SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.	^
V administraciji prejeman velja:	«
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo (in ekspedleija v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice št^S.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSkih ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
^tev. 245.
V Ljubljani, v četrtek 25. oktobra 1894.
Letnik XXII.
Upor je zmagal!
Dvojezični napisi v Piranu in drugod so zmešali glave isterskim Italijanom. V Piranu pa posebej niso mirovali, dokler niso — zmagali! Dan za dnevom so prirejevali demonstracije, ničesar se niso ustrašili in vspeli so 1 Kakor nam je včerajšnji brzo-jav iz Trsta javil, je c. kr. komisar na povelje c. kr. namestnika Binaldinija umaknil dvojezični napis c. kr. sodišča in vmestil zopet prejšnji samoitalijanski. Zgodilo se je tako-le:
V nedeljo v noči, potem ko se je žandarmerija odstranila, zbrala se je množica pred c. kr. okrajnim sodiščem ter pričela razsajati, vpiti in lučati kamenje proti sodišču ter so razbili okolu 70 oken. Žandarmerija je bila po-jačena s c. kr. finančno stražo; no, poslednjič je morala na zahtevo mase in vsled povelja ž a n d a r m e r i j s k e g a vodje umakniti se.
Istodobno je jeden oddelek demonstrantov napadel stanovanja dveh piranskih kanonikov, Maras-pina in Fonde, vsled tega, ker sta baje ta dva grajala postopanje svojega kolege Vidalija, ki je pred nekaterimi dnevi ljudi vabil pred župana ter zahteval, naj se skliče občinska seja, da protestuje proti dvojezičnim napisom.
Druhal je vdrla v stanovanje kanonika Fonde ter je v njem razbila, do česar je prišla. V kleti je odčepila dva velika soda vina ter ju razlila. Sam kanonik pa je moral pobegniti na streho hiše, od koder je prešel na sosedno hišo, da ubegne. Vdrli so tudi v zvonik stolne cerkve ter bili „plat zvona"; dozdevalo se je, kot da se pripravlja revolucija. Druhal se je zbirala vnovič od vseh stranij ter je vdrla v prodajalnieo očeta kanonika Maraspina, kjer
je vse preobrnila, vse sode in tekočine razlila in naredila škode nad 1000 gld.
Vso noč je druhal rogovilila ter razsajala po svoji najboljši volji, ne da bi se ji kaj hudega zgodilo — druhal je bila gospodar mesta. Druhal se ni zmenila ne za opomine žandarmerije, ne za one navidezne svojega župana, ki je v ponedeljek zgodaj zopet sklical mestno starešinstvo, da sklene, kaj je storiti. Sklenili so, poročati te zgodjaje C. kr. okrajnemu glavarstvu in ministerstvu. Prišel je istega dne iz Kopra poverjenik okrajnega glavarstva ter dal nalog, naj se pripravi stanovanje za oddelek vojakov, ki so v resnici tudi prišli v družbi c. kr. vladnega odposlanca. Druhal je vojaštvo pričakovala na obali in je kazala svoje nasprotje; obala je bila polna vozov, kot kaka barikada, in vojaštvo se skoraj ni imelo kje izkrcati.
Predno so vojaki prišli, zaprli so se vse prodajalnice in zvonili so plat zvona po vseh cerkvah vpijoč „Viva Pirano, abbasso le tabelle bilingui" (Živio Piran! Doli z dvojezičnimi napisi.) Mestna dfllegae.ija se je prestavil* vladnemu odpolancu ter ga vprašala, s kakim namenom prihaja v Piran, mari s prijaznim ali strogim ; v poslednjem slučaju — rekli so — da prepuščajo vso odgovornost njemu samemu. Dokler so se mestni odposlanci z vladnim odposlancem razgovarjali, se je zbirala druhal od vseh stranij ter razsajala in vpila. Tega vpitja se je menda tudi vladni odposlanec splašil, kajti brzojavno je vprašal namestnika v Trst, ali sme zopet izpostaviti prejšnji napis v samoitalijanskem jeziku. Ugodni namestnikov odgovor priobčil je komisar druhali, ki ga je s strašanskim vriščem na znanje vzela; v znak veselja in njih zmage, prepevali so, vpili, zvonili po vseh cerkvah ter zvečer vse hiše razsvetili, godba je pa na trgu svirala. V torek so zopet vmestili prejšnji samoitalijanski napis.
LISTEK
Moje ječe.
Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—.
LX.
Zvečer prišel je oskrbnik s Schillerjem, nekim drugim korporalom in dvema vojakoma radi preiskovanja.
Tri pregledovanja bila so predpisana na dan, eno zjutraj, eno zvečer, eno o polunoči. Preiskovali so vsak kotiček v ječi, vsako malenkost; potem so drugi odšli, oskrbnik pa (ki je bil zjutraj in zvečer vselej poleg) je z mano še nekoliko govoril.
Ko sem prvič videl čudno to tropo, obšla me je čudna misel. Nisem še poznal nadležnega tega predpisa in mešaje se v mrzlici, mislil sem, da so prišli k meni umorit me in prijel sem za dolgo verigo poleg sebe, da bi jo vrgel v obraz prvemu, ki bi se mi približal.
»Kaj počenjate I« dejal je oskrbnik. »Mi nismo prišli, da bi Vam storili kaj žalega. To je le obisk po vseh ječah, da se prepričamo, jeli vse v redu.«
Premišljeval sem; a ko sem videl Schillerja iti proti sebi in ko me je'fa prijateljski prijel za roko, navdihnil me je očetovski njegov pogled z
zaupanjem, izpustil sem verigo in oklenil njegovo roko s obema svojima.
»Oh, kaka vročina!« dejal je on oskrbniku. »Ko bi se mu mogla dati vsaj slamnica!«
Te besede govoril je tako z resničnim, skrbnim sočutjem, da so me ganile.
Oskrbnik prijel me je za žilo ter me obžaloval; bil je mož olikanega vedenja, a ni si upal ničesar zapovedati.
»Tu veže stroga postava tudi mene«, dejal je. »Ako ne storim vsega, kar mi zapoveduje črka, do pičice, tvegam svojo službo.«
Schillerju stegnile so se ustna, jaz pa bi bil prisegel, da je rekel sam pri sebi: »Ko bi bil jaz oskrbnik, ne tiral bi strahu tako daleč; ukazati, kar utemeljuje potreba tako zelo in kar je državi tako neškodljivo, to vender še ni prestopek.«
Ko sem bil zopet sam, omehčalo se mi je srce, ki je bilo nekaj časa sem nesposobno vglo-biti se v verno mišljenje in molil sem. Molil sem, proseč blagoslova za Schillerja in dejal sem: Moj Bog, stori, da bodem videl na druzih lastnosti, katere mi jih bodo priljubljale; jaz vzamem nase vse muke ječe, a oprosti me sovraštva do bližnjega.«
O polunoči slišal sem mnogo stopinj na hodniku. Kjuči so zarožljali, duri se odprle. Bil je prišel korporal s dvema stražnikoma pregledovat.
