106. številka. Ljubljana, v torek 10. maja. XXV. leto, 1892. Uhaja vsak dan iT«eer, istmli nadalje in praznike, ter velja po poiti prejeman aa avstro-ogerske dežele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 gld., za jedea oaeeec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ca vae leto 13 gld., aa Četrt lata 3 gld. 30 kr., aa jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radina se po 10 kr. na meaec, po 30 kr. ia četrt leta. — Za taja dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. Zs»omsn i 1 a plačuje se od Cetiristopna peht-vrste po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., će ae dvakrat, in po 4 kr., te ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah ftt. PJ. Opravnifitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne atvari. VABILO na javni društveni shod kateri priredi „Slovensko društvo" v Ljubljani v nedeljo dne 15. rnajnika 1892 točno ob 1,11. uri dopoludne v vrtnem salonu hotela „Pri Malici". JPiaeviii red: * 1. Predlaganje resolucije zaradi glasovanja nekaterih slovenskih poslancev pri češki mi-nisterski obtožbi. Poroča deželni poslanec g. Ivan Hribar. 2. Dunajske prometne predloge pa vojaško oskrbovalno skladišče in bolnica v Ljubljani. Poroča deželni poslanec in društveni odbornik g. dr. K. pl. Bleiweis-Trsteniški. 3. Eventualia. Glede na važnost na dnevnem redu stoječih vprašanj prosi se točne in mnogoštevilne udeležbe. Odbor »Slovenskega društva". Še: mestni urad Celjski pa slovenščina. Razpis ministarstva za notranje stvari z dne 1. aprila, s katerim je, strogo po zakonu, rešilo znano g. Lončarjevo pritožbo, ne daje miru poslancu Celjskega mesta in njegovim somišljenikom. Govorili smo že o jalovi pritožbi, katero so sklenili podati do državnega sodišča, danes pa izpregovoritno ne-koliko besed še k interpelaciji v državnem zboru, katero so zaradi omenjene minieterake odločbe stavili dne 3. t. m. dr. Foregger iu tovariši njegovi ministerskemu predsedniku. Neče tej gospddi v glavo, da bi res CelJBki mestni urad imel nad saboj de kakega gospodarja, ki ga opozarja, da tudi zanj veljajo državni zakoni. MiniBterijalui razpis pravi, da Rta v mestni občini Celjski oba, v deželi navadna jezika, to je nemški in slovenski, običajna. Ako je torej mestni, kot politična oblast prve instance poslujoči urad Celjski rešil ulogo kake stranke, pisano v slovenskem jeziku, nemški, a ne slovenski, je to prekršenje jednakopravnosti v deželi navadnih jezikov, katero zajamčuje član XIX. o splošnih pravicab državljanov z dne 21. decembra 1807. I. Tega pa dr. Foregger in tovariši njegovi nikakor nečejo razumeti. Interpelantje drzneje se imenovati omenjeni član XIX. .mnogo zlorabljen" in skušajo dokazati, da ga v tem slučaji ni bilo Brneti uporabiti ter da so morajo protiviti napačno razumljeni njegovi uporabi. Kakor v svoji pritožbi do državnega sodišča, tako skušajo dokazati tudi v interpelaciji, da v Celji prevladuje prav izdatno nemško prebivalstvo. Ker pa Slovencev ne morejo utajiti, pomagali so si na način, ki jih karakterizuje prav drastično. Od 1577 slovenski govorečih Celjanov, katerih ui moglo eskamotirati zadnje IjudBko štetje, navajajo jih najprvo 700, češ to so taki, ki se ne morejo prištevati stalnemu prebivalstvu Celja. Navajajo namreč ,362 vojakov in kakih 400 kaznjencev in inkvizitov tamošnjega okrožnega sodišča, osobe, na katere se ne more ozirati, ker gotovo nikdar ne bodo uradno občevale z mestnim uradom Celjskim". Taka duhovitost, ki se razodeva iz te statistike, more /rasti samo na dr. Foreggerjevem zelniku! Ne verjeli bi, da je kaj tako nesramnega mogoče, ako bi ne videli tega črno na belem tiskanega v št. 124 Graške „TagespoBt". Ostalo bi torej po računu teh smešnih modrijanov še 800 Slovencev v Celji, mej temi mnogo služnikov, vsa duhovščina, lepo število („stattliche An zaL 1u) 7 odvetnikov, oba notarja z vsemi svojimi uradniki, dalje uradniki slovenskih denarnih zavodov, nekateri obrtniki, uradniki in učitelji ljudske Šole v okolici Celjski in del gimnazijske mladeži. A duhovitost interpelantov sega še dalje. Trdijo namreč tudi, da vse tisto slovensko prebivalstvo Celjsko, kar ga je samoupravičenega in takega, da je samostojno zapisalo občevalni jezik, ni rojeno v Celji, nego priseljeno in večinoma ni pristojno v Celje. Tudi to je zlagana trditev, ki je tembolj ostudna, ker prihaja ud ljudij, ki bo res le „privandrali" na slo- venski Spodnji Štajer. Tolažijo se pa interpelantje s tem, da se „to malo slovenskega življa ne dotika nemškega značaja mesta, ker je ves občinski zastop mesta Celje, ki ima svoj statut, zares nemšk". No, svet že pozna, v čem obstoja nemški zuačaj nekaterih mest na Slovenskem! In sklicevanje na nemški značaj Celjskega mesta lahko prvi veter v Savinjo odnese, kajti prej