Leto XXII., št. 121 Ljubljana, petek 29. maja 1942-XX Cena cent. 70 Upravmäivoi LjuDljaaa. Puccinijeva ulica S. Telefon fe. J1-22. 31-23. 51-24 (oseracoi oddelek: Liubljana. Pucanijeva ali» a S — Telefon »t. 51-25 51-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi : za Ljubljansko pokrajino pri poJtno-čekovnem zavodu St. 17.749. za ostale kraje ttaliif Servizio Conri. Corr. Post. No 11-3118 IZKjJLìCNU ZASTOPSTVO za oglase u Kr. Italije in inozemstva ima Union» Pubblicità Italiana S. A. MILANO libala •Jik> Naročnin» inaia aeiccoo Ut 12.—% za momumo pa Lir 22 SO_ (J tod aiit vo: Ljubljana. Pucctnijeva altea «ter. 5. ceiefos ite». 31-22. 51-23. >1-34 Rokopta« i« ne vrača io CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pubblichi di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO Continua l'attività aerea Nuove gravi perdite nemiche in velivoli: 13 velivoli nemici abbattuti in combattimento, altri 5 dalla difesa contraerea Il Quartiere Generale delle Forze Armate comunica in data di 28 maggio 1942-XX il seguente bollettino di guerra n. 727: Concentramenti nemici di truppe e di mezzi vigorosamente battuti dalle forze aeree dell'Asse in Africa settentrionale, hanno subito ieri ingenti perdite; la piazza di Tobruk, gli aeroporti e gli impianti ferroviari delle retrovie avversarie sono stati pure attaccati con accertato successo. Cacciatori italiani e tedeschi hanno abbattuto in combattimento 13 velivoli. Sono proseguite le azioni di bombardamento sugli obiettivi di Malta. Nel Mediterraneo orientale un nostro aereo ha avvistato e silurava un piroscafo armato di duemilla tonnellate. La notte scorsa apparecchi britannici hanno compiuto in più ondate una nuova incursione sulla città di Messina danneggiando alcune abitazioni. Nessuna vittima tra la popolazione civile. Le artiglierie contraeree hanno colpito quattro dei velivoli partecipanti all'azione che sono precipitati: uno in prossimità di S, Ranieri, uno tra Catona e Scilla, uno fra S. Giovanni e Pel-laro ed il quarto nei pressi di Messina. Anche nei dintorni di Catania e di Siracusa sono state sganciate bombe che non hanno causato perdite umane ne danni di rilievo. Un altro apparecchio inglese, centrato dalle batterie della difesa, è caduto tra Villa S. Giovanni e Catona. Nadaljuje se letalsko delovanje Nove hude sovražne izgube v letalih: 13 sovražnih letal sestreljenih v borbah, 5 drugih cd protiletalske obrambe Glavni stan italijanskih oboroženih sil je objavil 28. maja naslednje 727. vojno poročilo: Sovražna zbirališča čet in sredstev, ki so jih letalske sile osi živahno tolkle v severni Afriki, so včeraj utrpele velike izgube, medtem ko so bile prav tako zt ugotovljenim uspehom napadene trdnjava v Tobruku, letališča in železniške naprave sovražnega zaledja. Italijanski in nemški lovci so v borbah sestrelili 13 letal. Nadaljevalo se je bombardiranje ciljev na Malti. V vzhodnem Sredozemlju je naše letalo zapazilo in torpediralo oborožen parnik 2000 ton. Preteklo noč so britanska letala izvršila v več valovih nov letalski napad na mesto Mesino in poškodovala nekaj stanovanj. Med civilnim prebivalstvom ni bilo nobene žrtve. Protiletalsko topništvo je zadelo 4 izmed letal, udeleženih v akciji, ki so tre- ščila na tla, eno v bližini kraja San Ra-nieri, eno med Catono in Scillo, eno med krajema San Giovani in Pellaro, eno pa v bližini Mesine. Tudi v okolici Catanije in Siracuse so bile odvržene bombe, ki pa niso povzročile niti žrtev niti pomembnejše škode. Peto angleško letalo, ki so ga zadele obrambne baterije, je padlo na tla med krajema Villa san Giovanni in Catono. Kongres vojne kirurgije Rim, 28. maja. s. V vseučiliškem mestu so bila zaključena posvetovanja kongresa vojne kirurgije. Zaključno sejo je vodil general Ingravalle, ki se je zahvalil vsem udeležncem kongresa v imenu vojnih ranjencev, poudarjaoč, da bo skrbe'. za to, da se sklepi kongresa uveljavijo tudi praktično, kar bo samo koristilo italijanskemu vojaku. Tojo o uspehih japonske vojske 2QO.GOO sovražnikovih vojakov ujetih — 18oo letal uničenih — 3600 topov, 45.000 tankov in avtomobilov zaplenjenih Tokio, 28. maja. (Domei.) Poleg govora, ki ga je i mol general Tojo kot predsednik japonske vlade na včerajšnji seji japonske-ga parlamenta, je kasneje govoril tudi še kot vojni minister in podal pregled o japonskih vojaških operacijah od pričetka vojne pa do 16. m-aja. General Tojo je med drugim povedal, da so japonske oborožene sile zajele v južnih pokrajinah 290.000 sovražnikovih vojakov in sestrelile ali na tleh uničile približno 1800 sovražnih letal. Med vojnim plenom na teh bojiščih je približno 3600 topov in 300.000 kosov vsakovrstnega drugega orožja, vštev-ši puške, strojnice, nadalje 45.000 tankov in oklopnih vozil ter tovornih voz in avtomobilov. V ostrem nasprotju s temi silnimi sovražnikovimi izgubami so malenkostne japonske izgube. Vojni minister Tojo je izdal, da je b ilo od pričetka vojne pa do 30. aprila na japonski strani ubiti le približno 9ÖOO častnikov in vojakov, medtem ko je bilo 20.000 mož ranjenih. Večina ranjencev je medtem po zaslugi najvestnejše zdravstvene službe že popolnoma okrevala. V podrobnem obravnavanju posameznih 'bojišč je general Tojo omenil, da se je pohod v Birmo končal s popolnim zlomom zavezniškega odpora. Ofenziva v Birmi se je vodila v treh stopnjah. Najprej so bila okupirana strateško važna središča, nato so bile uničene preostale sovražnikove sile, tretja faza pa nredstavlja rekonstrukcijo zasedenega ozemlja. Vojni minister je naglasil, da so morale japonske čete v Birmi premagati neštete težave, da pa so navzlic temu že dva meseca po padcu Ranguna docela zlomile sovražnikov odpor in vkorakale preko meje v kitajsko pokrajino Junan. kar je zbudilo na strani nasprotnikov A-el,i-kansko začudenje. General Tojo je naglasil, da so japonske sile kljub sovražnikovemu odporu in težavnemu ozemlju ter tropični vročini od Ranguna do Myitkyine predrle vsak dan povrečno po 26 km in da so se na primer pri osvojitvi mesta Tungu poslužile iste taktike, ki so jo prvič uporabile v zgodovinskem napadu na Port Arthur v japonsko-ruski vojni. V zvezi z opisom bitke za Yenan Gjuang je Tojo izjavil, da so japonske sile s pre-gnanjem sovražnika s tega področja prišle v posest 70 % vsega petroleja, ki ga ie uporabljala britanska industrija v Indiji. Med pohodom v Birmi so japonske sile 15. maja pobile 20-000 nasprotnikov in zajele 50.000 stražnih vojakov. Sestreljenih ali na tleh uničenih je bilo v Birmi 450 sovražnih letal, med njimi 110 nezanesljivo ugotovljenih. Med vojnim plenom je približno 700 topov, 6100 tankov, motornih voz in železniških vagonov ter 850 strojnic. General Tojo je nato podrobno govoril o japonskih uspehih na drugih bojiščih in je v zvezi s padcem Corregidorja poudaril, da niso bili z njim iztrgani samo kremplji Zedinjenih držav s Filipinov, marveč je Amerika iz'gubila tudi svojo najvažnejšo srednjo postojanko na vzhodu, ki jo je držala 44 let. Japonska premoč na morju Tokio, 28. maja. (Domei.) Na včerajšnji seji parlamenta je govoril tudi japonski mornariški minister šimaia, ki je v okviru svojega preglednega poročila o dosedanjih ^sgss^ vojne rad J*-t'I* drugim izjavil, da si je z okupacijo sovražnikovih oporišč na zapadnem Pacifiku in z izvojevanjem uspešnih pomorskih bitk s sovražnikovimi silami japonsko vojno brodovje zagotovilo položaj, ki postaja v primeri s položajem sovražnikovih pomorskih sih od dneva do dneva ugodnejši. Odkar so Japonci zasedli otok Javo, si je sovražnik ponovno prizadeval organizirati novo močno fronto proti Japonski in sicer z Avstralijo kot glavnim sovražnim oporiščem. Nato je šimada naglasil: »Pomorska bitka na Koralskem morju je dokazala, da smo budno na straži. Ta bitka je bila posebno važna, ker nam je uspelo prizadeti sovražniku hude izgube, ko se je pravkar pripravil za nov napad. Naši ponovni letalski napadi na avstralsko ozemlje