Gospodarstvo Kidričevo • Vrtnarstvo Revital zapira vrata O Stran 2 Ptuj, torek, 21. marca 2017 letnik LXX • št. 23 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Infrastruktura Ptuj • Delna zapora mostu med obnovo ne bo možna O Strani 2 in 3 AvtoDSOM IVBMjiHifM Podravje • Srednješolski objekti na Ptuju potrebni vlaganj Danes priloga Za obnovo bi potrebovali 3,5 milijona evrov Aktualno Gorišnica • Obnova Stavbi ptujskega dijaškega doma in šolskega centra na Ptuju sta bili zgrajeni pred skoraj štirimi desetletji. Objekta sta dotrajana, mostu v Zagoiičih energetsko zelo potratna. Zamenjati■ bi,bilo treba streho, stavbno pohištvo, urediti izolacijo in fasado, posodobiti sistem ogrevanja. ° Poslopje gimnazije je sicer prpcejlmlajše, a zaradi številnih pomanjkljivosti prav tako potrebno obnove. Streha pušča, izolacija je O Stran 2 sTabar.Del denarja,zaobnovobodo, Ptujčanjposkušali pridobiti iz evropskih in državnih virov. Četudi bodo na razpisu uspešnii, bo do Politika realizacije projekta dolga pot —potrebovali bodo še dobra dva milijona evrov. Kdo jih bo zagotovil? Več na strani 4 in 5. Destrnik • Županu ni uspelo prepričati svetnikov O Stran 6 Podravje Ormož • O prihodnosti na podeželju O Strani 6 in 7 Šport Nogomet • Perfekcija nasprotnih napadov O Stran 11 Motokros • Prva zmaga Gajserja v sezoni O Stran 13 Štajerski Foto: Črtomir Goznik www.tednik.si ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik RADIOPTUJ 89,8 »98,2° 104,3 www.radio-ptuj.si Zdravje • Zima se poslavlja sezona prehladov še kar traja O Stran 3 Socialno varstvo • Napadi na socialne delavce niso redkost O Strani 4 Rodoslovje • Vas zanimajo družinske korenine O Strani 8 in 9 Aktualno ^ • ljudska univerza ptuj MS«"! "5 HU| Naše prireditve • Praznični koncert gglasbo do srca navdušil ¡s - 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 21. marca 2017 Kidričevo • Vrtnarstvo Revital zapira vrata Vrtnarstvo bodo opustili Kidričevski koncern Talum konec tega meseca ugaša delovanje enega izmed podjetij v skupini, družbe Revital. Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič pojasnjuje, da so se za ta korak odločili, ker je bilo poslovanje družbe nerentabilno. »Strategija, ki smo si jo zadali za obdobje 2012-2015, je bila vezana na prestrukturiranje s poudarkom na inovativnosti procesov. Strateška nadgradnja po letu 2015 pa temelji na povečevanju donosnosti programov. Vrtnarstvo ni naša osnovna dejavnost, ni dosegala ustrezne donosnosti, zadnja tri, štiri leta smo na tem segmentu beležili izgubo iz poslovanja. Vse našteto so razlogi, da smo se na osnovi strateških usmeritev odločili, da bomo dejavnost, ki ni naša temeljna, opustili. Celotno dejavnost smo poskušali oddati v najem. Našli smo potencialnega najemnika, ki pa se je na koncu odločil, da dejavnosti ne bo prevzel. Pri nas je obveljala odločitev, da se z dejavnostjo vrtnarstva znotraj skupine Talum več ne bomo ukvarjali. Bomo pa poskušali infrastrukturo, ki jo imamo za izvajanje dejavnosti na razpolago, oddati Temeljna razloga za opustitev dejavnosti vrtnarstva sta neustrezna donosnost in ustvarjanje izgube iz poslovanja. Revital zaposluje 22 sodelavcev, ki so jim ponudili prezaposlitev v druga podjetja v okviru poslovne skupine Talum. v najem, kasneje pa morda tudi prodati (rastlinjake in kotlovnico). Pokritih površin je 20.000 m2, v okviru kompleksa je tudi nekaj zemljišč. Tega prostora za razvoj naših jedrnih dejavnosti nimamo namena uporabljati,« je še povedal prvi mož kidričevske-ga Taluma. MZ Gorišnica • Obnova mostu čez dravski kanal v Zagojičih Vrednost del slabih 400.000 € V Zagojičih v občini Gorišnica so v teku obnovitvena dela skoraj 40 let starega mostu čez kanal, ki kraj povezuje z regionalno cesto Ptuj - Ormož. Zaradi prenove bo most popolnoma zaprt približno tri mesece. Po tem, ko so pred tremi leti obnovili most preko dovodnega kanala HE Formin v Gorišni-ci, občina skupaj z Dravskimi elektrarnami Maribor zdaj okoli 385.000 evrov (brez DDV) težko prenovo mostu vodi še v Za-gojičih. Večinski sofinancer so dravske elektrarne, njihov delež znaša 340.000 evrov. Preostanek bo pokrila občina. Kot so še sporočili iz Dravskih elektrarn Maribor, obnova mostu poteka v skladu z vzdrževalnimi deli. Projekt poleg obnovitvenih del zajema tudi širitev mostu s pločnikom in kolesarsko stezo ter rekonstrukcijo priključkov ceste. Župan občine Gorišnica Jožef Kokot je k temu dodal, da gre za pomembno investicijo: »Most sicer ni čisto v katastrofalnem stanju, je pa v slabem stanju, posebej ograja, in v kratkem bi ga občina morala obnoviti sama, vendar smo našli kompromis in se uspeli dogovoriti z Dravskimi elektrarnami Maribor, da oni uredijo sam most, kar se tiče cestišča, prestavitve javnih komunalnih vodov in telekomunikacij ter ureditev cestne razsvetljave pa je delež občine.« Dela izvaja podjetje Nigrad skupaj s podi- zvajalcem Map-Trade. Obnova bo po besedah župana končana predvidoma do 15. junija. Za vozila bo most popolnoma zaprt tako še slabe tri mesece. Obvoz je urejen preko sosednjega mostu Gorišnica-Gajevci. Dodajmo še, da se prihodnje leto obeta obnova odvodnega kanala HE Formin v Cvetkovcih. Tako so sporočili z Dravskih elektrarn Maribor: »V poslovnem načrtu 2017 je predvidena izdelava projekta obnove mostu preko odvodnega kanala HE Formin v kraju Cvetkovci.« Monika Levanič Most bodo ponovno odprli predvidoma sredi junija. Ptuj • Ljudska univerza neuspešna na razpisu Iz rok spolzelo dobrega pol Ljudska univerza (LU) Ptuj se je lani jeseni prijavila na razpis Ministrstva za delo, cijskega centra. Za območje celotne Slovenije je ministrstvo po razpisu za ta namen 575.000 evrov. LU Ptuj s prijavo na razpis ni uspela, saj je za projektnega partnerja »27. decembra smo prejeli sklep ministrstva, iz katerega izhaja, da so našo vlogo zavrnili. Strokovna (razpisna) komisija je na seji ugotovila, da smo popolno vlogo oddali pravočasno oziroma jo v predpisanem roku dopolnili. Pri preverjanju izpolnjevanja pogojev je bilo ugotovljeno, da eden izmed projektnih partnerjev na dan 30. september 2016 ni imel poravnanih vseh davkov in obveznih dajatev, kar se je ugotovilo na podlagi izpisov iz evidenc, ki jih je posredoval FURS. To nas je neprijetno presenetilo, saj je za potrebe prijave na razpis projektni partner podal izjavo, s katero je odgovorna oseba potrdila, da so vse obveznosti poravnane. Za območje Spodnjega Podravja tako na razpisu ni bil izbran nihče,« je v odgovoru na svetniško vprašanje navedla direktorica LU Ptuj Mojca Volk. Za naš časopis pa še dodatno pojasnila: »Projektni partner finančnih pravil ni kršil namerno, bil je v dobri veri, da so vse obveznosti poravnane. Z njim smo predhodno že sodelovali. Ker so kompetentni, smo se za sodelovanje ponovno odločili. Šlo je le za nekaj evrov, a žal je bilo to dovolj za izločitev iz postopka izbire na javnem razpisu. To dejstvo tako jaz kot projektni partner globoko obžalujeva. Razkritje partnerja bi v tem trenutku po mojem mnenju pomenilo le blatenje njegovega imena, saj storjenega ni več moč popravi- LJ UN I Mest 1 ■Si SVET SREE 1 1 Za delovanje večgeneracijskega centra, ki bo na Lackovi ulici na Ptuju, Zaradi »nerodne« napake so ostali brez centa sofinanciranja iz navedenih in prostovoljcev ter v okviru lastnih kadrovskih zmogljivosti. ti. Potrudili se bomo, da bomo kandidirali na prihodnjih novih razpisih in poskusili zagotoviti dodatna sredstva za izvajanje programov.« Večgeneracijski center na Ptuju bo Večgeneracijski center LU Ptuj se vzpostavlja na Lackovi ulici, v nekdanjih prostorih lo- kalne televizije PeTV. »Ob razgovorih, ki so med prijavo na razpis potekali na MO Ptuj, sem se kot odgovorna oseba prijavitelja zavezala, da bomo programe in aktivnosti večgeneracijskega centra izvajali tudi v primeru, če ne bomo izbrani za sofinanciranje MDDSZ. V primeru sofinanciranja bi program lahko izvajali v širšem obsegu, sedaj se bomo potrudili izvesti del aktivnosti, Ptuj • Nezadovoljstvo zaradi napovedi o popolni zapori mostu Delna zapora zaradi statike Državna revizijska komisija je zavrnila pritožbi neizbranih ponudnikov za projekt Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) 4,5 milijona evrov vredno delo oddala pomurskemu Gruškovje, sodeluje s Cestnim podjetjem Ptuj. Neizbrana izvajalca, bosanski Euroasfalt in slovenjebistriški Maptrade, sta pritožbo na izbiro izvajalca na Državno revizijsko komisijo vložila v sredini januarja. 9. marca je komisija odločila, da je pritožba neutemeljena. »Sedaj sledi podpis pogodbe z izbranim izvajalcem, ki bo z deli pričel v desetih dneh po podpisu pogodbe. To pa ne pomeni, da se bodo dela na terenu že začela. Izvajalec mora pridobiti še doku- mentacijo za organizacijo gradbišča, pripraviti podatke za prijavo gradbišča, izdelati varnostni načrti, tehnološki elaborat ter vse potrebne elaborate za pridobitev dovoljenja za zaporo ceste. Dela bodo predvidoma končana do konca septembra 2018,« so pojasnili na DRSI. Nemalo slabe volje med Ptujčani in okoličani povzroča napoved investitorja o leto in pol trajajoči popolni zapori mostu. Na družabnem omrežju ■—. t 1 iSSSill V podjetju Arriva Štajerska so povedali, da bo zapora vplivala na izvajanje javnega linijskega avtobusnega prometa kot tudi mestnega prometa. »Vse linije, ki danes peljejo preko mosta, bo treba preusmeriti na obvoze. Za zdaj nimamo še nobenih informacij o datumu začetka zapore in potekih morebitnih obvozov, zato težko ocenimo vpliv zapore mostu na izvajanje posameznih linij. Ko bomo vedeli več, bomo o tem obvestili potnike in širšo javnost.« Družba za časopisno inradijsko dejavnostRadio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-TednikPtuj,p.p. 95, 0sojnikovacesta3,2250Ptuj;tel.:(02)749-34-10,faks:(02)749-34-35.ŠtajerskitednikjenaslednikPtujskegatednikaoziromaNašegadela, ki gajeustanovil0krajniodbor0FPtujleta1948.Izhajavsaktorekinpetek.Odgovornaurednica:SimonaMeznarič.Urednikšportnihstrani: Jože Mohorič.Vodjatehničneredakrije:SlavkoRibarič.Celostna podoba: Imprimo,d.o.o.Novmarji:MojcaZemljarič,Dženana KmetecJože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Popolna zapora mostu, ki bo trajala varnosti, zdravstvene oskrbe, javnih delu Ptuja še bolj zamrlo. Foto: MZ Foto: ML torek • 21. marca 2017 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 milijona evrov družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) za vzpostavitev večgenera-razdelilo 8,6 milijona evrov. Sredstva so namenili za delovanje 15 centrov, za vsakega izbrala podjetje, ki ni imelo plačanih finančnih obveznosti do države. Kt"'/. UDSKA IVERZA PTUJ ni trg 2, 2250 Ptuj Foto: Črtomir Goznik bi LU Ptuj lahko prejela 575.000 evrov državnega in evropskega denarja. virov. Dejavnosti v centru bodo sedaj izvajali s finančno pomočjo MO Ptuj ki jih lahko prevzamemo zaposleni na LU Ptuj in so namenjene socialnemu vključevanju ranljivih družbenih skupin ter preprečevanju zdrsa v socialno izključenost. Verjamemo, da nam bo k sodelovanju, kljub manjšim finančnim sredstvom, uspelo v največji možni meri pritegniti partnerje, ki so z nami predhodno sklenili dogovor o sodelovanju,« pravi Volkova. Kako naprej Obnovo in ureditev prostora na Lackovi ulici sofinancira Mestna občina (MO) Ptuj, ki bo v nadaljevanju sredstva primaknila še za izvajanje programov. »Za nadaljnje sofinanciranje sicer nimamo podpisane pogodbe. Predvideva se sofinanciranje MO Ptuj v višini 12.000 evrov na leto, za programske stroške. Ocenjujemo, da bo LU Ptuj že prvo leto vložila med 4.000 in 6.000 evrov v opremo ter zagotovila približno polovico zaposlenega strokovnega delavca (kot vložek s stroški dela). Izbrani smo bili tudi na razpisu za javna dela, od koder bomo z eno zaposleno udeleženko javnih del zagotovili pomoč pri opravljanju nalog koordinatorja večgeneracijskega centra. Od partnerjev ne pričakujemo nikakršnega neposrednega finančnega vložka, le sodelovanje pri izvajanju aktivnosti in pri promociji. Prvo srečanje sodelujočih partnerjev bo v marcu, časovnica bo zastavljena tako, da bi prve aktivnosti (delavnice, predavanja, srečanja, možnost neformalnega druženja) začeli v aprilu. Konkretno katere dejavnosti in aktivnosti se bodo izvajale, je odvisno od pripravljenosti za izvedbo pridruženih partnerjev, ki bo v največji meri na prostovoljni bazi. Sami bomo ponudili vsebine s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij, tujih jezikov, komunikacije, zgodovine, promocije zdravja, torej takšne, ki jih lahko pokrijemo z lastnimi zaposlenimi. Število ponovitev izvedb bo odvisno od interesa udeležencev, ki nas bodo obiskovali,« je povedala direktorica LU Ptuj Mojca Volk. Mojca Zemljarič objekta ni možna obnove mostu čez reko Dravo in potok Studenčnica na Ptuju. Kot smo poročali, je gradbenemu velikanu Pomgrad, ki v projektu, tako kot pri izgradnji avtoceste Draženci- Podravje • Zima počasi odhaja, respiratorni virusi žal še ne Malčki lahko zbolijo tudi do desetkrat v sezoni Sezone respiratornih virusov kljub toplejšemu vremenu še ni konec, svarijo zdravniki, ki sicer izpostavljajo, da lahko v eni sezoni večkrat zbolimo celo zaradi okužbe z enakim virusom. Ter še: otroci med prvim in tretjim letom starosti lahko za virusno okužbo dihal zbolijo tudi do desetkrat letno. Foto: Črtomir Goznik Respiratorni virusi niso težava le v vrhuncu sezone ali v obdobju najhujšega mraza, ampak tudi spomladi. Kot so v Sekciji za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu zapisali v sporočilu za javnost, sezona bolezni, ki jih povzročajo re-spiratorni virusi, kot so virus influence, respiratorni sinci-cijski virus (RSV), adenovirusi, rinovirusi ... , in se najpogosteje pojavljajo v zimskih mesecih, še ni konec. Statistični podatki sicer kažejo, da je okužb z re-spiratornimi virusi manj kot v februarju, vendar je še vedno treba izvajati preventivne ukrepe. Širjenje virusov lahko traja tudi do pet mesecev, torej do aprila ali celo maja: »Otroci med prvim in tretjim letom starosti lahko za virusno okužbo dihal zbolijo tudi do desetkrat letno, predvsem to velja za tiste, ki so zgodaj vključeni v vrtec. Ker so te okužbe pogostejše v zimskih mesecih, vsaka pa lahko, vsaj kar se tiče kašlja in prehlada, traja tudi po dva ali tri tedne, je videti, kot da je otrok neprekinjeno bolan od jeseni do pomladi. Za odrasle in večino zdravih otrok okužbe z respiratornimi virusi ne predstavljajo večjega problema, saj prehlad večina preboli brez posledic. Pri ogroženih skupinah je ob okužbi z RSV ve-čj a verj etnost hujšega poteka bolezni,« svarijo strokovnjaki. Ob tem so še sporočili, da je zmotno razmišljanje, da ozdravljena okužba zagotavlja imunost. »Virusov in njihovih mutacij, ki povzročajo prehladna obolenja, je izjemno veliko. Tudi če bi se z različnimi respiratornimi virusi okužili več kot petkrat letno, jih do konca življenja ne bi izčrpali. Razlog za to je v tem, da se virusi spreminjajo, nastajajo vedno novi in krožijo med populacijo. Prav tako je zmotno splošno razširjeno mnenje, da ozdravljena okužba z respiratornimi virusi zagotavlja imunost do konca sezone. Lahko se zgodi, da v eni sezoni večkrat zbolimo celo zaradi okužbe z enakim virusom, saj se v telesu ob prebolevanju bolezni ne vzpostavi dovolj visoka imu-nost.« Preventivni ukrepi so še kako pomembni Kot poudarja specialistka pe-diatrije Helena Mole, lahko sami bistveno pripomoremo pri preprečevanju širjenja okužb in preventivne ukrepe izvajamo tudi po obdobju hladnega vremena: »Gre za zelo preproste ukrepe, ki nam ne vzamejo veliko časa in truda, za preprečevanje širjenja virusov pa lahko naredijo zelo veliko. Redno umivanje rok s toplo vodo in milom, izogibanje stikov z ljudmi, ki kašljajo in kihajo, zdrava in uravnotežena prehrana z veliko sadja in zelenjave, redno zračenje prostorov, gibanje na svežem zraku, še zlasti zdaj, ko nam to omogočajo daljši dnevi. Kašljajmo in kihajmo v pregib roke ob komolcu, da zavarujemo druge pred okužbo. Vse to pomaga preprečevati širjenje okužb, zdrav način življenja pa hkrati pomaga krepiti naš imunski sistem.« Monika Levanič približno leto in pol, bo zagotovo vplivala na številne dejavnosti, od gospodarskih do področij požarne prevozov ... Ponudniki v starem mestnem jedru opozarjajo, da bo zaradi zapore mostu življenje v starem je zaokrožil predlog, da bi Ptuj-čani v znak nestrinjanja s tako dolgotrajno zaporo na prehodih za pešce na obeh straneh Drave, ob uvozu in izvozu z mostu, protestno dalj časa prečkali cesto. Neizpodbitno je, da stari ptujski most čez Dravo vitalno povezuje območje na levem in desnem bregu reke. Pa ne samo Ptuja, temveč tudi preostalih krajev, katerih prebivalci gravitirajo na Ptuj. Po izgradnji Puhovega mostu se je pred desetletjem del prometa preusmeril na novozgrajeni most, kljub temu je stari ptujski dravski most ostal še vedno zelo prometno obremenjen. Obnova skoraj kot novogradnja Republiško direkcijo za infrastrukturo, ki pri projektu obnove mostu nastopa v vlogi investitorja, smo povprašali, zakaj je potrebna tako dolgotrajna popolna zapora in zakaj ni možno, da bi izvedli samo delno zaporo. »Načrtovana obnova predstavlja zelo kompleksno gradnjo z velikim številom obnovitvenih postopkov, v kombinaciji s postopki novogradnje. Pri izvajanju obnovitvenih del, ki vključujejo tudi elemente novogradnje, je zelo pomembna faznost del, posameznih faz ni mogoče preskakovati niti pospeševati. Obnovitvena dela tako zahtevnih objektov trajajo podobno dolgo kot novogradnje. Delna zapora ni možna, saj zaradi poteka del in tehnologije gradnje ni mogoče zagotavljati varnosti udeležencev v prometu, saj bi ob delni zapori lahko prišlo do enostranske preobremenitve mostu, ki bi povzročila statično nestabilnost objekta,« so za Štajerski tednik povedali na DRSI in dodali: »Obnovljeni bodo vsi deli obeh mostov tako čez Dravo kot čez Studenčnico. Stebra v reki Dravi bosta obbetonirana tako na zunanji kot notranji strani, saj sta votle izvedbe. Razponska prednapeta konstrukcija bo deležna spremembe statičnega sistema z ukinitvijo vseh Gerberjevih členkov v prekladni konstrukciji. Ohranjen bo le en členek v osrednjem razponu, ki bo obnovljen in konstrukcijsko prilagojen za vgradnjo novih ležišč in nove prehodne (dilatacijske) konstrukcije. Ne glede na posege, ki jih narekuje sprememba statičnega sistema, je treba v vsakem primeru vgraditi nove prednapete kable za okrepitev konstrukcije. Novi bodo tudi celoten krov mostu: hi-droizolacija, asfalti in hodniki za pešce. Promet vozil bo preusmerjen na Puhov most, peš promet že sedaj poteka večinoma na nivoju terena ob Dravi z uporabo bližnje brvi, ki je bila v ta namen tudi zgrajena. Elaborat zapore ceste bo izdelal izvajalec del pred pridobitvijo odločbe o zapori.