Posamezna številka 12 vinarjev. Slev. 262. v LjoDM, v čelrlefc, dcc 15. novembra mi Leto XLY. ■ Velja po pošti: as n oelo Ido naprej.. K 30-— n on mesec „ .. „ 2-50 u Nemčijo oeloletno. „ 34-— n ostaloInozemstvo. * 40*— ▼ Ljubljani na dom s h oelo leto naprej.. K 28'— n ea meseo „ .. K 2-30 f sjmt prtjnn musu „ 2-— ms Sobotna izdaja: == It oelo leto ..... K 7 -a Kemdljo oeloletno. „ 9-— aaaatalolnosemstvo. „ 12 — i KS.j ■ ■ '■'■ Enostolpna petltvrsta (72 mm širok« la 3 nun visoka nli njo prostor) sa enkrat .... po 30» sa dva- In veikrat . „23,, pri veijlh naročilih prlmerea popnst po dogovora. Enostolpna peUtmta po 60« Iskala vsak dan Isvsemll ■•> delle In prannlke, ob i. nrt pop. Bedna letna priloga vonl V? HT Urednlitve je v Kopitarjevi nllol itev. 8/Ht Rokopisi so ne vračajo; nefranklrana pisma se ne n sprejemajo. — Uredniškega telefona stev. 74. = Političen list za slovenski narod. Dpravnlitvo je v Kopitarjevi nllol it 8. — Račnn po itn o hranilnioe avstrijske it. 24.797, ograke 26.511, bosn.-hero. it 7563. — Upravnlikega telefona St 188. Vsenemšlvo ln Slovenci. Sinočni »Grazer Tagblatt« prinaša ISlaa^k »Slovvenische Stimmungen im Welt-krieg« — Slovenski glasovi v svetovni Vojski. Člatlkar pričenja z uvodom, kjer ovaja po svoji stari navadi Slovence srbo-filstva. Priznava sicer za Vsenemce zelo grenko dejstvo, da so Slovenci vršili na bopču svojo dolžnost. Seznanja nas pa s čisto novim dejstvom, da so bile pred vsem netnško-avstrijske čete, ki so držale naše postojanke ob Soči. In to pripoveduje nam, ko vemo in smo bili dan na dan priča, da So ravno polki po večini nenemške narodnosti, pred vsem pa Slovani bili, ki so zapisovali v svetovno zgodovino svoja imena z dejanji nepopisnega junaštva. Omenjamo tu samo poljske in češke polke, ko-jih pohvalo si čital tako velikokrat v dnevnem časopisju. Toda pred vsem so bili Jugoslovani, ki so umirali in zmagovali na bojišču ob Soči. Imena Kalvarija, Oslavje, Plave, Kras govore dovolj jasno. Dalma-tinci, Bosanci-Ercegovci in pa naši slovenski polki so tu proizvajali čuda. Uradna poročila so ponovno poudarjala, da so jugoslovanski polki zajezili sovražnikovo prodiranje. Tako na primer naši gorski strelci v deseti soški bitki. »Toda slepcu govoriti o barvah in Tsenemcem o pameti.« Nekaj je za Vsenemce značilno. Ni jim prav, da poudarja slovensko časopisje, da prebivajo okrog Čedada v slovenskem delu Benečije Slovenci. Ker so slovenski Benečani glasovali leta 1366. za Italijo, je to za Vsenemce že dokaz, da so Slovenci poitalijančeni. Ne povedo, da je bil vzrok tega glasovanja ravno tedanja, avstrijska vlada, ki je ravnala z beneškimi Slovenci po' mačehovsko. Dalje poudarja vsenemško glasilo, da, če mislijo Slovenci, da jih bodo Nemci podpirali v stremljenju, naj se združi slovenski del Benečije z Avstrijo in tako s slovensko skupno domovino, se motijo. »Grazer Tagblatt« naglasa, da bodo odločevali tu samo vojaški oziril Nekako v tem smislu so pisali in pišejo o slovenski Benečiji listi »Resto del Carlino«. »Corriere della Sera« itd. Vemo tudi in nismo pozabili, da so se Nemci vezali pri volitvah v Trstu in v Gorici z laškimi iredentisti proti vedno lojalnim Slovencem! O tem naj bi rajši pisali! Iz državnegii zim. Za deklaracijo Jugoslovanskega kluba so se izjavile dosedaj klubu občine: Črnomelj, Suhor« Radence, Šmihel-Stopiče, Gra-dac, Tribuče, Semič, Vinica, Gorenje polje, Metlika, Radovica, Radovljica, Predtrg, Lancovo, Lesce, Breznica, Mošnje, Leše, Koroška Bela, Bohinjska Bistrica, Rateče, Ovsiše, Podnart, Dovje. — To je najboljši odgovor grofu Barbu! Interpelacija poslanca Hladnika radi konfiskacije »Slovenca«. Poslanec H 1 a d n i k je vložil danes na justičnega ministra interpelacijo glede konfiskacije »Slovenca«, ki je v 244 številki z dne 24. oktobra v prevodu prinesel Hladnikov govor o priliki proračunske debate. Cenzura je prvotno zaplenila dva odstavka, ki sta imela pacifističen značaj (ki sta želela miru). Ko je uredništvo ta dva odstavka izpustilo in je list izšel brez njih, je cenzura zaplenila cel list. Interpelacija pozivlje ministra, naj poduči ljubljansko cenzuro o predpisih glede konfiskacij! Predlogi in interpelacije. Posl. dr. P o g a č n ik je zadnje dni vložil predlog glede zakonskega načrta o poravnavi škode beguncem. Posl. dr. Verstovišek je interpeliral radi rekvizicij volne in prediva na Štajerskem. Na odredbo domobranskega ministrstva rekvirirajo vso volno in predivo. Interpelacija zahteva, naj se pusti vsa volna jagnjet, drugega pa toliko, kolikor kmet rabi za domačo potrebo. Poslanec Jarr, za našega kmeta. Dunaj, 14. nyv. Prehranjevalni odsek je sprejel danes dva predloga poslanca Evgena Jarca. V prvem poziva vlado, naj pusti pri rekvizicijah producentom za kmečke delavce potrebno množino žita in krompirja. V drugem pa, naj se postavijo pri vseh političnih oblastih kmečki posvetovalni odbori. Proti vinskemu davku. Dunaj, 14. nov. Vinogradniki odsek je sprejel sklep pododseka, ki odklanja vladno predlogo o uvedbi vinskega davka. Kdo bo predsednik delegacij? Dunaj, 14. nov. Jugoslovanski in češki poslanci so razpravljali danes živahno o vprašanju predsednika delegacij. Slovanski poslanci zahtevajo zase predsednika v delegacijah. Dela se na to, da bodo v pred-sedni.štvu delegacij zastopane vse stranke desnice poslanske zbornice, torej predvsem tudi Jugoslovani in Čehi in ne samo Poljaki. Za nadomestno volitve, Buriva! poslanec. Dunaj, 14. nov. Imunitetni odsek je razpravljal o predlogu posl. Staneka glede veljavnosti mandatov pomiloš>"e-nih poslancev. Glede vprašanja mandata Burivala je bilo oddanih osem glasov za. osem proti. Predsednik odseka Bukvaj je odločil v Bufivalov predlog. Odsek je torej sklenil, naj se povabi poslanec Burival k zborničnim sejam. Predlog, naj se prizna veljavnost mandatov Choca, Vojne, Netolickyja in Ra-šina je bil odklonjen z desetimi glasovi proti sedmim. Sprejet je bil predlog posl. Rieger-ja (soc. dem.), naj se razpišejo nadomestne volitve za vse izpraznjene mandate. In sicer z enajstimi glasovi proti šestim. Na koncu seje predlaga nem. nac. posl, dr. Waher, naj se o predlogu glede posl. Burivala še enkrat glasuje. Jugoslovanski in češki poslanci zapuste sejo. Predsednik konstatira nesklepčnost in zaključi sejo. Dr. KreK wMt v DainacilL »Naša Moč« objavlja pismo, ki ga jc pisal iz Zadra. profesor bogoslovja dr. A n t,e K a t a 1 i n i č sestri pokojnega dr. Kreka Calki: Zader, 15. oktobra 1917. »Brza i nenadna smrt Vašeg milog brata a raoga sodruga i dobrog prijatelja Janeza duboko me se je kosnula i gorkim sam suzama oplakao vrlog pokojnika. Naposc sc žalujem Vama, ojegovu an-gjelu čuvaru. Pojmim Vašu silnu bol, te Vam prosim od Boga, da kao prava krš-čanka ustrpljivo podnesete težku nesreču, koja Vas je snašla. Utjehom nek Vam bude pomisao, da jc naš pokojni Janez bio do-bar svečenik, uzor—rodoljub, koji je sve svoje sile uspješno bip posvetio dobru ka-toličke Crkve i naroda svoga; pa mu pra-vedni Sudac ne če uzkratiti nagrade na nebu za sve ono dobro što jč učinio na ovom svietu. Nema jao! više medju nama plemeni-log nesebičneog, radinog, ženijalnog Janeza! no če njegovo ime življeti slavno u za-hvalnom spominjanju ne samo slovenskoga nego i hrvatskog svojega naroda, za koji se je neumorni pokojnik takodjer žrtvovao i mnogo uradio. Premda sam s pokojnikom bip u Splitu u prijateljskom razgovoru od više sati, pak je on iz Splita u subotu u večer do-šao k meni automobilom gosp. Raka u posjetom. Zaželio je, da se provezemo u Novi kod Trog'ra, gdje sam bio na prazni-cima, da me u mojoj kuči obraduje svojim čamcu po moru, jer mu je svježi morski zrak vrlo prijao i na moru je disao slobod-nije, Vozio sam š njime sa mojim dječakom sinovcem i sa šestgodišnjom sinovkinjom. On je bio veseo i zadovoljan, sam je popi-jevao i poticao ono dvoje djcce na pjeva-nje, koja mu se odazvahu želji, a on se tirne nasladjivao i uživao. I preko večere bio je veseo i razgo-vorljiv. Govprio je i o svojoj bolesti. Pred- vidjao je da ne če dugo živjeti, da bi mo-gao iznenada umrieti, ali je višekrat izri-cao čvrstu nadu, da če ga Svemoguči uz-držati u životu do osnutka naše države pod dinastijom Habsburgovaca. Providnost je u svojoj nepronicavoj odluci eto drugčije odredila: ta mu se želja i nada ni izpunila! Oko ponoči pošao je na počinak, U jutro reče da je malo spavao, ali da ga nije kao obično boljelo. Pošto je biia nedjelja, odčitao je rano sv, misu. Odpratih ga kočijom na željez-ničku postaju, gdje se srdačno oprostih š njime, ni ne sluteči jadan, da če to biti zadnji oproštaj sa mojim dragim Janezom. Htio je ščo brže natrag, jer ga čeka ogromni rad u parlamentu: neprestano je premda teško bolestan mislio, kako če što više raditi za dobro našega naroda. Eto barem je sklopio oči u svojoj ro-noj i miloj Kranjskoj! Dr. Ante Kastalinič. 110 V Položaj v Rusiji še vedno ni pojasnjen. Odpor Ljenina in njegovih čet in pristašev še ni docela strt in je glasom zadnjih vesti gospodar Petrograda še Ljenin, dočim je v Moskvi nadvladal Kornilov. Veliko vlogo igra kozaški poveljnik Kaledin, ki je bojda imenovan za diktatorja. Lenin gospodar Petrograda, Kodanj, 14. novembra. Glasom zadnjih vesti, ki so dospele iz Rusije preko Haparande, je Lenin gospodar položaja v Petrogradu in da boji. v glavnem mestu še trajajo. Kakof je. posneti iz boljšev.iških listov, se je minolo soboto v bližini Carskega sela vnel hud boj med četami'prejšnje vlade in boljševikom vdanimi krdeli. Bilo je nad 1000 mrtvih. Zmagale so Ke-renskijeve čete in boljševiki so se morali umakniti proti Petrogradu, kjer so jim prišli na pomoč oboroženi delavci. List »Haleva« poroča v ponedeljek, da so bile v nedeljo Kerenskijeve čete res vkorakale v Petrograd, kjer se jim je pridružil del posadke. Bili so se izredno vroči poulični boji. V ponedeljek se je pa položaj izpremenil. Boljševiške čete, ki so prišle iz Revala, so napadle Kerenskijeve čete za hrbtom, nakar je 6000 mož prestopilo k boljševikovcem. Govori se, da je bil Kerenski v gačinskem glavnem stanu ujet, a se mu je posrečilo, da je zopet ušel. Iz Stockholma javlja poročevalec c. kr. k. u. 13. nov.: Včeraj so po treh dneh dospele zopet prve brzojavke iz Petrograda. Po sobotnih in nedeljskih bojih je dozdevno zopet nastopil mir. Izšli so zopet vsi listi. Za boljševiki stoji 50,000 vojakov LISTEK. Dr. Krek kol nolazec. (Konec.) »Nak, vina pa ni v koči nič! Gospoda Aljaža sem že večkrat opomnil na to in lani je obljubil, da pripravi steklenice, pa ne vem, ali je zabil ali neče. Bolj domači in znani turisti nosijo pijačo s sabo, gosp. Aljaž tudi!