- "S t
To je zgodovina teh dnevov. Kake posledice nastanejo, ni mogoče uganiti, kajti ne ve se še, kdo je provzročil nepričakovan preklic c. kr. oblasti nasproti vpijoči druhali.
Zapomniti si moramo, da pri osemdnevni demonstraciji ni bil ni jeden človek zaprt, nijedna žrtva se ni zgodila na škodo demonstrantov, ampak oni so zmagoslavno končali svojo misijo, oni pa, ki so bili poklicani pokazati svojo avtoriteto, stisnili so se v kot pred vpijočo množico.
Kaj bi se bilo zgodilo, ako bi bili demonstranti Slovani — nam je odgovor izjemno stanje v Pragi, kjer se niti deseti del ni zgodilo takšnega, kakor v Piranu. Za Helote so veljala že zdavnej druga pravila, nego za svobodne državljane.
Opomba vredništva: Kakor pa kaže naš današnji telegram, že pri namestništvu v Trstu oporekajo, da bi bili dali povelje, zopet obesiti italijanski napis. To se pa ne oporeka, da bi se zares ne bil razobesil. Na čegavo povelje se je torej dvojezični napis zamenil s prejšnjim, to je sedaj vprašanje.__
Sovraštvo do Slovanov v Trstu.
Mestni svet tržaški imel je v ponedeljek XXIV. javno sejo v navzočnosti 41 svetovalcev, ki je zopet prav živo pokazala, kako nesramno surovi so ireden-tovski Lahi. Po prečitanem zapisniku odgovoril je župan na interpelacijo svetovalca Nabergoja, glede okrajnega zdravnika dr. Suše v smislu , da se Nabergoj z odgovorom ni mogel zadovoljiti. Vsled tega je Nabergoj tudi županu odvrnil , da pri njegovih odgovorih na interpelacije vedno zaščita osebe, ki so obdolžene in nikoli ne posluša tožiteljev. Ta pravična Nabergojeva opazka daje že galeriji povod za ropot. Najzanimivejša točka razprave je bila, ko je
»Kje je moj dragi Schiller?« rekel sem željno. Bil je ostal na hodniku.
»Tu sem, tul odgovoril je. Prišel je k meni, zopet me prijel za žilo, pripognil se vznemirjen ter me gledal, kakor oče pri postelji bolnega otroka.
»Sedaj se spominjam, da je jutri četrtek«; mrmral je, »žalibože četrtek!«
»Kaj hočete s tem?«
»Da zdravnik prihaja samo o ponedeljkih, sredah in petkih zjutraj in da ga jutri žalibože ne bode.«
»Ne vznemirjajte se radi tega.«
»Kaj bi se ne vznemirjal! kaj bi se ne vznemirjal! Po celem mestu se ne govori druzega, ko o vajinem prihodu: zdravnik mora to znati. Za vraga, zakaj ni storil nekaj nenavadnega in ni pričel enkrat več ?«
»Kdo ve, ne pride li jutri, ako jo prav četrtek ?«
Starec ni rekel ničesar več, a stisnil mi je roko z nečloveško močjo, kakor bi mi jo hotel zmečkati. Ako me je prav bolela, bil sem vender vesel tega. Podobno je veselje zaljubljenca, ako mu njegova ljuba plesaje stopi na nogo: zavpil bi bolesti, a mesto tega se ji nasmeje in čuti se srečnega.	(Dalje sl6di-
svetovalec Benussi, potegoval se za svoje brate v Istri, ki so proteslovali proti dvojezičnim napisom. V dolgem govoru napadal je po navadi, ko je prirojena le Italijanom, najdraže narodne naše svetinje ter zahteval, da se protestom isterBkih mest in deželnega odbora p r i dr u ii Tr s t, ter predložil v tem smislu tudi dnevni red, katerega so tudi sprejeli z vsemi proti glasovom slovenskih svetovalcev. Ko je bil ta dnevni red sprejet, je galerija upila in razsajala na najpodlejši način žaleč tudi Slovence z navadnimi izrazi, ki so se tudi samemu županu studili, kajti opomnil je .gospodo" na red.
Sam župan pridružil se je temu predlogu ter izjavil, da bode z veseljem izpolnil dano mu z istim nalogo in zagotovil gospodo v zbornici in na galeriji, da bode ve4po prvi, ko bode šlo za njihovo narodnost. Te besede so zopet provzročile odobro-vanje galerije na njegovo adreso.
Svetovalec C a m b o n je vprašal župana, ali je dobil kak odgovor od namestništva ozirom na pri -tožbo proti vladnemu odloku, da mestni delegati šolskega odseka pri izpraševanjih v mestnih srednjih šolah ne smejo vtikati svojega nosa v izpraševalne spise. Ker je župan odgovoril negativno, je svetovalec Cambon predložil dnevni red, s katerim se ima vprašati namestništvo za odgovor.
Večno vprašanje mestnega vodovoda prišlo je zopet na dnevni red v predlogu nekega viteza Ducati-ja, da on Trst z vodo obskrbi; kakor je že navadno, mestni svet izročil je stvar zopet permanentni komisiji, ki ima vže Bog si ga vedi koliko projektov v razpravi.
Zadeva o okrajnih glavarjih (capi distrettualO rešila se je tudi po volji večine ter se bodeta dva imenovala in sicer jeden na Občini, drugi na Pro seku. Svetovalec Nabergoj je zahteval, da ako se vže želi imeti dva okrajna glavarja, naj ue tedaj imenuje takšna, ki bota na mestu in poznata slovenski. Po teh besedah je slavna galerija zopet razsajala. In ker je svetovalec Nabergoj hotel nekaj opaziti na Benussijev predlog, skočili so proti njemu ne le gospoda na galeriji, temveč svetovalci samo z gospodom županom na čelu nedovoljujoč Nabergoju o stvari črhniti. Uvidevši gospod Nabergoj, da mu ne bode mogoče mirno govoriti, usedel se je kličoč gospodi, a- —	uu^iui • ioni tulil ncuuauuui niSO
dostojali. — Po imenovanju raznih kuratorjev in šolske komisije ter odobrenju raznih proračunskih prekoračeb, zaključila se je javna seja.
Državni zbor.
D un a j, 24. oktobra. Odgovori na interpelacije.
