev brezatomskega področja v Srednji Evropi), o odpovedi Hall-steinove doktrine, o sklenitvi pogodbe o nenapadanju med Vzhodno in Zahodno Nemčijo ter o priznanju poljsko-nemške meje na Odri in Nisi. Konferenca bi imela naslov »Drugi mirovni sestanek vseh krščanskih cerkva«, ter bi bila sklicana prihodnje poletje v Pragi. Doslej so bile tri podobne konference.
OSVOBODITEV PETIH ČEŠKOSLOVAŠKIH ŠKOFOV. Češkoslovaška vlada je dala praškemu nadškofu J. Beranu, ki je bil interniran v nekem samostanu, in 4 drugim škofom popolno svobodo; ti so Karel Skoupy, Jan Vojtašak, Stanislav Žela in titulami škof Ladislav Hlad. Beranu je zdaj 74 let. Njega so po zasedbi češkoslovaške aretirali Nemci. Po osvoboditvi leta 1945 je bil obdolžen veleizdaje in leta 1951 se je moral na podlagi razsodbe sodišča odreči izvajanju nadškofijske oblasti. Vprašanje je zdaj, ali se bo povrnil na svoje mesto. Značilno je v tem pogledu, da poroča napol uradna a-gencija CTK o »bivšem« nadškofu Beranu. Ta ni hotel zdaj podpisati vdanostne izjave. Dunajski kardinal Koenig je izjavil, da ne verjame, da se bo Beran lahko vrnil na svoje mesto.
PARITETA LIRE V ZUERICHU 8. oktobra 1963
Frank franc.	126,98
Funt šterling	1741,94
Dolar ZDA	621,86
Nemška marka	156,37
Frank belg.	12,37
Funt egipt.	908,46
Florint nizoz.	172,61
Krona Šved.	119,97
Šiling	24,11
Pezeta Špan.	10,38
Eskudo portug.	21,73
Peso arg.	4,1818
Kruzejro brazil.	0,6128
ZLATO	
Marengo švic.	5840,10
Napoleon	5407,50
Z letalom v Afriko
(Nadaljevanje s 1. strani) * v
dar), ki izdeluje šivalne stroje, z «Neechi», »Meteor« z «Roma-nut», «Vatrosprem» z »Bergo-ni«, »Meteor« iz Beograda s podjetjem «La San Marco« iz Vidma. Po licenci te videmske tvrdke izdeluje »Meteor« zdaj že sam aparate za ekspresno kavo. »Vatrosprem« iz Beograda je leta 1960 nabavila od italijanske tvrdke «Bsrgoni» iz Milana licence za izdelovanje gasilskih črpalk in gospodinjskih aparatov. Tovarna «Goša» iz Smedereva se je s tovarno «A1-fa Romeo« dogovorila glede izdelovanja opreme za avtobuse, na drugi strani je nabavila pri podjetju «Ansaldo-San Gior-gio» (v Genovi) licenco za izdelavo električne opreme trolejbusov in tramvajev. Med italijansko tovarno traktorjev »Fiorentini« in jugoslovansko tovarno «14. Oktobar« je bil sklenjen dogovor glede izdelave bagrov. Italijansko-jugoslo-vansko sodelovanje se nanaša tudi na proizvodnjo industrijske opreme za sladkorne tovarne, in sicer sodelujejo v tem
pogledu «Djuro Djakovič« in «Jedinstvo« z italijanskimi podjetji «Ansaldo - San Giorgio« in »Nuove Reggiane«. Na elektrotehničnem področju sodelujeta «Rudi čajavec« z italijansko tvrdko «Autovox», a »Sloboda« (iz čačka) s tovarno «1-gnis», ki izdeluje gospodinjske aparate.
Ni dvoma, da prinaša takšno sodelovanje koristi podjetjem v obeh državah. Vsekakor bi jugoslovanska industrijska podjetja rada še izpopolnila to sodelovanje in ga razširila, in sicer v smislu večje delitve dela; italijanska podjetja naj bi več naročala pri jugoslovanskih. Ker se je jugoslovanska industrija močno izpopolnila, se jugoslovanska podjetja čutijo sposobna za proizvodnjo najrazličnejših izdelkov. Z druge strani je gotovo v interesu italijanske industrije, da si s svojimi izdelki čimbolj zagotovi jugoslovanski trg, katerega potencial se dviga vzporedno z gospodarskim napredkom v vsej državi.
Sodelovanje z Italijo - Potreba po novih elektrarnah
ne j o v času molitve pod seboj preprogo, na njej pokleknejo in sedejo na pete, se obrnejo proti Meki, se priklanjajo in dotikajo s čelom tal, nato pa vstanejo in se zravnajo, obenem pa šepetajo svoj »ašhadu an la al-laha ila Tlah« (pričam, da ni boga razen Allaha) in »ašhadu anna Muhammatian rasiil allah« (pričam, da je Mohamed Alla-hov prerok). Pa še .neko versko posebnost lahko vidiš: v mošeje ženske ne gredo, v njih je prostor samo za moške. Sicer pa je v Hartumu tudi med do mačini precej prebivalstva, ki se priznava h koptski krščanski cerkvi Ker pa je večina ljudi mohamedanske vere, je petek v Sudanu tisto, kar je pri nas nedelja, glavni dan tedenskega počitka. Nekateri praznujejo seveda petek samo na pol, da pridejo tudi ob nedeljah na svoj račun, ali pa obratno. Pri vsem tem, in če upoštevaš praznike drugih ver, se bančnik ali pravnik ne sme čuditi, če priznavajo sudanski menič-nepravni predpisi kar 130 meničnih praznikov (»non-busi-ness days») na leto.
Verska pripadnost odloča o osebnem statusu. Tako dedujejo ženski potomci v zakonitem dednem nasledstvu polovico tistega, kar deduje moško potomstvo. Dovoljeno je seveda samo muslimanom, da imajo več žena; tistemu, ki prestopi
v muslimansko vero, priznava Non - Mohammadan Marriage Ordinance pravico, da se loči od dosedanje žene ali da se poroči s še eno ženo, seveda vse po mohamedanskem cerkvenem pravu.
Kdaj in kako bodo v Sudanu modernizirali te predpise, je seveda težko predvideti.
Dr. D. Skr.
(Nadaljevanje sledi)
človekovimi ne miruje
PIVO V PRAHU
V Inštitutu za kemično raziskovanje v Padovi proučujejo uvedbo »piva v prahu«, ki je že razširjeno v Združenih ameriških državah. Pivo v prahu ima iste značilnosti kakor tekoče pivo; v stiku z vodo se prične peniti ter ima natančno enak okus kakor sveže pivo. Sicer gre za pravo pivo, ki mu niso dodane druge snovi.
MORSKA VODA ZA DOMAČO UPORABO? Skupina vidnih strokovnjakov Mednarodne agencije za atomsko energijo na Dunaju proučuje možnost uporabe nuklearne energije za izločanje soli iz morske vode. Ako je to izvedljivo, bodo prečiščeno morsko vodo lahko uporabljali v domače in industrijske namene. To bi koristilo zlasti tistim državam, ki leže ob morju, vode pa ne bi tako-rekoč nikdar zmanjkalo.
ZOBNA PASTA PROTI RADIOAKTIVNIM SNOVEM. Prof. Setaelae, specialist za radioak tivne snovi na finski univerzi v Helsinkih je po daljšem pro-
učevanju, ki ga je financirala neka tovarna zdravil, izdelal zobno pasto, s katero lahko odstrani radioaktivne snovi stroncij iz ust. Zobna pasta učinkuje na slino in po njej izloča radioaktivne snovi. Prof. Setaelae je delj časa proučeval, kje se v živalskem oziroma človeškem organizmu nabirajo radioktivne snovi, ki se spuščajo na zemljo iz zraka po atomskih eksplozijah. Ugotovil je, da se te snovi ne nabirajo vselej v kosteh. Zobna pasta je razmeroma poceni. Zanjo so se že pričeli zanimati Angleži.
STRJEN BENCIN V AMERIKI. Kemikom v preiskovalnem zavodu vseučilišča v Luisiani (ZDA) je s svojevrstnim procesom uspelo strditi bencin; menda so pri tem njegove prvotne lastnosti ostale nepoškodovane. Pravijo, da je bencin v trdnem stanju mnogo laže uskladiščiti, prav tako pa je enostavno vrniti mu prvotno obliko, to je vteko-činiti ga. Računajo, da bodo na ta način znatno olajšali preskrbo z gorivom, pridobili bodo na času, pa tudi nevarnost vnetljivosti bo manjša.
Posebna strokovna komisija je izdelala poročilo o potrošnji električne energije v Sloveniji do leta 1970. Vsa industrijska podjetja so bila vprašana, naj navedejo svoje perspektivne potrebe po električni energiji. Poraba električne energije v Sloveniji znaša danes že 1415 kWh (v Italiji 1100 kWh), v vsej Jugoslaviji pa okoli 520 kWh na leto na prebivalca. Poraba pa se zelo hitro dviga. Tako je znašala v Sloveniji leta 1953 850 tisoč kWh, lani dve milijardi
330.000	kWh, leta 1967 bo znašala predvidoma 4 milijarde 450 milijonov kWh in leta 1970 pet milijard 313 milijonov kWh. Medtem ko splošno po svetu raste poraba električne energije letno za okoli 7 odsto ter se podvoji vsakih deset let, raste v Jugoslaviji mnogo hitreje ter se podvoji že vsakih pst let. Poraba ne raste samo v industriji, temveč tudi v malopotrošnji, ki beleži tudi skoke nad 20 odsto letno.
ŠE VEC ENERGIJE
ZA SLOVENIJO
Do leta 1967 bo morala Slovenija skrbeti za pokritje novih dveh milijard 120 milijonov kWh, do leta 1970 pa novih treh milijard kWh. Letnico 1967 navajamo zato, ker je Zvezni izvršni svet sklenil,, da je treba do tega leta zgraditi novih elektrarn s skupno instalirano močjo 760.000 kWh, pri čemer so bile izdelane razne variante, o katerih še ni padla končna odločitev.
Omenjena komisija je predlagala za Slovenijo zgraditev elektrarne Ptuj na srednji Dravi z močjo 133.000 kW in letno proizvodnjo 621 milijonov kWh ter termoelektrarno Trbovlje 11 z močjo 125.000 kW in letno proizvodnjo 690 milijonov kWh. V gradnji je že toplarna Ljubljana z močjo 60.000 kW in letno proizvodnjo 300 milijonov kWh. Kot varianta je namesto termoelektrarne Trbovlje II predlagana termoelektrarna Šoštanj III z močjo 200.000 kW in letno proizvodnjo milijardo 104 milijone kWh. Sedemletni gospodarski načrt, ki se pripravlja tudi za elektrarne, predvideva gradnjo več drugih elektrarn v Sloveniji, med njimi akumulacijsko elektrarno Bovec (Trnovo) na Soči.
POTREBNO SODELOVANJE
Z DRUGIMI ELEKTRARNAMI
Navzlic gradnji omenjenih e-lektrarn Slovenija v prihodnjih letih ne bo mogla pokrivati vseh potreb potrošnikov iz lastnih energetskih virov, temveč bo morala prejemati energijo iz Hrvatske in Bosne. Obenem bo morala stopiti v tesnejše zveze s sosednjimi elektrogospodar skimi podjetji v Avstriji in Italiji za sezonsko izmenjavo presežkov. šele ko bodo zgrajene velike elektrarne ob jadranski obali (Dubrovnik, Senj) bodo na razpolago ponovno večje količine električne energije za izvoz.
