ft. 234 HMk ■r CHTtrtt »h Bfll trbejs. !zvzem5! pondeljek, vsak " ' " rrdstropje. ir c;ro&opfet A«»r -.. v. _ - Lastnik tiskam ena". . - r-;;- L 7 —, 3 m««c* L 19.50* pol leta L 31.— tac ... Za iaazeastvo wc5ečno 4 Hre več. — Tdefon uredniBva in upire« «t. ItvA: tiHca tv. FitaH^jr uredništva. :elj is od" .1 v -,: ^ tiskarne E> V- Posamezna Številka 20 cent Letnik XLV1I» PoMinrae KevOke v Trsta ta okolici po 30 cent — Oglasi se raCuai^ v Irokoatt ene kotom (72 na) — Oftati Ugo^ie* ta obrtnikov mi po 40 cent Minitak« aahvala, poalaafc« ia vabila po L 1.—, ogtast denarnih »vodo? mm f L t. — Mri ogtaai po 90 cest besedi, najmanj pa L 2. — OglaH ejfottifia (a reklamacij se psttMo iskljačno upcavi Edinosti, v Trstu, attea Pranaski AsKkeg* Stcv. 20» L nadstropje. — Telefon vredni Hva ta opravo 11-67. 1 itifrr" AVE CAESAR! Geatilejeva reforma osnovnega šolstva' petih iet poldnevnega pouka, povrhu irtam zadaja udarec, ki prekaša vse, kar j podajanega še od ljudi, ki niso zanj .smo do danes doživeli. S svojim glasovitim členom Št. 4 uvaja v slovanske osnovne iole državni jezik ter potiska materinski ezik šolodolžne mladine na neko dopolnilno mesto, kar bo v svojih namenih istovetno z zatretjem materinske besede učenca v osnovnih šotah sploh. Oc! katerekoli strani presojamo novo določbo, ki ima v kratkem postati kri in meso. se nam kaže kot monstruoznost, ki jo je zmožca le najgloblja slepota. Po krvavi svetovni vojui, ki se je baje bila v imenu pravice in proti sužnosti narodov, se v XX. stoletju v Italiji, ki je toliko svoje dragocene krvi prelila za ideale svobode, poia^a stopalo na ljudstvo, ki ima, kakor čujemo že skozi pet let, vse državljanske pravice v državi, katere veliki duhovi so učitelji prava sveta. A ve Caesar! Pohojene so velikodušne obljube in zatajene svobodoljubne geste, izza prevar vstaja pravi obraz, obraz zmagovalca. V njegovih očeh je slast moči, a ni več čuta za mejo med dobrim in ziom, v njegovih črtah je ekstaza uspehov, a ni več premišljenega tehtanja njihove daleke se žnosti, iz njega sije nemirna samozavest, ki se je vrgla preko mostu odgovornosti in vesti. Četrti člen Gentilejeve reforme je lemoralen, v toliko nemoralen, v kolikor £azi pravice materinskega jezika poleg pravic državnega jezika, zato je že ob svojtm rojstvu obsojen, Ne bo sreče ž njim, kakor je še nikdar ni bilo s takimi iuodki, in je ne more biti v civilizirani človeSki družbi. Veliko zloglasnih primerov ima Evropa zadnjih stoletii, najžalostnejši j 2 še primer pruskih hakatistov na p'.danjem nemškem Poljskem. Hakatizem ž z-ia^aL, pol sveta se je dvignilo proti »ijeuiu, nasilni poskus je naglo ponesrečil, kakor so hitreje ali počasneje ponesrečili vsi slični poskusi, zakaj trd in neizprosen, toda pravičen je zakon, pisan od prirode namesto od zlobne roke človekove, da končno podleže, kar je nemoralno in pi otinaravno. Kar odreja danes načrt zakona o preuredbi učnega jezika v šolah drugo-rodcev Italije ni le v nasprotju z vso dosedanjo šolsko politiko in tradicijo svobode v državi, ampak je tudi v nasprotju z namenom osnovne šole sploh, Ni dovolj, da se odstrani slednji dih demokratizma iz osnovnega šolstva s tem, da se odstranijo neposredni vplivi davkoplačevalcev ter se uvede birokratični ustroj, ampak se vzame staršem tudi ta 6ravica, da se njih otroci sploh kaj nauče. !akor so šole pri nas na deželi urejene, je itak le malo snovi mogoče predelati, posebno na eno- in dvorazrednicah. ki tvorijo večino šol. Tudi odpade šesto leto pouka, ki je bilo eno najuspešnejših. Nfikakor ne tajimo koristi, ki jo ima nladina, ako se priuči italijanskemu .-eziku, ker je svetovni jezik, toda za to bi bilo treba drugače skrbeti. Vlada je tudi marsikaj storila in se ni plašila ne truda ne stroškov, tako, da smo imeli priliko videti celo nesmiselnosti. A kar se odreja ;edaj, je n«*pad na ljudsko izobrazbo sploh. Kak^r so naše Šole, večinoma na deželi, sistemizirane, se z omejitvijo materinskega ične>a jezika, izpodreže ves pouk. Tekom usposobljeni se bo mladina, da ali ne, komaj toliko naučila v utrakvističnih šolah, da se bo znala za silo podpisati, ne bo pa zmožna prečitati brez velikega napora niti slovanske niti italijanske knjige. To bo uspeh četrtega člena šolske preuredbe, ki bo šole pri nas skrčila dejansko nekako na triletno, kakor obstoji na jugu države, v korist nepremagljivega vkoreninenja analfabetizma. Po sklepu svetovne vojne, ki je pokazala, da je analfabet tudi slab vojak, se je učiteljstvo južnih pokrajin države lotilo z vso vnemo borbe proti analfabetizmu. Toda zgodilo se je, česar naši tovariši niso pričakovali. Proti njih borbi so se postavile vse mogoče ovire. Ne velikih prostorov niso mogli dobiti, ne stolic, ne tabel in nikake podpore. Kakor se je posebno mladina z vso vnemo lotila pisanja in čitanja, je vendar bila njena gorečnost nadležna in vse prej kot dobrodošla. Ali sega ta duh ovir