ali slej dogodilo se bode tudi v Celji to, kar smo doživeli pri tolicih ponemčenih mestih in trgih po Slovenskem. Ali niso bila celo Ljubljana in vsa mesta po Kranjskem, kjer vender ni bilo nemške narodnosti, ob svojem času na videz isto tako nemška, kakor je zdaj še germanska trdnjava Celjska? Da je prememba Celjskih razmer samo vprašanje časa, to jako dobro čutijo tamošnji Nemci ali bolje rečeno nemškutarji. Iz tega bntkega spoznanja izvira njih strastno nasprotovanje vsacemu koraku, kateri utegne biti ugoden narodnemu napredovanju slovenskega prebivalstva. Da bi slovenski jezik v Celji bil isto tako običajen kakor nemški, zanikavajo iuterpelauti s tem, da vsak, ki je zmožen napisati slovensko pismo, je jednako zmožen nemškega jezika. S takšno puhlo logiko tudi protežirani Nemec ne more naprej priti, in prav tako ne, če si dr. Foregger prizadeva dokazati, da mioisterstvo krivo razume član XIX in da je ministerski razpis protiven občinski zakonito zajamčeni avtonomiji. Tu pač je najslabeja stran vae interpelacije. Dr. Foregger govori v jako čudnih, da ne rečemo žaljivih izrazih o pravicah, katere daje član XIX. vsem državljanom in beli si glavo, da bi dokazal, kako je razumeti ta član. Nikakor ne gre, pravi, da bi se moral rabiti v uradnih rešilih na vsak način isti jezik, katerega zahteva kak državljan po svoji „trmiu, da urad ne smo postati „vežbališče narodni objestnosti" in „polje za narodne jezikovne vaje-. Dalje govori — častitega čitatelja prosimo potrpljenja — o raznih jezikih, katerih bi morali vešči biti občinski zestopniki in o „malenkostnih narodnih nagajivostih". Težko je na vse te drzovitosti resno odgovarjati! Na Štajerskem priznan je poleg nemškega LISTEK. „0 Velvary, o Velvary!" i.'eški spisal Frant. Pravda; poslovenil Ivau Top oriš. (Konec.) III. Omenila sva, da bode čas priporočiti se. Gospa Potnikova pošlje otroka ven in pravi sladko, laskavo in nekako tožno : „Bog vedi, se li še kaj vidimo!" „Morda nikdar več" vzdihne Doubek." „Stara ljubezen ne zgine" reče ona. »Na to on: .V duši Vas nosim in Vas bodem nosil do smrti." Ona: „Jaz Vas tudi." On: „Dođite srečna iu udajte se osodi." Ona zakrije si oči s predpasnikom. On: Vi imate moža in deco, ne pozabite dolžnostij, ki vas vežejo nanje." Ona je stala še vedno s zakritim obrazom pred nama. On: Krepčaj Vas Bog in vstrajajte v dobrem, da ne bodemo nekoč sešli srečni v nebesih." Jaz sem imel že na jeziku .amen", a ona me je prehitela rekoč: „Želim, da bi Vas mogla češče viditi, to bi mi bilo v uteho in stanovitnost." On : „To ni možno." Ona: O pač, to je možno." On: „Kako neki, prosim Vas?" Ona: „Dovolite, da Vas fotografu j ena." Taki želji se Doubek ni mogel ustavljati, jaz pa sem se ji ustavil, ko je hotela imeti tudi mojo sliko, češ, da sem zvest prijatelj Doubku iu vem o njijinihh bližnjih razmerah. Ne, take časti nisem zaslužil in je tudi nisem vsprejel, čeprav mi jo je Potučkova kar usiljevala. Doubek dovoli in ona »le na to, da napravi jedno sliko tudi zanj, da ae bode mogla izgovoriti, zakaj ga fotografuje. Vzdibnila je, da je mož ljubosumen to, ko je Doubek pravil, da ne vidi rad, da bi morala morda njegovo podobico skrivati, rekla je, da tega ne bode treba, ker si običajno z onih slik, koje so fotogrufovali, jeniljo kopije iu da njegovo kopijo obdrži sama, da se bo nad njo radovala vse življenje. Nato gre k možu povedat mu, da je njen prijatelj naročil Bi sliko in ta pripravi, kar se potrebuje pri tem. Pol očkova opomni še jedenkrat Doubka, naj se ne zareče, da ne bi dal prilike možu k ljubosumnosti. Fotografovala ga je Blouečega na dični ograji in podala zakrito sliko možu, ki je sedel v nekaki kolibi, ki je zaprta od vseh stranij in bila temna, naju pa je peljala v svojo sobo nazaj. Na to pokaže nama knjigo polno slik, mej kojimi ho bile tudi njene. Na nekaterih bila je sama, na drugih z možem, na nekaterih z otroki. Doubek se je tako zagledal v nje, da sem si nehote mislil: „Aha, ta hoče jedno imeti." Ona je to tudi zapazila iu nemotim se, ako menim, da jih je pokazala, da bi se mu po jedni tožilo: Rekla je: „Jaz bodem imela Vas, torej imate tudi Vi pravico imeti mene. Izberite Bi jedno, na kateri Vam najbolj ugajam." Doubek je izbiral; z možem mu ni prijalo, z otroki tudi ne, hotel jo je imeti samo in odločil se je za podobico, na koji je bila najlepši in najmlajši. „Dam Vam jo v okvir, kaj ne, vpraša ga. »O, to bi bilo preveč", zahvaljuje se on, toda ona jo dene vender v okvir ter jo takoj položi v zavitek, da bi jo zvezala skupaj z ujegovo sliko, ko jo prinese mož. Mej tem ogledamo si »like mesta Kveliškega, koje je razprostrla pred nama, češ, da si njeni gostje običajno jedno v/.em o seboj v spomin. Izbe-reva na| pa sama: to jo bode zelo veselilo. Doubek si je izvolil sliko, na koji