POGODBA Z ITALIJO
PODALJŠANA
Pogodba o izvozu energije v Italijo, sklenjena septembra 1. 1962, pa je bila podaljšana do 31. julija 1964. Po tej pogodbi bo Italija uvozila iz Jugoslavije najmanj 52.5 milijona kWh. Obenem je bila podaljšana tudi pogodba o izmenjavi energi je. Po tej pogodbi bosta SEL-VEG in ELES medsebojno izmenjala okoli 10 milijonov kWh tako, da bo SELVEG to količino dobavil v mesecih avgust-oktober t.L, ELES pa jo bo vrnil v januarju in februarju 1964 Ta pogodba se že izvaja.
POJACENA ZVEZA
ČEZ DIVAČO
Poleg elektrarn pa bo treba v Sloveniji ojačiti tudi električno omrežje. Predvidena je gradnja daljnovoda z napetostjo 220 kV med Kidričevim ter Šoštanjem in Ljubljano kakor tudi njegovo podaljšanje do Divače To je potrebno, ker je na eni strani Ljubljana z Gorenjsko e nergetsko pasivna na drugi strani pa je potrebno ojačiti zvezo z Italijo čez Divačo. Z italijanske strani bo omrežje z napetostjo 220 kV seglo do Padrič, kjer se bosta srečali jugoslovansko in italijansko omrežje najvišje napetosti. Obenem bo ojačena tudi zveza z Avstrijo tako iz Kidričevega proti Gradcu, kot iz Šoštanja čez Dravograd proti Labotu. Do Kidričevega je že zgrajen daljnovod napetosti 220 kV iz Zagreba, vendar je začasno pod napetostjo 110 kV. Za domačo potrošnjo ter dobavo kvalitetne energije bo zgrajen nov daljnovod Ljubljana—Jesenice, ki je potreben zaradi razširitve železarne. V Mariboru, Kopru, Celju, Kranju, Domžalah, Trbovljah itd. pa bodo zgradili nove transformatorske postaje 110 kV.
Mnogo bo treba storiti tudi za zboljšanje distributivnega o-mrežja, kajti poraba električne energije v^mestih je vedno večja, tako da je sedanje omrežje prešibko. Elektroindustrija pro da vedno več štedilnikov, hladilnikov, televizijskih aparatov itd., kar vse ima za posledico povečanje potrošnje električne energije.
Po prvih osnutkih programa nadaljnje elektroenergetske izgradnje Slovenije bo treba do leta 1970 zbrati okoli 146 mili jard dinarjev sredstev, od katerih bi odpadlo na elektrarne o-koli 68 odsto, na omrežje 220 in 110 kV okoli 10 odsto in na distribucijo okoli 22 odsto.
VELIKA AVSTRIJSKA
ELEKTRARNA
Na Donavi pri Aschachu, severozahodno od Linza, je te dni pričela obratovati doslej naj večja elektrarna ob Donavi. Po zmogljivosti bo večja samo elektrarna v Djerdapu (železnih vratih), ki jo bodo zgradili v smislu dogovora med Jugoslavijo in Romunijo. Letna zmogljivost znaša 1,68 milijarde kWh in niena inštalirana meč 189.000 kW. To je tretja elektrarna na avstrijskem odseku reke Donave, ki je dolg 350 km.
Po načrtih nameravajo Avstrijci zgraditi še 15 elektrarn z letno zmogljivostjo 14 milijard kWh. Elektrarna v Aschachu je stala 3 milijarde šilingov. Zaradi zajezitve je nastalo med nemško-avstrijsko meio in Linzem nekakšno umetno jezero v dolžini 40 km, ker se je zaradi zajezitve Donava dvignila.
Vznemirjenje na italijanskih borzah
Na italijanskih borzah so delnice in obveznice italijanskih podjetij v zadnjem času močno popustile. Imetniki vrednostnih papirjev so se zaradi tega pričeli vznemirjati. V Turinu so celo demonstrirali na ulici. Med borznimi sejami so nekateri zahtevali proglasitev moratorija. Vlada bo o teh pojavih razpravljala na ponedeljkovi seji, ko bodo na dnevnem redu tudi resni protiinflacijski ukrepi.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V	SOBOTO, 12. oktobra ob 21. uri v dvorani na stadionu, «Prvi maj», Vrdelska cesta 7, otvoritvena predstava ob 400-letnici rojstva Vlilliama Shakespeara
»OTHELLO«
V	NEDELJO, 13. oktobra ob 17.30 repriza.
Prevod Oton Župančič
Režija Branko Gombač
Prodaja vstopnic od petka H-t.m. dalje v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane.
PRIZNANO MEDNARODNO
avtoprevozniško podjetje
sla goriziana
Gorica Via D. d'Aosta N. 180 - Tel. 28-45, 54-00 - Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
lino schednrio completo dei
PROTESTI CBMBIBRI
fanli „elta Pro.inei« dl TRIESTE, GORIZIA e UDINE' dal 1947 in po,
, „ diipopz.m« jpgi, ABBONATi A „11 TRAFFICO'
!'
Servisi« infermesleni le/efortiche urgenli p«r gli abboneli soslenitori e inserziomsh Si.lermeeoee natisi« ancha tui protesti cambian lav ali nella. allra Provinci* ilaliana
J^j* Fl{j	Qu,nd,'činele d irtformazioni Economico Commercieli
.fin dal 1945 e, el se/vizio degl, ofJerelor, econdmici delta R f.G I O N E I R l-U l 1 V E N £ Z l A. G I U l I A

« r j t to
vJ UCOLI M I uj A
Gestisce i servizi merci e passeggeri sulle linee:
ADRIATICO — NORD EUROPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADRIATICO — NORD AMERICA (North of Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICO — SUD AMERICA (La Plata) partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — LEVANTE partenze ogni 7 giorni ADRIATICO — IRAN — IRAQ partenze ogni 30 giorni
ADRIATICO — INDIA — PAKISTAN — BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — ESTREMO ORIENTE partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — GOLFO MESSICO partenze ogni 20 giorni
con 52 moderne e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 B.R.T.
La «JUGOLINIJA» accetta il trasporto di merci anche in porti fuori delle linee regolar
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA ---- «JU COL INI JA » - RIJEKA —
RIJ E K A - Jugoslavija
Za časa bivanja na _ jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite izletov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadro linije za redne proge, kakor tudi za izvenredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristaniščih ali pa na potovalne agencije.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A, »D D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA UR 600.000.000 • VPLAČANIH L l*R 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TELEFON ŠT, 38-101, 38-045 BRZOJAVNI NASLOV« BANKRED
Sodobna elektronika
OBIŠČITE 10. jubilejni mednarodni
sejem elektronike, NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI
telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike
Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 19. ure Izkoristite 30% popust na železnici
od 12.
do 20. oktobra 1963
SEDEŽ, TRST . ULICA FABIO FILZI ŠT. 8-L - TELEFON ŠT. 37-808
SPOmRSKF.GA ZPR1 17FNJA1
Drugi obisk SGZ v ravnateljstvu za zunanjo trgovino
V petek 27. t. m. so se pred stavniki SGZ zopet zglasili pri dr. Borgni in nadaljevali razgovore o obmejni trgovini in o obmejnem prometu. Med drugim so razpravljali o sodelovanju med obmejnimi conami na turističnem področju in o olajšavah pri izdajanju vizumov za turiste in o umestnosti, da bi tudi jugoslovanski turisti razpolagali z večjo vsoto tuje ali domače valute.
Kako naložiš denar donosno
Zadnje čase prihaja z raznih strani vedno isto vprašanje: kako vložiti denar, da bo čimbolj nesel in da ne bo podvržen razvrednotenju. Prav to razvrednotenje, ki se vrši z dviganjem cen blaga in uslug, s padcem vrednosti delnic in dejanske vrednosti drugih vrednostnih papirjev in s težavami v zvezi z obdelovanjem zemlje, vedno bolj otežkoča hranjenje in povzroča resne skrbi hraniteljem. Zaradi tega se vedno bolj širi občutek nezaupanja. Potrebno pa je hladno presoditi lasten položaj in se izogniti napakam, s tem da se čimboije prouči najbolj primerna sred stva za obrambo. Zato bi radi navedli nekaj področij, na ka terih je vlaganje kapitalov naj-bolj pogosto.
NEPREMIČNINE
Najbolj gotovo in varno je vlaganje v nepremičnine, če se hočemo izogniti vlogam v nepremičnine z realizacijo na dol gi rok, ki prinašajo večje dobičke, toda je v njih tudi več tveganja, se lahko odločimo za tiste nepremičnine, ki preje donosa j o. Ta način investicije je mnogovrsten:	gre od nakupa
zemljišča in stanovanja pa do trgovine ali večje zgradbe. Izbira odvisi od razpoložljivega kapitala in od ciljev, ki smo si jih postavili.
Jasno je, da je vlaganje ka-pitalev v zemljišča za gradnjo, stanovanja ali v stanovanjske zgradbe najbolj donosno in gotovo, če obstajajo za to določena jamstva.
raneije, ki onemogočajo vsiljevanje volje tistih, ki razpolagajo z večino. Na splošno je interesent v neugodnem položaju, če je v posesti manj kot 1/3 kapitala. V nekaterih pri merih pa 'si je potrebno zagotoviti najmanj 1/5 kapitala. Le tako si iahko zagotovi pravice ki pritičejo manjšini in ki jih predvideva civilni zakonik.
V	nobenem primeru niso vredni zaupanja tisti, ki obljubljajo nesorazmerno visoke obresti in dobičke brez konkretnih jamstev. Izjemo delajo tiste osebe, ki uživajo splošno zaupanje.
INVESTICIJE
V	PREMIČNINE
Vlaganje kapitala v take investicije je najbolj preprosto, istočasno pa vsebuje največ tveganja, naj si bo za delnice, obveznice in druge vrednostne papirje s stalno rento. Izbira je težka in drzna, ker se pogoji tržišča nenehoma izpreminja-jo, kar ima velik vpliv na vred-nost papirjev.
Majhna količina delnic velikih podjetij ne nudi možnosti ne pogojev za obrambo lastnega vloženega kapitala, ker ne omogoča soodločanja. Res je, da finančne družbe ponujajo vrednostne papirje, ki nosijo stalno rento, toda ta je majhna in spremenljiva.
Kdor investira kapitale v premičnine, mora imeti tudi možnost, da nadzoruje vložen denar, a relativno majhne investicije glede na celoten kapital velikih podjetij ne nudijo te možnosti.
Take investicije nosijo velike zaslužke, toda samo z vestnim izbiranjem in s pomočjo poznanih, zmožnih in cenjenih Oseb.
Obnovitev dovoljenja za hladilnike
S prihodnjim letom bo prenehala začasna ureditev dovoljenj za hladilnike, ki so bila izdana pred in po 3. avgustu 1963. Izdana bo nova licenca na-osnovi prejšnje s podatki o hladilniku. Plačilo taks se bo izvršilo do 31. januarja vsakega leta.