danes tudi že v tukajšnje kraje? Če je namen gojitve državnega jezika tako resen, bi ne bilo treba izpodrezati ljudske izobrazbe. Ohranila bi se pri nas enostavno osemletna šolska obveznost z uvedbo vsakdanjega pouka in stvar bi bila rešena. Za Julijsko Krajino je četrti člen šolske reforme Še posebno usoden. Znano je, da je brezposelnost dežele težja kakor vseh ostalih 70 pokrajin države. Z drugo besedo: ljudstvo se mora izseljevati v večjem številu kakor drugod. Če tudi pustimo ob stran vso odioznost dejstva, da se preprečuje mladini izobrazba v jeziku, ki ga dovolj razume, da se uspešno uči, je jasno, da izseljenci brez zadostne osnovne izobrazbe ne morejo v svet. Čim manj znajo, tem težje jim bo, tem manj si bodo prislužili, tem trše bodo živeli, tem bolj bodo izkoriščani. To pripravlja odrešenim državljanom Gentilejeva šolska reforma. Poleg političnega ima torej zadeva četrtega člena šolske preuredbe tudi svoj gospodarski moment, ker je škodljivo naperjen še posebno proti revnim slojem. Ta moment se že marsikje vidi. Še nedolgo temu smo čuli veselje ljudi, ker so se otroci drugorodcev vpisovali v šole z italijanskim učnim jezikom. Pa le kratko je bilo veselje, zakaj opazujemo že pojemanje tega pojava, kar je prav lahko razumljivo. Državni jezik bi imeJ privlačno silo, ko bi donašal gospodarskih ugodnosti. Če pa so državne službe vedno nepristop-nejše, če se državni nastavljene! odslavljajo in mora znaten ljudski prebitek preko državnih mej, pada , tudi smisel za priučenje državnega jezika, ki ima posebno za kmetiški živelj le majhen praktični pomen, ako odštejemo kulturnega. Od katerekoli strani presojamo torej Gentilejevo določbo, ki posebe zadeva nove pokrajine, vidimo, da ni srečna, ampak težka napaka, ki bo ostala, vzlic vsem prizadevanjem, da se izvede, končno vendar le mrtva črka, poskus, ki ga bodo dejanske razmere premagale in zgodovina obsodila. Vzlic temu se pa moramo pripraviti na njene posledice, ker bodo zadele marsikoga, predno se izkaže, da ni nastala v interesu suverene pravičnosti. Zato: Ave Caesar! (Učiteljski list.) Jogoslovenska sJiupSClna sprejela dvanajstine Incident med radikali in muslimani. BEOGRAD, 30. Včerajšnja dopoldanska seja narodne skupščine je potekla brez posebnih incidentov. Po specijalni debati o dvanajstinah, pri kateri je musliman Husan Milkovič ostro kritiziral režim, sta bila sprejeta prva dva člena zakonskega predloga o dvanajstinah. Pri diskusiji o II. oddelku je govoril demokrat Slavko Dukanac o terorju radikalov in nasilnem da je na ta način dano zadoščenje muslimanom. Za tem je bila debata zaključena in so bile proračunske dvanajstine sprejete s 116 proti 62 glasovom. Predsednik narodne skupščine naznanja, da so se vse skupine sporazumele o izvolitvi odbora za proučevanje Davido-vičevega predloga o narodnem priznanju vojvodoma Putniku in Mišiću. V ta namen je bil izvoljen odbor s 17 člani. Minister Ninčić ne odstopi — Njegov« izjava o položaju međ Italijo in Jugoslavijo BEOGRAD, 30. Včerajšnje -Vreme. režimu, ki ga izvaja notranji minister preko j prinaša z ozirom na situacijo, ki je nastala okrožnih in srezkih načelnikov. Minister notranjih zadev Vujičič je obljubil, da bo za jugoslovenskega ministra zunanjih zadev ________,________ , , __________po skupščinski seji ter razpravi o interpe- .zbral podatke*. Opozicija je nato burno laciji glede Reke, izjavo, v kateri se gosp. protestirala ter zahtevala anketo. Poslancu'dr. Ninčič brani pred napadi v javnosti. Svetozarju Pribičeviču je odgovarjal na Ninčić izjavlja, da ga je iznenadila upit, zakaj se je v petek vršila seja j situacija, ki se je stvorila v njegovi odsot-zakonodajnega odbora istočasno kot seja,110®** v javnem mnenju. Omenja, da je narodne skupščine, predsednik Ljuba Jo- j pričakoval boljšega sprejema. Registracija vanovič, ki je izjevil, da se v bodoče to ne;rapallske pogodbe je stvorila nedvomno bo več zgodilo. Seja je bila prekinjena ob čistejšo situacijo med Jugoslavijo in Italijo. Medtem se je v mnogih vprašanjih došlo prava o proracunsKin avanajsnnan. rrvi »^ud upustau te pou, aoKier i je govoril narodni poslanec Miletič (zemljo- j izglede, da se na ta način morejo radnikj Izjavil je, ako vlada ne izmenja tudi ostala vprašanja povoljno za d Ob 4. popoldne se je nadaljevala raz- do sporazuma in vlada misli, da bi ne bilo prava o proračunskih dvanajstinah. Prvi treba^ opuščati te poti, dokler imamo rešiti . 