so služili istemu cilju, namreč poraziti sovražnika takoj, čim se prične pripravljati za napad. Ako sovražnik noče izpustiti iz rok svoje usode, bo moral tudi v bodoče ponovno poskušati napade na nas. Mi se dobro zavedamo, da ne moremo biti zadovoljni samo z zmagami, ki smo jih že dosegli. Vsi japonski častniki in vojaki so zaradi tega odločeni storiti več, kakor pa je njihova dolžnost, da se izvojuje dokončna zmaga. Mornariška parada v Tokiju Tokio, 28. maja. d. V okviru včerajšnje proslave dneva japonske mornarice je bila v Tokiju velika parada japonskih mornariških čet. Parado si je ogledalo več sto-tisočev prebivalcev japonske prestolnice. Proslava se je pričela z radijskim prenosom posebnega poročila s krova japonske oklopnice »Mikasa«, fei je služila v zgodovinski pomorski bitki pri čušimi kot japonska admiralska ladja pod poveljstvom admirala Toga. Oklopnica »Mikasa« je sedaj kot japonska narodna svetinja zasidrana v pomorski luki Jokosuka. Po poročilu z vojne ladje »Mikasa« je po radiu govoril vrhovni poveljnik japonskega vojnega brodovja admiral Jamamoto. Nato je sledilo veliko javno zborovanje, na katerem je bila prebivalstvu japonske prestolnice dana priložnost izraziti svojo hvaležnost za brez-primerne čine japonskega vojnega brodovja v poteku sedanje velike vzhodnoazijske vojne. Japonske mornariške oblasti so včeraj prejele na tisoče in tisoče zahvalnih pisem japonske šolske mladine. Vsa ta pisma bodo poslana japonskim častnikom in vojakom na bojiščih. Kakor poročajo iz okupiranih indijskih pokrajin, so bile tudi tamkaj po vseh večjih mestih velike proslave dneva japonske mornarice. Osamljenost Avstralije Tokio, 28. maja. s. šef informacijske službe pomorskega odseka japonskega glavnega stana, kapitan Ogava, je v govoru po radiu izjavil med drugim, da je sedaj Avstralija po bitki na Koralskem morju popolnoma osamljena. Vsa ameriška pomorska oporišča, ki bi mogla imeti kakršnokoli napadalno nalogo proti vzhodni Aziji, so japonske oborožene sile ali zasedle ali uničile. Pripomnil je, da morajo Zedinjene države voditi sedaj proti Japonski samo gverilsko vojno v manjšem obsegu. Bis-marekovo otočje, Salamonsko otočje in Nova Gvineja so popolnoma pod nadzorstvom japonskega brodovja. Omenjajoč sedanje vojne operacije sil oai, je kapitan Ogava dejal, da bo njihov izid &5£Q§£gdaa xfiliml sa «filsM s Nemška zmaga pri Harkovu 165.000 ujetnikov, zaplenjenih $17 tankov, 118o topov in več tisoč vozil — 48.500 ton ladjevja potopljenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 28. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo: Uničevalna bitka pri Harkovn je dovedla do velike zmage nemškega orožja in njegovih zaveznikov. Tudi zadnji razbreme-njevalni napadi nasprotnika niso mogli spremeniti usode obkoljenih sovjetskih armad. Le posamezne skupine še nudijo odpor. Njihovo uničenje je v teku. že doslej je bilo naštetih 165.000 ujetnikov ter zaplenjenih 517 tankov, 1800 topov, nekaj tisoč vozil in nepregledna množica drugih vojnih potrebščin. Te številke še stalno naraščajo. V srednjem in južnem odseku vzhodne fronte smo z lastnimi napadi dosegli zboljšanje fronte. Na Severnem morju je bila luka Murmansk uspešno bombardirana. Poškodovanih je bilo več trgovskih ladij. V letalski bitki nad severno - afriškim obalnim ozemljem so nemški in italijanski lovci sestrelili 14 sovražnikovih letal. Ob južni obali Anglije jo nemško letalo potopilo angleško stražno ladjo. Naše podmornice uspešno operirajo na raznih morjih. Potopile so v močno zavarovanem konvoju 3 ladje s skupno 13.000 br. reg. tonami in torpedinile tri nadaljnje ladje, katerih usode ni bilo mogoče ugotoviti. Ob obali Severne Amerike na Karibij-skem morju in ob Mississippiju je bilo potopljenih 8 ladij s 26.800 br. reg. tonami. Poškodovane in torpedirane so bile 4 nadaljnje ladje. Pri otoku Martinique je nemška podmornica torpedirala ameriški ru-šilec, ki je s težkimi poškodbami dosegel ameriško obalo. Na Sredozemskem morju je nemška podmornica z dvema torpedoma potopila pe-trolejsko ladjo v močno zavarovanem konvoju in dve transportni ladji v angleškem konvoju. Na Severnem morju je bila potopljena v murmanskeni konvoju ladja z 8000 br. reg. tonami. Pri teh operacijah so nemške podmornice potopile 48.000 br. reg. ton sovražnega ladjevja, torpedirale pa 10 nadaljnjih ladij, izmed katerih so se nekatere bržkone potopile. Pri poletih posameznih sovražnikovih letal nad nizozemsko obalo je bilo sestreljenih 10 angleških letal. Maloštevilna sovražnikova letala, ki so se pojavila nad Vzhodno Prusijo, so izzvala alarm. Maloštevilne bombe so povzročile lo malenkostno škodo. V bitki tankovskih oddelkov pri Harkovu se je posebno odlikoval bataljon 160 strelskega polka. Pred odločitvijo na harkovskem bojišču Berlin, 28. maja. d. Današnji berlinski listi se v zvezi z včerajšnjim nemškim vojnim poročilom obširno bavijo z naglo napredujočim uničevanjem obkoljenih sovjetskih armad jugovzhodno od Harkova. Listi zlasti poudarjajo, da jc sovjetsko poveljništvo izgubilo poslednje upe v prodor nemškega oklopnega obroča in za beg proti vzhodu. Pod neusmiljenim ognjem nemškega letalstva in topništva so sc razblinili vsi sovjetski osvobodilni poizkusi. Pri tem je zlasti nemško letalstvo, ki je neprestano napadalo obkoljene sovjetske sile. prizadelo sovražniku velikanske izgube Odpor sovjetskih čet v kotlu jugovzhodno od Harkova je bil zlomljen in zmeda med sovjetskimi armadami narašča od ure do ure. Prvotni kotel, v katerem bile zajete sovjetske armade, je medtem po zaslugi lokalnih nemških prodorov razpadel v vrsto manjših izoliranih žepov, v katerih se zdaj nadaljuje uničevanje preostalih sovjetskih sil. Bern, 28. maja. »United Press« doznava iz Moskve: Visoka sovjetska vojaška osebnost je izjavila: Glavna naloga naše vojske ni v zo-petnem zavzetju Harkova ali katerega koli drugega področja, čeprav bi ga Nemci zapustili. Za nas bi to ne predstavljalo ni-kake prednosti. Mi hočemo samo prisiliti sovražnika, da sprejme bitko in da se spopade z nami z mnogimi četami ter velikimi količinami vojnih potrebščin. Tako je visoka sovjetska vojaška osebnost posredno sama priznala, da jc Timo-šenkova ofenziva popolnoma propadla. Moskovski poročevalci raznih anglosaških agencij še vedno nočejo odkrito priznati, da se naglo izvaja uničevanje sovjetskih argiad, ki so obkoljene južno od Harkova. Snoči so celo zamolčali nemško obkolitev, čeprav so jo pretekle dni — neposredno ali posredno — priznali, vendar pa v raznem izmotava-nju in zavijanju končno le potrjujejo bistvo položaja. Predvsem trdijo, da je tretja faza bitke, ki jo seveda ne označujejo za uničevalno bitko, dosegla svoj višek, tako da se tudi po njih mnenju, kar je seveda naravno, borba naglo približuje svojemu koncu, kajti obe stranki sta že vrgli vanjo večji del svojih razpoložljivih rezerv. Tako se približuje, pripominjajo nadalje, končna odločitev, ki bo velikega pomena ne le za usodo samega harkovskega odseka, temveč tudi za vse ostalo bojišče. - Tako se prikrito že pripravljajo opravičila za neuspehe. Tedne že govorijo v Moskvi samo o bližnji nemški spomladanski ofenzivi. Ako do nje ne bo tako kmalu prišlo, bodo v Moskvi takoj pripomnili, da se to ni zgodilo prav zaradi bitke pri Harkovu in v odseku Izjum-Barenkovo. kjer so propadli načrti nemškega vrhovnega povelj-ništva. Ako pa razni anglosaški poročevalci zelo previdno molče o obkolitvj in uničenju ruskih armad južno od Harkova, pripi-ujejo na drugi strani zelo obsežne načrte maršalu Bocku. Tako trdi moskovski poročevalec agencije United Press, da postavljajo tri nemške motorizirane kolone, ki jim sledi večja pehotna edinica, več mostov na vzhodni breg Danca, od koder bi hoteli zajeti v nov obroč vso rdečo vojsko, razvrščeno na vojni črti Harkov—Smicv—Savie— Izjum. Več znakov je, nadaljuje omenjeni poročevalce, ki kažejo, da so omenjene tri kolone prejele ukaz, da se čimbolj pomaknejo naprej, da prekoračijo navedeno bojno črto Harkov—Savie—Izjum—Slavjansk in da končno popolnoma osamijo sovjetske armade, ki so južnozapadno od te črte. Prav zato, da bi te cilje dosegle, so te vzhodni Aziji, kajti ofenziva, ki jo Nemčija in Italija v tesnem sodelovanju z japonskimi silami, prodirajočimi od vzhoda, vodita od zapada, bo zapečatila dokončno zruše-nje rušečega se britanskega imperija. Velika Britanija je že izgubila nadzorstvo t ad vzhodno Azijo in nad Sredozemljem, medtem ko japonsko brodovje ni še srečalo sovražnega brodovja, da bi se z njim spopadlo v bitki večjega obsega in odločilne važnosti, vendar pa predstavljajo že pomorske bitke ob Malajskem polotoku, na Javanskem morju in ob Surabaji dele velike bitte. kolone opremljene z motoriziranim topništvom. Jasno jc. da bodo v primeru, če maršalu Bocku ne bo uspelo izvršiti dane mu naloge, v Moskvi takoj izjavili, da je bitka južno od Harkova preprečila nemškemu vrhovnemu poveljništvu, da bi izvršilo svoje načrte. (Piccolo.) Stockholm. 