Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
Deset let.
V mesecu novembru im začetkom decembra se vrše po večjem številu držav velike parade in sicer vsako leto pod najrazličnejšimi naslovi: Obletnica proboja fronte, obletnica konca svetovne vojne, obletnica osvoboditve itd. Letošnje leto bi se imele te proslave izvršiti še bolj slovesno, ker naj se praznuje desetletnica Ror-njih dogodkov.
Deset let osvoboditve!? Vsakdo se pri tem zamisli v dobo pred! desetimi leti in vsakemu stopijo pred oči velike naloge, ki jih je moral ravno železničar v onih težkih1 časih, zlasti v razburljivem trenutku ob prevratu in tudi potem pri konsolidaciji! izvršiti. Železnice so glavna žila državnega organizma. Po normalnem in rednem; prometu se presoja tudi urejenost državnega organizma in če je železniški promet nesfeuren in neurejen, je bolezen v ostalem organizmu gotovo že globoko zasidrana.
Iz tega stališča moramo presojati vlogo železničarjev pred' 10 teti v onih odločilnih; trenutkih. Z žrtvovanjem varnosti samega sebe, z napornim čezurnim dlellom so rešilii državi nešteto vozov in lokomotiv; ves ogromen živi in mrtvi materijal, ki se je valil iz raznih front, so prevozili in omogočili normalen razvoj v prvih dneh po prevratu.
In že tedaj so se pojavili med železničarji razni apostoli, ki so jih odvračali! od njih zahtev z raznimi izgovori in obljubami, češ, ko bo država močna in konsolidirana. Vas bo nagradila, Vas bo dobro poplačala. Žrtvujte sedaj — in pozneje boste obilno uživali.
Tekih so leta hitro naprej in razočaranje je rastto od dne do dne, ob 10 letnici pa je doseglo vrhunec. Zavedni železničarji niso nikdar pričakovali za pošteno delo kakih milosti, hoteli so le priznanje njih dela s poštenim plačilom, z zagarantiraniem osnovnih delavskih pravic. Danes po 10 letih pa je železniški! promet popolnoma desorganiziran, osebni' in zlasti tovorni promet se vrši ob ve-
V torek, dne 27. novembra, je začel razpravljati finančni odbor novi budžet in predlog novega finančnega zakona. Naš savez je že poslal v Beograd posamezne predloge in danes priobčujemo del teh predlogov, katere bo zastopal s. Petejan v finančnem odboru in pred narodno skupščino. O debati in o zadržanju posameznih političnih skupin k tem predlogom bomo poročali v našem časopisu, da bo delavstvo videlo, kdo res zastopa interese delavskega razreda. Naš savez je tudi že prejel novi načrt budžeta za leto 1929/30, ki marsikje predvideva nove udarce za delavstvo. Podrobneje se bomo z budžetom pečali na Brodski konferenci ter bomo vse naše predloge k budžetu priobčili v prihodnjem UŽ. V naslednjem prinašamo predloge za finančni zakon.
Predlogi za finančni zakon.
1.	Ukinitev odtegljajev po Din 5.— in Din 10.— v korist depozita Saveza nabav-Ijačkih zadruga državnih službenika.
Ukine naj se člen 374 finančnega zakona za leto 1928/29 v celoti oziroma naj se spopolni v toliko, da je minister financ pooblaščen zmeniti uredbo o nabavljačkih za-dmgah le v .pogledu izrabe njih čistega 'pre-moženja. V času od 1. aprila 1928 do ^929 ubrani prispevki po Din 5.— in 10.-— naj se uslužbencem in vpokajencem ?rvTn/nC^° 'Z depozita tekom meseca aprila
likih zamudah, katastrofe irf železniške nesreče so na dnevnem redu.
Zakaj, se vprašamo! Železničarji so danes telesno in duševno popolnoma izgarani, preobloženi so z delom, zreducirani' na minimum, njih plače ne dosegajo1 niti polovice predvojnih plač. V novo, osvobojeno državo so železničarji prišli z osem-urnikom, personalno komisijo, delavskim pravilnikom, penzijskim fondom, s priznanimi strokovnimi organizacijami in nešteto drugimi pravicami'.
Državna uprava pa se je takoj postavila na stran podjetnikov. Vsa bremena je hotela prevaliti in jih je tudi prevalila na ramena delavstva in da poveča dobiček kapitalistov, je sukcesivno zmanjšala in ugrabila vse pravice delavstvu. Ko so organizacije hotele braniti v »suženjstvu« zadob-Ijene pravice, se jih je označilo za državi nevarne, prevratne^ bile so razpuščene, stotine železničarjev odpuščenih in po ulicah je tekla železničarska kri.
In danes praznuje naš železničar 10 letnico osvobojenja s povešeno glavo — premišljuje čase v polpretekli dobi in vedno bolj se utrjuje v glavah vseh zavest in prepričanje, da je razred izkoriščevalcev vedno in povsod enak, in da bo kapitalistični razred vedno postavljal svoje interese nad interese splošnosti. Vedno bolj premaguje zavest, da delavski razred ne sme pričakovati milosti, ampak da se mora za svoje pravice tudi po »osvobojenju« boriti v močnih in enotnih (razrednih organizacijah, da pa ta boj ne sme biti usmerjen le za pridobitev začasnih pravic, ampak da se mora ta boj diobojevati do konca, do zmage nad kapitalističnim razredom in do uveljavljenja socialističnega družabnega reda.
Deset let preteklosti naj bo nam vsem nauk, da moramo vzeti svojo usodo v svoje roke in uveljaviti pravice delavskega razreda s svojo organizirano močjo.
V	utemeljitev navedemo, da je bil minister financ pooblaščen, da more bmeniti in dopolniti uredbo o nabavljačkih zadrugah v pogledu organizacije, cilja in dela teh ustanov, zlasti pa dopolniti uredbe v pogledu osnovanja kreditnih zadrug in zadrug za gradnjo stanovanj državnih uslužbencev. Niti najmanj pa ni bil minister saobraćaja pooblaščen uvesti za državne uslužbence in delavce nov prisiljen odtegljaj, za katerega se državni uslužbenci niso izjavili.
2.	Izplačilo 20°/., eksekutivne doklade v smislu čl. 26 zakona o državnem prometnem osobju vsem nenastavljenim delavcem, ki vrše službo eksekutivnih nastavljencev.
V	finančni zakon naj se pod poglavjem »Ministarstvo sobračaja« vstavi poseljen člen:
»Pooblašča se minister saobraćaja, da izda vsem direkcijam tolmačenje čl. 26 zadnji odstavek, ki se glasi: To doklado (20°/o doklado za težjo in naporno službo) ima tudi neregulisano osobje, kadar opravlja to službo. Pod »Neregulisano osobje« se razume vse nenastavljeno osobje, ki vrši službo v čl. 26 navedenega nastavljenega osob-ja in vsled premalo nurmiranih mest v budžetu ne more biti prevedeno na zakon o državnem prometnem osobju.
3.	Izplačilo odškodnine za premik vla-kospremnemu osobju.
V	finančni zakon naj se pod poglavjem ministrstvo saobraćaja vstavi poseben člen:
»Pooblašča se minister saobraćaja, da izda spopolnitev § 51 pravilnika o sporednih prinadležnostih v pogledu izplačila odškodnine za premik vlakospremnemu osobju v tem smislu, da se računa ena ura premika za 12 km vožnje ter da se izplača premik vlakovnemu osobju za vsak premik, ki traja vsaj 15 minut. Istočasno se pooblašča i minister saobraćaja, da spremeni sedanji I sistem kilometraže v sistem urnine.
4.	Izplačilo miloščin državno železniškim railoščinarjem.
V	finančni zakon naj se vstavi poseben člen in v budžetu osigura potreben kredit za izplačilo miloščin tudi dosluženim državno železniškim delavcem analogno bivšim južno železniškim miloščinarjem, katerim se miloščine izplačujejo glasom določb rimskega akorda. Istočasno naj se pooblasti minister saobraćaja, da sporazumno z ministrom financ uredi izplačilo draginjskih doklad miloščinarjem v isti izmeri, kot so določene za vpokojene delavce,
5.	Izplačilo diferenc, ki jih dolguje država izza časa prevedbe.
V	finančni zakon naj se vstavi posebno pooblastilo za ministra financ, da izplača tekom budžetskega leta 1929/30 vsem državnim uslužbencem dolgujoče diference, ki jih dolguje uprava za čas od 1. oktobra 1923 do prevedbe na nove zakone. V kritje tega izplačila naj se odobri poseben kredit.
6.	Sprememba pravilnika o voznih ugodnostih,
V	finančni zakon naj se vstavi posebno pooblastilo za ministra saobraćaja, da predpiše nov pravilnik o voznih ugodnostih, v katerem naj se zagarantira vsemu železniškemu osobju [regulisanemu, delavcem, vpo-kojencem, miloščinarjem, provizijonistom in rentnarjem) vkoričene legitimacije za režijsko vožnjo in poleg v dosedanjem pravilniku navedenih ugodnosti, naj se zagarantira legitimacije tudi adoptiranim otrokom in hčeram ali materam, ki vodijo gospodinjstvo.