V	začetku današnje seje je minister notranjih stvarij, Bacquehem, odgovarjal na razne interpelacije. Mej drugim je odgovoril na Kaftanovo interpelacijo o razpustu češkožidovskega društva v Pragi, da se je društvo razpustilo, ker se je mešalo v politiko, dasi je po pravilih bilo nepolitično društvo. Na Pacakovo interpelacijo je odgovoril, da se je prepovedal shod čeških Sokolov v Brnu, ker bi bilo to narodnopolitična demonstracija, kar je proti društvenim pravilom. Vašatyju je minister odgovoril, da se je volitev načelnika okrajnemu zastopu v Blatni zares zavlekla, ali sedaj se je pa že vse storilo, da se bode kmalu vršila.
Volitve v odseke.
Predsednik je naznanil izid volitev v odseke v zadnji seji. Od slovenskih poslancev je v budgetni odsek voljen gospod Klun, v rudniški odsek pa gospod pl. Globočnik.
V	državni sodni dvor je voljen dr. Ervvein, deželni glavar koroški.
Kazenski zakon.
V	današnji seji je poslanec pl. Abrahamo-vvicz zagovarjal predloženi načrt. Njemu se ne zdi prav, da se odsekovo delo toliko graja. Da ni tako slabo, kaže to, da je veščaki hvalijo. Pohvalno se je izrekel o tem jeden prvih veščakov avstrijskega kazenskega prava, profesor Lamasch. Pa tudi veleza-služni jurist in kriminalni politik Liszt je pohvalil načrt. Potrebno je pa tudi skrbeti za dober kazenski zakon. Kazenski zakon iz 1803., oziroma 1852. leta več ne ugaja sedanjim razmeram, ne daje več potrebne pravne varnosti. Tako ni primernih določb, da bi se kaznovala zloraba zaupanja, kar je gotovo jako važno v sedanjem času, ko sta se trgovina in obrt tako razvili. V predloženem načrtu zakona je pa xa to skrbljeno. Posebno Abrahamovvicz zago-
varja načrt proti Slavikovemu očitanju, da je na-zadnjašk.
Za Abrahamovriczem je pravosodni minister v dolgem govoru načrt zagovarjal.
Piran.
Poslanec Klun in tovariši in posl. Spinčič in tovariši so interpelovali vlado, če je res, kar pišejo časopisi o dogodkih v Piranu, in zlasti če je res, da je piranski župan obetal v imenu vlade demonstrantom, da se izobesi pred sodiščem zopet samoitalijanski napis? Nadalje interpelantje vprašajo, če vlada odobrava državni avtoriteti škodujoč« postopanje in kaj misli storiti v varstvo Hrvatov, Slovencev in konservativnih Lahov pred druhaljo?
Prihodnja seja bode v soboto.
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. oktobra.
Gimnazija v Celju. Celjski dopisnik „Neue Fr. Presse" je zbral vso svojo modrost, da bi dokazal, da Celje ni pravi kraj za slovensko gimnazijo. Po njegovem mnenju bi bil bolj pravi kraj Žalec, ker tisti ljudje, ki v Celje pošiljajo otroke v gimnazijo, stanujejo višje v Savinjski dolini. Celjskega dopisnika skrb je pač odveč, če bi slovenskemu prebivalstvu, ki bode pošiljalo otroke na novo gimnazijo, Celje ne ugajalo, se bode že samo oglasilo. Sveta celjskih nemškutarjev pa Slovenci ne potrebujemo. Da je pa Celje ugoden kraj za slovensko gimnazijo, dokazuje pač to, da je sedaj na celjski gimnaziji več slovenskih dijakov nego nemških. Pač se pa utegne v kratkem času staviti vprašanje, Če je Celje pravi kraj za nemško gimnazijo, bi li ne bilo treba prestaviti jo kam gori proti Gradcu, ker na južnem Štajerskem ne bode dosti nemških učencev.
Reforma zakona o domovinstvu. Zje-dinjena levica se je v klubu izrekla, da je v obče zadovoljna z vladno predlogo o reformi domovinstva. Samo posamične določbe levičarjem ne ugajajo. Pa tudi poslanec Suess se je pred svojimi volilci izjavil, da vladna predloga kaže nekak napredek. Tako upamo, da levica ne bode delala prevelicih ovir v tej stvari. Seveda bati se je, da bi v zakon ne vtiho-topili pit iatyiaTi t xi>urnici alt pa že v odseku kakih določb, ki bi ga naredil iluzoričnega. Zastopniki industrijskih središč se bodo vsekako upirali vladni predlogi, kajti dosedaj so od tovarn ti kraji imeli le dobiček, po premeni domovinske pravice je zadenejo tudi bremena.
Radikalci in Mladočehi. Nedavno so »Narodni Listj" grozilo zabavljali proti radikalcem, ker nočejo več delati za dr. Gregra in drugove. Sedaj pa ta list zopet hvali radikalce, zlasti dijake. Kakor se govori, Mladočehi potrebujejo radikalcev za agitacijo pri mestnih volitvah v Pragi. Radikalci imajo mnogo dobrih agitatorjev, ki so že Mlado-čehom večkrat pomagali do zmage. Seveda se ne ve, če bodo še dolgo hoteli liberalci hoditi za Mla-dočehe po kostanj v ogenj. Ko bodo kje poskusili s svojimi kandidati, tedaj bode pa ves mladočeški tabor kričal proti njim, kakor je že večkrat. Dobro za Mladočehe je to, da radikalci sami prav ne vedo, kaj bi radi.
Boji z biki. V prvi seji francoske zbornice, ko se je zopet sešla, je poslanec Denis interpeloval, zakaj je vlada prepovedala boje z biki in odstavila župana v Daxn, ker se ni oziral na njeno prepoved. Poslanec, ki je prvikrat govoril v zbornici, je živo slikal boje z biki, njih potrebo in dokazoval, da jih vlada ni imela pravico prepovedati. Vlada in zbornica pa nista imela nič pravega pojma za stvar, katero je tako navdušeno zagovarjal. Ministerski predsednik je na kratko odgovoril, da boji z biki niso za nobeno omhrano deželo. On jih ne bode nikakor dopustil. Zborn:ca je pa skoro jednoglasno sklenila, da se o tej interpelaciji kar preide na dnevni red. Poslanec Denis se je pa prepričal, da se ne da nič opraviti z najlepšim govorom, da s svojimi biki ne bode vrgel ministerstva.