« Pa bi še drugim kaj privoščil; ali pa v6 vsakdo, da je tu ni dobiti?« »Hm, je že tako, no! Pa mu še enkrat porečem!« Požganc je nama pripovedoval nato vsakovrstne reči, ki jih je sam doživel ali jih je čul od drugih, pravil o turistih, o turah, kako in koliko poti in koč je že zgradil. Zelo zanimivo je pripovedoval o triglavskih nesrečah, kako je hodil ponoči z lučjo iskat turistov i. dr, »Kakor v rogu jc bila tema, da se ni prav nič videlo. In ko tako ležim, zaslišim neko vpitje od gori proti Kredarici, in kar naglo vstanem pa grem z lučjo tja gori. Reveži niso mogli ne naprej ne nazaj, ker jih je zajela gosta megla in nato noč sredi poti. Če bi mene ne bilo ,pa bi bili morali kar tam gori prenočiti.« Z Janezom se spogledava. »Naju Ipi bilo danes kmalu isto doletelo, pa nad Bastrico,« opomni Janez in jame popisovati z najživabnejšimi besedami radovednemu očancu najino pot. »A vidva sta bila? Takoj sc mi jc zdelo, ker sem slišal sem od Luknje neko vriskanje. Če bi bila sila, pa bi bila klicala mene, doli se sliši prav lepo-« omeni samozavestno Požganc, jaz pa mu odgovorim, da sem se domislil tudi tega sredstva, pa bi ga bil rabil !e v najskrajnejši sili. Zdaj jc prišla prava priložnost, zabavljati potom, in iztresel sem ves žolč nanje, ker so zlasti tod tako pomanjkljivo zazname-novani« da sc v megli skoraj nujno morajo zgrešiti. »Zdaj pa bo vse bolje,« povzame Požganc in jame pripovedovati o novi poti na Luknjo, ki je še v delu in bo vodila ob Pihavcu na Luknjo, ogibajoč se proda skoraj docela. Videč pa, da kar tako leživa na slamnjači brez odeje, brzo preneha z opisovanjem. »Čajla no, pa vama dam odeje. Nekateri razvajenci, ki nič ne vedo in ne ločijo še bolhe od prahu ne, so sc pritoževali, da so v tej koči bolhe in ua niso mogli spati, pa še ene ni, tako vama pravim; če bo vaju kaj ščepelo, je to le prah od cementa, ki ga hranimo tu za zidališče in opeko!« Kakor sva se prepričala, je govoril mož resnico in hudovala sva se na mehko-kožce, ker so delali tako krivico čejo-ljubnemu očancu ter slovenski,' tako koristni koči. Črez kratko se je mož poslovi! in šel nadaljevat pretrgano sladko delo, midva sva pa dejala sušit obleko in še malo zadovoljna pokramljala na gorkem in suhem. »No, precej bolje pa je že tu pod streho, nego bi bilo tam gori v kaki lisičji duplini!« »To pravim tudi jaz; človek mora imeti rad Aljaža, zlasti v tem zagorskem kotu, Požganca ali Pokofetka pa tudi,« pripomni Janez, zarit črez ušesa v koc, kakor se je poznalo po zamolklem glasu. »Za ,lahko noč' pa mi prej še povej po pravici, Janez, ali ti jc bilo res tako malo mari, ko sva tavala ob Triglavu kot izgubljena sinova?« »No, prav prijetno mi sicer ni bilo,« prizna Janez, »toda tako sc pa tudi nisem bal kakor ti!« »Jaz sem se baj bolj radi tebe, ker sem bil tega jaz kriv!« »E, kaj boš, oba sva bila kriva, pa veseliva se, da sva zašia; zdaj imava toliko lepši spomin na to pot. Pomisli vendar. koliko zanimivejša in imenltnejša je postala ta tura v megli! Jaz je že ne za-bim nikdar in še enkrat bi šel rad črez Luknjo--« »A ob lepem vremenu, kaj ne?« hitro dostavim. »Ob lepem, seve, da bi natančno videl, kod sva lazila,« pritrdi Janez že napol zaspano. Sen nama je bolj in bolj stiskal trepalnice in že precej časa enakomerno na leseno streho trkljajoč: dež je naju skoro zazibal. Preprosti ljudje, težaki, ne znajo hoditi potiho. Jedva se je dobro zazorilo, pa že začno nad natna govoriti in razbijati s surovimi črcvlji, kakor bi jih bila najela za drag denar. Okoli šestih vstaneva tudi midva, pa žal, nogavice so bile še vedno čisto mokre, da bi jih lahko ovil. Janez jc sklenil, da jih podari oči Pokofetku, ker jih ni mogel obuti in rabiti; mož namreč ne ve, kaj se pravi nositi s sabo po več parov, nogavic, več perila, dvoje sukenj in docela nepotrebni dežnik. Jaz sem bil vzel še drug par s sabo. In ko tako sedi zamišljen bos na klopi, se mu hipoma zjasni obraz, in meni nič, tebi nič me pregovori, da ukradem skozi malo okence v stropu nekaj slame, ki jo stlači v črevlje, jih nato lepo obuje, ven štrlečo slamo pa odščipae. in mornarjev, ki pa niso edini med seboj. Za Kornilovom stoje znatne kavalerijske sile, posebno kozaki, ki so med krvavimi boji udrli v Petrograd, nakar se je tamoš-nja posadka, izvzemši mornarje, vdala Kornilovu. Delavski mestni oddelek imajo zaseden boljševiki z mornarji. Glavni stan Kornilova je v Carskem selu. Kodanj, 13. novembra. Zavezniki poročajo, da je na petrograjskih cestah zopet mirno. Trgovine so zopet odprte. Državni poglavar je organiziral varstvo tujih poslaništev in podanikov in skrbi za mir. Noben inozemec ni trpel škode. — Na Finskem ni bilo posebnih dogodkov. V Moskvi. Kodanj, 14. nov. »Novaja Žizn« poroča, da se nahaja Kornilov v Moskvi, kjer so se vršili med vladnimi četami in boliševiškimi četami krvavi boji. Kornilov je zavzel Kremi, kjer so imeli boljševiki svoj glavni stan. Porazil je boljševike tako da so pristaši začasne vlade gospodarji mesta. Kaledin. Kodanj, 13. novembra. »Beri. Tiden-de« poroča iz Haparande: Kaledin je bil razglasil, da bodo kozaki podpirali staro vlado in da se naj oblast začasne vlade vpostavi. Dotlej bodo kozaki v svojem ozemlju sami prevzeli vlado. Oklic, ki so ga podpisali Kerenski, Kaledin in Kornilov, proglaša, da bosta poslej državni središči Moskva in Novočerkask. — Glasom govoric so Kozaki zasedli Kijev. Kodanj, 14. novembra. »Novaja Žizn« poroča, da stoji Kaledin s svojimi četami blizu Harkova. Govori se, da je bil imenovan za diktatorja v Rusiji. Oklic armadnega odbora. Dnnaj, 14. novembra. Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: V ruskem glavnem stanu je bil 14. novembra ob pol devetih dopoldne izdan naslednji poziv: Rušil V imenu takojšnje likvidacije krize, uspešnega boja proti anarhiji, združitve vseh demokratičnih moči proti naraščajoči nevarnosti z desne in v imenu ohranitve miru in edinosti na fronti podpirajte splošni armadni odbor v sestavi enotne vlade, v kateri naj bodo zastopani vsi od protina-rodnih socialistov do vključno boljševikov, toda pod pogojem, da se takoj skliče kon-stituanta, nemudoma predlaga splošen mir in se zemlja izroči zemljiškim odborom. — Predsednik splošnega armadnega odbora: Perekrestov, glavni stan. Velik del armade za mirovno vlado. Rotterdam, 14. novembra, »Morning Post« javlja: Ruski glavni stan je od nedelje v zvezi z novo vlado. V glavni stan je dospelo sedem komisarjev petrograjske-ga delavskega sveta. Kakor se kaže, je zelo velik del armade za novo, mir obetajočo vlado. Ruska poslaništva proti novemu režimu. Bern, 14, novembra. Člani ruskega poslaništva v Švici so brzojavil! Tereščenku, da odklanjajo vsako sodelovanje z Ljeni-nom in Trockim. Zastopniki ruskega trgovinskega ministrstva v Švici so iz enakega razloga odstopili. London, 14. novembra. Rusko poslaništvo je izjavilo, da ne prizna oblasti izdajalcev, ki so se v Petrogradu začasno polastili vlade. Ententa in nova vlada. Rotterdam, 14. novembra. »Central News« poročajo, da poslaniki entente v Petrogradu doslej še niso sklenili odkloniti nove vlade, marveč so po naročilu svojih vlad z delavskim svetom začeli pogajanja. »Imenitno!« ae začne hihitati, >4o bo gledala jutri Cilka! Ti pa prav gotovo še ne veš, kako izvrstno se podaje slama v črevlje; stavim, da bi jo takoj uvedli za »šport«, ako bi to poskusil en sam tistih frakarjev!« Požganc pa, ki je prišel kuhat kavo in žgance, meni, da se nogavice dobro in hitro posuše pri onem ciganskem ognju, ki gori menda neumorno noč in dan, in jih odnese. Ko se je vrnil s suhimi in črno zakajenimi, pa je Janez tihoma in mirno-vestno preklical svojo »donatio inter vi-vos«, pozabil časti slame in njene izredne uporabnosti ter se lepo naglo preobul — za Pokofelkovim hrbtom pa slamo, veselo mežikajoč, porinil pod posteljo. — Čas odloda! Zelo v istem času, ko se je dvolista deteljica na Kobariškem jela trgati, se je imelo zgoditi isto tudi v Vratih. Izprva sem se bil namenil, da spremim dohtarja Janeza mimo Peričnika v Mojstrano ter da sc vrnem domov čez Kranjsko goro in Vršič; videč pa slabo vreme 5n še gostejšo meglo, nego je bila prejšnji dan, opustim to misel in sc odločim spet za pot črez Luknjo — pa ne črez Bistrico! Posloviva se od dobrodušnega Po-{ganea in za sfovo spremim Janeza še par corakov. Japonci vznemirjeni. Amsterdam, 13. novembra. »Time6« javljajo iz Tokija, da poročila iz Rusije Japonsko zelo vznemirjajo. Tokijska bosza stoji pod vtisom ruskih novic. Orožne vaje so odpovedali. Splošno se meni, da bo Japonska ravnala v smislu želja zaveznikov. Car Nikolaj — cesar Sibirije. Kolin, 13. nov. »K61n. Ztg.« poroča Iz Kodanja: Iz Petrograda: Sibirija je proglasila svojo neodvisnost in je razglasila odstavljenega carja Nikolaja za cesarja Sibirije. Od SosansKe doline do Jadran-siten morja na Hib tleh. • Naše čete so vkorakale 13. t. m. v Feltre in Foncaso; desna vrata, ki so bila pri Feltre-Foncaso še odprta, so se s tem zaprla in se je dosegel stik s četami na levem bregu Piave, Naša postojanka gre torej od 2236 m visokega Pa-subio čez Monte Majo, čez utrdbe Časa Ratti v Asiago; od tam čez Monte Me-lettta čez Monte Lisser v Feltre, Foncaso do Piave, Bojna črta na Benečanskem je približno za dve tretjini skrčena. Avstrijski general Kuhn, bivši ime-jitelj našega domačega pešpolka št. 17, je podal 1. 1866. v tirolskih gorskih velikanih pravi zgled gorsko vojske. Pred njim so se vojskovodje borb v gorah zelo izogibali. Zdaj se pa bijejo v gorah zelo hudi boji, ki zelo vplivajo na operacije na benečanski ravani. Zanimive so borbe Scheuchenstuelove armade v Suganski dolini, in da je bila ujeta ena italijanska divizija pri Longarone. Ko so namreč naši zasedli Belluno, se je del teh čet zasukal proti Piave, po padcu Piave di Cadore je bilo ujetih več tisoč sovražnih vojakov, . ker se niso mogli umakniti proti zahodu čez gore. Novo past so pripravili Italijanom v prostoru med Feltre in Sugansko dolino. Čete maršala Conrada so na obeh straneh Suganske doline hitro napredovale in uničile en polk. Pri Piave se sovražnik pripravlja na odpor. Odpor Italijanov pri Piave bo ponehal sam posebi, kadar bosta Con-rad in Scheuchenstuel še bolj s svojo črto napredovala. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 14. nov. Uradno: Naše čete so včeraj vkorakale v Feltre. Na obeh straneh Suganske doline je armada fem, grofa Scheuchenstuela mogočno izpopolnila v zadnjih dneh pribor jene uspehe. Njene divizije so dosegle Pri-molano; predvčerajšnjim so vzele Monte Longara; z naskokom so vzele v visokem snegu več obrambnih naprav vzhodno od Asiago in oklopno utrdbo na Monte Lisser. Zvezne sile, ki ss bore proti Italiji, stoje torej ol Jadranskega morja do Pa-subio povsod na sovražnih tleh. Pri jezeru Ladro. zahodno od Rive, so vrgle naše napadalne čete sovražnika is dveh opirališč; ostali so nam ujetniki in strojne puške. Na vzhodu in na Balkanu se ni nič važnega zgodilo. Dunaj, 14. nov. zvečer. V Italiji se položaj ni pesebno izpremenil, NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 14. Veliki glavni stan: Naše čete so se v Sedmih občinah polastile z naskokom globoko zasneženih »Hoj, kam pa greste, vi Trentar, saj mar ne črez Vršič?« se nagloma oglaei mož za nama. »E veste, oča,« ga zavrne Janez, »le malo tja zad za grmovje gre z mano, da ne boste videli, kako se bova objemala in jokala ob slovesu.« Resnico govrim, ako povem, da mi je bila ločitev malo težka — a moralo je biti tako!« »Janez!« »Kaj pa je?« »Najraje bi šel s tabo!« »Saj sam praviš, da ne moreš!« »S tabo bi šel, pa ne le do Mojstrane --naprej s tabo!« »Beži, beži; kar ne gre, pa ne gre!« In pogleda me milo in ostro, kakor da bi bile moje besede čista, gola resnost, a so bile v resnici le prav sila pobožna želja. »Janez, ali torej moram iti domov?« »Moraš!« In nema sva si stala naspro- »Janez, ali moram?« vprašam vnovo, še bolj poudarjaje. »Moraš!!« zavpije Janez še bolj in za-piči palico v mehka tla. »Janez, ali moram res?« ga nahrulim še trje in stopim k njemu. italijanskih višinskih postojank vzhodno od Asiago in oklopne utrdbe na Monte Lisser. Zasedli smo Primolano ln Feltre. Ob spodnjem teka Piave streljajo s topovi. Berlin, U. nov. zvečer. V Italiji uspešni boji v gorah. Italijansko uradno poročilo. 13. novembra. General Giardino poroča: Sovražnik je ponoči od 11. na 12. t. m. na asiaški planoti s svojimi večjimi silami napadel bojno črto Gallio-Monte Longare-Meletta di Gallio. Po zelo ljuti borbi smo sovražnika končno s protinapadom z zelo težkimi izgubami zanj odbili. 9. pešpolk (brigada Re-gina) in alpinski bataljon Ver ona sta se odlikovala z veliko hrabrostjo; topništvo vseh kalibrov ju je z dobrim učinkom podpiralo. Naše topništvo je včeraj popoldne močne premike sovražnih čet, ki so se pripravljale na nov napad, učinkujoče obstreljevalo in jih pri Canove (zahodno od Asiago) ustavilo. Naš naskako-valni oddelek je napadel sovražni oddelek, ga ujel in osvobodil nekaj naših, ki so jih bili ujeli pri prejšnjih podjetjih. Od Brente do spodnje Piavo so sovražne armade, katerih prodiranje so zadnje dni prekinjevali le nastopi zadnjih straž ali zrušene ceste, polagoma napredovale v ozemlje, ki smo ga zapustili in ga zasedle. Zdaj so v stiku z našimi črtami, ki jih razvijamo. Pri Monte San Dona di Piave se je včeraj zjutraj posrečilo sovražnim oddelkom, da so se s čolni prepeljali pri Zensonu na desni breg reke, kjer so si napravili glavo za most. Hitro smo jih obkolili, izvedli protinapad in vrgli sovražnika na breg nazaj. Dasi je bilo vreme neugodno, je včeraj veliko naših letal obstreljevalo sovražne tabore na levem bregu Piave s strojnimi puškami čete, ki so korakale na cestah in na bregih reke. Boji v Baricata. Dunaj, 14. nov. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Italijansko vojno vodstvo je s silovitimi utrjenimi črtami zavarovalo ceste, ki vodijo iz Val Sugana proti Pe-saro in proti prostoru Fonzaso-Feltre. Oblika naše meje in višine, ki nadvla-dujejo mejni kot monarhije, kakor tudi zadaj ležeča, so tam ustvarile našemu sovražniku napadalni prostor prve vrste. Oklopne utrdbe in najmodernejše trdnjave med drugim na Monte Lisser južno od Brente, na Cima di Campo in na Cima di Lan in severno od tam so po sodbi Italijanov tvorile nepremagljiv zapah vsakemu napadu od tirolske meje; istočasno so gospodarile daleč v dolini do Borgo in ceste, ki vodijo čez Kastell Tessino in dolino Cismone, kjer so tiho upali na izvedbo lastne ofenzive. Pri Tilmentu v zadnjih letih z vsemi sredstvi zgrajena utrjena črta ni zadržala pohoda zaveznikov; a tudi moderne utrdbo na gorah Suganske doline niso mogle kljubovati napadalni sili naših čet. Avstrijske napadalne čete gospodarijo od včeraj celi tako slavljeni utrjeni črti »Baricata«; ujelo so vc5 tisoč Italijanov. Od ponosne visoke mejne višine 2236 m visokega, v majniški ofenzivi tolikokrat imenovanega Pasubio do morja je moral sovražnik malenkostne pridobitve dveh in pol let s polomom armad žrtvovati. Povsod stoji danes že daleč na Benečanskem avstrijsko in nemško vojaštvo. »Moraš!!!« zagrmi nad mano in dvigne palico, topeč se v smehu ... Črez par trenotkov sem zrl sam samcat žalosten za kranjskim Janezom, dokler je ni zavil za grmovje; šc en »živio« pa sem jo rezal tudi sam naglih korakov tja gori proti Luknji. Dež je bil pojenjal že po noči, a megla se je sila zgostila in pršelo je ves čas do Skoka, kjer se je napravil najlepši dan. Mislil in upal sem, da bom imel vsaj nazaj na Luknjo boljšo pot, in zato sem se nalašč trdo držal markacij; toda te so sc bolj in bolj redčile in izgubljale v megli, in kmalu sem taval po produ, po travi, po skalah in med skalami, vedoč edino to, da ne morem zaiti: ali zadenem ob Triglav ali pa ob Pihavec. Težavna pa je bila pot vsekakor in skoro sem bil moker bolj nego na predvečer. In zopet so mi silili v spomin imenitni stihi Zakrajskega, da pač; nemilo, njemu jc boj'vati boje ..., v zibeli kogar gledala je luna pa spet Janezove Horacijeve besede »in arduis, in arduis ...« Hm, kaj češ, sem se tolažil, zakaj si pa turist? — mari bi bil doma ostal! Angleško • francoska pomoč Italijanom. Bern, 14. novembra. »Neue Ziiricher Zeitung« posnema po milanskih listih, da so v zgornjo Italijo došle francoske in angleške čete zbrali precej daleč za bojno črto, da nastopijo kot rezerva na slabih mestih. Te taktiue ne odobravajo vsi, ker ni primerna premikalni vojski. Javno mnenje Italije si je enotno bojno črto drugače predstavljalo. Pravijo, da bo prepozno, če se zvezne čete ne udeleže takoj operacij. Osredotočenje francoskih in angleških pomožnih čet že zaključeno. Chaux-de-Fonds, 14. novembra. (K. u.) »L' Imparcial« poroča iz Besancona: General Fayolle je s svojim štabom minuli petek odpotoval v Italijo. Zbiranje angle-ško-francoske armade v Lombardiji in na Benečanskem je skoraj zaključeno. Prevažati so pričeli že drugo armado. Begunci zažgali Cremono. Lugano, 14. novembra. Neki pobegli italijanski učitelj je pripovedoval, da znaša število beguncev 1 do 2 milijona. Begunci so v Cremoni napadli kolodvor; s pomočjo vojakov so klali častnike in mesto večinoma zažgali. Italijani izgubili skoro vso težko artiljerijo. »Pester Lloyd« poroča iz Vidma preko vojnega stana, da so Italijani izgubili malone vso svojo težko artiljerijo. Zaplenjeni možnarji in topovi so večinoma vsi težkega kalibra. Oklic kralja Viktorja Emanuela. Lugano, 14. novembra, (K, u.) Agenzia Štefani: Kralj Viktor Emanuel je izdal razglas na narod, katerega so sopodpisali vsi ministri. Opozarja, da jc sovražnik, ki so ga podpirale izredne okolnosti, vse napore osredotočil proti Italiji in opozoril na pomoč nemških čet. Razglas nadaljuje; Našo obrambno črto smo morali umakniti. Sovražnik je stopil danes na ponosno, slavno benečansko ravan, s katere ga je pre* gnal neukrotljiv pogum naših očetov f?n in neoc&upljiva pravica Italije. Italijani! Odkar je proglasil narod svojo neodvisnost in enoto, ni prestal težavnejše preizkušnje. Kakor se ni moja hiša in moj narod nikdar pred kako nevarnostjo tresel, tako tudi v resnici z moško srčnostjo brez strahu gledamo nesreči v obraz. Vojaki, ki so se že v tolikih bitkah merili z današnjimi vsiljenci in jim z navalom iztrgali trdnjave in mesta, bodo razcefedrane prapore na strani z našimi bratskimi združenimi zavezniki zoret nesli naprej. Italijani, državljani, vojaki, ustvarite le edino vojskot Vsaka bojazljivost je Izdajalstvo. Sovražniku, ki bolj računa na našo neslogo, kakor da zmaga, odgovorimo vsi skupno. Vsi smo prioravlieni, da žrtvujemo vse zmagi in časti Italije! Cadorna ne gre v skuoni generalni štab zaveznikov. Pariz, 13. novembra. (K. u.) »Agence Havas« javlja: »Times« poročaio: Cadorna je odklonil ponudbo, da bi v skupnem generalnem štabu zaveznikov zastopal Italijo. Giolitti zopet v časteh. Bern, 14. novembra. Kralj je spre'el Giolittija v Milanu. VeliVo poslancev, ki so se Giolittiiu pod pritiskom vodnih huj-skačev izogibali, zdaj zopet občujejo z njim. Ministrski oredsadnik Orlando je tudi Giolittija obiskal. Sodijo, da bo Giolitti s podporo združenih mirovnih strank zahteval, naj se takoj prično pogajati o miru. V Ml (Od našega posebnega poročevalca.) Brda, 8. novembra 1917. Bolnišnice in taborišča in zopet taborišča in zopet bolnišnice — to so postala Brda od usodnega dne me-seca maja 1915. Nove vasi so vstale po skritih dolinicah, cele vasi barak in skladišč, ceste se vijejo po gričih, lepe, široke, gladke ceste, kler so bili prej kolovozi, ceste, ki bi delale čast vsakemu mestu. Poljska železnica, ki prepleta vso Furlani-jo tja preko Sočo do Mirna, sega tudi v Brda mimo Vipolž do Cerovega, kjer je v dolini stal velik kolodvor, obdan od ogromnih, zdaj sežganih skladišč. Od glavne proge so jo odcepilo vso polno tirov, po katerih so dovažali skoro do strelskih jarkov živila, municijo, strojnice in minomotalce. Ob novih in starih cestah so vzidane varno lcaverne, da celo podzemeljsko spalnico som videl, kjer stoje stojala z dvojnimi vrstami postelj za 1000 mož. Na križiščih slone na visokih po-stavkih veliki železni baseni s pitno vodo, s parno silo napeljano po debelih cevch iz Furlanije. Mreže telefonskih in telegrafskih žic hite preko vinogradov proti Gorici. Prej rodovitna polja so postala zdaj peščeni, prostrani tabori trena in avto-mobilnih kolon. Na mnogih vinograd- nih pobočjih čepe barake z malim balkonom kot vile letoviščarjev. Na slemenih leže mala pokopališča z mrtvaško kapelico, skrbno ograjeni, z ljubeznijo negovani grobovi laških vojakov. Križ za križem se vrsti, med njimi iz cementa vlit nagrobni kamen padlih častnikov, okrašen z rožami in venci. Na vojaškem pokopališču v Valerišču pod Števerjanom je pri vhodu spomenik, predstavljajoč angelja smrti, ki poljublja ranjenega vojaka. Spodaj napis: »120. Reg. Tanteria ai suoi prodi, caduti per la patria.