28. maja. isé fa® teasfe y§* . likega kalibra na letališče in na druge vojaške naprave ter povzročila veliko škodo. Poročevalec lista »Azaj« poroča, da se je kitajsko letalstvo zarali japonskega bombardiranja glavnih letališč na južnem Kitajskem skrčilo na komaj 90 letal, vštevši 20 lovcev, lahkih bombnikov in prevoznih letal. V zadnjih borbah v Birmi je čung-kinška vojska praktično izgubila vse svoje letalske sile, ki jih je dobila iz Zedinjenih držav. Le še kakih 30 letal je Kitajcem ostalo v Kunmingu, medtem ko so bila letališča v Hengčau, Kuajlinu in Liučau popolnoma uničena. (Corriere della Sera.) Japonci zavzeli glavno mesto čekianga Tokio, 2$. maja. (Domei.) Glavni stan japonskih sil v centralski Kitajski je v četrtek opoldne objavil, da so japonske čete v četrtek ob 7. lokalnega časa zasedle utrjeno glavno mesto kitajske pokrajine Čekiang. dopušča več uporabe železa. Neuspel atentat Berlin, 28. maja. & V Pragi je brio uradno objavljeno, da je bil včeraj izvršen atentat na namestnika državnega protektorja Čežke in Moravske, višjega skupinskega poveljnika Heydricha. Določena je bila nagrada 10 milijonov kron tistemu, ki bi mu uspelo izslediti atentatorja. DNB poroča, da je bil Heydrich ranjen, vendar >e izven nevarnosti narnika „Normandie" Lizbona, 28. maja. d. Iz New Torka se je zvedelo, da so v newyorški luki pričeli dvigati orjaški francoski luksuzni parnik »Normandie (83.423 ton). V newyorških mornariških krogih pripominjajo, da doslej tak poizkus še ni bil izvršen za nobeno ladjo vsaj približno tolikšne velikosti, kakor je »Normandie«. Reševalna dela so bila poverjena nekemu Wllliamu Sullivanu, ki je izjavil, da ne more reči, kdaj utegne biti dviganje končano, in da niti ne more jamčiti za uspeh. Kakor znano, je na »Normandie« nastal o priliki nekih reparattur požar, ki je ladjo tako poškodoval, da je vanjo vdrla voda, nakar se je ladja nagnila na stran ter nasedla na dno. Potapljači so doslej odstranili večino opreme iz ladijskega trupa in vse odprtine zaliü s cementom. Sedaj so pričeli iz ladje črpati vodo in računajo, da se bo ladijski trup vzravnal, čim bo iz ladje vsa voda izčrpana. S posebnimi dvigali bodo nato poskusili ladijski trup vzravnati in ga pritrcUtl. k pomolu. Obnovite naročnino! PreSekt v Zari žrtev upornikov Padel je v Izpolnjevanju svojih fašističnih in hierarhičnih dolžnosti GOS PODAR S T V O Za boljše izkoriščanje toplotne energije premoga Zara, 28. maja. s. Včeraj ob 13. uri so padli v bližini Zogarja ob meji med 'pokrajino Zara in Neodvisno Hrvatsko državo v oboroženem spopadu s skupinami upornikov prefekt iz Zare Vezio Orazi, kape-tan in poveljnik Kraljevih karabinjerjev v Zari Bonassino Umberto ter nekaj vojakov. Prefekt in karabinjerski oficir sta in-spicirala prednje obmejne točke. Uporniki so jih napadli s puškami, strojnicami in ročnimi granatami. Borili so se junaško do smrti. Prefekt Vezio Orazi je bil rojen v Rimu 1. 1904. in ima tri sinove. Bil je zvezni tajnik v Rimu, prefekt v Cuneu in Goriziji ter generalni direktor za kinematogafijo v Ministrstvu za ljudsko kulturo. Kot skvadrist se je udeležil pohoda na Rim ter je bil ranjen. Bil je kapetan karabi- Maksimalni cenik za Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi čl. 3 kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na svojo naredbo z dne 9. maja 1941-XIX št, 17 in smatrajoč za potrebno urediti cene za čevljarska ročna dela in za popravila, odreja: člen 1. Maksimalne cene za čevljarska ročna dela in za popravila se določajo takole: Moška obutev škornji: iz boksa: prva številka velja za delo šivanih, druga pa zbitih L 216, 177; kompletna obutev šivanih ali zbitih L 760, 721; iz kravine ali kroma 216, 177; komp. S30, 791; iz teletine 216 177; komp. 750, 711. Popravila: s polovičnimi podplati in petami 67, 56; komp. 225, 214; s celimi podplati in petami 88, 64; komp. 310, 288. Gorski čevlji: gorski ali smučarski čevlji 140, 115; komp. 500, 475; gorski čevlji, novi podplati neokovani L 50, —; komp. 150, —; gorski čevlji, templanci in pete L 35, —; komp. 90, —. Visoki čevlji: iz boksa L 130, 110; komp. 350, 330; iz teletine ali kravine L 130, 110; komp. 380, 360. Nizki čevlji: iz boksa L 120, 100; komp. 330, 310. Popravila: polni čevlji iz boksa ali teletine L 70, 60; komp. 180, 170; templanci in pete 30 24; komp. 65, 59; samo pete —, 10; komp. —, 25. Ženska obutev škornji: iz boksa L 212, 170; komp. 710, 668. Gorski čevlji: gorski ali smučarski čevlji L 130, 99; komp. 430, 399; gorski čevlji, novi podplati neokovani 45, —; komp. 130, —; gorski čevlji, templanci in pete 30, —; Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-xIX št. 291, glede na tar. post. 110 tarife zakona o taksah bivše kraljevine Jugoslavije z dne 27. junija 1927, spremenjene z uredbo z dne 21. decembra 1940, glede na člen 30. pravilnika o živinskih potnih listih z dne 25. avgusta 1939, glede na §§ 91. in 92. pravilnika o proračunu bivše dravske banovine za 1. 1941. in rta § 95. zakona o občinah oz. na § 116. zakona o mestnih občinah in smatrajoč za umestno, da se priravnajo takse za živinske potne liste novi finančni upravi in spravijo v sklad s potrebami pokrajine in občin, odreja: Člen 1. Odpravljajo se vse takse, ki se pobirajo za živinske potne liste po določbah, navednih v zaglavju, in sicer: državna taksa po zakonu o taksah, banovinska taksa po pravilniku o proračunu bivše dravske banovine, taksa za veterinarski in živinorejski -klad po pravilniku o živinskih potnih listih in občinske takse po proračunskih pravilnikih za posamezne občine. Namesto njih se uvajata pokrajinska taksa in občinska taksa. člen 2. Pokrajinski taksa se pobira v naslednji višini in takole: 1. Za izdajo živinskega potnega lista, iti se nanaša: a) na drobnico, (ovce, koze ln svinje), od glave .... lir 0.50 b) na konje in goveda z vsemi mlečnimi sekalci in na osle, mule in mezge ne glede na njih starost, od glave . . Ur 3.— c) na konje in goveda z enim ali več stalnimi sekalci, od glave .......lit 5.