Afganistanski emir je jako nevarno bolan. Ta bolezen že napravlja skrbi v nekaterih diploma-tičnih krogih. Emir misli baje zapustiti prestol svojemu sinu Habib Uli. Verojetno pa ni, da bi vsi afganistanski rodovi priznali novega emirja. V Afganistanu ni vrejeno prestolonasledstvo. Oglasiti se utegne več pretendentov. Da ohranijo svoj vpliv, se bodo Angleži potegnili za Habib Ulo in poslali vojakov v Afganistan. Rusi pa baje v tem slučaju tudi ne mislijo mirno gledati in bodo tudi zaseli dtl Af
ganistana. Ruski listi mislijo, da utegne konečno priti do tega, da se ta dežela razdeli mej Ruse in Angleže. Novemu emirju bodo da dali kako pokojnino, da jo bode vžival kje v Evropi.
Tržiški občinski odbor.
Z Tržiča meseca oktobra.
V Tržiču samem in nad njim se je ves soci-jalen red zelo spremenil. Zjutraj, opoldne in posebno zvečer po trgu vse mrgoli delavcev in delavk. Gotovo je vseh nad tisoč po velikih tovarnah, o katerih pred nekaj leti niti duha niti sluha ni bilo. Marsikatero bi o njih lahko zinil; pa to ni danes moj namen.
Po gostilnah dobil si nekdaj vedno prijetno zabavo v družbi zgovornih tržanov iz različnih stanov pri jedni mizi; a ta stara .omizja" so se posebno vsled zadnjih občinskih volitev — razbila. In zakaj ? Tudi v Tržiču je oživel demokratičen duh, in vrgli so magnate s njih takorekoč že privilegiranih sedežev v .mestni hiši". Pravijo, da so mnogim nerednostim na sled prišli; zato več ne marajo, da bi jim visoke glave gospodarile. Prekljali so se v .Sfid-Oest. Post" celo poletje in spravili mnogo zelo .zanimivih stvarij" na dan; novo stranko so n. pr. imenovali .magnatje" .radikalno-slo-vensko", zvezano s socijalnimi demokrati. Nesmisel zmedenih pojmov!
Posledica vsega tega je bila, da je preiskovalni sodnik v Tržiču dvakrat iz Ljubljane posla imel. Resnico bode že on dognal; zato nas ne briga ravno, kaj vse je na dan spravil. Toliko so pa .magnatje" le dosegli, da je bil nov odbor ovržen in volitve na novo razpisane; njihovi nasprotniki pa so očeta župana v preiskavo spravili. Dva moža, Nemca, ki sta zadnjič z .nagnati" volila, izjavila sta se, da drugič ne bodeta več. Upamo, da se jima jih še več pridruži. Sedaj pa ves položaj popolnoma nepristransko presodimo!
Znana so imena kopice bogatašev. Ti seveda kot delodajalci že od nekdaj zvonec nosijo. V zadnjih letih je prišlo čez Ljubelj še nekaj tujcev, ki imajo sedaj mogočne tovarne in zato tudi velik vpliv. Prvi in drugi žive seveda v najlepši jedinosti med seboj in zato do danes občino vodijo. Nočem navajati tu nerednostij, katere se občinskemu predstojništvu očitajo, ker njih resnice nisem hotel preiskovati. To je stvar gospoda vladnega svetnika. Je jih pa menda mnogo. A po nečem druzem lahko presojam tržiške dosedanje .mestne očete".
Kdor je bil kdaj v Tržiču, napravil je nanj trg z mnogimi precej lepimi poslopji, vsled svoje lege med gorovjem in vsled dolzega, širocega glavnega trga gotovo prijeten vtis. Toda po sedanjem peljati se bi pa jaz nobenemu ne svetoval, komur so zdrava koža in ravni udje le količkaj dragi, kajti po sredi ulice je precejšen .graben", katerega po gosposko .kanal" imenujejo. Ce imaš koga srečati in moraš zato na drugo stran voziti, nisem ti porok, da se ne bodeš v .grabnu" znašel s potolčenim nosom,, ali zlomljeno roko, ali nogo. Toda prosim, naj nikdo ne misli, da se šalim. Večkrat se je že kaj tacega pripetilo, in jaz mu lahko imenujem osebo, kateri se je že nesreča pripetila, da je od-letel z voza in voz za njim. Posuti pa že obe strani menda tudi od pamtiveka niste bili, ker zelo ste sprani in raztrgani.
Omenjam še po vrhu, da je to ob jednem državna cesta čez Ljubelj. Ako bi imelo obč. pred-stojništvo kaj smisla za olepšavo trga in javno varnost, bilo bi ta nedostatek gotovo že odpravilo. Saj denarja menda ne manjka v občinski blagajni, če je lahko odškodovalo tovarnarja, kateremu je kamen, ki je iz Kokovnice priskakal, malo ograjo pokvaril. Poleg tega misli tudi vravnati potok Mešenik (Loi-belbach), katerega ima predilnica po umetni strugi napeljanega, da je ne bode te z nanesenim peskom zasipal. Ne vem, kdo bode odškodoval tržane, ako se enkrat odtrga polovica gore Kokovnice in jim zasuje del trga. Sicer bi pa tudi erar gotove dal podporo ; saj — od Ljubljane do Tržiča in od tu do Celovca ne najdeš tako slabe ceste, kot je ravno skozi Tržič.
Najbolje še zna po njej voziti rovtarski vol, katerega trpljenje je enkrat neki star očanec s štu-dentovim primerjal, češ ta dva oba jednako trpita, ker morata oba z glavo delati. Prvi namreč vse z jarmom na rogeh pritrjenim vleče. No to vol vozi na nizkih kolih in jo pametno po .kanalu" sredi trga stopa, češ tu ne more ne na levo, ne na desno pasti.
Hitrejim voznikom v varnost je pa obČ. pred-stojništvo v svarilo dalo nabiti na neko hišo desko, katere napis jih svari pred hitro vožnjo in prepoveduje z bičem pokati, češ naj raji na živino pazijo, da v .kanal'1 ne zaide.
Pri sv. Andreju jo pa zavij mo na desno v .Gaso" čez most mimo Skalarja pod farno cerkvijo. Tu vidiš vedno cele grape, skopane od vode. Po zimi se naredi v njih led v največje veselje šolskim otrokom. Ravno tako krasi led ulico od vodnjaka notri do obč. pisarne, da bi ga vsaj .tržni očetje" videli. V .Gasi" tudi mesarji bivajo in živino kar v veži pobijajo. Upamo, da prihodnje predstojništvo tudi ta nedostatek odstrani. Saj jim njih .gšeft" vendar toliko nese, da bodo eno skupno mesnico postaviti zamogli. Ali bi se ne dali vsi ti nedostatki z majhnimi stroški odpraviti? Našteval bi še lahko jeden in drug tak nedostatek, ki obsoja dosedanji zastop in je po pravici lahko vznevoljil veliko večino prebivalstva, da se je hotela otresti vlade .magna-tov" ; toda upam, da zadostuje.