4 . _ državo, dosedanjih srezkih načelnikov, jih bodoča tem govori dr. Ninčić o svojem delu seljaki sami povezali in povezane privedli y Društvu narodov in izjavlja, da je njegova v Beograd. Očital je radikalskemu poslan- j izvolitev za predsednika finančnega odbo-cu Grginu poneverbo. GTgin je izjavil, da fa Društva narodov vsekakor ojačenje ni v zvezi z nikakršno poneverbo. Musli- jugoslovenskega položaja v Ženevi Dr. manski poslanec Behmen, je ostro prijel Ninčić pravi, da napadi njegovih kolegov Srnao, ker je hotel član te organizacije v klubu niso osnovani, ker niso konkretni, vreči bombo na muslimansk3ga voditelja sai so kili medtem doseženi pozitivni dr. Spaba. Radikalski poslanec Pavlović: rezultati, povoljni za drŽavo. Izjavlja, da je JHMAI MM mam _________. • «5koda, da ga niso ubili!» To je izzvalo buren hrup in protest muslimanov. Zahtevali so takoj zadoščenja. Ker pa ga po njihovem mnenju niso dobili, so muslimani demonstrativno zapustili skupščinsko dvorano. Posl. Behmen je moral prekiniti svoj govor. Predsednik narodne skupščine je nato izjavil, da je on obsodil napad in dospel na svoj položaj po zaupanju krone, predsednika vlade in stranke, ki ji pripada. Po želji zunanjega ministra dr. Nin ciča, bo Ljuba Nešić, ki g« je doslej zastopal, te dni odpotoval v Prago ma svoje prejšnje mesto. Njegovo dolžnost v ministrstvu dolžnost _______ zunanjih def bo odslej vršil Branko Laza-rević, dosedanji ooravmk poslov v Pragi. Dr. BeneS izvoljen v svet Druitva narodov ŽENEVA, 30. Včeraj so se vršile tukaj volitve v svet Društva narodov. Glasovanja se je udeležilo 46 držav. Republika Ura-guay je dobila 40 glasov, Brazilija 34, Belgija 32 in enako število Švedska. Čeho-slovaška je prejela vsled poljske protiagi-tacije samo 30 glasov. Enako število glasov je dobila Španska, 10 glasov pa Kitajska. Dr. Beneš je torej izvoljen namesto kitajskega delegata. Svet Društva narodov bo sestavljen sledeče: štiri stalna mesta imajo Anglija (lord Cecil), Francija (Hannotaux), Japonska (Ishi) in Italija (Salandra). Nadalje pridejo v svet Brazilija (Rio Braco), Belgija (Huymans), Švedska (Branting), Španska (Ouinones de Leon), Čehoslovaška (dr. Beneš) in Uruguay. Po izvršenih volitvah se je predsednik Della Torriente zahvalil Švici za gostoljubnost in poudarjal posebne zasluge Bourgeoisa, Hannotauxa in Cecila, ki se bore že leta za Društvo narodov. Na seji se je razpravljalo tudi o madžarskem posojilu in je dobil finančni odbor nalogo, da izvrši vse predpriprave, da bo mogla repa-racijska komisija na svoji oktobrski seji sprejeti definitivni sklep posojila. Dr. Beneš je po seji odpotoval v Pariz, odkoder bo nadaljeval svojo pot v London, da stori potrebne predpriprave za potovanje predsednika Masarlka. Obiska Mille-randa v Pragi je pričakovati za december. PRAGA, 1. Ves tisk izraža svoje zadoščenje radi izvolitve ministra za zunanje stvari Beneša v svet Društva narodov. Tako piše «Prager Presse*: Osebnost Beneša, ki je bU vedno med najdelavnej-šimi člani v Društvu narodov, je predstavljala ojačenje kandidature male enten-te. V preteklem letu se mali ententi ni posrečilo, da bi dobila svojega zastopnika v svetu. Beneš se z vso svojo energijo udeležuje naporov za izravnavanje mednarodnih sporov in za ustalitev miru, kakor na pr. za gospodarsko ozdravitev Avstrije in za garancijski fakt. V svetu Društva narodov se bo Beneš boril za demokratizacijo meddržavnega življenja. Mala ententa je lahko zadovoljna s tem uspehom. Ustanovljena za ustalitev miru v srednji Evropi je dala že dokaze svoje konsolidacije; zato je zaslužila priznanje vsega sveta. «Češkoslovenska republika« pravi, da pomeni izvolitev Beneša spričevalo radi njegovih dragocenih lastnosti kot državnika in radi njegovega neumornega dela za mir in red. To priznanje, tako Beneša kot ministra kakor tudi države, katere krmilo drži izvoljenec v roki, gre vsej mali ententi, ki jo bo Beneš zastopal v svetu Društva narodov. «Narodni listi» izjavljajo, da je bilo Čeho-slovaška odlikovana s pomembnim mednarodnim priznanjem kot država, ki uživa upanje s strani inozemstva. Naša republika — piše glasilo Kramareve stranke — je prva med v zadnji vojni porojenimi državami, ki bo zastopana v svetu Društva narodov. Današnji uspeh je izraz zavesti inozemstva z ozirom na že konsolidirano novo državo; izvolitev sama je bila tem lažja ne samo radi naše pozicije, ampak tudi radi dobrih osebnih odnošajev ministra Beneša in njegovega vpliva v evropski diplomaciji. Osrednje glasilo narodnih socijalcev «Češke Slovo» piše, da je mala ententa dobila svojega zastopnika v svetu Društva narodov baš v času, ko se bo tu razpravljalo o prevažnih mednarodnih vprašanjih. Tudi glasilo socijalnih demokratov »Pravo Lidu» vidi v tej izvolitvi uspeh male entente, ampak tudi osebni uspeh Beneša samega, kateri bo gotovo vplival tudi na njegovo pozicijo v notranjem življenju Čehoslovaške. Beneš — tako izjavlja list — stopa uradno na pozorišče mednarodne diplomacije, kjer bo igral važno ulogo. JUGOSLOVENSKO-ROLGARSKA POGAJANJA. BEOGRAD, 30. Sinoči je odpotovala v Sofijo zvečer delegacija v jugoslovensko-bolgar-ski komisiji, ki ima urediti sporna pravna vprašanja med Jugoslavijo in Bolgarijo. Predsednik delegacije je vseučiliški profesor Milan No-vakovič. Komisija se ima baviti z obveznostmi Bolgarije na podlagi neulske pogodbe in sicer zlasti