— To takso plačuje s porabo pokrajinskega kolkovnega papirja (golica, na kateri je vtisnjena vrednost takse) lastnik živali, za katere se izdaje potni list. če se izda za več glav drobnice en sam potni list, se mora nalepiti za vsako po toliko kolkov za L. 0.50 več. Za sesajoča teleta in žrebeta, ki se odpremljajo skupaj njerjev ter prostovoljec v vzhodni Afriki. Rim, 28. maja. s. Uradni list Fašistične stranke je objavil: V izpolnjevanju svoje italijanske, fašistične in hierarhične dolžnosti je v Zari junaško padel prefekt, skvadrist in bojevnik, tovariš Vezio Orazi, smrtno zadet lz zahrbtne komunistične zasede. Stranka, ki ji je služil z največjo in naravnost vzgled-no vero, zapisuje njegovo ime v zlati seznam padlih za revolucijo ter spušča prapore v jasen in ganjen poklon njegovemu spominu. Zader, 28. maja. s. Guverner Dalmacije Bastianini je snoči po radiu z lepimi in za-nosnimi besedami poveličeval junaško osebnost skvadrista Vecia Orazia, zarskega prefekta. čevljarska ročna dela komp. 85, —; iz boksa 115, 100; komp. 300, 265. Popravila: polnovi čevlji iz boksa ali teletine L 60, 50; komp. 150, 140; templanci in pete (široke) 24, 20; komp. 50, 48; templanci in pete (ozke) —, 15; komp. — 40; petè široke —, 5—6; komp. —, 15; pete kuba —, 4; komp. —, 12; pete ozke —, 2; komp. —, 8; čisto nove pete iz usnja —, 6; komp. —, 30; čisto nove lesene pete —, 8; komp. —, 25. Obutev za deklice, dečke in otroke Gorski ali smučarski čevlji št. 30—35 L 100, 90; komp. 300, 290; čevlji iz črnega boksa: št. 21—23 L 80, 70; komp. 170, 160; št. 24—26 L 80, 70; komp. 180, 170; št. 27—29 L 80, 70; komp. 200, 190; St. 30—33 L 80, 70; komp. 230, 220. Popravila: templanci in pete do št. 35 L 15, 12; komp. 40, 37; samo pete —, 5—6; komp. —-, 15. V ceni za delo so obsežni stroški za dreto, vosek, polituro, smolo, apreturo, vezalke, sukanec, klej in rinčice. Imetniki obrtov morajo imeti cene Iz-vešene v obratovalnici v obliki cenika na dobro vidnem mestu. člen 2. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo upravno po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 v denarju do 5000.— lir, v hujših primerih pa z zaporom do dveh mesecev. Tudi se sme izreči začasni ali predlagati trajni odvzem obrtne pravice. člen 3. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 15. maja 1942-XX. Visoki Komisar Emilio Grazioli z materjo, se nalepi na potni list dopolnilni kolek za L. 0.50. 2. Na živinske potne liste, ki se nanašajo na prenos lastništva, se nalepljsiP tile kolki: a) za drobnico (ovce, koze in svinje), od glave ... lir 3.— b) za konje in goveda z vsemi mlečnimi sekalci in za osle, mule ln mezge ne glede na njih starost, od glave . lir 10.— c) za konje in goveda z enim ali več stalnimi sekalci, od glave........lif 15.— 3. Za overitev potrdil o izvoru in zdravju živali in potrdil o izvoru in zdravosti živalskih proizvodov, ki jih izdajajo veterinarji ob izvozu v inozemstvo za vsak železniški voz posebej, se nalepi na izvirno besedilo kolek za L. 50— in na prevod potrdila v tuj jezik kolek za L. 10.—. Taksi niso zavezana veterinarska potrdila o izvoru in zdravosti živalskih proizvodov, če teža izvozne pošiljke ne presega 5 kg (pripomba 2. k tar. post. 212. zakona o taksah) in če jih izdajo veterinarji uradno. Takse iz številk 2. in 3. se plačujejo s pokrajinskimi kolki, ki se nalepljajo > uničujejo na vrhu potnega lista oziroma na overitveni pripis oh stroških tistega, kateremu se je žival prodala ali oddala. člen 3. Osebe, katerim je poverjeno pobiranje taks, ki pa prekršijo taksne predpise lz člena 2., se kaznujejo denarno s petkratnim zneskom takse, ki bi jo morali pobrati. Prav tako se kaznuje ne glede na veterinarsko-policijske kazni iz člena 32. pravilnika o živinskih potnih listih z dne 25. avgusta 1939 kdor v nasprotju s predpisom člena 11. tega pravilnika ne plača dolgovanega zneska. Kazni se izrekajo po postopku lz zakona o taksah z dne 25. junija 1927. člen 4. Občinska taksa se pobira v naslednji višini ln takole: 1. za izdajo živinskega potnega lista , ......, Ur 1.50 2. za prenos lastništva na živinskem potnem listu ... lir 1.— 3. za obnovitev potrdila o zdravju živali ......lir 1.— 4. za spremembo namembnega kraja........lir 1-— 5 za pregled živali . . . . lir 0.50 Takse iz št. 1, 2, 3 in 4 se plačujejo za vsak posamezni potni list v tamkaj navedeni višini, ne glede na število glav, navedeno v posameznih potnih listih. Plačujejo se z občinskimi kolki, ki se nalepljajo m uničujejo na zadevnih listinah. Takse iz št. 1, 3, 4 in 5 plača lastnik živali, takso iz št. 2 pa tisti, na katerega se prenese lastništvo. Kolki so za vse občine v pokrajini enaki in imajo natisnjeno volovsko glavo z besedilom »občinska taksa« in z navedbo vrednosti; dobavlja jih Visoki komisariat, kateremu plačajo občine stroške natiska. Do-bavljanje, razdeljevanje in nadzorovanje teh kolkov se urede s posebnimi predpisi. Donos občinskih taks se steka v občinski veterinarski sklad kraja, kjer se je sklenila prodaja in se uporabi po polovici za razne veterinarsko-policijske ukrepe in po drugi polovici za povzdigo živinoreje na občinskem ozemlju. Člen 5. Kršitelji določb o taksah iz člena 4. se kaznujejo, ne glede na veterinarsko-policijske kazni iz člena 32. pravilnika o živinskih potnih listih z dne 25. avgusta 1939 po kazenskih predpisih glede taks v izvršilnih pravilnikih za izvrševanje posameznih občinskih proračunov. Kazni izreka župan in se stekajo v občinski veterinarski sklad. Clén 6. Ta naredba stopa v veljavo na dan 1. julija 1942-XX. Ljubljana, dne 21. maja 1942-XX- Visoki Komisar Emilio Grazioli Maksimalne cene za strojene ovčje in svinjske kože za obutev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št 291, glede na svojo naredbo z dne 26. septembra 1941-XIX št. 112 o maksimalnih cenah za usnje in strojne kože in smatrajoč za potrebno določiti cene za ovčje strojene kože, uvožene* v surovem stanju in za svinjske strojene kože, določene za izdelovanje obutve, odreja: člen 1. člen 1. naredbe z dne 26. septembra 1941-XIX št. 112 se dopolnjuje takole: t) kromovo ovčje usnje iz uvoženih kož L 1 dm2 lir 2.30; u) svinjsko usnje za obutev, rastlinsko strojeno, mazano in egalizi-rano: cepljeno 1 dm2 L 1.90, necepljeno 1 dm2 L 2.—, cepljeno barvano 1 dm2 L 1.95, necepljeno barvano 1 dm2 L 2.10; v) svinjsko usnje za obutev, kombinirano strojeno s kromom, egalizirano: cepljeno 1 dm2 L 215, necepljeno 1 dm2 L 2.30. člen 2. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana 18. maja 1942-XX. Visoki Komisar Emilio Grazioli Naše gledališče DRAMA Petek, 29. maja: zaprto. (Generalka) Sobota, 30. maja ob 17.: Romeo in Julija. Prvič v letošnji sezoni. Red Premierski Nedelja, 31. maja ob 14.: Konto X. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17.30: šola za žene. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol Opozarjamo na prvo letošnjo ponovitev Shakespearjeve igre »Romeo in Julija«, ki bo v soboto za red Premierski. Delo bo odigrano tudi letos za vse abonmaje. Igrali bodo: Prolog — Malec, Escalus — Gre-gorin, Paris — Drenovec, Monteg — Pre-setnik, Capulet — M. Skrbinšek, Romeo — Jan, Mercutio — Kralj, Benvolio — Peček, Tybalt — V. Skrbinšek, brat Lorenzo — Lipah, brat Janez — Brezigar, Baltazar — Nakrst, Peter — Plut, lekar — Raztresen, paž — Starič, Montegova — Gabrijelčiče-va, — Capuletova — Danilova, Julija — V. Juvanova, dojka — Nablocka, poveljnik straže — Raztresen, stražnika — Košuta in Blaž. Režiser: dr. B. Kreft, inscenator: inž. E. Franz. Nedelja v Drami. Popoldne bodo ponovili zelo zabavno veseloigro, ki sta jo napisala Bernauer in Oester: »Konto X«. Dejanje prikazuje zapletljaje okrog skrivnostnega konta X, na račun katerega živi obubožana plemenitaška rodbina, ne da bi to vedela. Osrednji lik igre je vodja advokatske pisarne, komična vloga velikega formata. Igral jo bo Danilo Gorinšek. Delo je zrežiral Milan Košič. — Zvečer bodo igrali Molièrovo petdejansko komedijo »Sola za žene«, v kateri je prikazan ponesrečen poizkus meščana iz baroka, da bi si vzgojil vzorno zakonsko ženo. Glavna vloga je Arnolphe, ki predstavlja za Igralca učinkovito, izredno zahtevno in pestro vlogo. Igral jo bo Gregorin. Režiser in Inscenator: inž. B. Stupica. OPERA Petek, 29. maja ob 17.: Boccaccio. Red B Sobota, 30. maja ob 17.: Prijatelj Fric. Red A Nedelja, 31. maja ob 15.: Boccaccio. Opereta. Izven Franz v. Suppé: »Boccaccio«. Naslovno vlogo poje M an j a Mlejnikova, Lotheringhi-ja — Anžlovar, Lambertuccia — Zupan, Scalzo — Sancin, Leonetta — B. Sancin, Fiametto — Barbičeva, Beatrice — Polaj-narjeva, Peronello — Poličeva, Izabello — španova, Pietra — Drenovec, kolporterja — Dolničar, majordoma — M. Gregorin, Filipo — Koširjeva. Dirigent in zborovodja: R. Simoniti, režiser: C. Debevec. Ponovitev te operete bo v