V novem odboru ni .kraljev", baronov in druzih tacih imenitnih mož, ki menijo, da bode takrat zopet bolje, ko se prostemu ljudstvu zopet vse praviceodvzamejo in dado le njim, ki so „ljudje". Tudi v novem odboru bi bila želeti jedna ali druga stvar drugače in boljše kakor je; toda začetek je.
Vendar je popolnoma nizko, nedostojno in nevredno posluževati se tacega orožja, kot so se ga in klicali poleg blatenja nekaterih poštenih in zna-čajnih oseb na pomoč tudi take, ki se v vse vtikajo, kar jim prav nič mar ne gre, da bi tako ž njihovo pomočjo uradnike od prihodnje volitve izključili.
Upamo, da se dotični gospodje ne bodo dali odstrašiti, ravno tako tudi t r ž a n i ne. Naj gospodari enkrat drug odbor tri leta, da se pokaže, kdo je bolji gospodar. Le pogumno in odločno naprej!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 25. oktobra.
(Notranjske volitve.) Letos se je .slovensko društvo" čutilo dovolj pogumno in je izdalo na podlagi .slavnih" zmag, pri katerih so svoje denarne zavisnosti .zavedni možje" nosili glasovnice svojim mogočnim gospodarjem v dopadajenje, imeniten oklic, v katerem se bere, da je kandidat .slovenskega društva" — Franc Ar ko, posestnik v Po-stojini. — Nasprotniki so si zmage svesti; mi jim privoščimo veselje, ker nam ni toliko do zmage, kolikor do značajnih, prepričanih mož. In teh smo od vlani na Notranjskem mnogo pridobili.
(Volitev.) Iz Senožeč 24. okt. V Do'enji Vasi je voljen konservativen mož. Vsi drugi bodo volili tako, kakor bode všeč njihovi senožeški glavi. V Senožečah pa je bila prvotna volitev ovržena, ker je senožeško .razsodno ljudstvo" volilo enega moža, ki ni bil v volilskein imeniku. V svoji gorečnosti izbacniti vse, karkoli bi moglo voliti s konservativno stranko, se je menda po naključju izpustil tudi ta mož, ki je vendar jeden prvih posestnikov, občinski svetovalec, prav pošten mož in ki vendar vleče z napredno stranko. VrSila se je v ponedeljek 22. t. m. druga volitev obeh volilnih mož, ki je izpadla, kakor mora biti, dokler bode samo .razsodno ljudstvo" volilo. Vprašam, ali se bode tudi v davkariji reklo: .Le pojte, nimate pravice plačati! — Bog daj burjo, da se zrak očisti!
(Slovensko kat. akad. društvo .Danica.") Z Dunaja se nam poroča: .Danici" je pristopil kot deseti ustanovnik vlč. g. dr. Frančišek Sedej, ravnatelj v Avguštineju, iu ob enem poklonil knjižnici društveni, krasuo delo: Siockl: „Das Christenthum" in Wetzel: „Leitsterue fiir die miitinliche Jugend", kot starešina se je prijavil vlč. g. Matej Osenjak, kaplan v Žalcu, z doneskom 2 gld. in kot podpornik je daroval gosp. A. G. v Žalcu 1 gold. Iskrena hvala vsem ! V soboto, dne 27. oktobra, priredi slov. kat. akad. društvo .Danica* na Dunaju svoj prvi občni zbor z sledečim vsporedom: 1. Poročilo osno-valnega odbora, 2. Bistvo in namen .Danice", 3. Volitev odbora in 4. Slučajnosti. Lokal: Kastners Re-stauration .zum Magistrat" I. Lchtenfelsgasse 1. Začetek ob 8. uri. — Goste uljudno vabi osnovalni odbor.
(Vojaške vesti.) Vojaški novinci tukajšnje posadke bodo dne 1. novembra ob 9. uri BO minut v
novi vojašuici po sv. maši iu pridigi slovesno pri segli zvestobo. — S prihodnjim mesecem bode povišanih nenavadno število višjih častnikov, osobito generalov. — Presv. cesar je podelil podpolkovniku 17. pešpolka B. Puteany-ju plemstvo s predi-katom .Drauhain".
(Visoka starost.) Kakor se nam poroča, je umrl 22. t. m. oče spoštovanega g. Jakoba Lavreučiča, trgovca v Sodražici, kateri je bil 96 let star.
(Naredba o dvojezičnih napisih) dostaja se vseh okrajnih sodišč isterskih, kakor n. pr. Kopra, Pirana, Pulja, Vodnjana, Labinja, Pazina, PoreČa, Lošinja, Krka, Rovinja, Voloske, Podgrada itd. Isto tako vseh sodišč na Goriškem izvzemši jedino Gra-diško: Na Goriškem ni proti dvojezičnim napisom nikakega odpora, mej tem pa so Italijani v Istri proti istimi mobilizovali celo vojsko občinskih protestov.
(Varnjte gozde 1) Od sv. Gregorja se nam piše, da so začeli v ta kraj dohajati trgovci z lesom, kateri bi radi pokupili gozde od kmetovalcev. Do zdaj še niso mogli dosti kupiti. Kmetovalci, varujte gozde; gozdi so boljši kakor denar!
(Volitev I. razreda v Rovinju) uničilo je c. kr. namestništvo vsled utoka rovinjskih radikalcev. Pričakuje se kmalu nova volitev.
(Dnevni red) seji občinskega sveta ljubljanskega, v petek, 26. dan oktobra 1894. ob 5. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II. Policijskega odseka poročilo a) glede uredbe stranišč in odprave fekalij (nadaljevanje); b) o nasvetu magi-stratovem glede omejitve vožnje pošpitalskih ulicah. III. Šolskega odseka poročilo a) glede ustanovitve višje dekliške šole; b) o prošnji odbora okrajne učiteljske knjižnice ljubljanske za podporo v svrhu naprave posebnih strokovnih katalogov; c) o mestnega šolskega sveta dopisu glede zvišanja redne dotacije okrajni učiteljski knjižnici in dovolitve donezka za vezanje kmig. IV. Stavbinskega odseka poročilo a) o gradnji kanala med vojniškim oskrbovališčem iu .Narodnim domom"; b) o kupnih ponudbah glede nekterih parcel poleg podaljšanih Knafljevih ulic;c) o ponudbi Accetovi glede odstopa nekoliko njegovega sveta ob Smartinski cesti; Č) o prizivih v stavbin-skih stvareh; V. Finančnega odseka poroč lo a) o mestne blagajnice stanji konci junija 1894. in o porabi dovoljenih kreditev; b) o nakupu in razdelitvi Vabičeva knjižice o varstvu koristnih ptic. — Tajna seja.