7.	Sprememba zakona o državnem prometnem osobju.
Pooblasti naj se ministra saobraćaja, da v sporazumu z ministrskim svetom izmenja in dopolni zakon o državnem prometnem osobju, vpoštevajoč pri tem dosedanje ugodnosti s tem, da se ukine položajne in poviša
Vse intervencije strokovnih organizacij radi kršenja 8-urnega delavnika nalete pri direkcijah, generalni direkciji in pri posameznih službenih načelnikih, na gluha ušesa. Gospodje na direkcijah delajo lepo pri mizi komaj 6 ur dnevno, so vse nedelje in praznike prosti ter seveda ne morejo umeti pritožb ubogega delavstva, ki mora garati ob vsakem vremenu lačen in strgan po 12 in še več ur. Ako se tak delavec pritoži in zahteva svoje pravice, dobi navadno odgovor: Če nisi zadovoljen, pa idi, bo pa namesto tebe drugi prišel. Ako se pritoži nastavljenec, se ga takoj ožigosa kot protidržavnega elementa. Istočasno pa se naravnost drakonsko kaznuje isto osobje za vsako malenkost. Osobje je krivo vseh zamud, vseh nezgod, da če se uslužbenec pri izvrševanju svoje službe smrtno ponesreči, že hoče komisija skon-štruirati ali pijanost ali pa malomarnost. V območju Zagreške direkcije se odpušča progovne delavce v masah. Za progovne čuvaje se je tam uvedel 16-urni delavnik. S. Petejan je sedaj vložil v parlamentu interpelacijo radi teh razmer ter je zahteval ustmeni odgovor od ministra v narodni skupščini. Ob tej priliki bo žigosal vse nepravilnosti, katere izvaja danes direkcija ter zahteval strogo preiskavo in kaznovanje krivcev. Istočasno pa bo zahteval uvedbo 8-urnega delavnika.
Interpelacija se glasi:
Ministarstvo Saobraćaja
Beograd,
Gospod Minister!
Strokovne železničarske organizacije so že opetovano pri oblastnih direkcijah, kakor tudi pri Generalni direkciji in ministrstvu intervenirale radi odobritve naknadnih kreditov za progovno delavstvo ter radi kršenja 8-urnega delavnika in določb zakona o zaščiti delavcev. Pri tem so opozarjale na posledice, ki morajo neizogibno nastati vsled vedno bolj propadajočih prog, vednega reduciranja delavstva in prekomernega podaljšanja delavnega časa. Vse intervencije prizadetega osobja so bile brezuspešne, sistem vedno hujšega štedenja je še vedno v veljavi in na železniških progah v državi SHS so na dnevnem redu nezgode, pri katerih trpi država veliko materijelno škodo, istočasno pa padajo kot žrtve že-* lezniški uslužbenci, kateri morajo vršiti
osnovne plače ter dodeli uslužbence v kategorije (izvzemši pisarniško osobje) po njih strokovni izobrazbi.
8.	Izplačilo potnega pavšala progovnim obhodnikom.
Pooblasti naj se minister saobraćaja, da uvrsti v stalež onih uslužbencev, katerim pripada potna povprečnina v smislu čl. 16 pravilnika sporednih prinadležnosti, tudi progovne obhodnike.
9.	Izenačenje starovpokojencev.
Pooblasti naj se minister financ, da izdela v sporazumu z ministrskim svetom uredbo o izenačenju starovpokojencev in provizijonistov z novovpokojenci tudi v pogledu draginjskih doklad.
Železničarji, spreglejte! Med tem, ko savez resno dela za interese železničarjev, zvezarji šele sklicujejo shodiče, na katerih pripovedujejo o korupcijah na direkciji in sprejemajo nezaupnice. Naš savez je korupcijo že očrtal v protestnih shodih leta 1926 ter je bil takrat s. Stanko radi teh shodov disciplinsko obsojen, dasi je nastopil za korupcijo dokaz resnice. Zvezarji so tedaj lepo molčali in se smejali, ko je bil s. Stanko obsojen. Sedaj po dveh letih pa so pri-capljali zvezarji s svojo korupcijo, da "bi z. njo vlovili kakega kalina. Železničarji, vsi v vašo razredno organizacijo in iztrebili bodete korupcijo, pomedli bodete z raznimi upravnimi organizacijami ter si pridobili vaše pravice!
službo neodpočiti preko 8-urnika. Tako je v Ljubljanski direkciji smrtno ponesrečil premikač Šemrl, ki se je nahajal v trenutku nezgode že 17 ur neprekinjeno v službi. Enako se je smrtno ponesrečil par dni za tem v isti direkciji sprevodnik Kukovič. Par dni pred njim se je pri izvrševanju svoje službe smrtno ponesrečil strojni kurjač Jakob Fistrič. Manjše poškodbe osobja so na dnevnem redu. Železniške direkcije pa ne glede na to uvajajo vedno daljši delavni čas ter je Ljubljanska železniška direkcija na primer uvedla za vse progovne čuvaje 12-urni delavni čas, dasi je služba progovnih čuvajev zelo odgovorna za varnost prometa. Enako so prizadete ostale kategorije. Višek podaljšanja delavnega časa pa je dosegla direkcija Zagreb, ki je na progi Split— Knin uvedla za progovne čuvaje službo v turnusu 24/12 tako, da mora progovni čuvaj vršiti 24 ur neprekinjene službe in je nato samo 12 ur prost. Vpeljala je toraj 16-urni delavnik na progi, ki je v slabem stanju. Sigurno neizpočito osobje ne more odgovarjati za varnost prometa.
Istočasno se v območju Zagrebške direkcije reducira delavstvo v masah in pošilja na brezplačen dopust. V Zlatar-Bistrici so bili progovni delavci obveščeni, da naj sedaj ostanejo doma in da najbrže ne bodo zaposleni, dokler ne bo odobren novi budžet. Dne 5. novembra je bilo v Splitu enako reduciranih 80 delavcev s pripombo, da ni kredita. Pri tem proga stalno propada, kar bo imelo za posledico večje prometne nezgode, za katere bo padla odgovornost edino na ministrstvo saobraćaja, ker ni pravočasno preskrbelo Za potrebne kredite.
Z ozirom na tu navedena dejstva čast mi je gospod minister vprašati Vas:
1.	Ali Vam je znano, kako oblastne železniške direkcije vpeljujejo v eksekutivni službi 12- in celo 16-urni delavnik in s tem kršijo zakon o zaščiti delavcev?
2.	Ali Vam je znano, da se ravno vsled prenaporne službe množe slučaji smrtnih nezgod uslužbencev in da je ravno podaljšanje delavnega časa skoraj v vseh slučajih vzrok prometnim nezgodam?
3.	Ali Vam je znano, da se zlasti v območju Zagrebške železniške direkcije reducira progovne delavce kar v masah, pri tem pa naše železniške proge propadajo in se prometne nezgode onnože?
4.	Ali ste, gospod minister, pripravljeni izdati vsem železniškim direkcijam odlok, da se v interesu varnosti prometa vpošteva zakon o zaščiti delavcev ter zlasti v vsej eksekutivni službi uvede 8-urni delavnik, to je turnus 12/24?
5.	Ali ste pripravljeni posameznim direkcijam takoj nakazati potreben kredit, da bodo lahko zaposlile vse progovne delavce in v redu vzdrževale progo?
Prosim za nujni odgovor v Narodni skupščini.	*
Prejmite gospod minister izraze mojega posebnega spoštovanja.
Beograd, dne 28. novembra 1928.
Predlogi Ujedinjenega Saveza za finančni
zakon.
Sodrug Petejan za 8 urni delavnik in proti redukcijam progovnih delavcev.
Novš zakon o
Dne 1. novembra 1928 je bil v »Službenih Novinah« objavljen novi zakon o državljanstvu, ki v svojem prvem delu popisuje, na kak način se državljanstvo rednim potom pridobi, nadalje, kdaj se državljanstvo izgubi in ostale formelne predpise. Za železničarje, tuje državljane, pa je važno zlasti 6. poglavje — prehodne odredbe. Tu se odreja, da se smatrajo z uveljavljenjem novega zakona za nase državljane vsi, ki so po rodu in jeziku Srbi, Hrvati ali Slovenci, stari nad 21 let, dobrega obnašanja, morejo vzdržati z lastnim zaslužkom sebe in družino ter so do
drlavlignsihigj.
uveljavljenja novega zakona zaprosili za naše državljanstvo. Enako postanejo avtomatično naši državljani oni. ki so po rodu in jeziku Slovani (Cehi itd.) in žive stalno najmanj 20 let na teritoriju kraljevine SHS in so za naše državljanstvo zaprosili. Enako postanejo naši državljani oni Slovani, ki so v državni službi in bivajo stalno najmanj pet let na našem ozemlju.
Vsi tl morajo za izdajo potrdila o državljanstvu predložiti upravni oblasti 1. stopnje dokaze najkasneje do 31. oktobra 1929.
Kaj je z diferencami?
Običajno se pred vsakimi volitvami dvigne glas o izplačilu diferenc, katere dolguje država tudi železničarjem za čas od 1. okt. 1923 pa do prevedbe. Tudi novembra meseca se je dvignil zopet ta glas — jasen dokaz, da se zopet bližajo volitve in je treba dati na trnek pravo vabo, da se bo ulovilo čim več ribic. Ker pa je ta vaba že precej običajna, današnjim ribičem nikdo noče nič verjeti ter vse prizadeto osobje zahteva ne samo besed in obljub, ampak tudi dejanj, to je faktičnega izplačila denarja. Pa ni čudno, da smo tako skeptični! in na obljube nič ne damo. Saj je na primer v letošnjem proračunu predvidenih 10 milijonov dinarjev za izplačilo razlik, delali so se seznami in vse — tu je že mesec december — a te razlike zvaničnfkom še niso izplačane, dasi je gotov kredit za to odobren. Vse nekam čudno diši, kot da se je v finančnem ministrstvu ta denar porabil za bolj nujne upnike — državni uslužbenci, ki so pričakovali rešitve od Blairovega posojila, pa naj čakajo sedaj še na švedsko posojilo in če še tu ne bo nič, se bo že dobil še kak drug naslov. Ker čim dalje časa ne bodo razlike izplačane, toliko dalje bo vsakokratna vladna stranka imela na razpolago dobro agitacijsko sredstvo za volitve!
Kako je stvar s švedskim posojilom? Izplačalo se bo posojilo v zne-
sku 22,000.000 dolarjev v treh obrokih, in sicer prvi obrok do 1. aprila 1929, drugi obrok do 1. decembra 1929 in tretji do 1. junija 1930. Po znani okrožnici finančnega ministra, s katero je zahteval ta zbiranje podatkov raznih državnih letečih dolgov, je jasno, da prvi del švedskega posojila za izplačilo diferenc ne pride v poštev in da torej diference do 1. decembra 1929 ne bodo izplačane.