glede členov 125 177, in 188. Gre namreč za izplačilo rekvizicij, izvršenih v Sofiji v času okupacije, kakor tudi za rekvizicije posesti jugosl. državljanov v Bolgarski. Kriza v fašistovski stranki Kako je prišlo do spera med izvršilnim odborom in Mussotinijem — Predvideva se preuredba stranke — Veliki iašistovski svet sklican za 12. oktobra — Proslava obletnice iašietovske revolucije ZOPET EKSPLOZIJA V KRAGUJEVCU. BEOGRAD, 30. V oetek ob 11. dopoldne se je v Kragujevcu zopet dogodila eksplozija v kemičnem laboratoriju pirotehnike, ko so odpirali neko nemško mino. Ubit je bil ruski kapitan Dimiter Aleksejević Perekin, 1 delavec je težko, več oseb pa je lahko ranjenih. Kakor poročajo, je večji del delavnice uničen ter je škoda velika. Na lice mesta je odšla komisija, da preišče vzroke eksplozije. f NADŠKOF DR. STOJAM PRAGA, 30. Olomuški nadškof dr. Anton Ciril Stojan je včeraj opoldne umrl. Dr. Stojan je bil doltfa leta državni poslanec v starem dunajskem parlamentu in eden izmed voditeljev moravske ljudske stranke. Za nadškofa je bil imenovan po razpadu Avstro-Ogrske. RIM, 1. V ospredju zanimanja vseh tukajšnjih političnih krogov je spor, ki je nastal med izvršilnim odborom fašistovske stranke in ministrskim predsednikom Mus-solinijem radi izključitve Massima Rocca, ki jo je sklenil izvršilni odbor na svoji seji od 27. septembra. Listi objavljajo obširne podrobnosti o pogovoru med Mussolinijem in Bianchijem, ki je bil, kakor izgleda, zelo dramatičen. Michele Bianchi je skušal obrazložiti Mussoliniju vso stvar, toda ta poslednji ga ni hotel poslušati, temveč ga je prekinil z besedami, da po njegovem mnenju se ne sme več vršiti zborovanje zaupnikov, ki je bilo sklicano za v torek in za katero je izvršilni odbor izdelal poseben dnevni red. Mussolini je bil zelo razburjen in s hitrimi koraki zapustil sobo ter odšel. Kom. Bianchi je šel za njim do avtomobila in je hotel nadalje govoriti z ministrskim predsednikom, toda ta poslednji ga je le zavračal z besedami: «Demisija, demisija...» Takoj po sestanku z Bianchijem je narekoval ministrski predsednik obvestilo za javnost, v katerem je rečeno, da zahteva in pričakuje po odstopu članov tajništva fašistovske stranke tudi odstop vseh ostalih članov izvršilnega odbora. Isti dan popoldne je bilo izdano drugo obvestilo, ki je naznanjalo, da je ministrski predsednik odgodil sestanek zaupnikov na nedoločen čas in da je veliki fašistovski svet sklican za 12. oktobra. S temi obvestili je ministrski predsednik jasno pokazal, da ni zadovoljen samo z odstopom članov tajništva. Člani izvršilnega odbora, ki so odstopili po sestanku med ministrskim predsednikom in Bianchijem, so sledeči: Bianchi, Sansanelli, Marinelli, Starace, kom. Attiiio terruzzi in kom. Giuseppe Bastianini. Ti člani so obenem člani tajništva stranke in izvršilnega odbora, a v tem poslednjem so poleg njih še Maurizio Maraviglia, Alessandro Dudan, Ferruccio Lantini, Roberto Farinacci, An-tonello Caprino in Michelangiolo Zimolo. V teku današnjega dneva bo imel celokupni izvršilni odbor sejo, na kateri bo končno sklepal o Mussolinijevi zahtevi. Ni dvoma, da bo enoglasno sklenil, da odstopi, pokoreč se brezpogojno volji svojega vrhovnega voditelja. Nastop ministrskega predsednika Mussolini ja ni iznenadil političnih krogov. Bil je popolnoma logičen, ako se pomisli na zadržanje njegovega osebnega glasila « Po-polo d'Italia» v zadnji polemiki. Kakor je že splošno, je polemiko začel Massimo Rocca s tem, aa je objavil v «Critica fascista* članek, v katerem je zahteval temeljito revizijo stranke in posebno vodstva. Sedaj se govori, da je Mussolini ne samo vedel za tisti članek, temveč da ga je pred objavo tudi prečital in odobril. Kar pa se tiče zadržanja «Popolo d'Italia», se izjavlja v krogih, ki so zelo blizu vlade, da ni bilo niti mogoče misliti, da bi bil «Popolo d'Italia zavzel tako stališče, ako bi ne bil vedel, da tolmači s tem naziranje ministrskega predsednika. Med voditelji pokrajinskega fašizma, so s posebno silo nastopili proti «revizijo-nizmu» Massima Rocca Farinacci v Kre-moni, Baroncini v Bologni, Barbiellini v Piacenzi in Arrivabene v Mantovi. Ta struja razpolaga z dvema dnevnikoma, in sicer s «Cremona Nuova» v Kremoni in z «La Scure» v Piacenzi, a zraven tega še s tednikom «L'Assalto», ki izhaja v Bologni in ki je močno razširjen. TucH voditelji pokrajinskega fašizma so morali vedeti, kakšno je stališče ministrskega predsednika glede zadnje polemike med fašistovskimi listi. Vsled tega se tolmači sklep izvršilnega odbora tako, da pomeni pravzaprav jasen opomin na naslov Mussolini ja samega, opomin, ki vsebuje tudi nekako grožnjo z odporom, ako bi imelo obveljati stališče «revizijonistov». V obveščenih krogih se tudi zagotavlja, da je Mussolini izvedel o izključitvi Massima odbor imenovan od Mussolinija in da ima ta poslednji pravico jim odvzeti svoje zaupanje, ko se mu zdi, da