(Nove klopi.) Iz Goričice 24. okt. Zopet je naša vsa prenovljeva iu podaljšana cerkev dobila lep kinč. Mojster Josip Stupica iz Vira napravil nam je 36 novih klopi, vse so izdelane iz črnega hrasta. Delo je lično, lepo in trdno. Kdor se hoče v tem prepričati, naj se potrudi na Goričico. Komur je pa bolj prilično, naj gre v Šenčur pri Kranju, ali v Komendo ali na Rova ali v Radomlje ali v Dob ; povsod bo videl cerkvene klopi iz Štupičeve delavnice. Predno smo se pogodili, zahtevali smo od g. Štupice spričevala od imenovanih cerkvenih predstojnikov. Prinesel nam je silno lepa, častna spričala, a reči moramo sedaj po dovršenem našem delu, da spričala niso prav nič pretirana, ampak samo resnična. Vse jih hvali kot mojstersko delo.
(Malomarnost.) Posestnica Marija Maselj iz Št. Jurja pri Kranju je dne 23. t. m. svoje pet mesecev staro hčerko položila v zibelj ter jo prepustila v varstvo 701etni ženici. Ta menda ni pazila na otroka, katerega so našli zadušenega z obrazom na blazini.
(Iz Prage), dne 21. oktobra. Dijaki imajo za dve društvi manj. Pred jednim tednom je razpustilo deželno predsedništvo dijaško društvo „Slavia", in takoj za tem .Svorno.t". Gospodje dijaki so že previsoko gledali v svoji učenosti, ter se drznili celo presojevati v javnih zborih svoje profesorje in vse-učelišče. V svoji nezmotljivosti so trdili, da so učiteljske moči na češkem vseučelišču za nič, in svetovali so svojim mlajšem tovarišem, naj gredo drugam, torej na tuje univerze. Rodoljubi so se trudili 40 let, preden so dosegli ta zavod, in sedaj se upajo novodobni mlekozobni dijaki reči naravnost, da je vse-nčelišče nepotrebno. Prav je, da je društvo razpu-ščeno. Nekaj tacega so pa gospodje skoraj gotovo pričakovali, ker so imeli v reservi .SvornostV Pravila so bila potrjena, le pričeti je bilo treba, toda obrnilo se je drugače. — Mladočeški odborniki v Lomnici so dosegli, da je uničena ondi tkalska šola. Po njih mislih je bila nepotrebna, ako ravno je prinesla mestu velik užitek in korist. — Oni dan je peljal na samokolnici ubog kočar doma blizu Prage
svojo ženo v bolnico. Tu je niso hoteli sprejeti , če tudi se je spoznalo na prvi hip , da je žena zelo bolna. Revež je romal potem po Pragi, dokler se ga ni usmilila policija. Na njeno posredovanje je bila žena vendar le v bolnišnico sprejeta , niso se več ondotni uradniki sklicevali na to, da nima potrebnih listin. Tudi človekoljubje v človekoljubnem 19. stoletju.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 14. do 20. dne oktobra je bilo v Ljubljani 22 rojen h in 11 jih je pa umrlo. 1 je umrl za davico, 3 za jetiko, 1 za vnetjem sopilnih organov, 1 za starostno oslabelostjo, 1 vsled nezgode, 4 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi je 5 tujcev in 5 iz zavodov. Zbolel je 1 za škarlatico in 5 za davico.
(Ogenj.) Dne 22. t. m. popoludne je posestniku Skoku s Pristave v kamniškem okraji zgorel kozolec s krmo in dvema vozovoma. Zapalil je otrok. Škode je do 400 ffld.
(Cvetoča jablana.) Na vrtu g. I. Horvata v Kurji vasi videti je jablano v najlepšem cvetu. Gotovo redek slučaj v tem času!
(Novo jaliališče) grade te dni vojaki 27. pešpolka za Fran-Josipovo novo mestno vojašnico. To pa le za kratko dobo, ker po zimi se bode o mrazu in snegu pred ko ne malo jezdarilo, na pomlad pa pride tja novo avgmentacijsko skladišče, zidano od mestne občine.
(Razpis učiteljske službe.) Na Dobrovi popol-niti je II. (žensko) učno mesto s plačo 450 gld. Predpisno opremljene prošnje vložiti so do 1 7. nov. letos na c. kr. okrajni šolski svet za ljubljansko okolico.
(Kdaj pride do tega pri nas?) Francosko ministerstvo je ukazalo, naj se na vseh železnicah preišče, če niso železniški uradniki, zlasti nižje vrste preveč z delom obteženi. Vzrok tega je ta okoliščina, da zakrivijo taki ljudje, ki so po čezmernem utru-jenju izcela onemogli, prav lahko kakšno nesrečo. Tako je ukazano na Francoskem. Naše državne železnice kažejo letos v prvih 7 mesecih že za več milijonov večje doneske kakor pred dvema letoma, pa vzlic temu morajo kakor višji, uprav tako nižji železniški uradniki nad svoje moči službovati. Ali bi ne bil že čas, da bi posnemalo pri takih imenitnih doneskih i naše ministerstvo francosko humaniteto in olajšalo vsaj nekoliko truda železniškemu perso-nalu ?
(Kaj donaša socialističnim vodjam njihovo delo?) Bebel, prestavljeni Bebel, zdaj vodja socijal-nih demokratov, prejšnji revni strugarski pomočnik, pa zdaj že posestnik velikolepe palače v Koblencu, katera se ceni na pol milijona mark, si je kupil pred kratkim v Kiznahu pri viervvaldstiidskem jezeru zopet veliko posestvo. Isti Bebel, ki obljublja delavcem, da se .podržavi" vse imetje ter se razdeli med nje in sicer kmalu ; ki je rekel na shodu v Halle, da bodo skoro vsi navzoči tega srečnega tre-notja, one razdelitve še dočakali! Pa, evo, zdaj kupuje isti Bebel posestva, kakor bi o onem bodočem .podržavljenju" ali ^razdeljenju" ničesa ne vedel? Socijalni demokratje, kakošni program pa vendar ima vaš general?
(Crispi,) italijanski ministerski predsednik, ki je že 25 let živel v divjem zakonu z neko Lino, se je dal nedavno cerkveno poročiti. Ta dogodek je povsod, kjer poznajo bivšega revolucijonarja in bogatajca, vzbudil začudenje.___
Društva.