Če ima nekdo 2 ali več hladilnikov, se plačuje celotna taksa za tistega, ki ima večjo silo; za ostale pa se plačuje polovična taksa. Vse to pod pogojem, da so hladilniki v istem podjetju oziroma trgovini. Polovično plačujejo tudi naslednje kategorije, ki uporabljajo hladilnik v času, ki ni daljši od 6 mesecev in ki ustreza poslovanju podjetja: 1) sezonski hoteli; 2) bari, kavarne, slado-ledarne, restavracije idr., ki imajo samo sezonsko delovno licenco; 3) prodajalci sladoleda z vozičkom s sezonsko delovno licenco.
Lastniki hladilnikov morajo vložiti prošnjo za dovoljenje na kclkovanem papirju za 200 lir, priložiti fakturo in potrdilo o poravnavi takse najkasneje 15 dni od dneva nakupa, ki je razviden na fakturi. V nasprotnem primeru se taksa zviša za 10 odsto. 5e lastnik ne vloži prošnje v 45 dneh od izdaje fakture, se taksa, zviša za 100 odsto.
Cene mesu uradno omejene
INDUSTRIJSKE IN TRGOVSKE NEPREMIČNINE
(Trgovine, hoteli, restavracije, kavarne, kinematografi itd.) I Tako. vlaganje izloči vsako
tveganje, če damo prostore v najem. V tem primeru bodo stroški manjši, toda tudi dobiček bo v razmerju z njimi. Poslovanje je bolj trdno in donos-ho, če sodelujejo tudi družinski člani. Pri nakupu moramo paziti, da ima taka vrsta nepremičnin vedno potrebne pogoje za prodajo. Takšne investicije Zahtevajo nasvet izkušenih oseb, če zainteresirani ni dovolj podkovan na tem področju.
INVESTICIJE V TRGOVINSKO DEJAVNOST
Ta dejavnost vsebuje veliko tveganja, zato mora biti tudi dobiček večji. Tveganje se lahko zmanjša, če postanemo last biki zgradbe in naprav, kjer se vrši trgovinska dejavnost. To se lahko zgodi s sodelovanjem Pri ustanovitvi ali razširitvi gospodarstva. Vsako tveganje pa se lahko izloči, če damo v najem podjetju zgradbo in naprave. Tako se izognemo raznim obveznostim, ki izhajajo iz Poslovanja in smo deležni sa-hio najemnine.
če pa hoče zainteresirani biti deležen dobička v podjetju, le priporočljivo, da si zagotovi večmo kapitala. V nasprotnem Primeru je treba zagotoviti ob Ustanovitvi podjetja take ga-
Tržaški pokrajinski odbor za določanje cen je sestavil nov cenik, v katerem so navedene maksimalne cene za prodajo mesa na Tržaškem. Vprašanja prodajnih cen se je vleklo že dlje časa in Tržačani, so se uprav, čeno pritoževali nad svojevoljnim višanjem cen m omejeno izbiro ter slabo kakovostjo mesa. Meso je bilo doslej v našem mestu dražje kakor v Milanu; to je bilo nerazumljivo, kajti meso se v veliki meri uvaža prav čez Trst. tudi razvrstitev mesa po kakovosti je bila doslej sila površna.
CENE PRVOVRSTNEGA GOVEJEGA MESA. Navadno meso za juho 500 lir kg, prednji del s 2d odsto kosti 8 ii lir kg, prednji del brez kosti 1400, zrezki iz zadnjega dela 1680 lir kg in filet 2100 lir kg.
DRUGOVRSTNO GOVEJE ME SO. Navadno, meso za juho 480 lir kg, zadnji del s 25 odsto kosti 750 lir kg, prednji del brez kosti 1000 lir kg, zadnji dei s 25 odsto kosti 920 lir kg, (zadnji del brez kosti 1280 lir kg, zrezki iz zadnjega dela 1500 lir kg in filet 1900 lir kg.
TELEČJE MESO. Ragu 880 lir kg, prsi in hrbet 980 lir kg, rebrca 1680 lir kg, ramena brez kosti 1760 lir kg, stegna brez kosti 2200 in zrezki iz stegen 2480 lir kg.
V novem ceniku so cene pri prvovrstnem mesu odraslih goved za 5 odsto, a pri drugovrstnem mesu za 15 odsto nižje od tistih, katere je svoj čas določilo Združenje mesarjev, za telečje meso so bile odobrene cene, ki jih je določilo Združenje mesarjev in ki so za 2 do 24 odsto nižje
Pokrajinski odbor za določanje cen je imenoval posebno komisijo, v kateri so predsednik skrbništva za prehrano, pokrajinski skrbnik za poljedelstvo, načelnik statističnega u-rada pri Trgovinski zbornici in predstavnik mesarjev. Komisija bo sledila nihanju cen na debelo na domačem in na tujih trgih in bo Odboru za določanje cen lahko predlagala zvišanje ali znižanje cen, ako bi pri
cenah na debelo prišlo do sprememb za več kakor 20 lir pri kilogramu. Carinjenje uvoženega mesa se bo odslej vršiio kar v klavnici pri Sv. Soboti, hkrati z zdravstvenim pregledom; to bo omogočalo točnej-še razvrščanje mesa po kakovosti in zato tudi določanje bolj realnih cen. Podprefekt dr. Pasmo, ki predseduje odboru za določanje cen, je dejal, da bo prišlo do končnega uravnovešanja na mesnem trgu šele z u-stanovitvijo posebne «tržnice za meso»; ta bi zagotovila reden in trajen dotok mesa, ki bi grosistom, trgovcem na drobno in zlasti potrošnikom omogočil širšo izbiro.
NAŠE SOŽALJE
DR. JOŽE. POTRČ. V 60. letu starosti je umrl znani javni delavec dr. Jože Potrč, bivši minister za prosveto in ljudsko zdravstvo, član izvršnega sveta in centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ki je bi; po poklicu zdravnik. «Delo» pripominja, da je bil rajni zaradi svojega temeljitega teoretičnega znanja eden najvažnejših vodilnih političnih osebnosti v Sloveniji. Ob njegovem grobu so govorili Vida Tomšič, Ivan Kreft in Janko Vugrinec v 1-menu Ptujčanov; rajni je bil namreč po rodu iz Ptuja. Na grob so položili tudi venec predsednika republike Tita. Pogreba so se udeležili med drugimi predstavniki oblasti tudi Miha Marinko, Franc Leskošek, Lidija šentjurc, Sergij Kraigher, I-van Maček in Boris Kraigher.
Pri nas so umrli: 62-letna Marija Maver roj. čok, 68-letni upokojenec Karel Tomini, ki je padel s 5. nadstropja na cesto, oba iz Trsta, 51-letni delavec Mirko Slamič iz Rocola, ki ga je povozil avto, Josip Kozina iz Bolj unča zaradi bolezni, 88-let-na Marija Grgič iz Padrič, 63-letni taksist Franc Tomšič iz Rupe pri Gorici zaradi bolezni, Terezija Brešan z Oslavja in 61-letni Mirko čuk iz Pevme po dolgi bolezni.
Na političnem obzorju
POMEMBNI POLITIČNI PREOBRAT NA TRŽAŠKEM. Pokrajin-ski odbor Krščanske demokracije je na svoji zadnji seji (1. oktobra) proučil položaj, ki je nastal v občinskem in pokrajinskem svetu v trenutku, ko ni Krščanska demokracija s sodelovanjem socialnih demokratov in republikancev pro drla s proračunoma v občinskem in pokrajinskem svetu, ker nista proračuna zbrala zadostne večine. Zato je pokrajinski odbor Krščan ske demokracije sklenil pooblastiti krščansko demokratske predstavnike, naj navežejo stike s predstav-niki Socialistične stranke Italije, da bi jih pridobili za sodelovanje pri upravi občine in pokrajine. Tako je prišlo že do prvih pogajanj s predstavniki socialistične stranke, ki so se jih poleg krščanskih demokratov udeležili tudi predstavniki republikancev in socialnih demokratov. Prvi sestanek še ni do vedel do zaželenega zaključka, zato so sklenili, da se bodo razgovori nadaljevali v četrtek (10. oktobra) «11 Popolo giuliano«, glasilo krščanskih demokratov v Trstu, pripominja v tej zvezi, da se je liberalna stranka v Trstu (ki je nekdaj sodelovala pri občinski upravi), preveč usmerila h konservativnosti, ki je Krščanska demokracija ne more sprejeti, ker nima ljudske zaslombe ter nasprotuje socialnemu programu Krščanske demo kracije. O novem položaju so raz pravi j ali tudi na seji izvršnega od bora Slovenske kulturno-gospodar ske zveze. Na seji je prišla do iz raza zaskrbljenost, da ne bi pri po gajanjih med Krščansko demokra cijo in .socialistično stranko do volj upoštevali koristi tržaških Slo vencev. V občinskem svetu in po krajinskem svetu sta dva predstavnika Slovencev (v prvem Dušan Hreščak, v drugem inž. Josip Pečenko) ; oba sta pristaša socialistične stranke.
SPREMEMBA V UREDNIŠTVU «PRIMORSKIH NOVIC». Glavni urednik tednikov na Goriškem, to je »Nove Gorice« in »Primorskih novic« je bil 13 let Jože Jelerčič; zdaj js postal ravnatelj Časopisnega založniškega podjetja «Soča» v Šempetru. Novi ravnatelj »Primorskih novic«, s katerimi se je združil »Slovenski Jadran« iz Kopra, je Slavko Jež, ki je v zadnjih letih opravljal vrsto odgovornih političnih funkcij med Koprom, Postojno, Ajdovščino in Novo Gorico. Kot je znano, imajo »Primorske novice« med številnimi slovenskimi podeželskimi tedenskimi listi naj večjo naklado, in sicer 13.00.0. To je precejšnja naklada, če upoštevamo, da list ni lahko branje saj obravnava list pretežno gospodarska in sindikalna vprašanja, ter poroča o samoupravljanju, o delu občin in krajevnih skupnostih; njegov poglavitni vir so poročila z zasedanj avtonomnih 'in' krajevnih organov. List ima za seboj neredno življenje, saj se je moral Seliti iz tiskarne v tiskarno in ga stavijo sedaj kar tri tiskarne: CZP Primorski tisk Ljubljana, tiskarna »Ljudske pravice« Ljubljana in tiskarna CZP »Soča«.
SVEČANA PROSLAVA 20. OB-LETNICE KOČEVSKEGA ZBORA. V Kočevju in v Ljubljani so te dni proslavili 20. obletnico kočevskega zbora ob udeležbi velikih množic in naj višjih državnih predstavnikov. Za časa narodnoosvobodilne borbe je na osvobojenem ozemlju pri Kočevju od 1. do 3. oktobra 1943 zasedal kočevski zbor, na katerega so prišli odposlanci slovenskega naroda iz vseh krajev. Miha Marinko, tajnik central nega komiteja Zveze komunistov Slovenije, je pri proslavi naglasil, da je kočevski zbor sprejel odločilne sklepe državotvornega značaja. Obletnico je svečano proslavila tudi skupščina SRS na slovesni seji 5. oktobra, na kateri je govoril predsednik skupščine I. Maček. Seje so se udeležili tudi pred sednik zvezne skupščine Edvard Kardelj, podpredsednik republike Aleksander Rankovič in pod predsednik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher.