ga zaslužijo. Vsi izgovori izvršilnega odbora pa ne pomenijo nič drugega nego iskanje izhhoda iz zagate, v katero jih je bil pognal Mussolini s svojim nastopom. Ta poslednji namerava svojo zmago temeljito izkoristiti. Kakor se zagotavlja, se vodstvo stranke popolnoma preuredi. To nalogo ima izvršiti veliki fašistovski svet, ki se sestane 12. t. m. Zdi se, da ima Mussolini nar*en preurediti vodstvo vseh fašijev. Nova vodstva posameznih fašijev bi vodila vodstva pokrajinskih zvez in ta poslednja bi potem izvolila nov izvršilni odbor stranke. To so še le ugibanja. Ako se uresničijo, bi to pomenilo važno reformo stranke v smislu, da se odpravi dosedanji absolutizem in se namesto njega uvede nekak demokratični red, ki bi slonel na volitvah. Taka preuredba pa bi pomenila tudi za opozicijo znaten uspeh. Odstop izvršilnega odbora fašistovske stranke RIM, 1. Ministrski predsednik Mussolini je prejel danes pismo, podpisano od vseh članov fašistovske stranke, v katerem mu naznanjajo, da odstopajo s svojih mest članov izvršilnega odbora fašistovske stranke, ter mu izražajo svojo neomajno vdanost. Ministrski predsednik je kom. Bianchiju pismeno sporočil, da jemlje odstop izvršilnega odbora na znanje. Nadalje pravi Mussolini v svojem odgovoru, da naj člani tajništva ostanejo na svojem mestu in opravljajo dnevne upravne posle. Vse polemike naj prenehajo, ker bi bilo vsako nadaljnje prepiranje le izguba časa. Ob zaključku svojega pisma povdarja Mussolini, da se zanaša na brezpogojno pokorščino vseh fašistov. Zdravstveno stanje princezinje Ivane se je nenadoma poslabšalo RIM, 1. Iz Turina prihaja vest, da se je zdravstveno stanje princezinje Ivane včeraj zjutraj nenadoma zelo poslabšalo. Prin-cezinja je imela hudo črevesno krvavenje, ki pa je kmalu ponehalo; stanje princezinje je kljub temu zelo opasno. Zdravniki, ki so prihiteli k bolnici, so izjavili, da ni izključena možnost, da nastopijo težke komplikacije. Princezinja prenaša hude bolečine z neverjetno srčnostjo; tako je baje vzkliknila: «Trpim, toda nič zato; rada trpim, samo da ozdravim, a umreti nočem.« Kralj in prestolonaslednik se bosta vrnila v Racconigi. Protest grške vlade proti odločitvi poslaniške konference Grčija želi, da bi mednarodno razsodišče rešila zadevo. PARIZ, 30. Včeraj popoldne je grška vlada izročila francoskemu poslaniku v Atenah spomenico, naslovljeno na poslaniško konferenco V tej spomenici grška vlada naznanja, da je dala predsedniku Švicarske državne banke nalog, naj izplača zavodu Danca d'Italia 50 milijonov lir. «Grška vlada protestira — nadaljuje spomenica — z vsemi svojimi silami proti odločitvi poslaniške konference ki je mnenja, da ni Grčija izpolnila pete točke spomenice, S katero se je grška obvezala, da bo izsledila, morilce italijanske misije*. Nadalje našteva spomenica vse ukrepe grške 'vlade za izsleditev morilcev ter omenja, da je grška vlada razpisala nagrado 1 milijona drahem onemu, ki bi izsledil krivce. Kar se tiče poročila mednarodne konference, upa grška vlada, da ne bo vsebovala nikakih obtožitev na račun grške vlade, da ni storila vsega, kar je bilo v njeni moči, za izsleditev krivcev. Spomenica poudarja, da prevladuje splošno mnenje, da je bil umor organiziran v Argiro-kastvu, odkoder so Albanci prišli na gržka tla in tam izvršili umor. To potrjujejo razne priče in ropar Meng. Spričo tega dejstva je odločitev poslaniške konference toliko bolj uuokaiii t i r-n- i -c tuiuu uu prese-Rocca še le iz listov, da tore^ ni bil, obve- nctiIa -n žajila naro(j, gaj jc Vendar preiskovalna komisija s tremi glasovi proti dvema Novi predsednik ČaeaOcarskega udruženja RIM, 30. Sinoči se je vršil občni zbor Časnikarskega. udruženja (Afcsociazione della Štampah Pri volitvi novega odbora je bil izvoljen za predsednika sen. Alberto Bergamini s 338 proti 210 glasovom, ki jib je dobil Enrico Corradiai ščen vnaprej o namenih izvršilnega odbora. Tudi Massimu Rocca je prišla izključitev nepričakovano, kakor se je izrazil v izjavi, ki jo je podal listu «Epoca». V tej izjavi Massimo Rocca najprej naglaša, da izvršilni odbor sploh ni smel sklepati o njegovi izključitvi, ker je le ena prizadetih spornih strank in vsled tega ne more nastopati kot sodnik. Govori se — je rekel dalje — da sem bil izključen, ker sem javno odgovarjal nekemu članu izvršilnega odbora, toda dotični član je prvi prešel v zoprne osebnosti in se je spozabil tako daleč, da je očitno kršil disciplino in grozil z drugim fašistovskim valom. Komu je grozil, ako ne sedanji narodni vladi? Ob zaključku izjavlja Massimo Rocca, da ni nikdar predlagal razpusta stranke, temveč da jo je le opozoril na izbero, ki jo stavi zgodovina vsem človeškim in socijalnim ustanovam: «Aii se obnavljati ali poginiti.» Z nastopom Mussolinija v sedanjem prepiru med fašistovskimi voditelji se je ta notranja borba odločila na škodo izvršilnega odbora. Izvršilni odbor stranke se