Državne nameščence in zlasti nas železničarje se že zadosti dolgo časa vodi za nos. Siti smo vednih obljub in volilnih »ocvirkov«. Zato ponovno zahtevamo, da se:
1.	Takoj porabi v proračunu za leto 1928 29 odobreni 10 milijonski kredit za izplačilo diferenc zvanič-nikom;
2.	da se v državni proračun za leto 1929 30 vstavi in odobri potreben znesek za izplačilo še preostalih diferenc vsem ostalim kategorijam.
Ako se bojite, da bo preračun preogromen, ustavite vsem raznim ministrom, aktivnim in upokojenim, generalom etc. plačo za polovico (in bodo ti gospodje kljub temu lahko živeli), ostalo polovico pa jim boste izplačali iz svoječasnega švedskega posojila. Mi smo sigurni, da niti' eden teh gospodov ne bo vsled te začasne (redukcije shujšal, da pa je vsled prevelike bede, žal, že mnogo državnih uslužbencev šlo v prezgodnji grob.
Odtegljaji za Nabavljačko zadrugo.
Gotovi agitatorji in razni temni elementi, kateri hočejo na vsak način ovirati naš savez v razvoju, so sedaj izbrskali novo laž in jo začeli širiti okoli: Češ, savez je kriv, da se odteguje po 5 in 10 Din za nabavljačko zadrugo. Ta laž je pravzaprav predebela, da bi se mogel kdo nanjo ujeti, vendar smatramo za primerno, da pojasnimo, kako je do teli odtegljajev prišlo.
Res je, da so se za te odtegljaje zelo ogrevali baš slovenski uradniki in med prvimi je sprožil vprašanje teh odtegljajev neki g. Rostan, ki je začel tozadevno pisati v »Našem glasu«. Enako se je za to zavzel g. Pa-ternost. Začela se je debata v »Či-novničkem glasniku«. Tako se je to vprašanje načelo im konec je bil narejen s famoznimi členom v finančnem zakonu, ki predvideva čisto ne-
dolžno pooblastilo, da se sme spremeniti uredba o nabavljačkih zadrugah.
Gotovi gospodje so na to naredili »svojo dolžnost« in začelo se je
s prisilnim odtegovanjem gornjih zneskov. Edino naš savez je dvignil svoj glas proti temu odtegovanju, sklical je protestni shod, poslal resolucije na vsa merodajna mesta ter tudi vložil tožbo na državni svet proti neupravičenim odtegljajem. Enako smo sedaj naprosim sodruga Peteja-
j na, da v finančnem odboru energično ! zastopa naš predlog, da se poobla-I slilo glede ubiranja prisilnih prispev-; kov ukine in že ubrane zneske po-j vrne.
Nimamo nič proti temu, da se j snujejo razne zadruge, pozdravlja-j mo zadružno delo, smo pa proti nasil-I nemu včlanjevanju v te zadruge, oz. proti’ nasilnemu zbiranju obratnega kapitala, zlasti za take zadruge, od katerih slovenski delavec ne bo imel nobenega haska.
ASI ho kdo nasedel?
Zvezanem zadnje čase vedno bolj huda prede ter je marsikateri zaslepljeni železničar izpregledal in videl, da sledi napačnim voditeljem ter je stopil1 na pravo pot. Začela se je revolucija celo v delavskem odseku, vse vabe z nastavitvami ne vlečejo več, ker ostanejo le »vabe«, povišanje urnih plač je postalo tudi za zvezane le še »medena beseda«, ki pa je izgubila svoj sladek okus, ker je bila prevečkrat ponujana in treba je bilo seči po drugih sredstvih.
In ozrli so se gospodje okoli in sklenili — stopiti na revolucijonanra pota. Dne 14. oktobra se je vršilo v Ljubljani delegatsko zborovanje vseh zvezarjev, ki so ga počastili še delegati iz Zagreba, Sarajeva, Subotice, Splita in Beograda. In čujte in strmite: na tem zboru se ni izrekalo pozdravnih brzojavk, ampak »ogorčeno so vsi govorniki ožigosali1 posebno nelojalno postopanje višjih funkcijo-narjev ljubljanskega ravnateljstva, ki žive od samih obljub napram svojemu osobju.« Zbor je izrekel o njih naravnost uničujočo kritiko. Popoldne pa je bila sprejeta sledeča grozna resolucija:
Komunike.
Delegatski zbor Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, dne 14. oktobra t. 1. v Ljubljani, zastopajoč celokupno svoje članstvo, ugotavlja eno-dušno:
1.	Da se v območju direkcije Ljubljana neprimerno strogo in pogosto krivično kaznuje osobje in da tem neopravičenim kaznim in brezglavemu kaznovanju ni moči z zakonitimi sredstvi uspešno priti v okom.
2.	Da železniški odbor direkcije Ljubljana pri napredovanjih samovoljno podaljšuje zakonsko določene termine ter poieg tega pri teh napredovanjih stavlja pogojie, ki jih zakon ne predvideva.
3.	Da je isti železniški odbor samovoljno in proti zakonu podaljšal delovni čas v administrativni službi pri progovnih sekcijah. kurilnicah in delavnicah.
4.	Da vlada po krivdi direkcije v odmeri delavskih uriiin popolna anarhija, tako, đn se beležijo slučaji, kjer imajo enako stari in enako kvalificirani delavci neenake ur-nine, kar dela utis pristranosti. Urnine so bile zmanjšane pod vsemi mogočimi in nemogočimi izgovori na tak minimum, da je vsled tega najresneje ogrožena eksistenca prizadetih in njihovih družin, pri čemur se v posledice v službi sploh ne spuščamo.
5.	Da je direkcija kljub temu, da so bili na razpolago zadostni krediti, pustila v
j nemar nastavitev osobja, s čemur je osobje I v skrajni meri prizadeto osobito še, ker je 1 to dejstvo imelo za posledico, da se je ne-I popolnjena mesta v proračunu črtalo.
6.	In v zasmeh narodnemu čutu našega j železničarskega življa, se v območju direk-i cije v Ljubljani še vedno v desetem letu j po osvobojenju protežiralo in odlikujejo z ; visokimi redovi elementi, ki do ujedinjenja ( pred desetimi leti niso hoteli znati svoje i materinske slovenske govorice ter še danes j vihtijo knuto nad slovensko železniško paro,
7.	Da pada cela krivda na direkcijo, da i se premoženje bivše Gospodarske posloval-! niče ni podelilo pravim gospodarjem, to je * bivšim konzumentom, ter da je danes to I premoženje za te konzumente mrtvo.
Ker se z navedenim postopanjem direk-i cije ugonablja in ubija vso narodno zavest i in ubija ljubezen do naše iz krvi rojene do-; movine, delegatski zbor najodločneje pro-i testira proti nadaljevanju tega kurza v Ijub-i Ijanski direkciji in izreka popolno neza-f «panje.
Ako v ministrstvu saobraćaja, general-I ni direkciji in pri drugih merodajnih činiteljih \ ne vlada isti kurz kot v direkciji Ljubljana, i delegatski zbor nanje apelira, da posvetijo j tern nevzdržnim razmeram direkcije držav-nili železnic v Ljubljani svojo pozornost in ukrenejo pravočasno, kar je potrebno, da osobje moralno in materijalno ne zaide na taka pota, ki si jih pošten državljan želeti I ne more. j
In zahteve? Jih ni! Generalna di-I rekcija in ministrstvo (kjer vlada j glavna korupcija), naj pobijejo ko-I rupcijo! — Zveza pa naj zraven ; k •; k) spili) drugo nedeljo so se vršili pro-! testni shodi po celi Sloveniji, ki so j sprejemali resolucije.
Cernu je vodstvo nacijojialne organizacije smatralo za potrebno, uprizoriti to igro ? Prvi del odgovora sn« navedli že v uvodu, a drugi in glavni vzrok za te shode pa je dejstvo, da bodo v času do 1. aprila 1929 izšli pravilniki, in sicer delavski pra-! vihiik, pravilnik o delavskem penzij-1 skem fondu, pravilnik o bolniški bla-; gajni ter sprememba pravilnika o i voznih ugodnostih.
Vsi ti pravilniki se izdelujejo brez vsakega sodelovanja delavskih organizacij ter bodo vsled tega v veliki ! večini pomenili nove udiarce za delavstvo. Vendar se hočejo zvezani s terni pravilniki zopet obdržati en čas , na površju, češ, mi smo dosegli, da I se bodo pravilniki izdali, saj smo ' imeli shode, saj smo energično na-
Beseda o knjigi Or. T. K. Fodora: „Medicina in družba.
(Vzeto iz »Borbe«.)
(Nadaljevanje.)