Lanska zima je veljala za eno najostrejših v povojnih letih in številne evropske države so zašle v stisko zaradi pomanjkanja goriva. Mraz je presenetil tudi nas, ki so se nam kaj kmalu izčrpale zaloge drv in Premoga. Huda preizkušnja, ki smo jo prestali lani, nas je dovedla do tega, da smo letos pričeli kupovati gorivo za zimo že v poletnih mesecih.
. Nekoč so ljudje kurili skoraj izključno z drvmi in premogom. Danes imamo na izbiro še dru-Sa goriva, tako nafto, plinsko in tekoče olje, kerosen, plin in slektrično energijo. Pri izbiri Boriva se seveda ne smemo o-tirati samo na prodajno ceno, Upoštevati moramo predvsem izdatnost goriva in stopnjo izkoriščenosti goriva; ta je seveda odvisna tudi od same peči.
Ko kupujemo gorivo, računajmo z dejstvom, da se del toplote pri izgorevanju zgubi zaradi Negorljivih primesi ali pa zato, ker toplota — posebno ob Vetrovnem vremenu — uhaja Bkozi dimnik ali pri vratih in °knih, pa tudi skozi streho, če Stanujemo v pritlični hišici.
Izguba toplote zaradi neizgor-jjivih snovi goriva ali drugih o-koinosti ni enaka pri vseh vrstah goriva: nafta razvije dejansko samo'70-80 odsto toploto, ki jo zmore, koks 60 -70 odsto, črni premog 70 80 odsto, drva 60 odsto, plin 80 odsto, e-toktrična energija pa celo 85— t00 odsto, največja je torej zgu-pa pri drveh. Na videz bi morata biti najbolj izdatna kurjava 1 elektriko, toda prav ta je naj-nianj ekonomična, ker je električna energija predraga, kakor bomo ugotovili.
Katero gorivo je najcenejše
Grelno izdatnost goriva izražamo v kalorijah. (Kalorija jo množina toplote, ki je potrebna, da segrejemo za 1 stopinjo Celzija gram čiste vode; kilokalorija je množina toplote, ki je potrebna, da segrejemo za 1 stopinjo Celzija kilogram — 1000 gramov čiste vode. Tako pravimo, da ima nafta 10.300 -10.500 kalorij kalorične vrednosti, navadni črni premog po kakovosti do 7200, koks do 7000, drva po kakovosti 3600; plin, ki ga na Tržaškem dobavlja mestno podjetje Acegat, okrog 4200, enota električne energije (kWh' pa 800 kalorij. Antracit ima celo kalorično vrednost 8000 kal.
Naslednja razpredelnica nam kaže kalorično vrednost posameznih goriv, pa tudi ceno. V prvi vrsti je razvidna specifična kalorična vrednost goriva — torej teorična grelna izdatnost v kilokalorijah; v drugi vrsti stopnja izrabnosti v odstotkih (pri nafti na pr. znaša 75 odsto) ; v tretji vrsti praktična kalorična vrednost po odbitku izgube; v četrti vrsti je označena cena za nabavo stota goriva (pri nafti, antracitu, črnem premogu, koksu in drveh) oziroma kubičnega metra (pri plinu) in kilovature - kWh električnega toka; v peti cena v lirah za 1 kilokalorijo goriva.
Gorivo Nafta Antracit čr.premog Koks Drva Plin Elektr. tok
Kcal sp.	10.000	8000	7200	7000	3600	4200	800
Odst. izrab.	75	70	75	65	60	80	92
Izr. Kcal.	7500	5600	5400	4550	2160	3360	736
Cena	2000	3200	2000	2680	1600	38,03	13,15
Cena za 1 Kcal.	0,27	0,57	0,37	0,59	0,74	1,13	1,78
Iz razpredelnice je očitno, da je med vsemi vrstami goriva prav gotovo najbolj gospodarna uporaba nafte. Seveda prihaja nafta v poštev samo pri centralni kurjavi, katere pa si vsakdo ne more privoščiti. Centralna kurjava na nafto se izplača zlasti v stanovanjskih blokih. Raz-grevanje stanovanja s posameznimi pečmi na petrolejske derivate je dražje. Posebne naftne
peči, kakršne prodajajo v mestnih trgovinah, zahtevajo kurjavo s plinskim oljem, ki je znatno dražje od drugih goriv.
Dobro se odrežemo tudi z uporabo navadnega črnega premoga in antracita (najfinejše vrste črnega premoga). Antracit v Trstu je skoraj ves ruskega izvora. Pri nas ga manj uporabljamo, ker dimniki in peči zaradi burje preveč vlečejo in se
tako antracit prehitro izžge. Premog greje enakomerno in daje tudi veliko kalorij, ima pa tole hibo: pri izgorevanju oddaja cesto neprijeten duh in maže stanovanje. Kurjava z drvmi je najmanj izdatna: že cena drv je visoka, hkrati pa je zguba toplote pri izgorevanju zelo velika. Najmanjša zguba toplote je . pri plinu in elektriki, toda oba sta zelo draga. Električne peči prihajajo v poštev zlasti v začetku in na koncu zime, ko mraz ni tako hud in se ne izplača kuriti drugih peči. Pripominjamo, da je mestni plin strupen, in le redkokdaj ga uporabljajo za gretje celih stanovanj.
Tekoči plin (butan), ki sicer pri gorenju neprijetno zaudarja, ima nedvomno prednost, da peči na tekoči plin ni treba povezati z dimnikom; s tem preprečimo veliko izgubo toplote,
V zadnjem času se je močno razširila uporaba peči na kerosen. Kerosen je naftni derivat, kakor petrolej in bencin, m ga tržaškim trgovinam dobavlja čistilnica Total (Apnila). Posebno primerne so peči na kerosen za gretje starih stanovanj, v katerih se predelava celotne grelne naprave ne izplača. Liter ke-rosena, dostavljenega na dom, stane 50 lir; ravnanje s kerose-nom ni nevarno, kajti ta ni vnetljiv, kakor bencin ali petrolej. Pred kurjenjem ga moramo nekoliko segreti. Cena peči na kerosen se suka med 49.000 in 85.000 lir.
Dr. Fr. Tončič pri 70 letih
Znani tržaški odvetnik dr. Frane Tončič je te dni v ožjem krogu obhajal 70-letnieo svojega življenja. In vendar je njegovo življenje in delovanje tesno povezano z usodo našega ljudstva v zadnjih 40 letih, z njegovim trpljenjem in bojem proti fašizmu in za svodobo ter z nenehnimi prizadevanji za priznanje narodnostnih pravic, še danes zavzema slavljenec važno mesto med nami kot odvetnik, predsednik društva »Pravnik« in član upravnega odbora Tržaške kreditne banke. Svojo zgodnjo mladost je preživel v Hrušici pri Podgradu, nato je obiskoval hrvaško gimnazijo v Pazinu ter dovršil pravne nauke v Padovi. Prva leta svojega javnega udejstvovanja je posvetil časnikarstvu (pri dnevniku »Edinost« in tedniku »Novice«) ter se nato lotil odvetništva. Njegovo delovanje ga je za časa fašizma dovedlo pred posebno fašistično sodišče, ki ga je ieta 1940 v velikem tržaškem procesu obsodilo na več let ječe. Po vojni je zopet stopil na branik pravic našega ljudstva. Želimo mu — in to tudi napovedujejo njegove dobro ohranjene življenjske sile — da bi še dolgo ostal na tem mestu.
Pri 40 letih službe v pokoj
Dijaki pa tudi profesorji na slovenskih srednjih šolah v Trstu bodo letos gotovo močno pogrešali priljubljenega profesorja Ivana So siča, ki je s tem šolskim letom' stopil v pokoj. Prof. Sosič je ob iskoval osnovno šolo na Proseku, a gimnazijo v Trstu ter je po prvi vojni diplomiral v prirodoslovnih vedah na ljubljanski univerzi. Kot profesor je poučeval v raznih mestih po Jugoslaviji kakor v Foči, Daruvaru, Fetrinju, Glini in Karlovcu. Po zlomu fašizma se je leta 1945 lahko vrnil spet v svoj domači kraj, da bi poučeval na naših srednjih šolah; postal je pod-ravnatelj na realni in klasični gimnaziji v Trstu. Poučeval je od leta 1925, torej skoraj 40 let. Želimo mu, da bi še dolgo ostal čil in zdrav, da bi lahko še nadalje svoje sile posvetil naši kulturi. Vemo namreč, da se močno zanima tudi za slovensko leposlovje; tako je še vsem udeležencem še danes v spominu njegov lep govor o Prešernu med Prešernovo proslavo na Opčinah. Poleg tega se udejstvuje v prosveti.
-V pokoj so stopili tudi dosedanji nadzornik slovenskih o-snovnih šol Alojz Bole, šolski ravnatelj pri Sv. Jakobu Ivan Sancin in učiteljice Marija Šva-gelj, Ana Jast, Anica Kalan, Antonija Sancin ter Eieonora Križman. Novi šolski nadzornik bo dosedanji šolski ravnatelj v Dolini Oskar Bole, na njegovo mesto so imenovali dosedanjega tajnika šolskega ravnatelj-, stva v Nabrežini Miroslava Tav-čerja, za šolsko ravnateljico pri Sv. Jakobu pa Pavlo Lekan, ki je bila prej ravnateljica v Nabrežini.
Glas iz občinstva
Postavite nam vsaj streho!
Z Opčin nam pišejo: Kdor hoče pričakati tramvaj na križišču med sežansko in trbiško cesto (avtomobilsko) na Opčinah, se mora poprej temeljito premočiti. Nova (občinska) u-prava openske vzpenjače ima denarja za popravilo in olepševanje tramvajskih čakalnic — na primer čakalnice na Kolo-nji, ki je zdaj prav luksuzna — ne da pa denarja za zgraditev niti navadne strehe za čakalnico na omenjenem križišču. Košček prostora za zgraditev čakalnice se vendar da odkupiti od velikega vrta sosednje parcele. če nova tramvajska uprava noče potrošiti niti tega denarja, potem pr. naj postavi vsaj streho čez pločnik, da sfe bodo ljudje med jesenskim dežjem in pozimi lahko zatekli pod njo.
B. F.
Hotel POŠTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) • Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje.
Učenci in dijaki! Kupujte vse potrebno za šolo v trgovini
U. BERNARDI
TRST, Ul. Mazzini 44
Kot darilo boste prejeli lepo pero in pri nakupu nalivnega peresa BERNUM 50% popust.
AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
A. POŽAR
TRST — VIA BOCCACCIO, 3 Tel. 28-373
Prevzemamo vsaKovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
50 let Borisa Pahorja
V	Slovenskem klubu so v torek proslavili 50 letnico našega pisatelja Borisa Pahorja s predavanjem Filiberta Benedetiča. Gregorčičeva dvorana je bila kar polna Tržačanov, ki so hoteli počastiti pisatelja in se mu oddolžiti za njegovo delo; saj dela to čast našemu mestu in naši kulturi. Svečanosti je prisostvoval tudi sam pisatelj. F. Benedetič je v izbrani slovenski besedi z lepo dikcijo uvedel slušatelje v »razmišljanje« ob doživetju 50-letnlce slovenskega kulturnega delavca in ti so se v razmišljanje o pisateljevem delu pa tudi o usodi našega naroda. v tem ozkem kotu slovenske zemlje kar zatopili. Preda vatel j je namreč svoje predavanje sam označ.l za razmišljanje in je poleg orisa življenja in dela Borisa Pahorja nanizal tudi svoje poglede na Pahorjevo literarno ustvarjanje pa tudi na položaj primorskih Slovencev v zamejstvu, in to s perspektive slovenskega kulturnika, ki živi v Benetkah. Naloga pesnika oziroma pisatelja je, da si prizadeva, da njegova dela ostanejo ogledalo življenja naroda, kateremu pripada. V resnici so Pa horjeva dela odraz trpljenja in ponižanja našega ljudstva v času fašizma in nacizma pa tudi odraz močne vere v osvoboje-nje. Predavatelj je ob zaključku prečita! tudi odlomek iz Pahorjevega romana »Mesto v zalivu«.