« Mojca Zemljarič Foto: ČG 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 21. marca 2017 Ptuj • Gimnazija, Dijaški dom, Šolski center - objekti, potrebni vlaganj 3,5 milijona evrov za sanacijo srednje Odjuga in deževje sta razkrila večkrat izpostavljene pomanjkljivosti strehe Gimnazije Ptuj, o čemer smo že poročali. Temu je ponovno sledilo toliko bi potrebovali za obnovo fasade, a pri razpisu, ki naj bi bil ključ rešitve, se je zapletlo. Sedaj v Gimnaziji Ptuj čakajo novo povabilo, ki bo objavljeno naslednji mesec, in ker sta energetske sanacije nujno potrebna še vsaj dva državna objekta, Dijaški dom Ptuj in Šolski center Ptuj, so združili moči in se bodo na razpis prijavili s skupnim projektom, vrednim 3,5 milijo- »Projekt sanacije strehe Gimnazije Ptuj je bil vključen v celostno energetsko sanacijo srednješolskega prostora na Ptuju (Gimnazija Ptuj, Šolski center Ptuj in Dijaški dom Ptuj) in prijavljen na razpis Ministrstva za infrastrukturo (MZI). Zaradi objektivnih okoliščin in zapletov s pripravo dokumentacije je bila vloga umaknjena. Po naših informacijah se bo zavod prijavil na naslednji razpis, ki bo objavljen predvidoma v aprilu. Če se zavod na razpis MZI ne bo prijavil ali pa bo na razpisu neuspešen, bo ministrstvo za izobraževanje še v letu 2017 zagotovilo potrebna sredstva za sanacijo strehe,« so na naša vprašanja v zvezi s potekom razpisa odgovorili na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Da bo novo povabilo k oddaji vlog za posredovanje predlogov energetske prenove stavb v lasti Slovenija, Podravje • Ko obup premaga razum Napadi na socialne delavce niso redkost Obup posameznikov, ki so na robu preživetja, jih pogosto pripravi do tega, da naredijo tudi kaj, česar sicer nikoli ne bi. Zaposleni na centrih za socialno delo so velikokrat tista povezava med nezadovoljnimi državljani in neurejenim, včasih tudi nepravičnim sistemom. A dejstvo je, da tega niso vzpostavili socialni delavci, še več - ti lahko imajo enako mnenje kot uporabniki, a je jeza ljudi pogosto večja od zmožnosti razumevanja hierarhije. Zakaj je potrebna reorganizacija centrov za socialno delo Že dalj časa na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravljajo reorganizacijo delovanja centrov za socialno delo. Kot pravijo, je njen namen izboljšati njihovo učinkovitost delovanja ter državljanom ponuditi kakovostnejše storitve. „Spremembe bodo poenotile delovanje centrov za socialno delo, razbremenile strokovne delavce, da bodo ti imeli več časa za socialno delo, povečale učinkovitost in kakovost dela ter dostopnost storitev vsem, ki jih potrebujejo. Reorganizacija je zahteven projekt," pravijo na pristojnem ministrstvu. V času od februarja do aprila pripravljajo serijo lokalnih posvetov po Sloveniji, na katerih bodo predstavili projekt reorganizacije. „V zadnjih letih je socialna problematika v Sloveniji zaradi gospodarske krize naraščala, povečevalo se je število prejemnikov socialnih transferjev in socialno izključenih ljudi, nastajajo povsem nove oblike odvisnosti, več je različnih oblik nasilja in drugih stisk in težav, za katere se v okviru mreže javne službe zagotavlja strokovno pomoč in podporo. Potrebe, ki so vse zahtevnejše, številčnejše in nove, zahtevajo enovit, nov, hiter in učinkovit način ukrepanja, za kar potrebujemo sodoben socialnovarstveni sistem, ki deluje v skupnosti. Eden ključnih ciljev ministrstva je zato reorganizacija centrov za socialno delo, katere cilj je odpraviti slabosti in pomanjkljivosti trenutne ureditve centrov za socialno delo." države objavljeno še ta mesec, so potrdili tudi na Ministrstvu za infrastrukturo. Prvi rok za oddajo vlog bo konec aprila 2017, višina nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike bo okvirno znašala 12 milijonov evrov. Ta denar bodo tisti, ki bodo na razpisu uspešni, torej upravljavci državnih stavb, lahko črpali tri leta, in sicer v letih 2017, 2018 in 2019. Stroški ogrevanja gimnazije tudi 80.000 evrov Potrebe Ptuja po denarju, ki je na voljo v omenjenem razpisu, so zelo velike. Dokumentacijo še dostavljajo, kompletno gradivo bodo oddali, ko bo dokončana projektna dokumentacija. Gimnazija Ptuj se na razpis prijavlja z željo po prenovi strehe in fasade. Tudi ta je namreč potrebna izboljšav. „Z novimi materiali bi izolirali fasado in jo odebelili za 8 mm. Ko je zunaj vročina, se notri temperature povzpnejo tudi na 45 stopinj Celzija in je nemogoče normalno delati. Izolacija je zelo slaba, ogrevanje očitno ni koordinirano. Ko je bil hud mraz, je bilo notri toplo, ko je zima zmerna, se ogrevanje sploh ne vklopi in je prehladno. Računi, ki jih plačujemo za kurjavo, so enor-mni," Centrihova med drugim utemeljuje razloge, zaradi katerih so se na razpis prijavili tudi s sanacijo fasade. Zgolj zaradi slabe izolacije se stroški kurjave letno povzpnejo tudi na 80.000 evrov, kar je natanko polovica več od povprečja, ki ga za ogrevanje plačujejo po večini preostalih šol. „V desetih letih smo samo za kurjavo plačali 400.000 evrov, tudi oz. predvsem zaradi nepravočasne sanacije strehe. Brez dlake na jeziku lahko povem, da smo imeli velike zaplete z arhitektom, ministrstvu se je šele sedaj uspelo z njim odgovoriti, da sodeluje pri sanaciji strehe. To bi lahko sanirali že leta 2011, a se niso uspeli dogovoriti. Kljub vsem zapletom arhitekt sicer še vedno vztraja, da ostane streha ravna, upamo le, da ne bo prepuščala," pravi Centrihova. Obetajo in želijo si 700.000 evrov. To bi bil znesek, s katerim bi uredili streho in fasado. Dijaški dom - stavba ni bila sanirana od leta 1980 ... Predstavniki Gimnazije Ptuj, Šolskega centra Ptuj in Dijaškega doma Ptuj so se jeseni udeležili sestanka s predstavniki ministrstva za šolstvo. Takrat naj bi jim z ministrstva svetovali, da se na razpis za celostno energetsko sanacijo srednješolskega prostora na Ptuju prijavijo skupaj. Na ta način naj bi imeli Gimnazijska streha je spet klonila pod več možnosti, da bodo uspešni. Podpisali so tripartitno pogodbo, sledila je priprava dokumentacije. Izdelavo vloge pa je prevzel Šolski center Ptuj. Ker se je v vmesnem času na tem zavodu zamenjalo vodstvo, se je priprava projektne dokumentacije nekoliko zavlekla, kar je Zato so verbalni napadi in grožnje vsakodnevnica dela zaposlenih na centrih za socialno delo (CSD), v skrajnih primerih so primorani podajati tudi prijave na policijo oziroma še pred prihodom stranke zaprositi za zaščito varnostnikov. Kot pravi direktor CSD Ptuj Miran Kerin, je strokovno delo v centrih zelo zahtevno. Stranke, ki prihajajo k njim, so v težkem položaju. Prizadete so iz različnih razlogov: materialnih težav, boja za preživetje, neurejenih družinskih odnosov, nerazumevanja, stikov, vzgojne problematike, zasvojenosti ... „Čustva ob tem seveda prevladajo nad razumom. Strokovni delavec pa mora biti usposobljen, da to stisko prepozna in skuša voditi postopek na način, ki bo to upošteval, prisluhniti argumentom stranke in hkrati odpirati še druge dimenzije pogleda na določen problem. Toda vse ima svoje meje. Konfliktov bi bilo lahko še veliko več, če ne bi strokovni delavci ravnali strokovno in pomirjujoče," pojasnjuje Kerin. Zaradi groženj pokličejo tudi policiste Prav zato, ker so socialni delavci usposobljeni za delo z ljudmi in skušajo predvideti tudi možne reakcije posameznikov, si v določenih primerih zagotovijo varstvo. „V zadnjih letih smo imeli dva primera, ko smo zaradi zagotavljanja varnosti strokovnega delavca poskrbeli za prisotnost varnostne službe. Stroški so zanemarljivi," pravi direktor CSD Ptuj. Še bistveno več pa je verbalnega nasilja in Foto: Črtomir Goznik Socialni delavci se nemalokrat srečujejo z grožnjami uporabnikov. posameznih groženj, ki niso predvidene, in takrat pokličejo policijo. Kdaj je to potrebno, ocenijo strokovni delavci sami, policisti pa se odzovejo zelo hitro. „V nekaj minutah so pri nas in nadalje postopajo s takšno stranko v skladu s svojimi pristojnostmi. Letno se to zgodi približno dvakrat. Zagovarjamo ničelno toleranco do vseh vrst nasilja, tudi verbalnega. Zato ne dopuščamo, da našim delavcem grozijo, ne nazadnje oni le opravljajo svoje delo. Niti niso oni pisali zakonov, mi jih le izvajamo," je jasen Kerin. A medtem ko težave v zavodu hitro rešijo in se po navadi grožnje ne uresničijo, dodatni problemi nastanejo, ko so strokovni delavci na terenu. V primerih, ko ocenijo, da obstaja morebitna nevarnost, se k stranki odpravijo v paru. Ko zaradi posameznega ukrepa CSD pričakujejo možno zaostrovanje pri izpeljavi postopkov, pa o tem že vnaprej obvestijo tudi policijo. Dženana Kmetec torek • 21. marca 2017 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 šolskih objektov na Ptuju iskanje rešitev in prepotrebnih sredstev za sanacijo, katere ocena je 340.000 evrov, še enkrat ■ t Foto: Črtomir Goznik dežnimi kapljami. Kot pravi Centrihova, je pred nekaj dnevi v kulturni dvorani iz strehe dobesedno lilo. tudi razlog, da so vlogo morali umakniti in čakajo nov poziv. Izid razpisa bo za vse akterje zelo pomemben. Stanje stavbe Dijaškega doma Ptuj, ki je bila zgrajena leta 1980, od takrat do danes pa se je z izgovorom pomanjkanja sredstev v ta objekt vlagalo zelo malo, je namreč zelo slabo. „Zato bi bili izjemno veseli uspeha na razpisu. Želimo si izboljšati pogoje naših stanovalcev. Zamenjati je treba stavbno pohištvo, lesena okna, vhodna vrata, izolacijo celotne fasade ter strehe. Na njej bi sicer pustili obstoječo pločevino, bi pa popravili hidroizolacijo," pojasnjuje Ivan Hercog, ravnatelj Dijaškega doma Ptuj. Nekaj oken se je sicer v teh letih prenovilo, a je tega tako dolgo, da bi tudi ta bila potrebna zamenjave. Večina oken, ki jih želijo sedaj nadomestiti z novimi, je iz davnega leta 1980. Ker je stavba daleč od tega, da bi bila energetsko varčna, so tudi v njej stroški vzdrževanja visoki. Samo za ogrevanje letno porabijo okrog 30.000 evrov, včasih še več. K temu je treba prišteti tudi 20.000 evrov, ki jih namenijo za električno energijo, kar nekaj teh stroškov nastane zaradi dodatnega ogrevanja s kaloriferji. Spisek želja in potreb je dolg Gimnazija Ptuj se na razpis prijavlja s streho in fasado; vrednost investicije 700.000 evrov. Dijaški dom Ptuj je kot prioriteto postavil prenovo strehe, lesenih oken iz leta 1980 in zamenjavo nekaj vrat. Ocenjena vrednost investicije je okrog 400.000 evrov. Šolski center Ptuj bi obnavljal centralno stavbo na lokaciji Volk-merjeve ceste, sočasno pa še šolske delavnice in telovadnico. Vrednost investicije je okrog 2,4 milijona evrov. Šolski center -še en prenove potreben objekt Šolski center Ptuj v tem projektu nastopa kot vodilni partner. Energetska sanacija bi zajela objekte Šolskega centra Ptuj (na lokaciji Volkmerjeve ceste; centralna stavba, šolske delavnice in telovadnica), objekt Gimnazije Ptuj ter Dijaški dom Ptuj. „Predvidena vrednost energetske sanacije je okrog 3.500.000 evrov, od tega bi lahko iz naslova kohezijske politike pridobili 40 % sredstev. Za preostalih 60 % vrednosti se dogovarjamo z ministrstvom in drugimi deležniki, dejstvo pa je, da šole in Dijaški dom nimamo lastnih sredstev, s katerimi bi zapirali finančno konstrukcijo. Predvidena sanacija zajema zamenjavo stavbnega pohištva, sanacijo strehe, zamenjavo razsvetljave, zamenjavo obtočnih črpalk, vgradnjo toplotnih črpalk, energetski monitoring, rekonstrukcijo toplotnih pod- postaj, izolacijo fasade in drugo. Sanacija vseh omenjenih objektov je nujna," pojasnjuje Darja Harb, v. d. direktorice Šolskega centra Ptuj. Stavba, v kateri deluje Šolski center Ptuj, je bila zgrajena še dve leti pred dijaškim domom, torej leta 1978 in tudi v njeno posodobitev se je vlagalo premalo. Gradili so se sicer novi objekti, centralni pa obnove vse do danes ni dočakal. Če bodo na razpisu uspešni in bo do prenove prišlo, bi se po naših informacijah pouk iz sedanje stavbe Šolskega centra Ptuj na Volkmerjevi vsaj za pol leta moral preseliti drugam. A to bodo sladke skrbi. Največja, kot zmeraj, ostajajo sredstva, posluh države in ministrstev. Po dolgih letih bi si srednješolski objekti, v prvi vrsti zaradi dijakov in zaposlenih, tudi na tem koncu države vendarle zaslužili nekaj izboljšav v starih in dotrajanih stavbah. Želje so velike; od skupno 12 milijonov, kolikor jih je na razpolago, si Ptuj želi 1,4 milijona. Tudi, če jih bodo iz tega naslova zagotovili, pa ostaja v zraku vprašanje, kje najti še dobra dva milijona evrov lastnega deleža. Dženana Kmetec Obstoječi prostori dolga leta zanemarjeni Gimnazija Ptuj, ki deluje v enem najnovejših učnih prostorov na Ptuju, je bila zgrajena leta 2001. Arhitekturno je požela številna priznanja, a kmalu po vselitvi so se pokazale številne pomanjkljivosti. Kar 15 let se na šoli ukvarjajo z zatekanjem, in kot pravi ravnateljica Melani Centrih, je le njihova iznajdljivost razlog, da ni nastala še bistveno večja škoda, kot so ji priča. V nedogled po šoli ne bodo mogli loviti dežnih curkov. Ponekod na strehah in stropovih so sledi zamakanja sicer jasno vidne, a bi posledice lahko bile še bistveno hujše. Centrihova zato poudarja, da druga rešitev kot sanacija celotne stavbe ni ne smiselna ne sprejemljiva in da bo pri tem vztrajala. Probleme, ki jih imajo srednješolske stavbe na Ptuju, vidi predvsem kot odraz napačnih odločitev iz preteklosti. Ptujča-ni imamo na posameznega dijaka izjemno veliko kvadraturo, celo med največjimi v državi. „Drvelo se je v nove investicije, stari prostori pa so ostajali neurejeni. Ključno bi bilo vzdrževati obstoječe objekte, mogoče raje več sredstev, časa in denarja nameniti razvoju pomembnejših reči. Kot kaže praksa drugih evropskih držav, je minimalizem gradnje prednost, skromnost pa vrlina. Poudarek bi tudi pri nas moral biti na posodabljanju opreme in učnih pripomočkov. A sedaj smo tako daleč, da pač to, kar imamo, moramo vzdrževati, zato sredstev zmanjka za kaj drugega," še dodaja ravnateljica Gimnazije Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Promocijsko sporočilo S prihranki do skupnih na Amis TROJKA FLEX pomladnih doživetij Pomlad. Čas novih začetkov, novih dogodivščin, novih izkušenj. Pomlad je čas, da postorimo vse stvari, s katerimi že predolgo odlašamo. Zato pri Si.mobilu prihod pomladi obeležujejo z novo akcijsko ponudbo in vas pozivajo, da prihranke pri paketu Amis TROJKA FLEX porabite za nova doživetja s svojimi najbližjimi. Ker je nove stvari najbolje doživeti s tistimi, ki jih imate najraje. Za skupna doživetja in nepozabne pustolovščine so pri Si.mobilu pripravili posebno akcijsko ponudbo, s katero lahko prihranke pri paketu Amis TROJKA FLEX spremenite v nepozabna doživetja za svoje najbližje. Ustvarjajte nepozabne spomine z družino ob raziskovanju eksotičnih prebivalcev živalskega vrta. S prijatelji ob okušanju nenavadnih kavnih mešanic. S sosedi ob odkrivanju skritih kotičkov domačega okolja. Za združitev televizije, super hitrega interneta in telefonije v istem paketu boste v prvem letu odšteli zgolj 24,90 EUR na mesec, Si.mobilovi uporabniki mobilnih storitev pa boste lahko ugodno ceno obdržali kar za vedno oziroma dokler boste ostali Si.mobilovi naročniki mobilnih storitev. Vsi novi naročniki boste prvih šest mesecev prejeli še dodatnih 5 EUR popusta na mesečno naročnino. Tako bo- ste v popolni izkušnji televizije, interneta in telefonije uživali že za samo 19,90 EUR na mesec. Paket Amis TROJKA FLEX vam prinaša internet z izjemno hitrostjo do kar 100 Mbit/s (velja na optičnem omrežju ob doplačilu opcije), brezplačne klice v Sloveniji na fiksnem omrežju in 3 mesece brezplačnega dostopa do kar 200 televizijskih programov. Dodatno prve tri mesece prejmete tudi brezplačno uporabo TV-funkcije 7-dnev-nega časovnega preskoka, snemalnika in videoteke z video vsebino na zahtevo. S številnimi dodatnimi opcijami pa lahko svoj paket Amis TROJKA FLEX hitro in enostavno prilagajate svojim željam in potrebam. Foto: Črtomir Goznik 6 Štajerski TEDNIK Lokalne skupnosti torek • 21. marca 2017 Promocijsko sporočilo Prenovljeni Tuš supermarket Ptuj odprl svoja vrata Tuš supermarket Ptuj na Osojni-kovi je po prenovi ponovno odprl svoja vrata. Najsodobnejšim nakupovalnim trendom prilagojeno trgovino odlikuje prenova svežih oddelkov, mesnice, de-likatese in mlečni oddelek ter oddelek sadja in zelenjave. Še posebej je opazna optimizacija nakupne poti, novo označevanje na policah, celovita menjava opreme, ureditev okolice ter prilagojen asortiman. Ob sprehodu med policami bo zadišalo po sveže pečenem kruhu in pecivu, ki je sedaj dopolnjen s samopostrežnim načinom kruha. Prav tako se ne bo moč upreti odlično založenemu in prenovljenemu oddelku sadja in zelenjave, velik poudarek pa je namenjen ponudbi iz privlačno oblikovane delikatese, mesnice in mlečnega oddelka. Prav tako poslovalnico odlikuje nova oprema, torej nove police, košare, končnice, blagajniški pulti, svetila in tehnice. Ob otvoritvi so v Tušu pojasnili: »Prisluhnili smo željam naših kupcev in danes s ponosom predstavljamo trgovino, prilagojeno njihovim potrebam. Tuš supermarket s široko paleto izdelkov in svojo odlično lokacijo omogoča priročne nakupe v vsakem delu dneva. Sledili smo najsodobnejšim trendom nakupovanja ter poleg preglednega in priročnega izgleda trgovine poskrbeli tudi za podaljšan de- lovni čas trgovine,« je povedal Uroš Žafran, direktor maloprodaje v Tušu. S ponudbo po meri se v Tušu vsak dan trudijo ustreči željam in potrebam številnih okoliških kupcev, ki se jim poleg ponudbe prilagajajo tudi s podaljšanim delovnim časom supermarketa, med delovniki med 7. in 21. uro ter ob nedeljah med 7. in 12. uro. Ormož • Razpravljali o prihodnosti na podeželju Za odpuščene delavce Sa Na četrtkovi okrogli mizi o prihodnosti na podeželju v Ormožu in sosednjih največjem ormoškem obratu, družbi Safilo. »Trenutno je Zavod za zaposlovanje dobil seznam za 167 presežnih delavcev, od tega je 135 oseb iz UE Ormož. V tem trenutku so to vsi, ki so letos opredeljeni kot presežni delavci - tako so mi zagotovili v kadrovski službi -, razen delovnih invalidov, za katere so bile poslane vloge na ministrstvo za delo, ki bo odločilo o (ne)prekinitvi njihove zaposlite,« je povedala članica sveta občine Ormož (SMC) Mojca Žnidarič, ki je sicer zaposlena na Uradu za delo Ormož. Dodala je, da se je doslej na zavod za zaposlovanje prijavilo 15 ljudi in da so nekateri že našli nove službe. Potrebo po zaposlitvi delavcev Safila sta podali podjetji Arcont iz Gornje Radgone in Carthago iz Odrancev, kjer potrebujejo 80 novih sodelavcev. Pripravljalna dela za obljubljeno hitro cesto Ptuj-Ormož to poletje? Žnidaričeva, ki je tudi predsednica lokalnega odbora SMC Ormož, je v nadaljevanju dejala, da se je v torek skupaj z ormoškim županom Alojzom Sokom Čuš o nepovezanosti in neenotnem nastopu Nepovezani poslanec Andrej Čuš je izpostavil problematiko nepovezanosti in neenotnega nastopanja županov v Podravju: »Žal ocenjujem, da je bil v teh štirih letih, odkar sem v državnem zboru, edini dosežen kompromis vseh občin v tej regiji glede urgentnega centra Ptuj. Pa še zdaj vemo, kaj vse se dogaja in kje se lomi ...