Zanimive so statistike, ki rušijo znano trditev, da življenje v mestih propada, da se degenerira! Samo ekonomsko stanje, razredne razlike odločujejo tu v vzdrževanju . . . Propadajo in degenerirajo siromašni razredi in sloji, ali bogati ne! Vse druge razlike: plemenske, religijske in na-cijonalne niso bistvene in izginjajo pred razredno razliko. Še 1835, leta je nemški zdravnik in Statistik Kaspar preračunal srednjo dolgost življenja kneza s 50 letmi, a življenje berača s 32 letmi in je na .podlagi tega ustvaril zaključek: »Slučaj, ki je dopustil, da se eno dete rodi na Židanih blazinah bogataša, je dal detetu kot darilo 18 let življenja več nego drugemu detetu, ki je zagledalo svet na siamnjači berača.«
V poglavju »Marks ali Darvin?« dr. T. Fedor oonovno na široko dokazuje, kakor tudi v začetku knjige, kako je medicina v službi buržuazije začenši od’ Maltusa, za kateri poznani (danes zapuščeni) zakon o populaciji kaže, da je mančesterski obojen, pa 'do neodarvinistov, teh znanstvenih žan-darjev buržuazije, ki se bore proti higijeni, proti cepljenju, proti lečenju spolnih bolezni, ki pozdravljajo tuberkulozni bacil kot največjega prijatelja človeštva in mnogo priporočajo odstranitev socijalne zakonodaje, razbijanje sindikatov (strokovnih organizacij) bedo in vojno, da bi se odstranili »iz vrst človeštva nesposobni, oni, ki so padli na nivo živali.« Ali so tö nekaki možgani, ki predstavljajo najvišjo fazo evolucije človeka? Ne. Po mišljenju neodarvinistov so to »tisti, ki zavzemajo danes viden soci-jalen položaj, vsi člani vladajočega razreda in njihovi trabanti, vsi bankirji, industrijci,
trgovci in oficirji, uradniki, zJriviiiki. učenjaki in umetniki. Današnja razdelitev razredov je takorekoč dovršen izraz notranjih vrednosti ljudi!« Tak neodarvinist gleda v »genijalnih Norvežanih«, Hindenburgu, Lu-dendorfu, Žofru in Fošu »gigantske duhove sedanjosti!« (str. 67). Nasproti takim teorijam postavlja dr. Fodor neolamarkizem, učenje Lamarka (predhodnik Darvina), prečiščeno od metafizike, Neolamarkizem se izreka za: boljše življenske pogoje pretežnega dela človeštva, ako želimo, da isto napreduje, za dobro prehrano, higijenska stanovanja, za zaščito matere, dojenčkov in delavstva, za higijeno v podjetjih, za kratek delovni čas, za enako delovanje telesa in duha. Vse to pa se lahko popolno oživotvori samo v isocijalističnem družabnem redu. »Kakor daje socijalizem najboljšo rešitev problema produkcije in v vprašanju družabnega reda, tako socijalizem tudi edini nosi v sebi rešilno formulo, ki bo človeštvo izvlekla iz propasti degeneracije na pot napredka in razvoja in s tem v višino.«
»Žena kot mati in delavka«, je naslov petega poglavja, v katerem se v prvi vrsti razpravlja o ikrizi rojenja in njegovih vzrokih. Glavni vzr.ok te krize je kapitalistični način produkcije, ki je proletariziral ženo in jo odvlekel v masah v tovarne. Brez ozira na dejstvo, da je žena v tovarni mnogo bolj izrabljena in slabše plačana kakor moški in da kapitalisti radi tega gledajo, da čim več žensk privlečejo v tovarno ter tako pocenijo produkcijo. Brez ozira na to, da je žena v razredni borbi manj odporna, in to radi tega, ker je morala in še mora biti večna sužnja moškemu in je vsled tega njen prolet. položaj še težji; brez ozira na vse to buržoazija zahteva od žene, da rodi nove delavce in vojake, da rodi takorekoč pri stroju in )i ne da za ta čas toliko potrebnega dopusta, ki jc neobhodno potreben za zdravje in življenje. Po Telekijo dela v Nemčiji 21.27 odstotkov tekstilk naravnost do trenutka, ko ima roditi, 16.27 odstotkov do enega dneva pred porodom, a samo 15.08 odstotkov je za-
! pustilo delo en mesec pred porodom. Torej skoro polovica dela do dneva, ko ima ro-
diti.
To je medalja z ene strani. A z elruj; strani »buržuazija, ki je danes v stanu, da tudi brez najmanjše ekonomske žrtve lahko rodi i« vzgojuje veliko število otrok, taista buržuazija ' zahteva od gladnih in bolehnih delavk, da v škodo svojega življenja rodijo kakor stroji, nepretrgoma«.
Buržuazija uvaja »Ein- und Zweikinder-system« (kar je neposredno zvezano z ne-razparceliranjem (kapitala, akumulacija, kapitala v nekaki posebni obliki!), se poslužuje v polni meri operativnih metod z& odstranitev plodu v gosposkih sanatorijih, k;;r je drugače za delavske in kmečke ženE: kažnjivo s 5 let zapora. In pri vsem tcan buržuazija in njeni »socijalni medicinarji zahtevajo od delavskih in kmečkih žen, «ta. one ne smejo tega zahtevati in tega «ielati«. »Pot, po kateri proletarka danes hodi, jc jasno zabeležena: ako ne želi roditi, in vsled tega izvrši splav, ima iti v zapor, to je, mor» se jo zapreti. Ako pa rodi, tedaj se nikdo m briga za njenega otroka, otrok lahko od gladu umira, a nili država niti d raž,V« ne migne s prstom.« (Str. 90.) Vsled drakonskih zakonov, ki jih uveljavlja buržuazija' proti splavom v vseh kapitalističnih državah, n samo da sto in tisoče žen prihaja v zapore, nego se ogromno število delavskih in ..m-cc-kih žen poslužuje raznih babic, ki S' svojimi nečistimi rokami in nestrokovnjaško mnoge od teh klijentin odpravijo v grob.
Danes je samo ena država, ki v t.;m zelo važnem vprašanju stoji na popoloom-drugem stališču. To je Sovjetska Rusija. Takoj 1917. leta, ipo zmagi revolucije, so ukinjeni vsi carski zakoni proti umetnemu splavu in umetni splav je bil legaliziran. Z zakonom z dne 18. nov. 1920 je to težko vprašanje rešeno s pravnomedicinske strani. Ana, ki želi odpraviti plod, mora zahtevati odobritev od odbora, ki je sestavljen iz strokovnjakov in iz tovarniških delavk, Ti imajo odrediti, ali je zahteva po odpravi plodu
upravičena ali ne. Od 100 žen, ki so 1924. Krtu zahtevale splav, je dobilo 81.3 odstot. dovoljenje. Povod za odobritev je bil: slabo materijelno stanje 72.4 odstot., bolezen I/ odstotkov, da je že imela dojenčka 4.4 ods-ot., veliko število družinskih članov 2.2, 't.izni drugi razlogi 4 odstotke. V samem 1- o ingradu je leta 1924, bilo 6692 legalno rvdpravljenih plodov. Statistika nadalje kaže padec otroške mrzlice, ki se v glavnem pojavlja kot posledica splava, ki je bil izvršen nestrokovnjaško, a poleg tega, protivno trditvam in naziranjem vseh buržuaznih so-cijtLogov, število porodov ni padlo! Poleg tc;;.> zakona je Sovjetska Rusija zaščitila nosečo ženo. 8 tednov pred in 8 tednov po ■povodu je delavka oproščena od dela in Prf' jv 'E t celo svojo plačo poleg raznih izrednih dodatkov. Celo za časa menstruacije ima pr.veioo, da izostane od dela dan ali dva, ne !■ ni se ji zato odtrgal zaslužek. (Str. 84.)
V poglavju »Usoda proletarskega otro-lovori dr. Fedor o strahoviti umrlji-vevsU proletarskih otrok, od katerih malone ■ V; odstotkov, torej takorekoč komaj ■vsaki drugi otrok, doživi svoje 15. leto. Učitelji proletarskih okrajev Berlina izjavljajo, da več ne vedo, kako izgleda zdravo, čilo dete. A : a. to našo kruha bogato državo treba / 'pisati besede dr. Bogiča o otrokdh zlati-Torskega okrožja: »Ti otroci so na vpraša-nie učitelja, zakaj niso prinesli s seboj kruli', odgovorili: Pravijo nam doma: saj veste, eh nimamo kruha, nego malo pozajtrkujte doma, a v šoli trpite; dovolj, da ste v topli ; sobi«
Ali to, kar se z otroci dela danes v ko-I )•Mijah, prekaša tudi strahovite opise ! M.arksa in Engelsa iz onih dob, ko se je v j Angliji rodil industrijski kapitalizem. Po j poročilih odbora žen v Šangaju najemajo ; tovarnarji kitajske otročičke za 2 meksi-j (kanska dolarja, to je za 556 dinarjev me-j sečno. Komisija je našla v predilnicah otroke od 6 let, kjer delajo v nočnih šihtih po ( 12 ur in morajo največ ves ta čas stati. V 1 tovarnah bombaža delajo po 13 in pol ure.
stopila ter so se gospodje ustrašili. Značilno za zvezarske voditelje pa je dejstvo, da v svojih resolucijah, ne zahtevajo sklicanja anket za izdelavo teh pravilnikov (ker na anketah bi gospodje morali pokazati pravo barvo), ampak prepuščajo to delo mirne duše generalni direkciji.
Gospodje zvezarji! Ne delajte si težklhi ur. Dvojno vlogo je težko igrati m tudi dvojni obraz Vas ne bo priljaiM' pri delavstvu. Kakor ne bo rešil »Prometne zveze« največji Slovenec, tako Vas ne bodo rešile »ostre« resolucije, ki naj bi ubogemu delavstvu1 nasipale pesek v oči.
Železničarji brez razlike kategorije zahtevajo danes sklicanje anke-
te, ki naj razpravlja o delavskem pravilniku in o starostnem zavarovanju. Vsi železničarji zahtevajo sedaj sklicanje izredne glavne _ skupščine bolniškega fonda, ki naj izdela nov pravilnik o bolniškem fondu. Enako pa se bodo vsi železničarji znali braniti proti reakoijonarnim pravilnikom, ki jih izdelava generalna di-r e k o i j ći _
Železničarji na vseh postajah, zahtevajte anketo, kjer bo delavec res mogel zastopati in braniti svoje interese. Istočasno pa, železničarji, organizirajte se v edino razredno-bojevno organizacijo, v »Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije«, zavedajoč se, da boste uveljavili svoje pravice le z združeno močjo.
je direktor njih član) ter da so direkciji izrekli nezaupnico (pri tem pa se seveda neovirano udeležujejo anket, sklicanih od direkcije radi proslave 10-letnice osvoboje-nja). K debati so se oglasili tudi naši so-drugi, ki so povdarjali potrebo enotne razredne organizacije in razrednega boja, kar pa gospodom ni bilo prav. Zato se je en višji gospod iz direkcije brž oglasil ik besedi, da zabriše izjavo našega sodruga glede razrednega boja ter je izvajal približno sledeče: Vi ste rabili besedo razred. Tega mi ne poznamo. To pač obstoja v šoli, poznamo razrede v rastlinstvu in živalstvu, ne poznamo pa razredov v človeški družbi. Priobčili smo ta izrek učenega gospoda, ker jasno dokazuje mentaliteto zvezarjev, ki v živalstvu pač poznajo razne razrede — vejo, da so tam ene živali močnejše ter žive na račun drugih, v človeški družbi pa nočejo videti, da obstoje izkoriščevalci in izkoriščani, Gospodje zvezarji, dokler bodete hodili z zavezanimi očmi po svetu v interesu kapitalizma, ne predstavljajte se kot zaščitniki preganjanih in izkoriščanih. Za nas razredi obstojajo, boj se bije in na nas je, da mi vrste delavskega razreda čim bolj strnemo, čim bolj ojačamo, da bomo čim preje iz boja izšli kot zmagovalci in upostavili socialističen družabni red.