je bile hiša, kjer stanuje — ona, hočeš nočeš tudi jaz sera moral nekaj vzeti in vzel sem razgled na stari grad v Kvslicah. Zopet naju je vprašala, hočeva li imeti jih v okvirčkih. Jaz nisem maral, Doubek pa ga je jezika jedino le slovenski jezik kot deželni jezik. Će torej Slovenec v Celji zahteva, da se mu da to, kar mu gre po zakonu, to ni nikaka »trma" ali „malenkostna narodna nagajivost", nego jako korenito upravičena zakonita zahteva, katere Slovencem nikakor ni Brneti in moli odbiti. Naj torej dr. Foregger iu njegovi pristaši interpelujejo ministra kolikor jim drago, naj ga skušajo s tako slabimi razlogi, kakor smo jih navedli, preveriti, da je napačno tolmačil član XIX, Slovenec jim te neslane zabave neče kratiti, preverjen pa je, da dru. For-eggerju in tovarišem ministerski predsednik na njih vprašanje: Ali hoče preklicati omenjeno odločbo? — ne bode dal povoljuega odgovora, ker ga jim nikukor dati ne more. Celjski nemški gospodje se bodo že morali privaditi temu, da tudi Slovenec uživa mej njimi svoje pravice. Saj tudi po drugod vladale so dolgo klike, narodnemu prizadevanju sovražne. Ko pa se |e predramilo slovensko prebivalstvo, ko je odločno začelo zahtevati svojih narodnih pravic, podrlo se je gospodarstvo teh klik in zavladali so naravni, zdravi odnošaji. Da se bode to prej ali slej zgodilo tudi v Celji, tega smo trdno preverjeni, ker poznamo odločno postopanje tamošnjih slovenskih rodoljubov. Naj bi jih posnemali povsod posamični rodoljubi in podpirali tako delovanje društev, katerim je prva naloga, da pribore slovenskemu ljudstvu po zakonih zajamčene pravice. Le z odločnim in vstrnjoim delovanjem do-srgli bodemo povsod boljo bodočnost. Iz državnega zbora. Na Duuaji 8. maja. Ves ta teden bodo se obravnavale v poslanski zbornici prometue predloge Dunajske. Debata o njih bude, kakor vse kaže, obširna. Celih 12 govornikov upisanih je za predloge. Mej njimi so vsi Dunajski poslauci, na čelu jim dr. HerbBt. Proti predlogam so dozdaj |>rigla3eai kot govorniki poslanci Kaftan, Gessman, Luegger iu princ Alfons Liechtensteiu. Da bodo predloge vsprejete z veliko večino je gotovo, vender konservativni klub ne bode glasoval za vse vladne predloge. V torek pred sejo bode imel o tem plenarno posvetovanje. Ko bodo rešene Dunajske predloge, prenehajo seje /.a štiri dni in ta fifct bode bo najbrže porabil, da se v odboru vrši generalna debata o davčnih predlogah. Kar se tiče valutnih predlog, naznanja se, da se bodo predložile obema zbornicama še le bodoči četrtek. Vlada želi, da bi ne prišlo do prvega branja in da bi se predlogi takoj izročili posebnemu odseku. Mej karteluimi klubi ae še obravnava o tem, bode li imel ta odsek 24 ali samo 12 članov. Jutri dopoludne imela bi biti seja davčnega odseka, da v oavzočuoBti finančnega ministra prične splošno razpravo o davčuih predlogah. Minister dr. Steinbacb pa je naznanil predsedniku odbora, da zaradi skupnih uiiuiHterakib posvetovanj o valuti, ki so se pričela danes in bodo trajala nekaj dni, ne bode mogel priti jutri v odborovo sejo. Ker mu je pa do tega, da se udeleži odborovih posvetovanj, prosil je, da se seja odbora odloži, kar se je tudi zgodilo. želel, češ, da bi bile slike, kuje bode vzel domov, jednako odičene. Ko jo šla po okvirček, šepetal mi jo: „Vse to obesim ali postavim poleg sebe; Kvslice dam v sredo, midva bodeva na straneh; pač mi ni mogla storiti večjega veselja!" Vrnila se je z okvirjem, toda namesto jeduega prinesla je dva. Mož je Doubkovo sliko dokončal in jo nama kazal bolj zgovoren in uljuđen kot pri prihodu. Zadovoljna sva bila ž njo, pa je bila tudi res dobro izdelana in tla je bila ravno tako velika kot slika Bellidina, to je še bolj ugajalo Anaidoru. Potuček jo je še pobarval in Potučkova jo je djala v okvir, da bi bila kakor njena. Sumil sem, da je dala možu znamenje, naj se zopet odstrani. Odšel je in ona zavila in povezala je najino blago v papir, koji zavitek je podala potem Doubku rekoč: „Ne smem delati pred možem z Vama računov, da bi ne vedel, kaj vse odnašata." Zasmejala se je sladko in Doubek je dejal nekako osupnjeno: „D& imam svojo podobo in pogled na Kvslice, trga vender ni treba pred njim skrivati, saj to že ve!" „To seveda ve," pritrdila je ona skrivnostno položivši si prst na usta, .toda da imate tudi mojo sliko, tega ne ve, Vi Saljivec Vi!" Organ Hohenvvartovega kluba „Conservative Correspoodenz" piše o utisu, ki ga je prouzročila debata o češkem predlogu, da se obtoži pravosodni minister grof Schonborn. List sicer napada, kakor BVaterland" in staročeški listi poslance Češkega kraljestva potem pa piše: „ Posledica viharja, ki so ga prouzročili oni (t. j. Mladočehi) je, da se levica vsled zagovora ministra pravosodja glede Te-pliškega sodišča kaže skoro bolj nezadovoljna nego