nedeljo ob 15. uri izven abonmaja. Red A bo imel v soboto predstavo lirične opere v treh dejanjih, ki jo je kompo-niral Pietro Mascagni: »Prijatelj Fric«. Peli bodo: Suzo — Vidalijeva, Frica — Franci, cigana — Golobova, doktorja — Popov, Hanza — Dolničar, Friderika — Kristančič, Katarino — Poličeva. Dirigent: D. Žebre, režiser: R. Primožič, zborovodja: R. Simoniti. V Dramskem gledalcu so se po predstavi dne 19. t. m. našli 4 ključi v usnja-tem etuiju (1 Zeiss Ikon, 1 Wertheim in 1 navaden ključ). Ključe hrani mojster Leben v Drami. Preteku teden se je sestal v Rimu kongres italijanskih elektrotehnikov pod predsedstvom nacionalnega svetnika Cenzata. V središču razprav je bilo vprašanje povečanje proizvodnje eleketričnega toka ob upoštevanju razpoložljivih vodnih sil ln domačih goriv. Kongres je razpravljal o možnostih štednje z gradbenim materialom predvsem pri gradnji dolinskih pregraa, ki se lahko gradijo v laž'l konstrukciji, in o zboljšanju obstoječih naprav. Končno se je kongres pečal z važnim vprašanjem boljšega izkoriščanja premoga pri proizvodni električnega toka z uporabo visokotlačnih naprav in z izkoriščanjem kon-denzaticrske toplote za oskrbo mest s toploto. Poslednle vprašanje, s katerim se je bavil kongres, je spričo napredka tehnike zelo aktualno. Medtem ko se je v mestih ! centralna oskrba prebivalstva z električ-i nlm tokom in plinom že zgodaj razvila, je I centralna oskrba mest z toploto za kurja-i vo še malo razvita. Z uvedbo centralne ' kurjave ceUh mestnih delov pa je mogoče ! doseči znatno boljše izkoriščanje toplotne j energije premoga posebno v zvezi s kalo-! rlčnimi centralami, ki so v mestih navz'ic i izkoriščan-u vodnih sil še vedno potrebne. Pri kaloričnih električnih centralah gre znaten del toplotne energije v nič pri hlajenju in kondenziranju izkoriščene pare v hladilnih stolpih ali na podoben način. Z uvedbo parnih turbin na visek pritisk je sicer uspelo toplotni uč'nek znatno povečati. vendar se tudi pri najbolj modernih parnih turbinah pretvori v električni tok le razmeroma majhen del toplotne energije premoga. Kalorične električne centrale so pred svetovno vojno s takratnimi napravami izkoriščale komaj 8 do 10% toplotne energi'e potrošenega premoga. Ta učinek se je v zadnjem desetletju z uvedbo parnih kotlov ln parnih turbin za visok pritisk (okrog 40 atmosfer) povečal na 20 do 22%, odnosno pri uvedbi najvišjih pritiskov (okrog 100 atmosfer) na 26 do 28%. Tudi če bi uspelo zgraditi parne kotle in turbine, ki bi obratovale s pritiskom pare 160 atmosfer, pri čemer bi se uporabljala para, ki ima do 700 stopinj Celzija, bi se termični učinek pri kaloričnih centralah s kondenzatorji za paro dvignil do največ 36 ali 37%. če pa se veže pridobivanje električnega toka z napravo za centralno kurjavo mesta ali mestnega dela, se ta termični učinek bistveno poveča in lahko doseže pri ugodnih okoUščinah (to je pri znatni gostoti potrošnikov toplote v okolišu centrale odnosno v gosto naseljenih deUh mesta) Gospodarske vesti = Odrezke živilskih nakaznic za maj bo mestni preskrbovalni urad pobiral v ponedeljek 1. junija od trgovcev z začetnicami A do J, v torek 2. junija z začetnicami K do M in v sredo 3. junija od trgovcev z začetnicami N do 2. Pozneje predloženih odrezkov ne bo mogoče upoštevati, zato, naj se trgovci točno ravnajo po tem razporedu. Nakazila za mesec junij bo urad začel oddajati v petek 5. junija po že znanem vrstnem redu. Obenem opozarja mestni preskrbovalni urad, da bo 1. junija izdal posebne »kontne knjige«, kamor bo sproti vknjiževal, koliko ,blaga je bilo nakazanega in koliko odrezkov je bilo oddanih. V to knjigo bo vpisoval samo preskrbovalni urad, trgovci sami pa morajo voditi knjigo »prejema in izdatka«, k: jo je Prevod izdal 1. maja. Trgovci morajo od 1. junija hkrati z odrezki vedno predložiti tudi novo »kontno knjigo«, ki se od 1. junija dobi pri preskrbovalnem uradu. Za knjigo je treba plačati 5 Ur ter naj ta znesek trgovci prineso s seboj tisti dan, ki je določen za oddajo odrezkov za maj Pripominjamo, da nihče ne bo mogel dobiti blaga niti oddati odrezkov brez »kontne knjige«. = Iz spodnještajerskega trgovinskega registra. V tvrdko J. Hutter in drug, tvornico klotov, silkov in hlačevine v Mariboru, je vstopila kot osebna lastnica družbenica Terezija Poche, soproga industrijca v Mariboru in se besedilo firme odslej glasi: Tekstilne tvornice Hutter & Poche. Predmet obratovanja tvornice je odslej: predilnica za bombaž in celulozno volno, izdelovanje sukanca, tkalnica za pisane bombažne tkanine, za surove tkanine iz bombaža in celulozne volne, tkalnica za svilo, barvarna, apretura in merceriziranje. =» Ogromno naraščanje deficita Zedinjenih držav. Zedinjene države preplavljajo svet s fantastičnimi številkami o vojnih izdatkih, ki pa jih je lažje postaviti na papirju kakor izvršiti, kajti produkcijska kapaciteta Zedinjenih držav ima svoje meje, preko katerih ni mogoče stopnjevati izdatkov za oboroževanje Končni rezultat vseh teh milijardnih kreditov je ogromen deficit, ki se stopnjuje od leta do leta. Kakor navaja berlinski list »Das Reich« je bilo po zakonu o zakupu in posojanju vojnega materiala Angliji in drugim državam prvotno določenih 7 milijard, z naknadnimi krediti pa je skupna vsota narasla na 20 milijard. Toda le majhen del tega zneska je bil v resnici porabljen Angliji in ostalim državam, ostalo je šlo za investicije v sami Ameriki. Zato so številne obljubljene dobave izpadle. Proračunski izdatki so bili za leto 1941-42 prvotno določeni na 22 miUjard, pozneje pa na 26 odnosno 29 milijard; za leto 1942-43 je znašal prvotni proračun 46 milijard, potem je bil povišan na 59 milijard in sedaj zatrjujejo, da bo nadalje povišan. Temu napihovanju proračuna, ki povzroča vzporedno naraščanje cen, pa dohodki nikakor ne morejo slediti. V letu 1940-41 se je ameriški proračun zadovoljil z dohodki 8 milijard dolarjev in z deficitom 5 miUjard. Za naslednje leto so bili dohodki povišani na 12.5 miUjarde, deficit pa se je povzpel prvotno na 13 milijard in bo verjetno dosegel 16 milijard. Za leto 1942-43 pa bo uspelo z zvišanjem davkov doseči le dohodke v višini 18 miUjard, deficit pa naj bi narasel na 41 milijard. K tem številkam je treba navesti, da je celotni deficit Zedinjenih držav v vseh letih prve svetovne vojne dosegel le 23 milijard. Z ogromnim deficitom seveda narašča tudi ameriški dr- termični učinek do 76%. Toplota, ki bi šla sicer v nič pri kondenziranju odvodne pare, se v tem primeru uporabi za kurjavo. Tudi ob upoštevanju izgub toplote v dovodnem omrežju take kombinirane električne in toplotne centrale se toplotni učinek zmanjša le na 66 do 70%. Seveda pa je ekonomičnost takih naprav dana le tam, kjer obstoja precejšnja gostota potrošnikov toplote v oskrbovalnem omrežju. Zato je naravno, da so prve centralne kurjave za cele mestne dele nastale v Ameriki v centralnih okrajih velikih mest z nebotičniki. Ekonomičnost takih naprav pa je podana tudi v drugih mestih, kjer stanovanjski in uradni prostori niso tako hudo zgoščeni kakor v centrih ameriških mest. Prednost centralnih kurjav za mesta se kaže predvsem v boljšem izkoriščanju toplotne energije premoga, pri čemer je poudariti tudi znatno prednost nasproti hišnim centralnim kurjavam, kjer se lahko uporabljajo le kotli za nizek pritisk z neprimerno slabšim toplotnim učinkom. Na-dal-'e se pri mestnih centralnih kurjavah lahko uporabljajo tudi slabše vrste premoga in se lahko kuri tudi premogovni prah. Za oskrbovanje take centrale je potrebno mnogo manj delovn;h moči, kakor pri hišnih centralnih kurjavah. Tudi dobava premoga je cenejša, ker se dosežejo pri velikih količinah nižje cene. Znatne pa so tudi prednosti v higijenskem oziru, saj odpade dovoz premoga k posameznim hišam ln odvoz pepela, ceste se manj onesnažijo, odpade čiččenje dimnikov in tudi zrak v dotičnem delu mesta je čistejši, ker se kuri samo na enem centralnem mestu