« S tem se je strinjala predsednica LO SMC Ormož Mojca Žnidarič in dodala: »Vsi naši župani radi govorijo, da so vse krivi v Ljubljani, ampak na ponedeljkovem obisku je skupina naših poslancev (SMC, op. a.) dobila občutek, da se na Ptuju sami ne znajo dogovoriti, kdo bo komu prodal zemljišče in kje urgen-tni center bo, kajti direktorica ptujskega zdravstvenega doma je pred vsemi poslanci rekla, da ga na Ptuju ne potrebujejo ... Tako da ni vsega kriva Ljubljana.« in središkim županom Jurijem Borkom mudila pri državnem sekretarju na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Alešu Cantaruttiju. Slednjega so seznanili s težko gospodarsko situacijo na ormoškem območju. Prav tako so izpostavili, da ormoško območje ni enakovredno vključeno v Zakon o razvojni pomoči Pomurju, saj od njega niso imeli skorajda nič. Pozabili pa niso niti na obrtne cone, kjer nova upanja odpirajo razpisi v okviru SPIRIT-a: »Državnemu sekretarju smo predložili pisne vloge predstavitve naših industrijskih con in ga poprosili, da ko se oglašajo morebitni investitorji, naj ne pozabijo na naše okolje.« Žnidaričeva je več upanja vlila še s svežo novico glede Destrnik • S16. seje občinskega sveta Proti previsokemu komunalnemu prispevku Destrniški svetniki so na 16. redni seji razpravljali o 21 točkah dnevnega reda, največ o odloku o opremljanju stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Destrnik, ki naj bi se po predlogu glede na zdajšnji odlok povečal za 10 odstotkov. Novi zneski so primerljivi z občino Trnovska vas, kjer ta znaša za 500 m2 veliko parcelo in 150 m2 neto tlorisno površino 3.143 evrov, v občini Destrnik pa bi po novem znašal 3.143 oz. 300 evrov več kot doslej. Svetniki predloga niso sprejeli, saj gre po njihovem prepričanju za prevelik dvig. Novi predlog sta podprla dva svetnika, sedem jih je bilo proti, eden pa se je vzdržal. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine De-strnik je podrobneje predstavil Tone Vertačnik iz podjetja Zavira, svetovanje, d. o. o., stališče odbora za infrastrukturo pa predsednik Branko Horvat. V celoti gledano bi se vrednost komunalnega prispevka pri parceli, velikosti 500 m2 in 150 m2 neto tlorisne površine, povečala za 300 evrov. Davek na dodano vrednost se pri komunalnem prispevku ne plačuje, je med drugim povedal Vertačnik, nikjer pa tudi ni zapisano, da se mora amortizacija upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka. Svetniki s številnimi pomisleki V živahni in dokaj razgreti razpravi z volilnimi prizvoki so svetniki drug za drugim predstavili svoje pomisleke glede pred- videnega zvišanja komunalnega prispevka. »V odloku so predstavljeni samo preračuni za 500 m2 veliko parcelo in 150 m2 neto tlorisne površine, parcele pa so dejansko večje, kot tudi neto tlorisne površine,« je povedala Elizabeta Fras in dodala, da bi bili potrebni še drugi preračuni, kolikšna bodo dejanska povečanja komunalnega prispevka. »Odstotek povišanja komunalnega prispevka bi moral biti nižji, 3 do največ 4 %, saj smo pred volitvami poudarjali, da ne bomo dodatno obremenjevali ljudi. Razumem, da smo naredili nekaj novega, ampak 10 odstotkov je preveč," je izpostavila svetnica. Svoj glas proti novemu predlogu za zvišanje komunalnega prispevka je obrazložil tudi Bojan Potrč, ker da preveč obremenjuje ljudi, ki bi se želeli priseliti v občino. Tudi Milan Kuri bi želel Občina Destrnik je lani sprejela prve spremembe in dopolnitve odloka o občinskem prostorskem načrtu, v okviru katerih so se stavbna zemljišča zmanjšala za okrog 13 ha (predvsem zaradi predvidenega novega nepremičninskega davka in z njim povezanimi prvimi informativnimi izračuni), v letih od 2015 do 2017 pa je občina tudi precej investirala v rekonstrukcijo cest, v novogradnje kanalizacije in vodovoda. Zaradi prenove občinskega prostorskega načrta so se posledično spremenila tudi obračunska območja, ki so podlaga za odmero komunalnega prispevka. Nekoliko so se spremenile tudi neto tlorisne površine objektov zaradi novelacije v registru nepremičnin, zgradili pa so se tudi novi objekti. Destrniški svetniki bi podprli manjši dvig komunalnega prispevka, ne pa 10-odsotnega oz. za 300 evrov v globalu. več preračunov, da bi prišli do realnih številk novega komunalnega prispevka. SLS naj bi glede na županovo obljubo o znižanju komunalnega prispevka tudi izgubila volitve. „SLS je glasovala za 42-odsto-tno znižanje komunalnega prispevka leta 2014, ko je imel SLS večino v občinskem svetu. Na tem nisem dobil volitev," je pojasnil župan Vladimir Vindiš. Anton Sever bi razumel, da bi šlo za triodstotno povišanje, saj so bile obljube pred volitvami, da se bo delalo boljše in tudi bolj poceni. Tudi Ivan Zorec je bil mnenja, da bi moral biti komunalni prispevek nižji. »Ker želimo naseliti naš kraj,« je izrecno poudaril, »nadomestilo za uporabo stavb- nega zemljišča pa se je v našem mandatu tako povečalo za 100 odstotkov.« Županu ni uspelo prepričati svetnikov »Z vlaganji v infrastrukturo so se izboljšali bivalni pogoji vseh. Idealnih pogojev pa ni mogoče zagotoviti. Do novih zneskov komunalnega prispevka smo v občini prišli po tehtnih prei-gravanjih in po izračunih. Ti so kljub predvidenemu povišanju še vedno pol nižji od tistih, ki so jih za primerljivo velikost hiše in parcele plačevali novograditelji še pred tremi leti, ko je ta znašal 6.100 evrov,« je dodatno pojasnil predlog povišanja župan Vladimir Vindiš. Temu je pritrdil tudi Branko Horvat in pojasnil, da so dejansko vrednost vložka prepolovili ter s tem prišli do omenjenih novih zneskov komunalnega prispevka. Župan Vladimir Vindiš je v sklepni misli pred odločanjem o novi višini komunalnega prispevka še povedal, da je odlok po njegovem prepričanju dober, pripravljen v dobro razvoja občine, novi predlog pa je pripravljen na osnovi novega OPN-a. Res pa je, da je vsako poseganje v denarnice boleče. Predvsem pa ni naperjen proti ljudem, je skušal dopovedati. Svetniki njegovega prepričanja niso delili, odlok sta podprla dva, sedem jih je bilo proti, eden se je vzdržal. Zdaj bo treba pripraviti nov predlog; takšnega, ki ga bo podprla večina. MG Foto: MG torek • 21. marca 2017 Lokalne skupnosti Štajerski FEDNIK 7 fila zaposlitvene možnosti v Carthagu in Arcontu občinah so se udeleženci med drugim dotaknili zaposlitvenih možnosti in tovarne sladkorja Ormož. Precej so govorili tudi o odpuščanju presežnih delavcev v V razpravo na okrogli mizi se je vključilo tudi občinstvo. že leta obljubljene, a nikoli realizirane hitre ceste Ptuj-Ormož. Kot je dejala, naj bi pripravljalna dela stekla v poletnih mesecih. Butalske neumnosti in zgodba o tovarni sladkorja Po na trenutke tragikomični razpravi, ki se je razpletla na okrogli mizi, ni šlo mimo zloglasne ormoške tovarne sladkorja. To zgodbo si je privoščil eden izmed sodelujočih v razpravi, Dušan Gerlovič: »Butalci so prodali kravo, dobili osla in sedaj čakajo, da bo dal osel mleko. To zgodbo pozabite. Ta država je tako revna, nima 100 milijonov evrov, da bi jih vložila v sladkorno tovarno. Lahko pa jo zgradi nekdo drug, to pa je investitor, a to je druga zgodba ...« Gerlovič, ki je sicer pohvalil dogodek, ob tem pa še hudomušno pripomnil, ali morebiti gre zgolj za nabiranje političnih točk, je prišel na plano tudi s konkretnimi vprašanji glede začrtanega razvoja občine, a bolj kot ne je ostal brez odgovorov, saj vodilnih predstavnikov občine ni bilo. Okroglo mizo, na kateri so o prihodnosti Ormoža in sosednjih občin govorili predsednik Zadruge Kooperativa Kristal Mirko Kosi, nepovezani poslanec Andrej Čuš in študent Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Zvonko Habjanič, je organiziralo društvo Naprej Slovenija. Kot je ob koncu dejal poslanec Čuš, bo v razpravi v DZ izpostavil Od lepotnega tekmovanja do vedno istih obrazov Na okrogli mizi je bilo slišati kar nekaj izjav brez dlake na jeziku, ki so udarile tudi po sodelujočih, manjkale niso tudi precej pikre in provokativne izjave. Bogomir Luci: »Bil sem eden redkih, ki sem na predstavitvi bioplinarne povedal, da je to ena največjih nesnag, ki jih boste pripeljali v Ormožu in bil sem označen kot norec. Danes imate, imamo, bioplinarno v stečaju in sedem oz. devet milijonov evrov kredita na slabi banki ...« »Gospod Kosi, bili ste predsednik Kmetijske zadruge Ormož, danes v stečaju, in nič niste odgovarjali. Sedaj ste predsednik novoustanovljene zadruge. Normalen človek se lahko samo križa! Meni ta zadruga, katere član nisem bil, vi pa ste bili njen predsednik, dolguje okoli 5.000 evrov za grozdje letnika 2013. Ko sem danes videl, da ste se usedli poleg gospoda Čuša, sem dami, ki sedi zraven mene, rekel, da mi dvigne tlak, ko vidim vedno iste obraze. Enkrat sem že izjavil, da sodelujete vsepovsod, samo na lepotnem tekmovanju še niste bili ...« Svoje je k temu malce za šalo, malce za res pristavil Dušan Gerlovič: »Gospod Kosi, če boste vi Melanijo prepričali, da pride sem, pa pripelje 10.000 Američanov in vsak kupi 100 buteljk, hvala bogu. Pa organizirajmo lepotno tekmovanje.« odpuščanje v Safilu, povprašal o možnostih ponovnega pridelovanja sladkorne pese in načrtih glede hitre ceste Ptuj-Ormož ter urgentnega centra Ptuj. Monika Levanič Slovenska Bistrica • 19. občinski praznik Demokracija, svoboda, solidarnost - vrednote, potrebne za uresničevanje interesa občine Slovenjebistričani in Slovenjebistričanke so sredi marca obeležili 19. občinski praznik, s katerim se spominjajo dogodka izpred 706 let, ko je Slovenska Bistrica pridobila mestne Slavnostni govornik podžupan Žarko Furman se je v svojem govoru spomnil bogate zgodovine Slovenske Bistrice, ki sega še mnogo dlje v preteklost. Spomnil je, da je Slovenska Bistrica nastala ob rimski cesti in tudi Ančnikovo gradišče datira v rim-sko-keltsko obdobje. »Prehojena civilizacijska pot nam more biti v ponos,« je poudaril in nadaljeval: »Sicer pa je občinski praznik priložnost, ko se ozremo nazaj. Pogledamo, kaj je bilo storjenega dobro in kaj manj dobro in kako bo tisto manj dobro ob naslednjem prazniku še samo dobro.« Izpostavil je, da se je zaradi dobre gospodarske klime znižala brezposelnost, spomnil je tudi na bogato društveno življenje, ob tem pa v govoru izpostavil nezadovoljstvo s financiranjem občin. »Vlada znižuje primerno porabo občinam, na drugi strani pa evropski denar, ki je na voljo za projekte, ni namenjen naši regiji,« je povedal. Ob prazniku pa je zbranim zaželel: »Želim, da prevlada razum, da se bo naša pot nadaljevala v duhu ustvarjanja nove kakovosti življenja, spoštovanja, demokracije, svobode, gospodarske učinkovitosti in medsebojne solidarnosti. Le takrat bomo lahko uresničevali In interese občine, ki so vse- življenje ter solidarnost, uresni- Občine Slovenska Bistrica je le-interese Evrope, Slovenije in tudi kakor uspešno gospodarstvo, čujejo letošnji prejemniki občin- tos prejel IMPOL 2000, in sicer naše občine.« bogato društveno in družbeno skih priznanj ter listine. Listino za izjemen prispevek k razvoju Foto: Brigita Ptičar Izvršni direktor Impola Edvard Slaček, predsednik PGD Zgornja Polskava Anton Zvonko Motaln, Franc Pinter, župan Ivan Žagar in Niko Turk, ki je nagrado prevzel v imenu očeta. in napredku občine Slovenska Bistrica tako na gospodarskem, kakor tudi na družbenem in civilnem področju. Priznanje občine pa so prejeli: vrhunski strelec, športnik-invalid, udeleženec paraolimpijskih iger Franc Pinter - za izjemen prispevek na področju športa in aktivno delovanje na družbenem področju; dolgoletni predsednik Medobčinske turistične zveze Slovenska Bistrica Leopold Turk za izjemen prispevek na področju turizma in aktivno delovanje na družbenem in drugih področij; občinsko priznanje pa je prejelo tudi Prostovoljno gasilsko društvo Zgornja Polskava, in sicer za 90- letnico delovanja ter ustvarjalnega in plodnega dela na gasilskem področju in področju požarnega varstva, zaščite in reševanja v kraju v letu 2016. Ob občinskem prazniku je bila v bistriškem gradu odprta tudi razstava Slovenska Bistrica skozi čas. Gre za izbor utrinkov in fragmentov iz bistriške preteklosti, ki jih je mogoče le redko videti v sistematično zbrani in celostni podobi. Razstava bo na ogled do 1. aprila. Mojca Vtič Foto: ML 8 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 21. marca 2017 Slovenija, Podravje • Vas zanimajo družinske korenine Kako se lotiti raziskovanja družinskega V času povodnji informacij, množičnih migracij in prevrednotenja vrednot mnogi hrepenijo po čvrstem sidru in iščejo svojo pravo ljubiteljsko ukvarja z rodoslovjem, pomožno zgodovinsko vedo, ki proučuje in zasleduje družinsko poreklo. Vaše družinske korenine seveda ne bo zastonj ... Skupen rodovnik za celotno človeštvo V Slovenskem rodoslovnem društvu so pojasnili, da je ponudba različnih rodoslovnih virov in orodij na spletu zelo široka in raznovrstna: »Pri rodoslovnem raziskovanju nastaja velika količina podatkov, ki jih je brez programske podpore težko urediti v smiselne celote že kmalu po tem, ko rodoslovec razišče svoje bližnje sorodstvo. V Sloveniji je še vedno najbolj priljubljen ro-doslovni program Brother's Keeper, ki ga društvo tudi priporoča svojim članom zlasti zaradi skupne obdelave nekaterih podatkov. Pred drugimi ima prednost tudi zaradi prevoda v slovenski jezik in podpore posebnih znakov naše abecede. Med sodobnejšimi programi te zahteve izpolnjujeta tudi med ljubiteljskimi rodoslovci najbolj razširjen program na svetu Family Tree Builder in GRAMPS, morda še kateri.« Namen programov je, da posamezne rodovnike povezuje med seboj. Bo nekoč mogoč en sam rodovnik za celotno človeštvo? Direktorica Zgodovinskega arhiva na Ptuju Katja Zupanič je povedala, da se v ptujskem arhivu vsako leto pojavita dva ali trije raziskovalci rodovnika - večinoma lastnega, v nekaterih primerih pa gre za delo za naročnika: »Število je že leta enako. Za raziskovanje svojega rodovnika moramo obvladati specifična znanja, sem sodijo tudi razumevanje nemškega jezika, branje gotice itd. Delo ni enostavno, velikokrat je detektivsko ter zahteva veliko potrpljenja in časa. Podatki običajno niso zbrani na enem mestu, do njih ne pridemo s klikom na tipkovnici.« Ker gre za obsežne in dolgotrajne raziskave, jih v ptujskem zgodovinskem arhivu ne izvajajo, vendar rodoslovcem pomagajo z razpoložljivim gradivom in nasveti. Kljub temu mnogi iskalci svojih korenin hitro obupajo, je priznala Zupaničeva: »Posamezniki velikokrat poizvedujejo pri nas. Ko jim povemo, kakšna znanja potrebujejo, pa si hitro premislijo.« Pojasnila je, da so izhodišče za iskanje podatkov o prednikih matične knjige, ki jih za naše območje hrani Nadškofijski arhiv Maribor: »Po naših podatkih tam tudi s pomočjo zunanjih sodelavcev izvajajo tovrstne raziskave za naročnike.