Grobelno. Izredni občni zbor se vrši v Grobelnem v nedeljo, dne 2. dec. 1928, ob 11, uri dopoldne v prostorih gostilne Vrabič. Dnevni red je:	,1. Sprememba pravil v
USŽJ, 2. Poročilo in volitev predsednika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Razno. Na občnem zboru poroča tudi delegat centrale, ki bo podal podrobno poročilo o brodski konferenci. Sodrugi! Udeležite se polnoštevilno!
Jesenice. Sporočamo vsem sodrugom in našim simpatizerjem, da priredi delavsko pevsko društvo »Cankar« iz Ljubljane v nedeljo, dne 16. decembra 1928, na Jesenicah koncert. Koncert se vrši v prostorih kina »Radio« in se prične ob 4. uri popoldne. Vstopnina od Din 5 naprej za osebo. Vstopnice se dobe v predprodaji v delavskem konzumnem društvu na Savi. Prijatelji lepe pesmi vabljeni.
Rajhenburg. Pri poročilu delavskih zaupnikov prog. sekcije Zidanmost se je tudi navedlo, da pri bloiku II. v Rajhenburgu še ni postavljeno stranišče. Pripominjamo, da je bilo to stranišče postavljeno kmalu po prvi javni kritiki, tako da je ta zadeva sedaj urejena.
Dravograd. Občni zbor, ki se je vršil v nedeljo, dne 18. nov., je popolnoma uspel. Sodr. Vuk je izpred centrale podal daljša poročila in sklep vseh prisotnih je bil, da moramo še bolj agilno delati za našo organizacijo, da strnemo v naše vrste vse železničarje, ne oziraje se na kategorijo ter da se složni borimo za svoje pravice.
Čudni načelniki. Nekateri gospodje načelniki se zelo jeze, ako poroča naš list kaj o njih in njihovi postaji ter skušajo potem vse pred javnostjo izkazati kot maščevalnost nekaterih »delomržnežev in protidržav-nih elementov«. Marsikje je posameznim neljubo, da ne smejo več uporabljati delavcev mesto služkinj, po nekod pa se to še vedno vrši ravno vsled nezavednosti prizadetih delavcev. Ponekod se še vedno dogajajo taki slučaji. V postaji P. je pritekel v prometno pisarno mali fantek s knjižico in vprašal, kje je postajni delavec? Navzoči železničar ga vpraša, kaj hoče delavcu, nakar fantek prav resno odgovori: »Šel bo v L. trgovino nekaj nakupit, kar je tu notri v knjigi napisano.« G. načelnik v postaji P. bi storil prav, če bi svoji milostljivi naročil, da naj hodi nakupovat sama, ali pa naj pošlje svojo služkinjo, železniške delavce pa naj pusti pri miru. Če pa gospod načelnik nimajo toliko korajže, da bi to svoji gospej povedali, pa naj v bodoče sami vzamejo nakupovalno knjižico in cekar ter gredo v prodajalno. Toliko za danes, če pa se bo slučaj še ponovil, pa pridemo z imeni na dan.
Novo mesto. Nezgoda, ki je doletela našega sodruga Šemerla, je razburila vso železniško osobje na naši postaji ter so padalc pikre opazke na račun uprave, ki je edini krivec na tem smrtnem slučaju. Opetovano so premikači zahtevali drugi turnus in dodelitev še enega moža v skupino, naleteli pa so povsod na gluha ušesa, češ, saj nimajo nič dela. Žalostno dejstvo je, da je njih prošnjo še drugi dan po nezgodi z isto opazko odbil postajenačelnik. Vsi železničarji so iz zadoščenjem pozdravili akcijo »Ujed. saveza«, ki je takoj poslal na lice mesta svoje delegate, da so vzroke tej nezgodi preiskali in ugotovili. Mi novomeški železničarji kličemo naši centrali: Ne odnehajte, sodrugi! Žrtev s. Šemerla mora biti maščevana in pravi krivci kaznovani!
Ljubljana gl. kol. Na naši postaji se je pojavilo par ljudi, ki na vsak način hočejo priti v višje položaje in kategorije. Nekateri od teh so bili člani »USŽJ« ter so bili najbrže prepričani, da zato ne napredujejo, ker so v tej organizaciji. Izstopili so zalo in so presedlali v vladno organizacijo »Prometno zvezo«, češ, ta bo gotovo od »največjega Slovenca« za nas izposlovala boljši položaj. Zavedni sodrugi smo se na tihem smejali temu presedlanju, ker smo vedeli naprej, da iz te moke ne bo kruha. Par od teh ljudi sedaj že nekoliko s povešeno glavo hodi okoli. Mi pa jim danes kličemo: če mislite, da bodete s presedlavanjem kaj dosegli, boste morali še večkrat menjati barvo, nazadnje -'a bodete prišli do prepričanja, da organizacije, ki so odvisne od milosti raznih kapitalističnih strank, delavcu in nižjemu nameščencu ne morejo in ne bodo pomagale. Železničarji! Delajmo raje, da si učvrstimo naše vrste, da izberemo v razredno organizacijo vse zatirane ,in izkoriščane in potem ne bo treba presedlavati, ne bo treba moledovati, ampak bomo, zavedajoč se svojega položaja in moči, svoje pravice zahtevali. —
Čudna selitev. Kako na kant smo že prišli na naši železnici, je jasen dokaz zadnja selitev bivšega načelnika ljubljanske
Cenjena gospodinja! Vaš mož ima r.a železnici težko službo. Zelo mu boste ustregli, če mu daste na pot vročo Žiko z mlekom. Posebno ob hladnem vremenu se mu bo izvrstno prilegla.
sekcije iz enega naturalnega stanovanja v drugega. Ali g. inžener ni hotel, ali pa direkcija nima denarja, da bi preskrbela voz s konji. Za selitev je bil namreč na razpolago le velik voz, konje pa so nadomeščali železniški progovni delavci, ki so voz s pohištvom lepo prevažali po ljubljanskih ulicah. Mesto konja je prevzel nek bolj široko-plečat delavec (agilen član Zveze), ostali pa so porivali. Radovedni smo, kako se je kaj g. inžener »auszeichnal« z napitnino, ko se je na tako originalen način preselil?!
Velenje — Kurilnica. Pri nas imamo v kurilnici enega strojevodjo S., ki mu ga mogoče v vseh kurilnicah v Sloveniji ni para. Razne intrige in denuncijantstva so na dnevnem redu, pri vsem pa ima dosti za govoriti tudi njegova soproga, kateri on točno poroča, kaj se godi v kurilnici. Gospa pa poleg tega včasih zaigra na lastno pest še vlogo »Maschinmeistra« napram mlajšim strojevodjem. Mi za danes gospodu S. svetujemo le to: Pomnite, da ste še mlad in da boste lahko še dosti poizkusili. Prenehajte s takim nastopanjem, če ne, nas bodete prisilili, da bomo prišli na dan s takimi stvarmi, po katerih boli glava. Prizadeti.
Zidani most. Vsem zavednim sodrugom. kakor tudi ostalim železničarjem Zidanega mosta in okolice na znanje! Gotovo vam je vsem dobro znano, da se danes v tem kritičnem času še vedno toliko kritizira po raznih listih in ovinkih. Sodrugi, stvarna kritika je sicer dobra, seve do gotove meje, ali samo kritizirati čez to in ono in stati izven organizacije, pa nima nikakega pomena. Približati se je treba strokovni organizaciji, se organizirati in sodelovati v organizaciji, jo širiti in varovati pred sovražnikom, to je naša dolžnost. Železničarji, treba bo prijeti na drugem koncu in odpraviti vse, kar nam dela ovire pri napredku naše organizacije. Veliko govorenja in malo dela — kritizirati po raznih listih in ovinkih — to ne bo prineslo dosti haska. Pripomniti moramo tudi to, da smatramo za proletarsko dolžnost, da se, kadar že kateri koga kritizira in ga imenuje bodisi v tem ali onem časopisu, tudi podpiše, ne pa tako, kakor je bil v »Enotnosti« št. 38 slučaj, da si je nekdo iz Zidanega mosta ali okolice dovolil kritizirati nekega funkcijonarja saveza in namesto, da bi dopis s svojim pravim imenom podpisal, pa se je raje skril za zid. To ni proletarsko. Toliko za danes. Vsak naj bo za svoje delo tudi sam odgovoren. — Odbor podružnice »USŽJ« Zidani most.
Iz sekcij.
Iz premikalno-kretniške sekcije.
Dne 26. in 27. novembra smo v Ljubljani zopet imeli redni mesečni sestanek, na katerem smo razpravljali o tekočih zadevah in o predlogih za finančni zakon in novi budžet.
Na vsak način je treba z novim finančnim zakonom urediti vprašanje izplačevanja 20 odstotne eksekutivne doklade za nenastavljene, kateri pa vrše eksekutivno službo nastavljen-cev. V novi budžet se mora vnesti potrebne kredite, da se bo lahko v letu 1929 nastavilo vse one naše sotrpine, ki že po več let vrše službo kot premikači in kretniki ob urni plači borih 3 Din.