in se pri sodbnih velikih kurilnih napravah odvod gorilnih plinov in dima uredi tako, da se zrak ne onesnaži s sajami in prahom. V hišah sejnih odpadejo prostori za premog, za kotle, za pepel in za dimnik. Posamezna stranka pa lahko poljubno ln po potrebi regulira odvzem toplote, dobava toplote pa se registrira na posebnih števcih. Tej prednosti stoji nasproti izguba v dovodnem omrežju, ki pa se da s sodobnimi izolacijami zmanjšati na minimum. Tudi tehnika gradnje omrežij je zabeležila v zadnjih letih znaten napredek, zlasti v pogledu izravnave širjenja in krčenja cevi pri različni toploti (dovodna cev za centralno kurjavo se pri 100 stopinjah Celzija podaljša že za 13 cm). Izravnava se da doseči s primerno upognjenimi cevmi pa tudi na drug način. V raznih evropskih državah so spričo napredka tehnike pri gradnji takih mestnih centralnih kurjav napravili že dalekosežne načrte, ki jih bodo izvršili po končani vojni. žavni dolg Ko je Roosevelt prevzel mesto predsednika, je znašal ameriški državni dolg le 22 milijard dolarjev. Ta dolg pa se je že pred vojno povzpel na 41 milijard in je do sredi leta 1940 narasel na 55 milijard. Sedaj pa zahteva Roosevelt pooblastilo za povečanje celotne zadolžitve za 110 milijard dolarjev. Meja 110 milijard naj bi bila dosežena že v prvi polovici proračunskega leta 1942-43. Glede na te številke je razumljivo, da iznašajo Američani vprašanje kontrole problematičnih izdatkov za vojno in ne morejo prav soglašati s tem. da se Washington ponaša z največjo zadolžitvijo v svetovni zgodovini. Tretja žrtev komunističnega atentata Kot tretja žrtev komunističnih napadov, ki so bili v Ljubljani izvršeni v torek zjutraj, je izdihnil v ljubljanski bolnišnici v sredo popoldne ob pol 17. uri g. Ivo Peršuh. uradnik Vzajemne zavarovalnice. Napaden je bil v svojem uradu poldrugo uro po umoru prof. dr. Lamberta EhrUcha in Viktorja Rojica. Eden izmed morilcev je bil kmalu nato ustreljen. Ivo Peršuh pa je bil smrtnonevarno ranjen prepeljan v bolnišnico, kjer je bila takoj izvršena operacija. Izprva je kazalo, da bo njegova krepka natura premagala nevarnost, toda v sredo popoldne je nastopila kriza in je Peršuh Izdihnil. Rodil se je 17. decembra 1898. v Zg-ornjih Lažah pri Slov. Konjicah. Gimnazijo je študiral v Celju in v Ljubljani, kjer je matu-riral. Po visokošolskem študiju se je izprva posvetil novinarstvu in je bil vodja podružnice »Slovenca« v Celju, nato pa je prišel za uradnika k Vzajemni zavarovalnici v Ljubljano, kjer je posebno živahno deloval zlasti pri bivšem »Orlu« in pri poznejšem Fantovskem odseku. Kot organizator se je Izkazal ob evharističnem kongresu in drugih večjih katoliških prireditvah. Zapustil je vdovo go. Vido, hčerko g. Dežmana, ravnatelja knjigoveznice Ljubljanske tiskarne, hčerko Mirjam in sina Janeza ter sestro Vido. • Trupli dr. Lamberta EhrUcha in Viktorja Rojica sta bili v sredo popoldne prepeljani iz prosekture v dvorano Katoliškega akademskega doma na Miklošičevi cesti, kjer bosta ostali do sobote zjutraj. Pred akademskim domom so ju sprejeli v prvi vrsti dijaki in akademiki, ki jih je vodil dr. Ehrlich. Krsti je blagoslovil p. Odilo Hajnšek, nakar so ju prenesli v dvorano, ki je v črnem. Kongres bolgarskih rezervnih oficirjev Sofija, 28. maja. s. V Bitolju se je pričel kongres bolgarskih rezervnih oficirjev, na katerem je bila izglasovana resolucija, ki pozdravlja zmagovite vojske osi v borbi za novo Evropo. Resolucija zahteva nato od vlade najstrožje ukrepe proti prevratnim elementom, Židom in framasonom. Notranje ministrstvo je s posebnim ukrepom prepovedalo Židom bivanje v letoviščih in kopaUščih, kakor tudi Izlete izven kraja, v katerem prebivaio. Zatiranje spekulantstva v Rumuniji Bukarešta, 28. maja. s. Z odredbo notranjega ministrstva je bUo poslanih v kon-finacijo 153 oseb, izmed katerih so se nekatere pečale s kupčijami na črni boni, druge pa s prepovedanim poUtičnlm delovanjem. Predpisi o ureditvi preskrbe z vinom Visold komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in smatrajoč za potrebno izdati predpise o ureditvi preskrbe z vinom, odreja: člen 1. Trgovci na drobno in na debelo ter upravitelji hotelov, restavracij, gostiln, krčem in podobnih gostinskih obratov morajo v 10 dneh prijaviti vse zaloge vina gr*kršne koli vrste, kakovosti in letnika, ki jih imajo na dan, ko stopi ta naredba v veljavo. Ista obveznost velja tudi za druge osebe, ki imajo več ko 5 hI vina; prijaviti se mora celotna množina. člen 2. Prijava se mora vložiti pri občini, na katere ozemlju je vino, ki ga je treba prijaviti ločeno po vrsti in kakovosti. Občine morajo poslati prijave s preglednim seznamom Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu preko okrajnih načelstev. člen 3. Vino, ki je pri trgovcih na debelo in pri pridelovalcih, se sme prodajati samo po predhodni odobritvi Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda. člen 4. Pokrajinski prehranjevalni zavod «me postaviti pri vseh imetnikih, izvzem-ši razpečevalce na drobno, pod zaporo tiste količine vina, ki bi bile potrebne za oskrbo pokrajine. Ne morejo se postaviti pod zaporo tiste količine, ki so potrebne imetnikom za potrebe družine in osebja pridelujočega gospodarstva, največ do enega hektolitra letno na osebo. člen 5. Oddajanje za potrošnjo množin vina, ki jih določi ministrstvo za kmetijstvo in gozdove, se uredi s posebnimi predpisi, ki jih izda Pokrajinski prehranjevalni zavod. člen 6. Razveljavljene so vse določbe, ki kakor koli nasprotujejo določbam te naredbe. člen 7. Kršitelji določb te naredbe in odredb, ki jih v izvrševanju podeljenih pooblastil izda Pokrajinski prehranjevalni zavod, se kaznujejo, če dejanje ni huje kaznivo, po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 denarno do 5000 Ur ali z zaporom do dveh mesecev. V hujših primerih se poleg denarne kazni izreče lahko tudi zapor. Odrediti se sme začasni odvzem ali predlagati trajni odvzem obrtne pravice. Vselej pa se odredi zaplemba proizvoda. člen 8. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 22. maja 1942-XX. Visoki Komisar Emilio Grazioli Taksne spremembe za živinske potne liste KULTURNI PREGLED Jože Gostič v „Bohème" Več ko pred desetimi letà je Jože Gostič prvič debutiral v naši operi v vlogi Len-skega (Onjegin). Prijeten, gost in sočen glas je že takrat vzbujal v zvezi z občutno muzikalnodtjo velike nade. Po nekaj letih iitenzivnega udejstvovanja v našem gledališču, sredi dela, ki je za dobrega in uporabnega pevca večkrat zelo naporno, je odšel Gostič od nas v svet. Kot odličnega gosta smo ga pozdravili v sredo v vlogi Rudolfa. Simpatični pevec je osvojil poslušalce s krasnim glasovnim materialom, pa tuli z načinom petja, ki mu omogoča v najtežjih legah sočne in primerno krite tone v vsaki poljubni dinamiki. S tako dovršeno pevsko tehniko se pač dajo izraziti čustveni odtenki, ki jih je v lirski Puccini, jeiji melodiki vse polno. Nič manj pa ni Gostičev glas pokazal sijaja v svetlih višinah, kjer je treba pokazati vso probojno silo in kamor se njegov organ z lahkoto wpenja. Tej veliki in spoštovanja vredni pevski kulturi, ki je združena z izrazitim, idravim smislom za fraziranje, dikcijo in pravilno umevanje glasbe sploh, se pridružujeta lepa, naravna igra in primerna mimika. Kdor je Gostiča zasledoval na njegovi umetniški poti, ve, da je ta pevec velike naravne darovitostj od vsega početka mnogo obetal in da danes na višku svojega razvoja vse obetano tudi izpolnjuje. Koliko marljivosti, vztrajnosti in samoza-tajevanja je potrebno na takem odgovornem mestu, vedo vsi, ki imajo količkaj opravka z umetnostjo. S tem večjo radostjo pa pozdravljamo Gostiča v slovenskem gledališču, ker svoje domovine in porekla kljub uspehom v tujini ni pozabil, škoda, da pred leti, ko je zapuščal Ljubljano, upirava ni našla načina, da bi ga pridržala V naši sredi, Predstava je bila tudi sicer ustrezna. Vi-dalijevi (Mirni) bo težko med našim ansamblom