« Nasvete, kako se raziskovanja družinskega drevesa sploh lotiti, lahko ljubiteljski rodoslovci najdejo v knjižnih priročnikih in na spletu. Da bi združili svoja znanja in izkušnje ter si pomagali med seboj, so leta 1995 v Lipici ustanovili Slovensko ro-doslovno društvo (SRD). To raziskav po naročilu ne izvaja, saj njegovi člani delujejo ljubiteljsko, večina njih pa pridobljene podatke brezplačno deli z drugimi. V društvu pomagajo z nasveti in obrazci za raziskovanje, Ptuj, Slovenija • Ura za Zemljo V temi bo tudi ptujski grad To soboto, 25. marca, se bo med pol deveto in pol deseto uro zvečer ptujski grad ovil v temo. Pri opozarjanju na nebrzdano uničevanje našega planeta se bo tako pridružil največjim svetovnim znamenitostim, pariškemu Eifflovemu stolpu in rimskemu Koloseju. Ura za Zemljo je največja svetovna prostovoljna akcija v zgodovini. V partnerstvu s Svetovnim skladom za naravo (Worl Wide Fund for Nature ali krajše in bolj poznano WWF) so jo prvič pripravili leta 2007 v avstralskem Sydneyju. »Posameznike, podjetja, vlade in skupnosti smo ob tej priložnosti povabili, da za eno uro ugasnejo luči in pozo-vejo tudi druge, da začnejo bolje skrbeti za naš planet,« so pojasnili v organizaciji. Ena ura v temi sicer ne prinaša bistvenih učinkov na okolje, vendar služi kot simboličen opomin, da moramo poskrbeti za trajnostno prihodnost Zemlje. Bojan Stojanovic iz WWF Adria je povedal, da so v preteklih letih luči ugasnili milijoni ljudi, podjetja, organizacije in vlade v več kot 7.000 mestih po vsem svetu: »WWF je prepričan, da bo letos sodelovalo še več držav kot lani, ko jih je bilo 178. V Sloveniji se je v temo pogreznilo 27 občin in mest. WWF upa, da se bodo Eifflovemu stolpu, rimskemu Koloseju in londonskemu Big Benu pridružile tudi največje slovenske znamenitosti; ljubljanski grad, stari grad v Celju, velenjski grad, cerkev sv. Marije na blejskem otočku in piransko obzidje.« Ptuj se je akciji prvič pridružil leta 2014, na Mestni občini Ptuj Globalno akcijo Ura za Zemljo, v svetu znano kot Earth Hour, bodo letos obeležili na šestih celinah. Kulturni spomeniki so izjema Po zagotovilih Ministrstva za okolje in prostor je Slovenija ena redkih držav, ki je k reševanju problematike svetlobnega onesnaževanja že pristopila. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, ki so jo sprejeli pred desetletjem, prepoveduje razsvetljavo v dnevnem času, upraviteljem javne razsvetljave pa določa načine osvetljevanja in najvišjo dovoljeno vrednost porabe elektrike. Pri razsvetljavi tistih javnih površin in ulic, ki so namenjene izključno pešcem, kolesarjem in prometu počasi vozečih vozil do največ 30 kilometrov na uro, ter na območju kulturnih spomenikov lahko pod določenimi pogoji del svetlobnega toka seva tudi navzgor. Svetlobno onesnaževanje ni problematično le zaradi nesmotrne porabe električne energije. Prej omenjena uredba našteva še številne druge škodljive vplive: emisija svetlobe iz umetnih virov povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja ter tako ogroža varnost v prometu. Neposredno ali posredno sevanje svetlobe proti nebu moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali ter ogroža naravno ravnotežje na varovanih območjih, moti pa tudi profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje. so potrdili, da bo sodeloval tudi letos: »Javno razsvetljavo bomo kot v preteklih letih ugasnili na območju ptujskega gradu. Na območju občinskih cest se luči javne razsvetljave ne bodo ugašale, predvsem zaradi zagotavljanja optimalne prometne varnosti.« Akcija tudi sicer predvideva le izključitev tiste javne in dekorativne razsvetljave, ki osvetljuje glavne znamenitosti mesta ali mestne trge, tako da varnost ljudi ni ogrožena. Eva Milošič Foto: splet Izdelave družinskega drevesa se lahko lotite sami ali s pomočjo drugih ljubiteljskih rodoslovcev, lahko pa za to najamete strokovnjake. pripravili so tudi rodoslovni slovar in številne druge pripomočke, izdajajo celo društveno glasilo Drevesa. Predsednik SRD Peter Hawli-na je raziskovanje družinskega drevesa priporočil vsakomur: »Za rodoslovje ni treba šol, samo začeti je treba. Če pa želiš ustvariti nekaj trajnega, je neizogibno, da se čim prej zaveš potrebnosti upoštevanja standardov. Vsako osebo je treba poskusiti opredeliti z vsemi temeljnimi rodoslovnimi atributi. To so ime, priimek, spol, datumi in kraji rojstva, poroke in smrti ... Naše rodoslovno društvo je tako izkušnje kot standarde in priporočila po svetovnih zgledih ponudilo vsakomur. Vsak se lahko obrne na nas, ni nas težko najti. Več ljudi več ve.« Ne polka, potica in klobasa, temveč rodoslovje V društvu sicer opažajo rahel upad števila članov (trenutno jih je 72, zadnji od njih pa nosi zaporedno številko 564), kljub temu pa menijo, da v resnici število ljubiteljskih rodoslovcev narašča. »Sodobna komunikacijska sredstva so skorajda odpravila potrebo po osebnem druženju, naše društvo pa kljub temu prireja redna mesečna srečanja in predavanja. Izdajamo časopis in opravljamo še mnoge druge aktivnosti, ki močno presegajo individualno rodoslovje,« je povedal Hawlina. Kumulativna referenčna datoteka društva šteje že več kot X X i O koreninah iskanja korenin 1 1 ^ Najstarejše rodoslovno delo naj bi bile knjige stare | | zaveze Svetega pisma. Predsednik Slovenskega ro- | I doslovnega društva Peter Hawlina je pojasnil, da je | | rodoslovje staro, kot je staro človeštvo, se je pa skozi | | zgodovino pojavljajo v različnih oblikah: »Po moje lahko | I pri rodoslovju govorimo o petih obdobjih. V prvem ob- | | dobju, času (splošne) nepismenosti, je bilo dokumen- | | tiranje rodovnika omejeno na višje sloje in bogataše. | I V obdobju pismenosti se je dokumentiranje sorodstva | | precej razširilo, iz tega časa so se ohranili predvsem | | rodovniki bolj izobraženih posameznikov. Razmah rodo- | | slovna dejavnost doživi v dobi računalništva. S svetov- | | nim spletom je rodoslovje postalo industrija, ki se raz- | | rašča hitreje, kot jo je mogoče spremljati, dostopno pa | | je vsem, tudi najrevnejšim družbenim slojem. Nekoliko | I počasneje se v Sloveniji razvija peto obdobje, genetika. | | V tem za zahodnimi vzori zaostajamo.« / Foto: CG torek • 21. marca 2017 Podravje Štajerski TEDNIK 9 drevesa identiteto. Morda se prav zato vse več ljudi sicer lahko raziščejo tudi strokovnjaki, kar pa Kdo je sorodnik Raziskovalci navadno začnejo z lastnim rodovnikom, nadaljujejo pa v širšem družinskem obsegu, je povedal Peter Hawlina: »Kmalu ugotovimo, da je pojem sorodstva težko ozko opredeliti. Zavedati se moramo krvnega sorodstva in tistega, do katerega pride s stiki z osebami, ki z nami niso v krvnem sorodstvu. Vsak te-meljitejši rodoslovec kmalu omili oz. razširi kriterij sorodstva, pogosto pride tudi do poskusov popolne rodo-slovne predstavitve nekega kraja. To početje nakazuje na brezmejnost rodoslovja.« Individualno početje tako po njegovih besedah dobiva krajevni, narodni, mednarodni in celo kozmični pomen. milijon in pol rodoslovno popisanih oseb, najbolje raziskana pa je osrednja Slovenija. »Pojavljale so se tudi sekcije društva - kozjanska, vrhniška, obalna in velenjska, bili so tudi poskusi skupinskega sodelovanja v obliki mariborskega krožka. Za področje mariborske nadškofije, torej tudi za Spodnje Podravje, je treba omeniti vzoren arhiv, v katerem jim je uspelo skupaj z graškim škofijskim arhivom s pomočjo evropskih sredstev digitalizirati vse katoliške matične knjige. Nekaj tednov je bilo gradivo dostopno tudi na spletu, razočarani pa smo se morali zadovoljiti z neprepričljivimi razlogi za ukinitev javnega dostopa,« je povedal predsednik SRD. Kot zanimivost je dodal, da slovensko rodoslovno društvo že več kot trideset let obstaja v Združenih državah Amerike (Slovenian Genealogy Society International): »Članov ima več, kot jih ima naše društvo. Med njimi ni skoraj nikogar, ki bi znal slovensko; gre za tretjo ali četrto generacijo potomcev velikega izseljenskega vala na prelomu prejšnjega stoletja. Članov ne zanimajo več polka, potica in klobasa; zanima jih rodoslovje.« Obe slovenski društvi, na tej in oni strani luže, tudi sodelujeta. Lani je več kot 50 ameriških potomcev slovenskih izseljencev celo obiskalo domovino svojih prednikov. »Servis komercialnih rodoslovcev« Najpreprosteje je za izdelavo družinskega drevesa najeti strokovnjake; zadnjih nekaj let je to mogoče tudi pri nas. Podjetja in posamezne zgodovinarje, ki v Sloveniji tovrstne storitve ponujajo, je sicer mogoče prešteti na prste ene roke. Predsednik SRD je pojasnil, da je tovrstna ponudba najbolj razvita v Ameriki: »Nad Azijo nimam pregleda, vendar mislim, da ne dosega Evrope in ZDA. V Sloveniji je nekaj poskusov, kjer posameznik ali manjša skupinica ljudi ponu- ja rodoslovne storitve. Servis komercialnih rodoslovcev je včasih omejen na izdelavo kičastega prikaza nekaj deset sorodnikov. Naj se to ne sliši omalovažujoče; prav to je pogosta želja naročnika.« Poudaril je, da mora za obsežnejše rodoslovno delo človek imeti dovolj izkušenj: »Te lahko pridobi samo z večletnim stažem. Temeljitejši rodoslovec za povrh nikoli ne konča dela na lastnem rodovniku, zato težko nameni svoj čas za stranske raziskave. Večina rodoslovcev, tako članov kot nečlanov SRD, pa nesebično in brezplačno deli rezultate svojega dela z drugimi. Tega je neprimerno več kot 'podjetij'. Mnogi se zavedajo, da tudi sami največ pridobivajo, kadar dajejo. Skrivači rezultate svojega dela sami obsojajo na zanesljiv propad. Sam sodim, da bi zelo težko kdo živel od plačanih uslug za rodo-slovno delo.« Direktor podjetja za rodo-slovne raziskave Gens Historia Peter Mikša je priznal, da je točno število rodoslovcev, ki delo opravljajo za plačilo, težko ugotoviti: »Po našem vedenju se s tem delom ukvarja nekaj posameznikov, ki so nekoliko bolj specializirani za različna področja Slovenije.« Zagotovil pa je, da imajo znanj in izkušenj dovolj: »Imamo specializirana znanja in poznamo naravo in razvejanost arhivskih virov; matične knjige so namreč le najosnovnejši zgodovinski viri.« Poudaril je, da se nekateri naročniki za nakup rodovnika odločijo preprosto zaradi pomanjkanja časa in da ni naključje, da se z ljubiteljskim rodoslovjem največ ukvarjajo upokojenci. Na arhiv se čaka tudi pol leta Tipična rodoslovna raziskava v kakšnem od rodoslovnih podjetij praviloma vsebuje dogovor o obsegu raziskave, raziskavo v arhivih, analizo najdenih podatkov ter pripravo končnega poročila. Strokovnjaki pregledujejo krstne, rojstne in poročne knjige, knjige umrlih, popise prebivalstva, zemljiške Koliko je treba odšteti za rodovnik Preverili smo cene pri slovenskih ponudnikih rodoslovnih storitev. Naročniki za arhivsko raziskovalno uro odštejejo med 20 in 30 evrov, za pisarniško praviloma 10, a ti podatki morda niso dovolj zgovorni. V primorskem podjetju Adam celoten rodovnik izdelajo za okoli 700 evrov, ponujajo pa še številne druge storitve: pripravijo lahko družinsko kroniko v obliki knjige (700 evrov) ali časopisa (500 evrov), rodovnik predstavijo s predavanjem (300 evrov), zgodovinsko in etimološko razložijo priimek (200 evrov) in podobno. Pri zgodovinarju Rajmundu Lamprehtu iz Selnice ob Dravi se cene izdelave rodovnika gibljejo med 400 in 800 evri. V podjetju Gens Historia ponujajo celo umetniško upodobitev družinskega drevesa izpod rok akademske slikarke, plačali jo boste po dogovoru. Direktor podjetja Peter Mikša je pojasnil, da znaša cena osnovne raziskave po eni liniji (moški ali ženski) med 200 in 300 evri: »Širše kot gremo (raziskava sorojencev in njihovih potomcev), višja je cena. Je pa ta pogojena tudi z nekaterimi težavami, na katere ne moremo vplivati: če se npr. linija izgubi ali preseli v drugo župnijo. Po pravilu oz. nesreči to skoraj nikoli ni katera izmed sosednjih župnij, zato traja nekaj časa, da linijo spet najdemo. Mi temu pravimo iskanje na slepo. Tega smo najmanj veseli in nam je neprijetno pojasnjevati naročnikom, da nam ne preostane drugega, kot da enostavno odpiramo matične knjige zdaj ene, drugič druge župnije ...« knjige, katastre, zapuščinske listine ter preostalo gradivo iz različnih arhivov, knjižnic in muzejev, stranke pa sproti obveščajo o napredku in (naraščajoči) ceni. Končno poročilo vsebuje rodoslovje družine, računalniško shemo družinskega drevesa, kopije izvirnih dokumentov, popis vseh virov in podobno. Tovrstna podjetja večinoma ponujajo tudi iskanje dedičev oz. potrjevanje njihove istovetnosti. »Trudimo se prikazati celotno sliko družinske zgodovine, Vendar pa ne moremo zagotoviti, da bo končni rezultat prikaz družinske zgodovine v celoti. Nekateri zgodovinski viri morda ne obstajajo, imajo manjkajoče podatke, so bili uničeni, poškodovani ali izgubljeni,« je pojasnil Mikša. Vsaki stranki zato najprej ponudijo t. i. mini paket, ki vključuje štiri ure arhivskega in eno uro pisarniškega dela ter primarno poročilo. Raziskovalec v tem času pregleda temeljne vire in oceni, kakšne so nadaljnje možnosti poglobljene raziskave. Mikša je naštel tudi nekaj težav, s katerimi se pri delu spopadajo: »Odvisni smo od mnogo dejavnikov, na katere naročniki morda niti ne pomi- slijo. Srečo imamo, da ima osebje škofijskih arhivov vzoren odnos do uporabnikov, tudi nas. A ker so arhivi prostorsko omejeni, je treba rezervirati delovno mesto. Ker vedno več ljudi raziskuje svoje korenine, je čakalna doba vedno daljša, tudi do nekaj mesecev za en raziskovalni dan, v koprskem škofijskem arhivu celo pol leta. Hkrati smo omejeni tudi s številom tehničnih enot - matičnih knjig, ki jih dobimo v uporabo v enem dnevu, številom čitalni-ških mest in delovnim časom arhivov.« Mikša je poudaril, da rodo-slovje zanj ni primaren dohodek: »Povpraševanje zelo niha. Prihaja v intervalih in ga je enkrat zelo veliko, drugič pa naletimo na dolgo sušno obdobje, ko se že sprašujemo, ali bomo po zaključku tekočih projektov sploh imeli nove. Kljub temu skoraj ves čas delamo na približno enakem številu raziskav.« Te trajajo od nekaj mesecev do več let, seveda odvisno od zahtev naročnika in poteka raziskave: »Vsekakor pa ne moremo ugoditi tistim, ki želijo imeti družinsko drevo za okroglo obletnico sorodnika, ki je že čez, na primer, en mesec ...« Eva Milošič Slovenske rodoslovne točke (še) ni Predsednik Slovenskega rodoslovnega društva Peter Hawlina je pojasnil, da skušajo v društvu posnemati zahodne vzore: »Zahodni sosedi, zlasti Nemci in Francozi, so bili v klasičnem rodoslovju verjetno vodilni. Med državami so velike razlike po umeščenosti rodoslovja v družbeno zavest. Nekatere države, npr. Irska, imajo dobro opremljene in finančno podprte osrednje rodo-slovne urade, v Sloveniji pa je še vedno vse povsem volontersko. V našem društvu smo skušali družbo prepričati, da bi bilo koristno ustanoviti osrednjo slovensko rodoslovno točko. Nagovorjeni so prepričljivo prikimavali, vendar se v dveh letih zadeva ni premaknila dlje od pobude.« V podjetjih, ki se ukvarjajo z raziskovanjem družinskih dreves, pravijo, da marsikatero odkritje družini prinese veselje in ponos. Foto: splet / 10 Štajerski TEDNIK Kultura in izobraževanje torek • 21. marca 2017 Ptuj • Harfistka in skladateljica na obisku Koncert in jazz delavnica Gostovanje avstrijske harfistke in skladateljice Monike Stadler, ki bo na Ptuju izvedla solo koncert z avtorskimi skladbami za harfo v petek, 24. marca, dan kasneje pa jazz delavnico v refektoriju minoritskega samostana, je organizirala Tina Žerdin s ptujske zasebne glasbene šole v samostanu Petra in Pavla. Na Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju že osem let deluje oddelek za harfo, ki ga zelo uspešno vodi koncertna harfistka Tina Žerdin. Orkester harf bo tudi gostitelj napovedanega projekta. V petek, 24. marca, bo harfistka ob 19.30 v Muzikafeju izvedla solo koncert, kjer bo predstavila lastne skladbe za harfo. V soboto, 25. marca, pa bo avstrijska gostja vodila improviza-cijsko jazz delavnico za članice orkestra harf v refektoriju mi-noritskega samostana na Ptuju. Harfistka in skladateljica Monika Stadler z Dunaja je z odliko diplomirala iz koncertne harfe na Univerzi za glasbo na Dunaju, študij pa je nadaljevala na jazz oddelku za harfo v Bostonu (ZDA). Je nagrajenka nekaterih uglednih mednarodnih tekmovanj jazz glasbenikov. Po več angažmajih pri Dunajskih simfonikih se je glasbenica osredotočila na ka-rierno pot, ki jo zaznamujejo lastni projekti (solo, duo, trio). Danes velja za eno najzanimivejših in najkreativnejših solo harfistk v Evropi. Od 2010 je gostujoča profesorica za jazz harfo na londonski Guildhall School of Music and Drama, od leta 2016 pa predava Improvizacijo na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Do sedaj je izdala 10 CD-jev - od tega kar 9 z lastnimi skladbami in enega z jazz-standardi, pa številne zbirke skladb za harfo. Monika Stadler Foto: arhiv organizatorjev Pouk se bo izvajal v skupini. Slu-šateljice bodo s svojimi harfami izzvane k svobodi igri in spontani glasbeni komunikaciji. Le-ti sta bistvena elementa ustvarjalnega procesa harfistke Monike Stadler, ki tovrstne delavnice za harfe po Evropi in Ameriki vodi že vrsto let. Oba dogodka organizira Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, finančno pa sta podprta s strani Avstrijskega kulturnega foruma iz Ljubljane. Vstopnine ni, prostovoljni prispevki bodo namenjeni pridobitvi notnega materiala za ptujski orkester harf. N. Č. Š. Gorišnica • Aktivnosti vrtca Pustni duhec« v vrtcu » Februarja smo v Vrtcu Gorišnica izvedli medgeneracijsko srečanje, ki so se ga udeležile starejše občanke in otroci predšolskih skupin Oblački in Balončki. Srečanje je organizirala pomočnica vzgojiteljice Marjana Belšak, ki nam je povedala, da so nekoč ljudje izdelovali »duhce«, da bi odganjali zle sile in bi ljudem prinašali srečo. »Duhce« so izdelovali ob pomembnejših življenjskih prelomnicah, kot so rojstvo, poroka, smrt in podobno. Izdelovali so jih iz listja, saj ni bilo na voljo toliko papirja kot v današnjih časih. Mi smo se skupaj s starejšimi občankami naše občine lotili izdelave »pustnega duhca«. Gospe so izdelovale rože iz krep papirja, otroci pa so pletli verige in