umirjena, akopraro je nje vodja bil ministrov odvetnik. Posebno hvaležni smo Plenerju zato, da se je o tej stvari oglasil še v drugič, da na matematično-jasni način razloži, kako bistveno se razlikujeta nemško-liberalno in ministrovo stališče. Vlada ni vsprejela zahteve levice, da izvede v nemško-libe-ralnem smislu razdelitev sodnih okrajev na Češkem, kakor jih ustanavljajo Dunajske punktacije, tudi če bi dež. zbor kraljestva češkega zavlekel ali celo odrekel po zakonu potrebno oddajo svojega mnenja. To dokazuje, da se še vedno bistveno strinjajo nazori konservativcev in vlade. Vender pa prosimo pravosodnega ministra, da se ne opira na dozdevni uspeh, kakor na kako posebno izjavo zaupanja. Če tudi velika večina poslanske zbornice v njegovem dejanji ni videla podlage za ministrovo obtožbo, vender z druge strani ni majhno število onih glasov, ki mu neso izrazili svojega pritrdila. Politični razgled. Vol rani«* cležcle. V Ljubljani, 10. maja. Češki glasi. Sedanji vodja staročeške stranke dr. Mattuš govoril je v soboto v nekem društvu o političnem položaji ter rekel mej drugim, da tolmačijo Nemci punktacije vedoma krivo, zlasti v kolikor se tičejo delitve sodnih okrajev. Nemci bi radi to deditev zvršili po etnografskih mejah tako, da bi bilo nemško ozemlje Čehom povsem nepristopoo. To ne gie Jezikovnih razmer je moči urediti samo po popolni jezikovni ravuopravuosti, ta ravnopravnost bo pa ne da odpraviti po kakšni ministerski naredbi, ampak samo po posebnem zakouu. Vlada ni ravnala korektno, ko je ustanovila sodišče v Teplicah. Da so Mladočehi stavili zatožbeni predlog, je bilo le zato neumestno, ker so morali vedeti, da ue bodo dobili zanj večine. Mattuš upa, da bode češki dež. zbor vedel varovati svoje pravice. Naša politika — rekel je govornik — mora biti v prvi vrsti slo va nsk a, vsem slovanskim narodom moramo pomoči do njib pravic. Danes so v Avstriji samo nekateri narodi ravnopravni. Panslavizem je smešen fantom. Češka politika se mora naslanjati na državno pravo, a če se to uveljavi, potem je obema narodoma na Češkem zajamčena ravnopravnost. — V Taboru priredili so Mlado- in Staročehi vkupno ljudski shod, na katerem je neki staročeški dež. posl. naglašal, potrebo, da se združita obe češki stranki. Zbor je vsprejel tej izjavi primerno resolucijo. — Posl. dr. Julij Gregr izjavil je na volilskem shodu, da mla-dočeški državni poslanci dobre vedo, da jim ua Dunaji ni moči ničesar doseči. Po svojih govorih pa uplivajo na baron, da jim bode mogoče na jedino zakonitem mestu, v deželnem zboru češkem, doseči to, kar Žele doseči. Shod je vsprejel resolucijo, v kateri se ie izrekla zahvala mladočeškim poslancem za odločno njih postopanje in protest proti ustanovitvi sodišča v Teplicah. „Koliko dolgujem torej?" „Barvane podobice, kakor jo imate Vi, so prt nas po pet goldinarjev." • „In pogledi?" „Po dva." „Skupaj torej sedem goldinarjev." „Ne, prosim, podobice ste dve." „Ah, torej dvanajst." „Pa moramo še priračuniti okvirje." „Po čim so ti?" „Po goldinarji." „To stori skupaj petnajst goldinarjev, če se ne motim." „Da, petnajst, mili Vaclav." Mili Vaclav izvlekel in otvoril je mošnjiček ter položil bankovce na mizo, gospa Potučkova pa je hitela mej tem pripovedovati, da ona računi še na stari denar, ker se še novemu ni privadila. Doubek je to razumel, jsz tudi, del je na mizo 15 gld. 75 kr., jaz pa 2 gld. 10 kr., ker sem imel pogled brez okvirja. Bila sva odpravljena in ločili smo se. Slovo je bilo nekako hladno, čeprav je šla Bellida z nama celo v vežo, često Amidoru zvesto roko in staro srce poklanjajoč. No temu je bilo tako bridko pri srci, da ni maral ničesar. Srečno sva dospela na Regulacija valute. Minoli teden vršila so se na Dunaji posvetovanja mej načelniki posameznih klubov in mej vlado in sicer zato, da se vidi, kakšnih nazorov so glede dobe, kdaj je lotiti se valutnih predlog, v parlamentu zastopane frakcije. Pri tej priliki se je zopet pokazalo, da prav za prav nobena stranka ni zato, da se začno že sedaj razprave, a vlada sili na vso moč in — poslanci ae bodo udali. Vlada sili vsled mogočnega upliva Ogerske, ki se želi Ae to jesen pri Žetvi okoristiti lahkega zlatega goldinarja. Vsi poslanci se pa seveda niso udali vladni želji, tisti namreč, kateri zastopajo interese svojih volilcev, svojega naroda in vse države po svojem prepričanji, ne zmeneč se za interese madjarske, tisti, kateri niso voljni Ogerski v korist doprinašati velikih Žrtev, Mladočehi in Dunajski protisemitje. Mladočehi izrekli so se doslej samo principijelno proti nameravani regulaciji, a sodeč po izjavah staročeškib listov, moremo trditi, da bodo tudi ti odločno nasprotovali vladnim predlogam. Razen Čehov bodo pa proti regulaciji tudi mnogi nemški konservativci in Dunajski protisemitje. Le-ti