« Po vseh cestah pričajo znamenja o paglem, brezglavem begu: razmetana municija, ročne granate, obleke, čelade, stotine pušk v obcestnih jarkih, topovi v skritih pozicijah, municijska skladišča polna granat in šrapnelov, trenski vozovi, lopate, odeje, poljske peči, nešteto še dobrih čevljev, strojnice, sablje, nahrbtniki. Poraz velike armade, ki je »reševala« jugoslovansko ozemlje. * Med tem ko so zapadna Brda razmeroma malo trpela, so vzhodna Brda od črte Šmartno-Vipolže dalje, ki so bila evakuirana, popolnoma uničena. Večino vinogradov in sadnih dreves so Italijani posekali. Hišno opravo so znesli v jarke in barake, izsekali kostanjeve in hrastove gozdi Je. V Vipolžah je bilo v gradu barona Teuffenbacha nastanjeno brigadno poveljstvo, kjer je pred malo meseci avstrijska granata ubila laškega generala. Pri vhodu v Brda so vdirali v kleti, in gorje njim, ki so se upirali: zvezali so jih takoj in pretepali s palico no samo moških, ampak tucli ženske in jih odpeljali proti Vidmu. Vsak najmanjši pogovor je zadostoval, da so sumili v človeku špijona in ga internirali. Zadnje tri trgatve so bile silno slabe: polovico je pokradlo vojaštvo, uničila suša. Trgati so pričenjali že 15. avgusta. Vsa živila, obleko, vino so prejemali Brici iz Krmina, kjer je cvetela najbujnejša trgovina z Gorico, Brdi in vzhodnim delom Furlanije. V Krminu je bil glavni stan II. soške armade generala Capello, osvojite-Ija Gorice, oboževanca vsega laškega naroda. In zdaj? Kje je ponos laške armade?! PoMisii o cesarjevi nezgodi. Dunaj, 14. nov. (K. u.) O cesarjevi nezgodi poročajo še naslednje podrobnosti: Nezgoda se je pripetila na hudourniku Torre, nekaj korakov pod neporabnim mostom. Na dotičnem mestu vodi čez hudournik zidan pregaz. Hudournik je običajno popolnoma suh, a ta dan je vsled silnega naliva (utrgal se je bil oblak) na-rastel v celo reko. Malo pred cesarjem je slo čez pregaz več voz brez vsake ovire. Izprva, ko je cesarjev avtomobil obtičal v pregazu, položaj ni bil nevaren, ker je segala voda telesnemu lovcu komaj do kolena. Šele ko se je pod slugom zrušil kamen ter ga je val potegnil preko jezu, je nastala nesreča. Cesar namreč telesnega lovca v nevarnosti ni hotel izpustiti in tako je voda oba nesla po strugi nizdoli. Do pregaza dospelo spremstvo v mraku najprej niti ni opazilo, da se je cesarjupripe-tila nezgoda; šele ko se je cesarju posrečilo oprijeti se za vrbo in se tako obdržati nad vodo, so spoznali cesarja. Cesar je bil tudi sedaj še vedno v nevarnosti, da ga potegne voda za seboj. Rešilno delo je trajalo 10 do 1$ minut. Cesar se je mogel takoj preobleči v gorko obleko. Neki črnovojnik je podal cesarju vina. Boli do zaioi. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 14. novembra. LWolffov urad poroča: Veliki glavni stan: s Nobenih večjih bojnih dogodkov. Na Flanderskem je artiljerijski ogenj še le na večer zopet oživel ter je pri Dix-muidnu in severno od Passchendaele na-rastel do znatne sile. Č ii K padca Painlev6Ja. Francoski ministrski predsednik Painlev6 je 12. t. m. poročal poslanski zbornici, da se je med zavezniki: Anglijo, Francijo in Italijo končno posrečilo ustvariti popolno skupnost: en narod, ena armada in ena fronta. Temu se bo nedvomno pridružila tucli Amerika in pogajanja se vrše tudi že z Rusijo in Japonsko. Vojaški enotnosti sledi tudi gospodarska skupnost. S pomočjo Amerike bo v najkrajšem času mogoče oborožiti nove armade. Na interpolacije o notranji politiki in najnovejših dogovorili z Italijo je Painlevč odgovor odklonil, češ da bo odgovoril nanje šele po konferenci aliirancev. Temu je zbor-ntea jaritrdila, z 27.7 proti .186 glasovom. Painlevč je nato v tajni seji poročal o novih dogovorih z Italijo. Obenem so se pa vršile v Parizu velike sindikalistič-ne demonstracije proti politiki ministrstva. Takoj nato je nenadoma planila vest, da je Painleve odstopil. Iz vsega sledi, da so Francozi siti večnih vojaških neuspehov in niso nič navdušeni za to, da bi sedaj plačevali še italijanski poraz. Branje v m Iz Rio de Janeiro poročajo »Neue Ziircher Ztg.« 12. nov., da sta se ameriški admiral Caperton, poveljnik južno-atlanskega brodovja in admiral de Alencar, braziljanski mornariški minister, dogovorila, da prevzame brazili-janska mornarica z 28 vojnimi ladjami stražo brazilijanske obale. V to svrho sesiavijo tri brodovja: severno, središčno z opirališčem v Rio de Janeiro in južno. Brazilija bo izvrševala policijsko službo v svojih vladarskih vodah v zvezi z ameriškim atlantskim brodov-jem, tako da so bo, trgovski promet ob ameriški obali mirno in varno vršil. Nove odredbe Brazilije proti Agenzia Američana naznanja, da je brazilijanski predsednik sporočil kongresu, da so nemški podmorski čolni v vodah rta St. Vincent zopet potopili dve brazilijanski ladji, pri čemer sta izgubila dva braziljska mornarja življenje. Po vsem tem nemška trgovina z Brazilijo ni več dopustna. Potrebno je, da sc prvič razveljavijo vse pogodbe z Ncmci, ki sc tičejo javnih del, drugič da sc prepovedo vso nove zcmljiščne koncesije Nemcem, tretjič cla se ustanovi nadzorstvo nad nemškimi bankami in trgovskimi podjetji in četrtič da se vsi sumljivi Nemci zapro. luži luim lo §love;isKi eap sl »Straža« piše: Smolreno zapostavljanje slovenskega jezika pri upravi južne železnice je že tako stara stvar, ca je ni treba bogve kako dokazovati. Kdo še ni opazoval zasmehovanja našega kmetskega ljudstva od strani gotovih nemških železničarjev kdo ni občutil odurnega obnašanja nekaterih železniških organov, če je zahteval na primer vozni listek v slovenskem jeziku ali prosil kakega drugega pojasnila v slovenščini? Posebno se kaže preziranje Slovencev pri južni železnici v samonemških napisih in v samonemškem izklicevanju postaj. Tujec, ki potuje po naših krajih, ima vtis, da se nahaja v popolnoma nemških krajih, in marsikdo se je začudil, ko je začel z ljudstvom govoriti nemško, pa ga ni razumelo. Od Spielfelda do Trbovelj, od Maribora do Beljaka, od Pragarskega clo Središča, od Zidanega mosta do hrvatske meje — ne da bi omenjaH majhne proge — so večinoma samonem-ški napisi, samonemštio izklicevanje postaj, čeravno biva tukaj izključno slovenski rod. A propos! Na postaji Pragarsko (že od nekdaj žalostnega spomina) sc šopiri sle venski napis, a kje — ljudje, držite se za nos — na straniščih, kakor v za-smeh našim starim zahtevam, v zasmeh potujočemu slovenskemu občinstvu. To je javno zasmehovanje slovenskega jezika, in južna železnica je lahko ponosna na ta čin nemške velekulture. S tem, da južna železnica na omenjenih progah ne napravi slovenskih napisov in ne vpe'ie slovenskega izklicevanja postaj, zanika slovenski živelj in je deležna tiste nemoralne nemške politike, ki si po krivem lasti ozemlje, katero ni nikdar bilo nemško, še manj pa kdaj bo. Iz tega neprizna-vanja Slovencev na slovenski zemlji izvaja železnica potem takozvano posestno stanje, da nastavi kolikor največ nemšk;h uslužbencev, dočim slovenske prestavlja na Gornji Štajer, oziroma v Tirole, ali pa jih kratkomalo ne sprejema (kakor se je to opetovano zgodilo v zadnjih sedmih letih). Tako nastanejo nemški otoki, za par nemških priseljenih družin se ustanovi šulferajnska šola, ki se po agitaciji ravno teh nemško - nacijonalnih železničarjev polni s slovenskimi otroki. Tej gospodi ni treba v prvi vrsti gledati na službo, saj se slovenske stranke lahko zanemarjajo kakorkoli, ampak prvo je nemškonacijonalna politika. Začne se pritiskati na podrejeno osobje slovenske narodnosti, nastane podružnica šulefrajna in Siidmarke. V ponol-noma slovenskih krajih (na primer Gro-belno) je naenkrat cela postaja nemška, tako da se slovenska beseda še slišati ne sme. S postaje sega to delovanje na kraj, ki postane pravo nemškutarsko gnezdo. Toda ne le v političnem, ampak tudi v praktičnem oziru je naše ljudstvo hudo oškodovano s samonemškim napisi in iz-klicevanjem v samonemškem jeziku. Danes so prometne razmere tako zamotane, 1 da je naravnost muka potovati. Pogled na uboge vojake, če se peljejo na dopust, ali z dopusta, koliko se jih zapelje mimo cilja, kjer morajo lačni ves dan in celo noč čakati primernega vlaka, ki jih popelje na i cilj. Koliko časa, koliko zdravja in koliko denarja zapravi siromak na ta način! In če se ta ali oni vpraša, zakaj se je zapeljal, zmiraj enak odgovor: nemški ne znam brati, slovenski pa ni nikdo klical postaje, kjer bi moral prestopiti itd. Težko ranjen vojak mož, sin, leži v bolnišnici v Mariboru. Mati, žena porabi prvo priliko, da ga obišče. Že v Spielfeldu se ne more več orijentirati — ker je vse nemško! Če hoče kaj vprašati po slovensko, se jo enostavno nahruli in tako se zapelje pomotoma namesto v Maribor proti Gradcu in ne le da mora čakati bogve kako dolgo na vlak nazaj, mora še plačati vožnjo za celo napačno pot sem in tja. Nemškonacionalna gospoda! Naš kmet se vam na ljubo nc bo šel učit nemščine, da bo lahko tu na elovenski zemlji shajal r. vami! Dajte nam slovenske napise na domači zemlji, dajte nam slovenskih uradnikov, ki bodo lepše ? nami ravnali, kakor nemškonacionalni zagrizenci, ki so mnenja, da smo dobri samo za na fronto. To zahtevamo z vso doslednostjo. Nočemo, da bi nas južna železnica prezirala oedaj po doprlnešenih žrtvah, ampak hočemo, dx sc nam deli pravica najmanj v taki mer!, kot tujcem; to bo naša zahteva, dokler nam železniška uprava ne bo ugodila in sc ne bo otresla nemškonaciocslne.ga jerobstva.« Dnevne novice. -f Za jugoslovansko dsklataeljo. Slavnemu Jugoslovanskemu klubu v roke. prečastitemu gospodu dru. Antonu Korošcu na Dunaju. Občinski odbor v Šrnarei zbran v seji dne 11. novembra 1917 soglasno in navdušeno pozdravlja deklaracijo naših poslancev v državnem zboru z dne 30. maja zr združeno Jugoslavijo pod žezlom Habsburžanov. Vsi kot on mož hočemo stati za našimi poslanci in zastaviti vse svoje moči, dokler ne bomo združeni v samostojni jugoslovanski državi. — Zahtevamo tudi, cla so zastopniki raznih strank v teli resnih časih, ko se gre za našo bodočnost, edini in se ogibljejo vsakega strankarskega boja. Vsi naj imajo pred. očmi visoki cilj združene Jugoslavije. S hvaležnostjo tucli pozdravljamo mirovno prizadevanje Nj. Svetosti sv. očeta Benedikta XV., cla naj se že skoi-o konfa to strašno klanje in se sklene pravičen mir za vse narode. — Občinski odbor občine Šmarca, dno 11. novemb. 1917. Janez Benda 1. r., župan. — Prav tako izjavo je podal občinski odbor na Rovih zbran v seji dne 26. oktobra 1917. — Rova, dne 26. oktobra 1917. Jerman 1. r., župan. + Jugoslavija z verskega s?a*iš?a. »Straža« piše: Po nekaterih glasih iz Hrvatske se jc izrazila boiazen, da bi združenje Jugoslovanov imelo nevarnost za katoliško cerkev, da bi na primer Hrvati postali pravoslavni. Teri-Vrii je veliko takih ž^osfjvh sli<ča<'<*v. T-o ta re^stm-rivo-♦est?