vsi skupaj smo se trudili, da so bili »duhci« čimbolj pisani in bogati. Ponovno smo dokazali, kako pomembno je sodelovanje mlajših in starejših ter kaj vse zmoremo s skupnimi močmi. Skupaj smo izdelali »pustne duhce«, se ob tem družili in preživeli čudovit dopoldan, ki se je zaključil s pesmijo otrok. V pustnem času smo sodelovali na otroški pustni povorki. Predstavili smo se z znanilkami pomladi, telohi in tevjem. Polni novih pričakovanj smo se po zajtrku našemili in se odpravili do avtobusa, ki nas je čakal pred šolo. Ko smo prispeli na cilj, smo spoznali gospo Sabino, ki nas je ta dan spremljala skozi celotno povorko. Formirali smo se v dolgo kačo različnih pu- Foto: arhiv vrtca stnih šem, ki se je vila skozi ulice najstarejšega slovenskega mesta Ptuj. Od minoritskega samostana proti MO Ptuj, po Murkovi in Prešernovi ulici vse do karnevalskega šotora. Pot je bila dolga in v šotor smo prišli prav prijetno utrujeni. Čakala nas je malica, nato je sledila prava pustna zabava. Plesali smo in peli, se vrteli in zabavali. Srečali smo tudi princa karnevala in čisto pravega ko-ranta, ki se je z nami rokoval, zaplesal in tudi fotografiral. Vidno utrujeni, a z nasmehi na obrazih, smo se podali do avtobusa, ki nas je varno pripeljal nazaj do Vrtca Gorišnica. Aleksandra Bračič Emeršič Markovci • S koncerta ljudskih pesmi Kulturno-umetniškega društva Markovski zvon Preplet ljudske pesmi s plesnimi koraki Približno 75 pevcev, glasbenikov in plesalcev je s slovensko ljudsko pesmijo, glasbo, plesom in narodnimi nošami na Koncertu ljudskih pesmi v Markovcih predstavilo bogastvo ljudskega izročila posameznih slovenskih pokrajin. Ko se združijo veselje do petja, plesa, ohranjanja ljudske dediščine in kreativnost, nastane pester program, ki je obiskovalce koncerta ljudskih pesmi Kulturno-umetniškega društva Markovski zvon na Gregorjevo nedeljo popeljal v štiri sloven- ske pokrajine. Na koncertu so namreč nastopajoči prikazali ljudske pesmi v zborovski izvedbi s prikazom narodnih noš in plesov v Primorski, Prekmurski, Koroški in Štajerski. Na dobro uro in pol trajajočem koncertu, ki ga je povezovala Otilija Markovič, so nastopili Mešani cerkveni pevski zbor Sv. Marko, Akademska folklorna skupina France Marolt ŠOU Ljubljana, Moški pevski zbor Kulturnega društva Alojza Štrafela Markovci, Folklorno društvo Antona-Jožeta Štrafela Markovci ter Mlade pevke ljubljanske folklorne skupine France Marolt, kjer sicer prepevata tudi dve članici iz KUD Markovski zvon. Veliko zanimanja občinstva, med katerimi je bil tudi župan Milan Gabrovec, so folklorniki poleg plesnih korakov vzbudili tudi s kostumskimi podobami posameznih pokrajin in jo tudi podrobneje predstavili. »Ta koncert smo izvedli prvič. Zanj smo se odločili, ker smo želeli zapolniti čas, ko se v naši občini na kulturnem področju bolj malo dogaja, obenem pa združiti moči z drugimi društvi. K sodelovanju smo tako povabili še domači moški pevski zbor in naše folklornike, plesalke in plesalce ter ljudske pevke Akademske folklorne skupine France Marolt ŠOU Ljubljana,« je dejala predsednica Maja Kostanjevec, ki društvo vodi že četrto leto. V okviru Kulturno-umetniškega društva sicer deluje šest sekcij; vse, razen ene, delujejo na zborovskem področju. Društvo, ki bo letos obeležilo 20 let obstoja, združuje več kot 100 članov različnih generacij, ki ljubiteljsko delujejo na kulturnem in umetniškem področju ali te dejavnosti zgolj podpirajo. Monika Levanič Priporočamo v branje... David Benioff: Mesto tatov Čeprav kdo poreče, da je o vojni bilo že vse napisano, pa nam Benioff s svojim romanom dokaže, da se da o znanem pripovedovati tudi zelo drugače. Ob koncu uspešno izpeljanega koncerta so vsi nastopajoči družno zapeli še sklepno pesem. Svoj roman Benioff (pravzaprav bi njegov priimek morali zapisati kot Beniov, a so ga amerikanizirali njegovi ruski predniki po materini strani) napiše kot prvoosebno pripoved svojega dedka, ki je v drugi svetovni vojni živel v Leningradu (Piter so domačini neuradno imenovali svoje mesto in si s tem prislužili črno piko pri oblasteh, saj je to ime izhajalo iz osovraženih časov carske Rusije, ko je bil Leningrad Sankt Petersburg). 17-letni fant je ostal sam v mestu, kjer vladata strašna lakota in mraz. Ko nekega večera s prijatelji oropajo mrtvega nemškega vojaka, ga oblasti strpajo v ječo, kjer spozna vojaškega dezerterja Koljo. Oba pričakujeta, da bosta za svoje prestopke plačala z življenjem, a se obrne drugače ... Ocena: jš 00000 Foto: ML Rokomet V zadnjih sekundah zadela Žuran in Čudič Stran 12 Odbojka Vse po načrtih -do zmage Stran 12 Motokros Argentinci prvi v sezoni pozdravili zmago Gajserja Stran 13 Nogomet V prvem polčasu konkurenčni, v drugem ne več Strani 13 Boks Osmi naslov za ekipo BK Ring Strani 15 Tenis V Tuniziji prva turnirska zmaga Nine Potočnik Strani 14 íPoiluiajti na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. slovenska liga, 25. krog Perfekcija nasprotnih napadov II t-A j/» * \ \ 1 i m i IBkJHI • Foto: Črtomir Goznik Blaž Kramer (Aluminij, levo) je dosegel prvi zadetek na tekmi, pozneje sta se mu pridružila soigralca Francesco Tahiraj in Žiga Škoflek. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Aluminij - Rudar 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Kramer (7.), 2:0 Tahiraj (67.), 3:0 Škoflek (77.). ALUMINIJ: Janžekovič, Kocič, Jakšič, Damiš, Turkalj, Mensah (od 89. Krajnc), Muminovič, Škoflek, Tahiraj (od 79. Reber-nik), Vrbanec, Kramer (od 85. Panadič). Trener: Slobodan Gru-bor. RUDAR: Radan, Mužek, Bil-long, Zec, Iharoš, Pišek (od 69. Tolimir), Babic, Vručina (od 81. Bokalič), Grbič (od 59. Trifkovič), Glavina, Mary. Trener: Vanja Ra-dinovič. RDEČI KARTON: Mužek(65.). IGRALEC TEKME: Francesco Tahiraj Nogometaši Aluminija so zelo oprezno pričakali gostovanje Velenjčanov, saj je Rudar doslej več točk osvojil v gosteh kot doma, ob tem gre za zelo fizično močno ekipo. Domači strateg ni mogel računati na Lovra Bizjaka (kartoni), v začetno enajsterico pa je uvrstil Tahiraja in Kra-merja ter tudi Damiša (Zeba je bil med tednom bolan). Vrnitev Kramerja z golom Na uvodno pobudo gostov so domačini pred približno 300 gledalci odgovorili na najboljši možni način, z zadetkom. Akcijo gostov v 7. minuti je prekinil Mensah in žogo podal do Tahiraja, ta jo je hitro prenesel do kazenskega prostora in podal do Vrbanca, kapetan pa je z novo asistenco (že deveto v sezoni, dve več ima le Vršič) ponudil žogo kot na pladnju Kramerju, ki jo je zabil v gol - 1:0. V 17. minuti se je z izjemno obrambo izkazal domači vratar Janžekovič, ki je ubranil strel Dominika Gla-vine. Gostje so si prizadevali izenačiti rezultat, a je domača obramba delovala kompaktno in zanesljivo, tako da je puščala gostom malo prostora. Šele proti koncu prvega polčasa so domačini znova vzpostavili ravnotežje v igri, Tahiraj in Škoflek pa s strelo- ma nista bila dovolj natančna za povišanje vodstva. »Hitro doseženi zadetek nam je veliko pomenil, saj smo se lahko mirno branili ter prežali na nasprotne napade, kjer smo najbolj nevarni. Vedeli smo tudi, da bomo imeli, če se Rudar odpre, veliko prostora, ker je njihova zadnja vrsta nekoliko počasnejša,« je o prvem polčasu povedal trener Aluminija. V uvodu drugega polčasa je takoj prišel do priložnosti Vrbanec, streljal je iz bližine z desne strani, toda Matej Radan je žogo odbil v kot. V 58. minuti je na drugi strani močno od daleč sprožil Vručina, Janžekovič pa se ni pustil presenetiti. Velenjčani so sicer spet imeli žogo več v posesti, a so se v 65. minuti znašli v dodatnih težavah, saj je drugi rumeni karton dobil Mateo Mužek. Takoj zatem so imeli domači na voljo prosti strel s 25 metrov, Milan Kocič je žogo spravil mimo živega zidu, ne pa mimo Radana, ki je žogo odbil. Unovčili igralca več Gostitelji so številčno prednost unovčili že v 67. minuti, ko je na robu kazenskega prostora preigraval Ta-hiraj in z ne preveč močnim, a izjemno natančnim strelom po tleh matiral Radana - 2:0. Gostje so kljub igralcu manj poskušali znižati, Glavina je tako v 76. minuti zadel prečko. V 77. minuti je v nasprotni napad stekel Škoflek, žogo je privedel skoraj do roba igrišča, iz težkega položaja pa je z neposrednim strelom proti golu presenetil Radana, ki je pričakoval podajo - 3:0. Do konca tekme se rezultat ni več spremenil, čeprav je bilo CRADIOPTUJ ^ «a oflietu www.radio-ptuj.si Blaž Kramer, Aluminij: »To zmago smo si povsem zaslužili, saj smo cel teden na treningih trdo delali in preučevali tekmeca. Pomembno je bilo, da smo osvojili veliko odbitih žog, s čimer smo izvajali stalni pritisk. Zgodnji zadetek nam je omogočil večjo kontrolo, nekaj časa smo se sicer lovili, a je nato steklo. Ko smo imeli igralca več, smo imeli še več prostora in ga tudi izkoristili. Zelo sem vesel vrnitve v začetno enajsterico in obenem zadetka -super!« Vanja Radinovič, trener Rudarja: »Znova smo zadetek prejeli v zgodnji fazi tekme, ko so Kidri-čani zelo kakovostno izvedli protinapad. Tako je srečanje zašlo v tisto smer, ki si je nismo želeli. Glede na prikazano je končni rezultat previsok, saj smo imeli v prvem polčasu več od igre, le v zaključkih akcij smo bili premalo agilni. Ko smo ostali brez izključenega igralca, je bilo vse naprej improvizacija.« še kar nekaj strelov na gol na eni in drugi strani. »Velenjčanom nismo dovolili veliko priložnosti, zato je naša zmaga povsem zaslužena. Res nam je izključitev Mu-žeka nekoliko olajšala delo, a glede na vse tokrat ni bilo dvomov o zmagovalcu. Fantom čestitam za izvedbo,« je zaključil Grubor. Kidričani so s šesto zmago v sezoni ohranili stik z ekipama Krškega in Rudarja, za katerima sedaj zaostajajo le eno oz. štiri točke. Radomljani za Aluminijem zaostajajo neulovljivih 15 točk. Za prvoligaše sedaj sledi reprezentančni premor (slovenska reprezentanca bo v kvalifikacijah za SP gostovala na Škotskem), po njem pa se bodo Kidričani v sredo, 29. marca, v gosteh pomerili z Domžalami, Maribor bo istega dne gostil Kalcer. Jože Mohorič 1. SNL REZULTATI 25. KROGA: Aluminij - Rudar 3:0 (1:0); Celje - Maribor 1:1 (1:1); Gorica - Domžale 3:1 (0:1); strelci: 0:1 Halilovic (42.), 1:1 Fili-povic (58.), 2:1 Burgic (63., iz 11-m), 3:1 Kolenc (71.); rdeči karton: Halilovic (63., Domžale); Kalcer Radomlje - Krško 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Mujan (49.), 0:2 Gataric (90.); Olimpija - Koper 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Benko (19.), 1:1 Paljk 1. MARIBOR 25 17 5 3 52:19 56 2. OLIMPIJA 25 14 5 6 37:22 47 3. DOMŽALE 25 13 4 8 48:27 43 4. GORICA 25 10 7 8 34:31 37 5. CELJE 25 10 5 10 31:29 35 6. KOPER 25 9 8 8 27:29 35 7. RUDAR 25 7 8 10 33:37 29 8. KRŠKO 25 5 11 9 26:37 26 9. ALUMINIJ 25 6 7 12 23:38 25 10. RADOMLJE 25 1 6 18 17:59 9 Remija Maribora in Olimpije, razlika ostaja enaka Tudi v četrtem spomladanskem krogu Olimpija ni uspela vpisati zmage, zato na vrhu suvereno ostaja Maribor. Ta je v soboto v štajerskem derbiju na Areni Petrol remiziral z borbeno domačo ekipo, ki je z igralcem manj več kot 35 minut zdržala napade vijoličastih. Še več, tik pred koncem so Celjani iz protinapada celo zadeli prečko ... Obe ekipi sta tako nadaljevali niz neporaženosti, saj so Celjani spomladi zabeležili po dve zmagi in remija, Maribor je po treh zmagah prvič remiziral. Še naprej ne gre Ljubljančanom, ki pa so proti Kopru vendarle vknjižili prvo točko v tem delu prvenstva. To je sicer slaba tolažba za aktualne državne prvake, a Pušnik sam poudarja, da čarobne paličice pač nima. V taboru Olimpije so zagotovo najbolj veseli zaradi prihajajoče- ga reprezentančnega premora . Gorica je dosegla pomembno zmago v boju za 4. mesto, tragični junak pa je bil Denis Halilovic, ki je najprej svojo ekipo popeljal v vodstvo, nato pa prejel rdeči karton. Do zmage je po sušnih devetih krogih prišla ekipa Krškega, prva pod vodstvom novega stratega Roka Zor-ka. Z zmago Aluminija proti Rudarju je sedaj postalo še bolj zanimivo v boju za rešilno 8. mesto, saj ekipe Rudarja, Krškega in Aluminija ločijo le 4 točke. CELJE - MARIBOR 1:1 (1:1) STRELCA: 0:1 Novakovic (7.), 1:1 Volaš (45.). MARIBOR: Handanovic, Viler, Defendi, Raj-čevic, Palčič (od 84. Bajde), Bohar (od 71. Hotic), Vrhovec (od 69. Tavares), Pihler, Vršič, Zahovic, Novakovic. Trener: Darko Milanič Rdeči karton: Barišic (54.). JM Pravljična sedmica Kidričani so v nedeljo zadetke dosegali v minutah, ki so vsebovale številko 7 - v 7., 67. in 77. minuti. Sedmica je bila zanje tokrat res pravljična ... 12 Štajerski Šport petek • 17. marca 2017 Rokomet • NLB liga, končnica za obstanek, 2. krog: V zadnjih sekundah za zmago zadela Marko Zuran in Bojan čudič Drava Ptuj - Dobova 29:28(15:13) DRAVA PTUJ: Rosic, Ra-jič, Janžekovič 6, Žuran M. 4, Reisman, Bračič 1, Maroh 5, Lesjak 3, Hrupič 3, Gregorc 3, Jensterle 4, Krasnič, Osterc, S. Žuran. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 4/6, Dobova 4/4. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 4 minute, Dobova 8 minut Od prvega trenutka naprej se je videla izredna motiviranost rokometašev Drave proti papirnatim favoritom iz Dobove. Ptujčani so z borbeno, kolektivno in na čase fanatično igro prišli po dolgem času do četrte zmage v tem prvenstvu. Do nje so prišli v velikem slogu in po dramatičnem zaključku Marka Žurana, ki je dosegel prvi in zadnji zadetek na tekmi. Domačini so bili v uvodu razpoloženi v napadu, saj so dosegli nekaj lahkih zadetkov za 5:2, hkrati pa so se dobro postavili tudi v obrambi. Višji in fizično močnejši gostje so pravi ritem ujeli v sredini prvega polčasa, ko so z mini serijo 0:3 preobrnili rezultat na 8:9 in edinkrat na tekmi tudi povedli. Sledil je novi preobrat Drave do konca polčasa, v katerem je nekaj žog na vratih zaustavil Sandi Žuran. Domačini so igrali gibljivo obrambo na črti, v napadu pa je odlično šlo Jensterletu in predvsem Janžekoviču, ki je nadaljeval uspešno začeto delo Maroha z zadetki z za- Foto: Črtomir Goznik Marko Žuran (Drava Ptuj) je z zadetkom v zadnjih sekundah tekme svoji ekipi priboril peto zmago v sezoni. četka tekme. Dober zaključek polčasa je prinesel dva zadetka prednosti in občutek, da Ptujčani lahko parira-jo Dobovi. Pozitiven nalet se je takoj tudi nadaljeval, saj je po dveh zadetkih Marka Žurana in zadetku Gregorca Drava ušla na 18:14. V teh trenutkih se je prebudila tudi publika v športni dvorani Ljudski vrt, ki je do konca spodbujala svoje rokometaše na poti do zmage. A do te je bila še dol- ga pot, saj se gostje še zdaleč niso predali. Najaktivnejša ter najučinkovitejša sta bila v gostujoči vrsti Hotko in Za-fran. Na hitro se je Dobova približala na 20:19, vendar je bilo z zadetki Hrupiča, Janže-koviča in Lesjaka spet kmalu plus štiri. V teh trenutkih in do konca tekme je na vratih blestel vratar Sandi Žuran, ki je po uradni statistiki zbral skupno 12 obramb. S prednostjo treh, štirih zadetkov Rokomet • 1. B SRL (m) Škofljica premočna Moškanjci-Gorišnica - Škofljica Pekarna Pečjak 27:38 (12:18) RD MOSKANJCI-GORISNICA: Bratuša, Šandor 5, N. Bedrač 1, Geč, Valenko, Balas, Lozinšek 4, Grobelnik 6, Ranfl, Mlač-Čer-ne 5, Caf, Krabonja 5, Preac, T. Bedrač, Ozmec, Zorli 1. Trener: Robert Bezjak. Čeprav je do konca prvenstva še šest krogov, pa si v taboru Moškanjcev-Gorišni-ce najverjetneje želijo, da bi se to zgodilo čim prej. Tudi tokrat niso bili konkurenčni, na domačem terenu jih je predvsem v nadaljevanju povsem zasenčila ekipa Škofljice Pekarne Pečjak. Varovanci Roberta Bezjaka so iz kroga v krog bližje selitvi v 2. ligo. Prvi del prvega polčasa je bil nadvse spodbuden, domača četa se je držala navodil trenerja, igrala solidno v obrambi in strpno v napadu, po kar nekaj zaporednih napakah pa je bilo praktično vse drugo v domeni gostov. V 25. minuti je bil zaostanek Gorišničanov minimalen, le 11:12, toda že štiri minute zatem je semafor ponujal povsem drugačno sliko -12:18. V uvodnih minutah nadaljevanja so domačini še iskali priključek, toda žal ni bilo igralca, ki bi za seboj povlekel celotno moštvo. Napake so se v igri Gorišni-čanov stopnjevale in na sredini drugega dela je Škofljici uspel delni izid 2:7, kar je v 48. minuti pomenilo ogromnih deset zadetkov razlike (20:30). Tekmo 21. kroga bodo rokometaši Moškanjcev-Go-rišnice odigrali naslednjo soboto, ko se bodo v gosteh pomerili s kakovostno ekipo SVIŠ iz Ivančne Gorice. tp Marko Žuran, RK Drava Ptuj: »Na koncu se je z mojim zadetkom srečno razpletlo, a glede na prikazano na tekmi smo si to zmago tudi zaslužili. Mislim, da so tudi naši gledalci lahko uživali na tej tekmi in upam, da bomo v prihodnosti odigrali še več podobnih.« 1. A SRL (m) -končnica za prvaka REZULTATI 2. KROGA: Koper 2013 - Krka 28:22 (12:8), Urbanscape Loka - Celje Pivovarna Laško 25:36 (9:16), Gorenje Velenje - Riko Ribnica 29:25 (16:13). 1. CELJE PIVO.LAŠKO 1 1 0 0 40 (38) 2. KOPER 2013 1 1 0 0 40 (38) 3. GORENJE VELENJE 1 1 0 0 40 (38) 4. RIKO RIBNICA 1 0 0 1 36 (36) 5. URBANSCAPE LOKA 1 0 0 1 29 (29) 6. KRKA 1 0 0 1 28 (28) Končnica za obstanek REZULTATI 2. KROGA: Drava Ptuj - Dobova 29:28 (15:13), Istrabenz plini Izola - Slovenj Gradec 2011 25:29 (12:13), Dol TKI Hrastnik - Jeruzalem Ormož 36:37 (18:19), Maribor Branik - Trimo Trebnje 25:26 (10:13). 