Premik. - kretniško osobje Ljubljana gl. kol. si je postavilo za bližnjo bodočnost sledeče zahteve:
1.	uvesti se morata brezpogojno dva prosta dneva mesečno;
2.	dopusti se imajo redno podeliti in je za nadomestovanje dopustov in bolnikov dostaviti posebne nado-mestnike;
3.	četrta rezerva se ima uvesti! v turnusu 12/24 s celo skupino in pre-mikalnim strojem;
4.	pri severni skupini) je spopolmti stalež skupine na 1—1—1—4, to je skupino je pomnožiti za enega moža:
5.	vsa prazna mesta kretnikov in premikačev je spopolnitii in naj se nastavi po vrstnem redu nenastavljene. Dosti je namreč uslužbencev, ki so še vedno v staležu kot premikači in kretniki, a vrše službo čisto kje drugje.
Na sestanku se je tudi ugotovilo, da je zadnja kritika razmer na glavnem kolodvoru imela vsaj delen uspeh, zato se poziva ponovno vse osobje, dn vse nerednosti takoj javi.
Istočasno poživljamo sodruge od zunaj, da redno poročajo o vseh ne-prilikah, šikanah in nerednostih. Časopis jim bo vedno na razpolago. Zavedajte se, če boste molčali, bo ostal sistem vedno isti ali pa še slabši, če pa boste vse iznesli v javnost in se pravočasno postavili v bran, se bo dalo marsikaj preprečiti in spremeniti.
Sekcija kretm-premik. osobja.
Hoteli so uničiti savez!
Gotovim gospodom je naš savez trn v peti in marsikatero noč pretuh-tajo, kje bi našli kako bilko, s katero bi podprli svojo zahtevo po razpustu saveza.
Tudi gospodom na ljubljanski direkciji ni savez po volji In direkcija se je poslužila nekega tujega pisma, da zbere materijal o »nevarnem delovanju« saveza. In romali so debeli akti v Beograd, v ministrstvo saobraćaja, ministrstvo notranjih zadev ter so se nekateri gospodje že veselili, češ, sedaj bomo savez uničili. Kakor
smo tajnika Stankota vrgli iz železnice, češ, da je bil vodja komunistič-no-orijentiranih elementov, tako bomo sedaj dokazali »protidržavnost in prevratnost« tega saveza in ga uničili.
Kljub vsem naporom so dosegli le delni uspeh in to je, da je bil savez radi svojega delovanja posvarjen z grožnjo, da se bo v prihodnjič postopalo ostrejše in savez razpustilo, ha-vez bo kljub teinu vztrajal odločno na začrtani noti v borbi za železničarske pravice.
Sedaj bo konec nezgod!
Dosti nasvetov smo že dali merodajnim krogom, kako preprečiti nezgode, vendar je bilo vse bob ob steno. Uprava se smatra za nezmotljivo, ona je odločena vse nezgode zvaliti na rovaš ubogih železničarjev, ki malomarno in brezvestno vrše poverjeno jim službo. Z drakonskimi disciplinskimi kaznimi, odpusti iz službe in državnihi pravdništvom bo že vlila osobju zadostno mero pažnje v službi, da se bodo nezgode preprečile.
Vendar vsi ti ukrepi nezgod niso odpravili iz sveta, ampak so postale nesreče na naših železnicah že nekaj tako običajnega, da se naša javnost že razburja, če ne najde v dnevnem časopisju poročila o trčenjih, fztir-jenjih in toliko in toliko žrtvah. Generalna direkcija je sedaj naredila korak naprej ter je ugotovila, da so poleg navadnih železničarjev krivi na nezgodah tudi — načelniki. 'Fe dni je izšla sledeča okrožnica:
Soodgovornost šefov postaj pri nezgodah.
Vsem službenim edinicam.
Iz kabineta generalnega direktorja je direkcija pod G. D. br. 76.315 z dne 19. oktobra 1928 prejela od gosp. Ministra saobraćaja dopis naslednje vsebine:
»U najviše slučajeva udesi po stanicama događjaju se usled nedovoljne pažnje sta-
V	tovarnah svite otroci stoje po 12 ur dnevno, sklonjeni nad kotli in odvijajo kokone, Vsled česar so jim roke docela ranjene in otekle.
Kakor že v drugem poglavju: »Patologija sedanjosti« povedano (glej zadnjo številko »UŽ«), delajo v tovarnah vžigalic (beli fosfor) otroci 5 in 6 let stari stoje in ponoči.
V	kvartu tujcev v Šangaju dela 22,800 otrcK. A zato so dividende bank na zavidni, višini. Hongong in Šangaj Benking Korporešu je plačala zadnja leta celo 80 odstotkov dividend. (Str. 33.)
Zadnje poglavje »Seksualna kriza sedanjosti« razčiščava vprašanje zakona, .prostitucije in spolnih bolezni. Pisatelj, videč razpadanje zakona pri buržoaziji in pri proletarijatu. preiskuje njih vzroke. Govori o bistvu zakona in prihaja do zaključka, o katerih bi se lahko pisale cele knjige, česar seve tu nam ni mogoče vsled tesnega prostora. Govoreč dalje o »morali« in o prostituciji, dr. Podor govori, da je prostitucija »obraz monogamskega zakona, ventilator te nepretrgane tvorbe«, govori o gospodarskem momentu in vse to osvetljuje z mnogimi statističnimi podatki.
»Gospodarska beda je glavni vzrok prostitucije. Ni .zakona brez privatne lastnine, ni prostitucije brez zakona in ni spolnih bolezni brez prostitucije.«
Knjiga se končuje z dodatkom o sipol-11'h boleznih.	f
Radi mnogo tujih izrazov, ki se jih pisatelj v delu take vrste ne more obraniti, K Priložen knjigi mali slovar teh izrazov.
Da povemo: Knjiga dr. Podora je namenjena delovnemu ljudstvu in zdravniškemu sloju in zasluži vso pazljivost proletarijata. Knjiga je razprava o mnogih bistvenih vprašanjih, katera še našemu delovnemu ljudstvu vedno niso jasna, ona je marksistična «era^ zdravnika, podprta z neštetimi številkami in mnogokateri bi se je morali naučiti na pamet. Radi tega je bilo potrebno, da smo spregovorili o tej knjigi.
»ÄS, »p4»« ~
nih učinioca udesa, odgovorni su u drugom redu i šefovi stanica. Jer sefovima stanica spada u dužnost poučevanje i upućivanje područnog im osoblja na pravdno vršenje službe, kao i vodjenje kontrole nad radom staničnog osoblja. Šefov, stanica treba > mora da znaju u svako doba kako se otpravlja služba u njihovim stanicama pa da, prateći rad svojih podred)enih službenika, blagovremeno preduzimaju korake za otklanjanje svih nedostataka i svega onog sto može dovesti u pitanje bezbedan saobraćaj. Zato ne mogu dozvoliti da šefovi stanica ne iskuse zaslužnu kaznu za udese, koji su se dogodili usled nepažnje osoblja, pa sam odlučio da u takvim slučajevima najstrožije kažnjavam i šefove stanica.
S toga će Direkcija narediti šefovima stanica da najsavesnije prate rad svojih službenika u svojim stanicama i vrše kontrolu nad radom područnog im osoblja. Direkcija će predočiti šefovima stanica, da će za svaki udes, koji bi se desio usled nepravilnog vršenja službe staničnog osoblja, i
RÄÄÄe» o,r,mn ä, ,
poinenutini sUi.vi.m.	'
šefove dotičnih stanica, i da mi takva saslušanja šalje, kako bih prema odgovornim šefovima izrekao kaznu.
Ministar Saobraćaja: Stanič
s. r.«
Šefe službenih edinic pozivamo, da podrejeno osobje poučujejo ter ga navajajo k pravilnemu in vestnemu vršenju službe, na-nemu in vestnemu vršenju službe, nadalje dalje da s stalnim nadzorstvom nad delom dodeljenih skušajo doseči, da se nezgode omeje na minimum. Opozarjamo, da se bo odslej v slučaju, ako se pri preiskavi ugotovi, da je nezgodo povzročilo osobje z nepravilnim vršenjem službe, zaslišalo, tudi šefa dotičnega osobja in se bo tozadevno sestavljen zapisnik odstopilo g. Ministru saobraćaja v nadaljnje postopanje ozir. kaznovanje šefa edinice.
Šefe edinic opozarjamo v interesu službe, kakor tudi v njih lastnem interesu, da se zav.edajo svoj Ut dolžnosti in odgovornosti ter z vso avtoriteto vrše kontrolo nad delom podrejenega osobja in torej malomarnost in brezbrižnost v službi zatro z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Lit. 1095/28.
Pom. direktorja: Inž. M. Klodič s. r.
Storjen je torej korak naprej. Vendar tudi ta ne bo preprečil nezgod, ampak bo le razširil krog nedolžnih žrtev.
Smatramo tudi sedaj za svojo dolžnost, da glasno povemo: riba smrdi pri glavi! Proč s sedanjim ko-ruptnim sistemom uprave državnih železnic. Naj zmaga enkrat načelo: za pošteno delo — pošteno plačilo. Osobju dajte ugrabljene pravice nazaj. Üpeljite in spoštujte osemurnik. Dokler ne boste prišli do tega stališča, bodo nezgode na naših železnicah — ne redke izjeme — ampak pravilo.
Dopisi.
Zalog. Pri nas se je vršil ta mesec, čujte in strmite, protestni shod narodnih železničarjev, katerega smo se tudi mi udeležili, da slišimo njih zahteve. Bila sta dva referenta ter je prvi jako milo in previdno govoril, da ja ne bi izrekel kaike 'preostre besede. • Gospodje so se pritožili, da jim je direktor pokazal vrata (in še se govori, da
Iz sekcije vlakospremnega osebja.
Gospodu načelniku saobračajnega odelenja
Ljubljana.
Na prošnjo zagrebške direkcije ste dovolili, da mora vlakovna skupina od vlaka 679 prestaviti ta vlak iz Zagreb-Sava v Zagreb gl. kol. Gotovo ste hoteli s tem iti na roko zagrebški direkciji, da bi se promet hitreje razvijal, v resnici pa se je izkazalo ravno nasprotno.