«nt$hi tok vedno večji in httiŠi. To. tok "a ho mahoma ustavljen, ako sc ustanovi Tnrtr.s1a.viia z natanko določenimi kra:ev-nfmi me!a«ri,', Ponemčevan»c in nroiesfan-?iz?ran?c Jfffo^ovnov ustavi t^koj združena Jugos^vfja. Zato moramo hiti ?.a Jugoslavijo tudi z verskega stališča. 4- JflnwJraSa«fn! No le v interesu Jugoslovanov, ampak tudi države same. Grof r"zcrnin mora tudi ob tem vprašanju "kazMi iisio veMkoT>otc'/"ost, ki smo 1 doslcf hvalili na njem! To vnra?an'e ^ preveč noreče in ie preve* v interesu \vptriie, da bi z njega rešitvijo mtvli še dalje odlašati. Upamo — tako zakliu- fuje — da nismo govorili gluhim ušesom. Avstrija more, če le hoče! + Vsenemci in »Laibacfcer Zeitung«. Današnji vsenemški »Grazer Tagblatt« napada uradno »Laibacher Zeitung« in njenega urednika prof. Antona F u n t k a zaradi kritike zadnje povesti deželnega sodnega svetnika Milčinskega. List apelira urednika »Laibacher Zeitung«, kako pride nemški list do tega, da prinaša či-tateljem izlive o slovenski literaturi. Tako vsenemci Mi bi pa stavili nasprotno vprašanje: Kako pride slovenska Kranjska do tega, da ima še vedno, in sicer v današnjih dneh aemSko pisano uradno glasilo! Ali naj služi to samo legijam nemških državnih uradnikov, e katerimi jc sloven-5 it a Kranjska posejana? Proč z nemško birokracijo, preč z nemškim uradnim glasilom na slovenskih tleh! — Slovenska služba božja na Dunaju se vrJi sedaj vsako nedeljo ob štirih popoldne v cerkvi sv. Ane v I. okraju, Anna-gasse. Slovenci in Slovenke že sedaj pridno zahajajo tjc; posebno razveseljivo je, da je videti med njimi mnogo vojakov. Marsikdo, ki se čuti v velikem mestu osamljen in tuj, najdi ond-i med svojimi rojaki kre-pila šn tolažbe v teh težkih časih. Rehabilitacija peraekriranih učiteljev. Pri naučnzm ministru so se vršila s poslanci važne posvetovanja za rehabilitacijo učiteljev, Iti so bili med vojno obsojeni ali kakorkoli preganjani in disciplinirani. Kot vspeh oosvetovanja izide dru<*i teden ministerijalna naredba, ki pozove učitelje, da takoj vlože prošnje za popolno rehabilitacijo. — Odlikovanja. ReS ?.e!ezne krone 3. vrste 7. vojno dekoracijo in z meči je dobil major 12. polj. top. p. Ivan Logar. — Vo-jažki zaslužni križec 3. vrste z vojno de-koracijo iti •» meči sia dobila nadporočnik 6. polj. hnvh. p. Božidar Trobec in pred sovražnikom padli poročnik letalec 40. le-talnc stotnije Karel Šetina. — Najvišje pohvalno priznanje jc dobil črnovoj. višji zdravnik dr. Just Bačar pri vojni bolnišnici št. 1605. — Zlat zaslužni križec s krono na fraku hrabrostne svetinje in z meči je dobil poročnik 28. polj. top. p. Franc Primic. — Zlato hrabrostno svetinjo je prejel četovodja 97. pp. Repič Henrik. — Srebrno hrabreostno svetinjo i, vrste sta dobila pešec 7. pp. Jevšnikar Simon in pešec 87. pp. Bcrenšek Alojzij. — Zgodovinsko društvo je imelo dne 11. novembra svoj občni zbor, oziroma slavnostno sejo v spomin stoletnice Trste-njakovega rojstva. Uvodoma je g. dr. Tur-ner opozoril, da je to prvo javno zborovanje »Zg. dr,« pod novim vladarjem, kateremu vsi želimo, da sc mu uresničijo njegovi blagi in plemeniti nameni. Nato je predaval prof. Kovačič o Trstenjaku kot znanstveniku. Za predavanjem jc sledilo blagaj-nikovo in tajnikovo poročilo o društvenem delovanju. Društvo ima sedaj 372 udov, sicer lepo število, vendar še premajhno z ozirom na kulturno važnost tega društva. Izvolil se je naslednji odbor za triletno dobo: predsednik dr. Turner, ravnatelja Schreiner in Tominšek, dr. Medved, prof. Pire in Vreže, dr. Pipuš, dr. Verstovšek, prof. Kovačič, dr. Slavič, dr. Strmšek. Sprejel se je nasvet, da se spomin Trstenjakove stoletnice osnuje »Trstenjakov sklad« v podporo znanstvenega naraščaja na zgo-dovinsko-umetniJkcm polju ter objavljanje zgodovinskih virov za Sp. Štajersko. Tudi Matica Slov. je poslala laskavo pismo k Trstenjakovi stoletnici. Društvo se ponovno priporoča zavednim rodoljubom, da pristopajo kot udje, pa zbirajo gradivo za društveni muzej, arhiv in knjižnico, posebno naj bi sc ne pozabal tudi vojni muzej. — Na c. kr. cesarja Franc Jožefa gimnaziji v Kranju se prične šolsko leto 1917 —1918 s sv. mašo in »Veni sanete« v ponedeljek 19. t. m. ob osmi uri v Rožniven-ski cerkvi. Po službi božji se bodo vršile sprejemne skušnje za one učence prvega razreda, ki se niso bili priglasili že meseca junija. — ČeSko časopisje. Uredništvo »Narodnih Listov« sc je pod dr. Kramafovim vplivom docela preosnovalo. Zadnji čas sta »topila v uredništvo kot zunanja sotrudni-ka napredna pisaielja dr. Herben in I. S. Machar in pravaši dr. Dyk, dr. Hajn in Poličar. Tudi Červinka je zopet član uredništva. Narodnega socialca ni v uredništvu nobenega, kar je tudi en razlog, da so se izjalovila prizadevanja za združitev čeških naprednih strank. — Namesto nedavno oblastveno ustavljene narodnosocialne »Češke Demokracije« je začel 12. t. m. v Pragi izhajati nov list »Svobodne Snahy«. — Božična darila za vojake na bojnem polju. Kot smo poročali pred nekaj dnevi, so priprave za božična darila učencev v polnem teku. Vsled prijaznega sodelovanja prednice uršulinskega samostana matere Maksimilijane, voditeljice notranje dekliške meščanske šole m. Eieo-norc, voditeljice nemške mestne ljudske šole gdč. Illerschitz, voditeljice-namestni-ce slovenske mestne ljudske šole gdč. J. Zcmec, predstojnice nemške dekliške ljudske šole šolskega kuratorija gdč. Naglaso-ve se je zagotovilo v najkrajšem času 500 vzorcev s šivalnimi potrebščinami, i l ki so se razposlale na vse šole cele dežele, sTudl letos se bo lahko zato razposlalo več tisoč božičnih daril kranjskih učencev na bojno polje. Šole se je tudi naprosilo, naj zbirajo po možnosti volneno perilo. Sicer so preskrbljeni naši vojaki z najpotrebnejšim, toda v hudi zimi so pri prodiranju gorka oblačila dvakrat dobro došla. Na«a mladina bi izkazala vojakom največjo uslugo, če bi jim preskrbela volnenega perila. Ali bi se ne dala razdreti stara čepica ali star jopič in splesti iz volne jžilogrejce ali nogavice. To bi bila najlepša zahvala in najlepši pozdrav našim junakom, ki zmagonosno prodirajo po italijanskih tleh. Naša mladina nima dovolj razumevanja za veselje in trpljenje vojaškega življenja. Kako ginljivo in tankoču-teče občutijo otroška srca, naj dokazujejo isledeči božični pozdravi. Neki otrok piše: iiVsak dan molim za srečen mir; naj bi bil letošnji božični večer zadnji, ki ga preživite daleč od domovine. — Ali: Moj zavojček je majhen, toda dam ga rad in upam, da vas bo razveselil. — Le malo morem dati, dobili boste pa več, če pridete domov k svojim dragim kot zmagovalci. — Tako se glasijo otročji pozdravi, ki so priloženi darilom. Kar kdo hoče, to tudi lahko stori. Naj se ne izgubi ta prošnja, naj se nabere na zbirališču vojno-oskrbo-.valnega urada v Ljubljani volneno perilo, robci, cigarete, tobak, pipe, sladkarije, posušeno sadje, ustne harmonike itd. .— Neverjetno! V Zatičini na Dolenjskem je železniški uradnik, ki ne zna nič slovenskega! Dogajajo se slučaji, da motajo kmetje, ki žele pri blagajni temu gospodu kaj dopovedati, iskati tolmača. Ako je slučajno kdo tam, ki zna nemško, že še igre, če pa ni pri blagajni nobenega takega pasažirja, mora oditi kmet brez informacij. Naše uradnike prestavlja uprava drugam, jezika nezmožne pa daje k nam, in celo v Zatičino na Dolenjskem. — Po treh letih se je oglasil iz ruskega ujetništva enoletni prostovoljec 97. pp. Julij Kuštrin, doma iz Idrije. i — Nov tednik v nemškem jeziku. V začetku meseca decembra bo pričel izhajati v Zagrebu nov tednik v nemškem jeziku pod naslovom »Siidslavische Rundschau«. Urejeval ga bo znani časnikar Mirko Tausk. — Nesreča na Viču. Danes zjutraj okolu pol 6. ure je povozil vlak na Viču pešca Svatoš Ivana, Čeha po rodu; dalje je bil ob tej nesreči nevarno ranjen pešec Vaclav Miliczka; neznatno je vlak poškodoval še nekega pešca. Vojaki so stali na železniškem tiru, a so prezrli, da se bliža vlak. — Iz Tržiča. Povodom zmag nad Lahi ife bil trg v zastavah. V nedeljo, 4. t. m. je 'bila v župni cerkvi slovesna služba božja, katere se je udeležilo c. kr. uradništvo, tržno županstvo, zastopniki učiteljstva, vo-l jaštvo in mnogo vernikov. Med občinstvom je bilo nekaj laških ujetnikov. — Za vojne grobove se je nabralo po šolski mladini in gdč. učiteljicah 591 K. Žal, da so znaki došli prepozno. — Občine črnomaljskega, novomeškega In metliškega sodnega okraja so napravile radi nameravanega vinskega davka '.vlogo, katero sta poslanca Mihelčič in Zurc odposlala »Jugoslovanskemu klubu«. Vloga se glasi: »Vseslavnemu Jugoslovanskemu klubu« na Dunaju. Kakor so časopisi • poročali, se namerava vpeljati vinski da-!,vek. Koliko je stalo truda in muke našega ; vinogradnika, preden je prišlo do tega, da j mu trta vsaj deloma rodi, zna ie tisti, ki se je pečal v začetku prenovljenja naših vinogradov. In pozneje, ko je pričela trta rodi-: ti in so vinogradniki vsaj toliko pridelali, da so imeli nekaj za prodajat, je bila pa cena taka, da se obdelovanje ni izplačalo. In to je glavni vzrok, da jc ravno iz vinorodnih krajev toliko ljudi v Ameriki. Razne uime in slaba vinska letina in cena so prisilile našega vinogradnika, da sc je izseljeval. In sedaj, ko se je vsaj nekoliko i cena vinu zvišala in bi si vinogradnik vsaj ' deloma opomogel, se ga je pa pričelo po sodišču preganjati. Nastavlja se vinu čelna, ki odgovarja pridelovalnim stroškom in sedaj še vinski davek. Ako se (zgodi, da se vpelje davek na vino, je naš /vinogradnik uničen. Podpisana županstva j se obračajo na si. klub, da blagovoli zastaviti vse svoje moči, da se to prepreči. r •— Preddela za medicinsko fakulteto V Zagrebu so že gotova. Predavanja se prično tekom dveh do treh mesecev. — Promet z blagovnimi vzorci k armadi na bojišču je dovoljen pod obstoječimi pogoji tudi na vojnopoštne urade številka 377, 462, 472, 530 in 632, ustavljen pa je na vojnopoštne urade št. 2, 55, 136, 178, 188, 197, 218, 221, 223, 224, 238, 277, 294, 307, 316, 369, 370, 386, 395, 399, 401, 405, 409, 432, 437, 500, 511, 512, 517 in 1613. \ Darilo. G, ces. svetnik Edvard Dolenc, grajščak v Orehku pri Postojni, je namesto venca na grob umrle gospe Albine Dekle-va. soproge c. kr. poštarja v Prestranku-Slavina, daroval deželnemu društvu za vdove in sirote po padlih vojakih znesek / 30 K. >'* Jožice se morajo oddati le od centrale usnja in kož na Dunaju poverjenemu nakupcu. S tem se gospodje trgovci opozarjajo, da zalogo takoj naznanijo tukajšnji tvrdki Kregar, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 