zagovarja, češ da je postopal v slučaju Rocca na isti' način kakor tedaj, ko so bili izključeni iz stranke Calza Bini, posl. Cor-gini, posl. Misuri in posl. Pighetti. Na podlagi teh prejšnjih slučajev je odbor mislil, da je poklican soditi tudi v slučaju Rocca. Nasproti temu pa se naglaša v krogih revizijonistov, da ie bil izvršilni ugotovila, da ne pade na grško vlado nikaka odgovornost. Grška vlada izjavlja, da kazen, ki jo je poslaniška konferenca naložila Grčiji, nima para v diplomatski zgodovini. Ako poslaniška konferenca hoče priznati, da svetovna varnost in moralni kredit velevlasti, ki jih predstavlja konferenca, zahtevala, da nikdo ne d^omi o pravičnosti njenih sklepov, ima konferenca na razpolago to-le sredstvo za preprečitev tega učinka: da sprejme predlog grške vlade naj se predloži zadeva v proučitev mednarodnega razsodišča v Haagu. Grška vfiada odgovorna 1 Končno poročilo medzavezniške komisije JANINA, 30. Med zaključno sejo medzavezniške komisije v Janini, je bilo sestavljeno končno poročilo o dogodkih pri Janini za poslaniško konferenco. V poročilu je omenjenih veliko pomanjkljivosti; poročilo priznava «implicite» odgovornost giške vlade. Komisija predlaga poslaniškt konferenci, naj energično nastopi pri vladi v Atenah za hitro izvršitev preiskave, ki naj bi jo vodili sporazumno Italija in Grčija ter s soudeležbo nekaterih osebnosti iz neutralnih držav. (Štefani.) GRČUA NE MOBILIZIRA. ATENE, 30. Dopisni urad v Atenah uradno zanikuje vest, da bi grška vlada poklicala pod orožje letnik 1924. Francija proti nemškemu sodelovanju na zasedenem ovemlju PARIZ, 1. Francosko-nemški pogovori, ki te sedaj vršijo v Bruslju, imajo za svoj glavni lamen organizacijo dela v Porurju, izločujoč m tem po možnosti sodelovanje pooblaščenih elementov v Berlinu. Akoravno je uradna na-roanitev prenehanja pasivnega odpora posla-aiku Dc Margerie zboljšala dispozicijo, se ven-jar vlada zadržuje skrajno oprezno. Degoutte •n Tirard sta dobila navodila, da se morata za tnkrat vzdržati vsake spremembe taktike ter "Sakati nadaijnih povelj. Z izg&anci se ne bo postopalo milostno. V krajih, ki so zelo blizu zunanjemu ministr-itvu, se opravičuje ta rezerviranost s tem, da te od 50 odlokov za organizacijo pasivnega odpora Nemčija do sedaj preklicala komaj štiri. Ampak vprašanje se ne giblje v teh mejah; resnica je, da je kanceler poveril Fucksa, ministra za zasedene pokrajine, da naj izvrši preklic odredb za odpor v sporazumu s franco-tko-belgijskimi obiastvi. Lahko bi torej bilo dobiti pot za sporazum v tem vprašanju, z berlinskim zaupnikom in preklicano bi bilo šc ostalih 46 odredb. Fuchs pa jc, kakor znano, bivši guverner porenskih pokrajin in svojčas ga je visoka medzavezniška komisija izgnala, nakar ga je Cuno imenoval za poslanika v Moskvi ter tako odgovoril na sklep v Kcblenzu. Njemu in Hollmannu očitajo Francozi, da sta na-hujskala sindikate v Porurjo. Pariz je Fuchsa kot nemškega zastopnika zavrnil ter tako onemogočil vsaka pogajanja. Razen tega in neodvisno od posameznih ozirov je Thcunis odredil, da se ima v najboljšem slučaju sprejeti zopet v službo čim najbolj omejeno Število nemških uradnikov pri upravi zasedenih dežel. Sledilo bi se pri tem kriteriju, da bi se pri podelitvi služb za vzposlavo dela oziralo na prošnje onih, ki se točasno nahajajo na zasedenem ozemlju, med tem ko bi bili izgnanci pri tem izključeni, z izjemo le posebnega vpošte-vanja vrednih slučajev. Posebno se misli pri tem ne samo izključiti Fuchsa, ampak hoče se tudi zavrniti sploh vsako imenovanje nemškega komisarja za zasedene pokrajine, v katerem se hoče videli zmanjšanje oblasti visoke medzavezniške komisije za Porurje in vojaškega poveljništva v Porurju. Skoraj v dokaz za izvršitev tega namena je visoka komisija na svoji včerajšnji seji v Ko-blenzu zavrnila predlog za imenovanje petih Roman Marije Tarnovske. - Poslovenila G. B. Dan se nagiba in ovene. In glej, v neomejeno praznino pade za hip eno ime. Moje ime. Pavel Kamarovskij me kliče, stoječ ob robu groba. Kliče me neprestano tri dni in tri noči. Preko glasu umirajočega, ki me kliče ne čujem ničesar. Kliče me z glasom groznim in neizmernim, ki napolnjuje svet, napolnjuje ve-»oljstvo. Dozdeva se mi, da vse molči, vse ^ miruje, zato, da se čuje glas, ki vpije moje ime. * Marija TarnovskajaT» Zaprla sem se v sobo, da ne bi slišala. Zaprla sem vrata, in okna, oknice, zavese — a ono vpitje: «Marija Tarnovskaja!* se še sliši. Skrila sem se v posteljo in pokrila ušesa z rjuho, z odejo, z blazino. «Marijal Marija I Marija Tarnovskajal* Stekla sem na cesto; zdelo se mi je, da vsi poslušajo oni klic: «Marija! Marija! Marija TarnovskajaU In vsi ljudje da se ustavljajo, me gledajo in dostavljalo dalinem« klicu: «Marija! Marija! Marija Tarnovskaj!a» In otroci, k iprodajajo po cesti časopise, se mi za hip približajo in vpijejo v ušesa: «Marija Tarnovskaja!» Bežim, z izbočenimi očmi, za menoj mi sledi umirajoči, z veliko rano v trebuhu, iz katere beže čreva. Sledi mi, vpijoč: ♦Marija!... Marija!... Marija Tarnovskajaf* A .