Čim ste dovolili, da naše osobje prestavlja vlak 679 na glavni kolodvor, si dovoljuje tamkajšnje uradništvo še veliko več z vlakospremniki tega vlaka in postopa tako, da se ta vlak ne sprejme pred 3. ali 4. uro zjutraj, dasi ima prihod v Zagreb-Sava že ob 23.26. Na glavnem kolodvoru pa hoče uradništvo to osobje zopet porabiti za premik tako, da se pred 6. uro zjutraj sploh ne morejo povrniti v Zagreb-Sava. In šele potem pride' osobje k počitku.
Na podlagi Vašega dovoljenja za vlak 679, pa sili uradništvo tudi skupine za druge vlake in t. j. vlak št. 695 Zidani most skupino, od vlaka št. 668 pa pošiljajo skupino na Zagreb gl. kol. po isti vlak, kot da bi bil ta že sestavljen. Ta vlak pa se mora šele v Zagreb-Sava ranžirati, ker je le prestav-Ijalni vlak. S to manipulacijo odvzamejo osobju ves počitek, kateri mu po turnusu pripada.
Vendar nekaterim uradnikom še to ne zadostuje ter gredo in iz nam neznanih razlogov zmešajo vse skupine tako, da mora na pr. ljubljanska skupina prevzeti mariborski ali zidanmoški vlak in ta skupina pa obratno. S tem ne samo, da jemljejo vlako-spremnemu osobju počitek, marveč še zatrpajo postajo Zidani most in delajo vlakom radi menjave skupin v Zidanem mostu zamude.
Končno Zagreb-Sava nikdar ne ve za odhode vlakov. Skupino pokliče in jo pošlje v Črnomerec, tam pa mora skupina po cele ure čakati na vlak pod milim nebom. V slučaju slabega vremena se moramo potem potikati po zavorah ali pod vozovi. Večkrat se je pripetilo^ da se je skupini po par urah sporočilo na Černomerec, da vlaka ne bo, ker je odpovedan.
Pričakujemo, da boste zaščitili osobje ljubljanske direkcije pred gori navedenimi šikanami, ki so le posledica ali neznanja prometne službe in nesposobnosti dotičnih uradnikov, ali pa se to godi hote, da se nas, ki smo itak že izmučeni od dolge službe, še po nepotrebnem sekira.
Sekcija vlakospremnega osobju.
Poročila delavskih zaupnikov.
Delavski zaupniki kurilnice Maribor so imeli v sredo, dne 24. oktobra 1928 redno sejo, na kateri so postavili in obravnavali sledeče zahteve:
1.	Sprememba delovnega reda za kurilnico Maribor.
2.	Pripoznanje večje količine premoga delavcem v kurilnicah in da se dovoli odplačevanje premoga na obroke po sledečem ključu: 500 kg premoga na dva, 1000 kg premoga na 3 obroke.
3.	Delavcem, ki vrše službo v turnusih in nočno službo, naj se izplačuje nočne doklade.
4.	Delavcem naj se povrne sedaj najmanj ona urnina, ki so jo imeli pred redukcijo.
5.	Milo naj se redno podeljuje.
Poročilo delavskih zaupnikov prog. sekcije Maribor gl. proga priobčimo prihodnjič.
Iz centralne uprave.
Sklicanje delegatske konference v Brod.
V soboto, dne 1. decembra 1928 sklicuje centrala »USŽJ« glasom sklepa širše seje centralnega odbora
delegatsko konferenco
v Brod. Začetek konference točno ob 8. uri zjutraj. Vsaka podružnica ima pravico delegirati po enega delegata.
Razpravljalo,se bo:
1.	Naše stališče k delavskemu pravilniku.
2.	Sprememba zakona o drž. prometnem) osobju.
3.	Naše zahteve v bolniški blagajni.
4.	Starostno zavarovanje delavstva.
5.	Predlogi za novi budžet.
Po splošni konferenci se bo vršil še sestanek delegatov iz vseh delavnic, ki bo razpravljal o vseh za delavstvo v delavnicah aktuelnih vprašanjih.
Rezultati konference bodo dostavljeni nato vsem podružnicam.
lil- redni kongres USŽI
se viršJ po sklepu centralnega odbora USZJ dne 14. in 15. aprila 1929 v Zagrebu.
Začasni dnevni red kongresa je:
1.	Otvoritev kongresa, pozdravi, poročilo poslovne komisije.
2.	Debata k letnim poročilom, ab-solutorij, volitev novega odbora.
3.	Položaj delavcev in splošno socijalno - politične naloge sindikatov;
a) bolniška blagajna in starostno zavarovanje.
4.	Zakon o državnem prometnem osobju — pravilniki sporednih pri-nadležnosti.
5.	Delavski pravilnik in osemurni delavnik v splošnem.
6.	Savez in kulturne, gospodarske ter politične organizacije.
7.	Finančna vprašanja in sprememba pravilnika.
Centralna uprava »USŽJ«.
Sklicanje ankete o kršenju 8 urnika na železnicah, zlasti v eksekutivni službi.
Centrala Ujed. Saveza Železničarjev Jugoslavije sklicuje v nedeljo, dne 9. decembra 1928
anketo Slede kršenja Burnika,
ki se vrši v Ljubljani v prostorih »Strokovne komisije za Slovenijo« v zgradbi Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Začetek točno ob 9. uri dopoldne.
Kršenje 8 urnega delavnika je zavzelo na železnicah že tak obseg, da turnusi 24/24 brez prostih d n i niso nobena redkost, da se celo uvaja na pr. v Dalmaciji za progovne čuvaje turnus 24/12, ki je dejansko nemogoč.
Osobje je izmozgano in izmučeno do skrajnosti, vršiti mora odgovorno eksekutivno službo v najslabših vremenskih razmerah in poleg tega pa nositi odgovornost za vse materijalne nezgode. Ni čudo, da pri tem tudi skoro dnevno padajo ž i v 1 j e n s k e žrtve. Preko vsega tega gre direkcija — nedolžna kri, uboge vdove in lačni otroci jo ne brigajo — na mesto padle žrtve postavi drugega. Tedaj ima kredit za drugega človeka na razpolago, preje pa se krčevito brani, češ, da ni kredita na razpolago.
Sodrugi kretniki, premikači, progovni čuvaji, vlakospremno in strojno osobje iz vseh večjih edinic! Vaša dolžnost je, da pošljete na to anketo svojega zastopnika, da zberete ves materijal o vseh nerednostih, statistiko nezgod in da vse to prinesete na anketo.
Na anketo bodo pozvani tudi zastopniki Delavske zbornice in Inspekcije dela.
Konferenca v Splitu.
Za dan 2. decembra^ 1928 je sklical oblastni odbor USŽJ v Zagrebu splošno železničarsko konferenco za vso Dalmacijo in progo Split—Ogulin.
Konferenca se vrši v Splitu v prostorih Delavske zbornice in se prične točno ob 9. ud.
Dolžnost vseh podružnic na tej progi je, da sigurno pošljejo svoje delegate.
Centralna uprava »USŽJ«.
Razno.
Vsem podružnicam na znanje.
V naslednjem prinašamo seznam skiioptičnih' predavanj, ki so na razpolago pri prosvetnem odseku Delavske zbornice in tudi navodila za izposojanje. Gotovo' se bodo podružnice letos v obilnejšem1 številu po: slhžile te prilike ter začele prirejati predavanja, zlasti še, ker se izposojajo predavanja in slike brezplačno.
Seznam
skloptičnih predavanj prosvetnega odseka Delavske zbornice.
A.	Zgodovina.
L—2. Velika francoska revolucija, 102 sliki, predavanje traja 3 ure, tekst gotgv.
3.-4. Dunajska revolucija 1848 in Slovenci, 102 sliki, traja 3 ure, tekst gotov.
5.	Stari Rim (Forum Romanum), 39 slik, traja 1 uro, tekst gotov.
6.	Stari Rim (Palatin), 39 slik, traja 1 uro, tekst gotov.
7.	Odkritje Amerike, 22 slik, traja pol ure, tekst gotov.
B.	Zemljepisje.
8.	Amerika in Slovenci, 68 slik, traja 1 uro, tekst gotov.
9.	—12. Švica, 4 deli, 84 slik, traja 2 uri, tekst gotov.
13.	Kitajska, 67 slik, traja 1 uro, tekst gotov.
14.	Japonska, 127 slik, traja 3 ure, tekst gotov.
15.	Alpe, 130 slik, traja 1 uro, tekst gotov.
16.	Jugoslavija, 80 slik, traja 1 uro, tekst gotov.
17.	Severna Amerika, 100 slik, traja 1 uro, tekst gotov.
18.	Francija, 120 slik, traja 1 uro, tekst gotov.
19.	Skandinavija, 100 slik, traja 1 uro, tekst gotov.
20.	Italija, 110 slik, traja 1 uro, tekst gotov.
21.	Severna Afrika (Tripolis, Maroko, Tunis, Alžir), 90 slik, traja 1 uro, tekst gotov.
22.	Španija, 80 slik, traja 1 uro, tekst gotov.
C.	Socijalna politika — delavsko gibanje.
23.	—24. Novi Dunaj, 109 slik, traja 2 uri, tekst gotov.
25.	Racijonalizacija dela in delavstvo, 48 slik, traja 1 uro, tekst gotov.
26.	—27. Nova industrijska revolucija, 92 slik, traja 2 uri. tekst gotov.
28.—29. Svetovna organizacija konzu-mentov (zadružno gibanje), 91 slik, traja 2 uri, tekst gotov.