sklicali so na dan 19. majnika na Dunaji velik ljudski shod iu pozivliajo s posebno okrožnico vse občinske in druge korporacije, naj predlože državnemu /boru posebne proti regulaciji naperjene peticije. Dotični oklic podpisali so razen mnogih nemških državnih in deželnih poslancev ter drugih odličnjakov tudi jugoslovanski poslanci Biankini, Dapar, dr. Gregorec, dr. Laginja, in Spinčić. Vojnega ministru tirjatve. Vkupne ministerske konferencije, na katerih se razpravlja o predlogah za delegacije, še vedno niso končane. Vojni minister Bauer zahteval je tudi letos kakor lansko leto nekaj novih milijonov v vojaške namene. Lani uprla sta se mu finančna ministra še dosti uspešno, letos pa zahteva minister vsaj 4 milijone goldinarjev, dočim hočeta fioaučna ministra dovoliti samo P/a milijon. Ker ni moči priti do sporazumljenja, rešila se bode stvar v posebnem ministerskem svetu pod predsedstvom cesarja. V u a u Je drž ji ve. Vatikan in Francija. Zoper republiko naperjeno agitacijo francoske duhovščine obsodil je sv. oče že večkrat, in tudi v zadnji svoji encikliki, a ves njegov trud bil je zamau. Sedaj pisal je papež francoskim kardinalom ostro pismo v zmislu, republiki prijaznem in, kakor se čuje, namerava celo z disciplinarnimi sredstvi prisiliti francoske škofe, da se drže njegove politike. To je francoske monarhiste močno razburilo. Na nekem banketu govorili so o tem pismu in o papeževi politiki malo spoštljivo, a monsignor D'llulst, naslednik škofa Freppela in vvlja francoskih klerikalcev v parlamentu izrekel se je proti nekemu novinarju uprav radikalno, trdeč, da je papeževa avtoriteta veljavna samo v dogmatičnih rečeh in v tolmačenji temeljnih verskih resnic, da pa v politiki ni nezmotljiv, da tu ne govori „ex cathedra" in da mu torej nihče ni dolžan poslušnosti. Italijanska, ministerska, kriza. Kralj Še vedno ni ukrenil ničesar glede rešitve ministerske krize. Pozval je sicer Ci ispija in Zanar-dellija in se i njima posvetoval, ali ta dva sta povsem nemogoča. Vladni politiki služeči listi nagla-šajo sicer, da bode vsako ministerstvo, naj je sestavi konservativec ali radikalec, Bougbi ali Ferra-ris, držalo se mejnarodnib zavez Italije in ostalo verno trojni zvezi, ali to menda ne bode tako lahko storiti. Da je na krizo uplivala trojna zveza, se ne da tajiti, in da sodijo tudi v Berolinu tako, vidi se iz tega, da se je odpovedal italijanski veleposlanik v Berolinu grof Taverna. ulico in prva beseda, ki jo je šepnil meni, glasila se je: „Jaz sem dob, ne doubek; prav se mi je zgodilo; le smejaj se mi, če se hočeš!" No smejal sem se dovolj in on sam potem tudi. Prva in poslednja ljubezen »kadila se mu je iz srca in iz glave kakor par, čista in zabavna poezija življenja pa se je ipremenila v umazano sebičnost. V gostilni moral sem za Doubka plačati, kajti Bellida ga je spravila ob ves denar. Papir je dal nji, otrokom pa srebro in ostalo mu je le nekaj desetičic. Šalil sem se, da sem tudi jaz precej drago plačal pivo in kruh in prav rad sem poravnal njegov račun v gostilni. Zato mi je pa dal svoj zavitek z vsem, kar je bilo v njem, rekoč, da nehče imeti Amidora niti Bellide, niti pogleda na hišo, v koji stanuje ona. Vprašam ga li, kdaj pojdeva zopet v Kvslice, začne peti: „0 Velvary, o Velvarv! Kje »o moji tolarji?1 Jaz pa pristavim: „Jedel, pil sam po kraljevo, Ljubil maraiktero devo." On: „0 Velvarv, o Velvaryl Kje so moji tolarji?" Dopisi. ■z JLItlje dne 7. majnika [Izv. dop.] (Naše pevsko društvo) je kakor čujemo popolnem onemoglo. Že preteklo leto 1891. se je celo jesen pripravljalo za pevsko veselico, ali VBe prezgodaj se je izgubila jesen in šele letošnji predpust so nastopili naši, nekdaj vrli pevci na oder. A od tedaj se ne čuje, da bi se še kedaj prikazali. Omeniti mi je, da je naš dosedanji zaslužni pevovodja gospod nadučitelj H. se tudi odpovedal pevovodstvu. Izbrali so si sedaj gg. pevci Batni drugega pevo-vodjo, a pod njegovim vodstvom smo čuli samo jedenkrat zares žalostno petje, pri pogrebu rajnega vrlega narodnjaka Lovra Ture. Dragi čitatelj, pač mi težko veruješ, da more nekdaj slavno pevsko društvo tako opešati, kakor je to društvo opešalo. Akc si bil pred tremi, štirimi leti v Litiji in si Čul narodno petje pod pevovodstvom gosp. Capudra, takrat si se gotovo čudil, d:* se morejo na deželi pevci tako izvežbati. Reklo se je lahko : kar je tu pevcev, je jeden hlev pod jednim pastirjem. Sedaj smo pa doživeli žaloste čase. Vse je nasprotno. Podpevovodja, cerkveni organ ist, imel bi biti hvaležen pevskemu društvu, ki ga tako podpira z nujbol)šimi pevskimi močmi pri njegovem poslu, je pa največji tajni nasprotnik pevskega društva. Pokazalo se je to nedavno pri pevski veselici. Kaj si podporni udje mislijo, ki jim društvo najmanjše zabave ne privošči, to si