Po predavanju je sam pisatelj ves ganjen prečital nekakšno oporoko za našega človeka v zamejstvu, ki hoče kljub nenehnemu raznarodovanju in pritisku z vseh strani ostati zvest svojemu narodu. V tej ljubezni do ponižanih in razžaljenih pa tudi v veri, da bo naš narod med morjem in kraškimi skalami kljuboval tudi novim viharjem, najdemo razlago za njegovo življenjsko delo.
Predsednik kluba je po predavanju pozdravil drugega tržaškega pisatelja dr. Vladi-mira Bartola, ki se je udeležil tega večera. Lansko leto ni dr. Bartol mogel prisostvovati proslavi svoje 60-letnice, ker mu takrat niso oblastva podelila pot nega dovoljenja za vstop v Italijo.
L. B.
PREDAVANJE
O RETOROMANIH
Na povabilo Narodne in študijske knjižnice v Trstu bo znanstveni sodelavec inštituta za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti prof. dr. Niko Kuret v ponedeljek 14, t.m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ulica Gep-pa 9, predaval o Retoromanih (Ladincih), četrtem švicarskem narodu.
Pogrešamo mladino
Prejšnji torek je Slovenski klub v Trstu pričel novo sezono 1963/64 z nastopom Vrabče vega pevskega zbora »Gallus«. Predsednik kluba dr. Hlavaty je v začetku razložil namene kluba, ki hoče gojiti družabnost in domačnost med tržaškimi Slovenci. Od Gallusovega zbora so nastopili samo moški in poseben kvartet; zapeli so predvsem več narodnih in takoj potegnili za seboj zbrane goste. Dirigent U. Vrabec je občinstvu pojasnil, da je bil prisiljen nastopiti samo z moškim zborom, ker nima dovolj sopranistk za mešani zbor. Vemo, da je zlasti v naših razmerah težko s pevskimi zbori, ker čedalje bolj upada požrtvovalnost med pevci. Naša mladina kaže premalo razumevanja za domačo slovensko pesem in so ji ljubše mednarodne popevke. Značilno je tudi, da razen nekaj deklet mladine sploh ni bilo na torkovem večeru, čeprav je v istih prostorih sedež akademskega kluba »Jadran«.
Moskovska filharmonija v Londonu
V	Londonu je kar deest dni gostovala slovita moskovska filharmonija. — Glasbeni kritiki so imeli mnogo posla z njo. Splošno ugotavljajo, da je bilo izvajanje te filharmonije veliko doživetje za anglešlega poslušalca. Tako n. pr. p,še Shawe Taylor v «Sunday Timesu«, da je bila filharmonija na mnogih mestih prebučna in da so nekateri igralci pogosto igia-li premalo občutno, zaključuje pa svojo kritiko z vzklikom: »Kako čudovite glasbene misli so bile sprožene v teh strastnih urah, kako lepe vizije oddaljene lepote so bile priklicane, koliko smeha, polnega groteske in koliko obupa!« Kritiki so dodane slike ruskih virtuozov, kakor Vladimira Aškena-zija, dirigenta Kirila Kondra-šina, čelista Danijela Žafrana in violinista Davida Ojstraha.
..GOSPODARSTVO"
Izhaja trikrat mesečno • Uredništvo in uprava; Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25,— Naročnina: letna 1000 lir, polletna 500 lir • Pošt. tek. račun »Gospodarstvo« št. 11-9391 - Za Jugoslavijo letna 900 din, polletna 450 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul 3/1, tek rač. 600-14-603-86 - Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno Cene oglasov: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 60 lir — Odgovorni urednik; dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst
Na sporedu so bila dela znanih skladateljev, kakor Šostakoviča, Čajkovskega, Prokofieva, Brahmsa in drugih mojstrov svetovnega glasu.
KONCERTI PRINAŠAJO
DRAGOCENO VALUTO
Ugotovili so, da prinašajo Sovjetski zvezi koncerti in baleti sovjetskih ansamblov v Veliki Britaniji približno, poldrag milijon dolarjev (nekaj manj kakor milijardo lir). Med najbolje plačanimi ruskimi violinisti sta David Ojstrah in Svjatoslav Richter.
Posebna podjetja kupujejo v Sovjetski zvezi po nizkih cenah razne stare umetnine, kakor ikone ter jih po visokih cenah prodajajo turistom, ki prihajajo na obisk z Zahoda.
Iz inozemstva prejema Sovjetska zveza mnogo tuje valute tudi za prodajo svojih izumov. V Sovjetski zvezi so ustanovili posebno agencijo pod imenom »Licencintorg«, ki prodaja v tujino razne sovjetske industrijske patente. Tako n. pr. so francoske jeklarne Schneider pa tudi ameriška radijska draž-ba »Casting Corporation« kupile v Sovjetski zvezi več patentov.
Samolastna kultura moravskih Slovanov
V Brnu so priredili arheološko razstavo, na kateri so raz-
stavljene najnovejše Izkopanine iz vasi Mikulcice, PohansAO in Hradiš, ki stoje v kotu južno od Brna že skoraj blizu avstrijske meje. Izkopanine (razni okraski, tudi zlati, orožje in orodje) so iz 9. stoletja in dokazujejo, da so Slovani v veliki mi ravski državi, ki je zajemala zgodovinska ozemlja Češke, Moravske in Slovaške ter se razprostirala čez Blatno jezero dalje proti jugu do Save, imeli samolastno in močno razvito kulturo; ta ni bila ne karolinška ne bizantinska. Vse kaže, da je bil sedež države v Mikul-oicah, kulturni sedež pa najbrž v Hradišu, kjer je deloval tudi sv. Metod. V Mikulcicah so arheologi odkrili tudi temelje desetih cerkva.
Razstava v Brnu je zbudila veliko pozornost posebno med nemškimi zgodovinarji in publicisti, ker je prav te dni preteklo 25 let (od 29. septembra 1938), odkar so zahodne sile s kapitulantskim sporazumom s Hitlerjem razbile Češkoslovaško. Odkopanine na Moravi dokazujejo, da so bile povsem pogrešne trditve premnogih zahodnih zgodovinarjev, ki so na podlagi neobjektivnih vi rov (kakor raznih letopisov iz frankovske države, pa tudi letopisov iz Fulde in spisa o »pokristjanjenju Bavarcev in Korošcev«) sklepali, da so moravski Slovani živeli primitivno v lesenih hišah.
URADNA IN ZLATARNA
MIKOLJ KAREL
TRST
Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881
Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
‘ŠTEDILNIKI - PECI na kerosen, plin, elektriko, les in premog. E-LEKTRIČNI LIKALNIKI, PRAL-NI STROJI, grelci za vodo, hladilniki, ELEKTRIČNE LUCI VSEH VRST, SERVISI IN DEKORATIVNI PREDMETI iz keramike, porcelana in kristala. NAMIZNI PRIBORI IZ NERJAVEČEGA JEKLA • MNOGOŠTEVILNI PREDMETI ZA KUHINJO, dom. restavracije, gostilne in podobno
TRST ® Piazza S. Giovanni I
U. BAZZANELLA
TRST
Ul. F. Vecezian 5, tel. 24197
Podružnica: Borgo S. Sergio štev. 2179 — v hiši Žuljana
ZASTOPNIK — POVERJENIK
(Tovarniške cene)
Kletarski predmeti;
Vse za vino: vinske kemikalije, stroji za zamašitev, razni zamaški, črpalke, na-livalniki, naprave za točilne mize, stiskalnice, mlini za grozdje »Vermorel« i.t.d.
Vse za dom;
Hladilniki, pralni stroji, stroji za pranje posode, štedilniki na drva, plin in elek triko, raznovrstne peči, go rilniki na nafto in plin, ko palnice, grelci za vodo, gumijaste in plastične cevi, keramične ploščice.
BORLETTI
šivalni stroji Borletti in velika izbira nOvih in rabljenih Comm. Estero - Roma N. 2227/B
IZVAŽA V INOZEMSTVO IN V JUGOSLAVIJO
- Iva Eorica
Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavarna — Prijeten vrt z glasbo in plesom vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina
SP0RTH0TEL «P0KUUKA>
-

(BLED 1250 m) Moderno urejen hotel s tekočo toplo in hladno vodo, centralno kurjavo in dvigalom. Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavarna z glasbo in plesom Železniška postaja Lesce-Bled, Bled-Jezero. Stalna avtomobilska zveza.
Obiščite nas, zadovoljili Vas bomo!
lESgllgjf
PRVOVRSTNO - BELO IN ČRNO - LAŠKO PIVO DOBITE V VSEH GOSTILNAH V TRSTU
Zaloga za Trst in okolico - Tel. 225102 IN GORICI
Stran 4
TRZNI PREGLEB
Italijanski trg
Zelenjavni trg je sicer dobro založen, toda kupčije so slabe • cene zelenjavi so se spet zvišale. Na trgu z žitaricami so se kupčije umirile. Povpraševanje jpo mehki pšenici je živo, isto velja za trdo pšenico, le da je te zelo malo na voljo. Cene maslu so padle, in to zaradi večjih količin uvoženega masla; to se namreč prodaja po znižanih cenah. Trg z živino za rejo in klavno živino je živahen. Dobro se prodajajo tudi teleta in klavni prašiči. Cene perutnini so zmerne, čeprav gre ta vedno dobro od rok. Kupčije s krmo so slabe, živahne so samo s slamo. Na trgu z vinom so cene vinu lanskega pridelka zelo dobre-javno se je namreč razširilo mnenje, da bo letošnje vino slabše po kakovosti in da ga bo manj. Trg z olivnim oljem je smeren, cene težijo navzdol.
I PERUTNINA IN JAJCA Balillone od 11.400 do 11.600 lir MILAN. Živi piščanci 240-260, za stot.
zaklani piščanci 370-420, zaklane kokoši 500-600, žive domače kokoši 650-700, zaklane domače kokoši 900-950, zaklane uvožene kokoši 450-550, žive pegatke 250 do 600, zaklane pegatke I. 1100 do 1200, II. 750-850, uvožene cmrz-
KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 180-190 lir za kg, v škatlah po 1/2 kg 210-220, trikrat koncentrirana paradiž-
64.500-65.000; semensko jedilno olje iz zemeljskih lešnikov od 36.800 do 37.000, semensko olie I. 36.000 36.500 lir za stot.