21—23, v nakup. LjiljensEe novice. lj Umrla je 14. t. m. gospa Alojzija Blaznik, trgovka in posestnica na Starem trgu. Naj počiva v miru. lj V pojasnilo. Nekateri ljubljanski na^ ročniki našega lista so sc pritožili pri upravništvu, da so jim raznašalci »Slovenca« poleg časopisa vročili tudi neko vabilo na naročbo »Jugoslovana, Naznanimo, da se je zgodilo to brez vednosti upravništva in v klub večkratni prepovedi, da se obenem s »Slovencem« ne sme dostavljati nobena tiskovina. Cenj. naročnike prosimo, da bi nam oprostili ta nedostatek, — Upravništvo »Slovenca«. lj Za ravnatelja moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani je imenovan profesor I. državno gimnazije v Ljubljani g. dr. Anton Dokler. lj VII. avstrijsko vojno posojilo. Pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani kot oficijelnem subskripcijskem mestu so dosedaj podpisali VII. avstr. vojno posojilo med drugimi sledeči gg. in zavodi: Robert Kollmann, c. kr. dvorni založnik, Ljubljana, 50.000 K. — Franjo Žagar, veleindur strijalec, Markovec, 30.000 K. — Franc Dolenc, Ljubljana, 10.000 K. — Štefan Klun, Ljubljana, 8.000 K, — Mestna hranilnica v Kamniku 75.000 K. — Posojilnica v Radovljici za se 50.000 K in za svoje stranke 2000 K. — F. Vik, Ljubljana 3000 K. Nadaljne prijave sprejema in daje rade volje vsa pojasnila Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č, Ljubljana) in Celju. lj V koncertu Glasbene Matice v nedeljo, 18. novembra nastopi prvič pred slovenskim koncertnim občinstvom umetnica, virtuozinja na klavirju, domačinka, gdč. Delica Bučar iz Budimpešte, Ona je rodom Ljubljančanka iz znane slovenske rodbine, nečakinja nekdanjega izvrstnega slovenskega opernega tenorista Bučarja, ki je bil v začetku svoje karijere steber slovenske opere pod Gerbičem, pozneje je pa bil angažiran v raznih mestnih in dvornih gledališčih na Nemškem, bil je tudi nekaj sezon član Dunajske dvorne opere, sedaj pa je čislani član, tenorist in režiser v Wei-maru. Gdč. Delica jc dovršila konservato-rij v Berlinu. Koncertovala je že mnogo v samostojnih, posebno komornih koncertih na Nemškem in povsod je dosegla veliko priznanja in hvale. Svirala bo v Matičnem koncertu lepe in hvaležne skladbe, Weber-Taussigov »Poziv na ples«, Lisztovo »har-pino etudo« in Chopinov Nocturno v Cis-molu ter istega skladatelja efektno etudo »Vihar«. lj Umrla je v Ljubljani Doroteja Čelik, soproga bivšega davčnega sluge v Kranju. Pokojna je bila v kranjskem okraju zelo priljubljena in vobče znana radi njenega dobrega in veselega značaja. Bodi ji lahka zemlja! lj Gremialna trgovska šola« Redni pouk na tej šoli se je zopet pričel, kar naj blagovolijo vzeti na znanje in v ravnanje p. n. gg. trgovci in trgovski vajenci. lj Dunaj preskrbljen s krompirjem. Dunajska občina je nakupila toliko krompirja, da odpade na vsakega Dunajčana do marca 1918 pol kg krompirja na teden. Ljubljanska občina pa ne more priti do krompirja, dasi se pošteno trudi. lj Repa na rdeče izkaznice brez A. Stranke z rdečimi izkaznicami brez A prejmejo repo v petek, dne 16. t. m. na Dunajski cesti pri Miihleiznu. Določen je ta-le red: Od 8. do 9. ure dopoldne št. 1 do 160, od 9. do 10. ure št. 161 do 320, od 10. do 11. ure št. 321 do 480; popoldne od 2. do 3. ure št. 481 do 640, od 3. do 4. ure št. 640 do 8®0, od 4. do 5. ure št. 801 do konca. Vsaka oseba dobi 10 kg, kilogram stane 10 vin. Pripravite vreče. lj Sveža repa na rmene izkaznice A in rdeče izkaznice A. Stranke z rumenimi izkaznicami A in rdečimi izkaznicami A prejmejo svežo repo v soboto, dne 17, t. m. dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: od 8. do 9. ure zjutraj vse stranke z rumenimi izkaznicami A, od 9. do 10, ure vse stranke z rdečimi izkaznicami A. Vsaka oseba dobi 10 kg, kilogram stane 10 vin. Pripravite vreče. lj Sveža repa na rumene C izkaznice štev. 1441 do 1680. Stranke z rumenimi izkaznicami C štev. 141 do 1720 prejmejo svežo repo v petek, dne 16. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Red je ta-le: od 2. do 3. ure štev. 1441—1520, od 3. do 4. ure štev, 1521—1600, od 4. do 5. ure štev. od 1601 do 1680. Vsaka oseba dobi 10 kg, kilogram stane 10 vin. Pripravite vreče. lj Napoved ostanka moke. Trgovci, ki šc niso napovedali ostanka moke, naj se \ takcJj zglase v mestni posvetovalnici, ker j sc iim bo sicer prodata moke ustavila. I j Ogrščične tropine se bodo delile jutri v petek, dne 16. novembra pri deželnem mestu za krmila. Oddajale se bodo tudi prihodnjo sredo, kolikor bo ostalo zaloge. Primorske novice. Posestvo in stanovanje v najem. Išče se zanesljiva in pridna begunska družina iz goriške okolice ali Brd, vešča vinogradništva ter kmetijstva v obče, katera hi prevzela v nekem kraju ajdovskega okraja srednje ter lepo posestvo pod ugodnimi pogoji v najem. V istem kraju bi se oddalo tudi eno ali dvoje stanovanj proti nizki najemnini, eventuelno tudi tri, z nekoliko zemljiščem. S tem bi bilo mogoče nekaterim pomagano, ker bi bili v bližini svojih, žalibog poškodovanih domov. Ponudbe naj se naslovijo na ležečo pošto v Ajdovščini pod naslovom »Kmetija«. števerjanskl nadučitelj g. L. Likar, ki so ga Lahi spočetka internirali, se je po dolgih mesecih jetništva vrnil v Brda in otvori! v Kozani trgovino. Pri begu so ga Italijani zopet odvedli. Ludovik Zorzut, bogoslovec goriške hadškofije, se je vrnil pred meseci v Medano. Doma je bil le dva meseca, nato je bil zopet odpeljan in pustil težko bolno mater samo. V Vipolžah so nastavili Italijani za dušnega pastirja nekega laškega župnika iz kraljestva, ki je pri umikanju pobegnil. V Vidmu so ga avstrijske čete ujele, privedle v Gorico in od tam zopet v Vipolže. Slovenščine ne razume niti besedice. Poljedelstvo v Benečiji. Po naših četah zasedeno beneško ozemlje spada k plodni severno - italijanski ravnini ter je poljedelstvo tu na vrhuncu. Podnebje je pozimi precej hladno (9do 13 stopinj pod ničlo, a povprečno le 1 do 2 stopinji) in vetrovno, poznajo tudi burjo. A pomladi so zgodnje in poleti je zelo vroče — pravo južno podnebje. Griči so obdelani s trto. Po obsežnih prodastih poljanah, ki se spuščajo od vznožja alp nizdoli proti močvirjem, so izpeljani nešteti, skrbno napravljeni namakalni kanali; tu se jejo pšenico in turšico, deloma pa tudi pridelujejo vino. Polja so defkaj velika in obdana z drevjem, posebno z murvami, ki služijo sviloreji. V nižavah so tla ilnato-peščena in vlažna; tu so izvedene občudovanja vredne osuševalne naprave. Pridelujejo zelenjavo in po-vrtnino in goje živinorejo. V močvirnatih ozemljih pridelujejo riž. Ljudstvo je izredno pridno in z vso ljubeznijo umno kme-tuje. Pridelali so v Benečiji pred vojsko: pšenice enajstino celokupnega pridelka; rž, ječmen in oves ne igrajo nobene vloge, pač pa turšica, ki so jo pridelali do 5 milijonov met. stotov, to je četrtino celokupnega pridelka; riža trinajstino celokupnega pridelka. K temu veliko krompirja in izvrstne zelenjave ter vina. Svile pridelajo celo četrtino in živinoreja daje sedmino vse italijanske govedi. Invalid, ki se je izučil v Gradcu v invalidni šoli za šoferja, išče primerne službe kot šofer. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na »Posredovalnico za goriške begunce v Ljubljani«, Dunajska cesta, 38-1. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani. Zaradi oslabelosti padel in si razbil lobanjo. V Trstu se dan na dan dogajajo slučaji, da se zlasti starejši ljudje vsled lakote in oslabelosti onesveščajo na ulici in se pri padcu več ali manj poškodujejo. Včeraj pa je padel vsled oslabelosti 70let-ni Jožef Hirsch tako nesrečno, da si je razbil lobanjo. Iz italijanskega ujetništva se je oglasil posestnik desetnik Ignacij Soban, doma iz Dolenje Vrtojbe pri Gorici. Ujet je bil 5. septembra 1917 na gori Sv. Gabrijela. Gdč. Cirila Medvedova je poklonila 50 K, del svoje prve nagrade pri koncertu, za svoje trpeče sobrate. Posredovalnica se v imenu vseh beguncev za plemenito dejanje prav iskreno zahvaljuje in želi še mnogo uspehov na umetniški poti. Pritožba in prošnja. Družina Andreja Vodopivec v Gorenjem na Paki št. 6, Sp. Štajersko, se pritožuje, da še doslej ni prejela nobene begunske ne državne podpore, dasi je zelo potrebna in ima dva sina v vojski. Obrača se na gospode poslance, posebno na gospoda poslanca Fo-na in Rojca z iskreno prošnjo, da ji pomo-reta do pravice. Drage zlate krone. V Reki plačujejo za vsako 20 kronsko zlato krono 120 K v bankovcih. Burja v Trstu je povzročila včeraj več nesreč. Prevrnila jc voz, v katerem se je vozil 361etni Roman Demarchi. Pri padcu si je Demarchi zlomil levo roko. Burja je podrla še več drugih oseb, ki so se več ali manj poškodovale. Pogrešano družine z Goriškega. Franc Rukli, Lst. VVerkmeister Alb. Ziw. Arb. Komp. Nr. 9 A, bojišče, poši- lin nnoloir avr»H Sftni "Ritlrli ci + r, . w¥l/|* ..Vil. .«JhUl tjl .,U,L1,| U Vtl nujoči v Starem selu £t. 03. -— Kdor kaj ve o Alojzu Volikanje iz Idrije-Brušov-£e, služil je pri saperjlh v Gorici no Gradu, naj blagovoli naznaniti njegov naslov Josipu Birsa, k. k. Ldst. Arb. Abt. Kader, Sudbahnwerkštatte, Maribor, Štajersko. — Iščem ženo Frančiško Paušič doma iz Anhovega št. 49, rojeno v Ligu. Ako ve kdo, kje se nahaja, prosim da mi naznani na naslov: Paušič Alojz. Tech. Inf. Komp. 97, bojna pošta št. 638. Podgornik Franc, deželna bolnišnica, II. oddelek, v Ljubljani, išče Antona Mrak h. št. 48 iz Vrat, pošta Čepovan, Rožne novice. Razmere v Mollersdoriu. Glasom čeških listov je dunajsko vojaško poveljstvo v kaznilnici v Mollersdoriu odredilo preiskavo, ker je v prvi polovici letošnjega leta umrlo ondi vsled nezadostne hrane in zdravniške preskrbe cela tretjina kaznjencev, Zaslišanih bo veliko prič, med drugimi dr. Rašin in urednik Spatny, Zaposlenost otrok na Angleškem. Londonski časniki se pečajo poslednji čas z referatom zdravstvenega upravitelja zavodov za vzgojo, sira Georgeja Newmana, o otroških zaslužkih. Sir George New-man je jako prestrašen nad tem, kar je videl. Ker nedostaja vsepovsod delavskih moči, so pritegnili otroke na delo. Razvoj otrok jc s tem jako ogrožen. V poročilu so navedene številke. Tako je zaposlen dvanajstletni deček eno uro pred šolskim poukom, eno uro opoldne, 4 ure popoldne, ob nedeljah pa 13 ur, za kar dobi na t«, den po 1 šiling 9 pencev. V drugem slučaju je bil nastavljen enajstleten deček v mlekarni. Delal je dve uri in pol po šoli, ob nedeljah pa 13 ur. V neki šoli se je dognalo, da mora vsak dan delati 9 sedemletnih, 17 osemletnih, 13 devetletnih deklic. Podobne razmere so na deških učilnicah. Sodeč po