(K on ser v. obrtno društvo v Ljubljani) priredi v nedeljo, dne 28. oktobra društveni shod v prostorih gostilne rokod. doma, Poljske ulice št. 10. Vspored: 1. O namerah socijalne demokracije. 2. Poučni govor. 3. O graški obrtni razstavi. 4. Slučajnosti. Pričetek ob 6. uri zvečer. O vršitvi prihodnjega zabavnega večera določilo se bode natančneje pri društvenem shodu. Na dan shoda bode skupni izlet v Vevče in ondi ogled papirnice. Zbirališče pri Jerneju na Št. Peterskem predmestju in odhod točno ob l1/* uri popoludne. Izlet le ob lepem vremenu.
(Izvanredni občni zbor pol. društva .Edinost"), ki je bil pretečeno nedeljo, razpravljal je zgolj kmetijska vprašanja ter. tudi sklenil, da se na spomlad skliče tabor v tržaški okolici, pri katerem bi se razpravljalo o splošnem položaju trža ških Slovencev z ozirom na mesto in postopanje mestnih organov nasproti Slovencem v okolici v obče. Sprejel se je tudi predlog, naj se pravosodno ministerstvo naprosi imenovati pri sodnijah v Istri takšno osobje, ki bode zmožno v govoru iu pisavi elovensko-hrvatskega jezika. Predsednik, predno je zbor zaključil, je grajal domačo inteligencijo, ker se jako pičlo ali nič ne zanima za narodno stvar. Naznanil je tudi, da se bode na spomlad tudi v Istri vršil tabor, ker se je letos od tega namena odstopilo.
Telegrami.
Bolezen ruskega oarja.
Peterburg, 25. oktobra V nedeljo je car sprejel svete zakramente za umirajoče.
Pariz, 25. oktobra. „Figaro" poroča se iz Odese včeraj zvečer ob 11. uri 50 minut, da je stanje carjevo nespremenjeno. Vznemirjenost v njegovi okolici je vedno večja. Car vedno težje premaguje zaspanost, ker je vedno slabši.
Peterburg, 25. oktobra. Včeraj so zdravniki izdali poročilo , po katerem je car po noči nekaj ur spal. Zaspanost še ni prejenjala. Jed pa carju jako diši.
Peterburg, 25. oktobra. Govori se, da upajo zdravniki carja še ohraniti kake tri tedne pri življenju. Zaradi tega se je poroka carjevičeva odložila.
Vojska mej Kitajci in Japonci.
Tokohama, 24. oktobra. Včeraj je bil boj mej Kitajci in Japonci pri Port Arthuru.
Shanghai, 24. oktobra. Japonci so uplenili norveško ladijo in jo odpeljali v Japan, ker je prevažala za kitajsko vojno razne stvari. Konzuli so dobili od oblastev poročilo, naj inozemce svare pred kupčijskimi potovanji in zabavnimi izleti v notranji Kitaj, ker bi vojaki utegnili ta potovanja napak tolmačiti.
Geloveo, 25. oktobra. Shod zaupnih mož kat. gosp. društva za koroške Slovence vršil se je včeraj ob pol 3. uri nad vse sijajno. Došlo je na shod nad 700 zaupnih mož. Govorniki Einspieler, Kandut, Podgorc, Trei-ber, Legat razpravljali so točke dnevnega reda ter zahtevali pravic za koroške Slovence v verskem, narodnem in gospodarskem oziru in stavili resolucije, ki so bile soglasno vsprejete.
Ob 7. uri zvečer je bila Slomšek-Ein-spielerjeva slavnost, katere se, je vdeležilo okoli 1800 slovenskih Korošcev. Take slavnosti slovenski Korošci še niso slavili, take Celovec še ni videl. Eazni govorniki Einspieler, Legat, Žlogar, Zwitter in drugi so slavili Slomšeka in Einspielerja, pevske točke izvrševali so točno in neumorno pevci kamniške „Lire".
Vse se je vršilo v najlepšem redu. Nemci so od daleč gledali in se čudili, videti toliko Slovencev zbranih v Celovcu. Hvala pripravljalnemu odboru, slava zavednim koroškim Slovencem. Na svidenje prihodnje leto pri Jarnikovi slavnosti v Ziljski dolini!
Trst, 24. oktobra. V Piranu je vse mirno. Uradna „Adria" objavlja sledeči popravek : Kakor izvemo od kompetentne strani, je poročilo, katero je prinesel včerajšnji „Pic-colo della sera", da je v Piran odposlani komisar brzojavno namestnika vprašal, če sme obesiti italijanski napis na tamošnjem sodišču, ravno tako neresnično, kakor poročilo tega lista, da je namestnik komisarju to dovolil.
Dunaj, 25. oktobra. Srbski kralj je položil lep venec na rakvo carjeviča Rudolfa.
Brno, 24. oktobra. Današnja deželno-zborska volitev v Jarmerici se zopet ni mogla vršiti, ker ni bilo moči sestaviti volilne komisije. Dotični člani mestnega zastopa ni so prišli in došli trije volilci niso hoteli vstopiti v volilno komisijo. Sedaj bode okrajno glavarstvo v Krumovu, kjer je glavni volilni okraj, konstatovalo izid volitve. Nemški kandidat Rund je dobil 526 glasov od 725.
Berlin, 24. oktobra. Cesar je imel daljši pogovor z državnim kancelarjem in je baje izrekel, da se popolnoma vjema s kancelar-jevirni nazori glede tega, kaj je storiti proti revoluoijonarnim strankam.
Berlin, 25. oktobra. Nemški državni zbor se otvori dne 15. novembra.
Draždane, 25. oktobra. Ministerstvo je dalo dovoljenje za uvoz klavne živine iz Avstro-Ogersko in prešičev iz zavoda za pitanje v Steinbruchu v novo sezidano veliko klavnico v Freibergu.
Bim, 25. oktobra. Povodom razpusta socialističnih društev v Milanu se je izdal manifest s 84 podpisi, mej njimi 8 podpisov radikalnih poslancev, v katerem se ugovarja razpustu društev in napoveduje osnova italijanske lige v obrambo svobode.
Bim, 24. oktobra. Danes ob jednajstih dopoludne se je začelo prvo posvetovanje o zjedinjenju pravoslavnih cerkev s katoliško. Tega posvetovanja se je udeležil tudi tajnik propagande za zadeve vzhodnih obredov. Papež je imel važen govor o zjedinjenju vzhodnih cerkev s katoliško in je pozval kardinala Langeauxa in navzoče patrijarhe, da povedo svoje mnenje.