v njeni stroki najti vrstnice z ozirom na lepo, včasih kar presenetljivo občuteno dinamično odtehtanost fraz. Be-tetto (Collin) je kot vedno osebnost zase v igri, maski in posebni tehnično-muzikalni kulturi, ki je zmožna najduhovitejših pa enako tudi najpretresljivejših prizorov (spev v tretjem dejanju). Janko (Marcel) in Polajnar jeva (Musetta) sta dobro prikazala temperamentno dvojico kot tipično nasprotje Rudolfa in Mimi. Razlika je bila pevski in igralski posebno ostro povdarjena v drugem dejanju. Dolničar (Chaunard) ara prodoren in izenačen metalen glas. Radi pozdravljamo tega uporabnega pevca v takih in podobnih vlogah. V manjših vlogah sta sodelovala Anžlovar in Zupan, zlasti. igralski na mestu. Zbor bi potreboval za drugo in za začetek tretjega dejanja na dan predstave še posebne skušnje, sicer res ne bomo dočaka Ji, da bi bil v zahtevanem sožitju (ritmično in intonačno) z orkestrom tudi na težkih mestih. Orkestru je tu pa tam manjkalo bleska. To lahko ugotavljamo skoro pri vseh predstavah, ki niso na novo naštu-dirane. Odgovornost posameznika — solista na oJru je kajpada večja kakor sodelavcev v večjih združenjih kakor sta zbor in orkester, a prav od dejstitve zadnjega instru-mentalista je včasih mnogo odvisno. Primerna razdelitev skušenj, katerih del mora biti odmerjen ponavljanju in osveževanju starega repertoarja, je tudi za naše prilike nujna. Predstavo je vodil žebre zavestno in mu-zikalno. Režija Debevčeva — pa menda le prevzeta po prejšnjih predstavah, inscena-cija in kustumi običajni. Marijan Lipovšek G starem in novem Miinchenu Lektorat Nemške akademije v Ljubljani je priredil v sredo predavanje študijskega svetnika g. A. Kö ni ga, vodje Nemške akademije v Zagrebu, o starem in novem Miinchenu. Predavanje je »tvoril lektor g. dr. D r ü n e t, ki je pozdravil posebnega zastopnika Eksc. Generala, dalje gg. prof U r b a n i j a, dr. Budrovicha kot pred-sitavitelja Italijanskega kulturnega instituta in kanclerja nemškega konzulata. Študijski svetnik g. König je na podlagi številnih skioptičnih slik prikazal zgodovinski razvoj enega kulturno, zlasti še umetniško najpomembnejših nemških mest Miin-chena. Poslušalci so s posebno pozornostjo siledili opisu mesta v raznih njegovih razvojnih razdobjih. Časovno omejeni okvir predavanja je omogoči1! govorniku samo oris arhitektonskega razvoja od gotike preko renesanse v barok kot posebno rodovitno razdobje in od tod preko klasicizma do novega monumentalnega stila, ki označuje sedanja arhitekturna prizadevanja v Nemčiji. Rast bavarske prestolnice je tesno povezana z rodbino Wittelsbachovcev, ki so skoraj sedem stoletij sodelovali pri njeni izgradnji in pri katerih so se v kar izredni meri pojavljali umetniški in mecenatski nagibi. Slike so pokazale in preda vatel jeva lepa beseda je pojasnila vse važnejše stavbene spomenike, ki so se obranili iz starejših dob, med njimi staro mestno hišo, stari dvor, rezidenčno palačo in posebej še mogočni jezuitski kolegij, priča velikega pomena, ki ga je imelo Monakov© v prot i r ef otr mac i j sk i dobi z njeno premočjo jezuitskega reda. Predavatelj je ob primerih renesančnega in posebej še baročnega sloga poudaril posredne ali neposredne italijanske vplive. Od sodobnih umetnostnih spomenikov smo videli med drugim monakovske Propileje in nedavno dovršeno Palačo nemške umetnosti — dva izrazita primena. ki kažeta, kako se po monu m en ta 1 nosti stremeč i narodn o-soc ia-listični okus približuje klasičnemu sitilu. Zal da ni bilo mogoče spraviti v okvir predavanja tudi drugih s kulturo in umetnostjo združenih značilnosti bavarske metropole, posebej še njenih slikarskih zbirk. Vsekako pa je že prikaz ar h it ek ton sk ourb ani č n ega razvoja zadostno utemeljil častni naziv, ki ga je dobil München: »mesto nemške umetnosti«. Predavatelju se je zahvalil lektor dr. Drii-ner, ki je v sklepni besedi posebej omenil raznoterost Nemčije koa skladatelj ni nikjer priobčil ali prikazal. Toda dojemljiv poslušalec se zadovolji tudi z glasbo samo. tako jasno in nedvoumno priooved'-rie svo'e tragične zgodbe, štiri različna tempa povzemajo temo. ki s svojimi sinkopami kaže na svoj narodni izvor. V izrazno močnem, a mirnem prvem delu pripoveduje skladatelj o preganjanih in zatiranih, o krivicah, ki jih deli življenje sirotam. K;t jasni žarek iz radostnega sveta se za blesti Scherzo v lahkem in igrivem ritmu ln njegova tema se Iz'i'e v lirično nailepši del skladbe. A ne za dolgo. Sredi največjega upanja ln radosti nas mrki akordi prve teme opominjajo na resnobo življenja. Sordinlrani godali plaho tipata za toni. nenadoma, zazveni prvi motiv, ki se s strastnim zagonom razdivja v Più animato, močno sin-kopiranem delu in izraznem višku skladbe. V mimem in tragičnem tonu se konča skladba. Koncert bo točno ob četrt na 7 v veliki filharmonični dvorani. Predproda-ja v knjigarni Glasbene Mat'ce. u— Na umetnostni razstavi Omersa-Pu-trih so postavljena na ogled samo nova dela obeh likovnikov. Omerza je razstavil 21 svojih umetnin, Putrih pa 14. Vse so kakovostne in zgovorno pričajo o v*sok' sjgoeobaosti mladih raaetavljaj.cev, ¥ gvpjifc delih sta zajela različne motive. Raartava v Oberandovi galeriji je odprta vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 18. u— Nesreče. Na skednju je padel in al zlomil levico 9 letni posestnikov sin Leopold Pajk z Rakeka. 22 letni delavec Ivan Sebal lz Ljubljane si je pri dviganju voza poškodoval hrbtenico. V bližini domače hiše je padla ln si zlomila levo nogo 54 letna žena posestnika Antonija Krašovčeva iz Lukovice pri Brezovici. Pri cepljenju drv se je vsekal v levico 17 letni dijak Štefan Zdravje iz Ljubljane. 59 letna žena uradnika Ana Hladnlkova iz Ljubljane je padla in si poškodovala desnico. Ponesrečenoe so prepeljali v ljubljansko splošno bolniinieo. Z Gorenjskega Huda avtomobilska nesreča se je primerila v Mednem na državni cesti lz št. Vida proti Kranju. Nesreča je zahtevala smrtno žrtev. Državni avto, v katerem se je peljalo 6 oseb, se je na službeni vožnji prevrnil čez strmi nas'p ln je pokopal popotnike pod seboj. 401etni orožniški stražmojster Janez Hassler je obležal mrtev. Štirje njegovi tovariši so bili hudo poškodovani, edino vozač je ostal zdrav. S Spodnje štajerske Novi grobovi. V Mariboru so umrli: 36-letni mesar Bogomir Horvat, 311etna stroj-nikova žena Roza Kuretova, sin ključavničarja Vincenc Mam in 761etna staroupo-kojenka Marija Feršova. V Ptuju ;e umrla Ana Gosnkova, v Rogaški Slatini Martin Plemenitaš, Marija Strniša Jcžef Kidrič in Elizabeta Vidovičeva, na Plešivcu 61-letni Janez Dvorjak, v Lazah pa 291etni Adolf Lipnik. V Ogorevcu pri št. Jurju ob južni železnici je umrl 221etni Jakob Pu-stoslernšek, v Trainern pa 811etna Neža Vovkova Mati z 21 otrold. Ob materinskem dnevu v Celju je bila počaščena gospa Marija Gaberškova, ki je darovala življenje 21 otrokom. Gospa Gaberškova prebiva v majhni prijazni hišici ln je pri svojih 69 letih še vedno živahna ln čila, da lahko opravlja gospo lin jska dela doma in na polju. Rojena 1873 se je poročila 1894 in je rodtla 13 fantov ln 8 deklic. 16 otrok Je že umrlo, dva sina sta padla v prvi svetovni vojni. Celje v literaturi. V Ljudski knjižnici mesta Celja, ki so jo nedavno odprli, je bil 20. maja prvi sestanek umetnikov ln prijateljev umetnosti lz Celja. Dr. Jurij S k »berne je govoril o knjigah in brošurah, v katerih se obravnava zgodovina Celja še zlasti celjskih grofov. Med drugim je navajal Janeza Gabrijela Seidla in profesorja Suppantschitscha, kl sta dala podlago za »Zgodovino mesta Celja«. Zlasti je omenjal knjigo »Spodnje štajersko« iz-pol peresa prof. Hausmanna in dr. Wer-nerjevo knjigo »Jezik in narod na Spodnjem štajerskem«. Obe knjigi sta bili v bivši Jugoslaviji prepovedani. Predavatelj je navajal, da je pesnik Grillparzer pogostokrat bival v Rogaški Slatini in da je med drugim omenjal Celje v svojih spisih. Poslednja knjiga, ki se tiče Spodnje Štajerske je Gagernov roman »Kolovrati in meči«, tu se spominja tudi Celja, kjer je dovršil gimnazijo. Avtomobilska nesreča pri Rušah. Okrožni zdravnik dr. Jurij Maier iz Ruš se je peljal k nekemu bolniku na Falò. Pri km 16 je srečal avtobus, namenjen v Maribor. Po usodnem naključju je zdravnikov avto trčil ob avtobus in zlete 1 ob stran. Dr. Maier je dobil nad desnim očesom veliko rano in druge poškodbe na glavi. Njegov avto se Je razbil in so ga morali odvleči v popravljalnico. Iz Maribora poklicani samaritani so nudili zdravniku potrebno pomoč. Nesreče. 