1. MARIBOR BRANIK 2 1 0 1 28 (26) 2. TRIMO TREBNJE 2 2 0 0 27 (23) 3. JERUZALEM ORMOŽ 2 2 0 0 27 (23) 4. DOBOVA 2 1 0 1 25 (23) 5. SLOVENJ GRADEC 2 1 0 1 17 (15) 6. DOL TKI HRASTNIK 2 0 0 2 15 (15) 7. DRAVA PTUJ 2 1 0 1 10 (8) 8. ISTRABENZ P. IZOLA 2 0 0 2 0 (0) je Drava stopila v odločilnih deset minut tekme. Sledila je napeta končnica, v kateri je zelo razpoloženi Maroh dosegel svoj peti zadetek (šest jih je dal prav tako levokrilni Janžekovič, op. a.) za 28:25 tri minute pred koncem. Rokometaši Dobove so nato zaprli vse poti proti svojemu golu, v napadu pa je dal najprej dva hitra zadetka Krnc, nato pa je po izjemni kon-tri izenačil Hotko. Ptujčani so pri izenačenju imeli za zadnji napad še 35 sekund časa. Odigrali so ga počasi in racionalno, saj so želeli priti do ugodne situacije za met, vendar so jih gostje dvakrat pri tem ustavili pred zaključnim metom. Do konca tekme je tako ostalo le še tri, štiri sekunde, ko se je Marko Žu-ran po izvajanju prekrška s tal odločil za strel, žoga pa Dol Hrastnik - Jeruzalem 36:37 (18:19) JERUZALEM: Balent (6 obramb), Šutalo (2 obrambi); Kavčič 3, Petrovič, Ciglar, Čudič 7 (3), Žižek Cvetko, Žuran 6, Kocbek, Šoštarič, Kosi 6, Ozmec 3, Mesaric 4, T. Hebar 2, Rajšp 1, Cirar 5. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Dol H. 9/8; Jeruzalem 4/3. IZKLJUČITVE: Dol H. 16; Jeruzalem 20 minut. IGRALEC TEKME: Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož). Tretja tekma istih tekmecev, tretja zmaga Ormožanov - ti so dosegli še drugo zaporedno zmago v Ligi za obstanek. Število doseženih zadetkov, skupaj kar 73, pove vse o igri v obrambi ene in druge ekipe: »Lahko bi rekli revijalna tekma in takih tekem bo do konca sezone še preveč,« je takoj po tekmi povedal trener Saša Prapotnik, ki je hotel še nekaj dodati, a se je raje ugriznil za jezik. A smo najbrž kar uganili, kar je hotel povedati ormoški trener. Drugo ime Lige za obstanek je namreč »Liga za bedaka« in žal je tudi sistem tekmovanja v rokometnem državnem prvenstvu bedast. Zaključek sezone bi moral biti najzanimivejši, aprila in maja pa dvorane nabito polne. No, v Sloveniji ne bo niti približno tako in predvsem klube v spodnjem delu lestvice čakajo nič kaj zanimivi meseci in prazne dvorane. Pa gremo še k poročilu sila »zanimive« tekme na Do-lanki. V 1. polčasu je bil izid kar šestnajstkrat izenačen. Gostitelji, ki so nujno potrebovali zmago, so vodili največ za dva zadetka (12:10, 13:11), gostje v več primerih za en zadetek. Skoraj identična zgodba se je ponovila tudi v 2. polčasu. Izid je bil izenačen kar sedemnajstkrat. Dolani so znova v enem primeru vodili za dva zadetka (27:25), Ormožani pa v več primerih za en zadetek. »Že dolgo časa nisem odigral tako izenačene tekme. Tehtnica bi se lahko prevesila v eno ali drugo stran. Na koncu se je le v našo in točki potujeta v Ormož. Glede na potek celotne tekme pa bi bila delitev točk najpravičnejša,« je povedal strelec zmagovitega zadetka Bojan Čudič. Kapetan Jeruzalema je v zadnjih trenutkih tekme suvereno zadel mrežo s se-demmetrovke in gostom omogočil novi dve točki: »Če bi končnice tekem odigrali bolj zbrano, bi tudi imeli večje število točk na svojem računu in bi se resneje borili za obstanek v ligi. Vidi se, da smo novinci v ligi in nam manjka izkušenj. Le še teorija nam omogoča obstanek v ligi. V nadaljevanju bomo poskušali presenetiti kakšno ekipo in se dostojno posloviti od elitne druščine. Nove tekme lahko izkoristimo kot pripravo za novo sezono,« je bil po tekmi kratek in jedrnat najboljši igralec Dola Hrastnika Gregor Klepej. Že v petek, 24. 3., ob 20.00 je na sporedu nova tekma Ormožanov. Na Hardek prihaja Drava, ki je v tem krogu na kolena položila Dobovo. ku je končala v mreži za 29:28! Zadetek je prinesel veliko slavje domače ekipe, ki si je po odlični predstavi vseh Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Vse po načrtih - do zmage 1. B SRL (m) 20. KROG: Moškanjci-Gori- šnica - Škofljica Pekarna Pe- čjak 27:38 (12:18). 1. HERZ ŠMARTNO 20 16 2 2 34 2. SVIŠ IVANČNA G. 20 15 0 5 30 3. ŠKOFLJICA PEČJAK 20 14 1 5 29 4. SLOVAN 20 13 2 5 28 5. BREŽICE 20 13 2 5 28 6. KRIM-OLIMPIJA 20 12 3 5 27 7. KRŠKO 20 11 5 4 27 8. RUDAR 20 8 2 10 18 9. RADEČE PAPIR N. 20 9 0 11 18 10. ČRNOMELJ 20 8 0 12 16 11. MOKERC - IG 20 4 1 15 9 12. MOŠKANJCI - G. 20 3 0 17 6 13. CERKLJE 20 3 0 17 6 14. SEVNICA 20 2 0 18 4 Swatycomet Zreče -ZOK GSV Zava Ptuj 0:3 (-19, -19, -20) ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Cvirn, Drevenšek, Burič, Stavbar, Grič-nik, Horvat, Čabrian, Gajser, Pu-šnik. Trenerka: Marijana Horvat Gojkošek. Na željo zreških odbojka-ric je bila vnaprej odigrana tekma 21. kroga 2. državne lige vzhod, v kateri so ptujske igralke izpolnile vse zadane naloge in taktične zamisli trenerke Marijane Horvat Gojkošek za čisto zmago. Vseh devet odbojkaric GSV Zave je od začetka do konca tekme odigralo na visokem nivoju. Zavedajoč se kakovosti Swatycometa v primeru, da se njihove mlade igralke razigrajo, so gostje začele »na polno« in so s penalom preko Horvatove zaključile uvodni napad. To je pomenilo, da so z napadi skozi sredino presenetile domačinke, ki so se najbolj pripravile na najboljšo ptujsko igralko - sprejemalko-napadalko Cvirnovo. Vse igralke je tokrat s podajami razigrala po-dajalka Stavbarjeva, ki je po dobrih sprejemih delila zelo uporabne žoge za zaključke akcij. Te so Ptujčanke v glavnem uspešno zaključile, do prednosti v vseh nizih so prišle tudi po zaslugi odličnega začetnega udarca. Pri servisu so se najbolj izkazale tri mlade igralke: Cabriano-va, Horvatova in Drevenško-va. Vse skupaj je prineslo v nizih gladke zmage, morda se je po visokem vodstvu še najbolj zataknilo v tre- Foto: Črtomir Goznik Anja Drevenšek (ŽOK GSV Zava Ptuj) šestdeset minut tekme zasluženo na koncu priigrala novo zmago. David Breznik tjem nizu, saj je bil rezultat 12:4 za Ptujčanke, nakar so se Zrečanke približale na 12:10. Po minuti odmora so se gostje ponovno zbrale in dvignile nivo igre za osvojen zadnji niz s 25:20. Tokrat so ptujske odboj-karice igrale kot prava ekipa in si za predstavo v Zrečah zaslužijo čestitke - na takšni igri lahko gradijo tudi prihodnost. V tej sezoni jih čakata še dve domači tekmi, v katerih bodo napadale zmagi, s katerima bi lahko prišle do 3. mesta na prvenstveni lestvici. Marijana Horvat Gojkošek, trenerka ŽOK GSV Zava Ptuj: »Za igro v Zrečah moram pohvaliti vse svoje igralke, saj so igrale točno tako, kot smo se pred in med tekmo dogovorile. Skozi celotno tekmo nam je šlo vse kot po maslu in sama sem zadovoljna z vsemi prikazanimi elementi svojih odbojkaric.« David Breznik torek • 21. marca 2017 Šport Štajerski 13 Motokros • Svetovno prvenstvo, dirka v Južni Ameriki Argentinci prvi v sezoni pozdravili zmago Gajserja Tim Gajser iz Pečk pri Ma-kolah je zmagal na dirki svetovnega prvenstva MXGP na VN Argentine v Neuquenu. Gajser je s svojo hondo zanesljivo dobil obe vožnji in prevzel tudi skupno vodstvo. Skupno drugi je bil Belgijec Jeremy Van Horebeek, tretji pa Rus Jevgenij Bobrišev. Doslej vodilni v skupnem seštevku Antonio Cairoli je v Argentini zasedel šele 7. mesto. Za razliko od nemogočih razmer na zadnji dirki v Indoneziji so motokrosiste v Patagoniji pričakale odlične tekmovalne razmere. Gajser je potrdil, da so zdravstvene težave mimo, in dokazal, da je bilo sedmo mesto v Indoneziji le splet okoliščin. Že v kvalifikacijah je vodil od starta do cilja, kar mu je vlilo dodatno samozavest. Najbolj sta se mu v kvalifikacijah približala mojstra peščenih prog, Belgijec Van Horebeek in Italijan Antonio Cairoli, ter s tem napovedala odlično dirko. Gajser pa je odlično odpeljal prvo vožnjo na dirki. 20-letnik, ki je vodil praktično od starta do cilja, je za več kot sedem sekund ugnal dru-gouvrščenega Van Horebee- 1. Tim Gajser Slovenija Honda 106 2. Antonio Cairoli Italija KTM 96 3. Clement Desalle Belgija Kawasaki 91 4. Jeremy Van Horebeek Belgija Yamaha 84 5. Evgeny Bobryshev Rusija Honda 82 6. Gautier Paulin Francija Husqvarna 72 7. Romain Febvre Francija Yamaha 65 8. Kevin Strijbos Belgija Suzuki 56 9. Shaun Simpson VB Yamaha 55 10. Max Anstie VB Husqvarna 49 Rezultati, dirka v Argentini: 1. vožnja: 1. Tim Gajser (Slo), 2. Jeremy Van Horebeek (Bel), 3. Clement Desalle (Bel), 4. Romain Febvre (Fra), 5. Evgeny Bobryshev (Rus), 6. Gautier Poulin (Fra) ...; 2. vožnja: 1. Tim Gajser (Slo), 2. Jevgenij Bobrišev (Rus), 3. Jeremy Van Horebeek (Bel), 4. Gautier Paulin (Fra), 5. Antonio Cairoli (Ita), 6. Max Nagl (Nem) ... Skupno na dirki: 1. Tim Gajser (Slo) 50 točk, 2. Jeremy Van Horebeek (Bel) 42, 3. Evgeny Bobryshev (Rus) 38, 4. Gautier Paulin (Fra) 33, 5. Romain Febvre (Fra) 31, 6. Clement Desaile (Bel) 31, 7. Antonio Cairoli (Ita) 28, 8. Max Nagl (Nem) 28, 9. Jeffrey Herlings (Niz) 23, 10. Max Anstie (VB) 23 ... Skupno v SP (po 3 od 19 dirk): Foto: Hondaracing Tim Gajser je bil v Argentini prepričljiv skozi celoten vikend: zmagal je v kvalifikacijah, prostem treningu, za konec pa še v obeh vožnjah v konkurenci. ka, tretji pa je bil z dobrimi desetimi sekundami zaostanka njegov rojak Clement Desalle. Gajser je že s to zmago prevzel tudi vodstvo v skupni razvrstitvi (pred dirko je za Cairolijem zaostajal 12 točk). V drugi vožnji je Tim sprva vozil na drugem mestu, po devetih minutah pa brez po- sebnih težav prehitel dotlej vodilnega Desalla. Ko pred seboj ni imel nikogar več, se je mirno odpeljal naprej in brez težav branil prednost do konca. Na koncu je kljub zmernejšemu ritmu za več kot pet sekund ugnal Bobri-ševa, za več kot sedem pa Van Horebeeka. »Zelo sem vesel, ta konec tedna je bil popoln. Le v drugi vožnji nisem bil najbolj zadovoljen s startom in sem potem potreboval nekaj krogov, da sem našel prave linije. Pripravil pa sem napad, prevzel vodstvo in zmagal. Hvala vsem v ekipi, očetu, punci, družini. Veselim se že naslednje dirke,« je na kratko takoj po dirki povedal Gajser, ki ima v skupnem seštevku zdaj 106 točk, drugi je Italijan Antonio Cairoli (96), tretji pa Desalle (91). Naslednja dirka bo na sporedu v začetku aprila v mehiškem Leonu. JM, sta Nogomet • 2. SNL, 17. krog: V prvem polčasu konkurenčni, v drugem ne več Triglav Kranj -Drava Ptuj 4:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Poplatnik (29.), 2:0 Majcen (50.), 3:0 Šmit (67.), 4:0 Burkovič (83.) DRAVA PTUJ: Trajkovski, Močic, Gajic, Kukovec (od 74. Leskovar), Šalamun, Marcius, Šporn, Roškar, Bašic, Golob (od 64. Romih), Križan (od 56. Čeh). Trener: Simon Sešlar. Spomladanski del tekmovanja v 2. slovenski nogo- metni ligi so igralci Drave v športnem centru Kranj zaključili z visokim porazom proti Triglavu. Vodilna ekipa lige je pokazala kakovost, predvsem pa izkušenost, saj so znali izkoristiti priložnosti za zadetek. V prvem delu sta imela Bašic in Marcius lepi priložnosti, vendar sta streljala preko oz. mimo vrat. Kranjčani niso najbolje odprli tekme, a so povedli iz prve resnejše situacije. Aktivni Šmit je podal z Simon Sešlar, trener NK Drava Ptuj: »Igralci so se borili in so si želeli pozitivnega rezultata. V prvem polčasu smo bili še konkurenčni in smo zapravili nekaj priložnosti, medtem ko smo se v drugem polčasu podali v napad po ugoden rezultat. Pustili smo preveč prostora, kar je kakovostna ekipa Triglava znala izkoristiti.« leve strani, Poplatnik pa je z glavo s kakšnih enajstih metrov dosegel prvi zadetek na srečanju - 1:0. V drugem polčasu se je Drava popolnoma odprla in BiH Foto: Črtomir Goznik 7. BRDA 16 4 5 6 13:22 8. ZARICA KRANJ 17 5 1 11 15:37 podajo v prostor, ki jo je po tleh z roba kazenskega prostora poslal mimo vratarja Trajkovskega v mrežo - 2:0. Tretjega zadetka si Drava ne bi smela privoščiti, saj je Šmit zadel iz prostega strela, potem ko se je razmaknil živi zid in je žoga pristala v golu - 3:0. Zaključni protinapad je domačinom uspel v 83. minuti, ko je Bukara prodrl po boku in podal v sredino do Durkoviča, ki je z »lobom« z glavo postavil končni rezultat srečanja - 4:0. David Breznik iskala pot do zadetka, a se jim ni izšlo, saj so dobili še tri zadetke. Prvega je dosegel Majcen, ki je po odvzeti žogi na sredini igrišča izkoristil 2. SNL REZULTATI 17. KROGA: Triglav Kranj - Drava Ptuj 4:0 (1:0); Krka - Zarica 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Jogic (73.); rdeči karton: Cerovec (86., Krka); Farmtech Veržej - Ankaran Hrvatini 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Šauperl (29.); rdeči karton: Mate (63., Ankaran); Roltek Dob - Brežice Terme Čatež 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Leskovar (69., iz 11-m), 1:1 Tur-kovič (82.). Prosta je bila ekipa Brda. 1. TRIGLAV KRANJ 16 14 1 1 40:10 43 2. ROLTEK DOB 16 10 4 2 41:14 34 3. ANKARAN 16 10 1 5 32:18 31 4. BREŽICE ČATEŽ 16 6 5 5 20:23 23 5. KRKA 16 6 2 8 33:22 20 6. DRAVA PTUJ 16 5 2 9 27:38 17 Ptujčani so v Kranju doživeli visok poraz. 9. FARM. VERZEJ 16 3 3 10 11:31 12 10.ZAVRC 9 1 2 6 16:33 5 FARMTECH VERZEJ - ANKARAN HRVATINI 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Šauperl (29.) FARMTECH VERZEJ: Andrejč, Srnec, Polajžer, Derviševic, Vok (od 76. Čuk), Ciglarič (od 90. Koprivica), Trstenjak, Cvrtila, Kavaš, Šauperl, Vokic. Trener: Marko Lešnik. Od zadnje zmage nogometašev Farmtecha je minilo več kot pet mesecev - lani 1. oktobra so Veržejci, takrat še s trenerjem Zlatkom Gaborjem, ugnali ekipo Brežic (3:1). Kar osem krogov je potreboval novi strateg Prlekov Marko Lešnik, da je s svojimi varovanci zabeležil popoln izkupiček. V izjemno pomembni tekmi za obstanek v ligi so igralci iz Veržeja slavili minimalno, a zasluženo zmago. Z zadetkom Biana Paula Šauperla so premagali neugodne goste s Primorske, a z osvojenimi dvanajstimi točkami še zmeraj zasedajo mesto (9), ki pomeni slovo od 2. SNL. NŠ 14 Štajerski Šport torek • 21. marca 2017 Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj Zdesetkani Videm brez točk 3. SNL sever REZULTATI 15. KROGA: Maribor B - Mons Claudius 2:1 (1:0), Rogaška - Dravograd 2:2 (2:2), S. Rojko Dobrovce - Šam-pion 1:0 (1:0), Korotan Prevalje - Šmarje pri Jelšah 3:1 (2:1), Videm - Fužinar Ravne Systems 0:1 (0:1), Šmartno 1928 - Aj-DAS Lenart 0:3 (0:1), ZU-VIL Brunšvik - Dravinja 2:2 (1:1). 1. MARIBOR B 15 13 2 0 58:10 41 2. ROGAŠKA 15 8 3 4 41:20 27 3. KOR. PREVALJE 15 8 3 4 38:26 27 4. ŠMARJE PRI J. 15 7 4 4 20:20 25 5. DRAVINJA 15 7 3 5 26:20 24 6. DRAVOGRAD 15 6 4 5 20:23 22 7. DOBROVCE 15 6 3 6 26:31 21 8. FUŽINAR 15 5 5 5 21:23 20 9. MONS CLAUD. 15 5 3 7 34:33 18 10. VIDEM 15 5 3 7 19:27 18 11. BRUNŠVIK 15 4 4 7 26:44 16 12.ŠAMPI0N 15 4 2 9 26:38 14 13. AJDAS LENART 15 2 5 8 18:33 11 14. ŠMARTNO 28 15 3 0 12 10:35 9 VIDEM - FUŽINAR RAVNE SYSTEMS 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Verhovnik (18.) VIDEM: Šmigoc, Koren, Murko (od 68. Plajnšek), Lah, Ko-stanjevec, Travnikar (od 73. Muric), Gerečnik, Cafuta, Kovačič (od 60. Božak), Krajnc, Tement. Trener: Primož Gorše. Močno oslabljeni Videm je na začetku nadaljevanja prvenstva ostal brez točk. Tudi tokrat so rumeno-zeleni klonili proti sila neugodnemu Fužinarju iz Ra- Foto: Črtomir Goznik Zdesetkana ekipa Vidma (rumeno-zeleni dresi) je spomladanski del sezone začela s porazom proti ekipi Fužinarja. ven, z njim v 3. ligi sploh še niso zmagali ... Že sam uvod srečanja je nakazal trdo srečanje, kljub temu da je bilo igrišče odlično pripravljeno, srečanje pa je v idealnem vremenu spremljalo okrog 150 gledalcev. Trdi Korošci se niso pustili domačinom in prvo omembe vredno situacijo smo videli šele v 14. minuti, ko je poskušal Tement. Takoj zatem je na drugi strani odgovoril Verhovnik, ki je s svojo hitrostjo tudi sicer povzročal ogromno težav domači obrambi, in v 18. minuti tudi zadel. Bila je to šolska akcija po levi strani, domači branilci so zamudili in gostje so povedli - 0:1. Končnica prvega dela je povsem pripadla varovancem Primoža Goršeta, novinec Travnikar pa je v 40. in 45. minuti zapravil dve dokaj solidni situaciji za morebitno spremembo izida. Domačini so v nadaljevanje krenili še odločneje, a je treba takoj ob tem dodati, da tokrat oslabljeni Videmčani niso imeli svojega dne. Kljub vsemu so imeli Štajerci v 63. minuti izjemno priložnost, Gerečniku pa je strel z neposredne bližine ubranil Marčič. Po nekaj zanimivih situacijah na obeh straneh so gledalci nato v 80. minuti videli najlepšo priložnost za domače. Najprej je nevarno zapretil povratnik Muric, nato pa je odbitek Kostanjevec z glavo poslal v prečko. Videm, pri katerem so zaradi poškodb in bolezni manjkali Kajtna, Pintarič, Hliš, Kmetec in Žuliček, Muric in Božak pa sta vstopila zgolj v končnici tekme, v naslednjem krogu gostuje pri ekipi Dravograda. Superliga: Silvo Meznarič pokopal sosede REZULTATI 12. KROGA: Središče ob Dravi - Hajdina 2:2 (1:1); strelci: 1:0 Kociper (5.), 1:1 Svržnjak (26.), 2:1 G. Šnajder (80.), 2:2 Bauman (94.); Stojnci - Bukovci 5:1 (3:1); strelci: 1:0. Meznarič (12.), 2:0 S. Meznarič (21.) 2:1 Antolič (24., z 11 m), 3:1 Priher (42.), 4:1 Pernek (56., z 11 m), 5:1 S. Meznarič (63.); Apače - Cirkulane 2:0 (0:0); strelec: 1:0 Fruk (68.), 2:0 Fruk (86.); Kety Emmi Bistrica - Skorba 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Brodnjak (62.), 0:2 Krajnc (87., z 11 m); Podvinci - Gerečja vas 0:4 (0:1); strelci: 0:1 Leben (6.), 0:2 A. Čeh (56.), 0:3 Nežmah (70.), 0:4 A. Čeh (85.) 1. GEREČJA VAS 12 10 0 2 41:11 30 2. STOJNCI 12 7 0 5 25:16 21 3. BUKOVCI 12 6 3 3 22:18 21 4. K. E. BISTRICA 12 6 2 4 20:17 20 5. ŠD HAJDINA 12 6 2 4 24:24 20 6. APAČE 12 5 1 6 23:30 16 7. SKORBA 12 4 1 7 23:25 13 8. CIRKULANE 12 3 3 6 14:18 12 9. NK PODVINCI 12 3 1 8 14:35 10 10. SREDIŠČE 12 2 3 7 14:26 9 Že uvodni spomladanski krog Superliuge je prinesel kar nekaj zanimivih rezultatov. Der-bi kroga je bil vsekakor odigran v Stojncih, kjer sta se pred več kot 300 gledalci v lokalnem derbiju pomerila Stojnci in Bukovci. Občinski derbi so prepričljivo dobili domačini, Silvo Meznarič pa je bil nesporni junak, saj je zadel kar trikrat. S tem je svojo ekipo popeljal na 2. mesto na lestvici, prav pred tokratne tekmece. Apače so nekoliko presenetljivo ugnale »prenovljene« Cirkulane, junak pa je bil - kdo drug kot Fruk. Gerečja vas je upravičila vlogo favorita in iz Podvincev odšla brez prask in z visoko zmago. Veliko presenečenje so v tem krogu pripravili igralci Skorbe, ki so v gosteh ugnali letos ambiciozno Bistrico in jim s tem precej pristrigli peruti. Središče in Hajdina sta se razšla brez zmagovalca, gostje pa so si točko priigrali globoko v sodnikovem podaljšku. tp 1. liga MNZ Ptuj REZULTATI 12. KROGA: Ormož - Pragersko 1:2 (1:1), Rogoznica - Boč Poljčane 2:0 (0:0), Dornava - Leskovec 3:0 (1:0), Tržec - Markovci 0:1 (0:1), Gorišnica - Podlehnik 1:0 (1:0). 