----»---- 'VV v.UVUZiCliC <JUU4*	m	X---
njene pegatke 700-750, zaklani i F mezga v škatlah po 5
golobi L 1250-1350, uvožene zmrz-! & ,»
v škatlah po 1/2 tubah po 200
EEssfrSiEE1 Slivrs n£
480-520, zaklane domače gosi od
KAVA
TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava ■ Pernambuco 17/19 1190, Santos Fancy 18 1300, Viktorija V 18/19 1180; Srednjeameriška kava: E-kvador extra superior 1210, Haiti naravna XXX 1225, Kostarika 1380; Arabska in afriška kava; Gimma 1210, Moka Hodei-dak št. 1 1290; Indonezijska in
600 do 700, uvožene zmrznjene gosi 400-450, zaklane domače gosi 500-520, zaklani domači zajci 680-720, brez kože 750-830, uvoženi zmrznjeni zajci z glavo 620-700, brez glave 650-700 lir za kg. Sveža domača jajca I. 29-30, II. 27-28 lir jajce, uvožena ožigosana jajca 23,50-24 lir za jajce.
MLEČNI IZDELKI
po 1200 g 150 do 160 lir škatla; svež grah v škatlah po 1 kg 180-190 lir kg, v škatlah po 1/2 kg 190-200, droben fižol v škatlah po 1 kg m 1/2 kg 260-300, zelene oljke 400 420, zrezane gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2300-2500 lir kg, čebulice v kisu 250-270, kumarce v kisu 310 d0 340, paprika v kisu 240-260, marmelada boljših vrst v škatlah po 5 kg 240-250, breskve v sirupu 250-260, marelice 260
GRADIVO
PIACENZA. Polna opeka 12 tisoč 500, opeka UNI 22.000, štiriprekatni votlaki 10.500, dvo-prekatni 9000, strešniki marsejskega tipa vacuum 31.000 lir za 1000 kosov; pesek 400, prod 600, mivka 1000 lir za kub. meter.
tStnlk KMEČKE ZVEZE
Zakaj propada naša živinoreja
razložil, zakaj živinoreja pri nas ne napreduje in zakaj imajo naši kmetje tako male veselja do nje. On je prepričan, da je cena mleku zdaleč prenizka, saj ! ga nri živinorejcu podjetja, ki r .	,	.	I preskrbujejo Trst z mlekom, od-
[—1 iaa/e IU zeleniva r-i kupujejo po 55 Pr. Ta cena je 1—1 pg tržaškem trgu —* ra živinorejca gotovo nrenizka
no ima grozdje okoli Dornberka, kjer je zlasti mnogo vinogradov, okoli 19 maliganov, mer lot pa mnogo več, to je okoli 25
Neki naš. živinorejec nam je j stroškov. Mimo lahko trdimo, ! Tako dobrno ceno za bele
. ______________do
MILAN. Cene veljajo za kg, | 29°. češnje 259-270; tuna v oljč-trošarma in prometni davek i nem olju 1130-1230, tunina 650 nevšteti. Lombardsko maslo ! do 690, slana polenovka tipa A
860-870, emilijsko 850860, uvoženo maslo 850-880; sir grana proizv. 1951 1010-1070, proizv. 1962 960-1030, sir grana svež 670-685, uležan 685-735, sbrinz svež 640-680, uležan 720-760, em-menthal sveži 650-680, uležan 750-760, provolone svež 775 do 795,^ uležan 825 865, gorgonzola
malajska kava- AP/1 1080 ApifV?Ž 565-590, uležan 840-850, i-SpeCiaLn3°.. Rob EK/l 3-5 od- Ido C?20!VetŽaleggio80svef Zm,
sto 1090, Rob EK/1 special 1110, Rob EK/3 10—12 odsto 1100; Slonokoščena obala 1120 lir za kilogram.
LES
TRST. Cene veljajo za avstrij ski rezani les, dostavljen na mejo, neocarinjen. Jelov les: I-II širok 33-35.000, 0-III širok 29.000, 0-IV širok 28.000, III 27.000, IV 21.000, les krajših mer od 2 do 350 17-19.500, tramovi po običaju Trst. 14.500-15.500; Macesnov les: I-II 38.500-40.500, I-II-III 28-29.500, III 20.000; borov les: I-II 31-33.000, I-II-III 25-26.000, III 18-20.000 lir kub. meter.
uležan 720-770, crescenza svež 480-500, uležan 580-610 lir kilogram.
kg,
ko-
ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za vštevši embalažo. Navaden stanj 50-150, maroni 200-300, fige 70-150, jabolka delicious 60-120, renette 30-70, jabolka različnih vrst 25-60, hruške William 70-130, Kaiser 65-90, rumene breskve 70-140, bele 100-280, grozdje 50-150, moškat 40-130, limone 140-170; suh česen (neto) 150-350, pesa 30-80, rdeča pesa 40-80, ze';e 20-40, korenje krajevnega p:vdelka 30-60, od drugod 50-80, čebula 35-60, dišeča zelišča (neto) 300-500, sveže gobe 400-1500, s mž fižol 70-150, fižol boby 80-150, cikorija 5.0-100, solata 50-80, paradižniki 70-150, špinača 70-150, peteršilj 80-150, zelena 40-70, rumena paprika 120-250, bučiva 100-150 lir za kg.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vira 10-11 stop. 655-685 lir za s.op/stot, Barbera superior 12-13 stop. 755-805, Oltrepo’ pavese 10-11 stop. 650-680, mantovansko rdeče vino 8-10 stop. 570-580, Valpolicella Bardolino 10-11 stopinj 670-700, Soave belo 9-11 step. 630-700, Raboso 9-10 stop. 560590, Merlot 11-12 stop. 640-670, Reggiano 9-10 stop. 560-590, modensko vino 560-640, belo vino iz Romagne 9-10 stop. 555-575, rdeče 9-10 stop. 555-575, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 410 do 450 lir toskanska steklenica,
ŽITARICE
PADOVA. Fina domača mehka pšenica 6800-7000 lir za stot dobra merkantile 6100-6500, u-vožena pšenica Manitoba 9650 do 9700, Plata 9200 9250, koruza marano 5600-5700, hibridna koruza 4500-4700, bela koruza 4800-5000, uvožena koruza yel-low com 4150-4200, domač oves 4400-4500, uvožen oves 4700 do 4750, uvožen ječmen 4300 4850, pšenična moka tipa «00» 9500 do 9700, tipa «0» 9203-9400, tipa «1» 8800-9050, koruzna bela moka 6000 do 6300, rumena od 6600 do 6800; riž Arborio 15.700 do 16.000, R.B. 13.600 do 14.000, Rizzotto 13-13.500, Razza 77 od 13.300 do 13.500, Vialone 18.400 do 18.500, Maratelli 14-14.200,
250-260, tipa B 240-250 lir za kilogram.
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
MANTOVA. Klavna živina: voli I. 340-370 lir za kg žive teže, II. 240-260, krave I. 260 Ido 280, II. 180-230, junci I. 310 do 330, II. 290-310, biki I. 330 do 360, II. 310-340, junci in junice 300-320, teleta 50-70 kg težka 480-530, 70 do 90 kg 'težka 530-530, čez 90 kg težka 590 do 640. Goveja živina za rejo in vprego: neodstavljena teleta 50 do 70 kg težka 550-650, 70-100 kg 530-630, junice 85-90.000 lir glava, telice 125-135.000, voli za vprego 300-320 lir kg, krave mlekarice 170-210.000 lir, navadne krave 130-160.000 lir glava. Prašiči: neodstavljeni prašiči 18 do 25 kg težki 700, suhi prašiči 25 do 40 kg težki 620, 40 do 60 kg težki 550, 60 do 80 kg 480, debeli prašiči 125 do 145 kg 405, 145 do 160 kg 410, 160 do 180 kg 406, čez 180 kg težki 405 lir za kg.
OLJE
PADOVA. Fino oljčno olje 3 odsto oljčne kisline 70-71.000 lir za stot, oljčno olje s 4 odsto kisline 67-68.000, retificira-no oljčno olje 58-59.000, oljčno olje z največ 2 odsto kisline
Tržaški trg je dobro založen. Zelenjavo, ki je v zadnjem času prihajala izključno iz notranjosti Italije, so začeli spet prinašati na trg okoliški kmetje. Po vrtnino, kot so so'ata, zelje, cvetača, dobivamo precej tudi z Goriškega. Cene so zmerne. Krompirja je mnogo na trgu, tako da nam letos zadostuje naš domač krompir (iz Italije) in ne kot druga leta, ko smo ga morali uvažati. Navajamo cene za kg blaga prodaje na debelo (v oklepaju prodaja na drobno). Pesa 40 130 (60-260) kapus 30-80 (63—140), zelje 25-50 (60 88), cikorija 40—60 (68 -120), čebula 30- 55	<68 -100),
svež fižol 100 130 (180 240), solata 60-120 (120-240), me-lamzane 23-40 (48 76), paprika 60-160 (120 240), paradižniki 50-140	(98 220), raidič
70-700 (120-10C0), zelena 60 do 120 (120 220), špinača 60-200	(98-300),	bučice 40 180
(88—260): pomaranče 500 (830), limone 80-170 (140-320), kaki 20 -110 (80 180), hruške 30-120 (68 200). češplje 140 (200), grozdje 50-130 (88-240) lir za kilogram.
r a živinorejca gotovo prenizka. Sami veste, je dejal, koliko stane na pr. dober četrt nealkoholnih pijač, kakor sodavice, oranžade, limonade ali kokakole, vedno več kakor cel liter mleka, živinorejec ima preveč stroškov z živino, da bi lahko prodajal mleko po tej ceni. V naših kiajih ni dovolj sena, živinorejci ga morajo kupovati v Fu, lani ji po 1200 do 1500 Pr stot, sama slama stane nrav toliko. Takšna cena je v Furlan) ji in je torej treba k njej dodati stroške za prevoz. Tako pridemo do cene 2000 lir za stot v domačem kraju. Kako je pa s kosci? Kosec, če ga sploh do-
da se s pro zvodn/o mleka lahko uspešno ukvarjajo le večji poljedelski obrati, kajti le ti z redno uporabo ene in iste delovne sile lahko' ustrezno znižajo stroške.
Kakšna je bila letina
Že po dosedanjih naših poročilih so bralci našega lista lahko sklepali, da je bi'a letos vinska letina na Tržaškem — seveda tam kjer ni bilo neurja — mnogo boljša kakor lanska, čeprav so trgači, imeli letos mnogo pesla z gnilim grozdjem. Približno enaka poročila prihajajo o tetini v zalednih krajih, kakor na Krasu, na Vipavskem in v Brdih.
NA VIPAVSKEM TN V GORIŠKIH BRDIH
Brd in Vipavske niso sicer le
____	^ o	, tos obiskale nobene hude ure, _	a _____=____________
bite, stane" danes 2000*Tir na j ?las*i 1063 ni klestila, pač pa pridobivanje bolj=enotnih~tipov dan; hrano zahteva štirikrat! L™8,;0 i°dopraviti zadnje ted- vina in boliše kletarjenje pod
grozdje okoli 70 do 71 dinarev za merlot pa okoli 125 din za kg grozdja, če računamo, da kg grozdja ne da litra mošta, pridemo do zaključka, da je vino dražje n da ta cena grozdju ustreza približno ceni vina, kakor so j c plačevali lani (okoli 8 5 din za stopinjo alkohola., kar da pri deset h stopinjah alkohola, kolikor ga imajo šibka bela vina, ceno 85 do 90 dinarjev za liter). Lani so bi a bela vina povprečno močneiša in so včasih dosegla tudi 12 do 13 stopinj. Vinogradniki so 'etos splošno radi oddajali grozdje da bi si tako prihranili de1«) v kleti, na drugi strani pa ta način odkupa letine tudi prisili vinogradnika, da bolj varčuje, oziroma, da manj popije doma Le nekaj vina si kmetje prihranijo za domačo porabo; to vino ;e prosto davka, in sicer do 100 litrov na vsako osebo. Na drugi strani pa omogoča ta odkup
v pokrajinah Lecce in Brindisi, v Toskani in Lombardiji, dober je v Markah in v Romanji, povsod drugod pa nezadovoljiv. Vinski trg bo neuravnovešen.