je lahko misliti. Rad bi s temi svojimi besedami doBegel, da se oživi zopet staro pevsko društvo, katero naj deluje vstrajno kakor nekdaj. Naj sleherni narodnjak se .spomni, da je narodno petje prvi budite!j ljubezui do naroda in domovine. Narodnjak. Domače stvari. — (Važen shod!) Odbor ^Slovenskega društva" v Ljubljani sklenil je v včerajšnji seji soglasno, da skliče na nedeljo 15. t. m. društveni shod, na katerem naj društvo protestuje zoper gla-sovauje treh slovenskih državnih poslancev pri predlogu, naj se pravosodni minister obtoži zaradi ru-šitve zakona. Mi z veseljem pozdravljamo ta korak našega političnega društva, kajti postopanje poslancev: Hobenvvarta, Globočnika in Kluna v označeni stvari vzbudilo je v vseh, tudi v naj zmernejših narodnih krogih globoko indignacijo. Tej indignaciji da naj dostojen izraz shod .Slovenskega društva" in brez dvojbe bo v nedeljo narodno- napredna stranka slovesno protestovala zoper to, da bi svet mišljenje slovenskega naroda in zlasti volilcev imenovanih poslancev ideutifikoval s postopanjem te čudne politične trojice. Zategadelj pričakujemo tudi udeležbe somišljenikov z dežele; od koder pa se ni lahko udeležiti, od tam naj naši prijatelji pravočasno pismeno naznanijo odboru soglasje z njegovim sklepom. Tu gre za hrambo narodne časti in zato naj vsakdo stori svojo dolžnost! — Ljubljanske volilce Še posebej opozarjamo na drugo točko dnevnega reda. Odkup vojaškega magacina in bolnice na Dunajski cesti je vitalnega pomena za razvoj našega mesta. Po vsem umestno bo torej, da se slovenskim poslancem naroči, naj le tedaj glasujejo po želji vlade za Dunajsko prometno predlogo, ako se jim bo obljubila izpolnitev slične željo slovenske stolice. — (Državni poslanec g. Klun) v včerajšnjem „Slovenci" pobija govorico, kakor bi bil on kriv odpusta prof. Spinčtčevega, kajti »storil je zanj vse, kar more sploh tovariš storiti za tovariša". Mi pravimo : žalostno iu pomenljivo dovolj, da sploh more tak sum leteti prav na g. Kluna. — (Gosp. dr. Gre goric,) bivši občinski Hvetiiik, je v včerajšnjem „Slovenci" objavil ves spor, ki ga ima z vodstvom mestne hranilnice Ljubljanske. Glede* na njegov govor z dne 18. aprila t. 1. pozvalo ga je vodstvo, kakor smo že poročali, naj v 8 dneh navede fakta, iz katerih izvaja strankarsko postojianje mestne hranilnice, sicer bi ravnateljstvo bilo primorano smatrati ga kot moža, ki nepremišljeno ali celo z zlobnim namenom trosi neresnico mej svet. Gosp. dr. Gregorič je ravnateljstvu na to res poslal pismo z dne 25. aprila in čakal potem odgovora, ali v pismu navedeni razlogi zadoščajo ravnateljstvu ali ne. Zahtevani odgovor mu je ravnateljstvo mestne hranilnice dalo 8. t. m. in v njem izjavlja, damu ne zadoščajo v pismu z dne 25. aprila navedeni razlogi, ker v njem g. dr. Gregorič niti jednega fakta ne navaja, s katerim bi se dokazalo, da mestna hranilnica Ljubljanska strankarski pootopa. — Vse to g. dr. Gregorič sam tako poroča. Zraven tega je napisal nad dva predala besed „ v obrambo" Bvoje slavne osebe. Kdor ima pra .• veliko časa, naj Čita in nazadnje bode vzkliknil z nami vred : .miserere!" — (Osebne vesti) Tržaškega višjega sodišča predsednik imenoval je računskega oficijala Alojzija Furlana revidentom višjesodnega računskega oddelka, računskega asistenta Joa. Straus-a pa računskim oticijalom. — Novoimenovani grški generalni konzul v Trstu, g. Criesis, zadobil jo najvišji eksequatur. — Britanskim konzulom za Primorje, Kranjsko in Dalmacijo s sedežem v TrRtu imenovau je g. Joho George Haggard. — Dosedanji poveljnik pomorščakov v Polji g, R bard Po-gatBchnigg imenovan je poveljnikom c. kr. pomorske akademije na Reki. — C. kr. pristav v Konjicah in neaktivni domobranski nadporočnik-av-ditor g. Filip Ker mek imenovan je neaktivnim domobranskim stotnikoui-avditorjem. — (Gospod dr. Bi I i ns k i,) predsednik državnih železnic, pride po svojem že naznanjenem inšpekcijskem potu v Ljubljano jutršuji dan. — (Dolenjski zelenici.) Upravni svet delniškega društva „Dolenjski železnici" izvolil si je barona Jožefa Schvvegla predsednikom In dr. Fr. Libafika podpredsednikom. Zgradba oddala seje deriuitivno firmi Redlich & Berger za že označeno ceno. — (Ponarejeni petdeset a k i.) Opozarjamo občinBtvo, naj bode oprezno |iri vsprejemanji petdesetakov, ker je nekaj ponarejenih v prometu. Tudi v Ljubljaui izdal se je že tak denar. V nedeljo kupil je namreč nepoznan človek pri trgovci g. Preglji hlače in telovnik za 13 gld. iu plačal blago s petdesetakom. G. Pregelj je pozneje zapazil, da je skupljem petdesetak punarejen iu ga je izročil mestni policiji. Papir ponarejenih petdesetakov je bolj mehak kakor pri pristnih, barva trnka je veliko svetlejša, sicer se pa ponarejeni denar po dnevi še dosti lahko spozna, po noči pa