1. MARKOVCI 12 8 1 3 27:12 25 2. ROGOZNICA 12 7 2 3 22:14 23 3. PODLEHNIK 12 6 3 3 29:13 21 4. GORIŠNICA 12 6 3 3 19:18 21 5. PRAGERSKO 12 5 3 4 24:23 18 6. LESKOVEC 12 5 1 6 18:25 16 7. ORMOŽ 12 4 1 7 18:25 13 8. BOČ POLJČANE 12 4 1 7 16:23 13 9. TRŽEC 12 4 0 8 14:25 11 10. DORNAVA 12 3 1 8 18:27 10 JB Tenis • Mednarodni turnirji V Tuniziji prva turnirska zmaga Nine Potočnik med posameznicami Za Slovenci je zelo dober teden na svetovni teniški turneji, saj so dosegli kar nekaj odličnih rezultatov. Tako sta se Aljaž Bedene (sedaj sicer pod britansko zastavo) in Blaž Kavčič uvrstila v finala močnih challenger turnirjev v ZDA in na Kitajskem, svoj prispevek pa sta prispevala tudi ptujska igralca Blaž Rola in Nina Potočnik. Članica TK Galtena je v Tuniziji na ITF-turnirju z nagradnim skladom 15.000 dolarjev vknjižila sploh prvo turnir-sko zmago med posameznicami na profesionalnih ženskih turnirjih, začinila pa jo je tudi s slavjem med dvojicami. Znake napredka kaže tudi Blaž Rola, ki se je v Kanadi prebil do četrtfinala challenger turnirja z nagradnim skladom 75.000 dolarjev (+ H). Rola zelo blizu polfinala 26-letni Blaž Rola (300. na ATP) je zelo dobro začel nastope v mestu Drummondvil-lu (približno 75.000 prebivalcev) blizu Montreala in v uvodu ugnal dva igralca z nekoliko boljšim rankingom, kot ga ima sam. 29-letni Belgijec Maxime Authom (285) je v drugem nizu dvoboj predal zaradi poškodbe desne noge, vrstnik iz ZDA Daniel Nguyen (294.) pa proti Ptujčanu ni imel praktično nobenih možnosti. Blaž je v uvodu sicer naredil nekaj zaporednih dvojnih napak, nato pa je bil zelo prepričljiv. Sledil je četrtfinalni obračun s 17-letnim domačinom Denisom Shapovalovom (253). Gre za enega najo-betavnejših mladih igralcev sveta, po rodu je iz Izraela, lani pa je bil 2. mladinec sveta (tudi zmagovalec Wim-bledona). Izenačen prvi niz (brez breakov) se je končal v podaljšani igri, v kateri si je Blaž priigral tri zaključne žoge (6:3). Kanadčan je vse ubranil in nato izkoristil prvo svojo za zmago 6:8. Tudi drugi niz je bil izenačen, pri zaostanku 4:5 je Blaž servirai za izenačenje. Do tega pa ni prišlo, saj je Shapovalov izkoristil prvo break priložnost za končno zmago. Če bi Rola osvojil prvi niz, bi morda bila slika obrnjena ... Znova je tekmec, ki je izločil našega igralca, osvojil turnir (ali pri- Challenger turnir v Drummondvillu (75.000 dolarjev): 1. krog: Rola - Maxime Authom (Belgija) 7:5, 3:1, predaja; 2. krog: Rola - Daniel Nguyen (ZDA) 6:2, 6:1; četrtfinale: Rola - Denis Shapovalov (Kanada) 6:7(6), 4:6; finale: Shapovalov - Bemel-mans (Belgija, 4.) 6:3, 6:2. šel vsaj do finala), podobno je bilo že na dveh letošnjih turnirjih, na katerih je nastopil (Soon Woo Kwon v Yoko-hami celo iz kvalifikacij, Blaž Kavčič v Shimadzu). Dve kravati v finalu! 20-letna Nina Potočnik (661. na WTA) je do preteklega tedna odigrala pet finalnih dvobojev na futures turnirjih z nagradnim skladom 10.000 dolarjev, v vseh je morala tekmicam priznati premoč (dvakrat leta 2015, trikrat leta 2016). To se je spremenilo v nedeljo v Hammametu v Tuniziji, kjer je članica TK Galtena v šestem poskusu vendarle prišla do svoje prve lovorike med posameznicami. In to na kakšen način! V uvodu turnirja na peščeni podlagi je oddala prvi niz proti kvalifikantki, 17-letni Federici Bilardo (825.), nato pa niti enega več. V naslednjih dveh krogih je sicer morala proti 23-letni Federici Arcidiacono (716.) in 19-letni Katharini Gerlach (521.) odigrati podaljšano igro, a je obe obrnila v svojo korist, kar ji je omogočilo preboj v polfinale. Tam jo je čakala najvišja ovira na poti do končne zmage, vrstnica iz Brazilije, Carolina Melige-ni Rofriguez Alves (459). Potočnikova in Alvesova sta si priigrali enako število break priložnosti (9), Nina jih je Nina Potočnik se je s trenerjem Goranom Djurdjevicem v Hammametu veselila prve turnirske zmage med posameznicami. izkoristila šest, tekmica štiri. Nedeljski dopoldanski finalni dvoboj z izkušeno 29-le-tno Hrvatico Ani Mijacika (647.) je od samega začetka potekal enosmerno, po zastavljeni taktiki trenerja Gorana Djurdjevica in v izvedbi Nine Potočnik! Slednja je bila povsem odločena, da vpiše prvo turnirsko zmago, zato dvomov ni puščala. Izjemno je ubranila vseh osem break priložnosti tekmice, sama pa jih je izmed 11 priložnosti izkoristila šest. Končno razmerje točk je bilo 61:32, kar pove vse premoči 20-le-tne Kidričanke. Dve »teniški kravati« v finalu kateregakoli turnirja so zagotovo impresiven dosežek, največ pa tokrat povesta o odločnosti in želji osvojiti turnir. Češnjo za torto je Potočnikova pripravila že dan prej, ko je skupaj z Arino Folts (ta je od Nine starejša 11 dni) osvojila turnir med dvojicami. Slovensko-uzbekistanska naveza je največjo oviro preskočila v polfinalu, kjer sta Zenski ITF-turnir v Hammametu (15.000 dolarjev), posameznice: 1. krog: Potočnik - Federica Bilardo (Italija) 4:6, 6:3, 6:1; 2. krog: Potočnik - Federica Arcidiacono (Italija) 7:6(6), 6:4; četrtfinale: Potočnik -Katharina Gerlach (Nemčija, 7.) 7:6(5), 6:0; polfinale: Potočnik - Carolina Alves (Brazilija, 4.) 6:3, 6:4; finale: Potočnik - Ani Mijacika (Hrvaška) 6:0, 6:0. Dvojice: 1. krog: Potočnik/Folts (3.) - Martinich/Palcatova (Čile/ Slovaška) 6:1, 6:1; četrtfinale: Potočnik/Folts (3.) - Girard/Radovčic (Francija/Švica) 6:4, 7:5; polfinale: Potočnik/Folts (3.) - Alves/Brito (Brazilija/Čile, 2.) 6:2, 7:5; finale: Potočnik/Folts (3.) - Bacher/Lene (Francija) 6:4, 6:3. ugnali 2. nosilki, Carolino Alves in Fernando Brito. Za Nino je to peti osvojeni turnir med dvojicami, doslej je vse osvojila skupaj s Slovenkami (dvakrat s Saro Palčič, po enkrat pa s Polono Reber-šak in Natalijo Šipek). Tudi v tem tednu bo Nina nastopila na podobnem turnirju na isti lokaciji, zasedba pa bo nekoliko močnejša. Jože Mohorič torek m 21. marca 2017 Šport, šport mladih Štajerski 15 Boks • Slovenska liga, zadnji krog: Osmi naslov za Boks klub Ring Slovenska liga, končni vrstni red: 1. BK Ring Ptuj 94 točk 2. BK Intercom Celje 59 točk 3. BK Portorož 38 točk 5. Dejan Zavec Boxing 33 točk BK Ring Ptuj: Leon Lovrec, Denis Lazar, Blaž Petek, Miha Vindiš, Timotej Pučko, Andrej Lendel, Alen Kralj, Aleks Bauman, Filip Pirc Kolar, Lovro Čondič, Anje Jab-ločnik, Kaja Tomasino. Dejan Zavec Boxing: Aljaž Venko, Tomi Lorenčič, Jan Sekol, Said Vukalič, Mitja Dišič, Vida Rudolf. Člani BK Ring Ptuj so se na Vrhniki veselili osmega naslova ekipnih državnih prvakov. Člani ekipe Dejan Zavec Boxing so na Vrhniki dosegli dve posamični zmagi. Ivan Pučko, trener BK Ring: »Z letošnjo sezono smo zelo zadovoljni, saj smo zbrali rekordnih 94 točk, kar je rekord lige in tudi klubski rekord. Deset dvobojev smo izgubili z deljeno sodniško odločitvijo 1:2, tako bi z malo sreče lahko bilo število dobljenih dvobojev še večje. Pred letošnjo sezono smo zaradi poškodb ostali brez Aleša Kujavca, Nejca Nedeljka, Blaža Škr-janca in Monike Božičko, ki so bili v preteklosti člani reprezentance. V ekipi za letošnjo sezono je nastopilo 12 tekmovalcev, in sicer deset fantov in dve punci. Izpostavil bi predvsem Leona Lovreca in Anjo Jabločnik: Lovrec je bil najboljši boksar lige v absolutni konkurenci, Jabločnikova pa je bila na drugi strani najboljša boksarka lige s 5 zmagami od 6 dvobojev. Dodatno vrednost letošnjemu naslovu daje tudi dejstvo, da smo zelo pomladili ekipo pred sezono in kljub temu suvereno zmagali v konkurenci 26 klubov.« Dejan Zavec, trener Dejan Zavec Boxing: »Začeli smo absolutno plansko nastopati v ligi in po njej ne moremo kaj drugega reči kot to, da smo zelo zadovoljni. Treba je razlikovati eno stvar: da smo šli v ligo, da osvojimo nekaj točk, nismo pa bili obremenjeni s točkami, ki bi nas peljale na sam vrh. V prvi vrsti smo šli po tekmovalne izkušnje. Glede na to, da imamo zelo mlado ekipo, razen Aljaža Venka, bi bilo neresno pričakovati kaj več, kot smo dosegli. Je pa res, da so prav te pridobljene izkušnje zelo pomembne za nadaljnjo pot boksarjev. V naslednji sezoni bodo naše ambicije priti med prve tri klube v ligi.« V športni dvorani Antona Martina Slomška na Vrhniki je bil v soboto na sporedu 6. krog slovenske boksarske lige za sezono 2016/17. Na zadnjem dejanju sezone, ki sta ga organizirala Boks zveza Slovenije in Boks klub Barje, je bilo na sporedu 21 dvobojev in v njih se je predstavilo skupno devet ptujskih boksarjev in boksark. Zaradi bolezni ni mogel nastopiti Alen Kralj (BK Ring), kar je avtomatsko pomenilo, da je zmagal njegov tekmec. Prvi Ptujčan, ki je tokrat stopil v ring, je bil Tomi Lorenčič (Dejan Zavec Boxing), ki mu je nasproti stal veliko izkušenejši Sadik Gashi (ŽBK Maribor). Slednji je unovčil izkušnje, saj je tokrat premagal rahlo zadržanega Tomija, ki je zmago zapravil s slabšo končnico ali zadnje pol minute dvoboja. Iz BK Ring se je prvi predstavil Lovro Čondič, ki se je pomeril z Amberjem Elsha-nijem (BK Intercom Celje). Mlada boksarja sta se udarila drugič zapored in borba je bila v vseh segmentih zelo izenačena, na koncu pa jo je tesno dobil Celjan. Med mladinci do 69 kg so gledalci videli odličen obračun Leon Lovrec (BK Ring) - Tilen Tudija. Slednji je bil v mlajših kategorijah dvakrat na evropskem prvenstvu, a to ni zaustavilo Lovreca, ki je še enkrat več pokazal talent in moč. Zmago si je prislužil v uvodnih dveh rundah, ko je dominiral, tretja runda je bila izenačena. Sledil je edini ženski, a letos tradicionalni par Anja Jabločnik (BK Ring) in Vida Rudolf (Dejan Zavec Boxing). Prvič je slavila Ru-dolfova, ki je vso sezono napadala veliko bolj izkušeno Jabločnikovo. V izenačenem dvoboju so gledalci videli Mestni stadion Ptuj je bil v soboto prizorišče Zimskega prvenstva Slovenije v metih za starejše - mladinski in pionirski kategoriji. Pod to tekmovanje se je kot organizator podpisal Atletski klub Ptuj, ki je ob državnih prvenstvih v metu diska, kopja in kladiva izvedel še miting v suvanju krogle. V uvodni disciplini - metu diska med starejšimi mladinci - je bil s prijavljenim rezultatom in tudi na samem tekmovališču razred zase Kristjan Čeh (AK Ptuj), ki je bil pred tem nastopom tudi na krajših intenzivnih pripravah na Hrvaškem. Tam mu je šlo odlično, medtem ko mu tokrat na domačem tekmovališču ni šlo vse po načrtih, saj je tekmovanje precej oviralo vetrovno vreme. Čeh je tako nanizal štiri glede na razdaljo zelo podobne mete, ki so bili dolgi 52,35, 53,66, 53,13 precej izmenjav udarcev, po točkah pa je 2:1 zmagala članica DZ Boxing. V moškem članskem delu ligaškega tekmovanja je v velterju Andrej Lendel (BK Ring) boksal s Petarom Ale-ksanderovom (BK Kranj). Bivši bolgarski reprezentant je bil suvereno boljši in je prišel do čiste zmage, potem ko je Lendel v tretji rundi močno popustil. Dvoboj kroga je bil tokrat med Aljažem Ven-kom (Dejan Zavec Boxing) in Edinom Sejdinovičem (ŽBK Maribor). Oba sta prikazala kakovostno predstavo, v kateri je Venko tekmeca presenetil s taktičnim pristopom. Sejdinovič je bil predvsem v prvi rundi aktivnejši, medtem ko ga je v nadaljevanju varovanec Dejana Zavca utrudil in mu je zadal bistveno več močnih ter v prvi vrsti raznovrstnejših natančnih udarcev. Tako so ocenili tudi sodniki, saj so Venku dosodi-li zmago z deljeno odločitvijo 2:1. Naslednja »standardna« tekmeca sta bila Denis Lazar (BK Ring) in Gregor Škr-janec (BK Chagi Ljubljana), ki sta boksala v kategoriji do 91 kg. To je pomenilo, da je ptujski boksar šel v težjo kategorijo, kar se je delno tudi poznalo v ringu. Šlo je za zelo aktiven dvoboj s precejšnim številom udarcev na obeh straneh in kljub temu, da je bil Lazar vsaj na oko boljši, so sodniki v izenačeni borbi za zmagovalca razglasili Ljubljančana. V zadnji borbi kroga sta se sešla Miha Vindiš (BK Ring) in Said Vukalič (Dejan Zavec Boxing). Šlo je za pravi »pretep«, saj sta si boksarja izmenjala številne težke udarce, z enim izmed njih je Vindiš tekmeca poslal tudi na tla v knockdown. S tem si je zagotovili odločilno prednost. Gledalci so lahko uživali ob brezkompromisnem napadanju obeh tekmecev, med katerima se je na koncu z deljeno sodniško odločitvijo zmage veselil Vindiš. Slednji je BK Ring v sezoni 2016/17 prinesel 25 ligaško zmago, s katerimi so ob 19 porazih suvereno ubranili lanski naslov državnih prvakov. To je ptujskemu kolektivu uspelo osmič v deveti izdaji tega tekmovanja. Prvič so v ligi nastopili člani Dejan Zavec Boxinga, ki so statistično gledano zbrali osem zmag in devet porazov, kar jih je na koncu uvrstilo na zelo dobro 5. mesto med 26 slovenskimi klubi. Po tekmovanju je splošno oceno o slovenski boksarski ligi podal predsednik Boksarske zveze Slovenije Sašo Pučko: »Zelo sem zadovoljen s to sezono, saj je bila iz vseh vidikov rekordna - sodelovalo je največ boksarjev in največ klubov. Videli smo številne fantastične in izenačene borbe, kar je zelo dobro za slovenski boks in za njegov napredek. Kakovost boksa se iz leta v leto dviguje, kar me veseli in to pomeni, da je boks tudi vedno bolj popularen v Sloveniji.« ptujski klub srebrno medaljo v metanju diska z rezultatom 39,25 metra dobil Jurček Korpič Lesjak. Zmagal v svoji glavni disciplini metu kladiva z rezultatom 58,89 metra in je tudi čisto malo zaostal za svojo najboljšo znamko. Po serijah je kladivo letelo 53,25, 58,80 in 58,89 metra daleč, medtem ko je mladi tekmovalec naredil tudi tri prestope. Oba omenjena tekmovalca AK Ptuj sodita med zelo nadarjene mlade slovenske atlete in trenirata pod vodstvom trenerja Gorazda Rajherja. Ta je bil tokrat na Ptuju tudi vodja tekmovanja, ki je dobro uspelo. Barve ptujskega kluba sta zastopala še Boštjan Nah-berger, ki je bil v metu kopja tretji z rezultatom 47,55 metra, in Maja Bedrač, ki je tokrat prav tako tekmovala v metu kopja; z rezultatom 33,14 metra je bila četrta. Na mitingu v suvanju krogle je med pionirkami zmagala članica Atletskega kluba Ormož Zala Cunk, ki je 3 kg težko orodje sunila 10,96 metra. David Breznik BK Ring je dobil za zmago v slovenski boksarski ligi pokal, posebno nagrado bo na državnem prvenstvu v aprilu dobil tudi njihov član Leon Lovrec, ki je postavil nov mejnik tega tekmovanja - v šestih krogih je zabeležil šest zmag. David Breznik Atletika m DP v metih Izstopala Čeh in Korpič Lesjak Foto: David Breznik Kristijan Čeh (AK Ptuj) in 51,51 metra. Na tekmova- starejše mladince, ki znaša 54 nju je sicer poskušal doseči metrov, a mu tokrat ni uspelo novi državni rekord in s tem in jo bo napadal na eni izmed potrditev norme za nastop naslednjih tekem. na evropskem prvenstvu za Ob zlati medalji Čeha je za Konjeniški šport Janezu Slaviču še sedmi predsedniški mandat Na minulem volilnem občnem zboru kasaškega kluba (KK) Ljutomer v gostišču Zorko so člani soglasno razrešili dosedanje vodstvo na čelu s predsednikom Janezom Slavi-čem in takoj iskali njegovega naslednika, saj se mu je iztekel že šesti predsedniški mandat. A pri tem niso bili uspešni. Najprej so za novega predsednika predlagali križevskega župana Branka Belca, nato Marka Slaviča mlajšega, iz znane kasaške družine Slavičevih in nenazadnje še župana občine Veržej Slavka Petovarja. Vsi so kandidaturo zavrnili z obrazložitvijo, da jim zaradi opravljanja mnogih funkcij primanjkuje časa. Zato do menjave vodstva kljub vztrajanju nekaterih članov ni prišlo in Janez Slavič je sprejel še en štiriletni predsedniški mandat. Pri pregledu opravljenega dela v minulem letu je bilo izpostavljenih izvedenih sedem tekmovalnih dni, organiziranih na ljutomerskem hipodromu. Člani KK Ljutomer so lani izvedli kar 600 startov dirk, kjer so dosegali izjemno dobre rezultate. Vsekakor velja izpostaviti zmago 4-letnega Luthra Kinga (rejec Slavko Makovec, voznik Jože Sagaja ml.) na 26. slovenskem kasaškem derbiju, osvojitev državnega prvenstva (DP) dvoletnikov Iskre KP (rejec Štefan Predan, voznik Dušan Zorko), zmago Pepe na DP triletnikov (rejec Franc Novak, voznik Vlado Plohl) in zmago v šampionatu Slovenije, ki je pripadla Florku (rejka Tatjana Kosi, voznik Darko Sodec). NŠ 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 21. marca 2017 Markovci • Praznični koncert Z glasbo so srca „Glasba je najlepša življenjska kulisa ..." V večnamenski dvorani v Markovcih je 19. marca potekal veliki koncert Z glasbo do srca, s katerim je družba Radio-Tednik Ptuj voščila vsem ženskam ob njihovem prazniku, ob materinskem dnevu in tudi vsem Jožetom in Jožicam, ki so praznovali na dan koncerta. Občinstvo je nadvse uživalo. Koncerti Z glasbo do srca so obenem tudi zahvala vsem zvestim poslušalcem oddaje Z glasbo do srca, ki jo že 16. leto pripravlja in vodi Marjan Nah-berger ter razveseljuje s svojimi glasbenimi prijatelji. Zvesto občinstvo je tudi tokrat napolnilo večnamensko dvorano v Markovcih. To je že četrta prireditev družbe Radio-Tednik Ptuj, ki jo je pripravila v zadnjih treh me- secih v tej dvorani. Lani je gostila tudi jubilejni koncert ob 15-le-tnici oddaje Z glasbo do srca. Nedeljski praznični koncert je bil nova priložnost, da so njeni poslušalci svoje glasbene in pevske izbrance lahko spoznali tudi v živo, izvedeli več o njihovih glasbenih nastopih in uspehih ter o novih skladbah. Nekateri pa so jih popeljali tudi v svoje