Preveč sladkorja je šlo

do tri -litre plačate 1300 lir na uro.
Proizvodnja zdravil v Italiji
Cene na trgih s surovinami . so bile tudi v preteklem tednu navadna toskanska vina 9-11 sto-1 razmeroma ustaljene. Le slad-
MEDNARODNA TRŽIŠČA
* >
CHICAGO
Pšenica (stot dol. za 60 funtov) Koruza (stot. dol. za 56 funtov)
NEW YORK
Baker (stot. dol za funt) .
Cin (stot dol za funt)
Svinec (stot dol. za funt) .
Cink (stot dol za funt) .
Aluminij (stot dol za funt)
Nikelj (stot dol za funt) .... živo srebro (dol za steklenico) . Bombaž (stot dol za funt)
Kava «Santos 4$ (stot dol. za funt)
LONDON
Baker (funt šter za d. tono) . . , Cin (funt šter za d. tono) . . , Cink (funt šter za d tono) . . , , Svinec (funt šter. za d tono) . . ,
SANTOS
Kava »Santos D» (kruzeirov za 10 kg)
18.9.63	30.9.63.	9.10.63
193,—	206 V«	211 Va
131 Va	119 Va	121 Va
31,-	28,87	28,87
117,62	117,25	118,37
11,75	11,75	12,—
13,50	13,50	13,50
22,50	22,50	23,—
79,-	79,-	79,-
188,—	193,—	193,-
35,—	34,95	34,95
32 3/<	33 Va	35,-
234,14	234 Vi	234 Vi
960 —	916,—	928,-
n Vi	76 Va	78,-
68 Va	68,—	69 Va
1400,—	1524,—	1576,-
pinj 720, Aretino belo 9-11 stop. 689, belo vino iz Mark 9-11 stop. 570-590, rdeče 9-11 stop. 570-530, Barlettano extra 13-14 stop. 590 do 620, navadno 12-13 stop. 585 do 595, Sansevero belo 10-11 stopinj 580-600, Gorato 11,5-12,5 stopinje 600-620, Tarantini 14-15 stopinj 640-660, rdeča filtrirana vina iz Brindisija 14-15 stopinj 11.300-11.800 lir za stot, iz Bar-lette 13-14 stop. 9250-9700, belo vino iz Sardinije 11,5-12,5 stop. 560 do 580, rdeče 12-13 stop. 560-580 lir za stop/stot.
korju in žitu se je tečaj močno dvignil, napredovala je cena tudi svincu in cinku, medtem ko je cena kavčuku nazadovala.
KRMA
MANTOVA. Seno majskega reza 2600-2700 lir za stot, II. reza 2500-2600, lil. reza 2400-2500, seno iz zdravilnih zelišč I. reza 2200-2300, II. reza 2100-2200, slama 1000-1050, sestavljena krma za krave mlekarice 5600-5900, krma za suhe prašiče in svinje 5900-6200, koruzne krmne pogače 5100-5300, pogače iz pese 5400 do 5600, sestavljena koncentrirana krma za govejo živino od 6300 do 6600, za prašiče 9100 do 9300 lir za stot.
KOVINE
Na londonski kovinski borzi se je cena činu proti izročitvi
VALUTE V MILANU
30.9.03 9.10.63 622,— 622,10
Amer dolar Kanad dolar Nem marka Francoski fr švicarski fr. Avstrijski šil. Funt št pap Funt št zlat Napoleon Zlato (gram)
573.25
156.25 126,85
144.25 24,08
1739,50 1739,75 6400,— 6400,— 6000,- 6100,-719,-	720,-
574,25
156.20 126.80
144.20 24.06
Dinar (100) — Trst drobni 64-66 debeli 64-66 BANKOVCI V CURIHU
9.10.63	
ZDA (1 dolar)	4,30
Anglija (1 funt št.)	11,95
Francija <100 n fr.)	87,—
Italija (100 lir)	0,69
Avstrija (100 šil.)	16 53
ČSSR (100 kr)	13,—
Nemčija (100 DM)	107,50
Belgija (100 b fr.)	8,45
švedska (100 kr)	82,—
Nizozemska (100 gold.)	118.76
Španija (100 pezet)	7,05
Argentina (100 pezov)	2.40
Egipt (1 eg. funt)	6,-
Jugoslavija (100 din)	0,55
Avstralija (1 av. funt)	9,55
v treh mesecih zvišala. Ameriška General Services Admini-stration je za šest mesecev podaljšala uporabo sedanjega sistema za prodajo presežkov. Cena bakru je na londonskem trgu trdna; cena svincu in cinku je nekoliko poskočila. Britanska poraba svinca je v prvih osmih mesecih tega leta dosegla 251.604 tone ali 3 odstotke več kakor v istem času lanskega leta.
TEČAJI (4. oktobra; v oklepaju so označeni tečaji prejšnjega tedna). LONDON (funt šterling za tono 1016 kg): baker proti takojšnji izročitvi 2341/4 (234); cin proti takojšnji izročitvi je ohranil tečaj 918	...........
, proti izročitvi v treh mesecih 919 (916); svinec 691/4
(68 1/4) in cink 77 3/8 (76). NEW YORK (stotinka dolarja za funt): baker v I. terminu 29,80 (29,90), svinec New York 11,750 (11,712), cink St. Louis ostal pri 111/2, aluminij v ingotih nespremenjeno pri 22 1/2, antimon Laredo (dolar za t) pri 321/2, lito železo 63,11, živo srebro (v steklenkah po 76 funtov) 190-193 (187-1*91).
jem tromesečju 1963 je svetovna poraba volne ostala na isti ravni kot poprej. Zaloge volne so se skrčile za 55 milijonov funtov in so 1. julija znašale 377 milijonov funtov.
TEČAJI. LONDON: volna vrste 64’sB (penij za funt) 120,1
(118.4)	; juta (funt šterling za tono) first marks nespremenjeno pri 105. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): bombaž proti takojšnji izročitvi ostal pri 34,95, proti izročitvi v oktobru 33,60 (33,55); volna suint proti takojšnji izročitvi 137 (135,5), proti izročitvi v oktobru 137
(135.5)	. SAO PAULO (v kruzej-rih za kg): bombaž po drž. pogodbi št. 5 proti takojšnji izročitvi ohranil 47,50. ANTWER-PEN (belgijski frank za kg): volna avstralskega tipa 153,50 (151). ROUBAIK (Francija): volna 15,20 (15,05). KALKUTA (rupija za maund 82 funtov): juta 230.
Na italijanskem trgu z zdravili vlada že delj časa precejšnje mrtvilo zaradi razmeroma ugodnega zdravstvenega stanja potrošnikov, pa tudi zato, ker je trgovina z zdravili sezonskega značaja. Cene v splošnem nihajo brez znatnih sprememb.
Najnovejši statistični podatki kažejo, da ie proizvodnja kemično-farmacevtske industrije v lanskem letu dosegla za 260 milijard lir zdravil. Sodeč po tej vsoti je konjunktura za domačo farmacevtiko kar ugodna, sicer nastajajo tudi zanjo težave, saj ima opravka z zakonskimi omejitvami in davki, hkrati pa tudi s hudo konkurenco nemških, angleških, a-meriških in švicarskih zdravil.
V preteklem letu je proizvod-
Feglejmo še, po čim prodajajo živinorejci svojo živino. Teleta gredo po ceni okoli 700 lir za kg žive teže; računajo, da tudi lepo tele redko doseže 100 kg. Junci mladi do dveh let prve vrste imajo ceno 400 lir za kg, voli gredo po 350 za kg žive teže. Krava-mlekarica stane okoli 180 do 200 tisoč lir, krave s teletom nekako 220 000 lir.
Koliko da in koliko stane krava mlekarica
V Italiji je vsega 5 milijonov krav mlekaric. Povprečno daje vsaka približno 30 stotov mleka na_ leto — pri tem seveda ne u-poštevamo količine mleka, ki odpade na tele. Liter mleka ob izvoru (pri živinorejcu) stane 50 do 60 lir, zato ima kmet pri vsaki kravi od mleka 165.000 lir letnega dohodka. Krava požre v enem letu za 1 hektar krme. Ravnanje krav mlekaric zahteva določeno število zaposlenih, in sicer enega molzača na vsakih 15 krav in 3 delavce za pridelovanje in žetev krme na vsakih 35 krav. Zato stane krava kmeta letno 52.000 lir za molzača, 67.000 lir za delavce na polju in 50 000 lir za krmo, vsega 169.000 lir. že tu ima kmet zgubo, nismo pa upoštevali stroškov za živinozdravnika, za a-
prizadel letos vso severno Ita Ti jo, zlasti Pemont. Na strašno sušo julija in prve dni avgusta so se začele zlivati nočne in nato še dnevne plohe brez pre-stanka, tako si grozdje ni moglo opomoči od suše, ker je bilo v deževnih tednih po velikem šmarnu preveč mokrote in premalo sonca. Vinogradniki so bili v septembru sicer pesimisti, a je v septembru le nekaj sončnih dni dvignilo število maliga nov Toda nato je bilo treba pohiteti s trgatvijo, ker je povsod udarilo na dan gnitje. Rešiti je bilo treba, kar se je dalo in S'cer pobirati nagnite grozde za vino za domačo uporabo in nato zdrave grozde za vin,, za prodajo. V Brdih so pridelali približno 550 vagonov grozdi a na Vipavskem pa nekako okoli 400 vagonov. Vipavska in dobrovska klet v Brd:h sta vsaka kupili po 300 vagonov grozdja-' na zgornjem Vipavskem je bila letina srednja, na srednjem Vipavskem (okoli Dornberka) Da tudi v Brdih izredno dobra
nadzorstvom strokovnjakov. "Odkupljeno grozdje so vozili z Vipavskega pa tudi s Krasa (iz sežanske okolice) v Vipavo. Tudi na Krasu so plačevali 3.70 din za. maligan sladkorja Te ran, ki ga je bilo preče i, boao seveda nripravljali sami kmetje doma. Lani je imel izredno dobro ceno (okoli 300 dinarjev za liter).
V naših krajih, na Tržaškem in Goriškem, se še ni razširil ta način odkuna letine, pač pa pripravljajo vino iz grozdja sami vinogradmxi doma.
Slab vinski pridelek v Italiji
nja zdravil v Italiji znašala mortizacijo kapitala in drugo.
47.386 ton proti približno 52.171 tonam v letu 1961. Od tega je bilo 45.000 milijard enot penicilina (v letu 1961 50.000;, 45
ton streptomicina (leto poprej 60 ton), 250 ton sulfamidov 1
Ti podatki so torej dovolj zgovorni in ustrezajo približno tudi položaju na Tržaškem. Kažejo pa tudi, zakaj se mnogi kmetje nočejo več ukvarjati s
(300 ton), 1.300 ton paramino-
ŽIVILA
KAVČUK
Cena kavčuka je na vseh trgih s surovinami nazadovala. V Združenih ameriških državah se nadaljuje prodaja presežkov; v septembru je bilo razpečanih 6.234 ton proti 5.789 tonam v avgustu. Dne 30. septembra je bilo razpoložljivih še 213.984 ton kcivčukci
TEČAJI. LONDON (penij za funt): vrsta RSS proti takojšnji izročitvi 19 7/8—20 (20 5/8— 20 7/8). SINGAPUR (peni j za funt):	67 5/8—67 7/8	(71 7/8—
721/8). NEW YORK (stotinka dolarja za funt): 24,40 (25,45).