— za hip — mir. Vsa preplašena se oziram okohu Nihče mi več ne sledi. Nihče več me ne kliče. Vse molči. Torej, je umrl?... Umrl?... Umrl?.« Ne. Okreval bo. XLIII. Ko sem čula to besedo, sem padla z vzklikom veselja na tla. Okreval bo. Moj Bog! Hvala! Bile so torej le sanje? Okreval bo! Usoda se je torej ustavila!.... Smem se torej vrniti! Ozdravi. Moj Bog! Hvala! hvala! hvala! ... In Tjoka? Prisega? Kaj mi mar! -.. Kaj mi mar!... Odprem na široko okna in .vidim nebo. In kličem nebu: «Kaj mi mar? Oh, usmiljeni in potrpežljivi Bog, rešil si me. ustavil si voziček v tragični igri, da sem zopet prilezla na str-v mino, da vidim sobice — če je tvoia volja« ni* mojega otroka in hvaljen bodi! Prepustim ti ga prav pohlevno... in prišla borni njim! Izginila bora iz življenja. Tjoka in jaz. SJetria bova belim, lepim lepim kipom na pokopali- Vesti z Gej*<|fe@j Velika avtomobilska nesrettJlllUa. Kobaridu Tolminska korijera padla očo Včeraj zjutraj se je na cesti n^a Bovcem in Kobaridom pripetila težka nesreča. Po tej cesti je vozila koriiera, ki je' odrinila iz Bovca ob 3. uri zjutraj; v nji se je nahajalo, poleg šoferja Frana Stanzerja, 11 potnikov. Par kilometrov pred Kobaridom se je krmilo nenadoma pokvarilo. Šofer ni mogel več ravnati avtomobila. Ta je zavil čez rob ceste, zdrčal navzdol po strmini ter se prebrnil ves polomljen v Sočo. V kritičnem trenotku so prestrašeni potniki skušali skočiti z avtomobila; nekaterim se je to posrečilo, ker so drevesa m skale ovirale drčanje avtomobila. Skorc vsi potniki so zadobili več ali manj težke poškodbe. Najhujše se je pobil šofer; tudi potnika Bruno Comini, delavec, doma iz Čedada in Stella De Nardi, rodom iz Comignano, oba stanujoča v Bovcu, sta bila težko ranjena. Te ranjence so prepeljali v bolnišnico v Čedad; njihovo stanje je zelo nevarno. Drzna tatvina v PodgorL V petek so neznani zlikovci odpeljali iz hleva g. Breganta, mesarja v Podgori, 3 krave in enega konja. Dve kravi so našli v bližini Štandreža, medtem ko konja ia ene krave dosedaj še niso izsledili. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici vnovič opozarja na otvoritev svoje glasbene Sole za glasovir in vsa godala na lok, kakor tudi za teorijo in zborovo petje mladine, ki se prične 1. oktobra 1923. — Vpisovanje vsak dan od 10.—12. v društvenih prostorih. Trgovski dom, Via Petrarka 1. I. — Društvu se je posrečilo pridobiti za učitelja gosli, vijole, vijolončela in basa priznanega goriškega muzika, profesorja Rudolfa Lipizer, znanega ustanovitelja goriškega kvarteta. Radi tega se odbor nadeja, da bodo naši stariši z veseljem porabili ugodno priliko, da nudijo svojim otrokom z zmernimi žrtvami pri domačem glasbenem zavodu temeljito glasbeno izobrazbo. Vpisnina Lit. 5.—, vnaprej plačljiva meseč-nina lit. 25.— za dve tedenski uri, za obsežnejši pouk po dogovoru. Društvo namerava tudi ustanoviti svoj lastni salonski orkester <5 reraočjo boljših učencev glasbene iole. Radi te&a vljudno vabi in poživlja vse, ki bi se zanimali in bi radi sodelovali pri takem orkestru, da se zgiasijo pri voditelju glasbene šele ob gori omenjenem času. — Tak orkester bi bil za vse naše družabno življenje posebne važnosti in se društvo nadeja, da bo našla ta misel toplega odziva pri vseh prizadetih. Bralno in pevsko društvo «Svcboda» na Njivicah pri Kojskem je priredilo dne 16 - 9. 23 svojo vrtno veselico, ki se je vršila v najlepšem redu. Tem potom se najprisrčneje zahvaljujemo zastopnikom »Dijaške Matice» iz Trsta, za lepo uspelo dramsko predstavo Volkovi« in pevskemu zboru iz Oslanja za njih požrtvovalnost. Dalje se zahvaljujemo cenjeni družini Gravnar, g. slikarju odra F. Turku in MandolinistiČnemu krožku iz Loke pri Gorici ki nam je zaigral med odmori par krasnih slovenskih in hrvatskih narodnih pesmi, in sploh vsem, ki so kakorkoli pripomogli k lepemu uspehu veselice. Iz friaške pokrajine Vreme. (Tatovi živine). Tudi v Vremah so *e pojavili tatovi goveje živine. Na 26. t. m. ponoči so odpeljali iz hleva gospe Terezije Dekleva v Vremskem Britcfu vola in kravo. Iz neznanega razloga so tatovi obe živali pustili na cesti v Gornjih Vremah, kjer jih je lastnica dobila zjutraj nazaj. V noči od 27. do 28. t. m. so sc pa oglasili pri mlinarju Antonu Cerkveniku v Gornjih Vremah in mu odpeljali edino kravico, ki jo je imel. Navzlic iskanju daleč na okoli ni o kravi sledu. Zanj je ta udarec posebno hud, ker je kravica preskrbovala njegovo številno družino z mlekom. Krava je rjave barve z belo liso na čelu. Prizadeti presi vse Čitatelje tega lista, ki žive v okolišu Vremske doline, da bi mu sporočili, če bi slučajno videli kje tako kravo. Jim bo zelo hvaležen. Njegov naslov je: Anton Cerkvenik, mlinar, Gornje Vreme pri Divači. ščih, z obrazom, obrujenim proti nebu, ki jim zamaknjen smehljaj obseva mramornato li- CCKako to. da nisem imela še nikdar te sladke, preprosti misli: pustiti življenje s Tjoko v naročju?