311etni delavec Alojz Betohaj te Studencev je padel 8 metrov globoko ta se hudo polomil. 271etni Janez Toplak ln 47-letni Franc šprah, oba zaposlena na Tez-nem, sta prišla med odbijače vagonov in sta dobila hude poškodbe na rokah. 51-letna nameščenka Karolina Pahova se je pripeljala iz Gradca na kolesu v Maribor. Po nesreči je palla in se hudo poškodovala po obrazu. Prav tako se je s kolesom ponesrečil 561etni Franc Kokol s Teznega V napadu nezavesti se je zgrudila v Mariboru llletna Marija Valenta. Vsi ponesrečenci so bili prepeljani v mariborsko bohršnico. Vsaka učiteljica na deželi mora čebela-riti. že dalje časa je v načrtu, da se čebelarstvo uvede v pouk na nemških učiteljiščih. V Mariboru so že začsll k temu navajati gojenke učiteljišča Prirejeni so bili izleti na vzorna okoliška čebelarstva. Poslej bodo morale ifeiteljice na Spodnjem štajerskem gojiti čebelarstvo. OrožniStvo na Pobrežju je razkrilo nekatere tatvine in je tatove izročilo okrožnemu sodišču v Mariboru. Med drugimi sta b;la prijeta Martin Merčnik in njegova polnajemnica Matilda Koroščeva, kl so jima dokazali več tatvin obleke in perila. Isti orožniki so prijeli Teodorja Kepo, kl je nekemu Žagarju ukradel potniški kov-čeg z razno obleko v vrednosti 120 mark. Pri njem so našli še razne druge stvari. Rosslniieva proslava Bologna, 28. maja. s. Včeraj zjutraj so se pričele tu pod pokroviteljstvom Nj. Vis. princese Piemontske in na pobudo ministrstva za narodno vzgojo in ljudsko kulturo Rossinijeve proslave o priliki 150-let-nice njegovega rojstva. Po odkritju dveh spominskih plošč v veži konservatorija sta govorila bologneski župan ln direktor konservatorija Nordio, nakar je bil v dvorani konservatorija koncert, kl Je imel na programu še neobjavljeno kantato za tenor, zbor in orkester »Jok harmonije« pod vodstvom direktorja konservatorija Nordla. Koncert je odlično uspel. Nova Romunija Bukarešta, 28. maja. s. Odgovarjajoč sovražni propagandi piše oficiozni list »Uni-rea«, da »pomeni vsem Rumunom sedanji čas trenutek ideologije, ki jo rumunska vojska s svojo krvjo piše v sveti proti-boljševiški vojni«. List poudarja nadalje, da je nacionalna država maršala Antone-sca že poskrbela tudi za bodočo organizacijo v skladu z novim evropskim redom. Jutrišnja Rumunija, piše list, bo tesno gospodarsko in duhovno sodelovala z narodi, s katerimi je povezana lz gospodarskih potreb ln v skupni veri. Na teh osnovah se sedaj organiziramo ln krepimo svoje ustvarjalne sile, podrejajoč vse, kar js nacionalno, socialnim ln duhovnim pridobitvam novega sveta, kl Izhaja lz fašistične in naj-odno-spcialistične revolucije, Iz Hrvatske Češnje v Mostam se to po 10 tarn. V, hrvatskih Ustih čitamo, da je letošnja letina češenj kljub temu, da Je mnogo dreves pozeblo, boljša kakor preteklo leto. Dnevno okoliški kmetje dovažajo veHke količine češenj v Mostar. Približno vagon blaga vsak dan tuli izvozijo. Cena Je padla od 160 kun, kolikor so stale prve letošnje mostarske češnje, na 10 kun za kilogram. .... Komorni zbor državne glasbene soie v Gradcu. Ob prilliti izmenjave nemško-hrvatske kulturne pogodbe bo komorni zbor državne glasbene šole v Zagrebu pol vodstvom dirigenta Mlad ena Pozajiča gostoval v Gradcu. Skupaj z mestnim komornim orkestrom bo izvajal dela štajerskega komponista Grabnerja in Dvofakovo Sere- nado. . , Smrt slovenskega duhovnika. V bolnišnici usmiljenih sest« v Zagrebu Je umrl 16. t. m. duhovni svetnik in župnik gosp. Ivan Boeina. Doma Je bil iz Pobove pri Brežicah in je po končanem bogoslovji služboval v domači škofiji. Lani je prUM na Hrvatsko in služil najprej na Remetah, potem pa se je preselil v Hrvatsko Zagorje. Jeseni ga je zadela kap, da je popolnoma ohromel po desni strani in je moral ▼ bolnišnico v Zagreb. Pozneje so mu amputirali nogo, nakar je še vidneje hiral in ga je zdaj smrt rešila trpljenja. Pokopali so ga na Mirogoju ob številni udeležbi duhovnih sobratov ln slovenske kolonije. Bodi mu lahka zemlja! Celso Maria Garattii Kemik Nisem hotel postati kemik. Javno so mi prepovedali vstop v lekarne. Če potrebujem asipirin za Lajšanje glavobola. moram poslati koga ponj, zakaj noben lekarnar bi mi ga ne dal. Pa naj bo. Ugaja mi poljubovati deklico po drevoredih platan in murv. pa tudi po drevoredih cipres, ki pesnikom, kdo ve zakaj. predstavljajo orjaške mladeniče in toliko drugih skrivnosti. Ugaja mi. sem dejal, njih vonj po mladem mesu. ker vidim, če ga vdihavam, življenje bolj rožnato in lepše. Tako mi ugaja, da bi kar verjel, ds so sivkaste darila nesramnih lastovic otožne, S neba padajoče solze. Rad jem zaprtih oči na vrtu te ali on« predmestne gostilne suhe špagete in jih zalivam s penečim vincem. Jaz to lahko storim, kemjjk ne. Tudi on objema dekleta po cipresnih drevoredih ki se zde pesnikom tako lepi. in vdihava vonj po mladem mesu. Toda njemu se ne zde z neba padla darila lastovk solze otožnosti. Brez dvoma ne! Negotovo obstane in skremii obraz. »Kisline!« reče »Vodni karburanti mastne vršite!...« Pod pretvezo, da pofljubi! ljubico na vrat, še enkrat povoha in p>oskočL »Valerijanova kisdina.« reče. ko ie pritisnil prst k ustnici »O nesreča!« Takoj napiše: C8C1808 in pokaže izvo-'ienki: »Evo. po čem dišiš!...« Tudi on zahaja v predmestne gostilne m naroči špagete, piške in solate. Toda ni ie pospravil prvega grižljaja, ko plane pokonci in namigne gostilničarju. »Ali je bilo kaj v jedi?« vpraša dobri mož. »Kaj?« se pači kemik. Aha. nekaj?! Ogljik, maščobe žele jo...« »Marijana,« reče gostilničar ženi in popade metlo »Kolikokrat sem ti že rekel, da spada k paštašuti le malo masla in parmezana?! Ali si slišala, kaj je našel gospod!... Kaj vendar misliš, da kradem denar? Zdaj te naučim!« In kemik je žalosten, potrt Obira grozdje in z neprijetnim občutkom vdihava njegov vonj. ♦Detrozij.« reče. »glukozijl... Kakor voda pri diabetikih! .. Fejl- -« Prineso mu pomotoma neosJajeno kavo. Rad bi dodal sladkorja, a se ne spominja, kako ga smrtniki imenujejo. Skuša pojasniti. »Prosim, bodite tako ljubeznivi.« reča, »dajte mi monosakaride.« »Kaj?« ostrmi gostilničar. »Monosakaride.« ponovi kemik. »A!« reče gostilničar in se deia. kakor da bi hotel prepoditi muho. »En sam obrok smo še imeli, a ga je pravkar pojedel ragioniere.« Kemik strese z glavo in proseče gleda. Če ne more dobiti sladkorja, vsaj medu. Kako se imenuje med?... »Levuflozij?« zavpije. »Prosim vas!... Malo levulozija ...« Gostilničar zardi. »Samo ob petkih.« reče. Ostale dm ga nikdar ne kuhamo.« Kemik odrine grenko kavo in skloni glava Noč se je spustila na zemljo, žalostno, žalostno. Luna vzhaja in nebo, ki ;o ogledu ie. zardi od poželenja. S kemikove trepalnice zdrkne solza in obstane v kotu ustnice. Podzavestno jo pogoltne. »Sodni klorovec,« ugotovi in v grlu duši jok. Potem vstane ln odide po mračni, pusti cesti. Evo. zakaj nisem hotel postati kemik in tudi nikdar ne bom postal. Radio LlisMlana PETEK, 29. MAJA 1942/XX 7.30: Poročilo v slovenščini. 7.45: Lahka glasba — V osmoru (8.00) : Napoved časa. 8.15: Poročila v Italijanščini. 12.15: Koncert tenorista Janeza Lipuščka (pri klavirju Marijan Lipovšek). 12.35: Koncert Trla Emone. 13.00: Napoved Časa. — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščlnL 13.17: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sljanec. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Orkester vodi dirigent 2