VLAKNA
Na avstralskih dražbah z volno je še vedno živahno. V tret-
Cena sladkorju je znatno poskočila tako na londonskem kot na newyorškem trgu. Računajo, da znaša letošnja proizvodnja sladkorne pese okoli 18,681.000 ton proti 18,270.000 ton lansko leto.
TEČAJI. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): kakao proti izročitvi v decembru 23,94 (23,98), proti izročitvi v marcu 1964 24,77 (24,80); kava po pogodbi «B» proti izročitvi v decembru 36,30 (34,84); sladkor proti takojšnji izročitvi 8,80 (8,10), proti izročitvi v marcu 8,62 (7,63).
ŽITARICE
Na trgu v Chicagu je znatno poskočila cena žitu. Združene a-meriške države bodo menda prodale Sovjetski zvezi 3 milijone ton pšenice, češkoslovaška je kupila v Kanadi 600.000 bus-lov žita. Avstralske zaloge pšenice so se izčrpale zaradi množičnih nakupov Kitajske: letošnji avstralski pridelek bo nižji od lanskega, žitne zaloge v ZDA so zadovoljive
TEČAJI. CHICAGO (stotinka dolarja za bušel): pšenica proti izr. v decembru 208 1/4 (202 1/4), f izr. v marcu 208 1/4 (204 3/4); koruza proti izročitvi v decembru 1201/4 (119), proti izr. v marcu 123 3/4 (123).
salicilne kisline (1.200 ton), 180 ton derivatov pirazola (150 ton), 200 ton izonijazida (150 ton), 130 ton vitamina C (120 ton), 130 ton piperazina (100 ton), 0,3 tone vitamina B 12 (9,3 tone), 0,7 tone kortikoste-roidov — kemično ali naravno pridobljenih preparatov iz e-strakta nadobistnih žlez (0,8 tone) in 150 ton tetraciklina (90 ton). Proizvodnja nekaterih zdravil se je torej lani skrčila; to velja zlasti za penicilin, streptomicin, sulfamide in kor-tikosteroide. Pri teh proizvodih značilna precejšnja razlika med proizvodno zmogljivostjo strojev in dejansko proizvodnjo. Tako znaša zmogljivost naprav za izdelovanje sulfamidov 1 milijon ton letno, v resnici pa je lansko leto proizvodnja dosegla samo 250.000 ton. Pri penicilinu znaša proizvodna zmogljivost 100.000 milijard enot na leto, toda dejansko je lani proizvodnja znašala samo 45.000 milijard.
Industrijci menijo, da zadržuje razmah farmacevtske industrije politika oblastev, ki gledajo na to vprašanje z zgolj higienskega in socialnega vidika; zato po njihovem mnenju država prepogosto posega na to področje z raznimi predpisi glede samih zdravil in tudi glede cene. Tako se je po statističnih podatkih v letu 1961 prodajna cena zdravil znižala skoraj za 30 odsto. V zadnjin desetih letih so se zdravila pocenila kar za 50 odsto, da bi se tako znižali življenjski stroški v Italiji. Ako bo vlada vztrajala pri tej politiki — tako menijo industrijci — b0 zašlo v nevarnost tudi samo znanstveno raziskovanje, ki ga je organizirala industrija, da bi odkrila nova zdravila in izpopolnila proizvodnjo. Jasno je, da bi to bilo v veliko škodo zdravilske industrije, hkrati pa bi prizadelo tudi samo zdravstvo.
(Po «lnformazioni sulla congiuntura» — Banco di Sicilia)
proizvodnjo mleka in zakaj ho-
čejo ceno za liter mleka ob izvoru v vseh večjih ooljedelskih obratih zvišati na 60 do 70 lir. Pri ceni 70 lir za liter bi imel kmet 210.000 lir letnega dohodka od vsake krave; tako oi tudi zvišal plačo molža čem in drugim delavcem ter jih lahko o-hranil na delu. Nakup teleta stane kmeta sicer samo 45.000 lir. Tele doraste v dveh ietih, da tehta 5 stotov; med tem stane njegovo vzdrževanje kmeta 250 lir dnevno, skupni stroški znašajo torej 220.000 lir. V resnici pa izkupi kmet za dorašče-no tele največ 200.000 lir, kar pomeni, da dohodek ne krije
Na Vipavskem je vipavska zadruga odkupovala grozdje po 3.70 dinarja za stopinjo (mali gan) sladkorja; za izbrano grozdje, tako na pr. malvazijo je plačevala 4 dinarje za mali gan, merlot pa 5 din. Povpreč-
Po neuradnih podatkih bo letošnji prdelek grozdja v Italiji znašal približno 92 milijonov stotov, od tega 7 milijonov 500 tisoč namiznega in 84 milijonov 600.000 stotov vinskega grozdja To bo dalo okoli 55 milijonov hektolitrov vina. Tako nizek ni bil vinski pridelek že od leta 1932. Tudi kakovost vina bo letos slabša, vina bodo motna kiselkasta, gradacija pa bo za 3 stopinje nižja. Krivdo za to je treba pripisati slabim vremenskim razmeram in rastlinskim zajedalkam, peronospori, oidiju in drugim. Pridelek grozdja je naj slabši na Siciliji.
Več poslancev (Fernando de Marži, Prearo in Armani) je ministrom za finance, industrijo in trgovino ter kmetijstvo postavilo vprašanje, ali bodo kaj ukrenili proti podelavi vina. Da vino podelujejo, dokazuje tudi okolnost, da se pred trgatvijo prodajo velike količine sladkorja. Poslanci so mnenja, da bi bilo treba to prodajo nadzirati, i?i sicer z uvedbo posebne spremnice. Ministrstvo za kmetijstvo je razpisalo nagrado 10 milvonov lir za tistega, ki bi našel način, kako bi hitro u-gctovili, kateremu vinu je bil dodan sladkor in kateremu ne. Omenjeni poslanci ugotavljajo v svojem vprašanju, da norabi-jo vinogradniki in vinski industrijci vsako leto okoli 500.000 stotov sladkorja za podelavo vina. Pravijo tudi, da je čudno, kako je mogoče, da iz 60 milijonov stotov grozdja, kolikor ga povprečno pridelajo, napravijo tudi do 110 milijonov stotov vina ter ga postavijo ra trg.
100 MIT.T.TONOV UR ZA GOBE
V Furlaniji naberem na leto približno 2000 stotov gob za katere nrejmejo okoli 100 milijonov lir.
POMOČ ZDA ITALIJI Ameriško ministrstvo za po-
ljedelstvo je podelilo Italiji denarno pomoč v znesku 42.1 milijona lir za financiranje petletnega študija o gojenju poiu-tanskih (dvospolnih) topolov, katerega bo izvedlo milansko vseučilišče. ItaVjanski rastlino-slovci skušajo namreč dognati, zakaj se polutanski topoli bolj razvijajo kakor sorodne rastline. Gojenje teh topolov je zelo razširjeno po vsej Evropi; topolov les je uporaben za razne namene.
VISTfl
VRST Ul Carducci telefon 29 656
Botiata, izbira naočnikov, dalj nagledov šestil, računal in potrebščin za višje šote toplomerov m fotografskega materiala.
IMPESPORT
U VA«i A:
U V(JZ - IZVOZ ZAb MJPhllA
TRST, Ul. Cicerone 8 Telet. 38 136 - 37 725
Oddelek za kolonialne blago Ul del Horco 20 Tel 500 H) lelegr-: lmpexoort - Trieste
VSAKOVRSTEN LES < KMKN I INGRAD-BONI MA I h BI AL . MESO IN ŽIV INO
IZVAJA:
i hiiNK.Ni Matkihai razne stroje
1 KKS I IL KOI ONI Al NO R| AGO Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem In goriškem sporazumu
MOBIL! MAIIALOSNO
TRST. 1 R IE S 1 E, ul. XXX Olh.bre vogal ul. 1 orrvl.iam a, lelrf. 35-710
&la>dne
permaflns
Pohištva za urade
dnevne sobe oprema
• vozički . |mslHliii:i»
Razstave: UL la Miri to, 29 UL F. Filzi. 7
OBILEN PRIDELEK
ŽITA V EGS
Letošnji pridelek žitaric v državah članicah Evropske gospodarske skupnosti bo menda eden najboljših v povojnih letih. Menijo, da bo znašal okoli 55 milijonov ton; bo sicer za 6 milijonov ton nižji od lanskega, to pa zaradi skrčenja obdelanih površin. Pridelek ječmena naj bi znašal 11,7 milijo na ton in koruze 7,5 milijona ton. Tudi pridelek krompirja in sadja bo zadovoljiv, saj bo prvi znašal približno 51,5 milijona ton, drugi pa bo sploh med najvišjimi v zadnjih 10 letih.
adriaimpex
S. p. A.
'TRS T, Via de Ha G e p pa, 9 Tel.: 38.770, 29-135
EXPORT industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo
IMPORT
Trnnsiuiriit
». r\ a.
IMPORT . E X P O K T
TRST Ul. Cicerone 8-11 . Tel. 30-214
Skladišče: Scalo Legnu mi
Vse vrste lesa . eksote . furnirje
puliestere.dekorativne plasliene profile . laminate
stroje in druge artikle za lesno industrijo
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
I
JnbAuuiOfia fcopzA,
mednarodna špedicija in transport
GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELO: 03.517

Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem v a-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskiadišče-nje blaga v lastnih skladiščih - Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FU I A L E:
Beograd. Zagreb. Ljubljana. Rijeka. Maribor, Sarajevo. Sežana Subotica Novi Sad zrenja-’ nin. Jesenice. Nova Gorica Kozina Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Pleče Bar.
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823
REDNO PROGO JADRAN HODNA AFRIKA
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TO. VORNO-PUTN IŠKIMI LADJAMI JUŽNA AMERIKA - VIA ZA-
(Kijeka . Split - Neapelj . Genova - Marseille-Casablanca Dakar . Conakry • Tacoradi ■ Tema. Rio de Janeiro - Santos - Montevideo
Alres> kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVET A (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo Japonsko ZDA - Zahodna afriška obala sredozemske luke)
l N NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovor mmi ladjami od ti .000 do 18.000 ton nosilnosti Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOSNA PLOVBA«, PIRAN Zupančičeva ulica 24 telegrami- Plovba Pi-ran. telexi: 035-22 035-23. telefoni: 72-170 do 72-177" in na naše
AGENTE PO VSEM SVETU
TRANS- TRIESTE
Xocieta a r. i.
TRIESTE - TRST, V. Donota 3 - Tel. 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA:
vse lesne sorlmane industrije.
in produkte gozdne
IZVAŽA:
vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne GE AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
9a
v
sk
to
So
p
Pl;
Po
rio
čet
Po
kr;
izv
i
ČVe
de;
zai
bil;
Pr;
Se
Ita