Madrid, 25. oktobra. Vojni minister misli španjsko vojno oborožiti z Mauserje-vimi puškami. Tovarna v Oviedu bi 119.000 pušk pri navadnem delu mogla izdelati še le v sedmih letih. Zahteval bode potreben kredit, da se bode delalo noč in dan.
Biver de G-ier, 25. oktobra. Tri nemške podložnike, katere so pred jednim mesecem zaprli, ker so nekaterim domačim delavcem pretili s smrtjo, so iztirali in odpeljali na mejo.
Umrli so:
V bolnišnici:
22. oktobra. Mihael Prostar, 42 let, bronchiMs foetida.
Tujci.
23. oktobra.
Pri (Uonu : Kadleezik, Weydmann, Fels, Lazar, Rottach, Kiinig, Kral z Dunaja. — Kurschner, Gasser iz Gorice. — Berger, Mangold, Bohm iz Budimpešte. — Mangori iz Trsta.
—	Vitez Neuwirth iz Pulja. — Semen iz Trebnjega. — Lovšin iz Ribnice. - • Boic iz Dolenje Vasi. — Weber iz Starega Trga. — Hansmann iz Prage. — Prijatelj iz Strug. — Pfajfer iz Dobrepolja. — Ramoveš z Ostrega Vrha.
Pri Maliču: Bolta iz Ledin. — Weitenhiller, Janda, Hulles, Pattera, Rotter, Burkhardt in Hirsch z Dunaja. — Massan iz Kolonije. — Polak iz Teplie. — Makesch iz Celja.
—	Braumann iz Monakovega. — Ohl iz Hanau-a. — Lang iz Beljaka. — Czesky iz Gradca. — Regnard, Rossi iz Trsta.
—	Lackm*yer iz Grahovega. — Aškerc iz Skal. — Duller iz Novega Mesta.
Pri Južnem, kolodvoru: Tischler iz Beljaka. — Weiss iz Celovca. --Goljevščik iz Gorice. — Robida iz Rodika.
Pri avstrijskem earu: Gorjup h Kamnika. — Pe-hanl iz Topuike. — Mucke, Biicbler z Dunaja. — Pehani iz Žužemberka. — Schlieber s Štajerskega.
Pri bavarskem dvoru: Car, Dobnila Iz Oerkvenice.
Vremensko sporočilo.
a B a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	> a S S*' 1 s g
opazovanja		irakomeri. T mm	toplomera po Celzija			
24	7. u. zjut. 2. a. pop. 9. a. zveč.	739 1 7365 733-8	42 100 96	brezv. sl. szap. sl. svzh.	megla oblačno n	330 dež
Srednja temperatura 7-9' . za 1-70 pod normalom.
Deželno gledišče v Ljubljani.
St. 12.	Dr. pr. 598.
V petek dnš 26. oktobra 1894:
Prenočišče v Granadi.
Romantiška opera v 2 dejanjih. — Spisal K. pl. Braun. Uglasbil Konrad Kreutzer. — Poslovenil Jos. Cimperman, priredil E. Gangl. Kapelnik g. Fran Gerbič. Režišer g. Jos. Nolli. Začetek točno ob polu 8. uri, konec ob 10. uri zvečer. Prihodnja predstava bo v nedeljo 28. oktobra._
Zahvala.
Tukajšnjega gospoda sodnika dr. A. Pfefferja soproga, blag. gospa Otolija Pfeffer-jeva izročila je podpisanemu šolskemu voditeljstvu tri zvezke „Vogel Europa's von Anton Fritsch, Custos der zoologisohen Abtheilung am Museum des Konigreiehs Bohmen", za kar blagi šolski dobrot-nici izreka iskreno zahvalo
voditeljstvo štirirazredne ljudske šele v Mokronogu,
dne 24. oktobra 1894.
J. Ravnikar.
U8ojam si svoje cenjene kupovalce najuljudneje opozoriti, da sem pričel z razpošiljanjem	656 5—2
novega naravnega
istrskega tropinskega žganja.
Posestnik žganjarnice
Ja č e Wa i z e n
(preje A. Wortmann)
Reka — Sušak.
Žganjarnloa ln trgovina z vinom na debelo, Izvoz pristnega franooskega konjaka, Cuba- ln Jamalca-ruma ln vseh vrst 6aja.
Odlikovana tovarna vinskega kisa in maraskina.
Najsigurnejše in najboljše
s1 nalaganje glavnice«
je v
4% zastavnih, pismih gališkega zemliško-kreditnega društva.
Isti osiguravajo
več nego 4odstotno obrestovanje
ter so
pupilarno varna,
davka in fatiranja prosta,
sposobna za kavcije,
sosebno za vlaganje častniških ženitvenih kavolj;
razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 253'33 hipotekarne vrednosti.
Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri
ln bančni
n
v Ljubljani. 295 44
Dunajska borza.
99 gld. 15 kr. 99 „ 20 „
Dn6 25. oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4 %.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . , Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vlsta. .........
NemSki drž. bankovci za lOOm.nem.drž.velj
20 mark...........
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci C. kr. cekini . . .
123 98
122 96 1028 372
124 61 12 9
45 5
55 20
45
30
20 „ 89 V. „ 70 „ 89
Dn6 24. oktobra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 5% . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878
Posojilo goriškega mesta......
41o kranjsko deželno posojilo .... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4' Prijoritetne obveznice državne železnice . „	„ južne železnice 3%
„	„ južne železnice 5%
148 gld. 50 kr. 147 „ 75 „
197		50	n
97		30	
. 143		50	v
127		50	
107	n	60	n
! 67	n	50	n n
98		70	„
. 220		—	M
. 164		20	n
. 129		50	n
0 98	r)	50	
Kreditne srečke, 100 gld. .
4 <% srečke dunav. parobr. (.------- — „—.
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld,
Rudolfove srečke, 10 gld......
Salmove srečke, 40 gld......
St. GemSis srečke, 40 gld......
Waldsteinove srečke, 20 gld.....
Ljubljanske srečke........
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.' Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100
196 gld. 50 kr.
1. 141		50	
1. 17		90	
. 23		50	
. 69		—	
		75	»
		—	„
24		75	
. 171		50	„
r. 3397 . 492		50	n
	n	—	
. 106		—	n
. 72		—	H
. 82		80	
. 175		—	n
. 133	n	50	>1
S2* Nakup in prodaja *SS vsakovrstnih državnih papirjev, »ročk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube ^ri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K n 1 a n t n a izvršitev naroill na borzi.
Menjarnična delniška družba
„31 E R C U B"
Wollzeil8 it. 10 Dunaj, lariahilferstrane 74 B.
JUT Pojasnila "S3S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti |fnaloženih glavnic