D.	Tehnika.
30.	Oceanski parnik, 67 slik, traja 1 uro, tekst gotov.
31.	Petrolej, 50 slik, traja 1 uro, tekst se izgotavlja.
32.	Podmorski čoln, 24 slik, traja pol ure, tekst se izgotavlja.
E.	Vojna.
33.	Strahote svetovne vojne, traja 1 uro, tekst gotov.
F.	Zdravstvo.
34.	Spolno vprašanje mladine, 50 slik, traja _2 uri, tekst gotov.
35.	Telesna kultura in delavski šport, 100 slik, traja 2 uri, tekst gotov.
G.	Mladinska predavanja — pravljice.
36.	Don Kišot, 24 slik, traja tričetrt ure, tekst gotov.
37.	Snegulčica, 24 slik, traja tričetrt ure, tekst gotov.
38.	Guliverjeva potovanja, 31 slik. traja tričetrt ure, tekst se izgotavlja.
39.	Repoštev, 18 slik, traja pol ure, tekst gotov.
40.	Volk in 7 kozic, 14 slik, traja pol ure, tekst bo decembra.
41.	Popček in Pepček, 8 slik, traja pol ure, tekst bo decembra.
42.	—43. Tri predavanja se še izgotav-Ijajo.
Navodila
za izposoj’anje skloptičnih predavanj prosvetnega odseka Delavske zbornice.
1.	Stroški.
Prosvetni odsek Delavske zbornice izposoja predavanja delavskim organizacijam brezplačno. Naročnik plača le prevozne stroške za dostavo in vrnitev.
2.	Naročilo.
Vsaka organizacija naj naroči predavanje vsaj 14 dni prej in naj navede1 za rezervo vedno vsaj še eno predavanje, ki ga dobi, ako bi prvo ne bilo na razpolago. Kajti zanimanje za skioptična predavanja je po vseh krajih tako živahno, da vedno ne bo na razpolago vsako zaželjeno predavanje.
3.	Rok izposoje.
_ Rok za izposojo predavanja znaša največ štiri dni vštevši transport. Zato je treba pri naročilu resnično in točno navesti dan in kraj predavanja. Po izvršenem predavanju je treba slike in tekst takoj odposlati bodisi na prosvetni odsek Del. zbornice, ali pa na drug naslov, ki ga bo Prosvetni odsek že pri dostavi navedel. Kajti često se bo zgodilo tako, da bo organizacija v drugem kraju takoj potrebovala isto predavanje. Zato odpošiljajte hitro in točno na dani naslov, da s tem ena organizacija ne škoduje organizaciji v drugem kraju.
4.	Pošiljanje.
Ker so slike iz stekla, je najbolje, predavanje si izposoditi in vrniti osebno (potom železničarja, kurirja itd.), če pa to ne gre, je treba predavanje odposlati brzovozno po železnici z označbo na pošiljki: Steklo! — Ako je kaka organizacija v takem kraju, kjer ni železniške postaje, naj navede pač njej najbližjo železniško postajo!
5.	Kazen.
orsan'zacha ponovno kršila te določbe, ji sploh ne bomo več izposojali nobenih predavanj.
6.	Poškodbe.
Vsako poškodbo plača naročnik sam.
7.	Razna navodila.
V raznih krajih se bodo vršila skupna predavanja. Po drugih krajih bodo nekatere organizacije prirejale ločena predavanja. Onim krajem, ki bodo imeli skupna predavanja, nasvetujemo, da si izdelajo vrstni razpored predavanj za celo zimo naprej, da Prosvetni odsek za dotične dneve založena predavanja rezervira. Vsi drugi kraji naj pa upoštevajo 2. točko teh navodil.
Prosvetni odsek Del. zbornice Ljubljana, Miklošičeva cesta.
(Telefon št. 2512.)
Cankarjeva druiba.
»Svoboda« proslavi spomin velikega Cankarja s tem, da skupno z razrednimi strokovnimi organizacijami ustanovi društvo »Cankarjeva družba«, ki bo vsako leto izdala štiri knjige: koledar (delavsko pratiko), 2 leposlovni pripovedni knjigi, to je predvsem socijalne romane in eno poljudno znanstveno knjigo o socijaliz-
mu, naravoslovnih vedah in podobnem. Te 4 knjige bo dobil vsakdo, ki bo plačal Din 20 letne članarine. Družba, v nasprotju s klerikalno Mohorjevo in nacijonal. Vodnikovo družbo, bo skrbela za izobrazbo najširših plasti delovnega ljudstva v duhu socijalizma.
To je sklep širšega odbora »Svobode«. Ta sklep bomo izvršili vsi »Svobodaši« in vsi strokovno organizirani.
Delavsko pevsko društvo »Cankar« v Ljubljani priredi dne 11. decembra 1928, to je na dan desetletnice smrti pisatelja Ivana Cankarja, proslavo v dvorani »Filharmonične družbe« ob 8. uri zvečer. Literarnemu delu proslave bo sledil koncert društvenega zbora, ki bo izvajal novejše zborovske skladbe. Želeti bi bilo, da se delavstvo v večjem številu udeleži te proslave, da se tako oddolžimo spominu velikega proletarskega pisatelja. Obenem prosimo sorodne kulturne organizacije, da na ta večer ne prirejajo sličnih prireditev.
Podporno društvo železniških uslužbencev v Lj'ubljani sporoča svojemu članstvu sledeče: Letošnji občni zbor z dne 5.. februarja 1928 je odboru naročil, da pripravi nova pravila in sestavi statistiko ter zadevo na zaupniškem sestanku formulira za prihodnji občni zbor. Izreden sestanek izostane, ker so vsi zaupniki po naročilu članstva odboru pismeno izjavili, da pravil ni spreminjati bistveno. Primerno popravljena pravila, ki se itak nahajajo v rokah zaupnikov, pa bodo tvorila predmet razprave na prihodnjem občnem zboru. Hkrati naznanjamo, da prihajajo društvu od mnogih članov prošnje za podpore, ki jih ni mogoče deliti, ker društvena pravila dovoljujejo podpore le v slučajih smrti in to v izmeri, kakor je to predvidel občni zbor. Vsaka druga podpora je izključena. — Odbor.
Književnost.
Ruska revolucija v pesmi. Te dni je izšla v založbi Proletarske knjižnice v Ljubljani svetovno znana pesnitev iz ruske revolucije pesnika Bloka: »Dvanajst.« Delo je v krasnem prevodu poslovenil pesnik Mile Klopčič, akademični slikar Miha Maleš pa je slovensko izdajo opremil z lepimi in pomembnimi lesorezi. Uvod je napisal Bratko Kreft. Prevod »Dvanajst« je delo proletarskega pesnika Mile Klopčiča. Sodrugi! Naročite’ si to krasno knjigo. Stane sama 10 Din.
Jack London: »Železna peta.« Revolu-cijonarni roman znamenitega ameriškega proletarskega pisatelja bi moral imeti vsak delavec in delavka. Obe knjigi staneta 32 dinarjev.
Mile Klopčič: »Plamteči okovi«, vezana knjiga 10 Din. Krasne revolucijonarne pesmi proletarskega pesnika je na razpolago še malo izvodov. Zato ne odlašajte in naročite.
Iv. Vuk: »Pravljice Istoka.« Zanimive povesti globoke vsebine; izvod 10 Din.
Sodrugi, naročajte proletarske knjige in čitajte. Zadružna založba je sklenila tudi za to jesen znižati svoje izdaje in jih prodaja po grupah.
In s>cer; F grupa: Jack London: Železna peta, obe knjigi dosedaj Din 32.—; Beer: Karl Marsk, njega življenje in nauk, Din 20.—; L. Kuhar: Povesti, Din 15.—; M. Krleža: Golgota, Din 12.—; »Pod Lipo«, družinski mesečnik, Din 36.—, Dosedaj vse knjige skupaj Din 115.—,
Do novega leta pa je popust in se dobi ta I. grupa za Din 70.—.
II.	grupa: Beer: Karl Marks, njegovo
življenje in nauk, dosedaj Din 20.—;	L.
Kuhar: Povesti, Din 15.—; M. Krleža: Golgota, Din 12,—; »Pod Lipo«, letnik 1926, Din 36.—; »Pod Lipo«, letnik 1925, Din 36.—. Odslej sve skupaj Din 60.—.
III.	grupa: Abditus: Idejni predhodniki
današnjega socijalizma in komunizma, Din 25-	: Ch. Dickens: Božična pesem, Din
12.	; Jack London: Železna peta, dve knji-
gi, Din 32.—; M. Krleža: Golgota, Din 12.—; »Pod Lipo«, letnik 1926, Din 36.—. Sedaj vse skupaj Din 60.—.
IV.	grupa: Beer: Karl Marks, njegovo
življenje in nauk, Din 20.—; Abditus: Idejni predhodniki socijalizma in komunizma, Din 25.—; Ch. Dickens:	Božična pesem, Din
12.—; Jack London: Železna peta, dve knjigi, Din 32.—; M. Krleža: Golgota, Din 12.—; L. Kuhar: Povesti, Din 15.—. Dosedaj vse skupaj Din 116.—, odslej Din 70.—.
V.	grupa: »Pod Lipo«, letniki 1924, 1925, 1926 in 1927, vsak letnik Din 36.—, vse skupaj Din 144.—; odslej vse skupaj Din 50,—,
Sodrugi, naročajte!
Zahvala. Podpisana se zahvaljujem v lastnem in imenu svojih otrok vsem, ki so mi priskočili v težkih urah, ko mi je smrtna nezgoda nenadoma ugrabila moža, s tolažbo na pomoč in vsem, ki so spremili pokojnika na zadnji poti. Zahvaljujem se peVcem in zastopniku »Ujed. saveza« za nagrobni govor. Novo mesto, 17. nov. 1928. Joželina Šemerl.
MH lilvžev vir
priredi »Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije« 5. decembra 1928 v Delavskem domu na Turjaškem trgu. Začetek ob 6. uri zvečer. Železničarji in drugi, ki imajo otroke, nai prinesejo svoja darila. Svira železničarska godba »Zarja«.
(Tislčar Ljudska tiskarna (L d. v Mariboru. Predstavnik Josio Ošlak v_ Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru — Lastnik in Izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar*. Predstavnika: Martin Pušnik v Ljubljani in Franc Smazek v Mariboru