strahu, ki ga nad tem kaže sir Newman in pa angleško časnikarstvo, je morala angleška šolsko mladina imeti preje raj. Pri nas smo od nekdaj vajeni videti pri delu šolarje in šola-rice v najširših slojih, o kmetiških sinovih pa še govoriti ni. Pasti očetove voli in krave, to je najmanjše delo naših šolarjev in študentov. Deklice pa pestovajo manjše bratce in sestrice in pomagajo materam v kuhinji. Raznašanje mleka in časnikov po mestih oskrbujejo večjidel otroci. Da jc to naporno delo za otroke, prizna vsak razsoden človek. Za vojsko jc prišlo k vsemu še čakanje pred prodajal-nicami, kjer je nežno otroško telo izročeno vsakemu slabemu vremenu. Ali dandanes so že take razmere, da v resnici ne moremo prebiti brez pomoči malih delavcev. Grlice o umi (Izvirno poročilo »Slovencu«.) In zopet si naš, Kobarid in Kobariško, ti domovina toliko naših veleumov, domovina Gregorčičev, Rutarja, Krilana-Paglia-ruzzija, Volariča in drugih mnogih. In ti Kobarid naj bi bil »Italia nuova«, ti, ki si biser slovenske zemlje, ti, ki hraniš drage kosti našega preljubega pesnika Soče, ki mu je vsaka mišica drhtela za slavo domovine, zedinjene domovine! In v tebi naj bi se s silo zatrla pre-mila slovenska beseda, v tebi, pod sivim Krnom, kjer so se rodile najlepše in najslajše slovenske pesmi? Nikdar ne! O, naj te s slemena zdaj razritega in od sovraga toli razoranega Kolovrata še enkrat s srčnimi očmi objamem, preljuba, prelepa, divna Kobariška dolina, ovenčana s prekrasnim vencem gora, predno stopim dol v tvoje srce, v Kobarid, v naš Kobarid! Kako rad bi izlil v ta spis vse srčne občutke, ki so mi polnili srce, ko sem zrl dolino z viška, ko sem stopal po Kobaridu zopet čez dve leti in pol. Tudi temu pride čas, zakaj naša uboga domovina, ki je toliko trpela, mora biti opisana v njeni preveliki boli v besedi in sliki. Naj ostane to v opomin našim zanamcem, da jo bodo tem bolj, tem srčnejše ljubili, s srcem, v dejanju ljubili. Za zdaj pa zadostuj, kot za mimogrede, nekaj najvažnejših vsezgledov in spominov na dve in polletno dobo laškega navala. Lahi prihajajo. V strahu so se bližali tiste dni, okoli 24. maja 1915, Lahi Kobaridu, kdo ve, ni li tam naših vojakov? Pogumne duše! No, slednjič so došli, prepričani, da jc Kobarid brez vsakega gospodarja. Došel je Cc-lonello (poHtovnik) Inegrotto Pericle s svojim štabom in oddelkom. Nasproti so mu šli kobariški veljaki, gosp. dekan Jurij Peternel, g, kaplan, g, župan, g. notar, g. nadučitelj in šc drugi občinski možje. Kakšna je bila preskrba? Ljudstvo, ki je ostalo večinoma doma, je vojaška uprava dobro preskrbovala. Vse je bilo po ceni razven sladkorja in — drvi; Ic-tc so šle na tehtnicol Siromaki so dobivali živež zastonj. Največ so dobivali riža, ki je bil po 20 centezlmov (vinarjev) kilogram, dalje J makaronov (testenin), manj pa krušne moke, zlasti zadnje čase. Za zabelo jim je služilo izvrstno oljčno olje. Prešičev niso v celem okraju smeli rediti — baje radi bolezni. Posebno so skrbeli za šolsko mladino. Zakaj tako, o tem kasneje. Vsi otroci so ostajali čez poldan v šoli, oziroma na vrtu, dvorišču in vsi so dobivali kosilo v šoli brezplačno, istotako tudi južino (malico). Kako so Lahi zaupali ljudstvu. Kobaridci so se bali, da bodo morali od doma v Italijo ali kam v kobariški kot, kamor so odšli deloma tudi ljudje iz Drež-nice, Libušenj, Iderskega, Mlinskega in Smasti. Do večera prvega dne je bilo mirno, pod večer pa nakrat pokliče vojaško poveljstvo g, dekana, kaplana in sploh vse veljake trga v Gruntarjevo hišo. Kaj bo? Prebero jim pismo neke ženske, da so mnoge hiše podminirane. Je-li bilo pismo res doposlano poveljstvu ali lo v njegovem uradu sestavljeno, se ne ve, a vsi možje so bili devet ur zaprti. Medtem je vojaštvo preiskalo vse dotične hiše, a ker ni našlo nič sumljivega, je može izoustilo. Ko je drugo jutro g, dekan vstal, je videl na vrtu pod oknom vojaško stražo, drugi možje so pa istotako ostali pod voiaškim nadzorstvom. Hrnšega ni bilo. Vedel je Da vsakdo, pri čem da je. Trcbalo je največje previdnosti in te so se držali do konca. Liudstvo se je držalo čim r-^goče doma, da ni daialo ni ra;n.anjšega povoda kakemu sumničenju. Zanimivo ie, da sta si n. pr. g. dekan in g. kaplan ogledala ceste in druge zgradbe ob krnskem pobočju in proti Mrzlemu vrhu — seve z daljnogledom — šele zdaj po odhodu Lahov! Tudi nista hodila ne v podružnice ne v podruž-niške šole razven v nujnih slučajih. Občinsko upravo je vodil laški častnik, starešini in žuoan niso imeli nikdar odločilne besede. In ko so končno Lahi zbežali, kar iih ni bilo zajetih, je ta čast-nik-župan odnesel s sabo tudi veliko občinskega denarja. Lice Kobarida pod L~kom. Lahi so dali pobeliti večinoma vse hiše in so tako zabrisali ali pa oddrgnili vse slovenske napise. Ulice so dobile laška imena: Via Vittorio Emanuele, via Ci-vidale itd. Hoteli so pač zabrisati vsako sled slovenstva. Čudno pa, da je ostal Vo-lariČev spomenik nedotaknjen in tudi spominska tabla na njegovi rojstni hiši! V občini je imela veljavo le laščina in vse ti-i skovine so bile samolaške. In šola? To, »ljudsko šolo«, so prekrstili v »Educatorio«, vzgojevalnico. Gospod nadučitelj in drugo učiteljsko osobje ni smelo več učiti. Gosp. nadučitelj je bil uradnik pri komisarijatu. Nastavljene so bile nove, docela laške učne moči. Pouk je | bil izključno laški. In brihtne kobariške otroške glavice so kmalu čebljale po laško. Namen je bil pač, otroke popolnoma preroditi v laškem duhu. In da bi čim bolj pridobili tudi njihova srca, so jim dajali celo kosilo, po kosilu pa so pod vodstvom učiteljev in učiteljic po dvorišču skakali in Igrali vse mogoče igre. Ob velikih slovesnostih, zlasti ako je prišel kralj, kraljica ali kak drug visok dostojanstvenik ali pa v dan kakega laškega narodnega praznika, n, pr, 20, septembra, so otroci nastopali v paradi in imeli vsi laške kokarde, na katerih je bilo vtisnjeno Srce Jezusovo (!) in so nosili tudi laške zastavice. Izkratka: polaščevalo se je tako sistematično, da je g, dekan izrazil bojazen, da bi se tem potom v 50 letih Kobarid odtujil slovenstvu! Kobarid na veke laški! Tako je sklenila laška vlada. Nobeni zahtevi in drugačnemu sklepu evropske, oziroma svetovne mirovne konference bi se ne bila vdala Italija, In naše ljudstvo? Želelo si je stare vlade, hrepenelo po nji z vsem srcem. Ni pa vedelo, kako pride zopet pod Avstrijo. Čitalo je le laške liste, iz teh pa si ni moglo stvarjati kaj upanja, da se to težko vprašanje vojaškim potom reši. Avstrija je na tleh, poročila o enajsti ofenzivi so bila silno pretirana, za Avstrijo uničujoča. Videli in vedeli so za silne priprave laške na dvanajsto bitko itd. Upali so slednjič le na mirovno konferenco, dobro vedoč, da se Avstrija ne odreče slovenskim krajem in da jo bodo v tem podpirale tudi druge pravičnejše države na podlagi samoodločbe narodov. Svojo odločno voljo so dali Lahi čutiti Kobaridcem zlasti na vernih duš dan 1915. Nad cerkvena vrata so pritrdili veliko tablo z napisom: »Per rivendicare i termini sacri che natura pose a confine della patria affrontarono impavidi morte gloriosa U loro sangue generoso rende sa-cra questa terra redenta 2. novembre 1915,« (Da bi zopet priborili svete meje, ki jih je narava postavila v mejnike domovine, so se postavili v boj neustrašeni. Slavna smrt, njihova plemenita kri vrača sveto zemljo to odrešeno 2, novembra 1915,) Ta tabla je bila vsa okrašena z laškimi trobojnicami, sredi cerkve pa velik kdtafalk, tudi v Ca V laških Zašla Vali, Vsi vojaki istotako s kokardami in naši ubogi otroci slovenski tudi. Morda je bil celo oltar trobarven, — to sem pozabil vprašati! Pa še to. Prekrasno pokopališče vojaško so zgradili Lahi poleg civilnega. Gori omenjeni napis oziroma tabla je zdaj na kašči g. dekana, prepis pa na mrtvašnici pokopališča. Sredi pokopališča je krasen oltar iz betona, v sredi pa napis: »Agli eroi della Nuova Italia la patria riconos-cente.« (Junakom Nove Italije domovina hvaležna.) Vse to presega pa izredno krasen relief nad impozantnim vhodom na pokopališče. Bog Oče sedi na levi, Bog Sin na desni, Bog Sv. Duh je nad obema, med vsemi tremi je pa Italija z Jadranskim morjem, Tirolsko, Goriško, Trstom, Istro in Dalmacijo, Vse tri svete osebe gledajo to sveto Italijo in Bog Sin kaže s prstom na Trst in sploh na vse te neodrešene dežele! Domišljijo pač ima Lah! Gorje, ako bi imel tudi tako mogočno pest! Uoam. da Avstrija in kobariš^a občina ohranita na veke ta prelepi relief, da bo mogel Lah in ves svet še v daPnih stoletjih spoznavati na njem, kako je Bog Sin-sodnik kaznoval laško prevzetnost in — da naravnost rečem — bogokletje laško! Vojaško pokopališče. Še par opomb o njem. Zgrajeno je poleg starega kobariškega in ž njim združeno v eno. Dolgo je okoli 130 korakov, široko, samo vojaško, okoli 50 korakov. Urejeno je vzorno in je bilo že za časa laške vlade skoraj napolnjeno. Častniški grobovi imajo vsi obliko sarkofaga, ki je s križem vred lično izdelan iz betona. Prvi grob pri vhodu je grob že v početku omenjenega Colonella Inegrotta Peiicle. Edini avstrijski grob ima napis: »Soldato austri-aco Hoffmann Joseph 11/6 1915.« Za nas zanimiva sta pa dva groba slovenska. Na lesenem križu je napis iz samih žebljev: »Matelič Giovanni, Knez Antonio da Ter-nova, 16/8 1915.