pevske začetke, spet dru- Foto: Črtomir Goznik gi so praznični trenutek olepšali s pesmimi o mamah, kot Nataša Madjar, ki je zapela svojo staro pesem Hvala ti, mama, ki jo občinstvo še po tolikih letih zelo dobro pozna, Marjan Zgonc pe- Občina Markovci želi vsem materam prijetno praznovanje materinskega dne. Župan Občine Markovci Milan Gabrovec, prof. Foto: Črtomir Goznik Marjan Nahberger, voditelj koncerta in istoimenske oddaje na valovih Radia Ptuj, se je zelo potrudil, da se je spisala še ena uspešna koncertna izvedba radijske oddaje. sem Hvala ti, mati Marija, Marina Tomaševic pa pesem Ne plači, majko, ki jo v slovenski izvedbi pojeta Werner in Zlatko Dobrič. V dalmatinski pesmi, ki vse bolj osvaja tudi Marjana Zgonca, ki ga je na oder zabavne glasbe pripeljala nepozabna Simona Weiss, se je ujel tudi z Marino Tomaševic, s katero sta bila proglašena za najboljši duet na festivalu zabavne glasbe v Opuzenu. Navdušila sta tudi markovško občinstvo. Za slovensko pevsko legendo Alfija Nipiča je glasba najlepša življenjska kulisa. Pesmi, ki jih je pel že pred 50 leti, so še vedno žive, ljudje jih nadvse radi pojejo, kar je dokaz, da tudi v slovenski glasbi nekaj ostane. Upa, da bo slovenska glasba tudi ostala, živela še naprej, da ne bomo peli v hrvaškem jeziku. Vsem, ki ga po svetu sprašujejo, od kod je doma, pove, da je doma tam, kjer se Pohorje vidi, o tem govori tudi ena od njegovih pesmi. Izjemno pevsko in glasbeno zgodbo pa so v svojem 63-letnem delovanju spisali tudi v ansamblu Štirje kovači; 43 let pa v njem poje Hermina Šegovc, ki bi, če bi se morala še enkrat odločiti, še enkrat izbrala to glasbeno pot. Ustanovitelj in vodja ansambla Franc Šegovc je zložil že skoraj 800 skladb, tudi veliko besedil. Vse so mu pri srcu, ker so vse skladbe „moji otroci", je povedal. S skladbo Na Jožefovo pa se je poklonil svojemu očetu Jožetu, ki je najbolj zaslužen, da je postal uspešen glasbenik. Čez dva meseca bo upihnil 80 svečk. Ansambel Štirje kovači je doslej izdal že 46 plošč oz. CD-jev. V svojo glasbeno zgodbo pa je zapisal tudi več zelo uspešnih nastopov na ptujskem festivalu narodno-zabavne glasbe, na katerem je pobral več festivalskih nagrad. Za še eno uspešno koncertno zgodbo družbe Radio-Tednik Ptuj so ob nastopajočih in hvaležnem občinstvu zaslužni tudi: Spirala, d. o. o., cvetličarna Vijolica na Zagrebški cesti na Ptuju, prodajalci vstopnic (Bar Brigita, Osojnikova c. 3., Ptuj, Okrepčevalnica La siesta, Nova vas pri mv\ jokk I 3€ prodaja in proizvodnja mesa in mesnih izdelkov sveže meso (svinjina, govedina, teletina, perutnina, divjačina) 3€ poltrajni program (šunkarice, tirolska, polsuhe salame, prekajeni izdelki, domače klobase, navadna, špeharca) 3€ barjeni izdelki 3£ mesni sir 3€ suhomesnati izdelki (zašink, pršut, salame, suhi štuci) 36 domači narezki 3€ piknik program (čevapi, pleskavice, ražnjiči, žar rebrca, vratovina, gyros, vešalice, pikant klobasice, perutničke,...) Spirala, d.o.o., Mesnica Novi Jork, Bukovci 181,2281 Markovci, Tel.: 02 788 82 50, GSM: 041 944 451, email: spirala.doo@siol.net torek • 21. marca 2017 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEDMK 17 Markovcih, in Okrepčevalnica Vila Monde), ter glavni gostitelj občina Markovci skupaj z županom Milanom Gabrovcem. Trije obiskovalci koncerta pa so se razveselili tudi praktičnih nagrad družbe Radio-Tednik Ptuj. Voditelj koncerta Marjan Nah-berger je ob koncu že izrekel povabilo tudi na naslednji koncert Z glasbo do srca, ki bo prav tako kot letošnji poskrbel za vesele in sproščujoče trenutke ter pozitivno energijo, da bo žalostnih trenutkov in negativnih misli čim manj. MG JL a t m0 A Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Glasbena zgodba ansambla Štirje kovači je izjemna, na odru so že 63 let. Nuša Rojs je simpatična mlada pevka s Pragerskega, ki poje že od malega, sama piše pesmi, velika uspešnica je njena pesem Vzemi me, najnovejšo pesem pa je posvetila vsem gasilkam in gasilcem. Foto: Črtomir Goznik Ivana Kovač, hči legendarnega Miša Kovača, ima zvesto občinstvo tudi v Sloveniji. Ob petju se ukvarja s fotografijo, ponosna pa je, da bo kmalu prvič postala mama. m 1 <55 i 1 £ 7 \ ^ TjK I v J H^R > HM fil Jr Foto: Črtomir Goznik Marjan Zgonc se vse bolj spogleduje z dalmatinsko pesmijo. Z Marino Tomaševič sta bila najboljši duet na festivalu zabavne glasbe v Opuzenu. Foto: Črtomir Goznik Marina Tomaševič se je v Markovce pripeljala iz Zadra. V pesmih je že vabila na morje, v Dalmacijo. Ob pesmi in glasbi jo osrečuje tudi slikanje, še posebej slikanje z vinom. Foto: Črtomir Goznik Nataša Madjar je že stara znanka oddaje Z glasbo do srca, poslušalce je nazadnje osvojila s pesmijo Varaj, varaj. Foto: Črtomir Goznik Alfi Nipič, slovenska pevska legenda, ki že 55 let navdušuje s svojim petjem doma in na tujem. Foto: Črtomir Goznik Andreja Makoter, nekoč znana kot „slovenska Madona", se je po rojstvu otroka in težki bolezni uspešno vrnila v glasbeni svet. Celje • Ptujčani uspešni na Mladinskem start up vikendu Zmagali z idejo o napravi, ki zaznava prisotnost glutena v hrani Da so inovacije in razvijanje idej le nekatere izmed številnih kompetence, ki jih premorejo ptujskih Gimnazijci, so dokazali s sodelovanjem na mladinskih Start up dnevih v Celju. Skupaj z dijaki iz Gimnazije Ilirska Bistrica ter Gimnazije Postojna so razvijali idejo o napravi za zaznavanje glutena v hrani, gLukagen, ki je zmagala kot najboljša ideja po izboru udeležencev. V samo nekaj urah so dijaki zbrali prednaročila za senzorje, v skupni vrednosti 700 evrov. Ideja je bila toliko bolje sprejeta, ker olajšuje življenje ljudem s celiakijo. Od 17. do 19. februarja so v Gimnaziji Celje Center potekali slovenski Mladinski start up-dnevi, na katerih je sodelovalo skoraj 100 dijakov iz vse Slovenije. Kot predstavnika ptujskih Gimnazijcev, ki sodelujejo v podjetniškem krožku, sta se predstavitve projektov udeležila dijaka Vito Ljubeč in Nejc Ekart. „V okviru projekta Znanje za razvoj je Gimnazija Ptuj v začetku šolskega leta 2016/2017 začela sodelovati z Ustvarjalnikom. Sprva je bilo mišljeno samo kot skupna izvedba izmenjave s partnersko šolo iz Osijeka, a je kasneje preraslo v tedenske podjetniške delavnice, ki se jih ne udeležujejo le dijaki, ki so vključeni v projekt, pač pa vsi, ki želijo razvijati znanja, spretnosti in sposobnosti, povezane s ključno kompetenco samoiniciativnost in podjetnost. Skupina dijakov se je v preteklih mesecih urila na področjih, kot so iznajdljivost, učinkovita komunikacija, soočanje z neuspehom, delo v skupini, spoznavali pa so tudi sebe: kaj me veseli, v čem uživam o čem vem več kot drugi, v čem sem res dober... Dijaki pa so pod vodstvom mentorjev iz Ustvarjalnika razvijali tudi lastne ideje, izdelali akcijski načrt zanje ter vadili, kako pripraviti učinkovito predstavitev ideje," pojasnjuje mentorica Nataša Kostanjevec. In kot kaže, se je trud ptujskih gimnazijcev obrestoval, saj so z idejo o senzorju, ki preveri prisotnost glutena v hrani, ponudili odlično rešitev. To so potrdili tudi vsi udeleženci, saj je bil ravno gLukagen zmagovalna ideja po mnenju udeležencev. Kot poudarja Kostanjevčeva, je to le eden izmed projektov, s katerim so na praktični način dijake spodbujali k ustvarjalnosti, inovativnosti, razvijanju sposobnosti načrtovanja in vodenja projektov. In čeprav dijaki start up podjetij (še) nimajo, to sploh ni cilj, ki ga zasledujejo. Njihov namen je drugačen. „Cilj je pri dijakih razvijati ključno kompetenco samoiniciativnost in podjetnost," pravi njihova mentorica. Da je bila ideja dobro razumljena in predstavljena, pa je zasluga predstavnikov ptujske Gimnazije Vita Ljubca in Nejca Ekarta. O svoji izkušnji in sodelovanju na start up dnevih pravita: »Že na začetku smo se dijaki razvrstili po skupinah. Vsaka skupina je razvijala, pro-movirala, oblikovala določeno idejo oz. izdelek. Bila sva v skupini, ki je razvijala idejo o napravi za zaznavanje glutena v hrani - GLUKAGEN. Delo so popestrila zanimiva predavanja z različnih področij, ki so povezana s podjetnostjo. Pri delu so nam na pomoč priskočili številni mentorji, ki so svoje izkušnje z veseljem delili z nami. Na koncu je potekala zaključna prireditev, na kateri sta občinstvo in komisija izbrala najboljše ideje. V obeh kategorijah je zmagala najina skupina. Od dogodka sva odnesla številna nova znanja, poznanstva in dobila motivacijo za prihodnost. Veseliva se že naslednjega Mladinskega start up vikenda, ki bo maja v Slovenskih Konjicah.« Na start up vikendu sta sodelovala prvič, razvijata pa še eno idejo, ki bo predstavljena maja na naslednjem start up vikendu. Ob zmagovalni ideji gLuka-genu pa so mladi s podjetniško žilico predstavljali tudi številne druge zanimive ideje: Srnobejž (obcestni stebriček, ki z zvokom odganja divjad), portal Najdi prakso, portal Od ljudi za ljudi, Neobelt (pas, ki ima namesto sponke magnet), Cumpatki (copati za invalidski voziček), Easy brush (zobna ščetka iz lesa) ... Dženana Kmetec Ptujsko ekipo sta v Celju zastopala dijaka Nejc Ekart in Vito Ljubec, na fotografiji z mentorico Natašo Kostanjevec. 18 Štajerski FEDNIK Zeleni tednik torek • 21. marca 2017 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Pokrivati ali ne pokrivati, to je zdaj vprašanje Prihaja čas toplih dni in hladnih noči. Dolga zima bo mnoge pripravila do tega, da bodo hiteli s prvimi setvami na prosto. Mnogi menijo, da pokrivanje z agrokopreno greje zemljo in bo tako tudi v mrzli zemlji seme kalilo brez težav. Kakšna je resnica o zaščiti vrtnin z agrokoprenami? Na našem tržišču so se pojavile pred nekaj več kot dvema desetletjema. Po stari navadi smo jih poimenovali po blagovnih znamkah in so slovensko ime dobile dokaj pozno. Tako je k nam najprej prišla blagovna znamka Agryl, zato jih ponekod po Sloveniji imenujejo agril, drugod so se najprej srečali z znamko Covertan in te prekrivke zdaj imenujejo tako. Najpogosteje pa jo imenujemo z imenom slovenske blagovne znamke Vrteks kar vrteks. Gre za posebno vlaknato kopreno, ki je lahko različne gostote. Imamo lažje, spomladanske koprene, ali težje, zimske koprene. Razlikujejo se po tem, kako goste so. Agrokoprena ne ogreje tal, je pa vseeno koristna Agrokoprena deluje tako, da ne prepušča čez dan ogretega zraka v nočno, jasno nebo. Zelo dobro deluje v jeseni, ko je zemlja ogreta. Takrat ima kaj zadržati, spomladi, ko je zemlja mrzla, je se- veda ne more ogreti. Zato pokrivanje tal po setvi ne pripomore k toplejši zemlji in hitrejšemu vzniku semena. Zato je treba še vedno počakati s setvijo, da se zemlja za posamezne vrtnine primerno ogreje. V hladno zemljo (do 8 oC) lahko sejemo le bob, grah, solato, redkvico in krešo. Presajamo pa tudi sadike kapusnic in solate. V suhem vremenu agroko-prena tudi zadržuje v tleh vlago, kar pride prav tudi poleti. Takrat celo deloma hladi tla, saj jih rahlo zasenči. Še bolje kakor plosko pokrivanje setev poleti pa je, da agrokopreno rahlo dvignemo s tal tako, da jo pripnemo na palčke. Po setvi preprečuje tudi pticam, da bi pozobale posejano seme, mačkam pa, da bi razbrskale zemljo. Sadike varuje pred mrazom in jim nekoliko ogreje noči Resnični izolator namreč ni agrokoprena, temveč zrak. Pokrita na plosko zemljo torej spo- Preglejte pušpan Javljajo mi, da se je letos spet zelo zgodaj pojavila pu-španova vešča. Zdaj jo že poznate. Gre za nočnega metulja, njegove požrešne gosenice pa lahko pušpan v nekaj dnevih povsem pojedo. Ker je velika noč še pred nami, pušpan pa je pomemben del presmecev, ga večkrat preglejte. Se spomnim, da je bilo nekaj let nazaj na cvetno nedeljo veliko žalosti, saj je mnogim vešča povsem objedla grmovje. Najprej opazite nekaj rjavih lističev, od blizu na njih opazite mrežico. Takoj je potrebno ukrepanje. Lahko se uporabijo tudi naravni pripravki, kot je izvleček drevesa neem. Dodajte mu izvlečke morskih alg, da bo delovanje pripravka močnejše, rastlini pa pomaga hitreje zaceliti rane. Z ekološkim pripravkom je treba tretiranje ponoviti po nekaj dnevih (5-7). Ker je gosenica v notranjosti grma, je potreben močan pritisk škropilnice, da bo škropilna brozga prodrla v notranjost grma. Ali pa naj vam kdo v rokavicah pomaga in grm odpira. Vsekakor je tretiranje treba izvesti takrat, ko se ponoči ne pričakuje mraz. Žal domači pripravki niso dovolj močni zanjo, posipavanje pepela tudi ne bo zadoščalo. Foto: Miša Pušenjak Tako plosko pokrivanje zemlje ne ogreva, varuje pa pred izhlapevanjem, ptiči in drugimi nadlogami po setvi. Sajenje krompirja tako zgodaj V zadnjih dnevih sem dobila kar nekaj vprašanj, ali se lahko že sadi krompir. Danes, ko je ta članek napisan, ima zemlja v Mariboru na letališču 5,6 oC. To je še premalo za uspešno in hitro kaljenje krompirja. Samo hiter, kolikor je le možno nemoten vznik pa je prvi temelj za zdrav pridelek. Ker sem dobila vprašanja po sajenju poznega krompirja, je bil odgovor ne. Tudi smiselno ni, saj bo potem ta pozen krompir izkopan v najhujši vročini, slabo se bo skladiščil. Pozen krompir sadimo v aprilu, ko je že primerno toplo. Res pa je, da z nekaj tveganja, ki ga morate upoštevati, lahko posadite krompir zgodnje sorte za mlad krompir. Tega boste izkopali dovolj zgodaj, da ga krompirjeva plesen in črna pegavost še ne bosta napadli. Tudi če bi že bil okužen, okužba ne bo vplivala na pridelek. Še enkrat, sajenje krompirja v tako hladno zemljo, pri tem imamo najmanj mesec dni še lahko zelo nizke nočne temperature, je tvegano početje. Rastline, ki zrastejo iz prvotnih kalčkov, so najodpornejše. mladi ne deluje tako, kot mnogi menijo. Res pa je, da pokrita preko rastlin, deluje. V bistvu jih varuje zračni žep med zemljo in kopreno, naredijo pa ga rastline, seveda. Zrak se čez dan ogreva veliko bolj kakor zemlja, koprena pa ponoči prepreči hitro uhajanje toplega zraka v vesolje. Tako ko-prena blaži temperaturne razlike med dnevom in nočjo, kar je tudi dobrodošlo. Bolje deluje celo, če jo napnemo preko lokov, saj drugače lahko na stikih koprene in listov mraz liste vseeno ožge. Zato je dobro s kopreno pokriti posajene sadike tudi v rastlinjaku, zgodaj posajen krompir, pa tudi zimsko solato. Le-to pred pokrivanjem okopljite (zemlja se mora seveda primerno osušiti), nato pa pokrijte. Tako bo dozorela tudi do 14 dni prej. Da pa ne bo dozorela vsa na enkrat, je pokrijte samo del, morda polovico. Če imate radi zgodnje zelje, cvetačo, brokoli ali nadzemno kolerabico, si te vrtnine s pomočjo prekrivanja z agrokopreno lahko pridelate zelo zgodaj. Tudi pred škodljivci so pokrite vrtnine varne Še zadnja uporabna lastnost agrokoprene je preprečevanje škodljivcem, da bi škodili našim vrtninam. Najpogosteje pokrivamo čebulo, treba pa je pokriti tudi česen, in to še bolj zgodaj. Pred muho je treba zavarovati tudi v aprilu posajene kapusnice in por. Tudi kapusova muha naredi v aprilu in maju veliko škode. Pri prekrivanju vrtnin s kopreno zaradi škodljivcev pa je treba paziti, da je pokrivanje res neprehodno. Agrokoprena ne sme biti preluknjana, prav tako pa mora biti dobro zadelana v zemljo. Muha namreč nekaj časa išče dostop do prekritih vrtnin in se kar nekaj dni sprehaja po prekrivki. Če najde luknje, je lahko škoda še večja. Koprena je torej odlična iznajdba, ki nam lahko na vrtu veliko pomaga. Vsekakor pa zdaj spomladi ne ogreva zemlje. Zato je s setvijo treba čakati tako dolgo, da se bo zemlja primerno ogrela. Kaj že delamo na vrtu Sadimo lahko sadike vseh vrtnin, samo plodovk seveda še ne. Tudi sajenje plodovk v rastlinjaku je še nekoliko tvegano, če nimate ogrevanja. Posadite pa sadike zelja, cvetače in brokolija, ki bosta v tem letnem času najbolje uspela, tudi nadzemno kolerabico, listnati peteršilj, por in seveda letne sorte solat. Zadnji čas je za setev graha in boba. Kasneje sejan bo imel več težav. Sejete pa lahko letno solato, tudi korenček in peteršilj, a seveda z možnostjo, da bo vznik slab. Lahko preizkusite setev tako, da boste seme čez noč namočili v vodi, zjutraj pa ga pomešali z zdrobom tako, da dobite tekočo pasto in potem posejete to pasto v jarčke. Setev seveda pokrijte s kopreno. Tudi rukola, azijske listnate rastline, celo špinača in motovilec se že oz. še sejejo. Ljubitelji mesečne redkvice posejte tudi le-to. Če imate zelo radi podzemno kolerabo v juhi, jo zdaj posejte, a izpuliti jo boste morali zelo majhno (10-15 cm premera), da ne bo zacvetela. Dela je veliko, a vseeno ne pozabite, da je zdravje prvo. Vaša telesa še niso dovolj močna in pripravljena na delo cel dan. Zato pamet v roke, tudi jutri je še en dan. MAREC J« Sušeč -t SREDA 1 Albin PqeMca /— Četrtek 1 O Hilarij do 11:00 Odi 2:00 Četrtek Janja dO 08:00 Od 09:00 * I—J PETEK 1 / Jerica PETEK ■_' Marin SOBOTA Edvard SOBOTA Kazimir -1 NEDELJA 1 J ložef «J 13:00 M ^ NEDELJA •mJ Janez KI do 05:00 ^^f* od 10:00 PONEDELJEK Srečko 12. ted^n _ .... L9 Od Ki 00 r- PONEDELJEK V-) Nika 10- teden do 13.00 Od 14:00 JMk,- —TOREK 1 Benedikt it 1-7 TOREK / Sonfr / Tomaž Som ii vzhod 06 30 ni »hod 17-57 —\ SREDA / / Vasilij V 0 SREDA d<11100 fS . od 16:00 VJ Janez Modnirodradjnlt™ "V""} Četrtek Zj Jože q CETRIEK M _/ Frančiška ^U^ / PETEK ZJ~\ Gabrijel ^ f-\ PETEK 1 \J 40 mučencev m SOBOTA Mrnka do 13:00 Mate«insfc> dan SOBOTA od tC.OO I Krištof y~ NEDELJA ¿-O Maksima fl! Premiku« ■""»» NEDELJA I Gresor -"■y-7 PONEDELJEK ¿— / Rupert 13. teden -¿-A 41 PONEDELJEK 1__/ Kristina 11. leden —jO TOREK cLO lanez / TOREK IM Matilda SREDA Ciril e •i r 5RE0A 11_' Klemen "DO CETRTEK JU Bow —PETEK ■mJ l Benjamin do 08 00 od 09:00 ^ Cvetje in oljnice ^^ Sondnie. lan. diiaviirct ^H in vse vrste cvetk... ^^ Podtalni plodovi jl^ Plodovke in sadje ¡lih, Listnate rastline io!ale, rtl|t. »Ilrovl, --i;. Hi. ;»Mj