težje. Policiji izročeni baukovee ima serijo D 52, št. 800 222, na kar naj pazi vsakdor, kajti pri ponarejenem denarji je nt vsakem komadu navadno jedna ter ista serija in ista številka natisnjena. — (Občni zbor okrajne bolniške blagajnice Ljubljanske) vršil »e je predvčerajšnjim v magistratu! dvorani. Udeležba je bila jako skromna, delodajalcev je bilo navzočnih le petero, delojemalcev pa dvanajstero. Obrtno oblastvo je zastopal magistrat ni tajnik gospod Sesek. Blagajnični načelnik g. Weher pozdravil je navzoč« nike, poročal o delovanji odborovem v minolem letu in zahvalil vse člane upravnega in nadzorovanega odseka ter razsodišča, kakor tudi blagajnike zdravnike dr. Illnerja iu dr. Zupane a ter odstopiv-šega dr. Drča. Isto tako izrekel je zahvalo tudi magistratnemii tajniku g. Sesku za njega skrbnost za prospeh blagajnice. Predloženi računski zaključek kaže za 1. 1891. dohodkov 19.352 gld. 37 kr., tro-škov pa 12.900 gld. 33 kr. Upravni troski znašajo 2515 gld. 5G kr. drugi troški 268 gld. 58 kr , po-neverjenih pa je bilo blagajniških denarjev 1063 gld. 72 kr. Reservni zaklad znaša 1473 gld. 46 kr., končnega prebitka koncem I. 1891. je potem takem 352 gld. 13 kr., a vkupno imetje se je v primeri s prejšnjim letom pomnožilo za 1805 gld. 73 kr. — Blagajnik g. Branke prečital je na to statističke podatke o delovanji blagajnice I. 1891. Clu-uov bilo je v tej dobi 2543, bolnikov pa ls::o. Po nasvetu g. Trdine, ki je nadzoroval poslovauje blagajničmo in je našel vedno v najlepšem redu, podeli se upravnemu odboru absolutorij iu izreče se mu zahvala na uspešnem in vestnem delovanji. Pri volitvah izvoljeni so bili v upravni odbor vsi dosedanji člani, v nadzorovalui odbor od delodajalcev g. J Žitnik oziroma g- Turna, od delojemalcev pa gg.: Fran Breskvar, 1. Dražil, Gregor Trdina, in I. Benda. V razsodišče volili so delodajalci gg Frana Dober le t a in F. K a is er j a, delojemalci pa gg. Grablovca, Kordeliča iu Karla Tekavca. — G. Stranskv stavi na to nasvet, naj se odcepi Ljubljanska okrajna bolniška blagajna od Tržaške, ker so tam povsem druge razmere. Predlog se vsprejme in naroči bo odboru da stori vse, v njega izvršitev potrebne korake. Zbor poviša nadalje blagajničnemu služabniku Ćrnetu plačo za 60 gld. Na predlog g. Stranskega izvoli se še poseben odbor šestih članov (gg. : Tuma, Kaiser, Grablovic, Benda, Kordelić in Lenče), kateremu odboru je naloga prenarediti blagajnična pravila. Na to se je sklenilo zborovanje. — (Slepar.) Človek, ki je oddal vizitnico „Georg Stigler, Ingenieur" prišel je k gostilničarju „Pri Malici" in ga prosil 100 gld., češ, da jib nujno potrebuje in v kratkem vrne. Popihal pa jo je s stotakom, da ga ni več videti. — (Zadruga fija'karjev Ljubljanskih) ima jutri, 11. t. m., ob 3. uri popoludne svoj usta-novui občni zbor v magiBtratni dvorani. Volitve bodo v zadružno starešinstvo, kateremu je začasni načelnik bil doslej gospod Janez Turk. — (Obrte odpovedali) so meseca aprila t. I. sledeči obrtniki: Helena Pengov, branjarijo; Marija Kokalj, štantno trgovino; Miha Hendler, slaščičarski obrt; Uršula Goršič, trgovino s kislim zeljem; Fran Šešek, gostiIničarski obrt; Marija Jevnikar, prodaja ovočja in Josip Nered, krojaški obrt. — (Včerajšnji mesečni semenj) i Ljubljani bil je glede na to, da je bil pred kratkim veliki semenj, še precej dobro in dosti števil-neje obiskan, kakor lansko leto Prignalo se je 254 konj, 174 volov, 149 krav in 49 telet, skupaj torej 671 glav. Kupčija je bila pri goveji živini srednja, konji pa so se bolje prodajali, ker so bili došli laški kupci v prejšnjem številu. — (Ogenj.) Včeraj popoludne ob lft2, uri nastal je v Zalogu pri Postojmi v hiši Jožeta Gu-žma, hiš. štev. 35 ogenj na nezuan način. Oddelek PostojinBkega prostovoljnega gasilnega društva priletel je takoj s 25 možmi in dvema brizgaluama, ter ogenj omejil le na gorefo hiše, dasiravuo so bile v bližini 4 s slamo krite biše. Skoda znaša 350 gld. Pogoreleo bil je zavarovan za 200 gld. — (Novo vojašnico za d o m o b r a u c e v Celji) bodo začeli graditi še ta mesec. C. kr. domobransko ministarstvo potrdilo je namreč projekt meatue občine Celjske in predložeue načrte. — 2 potniki, ker je preplul veliki ocean v 6 dneh in 13 urah. Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prubavljcnja se priporoča raba mnogo deset -letij dobroznnnega, pristnega „Moll-ovega Seitllitz-praska", ki ai; dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse tezkote prebavi jenja. Originalna ftkatljica 1 gld. h. v. Po poHtneiu povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOLIi, <•. in kr. dvorni lamgateg, na DUNAJI. Tlich-lauheu 9. V lekarnali na deželi jo izrecno zahtevati MOLL ov preparat, zaznauiovioi t varnostno znamko iu podpisom. Manj od dveh škatljie mu ne pošilja. 