____iskati zavetišče » smrti? Voziček se je ustavil. Pavel Kamarovsky bo ozdravel! Hvala Tebi, o Bog, hvala!----hvala!. kakor ▼ sanjah vidim Elizo, kako teka sem io tja, vidim jo, kako sprejema brzojavke, )ili odpira, jih bere... Vidim, kako se pregibno njene ustnice, vidim njene nepristojne kretnje — slišim besede, besede, ki jih moj blodni razum ne more pojmiti... Mishm aa smrt s Tjoko ... vem, da mi razsvetljuje čelo nepopisna radost... vem, da sličim lepim, pokopahš^ kipom in mladim materam, ki pospešujejo vzlet z otrokom v naročju... Tedaj vidim Elizo, kako joč«. kako zapira kovčege, kako se giblje skokoma m mi govori z nemirnimi očmi. z jedkim glasom... Potem smo v kočiji — ne, smo v vlaku... in smo na Dunaju in dva moža. Ju ju ne po-znam, mi pomagala izstopiti i* drtita me vsak za eno roko in me spremljata v kotel. A kmalu opazim, da mi to hotaL Bila je prostorna sobana, piana. « klopmi * ndu, m vidim može v uniformah, kš na poadrav-ljajo, se mi ne priklanjajo, ki me kotaaj pogledajo in ki govorijo med seboj oemški. To in eno Nemška katastrofa ▼ dovtipu. Predno sc je nemški cesar leta 1914 odločil za vojno, je še hitro brzojavil svojemu prijatelju, grškemu kralju Konstantinu, naj vpraša delfijski orakel. Odgovor je glasil: «če se nemški cesar odloči za vojno, bo vsak Nemec postal milijonar!* In tako se je zgodilo. DAROVI Gospod K. daruje L 15.— gospa V L.50.— za «Šolsko dru3tvo». Srčna hvala! Borzna oo^iiSa. Tečaji: Trst, 1. oktobra 1923 Ccsulich • • V « • Dalmatia* • • • • Gerollmich • • • Libera Triestina , Lloyd 20« • 275< • 1415i Lussino ............M*. Martinolich ...........................J39 Oceania ............llff Premuda 5651 Tripcovich •••••••»•••••••(• Ampelea 4t>i» Cement Dalmatia «••••••••••••• 305 Cement Spalato • • • ............222 Valuta na tržaškem hgu. Trst, 1. oktobra 1923 ogrske krone • V • • • • • • • • • 010 0-13 avstrijske krone . . . • • • • • * {U>3"750 0.0315 češkoslovaške krone » • • • • • • ♦iti-**) dinarji • • • • • • • • • • • • • 24.60.— 25.10 leji • • • ■ • • 10.— 10.50 marke •••••••• za milijon 010 0 15 dolarji ••••••• • ■ • • • • 21.90 «2.05 francoski franki » « • • • • • • • 133.75 134.25 Švicarski franki • • • • • • • • • 391-— 395.— anglešk1 funti papirnati • • • • • • 99.95 100*25 Danica Ščuka Ciril Žetko poročena Trst, 1. oktobra 1923. Mali bgiasi POSTELJE, vzmeti, žimnice, po nizkih ccnali. Popolna soba, svetla, z mramorji, izredna prilika L 1250.— Via Fonderia 10. 1380 OMARA, miza, dve stolici, kuhinja, železna postelja, divan iz rdečega Žameta, vse v naj-, boljšem stanju, se po ugodni ccni proda. Gatteri 34/1 desno. 1381; SODI, vsake %.*ste, prazni se prodajo po nizki ceni. Žagar & Plesničar via S. Franccsco 1P- 1378 GROZDJE se proda po ugodni ceni. . rbič Jožef, Pobegi 47._1379 ZLAT, srebrn in papirna\ denar se kupuje ia prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 23 BEILJANTE, zk'o, srebro in platin po i-višjih cenah. Dajem predujme n« d;- ; , . Pertot, Via S. Francesco 15, II. (45) KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje nego drugi kupci "*T Pondarcs št. 6, I. ia TRGOVSKI POMOČNiK, mešane strok:, z večletno prakso, išče službe s 15. novem^ broni, najraje v kakem večjem prometnem kraju pa deželi. Ponudbe pod *Pošten» n^ upravnišlvo. ZLATO, krone, goldinarje, zlat denar, dragulje plača več kot drugi zlatarna, Vi« Ponte Fabbra 1. 1342 ENONADSTROPNA hiša z gospodarskim po-slopjm na Bledu, na zelo prometnem kraju, blizu jezera se proda. V hiši je dobroidoču gostilna, eventuelno uporabna za trgovino, devet sob, klet, ldenica, hlev ter in zelenjadni vrt. Ponudbe pod *Bled-> na upravništvo. _* POSESTVO v Štanjelu se odda alt proda. 33.000 sežnjev vinograda. Velike stavbe. Po-i iasnila v Trstu, via Udine 20, vrata 10. 1367 KUPUJEM dnevno čiste cunje, plačujem 40 stot. do L 1.50. Solitario 1. 1374 po Konkurenčnih cenah. Oglejte si uellKo mm Via Udine 25 Poilljotve bo dežele točno zaimučene. I m I P I I i i ! BfltfCfl ADR1ATIC CENTRALA TRIESTE Delniška glavnica Lit. 15,000.000.- Podružnlce: Abbazla, Zara. AflHranl zavodi: Jadranska Banka Baograd in njen* podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovl, Jplsa, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-vlsad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. APBiATISCHE BflKK, WiEM Frank Saksar Stata Bank: NEW-YORK Vuooslavo da Chšla: VALPARAISO Izvršuje vse banine posle. ^ PREJEMA VLOGE MtioineMiiiiceter Jft obrestuje 00 3su%, vlage m žiro-rrtun p«4°/<> Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. Dala v najem varnostne predala fsaffes)..... Zavodov! uradi, Trieste: _____ I lUtparHKftO S — Via S. NtCOt6 •• (Lastna palača) MUH SL na m 2t7L v»m te&ie tf!.» h U ll K tt.» b It