« Matelič je bil orožniški asistent četovodja, ki se ob odhodu naših iz Kobarida — kdo ve zakaj — ni umaknil in se je skrival pri znancu Knezu na Trnovem. Ko so ga Lahi zalotili, so ustrelili oba kot osumljena špijonaže, R. I. P.! Kobarid rešen. Lahi so vedeli prav natančno za uro naše ofenzive, a so se zanjo malo brigali, ker so bili docela prepričani, da njihovih črt ne prebije nihče. Precej razburjeni pa so bili, ko so začele padati granate v bližini Kobarida. Mnogo jih je bežalo proti dreženskemu krasnemu soškemu mostu in ž njimi vred tudi precej civilnega prebivalstva. Toda v tem so se že oglašale nemške strojnice od bližnjega Iderskega. Nastala je velikanska zmešnjava. Lahi so se nakrat zbali, da pridere sovrag od Kamna tudi in brž so razstrelili omenjeni most ter zbežali. Kdor je-ušel, je ušel. 40.000 vojaštva v krnskem pogorju je bilo vsled porušenega mosta odrezanega, V Kobaridu samem pa ni bilo čez kratko ni duha ni sluha več o Lahu. Sedanji Kobarid. Kjer je nedavno žuborelo in črvčalo le laščine, se glase zdaj vsi mogoči jeziki. Vse ulice so polne, a le vojakov, naših in nemških, domačina pa komaj uzreš tu in tam. Drži se najraje doma. Kaj bi pač delali in množili gnječo, ko je je že itak dovolj in — tako so bili vajeni že za prejšnjih laških časov, tako jim tudi zdaj najbolj prija, dokler ne bodo zopet sami gospodarji svojega, nekdaj tako razposajeno veselega trga. Za nekaj pa so se Kobaridci pa le pobrigali. Koj po odhodu Lahov so takoj prekrstili ulice in zbrisali laške napise po njih. Imena ulic so ta-le: Gregorčičeva, Cesarja Karla I., Erjavčeva, Volaričeva, Prešernova, Ozka ulica, Koroška, Goriška, Krila-uova, Breg, Soška cesta, Humska pot, Sv. Antona pot, Dušca, Ježa. Po ulicah je precej cesarskih in slovenskih zastav, več jih ni dobiti. Po skladiščih in bolnišnicah so poleg prejšnjih laških zdaj tudi nemški napisi. Tu in tam je nalepljen tudi svarilni oglas generala Belowa, a ta jc le nemško-laški, pač najboljši dokaz, da vojna svarila za naše vseskozi lojalno in pošteno ljudstvo sploh niso potrebna! Grb na sodniji je že spet obešen, čeprav ni v trgu še sodnika in sploh nobene civilne oblasti. Trgovine ni nobene, gostilne tudi ne, ker menda nimajo kaj točiti. Za bolnišnico zelo skrbe kobariška dekleta. Izprva zlasti so jih zalagala z vsemi potrebščinami — dokler njim samim le-teh ni zmanjkalo. Gospod dekan Jurij Peternel. Po dveh in pol letih nam je zdaj sicer vsak količkaj znan Kobaridec zanimiv, najbolj me dvsemi pa gotovo gosp. dekan. Mož ima 73 let. Pred vojno je bil vedno bolehen, a kljub temu, da jih je moral pod Lahom mnogo, mnogo prestati, je čudovito čvrst. Potreben je bil pač ubogemu ljudstvu in okraju in sploh vsemu slovenskemu zasedenemu ozemlju, čegar vrhovni cerkveni poglavar je bil, podložen in odgovoren naravnost sveti stolici v Rimu. Z vso vestnostjo je izvrševal svojo službo. Cel mož je bil, mož, kot je pel Šimen Gregorčič o njegovem predniku dekanu Andreju Jekšctu. Gosp. Peternel jp nastopal proti Lahom ves čas odkrito kot odločen Slovenec in Avstrijec in kot dober dušni pastir. V šolo ni hotel hoditi in poučevati krščanski nauk laško našo ubogo slovensko mladino, g. kaplan Reja istotako ne. Učila sta verouk slovenski v cerkvi. Čeprav je bil g. dekan stalno v nevarnosti, da £a internirajo v Italiji in je imel z vojašk!*ni oblastmi obilo posla in sitnosti, ostal je v svojem nastopanju, čeprav skrajno previden, vendar vedno trd in ne-omaien in — spoštovali so ga zato vsi ter pustili doma. Laški kralj je bil večkrat v Kobaridu, a g, dekan ga ni šel nikdar pozdravit in ga sploh niti videl ni nikdar. Čast mu! Bog ga obrani še dolgo in v krvavo zasluženem miru! Enako previdno in odločno se je napram Lahom vedel tudi g, kaplan Reja, g, nadučitelj in tudi drugi možie veljaki. Nas vseh najsrčnejša želja je pa ta, da bi čim prej zopet zavladal mir, da bi se vsa prelepa soška dolina in vsa Primorska zopet kmalu dvignila iz razvalin oziroma si opomogla od neštetih vojnih ran ter skupno z vso Slovenijo živo pokarala svetu, da je naš narod narod junakov, dR ljubimo svojo zemljo in svojo domovino, -da krasna jc dežela ta, in n?rod čvr?t je tr>d doma, — in rač leoSih, flivnis-'h usod je vreden rod, ki biva tod!« Krntka slovnica ruskega jezika. Sestavil M, Hostnik. V platno broširano 1 K SO vin. Ročni neko s7ovens'ri slovar. Sestavil M. Hostnik. V platno broširano 5 K. Obe knjigi ima Katoliška Bukvama na razpolago; marsikdo bo segel po njih, ker se med. vojsko širi zanimanje zi razne slovanske jezike. Sestavljeni sta z?!o temeljito, praktično pa posebno za to, ker se ozirata le bolj na razliko med ruskim in slovenskim jezikom in so v slovarju izou-Ščene besede, ki so v obeh jezikih enake, tudi slovnic^ izpušča pravila in oblike, ki so lastne obema jezikoma. Knjigi sta vsled tega tem bolj temeljiti in za Slovenca samouka zelo porabni, Perotninar. Mesečnik za umno perot-ninarstvo s priveskom za umno rejo vseh malih domačih živali. Urejeval A, Lehr-man. Slovensko slovstvo gbčutno pogreša dobrih knjig za razne panoge kmetijstva in gospodarstva. Naše gospodinje čutijo prav posebno potrebo po temeljiti knjigi o kur-jereji, katera je dandanes zelo dolvčka-nosna tudi za manjša gospodinjstva. Enotne knjige vsled vladajočih razmer med vojsko ni mogoče tiskati. Mesto take knjige pa bo prav izvrstno služil list Perotninar, ki je izhajal v letih 1906 do 1908, prvotno v Tržiču, pozneje pa v Ljubljani; na razpolago sta v Katoliški Bukvami v Ljubljani prva dva letnika po 2 K 70 vin., od III. letnika pa 7 številk za 2 K. »Misijonski Klaverjev koledar 1918« jc pravkar izšel. Prinaša lepe kot tudi zabavne povesti, mešane s likami, iz življenja in delokroga afrikanskih misijonarjev in mladih zamorskih kristjanov. Naj omenimo razven drugih te-le povesti: Misijonarjev kuhar, Dobri pastir, Misijonar kot zobozdravnik, Bičanje preide, Jezus pa ostane. Izmed slik bi cenj. bralce posebno znala zanimati podoba malika, posutega z mnogimi žeblji, ki pomenijo človeške žrtve, njemu na čast darovane, ob kateri priliki so morali pustiti večinoma otroci svoje nedolžno življenje. Ista podoba (kip) se lahko vidi tudi v afrikanskem muzeju v Solnogradu in kogar pelje pot mimo, ga prijazno vabimo, da si jo ogleda in še mnogo drugih afrikanskih zanimivosti. — Vsem, ki želijo na reševanje duš ubogih poganskih bratov sodelovati, priporočamo, da si nabavijo en izvod »Klaverjevega koledarja 1918«. Stane 40 vinarjev poštnine prosto. Kdor naroči cel tucat ali več, dobi pri vsakem tucatu enega zasten'. Na-očila spr jema Dražb^ sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Pred škofijo štev. 8. Hrvatska književnost. V Katoliški tiskarni se je ravnokar dotiskal 3.—6. broj nove književne zbirke v hrvatskem jeziku pod skupnim naslovom »Znanost i um-jetnost.« Zvezek obsega Ante Sunjevičeve »Pripovijesti sa sela« I. svezak: Lukina penzija. — Povijest jednoga vjenčanja. — Spričo dejstva, da je med Slovenci od dne do dne več zanimanja in umevanja za hrvatsko literaturo, smemo pričakovati, da bo našla ta zbirka tudi med nami mnogo prijateljev in odjemalcev. Znano pisateljevo ime in vrlo hrvatsko založništvo, nam jamčita vrednost zbirke, katere prvi zvezek velja 1 K 60 vin. in se dobi v »Katoliški Bukvami v Ljubljani. 'poni je naprodaj v STRAŽIŠČU št. 51 pri KRANJU. | 2947 tiče mesta pri kaki boljši rodbini v mestu. Vajena je tudi drugih domačih del. Naslov se izve pri upravi tega lista pod: «Štev. 2946». Poizve se pri pri šentpeterskem g. kaplanu Ed. aimnicu. um n nerogate, p bele barve, □HHBEKRprs Pismene ponudbe naj se oddajajo na Sv. Petra nasipu 59, L "" ' lil I ■ ■ ............I I ——» I. naravni v vsaki množini najceneje, tudi fina štajarska vina. Fran WUcher, Grade c, .KiiaenstiralJe št. 61. Iščem 4. za žago z dvema reziloma ter cirkularko. Tnm sefcupj ežis?am©»s4r©i za električno luč od 12 do 20 žarnic, 1'ranc gtular, lesni trgovec, frazren.e, p, Podnart. srednje starosti pridna ter lepega vere i i a želi mesto pri kaki samski osebi o.li manjši obitelji. Služba so sprejme za malo plačilo. Ponudbe na upravo »Slovenca" pod »služba«. 2944 sc kupi za 6—8 konjskih sil. Naslov pove uprava «Slovcr!ca» 2939. Zahvala. 2949 Najprisrčnejše se zahvaljujemo vsem, ki so izrazili sočutje ob smrti našega nepozabnega soproga, ozir. očeta in brata letalu Blffleie ter za obilno udeležbo na njegovi zadnji poti. Posebno pa se čutimo dolžne se zahvaliti g. postajenačelniku za njegovo požrtvovalnost, kakor tudi vsemu železn. osobju za darovani krasni venec. Večni povrni tisočero vsem Rakek, 13. nov. 1917. THvpfjssiša raiifesia Slsle. Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in no bodete prišli težko do prepričanju, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki nogo popolnoma prilagojena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka notja ima svoje posobnusti in te posebnosti upoStevetl jo dolžnost vsakega izkušen, veščaka. Poskusite pri: 2472 Fran Ssaetaer Gpcclailst za ortopedifna In anafoinično obuvala Ljubljana, Sc!enburgova ul. 4. AlhlflHI razrušene Gorice in različne raz-f"**«8« glednfco podrto Gorice. Velika zaloga umbtiiišklta kart za 15—18 in 20 K za 100 komadov. NaroČila se prosijo na naslov: ANTON PFKTOT, Gradec, Roseggerhaus Pridna in poštena prodaialka mešane in manufakturno stroke išče službo v mestu ali pa kje na deželi in sicer najraje s hrano v hiši. Poizve se v trgovini »Žibert« Prešernova ulica. Kupi se dobro ohranjen Bencin motor 6—8 HP v popolnem dobrem stanu proda Fran škafar, Rimska cesta 16, Ljubljana. Ravno tam se sprejme veC §ST mizarjev. "TU Kupim dpbro posuiene, snažne In zdrave -mm -mm jabolk in hrušek olupke Kje, pove uprava lista pod št. 2934. ! po a K, preseviene bera vremenu na podih i. t. d. sušiti) pa po 80 v kg. Cenjene ponudbe, z navedbo množine in vzorci, se prosi na r.vrdko FRAN Kos, LJubljana, Sodna ulica 7. laročajte „SlOVENC 99 kupi vsako množino franko vagon Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen. 136 m Ljudska posojilnica rag. zadruga z tieom. zavezo v Ljubllani sprejema prijave na sedmo 5V2°/o avstrijsko vojno posojilo po objavljenih pogojih, tako da stane nominalnih K 100-—: I. davka prosto 5 V k amortizacijsko državna posoiilo K 91 "54. □□□□ II. davka prosto m dne l. avposta IU vračljive državne zakladnice SC 94"—. fPF" Vrednostni papirji avstrijskega vojnega posojila se sprejmejo v brezplačno shrambo in upravo, "mm odpisujte 7. avstrijsko vojno posojilo! I. s1/**/« amorflzaclislio državno posojilo po Bf 02'—, odštevši enomesečno obrestno bonifikacijo torej po K 91-5*; n. 5' * \ dne f. aognsta 1926 pooračliloi držaonozahladnt listi po K 94'- Prijave sprejema po originalnih pogojih oficijelno subskribcijsko mesto JCranjska deželna banka v Jujublfani. Bttfc'3 "T Bolestnega in globoko užaloščenega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-bridko vest, da je naša iskrenoljubljena, nepozabna soproga, nenadomestljiva in najboljša mamica, blago-rodna gospa Ija Blaznik roj. Pettaii trgovka in hišna posestnlca včeraj dne 14. t m. ob pol 12. uri dopoldne, po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, udano v voljo božjo, blaženo v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne nam pokojnice bo v petek, dne 16. t m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Stari trg st. 12 v lastno grobnico na pokopališče k Sv. Križu. Svete maše za dušo pokojne se bodo darovale v župni cerkvi sv. Jakoba in drugih cerkvah. Nepozabno nam in nenadomestljivo priporočamo v molitev in blag spomin! V Ljubljani, dne 15. novembra 1917. 2950 Lovro Blaznik, trgovec in meščan, soprog. H. Leo Blaznik, župnik v Ameriki, sin. Pavla Riglar, Erna, Ela in Minka Blaznik, hčere. Ivan Riglar, c. kr. nadporočnik v ruskem ujetništvu, zet Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.