1 (42—7) l*St»i*a flAAftAAJJlI litlS*SH> „LJUBLJANSKI ZVON" itoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. fffVffVfllllllllll Umrli so r IJahlJanl: 8. maja: Alojz Strauss, krojaćev sin, 1 leto, Stre* liške ulice st. 11, davica. V deželni bolnici: 5. maja: Meta Vidmar, mizarjeva žena, 53 let, kap. 6. maja: Helena Kramar, gostija, 49 let, srčna htba. — Anton Pucelj, ftrevJjar, 33 let, jetika. 7. maja: Marija Lebeo, delavka, 53 let, jetika. — lila.* Velkoverh, delavec 38 let, jetika. 8. maja: Jožef Pogačnik, kajžar, 79 let, antbraae septis. Meteorologično poročilo. J Čas opatov an j a Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. <• s r 7. zjutraj 2. popoi. it. zvečer 785*4 mm. 733 4 mm. 733-9 mm. »•8° C si. szh. 18-6° C si. vzh. 12 2» C si. vzh. 1 obl. obl. obl. 140 mu. deija Sredo.]a temperatura 13*2", ta 0-4• nad norinalom. Izkaz avstro-ogerske banke I dne 7. maja 1892. Prejšnji teden 4 10,315.000 gld. (— 1,577.000 gld.) (-(+ ( + Bankovcev v prometu Zaklad v gotovini 245,455.000 Portfelj..... 158,810.000 Lombard..... 23,725.000 Davka prosta bankovcu a reserva . 41,459.000 135.000 6,978.000 659.000 ( + 1,687.000 „ ) ZDuLzas^slra, borza dne 10. maja t. 1. včeraj — danes Papirna reuta.....gld. 95-3.» — gld. 95-SO Srebrna renta .... „ 94D0 — , 95— alata renta....... 11125 — „ 11125 5°/0 marčna reuta ... „ 10145 — „ 10125 Akcije narodne banke . . „ 987-— — m 988*— Kreditne akcije .... „ 31«*25 — , 317*50 London......., 119-75 — „ 119-70 Srebro.......„ —'— — „ —'— Napol........„ 9-50'/, — „ 9-50«/, C. kr. cekini...... 564 — , 564 NemSke marke .... , 58-57«/, — „ 58 55 4' ,„ državne srečke iz I. 1854 . 250 gld. 140 gld. — kr. Državne srećke iz 1. 1864 . . 100 n 184 „ 50 . Ogerska zlata renta 4*/.,.......1C9 „ 50 „ Ogerska papirna renta 5°,'0......100 „ 75 , Dunava reg. srečke b°/0 ... 100 gld. 122 . — , Zemlj. obć. avstr. 4'/t°/0 zlati zast. listi . . 117 „ — „ Kreditne srečke......100 gld. 187 , — , Rudolfove srečke...... 10 „ -2 w — , Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 149 a 25 „ Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v.....241 „ — . Tphtnipp TiinQfnvninn (Br0ckenwase) 1 uUlllIufl'lllUulUIUluO z uteži vred, pisalnik in plačilna miza s kamnito ploščo, nadalje 300 štirijaških se ž nje v stavbišča v Travniških ulicah, prav blizu južnega kolodvora, z zidano ograjo, je takoj in po ceni na prodaj. Več je izvedeti pri lastnika (485-3) Poljske ulico st. 11. Po visoki c. kr. deželni vladi toicesionovano Tečaji za pouk o pri-krojevanji pričenjajo: za d. a rrx e 1. dan, za molke krojače 15. dan vsacega meseca. Udeleženci dobe veljavna spričevala. Natančneja pojasnila daje: Vodja ouliira krojaško-obrtno učilišče Gospodske nlice št. 7. (517) (i) v Ljubljani, ] TopliSke kopeli na Dolenjskem odprle [ i se bodo (519—1) r i dne 15. maja. p i Vodna toplota je 30" R V basen I. r i upeljala se je po novem vodovodu pitna b J voda in naredila prsna kopel (douche). — L j Posta prihaja iz Eudolfovega dvakrat na [ ] dan, porabi se torej lahko poŠta iz Ljub- [ Trf Ijane, Litije, Vidma in Krškega. — Za f •jO dobro postrežbo, dobra dolenjska vina in r izvrstno kuhinjo je vse kar najbolje pre- JT* skrbijeno. Kiilovlc. J>^ Kuhan suoparora iz dilečih gorskih malin, napravljen natančno po avstrijskem pripravljanju zdravil, ima nsjIepAi duh in naravno lepo barvo. Staklenica z 1 klg sirupa 65 kr., iztehtan od 5 klg. vitje ;i klg. 55 kr. Mala ateklenica 35 kr. Piccolijeva lekarna „Pri angel ju v Ljubljani, Dunajska cesta. nanja fitiftirifn st' proti fpttvaetjm s* «*tf tni>na irvriujeja. (59—8) R dottaol v« vAfrh obebodech koloniiilBich a ilrogurai. (416- 7 se oddasta o SV- l^llliaelll INJ>!^ v v ■ posebno pripravni za hranitev špecerijskega blaga, vina itd., ker od blaga v njiju shranjenega ni plačati užitnim1. (518—i) ♦ Vec je izvedeti v upravni št v u „Slovenskoga Naroda". Seioua od 1. aprila «lo konca oktobru. Do ]. junija in od 1. septembra je tarif za stanovanja znižan za 25 odstotkov. Zdravišče iia. Hrvatekem oddaljeno od postaje „Zabok Kraplua-Topllee'* vozno uro, izredno murne SO do SSD K tople »k ra to terme eminentnu adravllnoatl zoper protlu. reviua v mi* Nifalt in elealla in njih nasledkov, /oper leelalaa, Bevralgll«, IsoSne bolesaal in rane, zoper kroniiki morbu»-l>ri|;tlall, otrpueaja 1. t. d. Velike bauiuMke, polne iu separatne mramorne ter douehe kopeli, izvrstno urejene sudarlje (pOtue sobe). Maaaša« elektrika, Ivedska adravUaa sjlmaaatlka. Vsak modem komfori. J »k o dobre reetavracije in zmerne cene. Zdravl*ka> teodbaa, velike aenčnate promenade. Od 1. maja vsakdanja postna zveza s lSabokona iu Polleauout. (418—5) KopalidCni zdravnik: Dr. Josip Welngerl. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina m tisa .Narodne Tiskarne 5063