160. številka. Ljubljana, v petek 17. julija. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI MOR Uhaja vsak dan ivr^rr, izimEi nedelje in praznike, ter velja po posti prejemau za avstro-ogers ke dežele za vso leto 1!> gld., za pol leta 8 gld., za četrt |leta 4 gld., za jedea me8eo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10.kr. na mesec, po 30 kr. za trt vi leta. — Za t nje dežele toliko vefi, kolikor poštnina znaša. Za* oznanila plačuje te od Cetiri&topne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah ftt. 12. Upravnifitvu naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Državni zbor. Včeraj sklenila je poslaniška zbornica svoje zasedanje in se bode razšla, da se snide morda zopet proti koncu meseca oktobra. Preostaje nam, da poročamo na kratko o zadnjih sejah. V 46. seji se je nadaljevala debata o justičnem ministerstvu. PobI. Abrahamovicz govoril je o sodniških razmerah v Galiciji. PobI. dr. Barnreither razpravljal je o reformi kazenskega zakona, civilnega prava, odvetništva itd. Posl. Bula t je poudarjal nedostatke pri Bod-niških in jetniških poslopjih v Dalmaciji in je pred* lagal, da se oBnuje okrožno sodišče v Šibeniku. Dalje je razpravljal uprašanje o notranjem jeziku pri sodiščih. V Dalmaciji je samo jedna narodnost, slovanska, o italijanski narodnosti se niti govoriti ne more. Da notranji jezik pri državnih uradih torej ni slovanski, je krivica, katero je v interesu Btrank in javnega poslovanja treba odpraviti kar najprej mogoče. To je očitno žaljenje ravnopravnosti. Isto tako je protipostavno, da najvišje sodišče daje svoje odloke v nemškem ali italijanskem jeziku v slučajih, ko se je v Dalmaciji obravnavalo v slovanskem jeziku. Pričakuje torej, da se kmalu odpravijo te nepoatavnosti. Posl. dr. Slavik bb pritožuje, da se glede pravice shajanja na Češkem zakon tolmači prav nasprotno in želi večjo jednakost pri odločbah najvišjega sodišča. Pravi nadalje, da je odlok juBtič-nega ministra od 3. februvarja 1890 popolnoma proti-postaven. Cela vrsta cesarskih odlokov zahteva, da znajo vsi sodniški uradniki na Češkem oba deželna jezika, juatični minister pa pravi, da to ni potrebno. Ta dokaz zadostuje. Odlok od 3. februvarja nema zakonite podlage in je direktno nepoBtaven. Posl. Podlaszeski govori o željah Husinov. Antisemit Schneider govoril je o židovskih sodnikih in o pravdah mej kristijani in Židi. Grof P i ninski poudarjal je potrebo reforme civilnega postopanja. Ju8tični minister grof Schonbor n izjavlja svoje zadoščenje o izjavah vseh strank, da hote izvrševati program prestolnega govora. Odgovarja obširno raznim govornikom in po njih izrečenim LISTEK. Kapitan. (Kuski spisal An dr. Lvovič. 1'osloveuil —n.) (Konec.) — Vafta rana je uevarna, pravi zdravnik, pregledavši ranjeno ramo. — To nič ne de, odgovori s slabim glasom Nikolaj Homanovič, — hitro obvežite ... Ali sme biti rana na poti, ko ima stotnija komaj še petdeset mož. Hitro Btorite; jaz moram hiteti. — Kam? vpraša zdravnik začudeno. — Tje, k njim, v ogeuj, odgovori odločno Nikolaj Roinanovič. Zdravnik ga debelo pogleda. Toda Nikolaj Homanovič se vrne k svoji stot-niji, naslanjajo se na lovca, ki sta ga pripeljala k zdravniku. Hitreje, junaki, hitreje! nauduševal je svojce. — Ne vidite-li, da so se naši umaknili . . . Ah, deca moja, koliko trpite! vzdibnil je Nikolaj Roina-novič s solzami v očeh, gledaje svojo Btotnijo, in zopet opominjajoč vojake, naj ne odnehajo. — Kapitan, kapitan gre I začul se je radosten glas po bojni vrsti. I Željam. Glede opazke B&rnreitherja o narodnosti sodnikov, pravi minister, da [pač nikdo ne bode zameril sodniku, če se čuti kot sin svojega naroda in se za tacega tudi spozna. Seveda bi bilo obžalovati, če bi to narodno Čutenje Begalo predaleč. Dalje odgovarja tudi dr. FerjančiČu glede uradnega jezika. Težava je vedno največja v malih deželah, kjer se govorita več nego dva jezika. Težko je najti uradnikov, ki bi umeli popolnoma štiri jezike, treba je skrbeti, da se znanje jezikov s časoma zboljša. Pravi, da bodo jezikovne odločbe za slovenske pokrajine ostale v veljavi tudi na dalje. Dalje odgovarja poBl. HolTmanu na njegove opazke glede objektivnega postopanja. Prizna, da se zgodi marsikaj, kar 86 ne da opravičiti ali zagovarjati. Opetovano izjavlja, da bo ne strinja z vsako posamično konfiskacijo, da pa ne more storiti druzega nego v glavnih, principijelnih potezah opozoriti drž. pravdništva, kako jim je principijelno postopati. V kazenskem zakonu so res določbe, ki se ne strinjajo več z današnjim časom in tudi ne v političnem oziru. Te določbe treba bode popraviti, kar bode le koristno. Konečno odgovajar na ostre besede mladočeškega PobI. Slavika ter skuša zagovarjati svojo odločbo od 3. februarja, katera je vzbudila ob svojem času toliko hrupa na Češkem, ter se sklicuje na državni temeljni zakon, po katerem se nikdo ne more siliti, da se uči drugi deželni jezik. Pravi, da se je mnogo pretiravalo. Konečno govori o notranjem uradnem jeziku na Češkem ter pravi, da nema ničesar dostaviti izjavam ministerskega predsednika vbudgetuem odseku ali jihome-jevati. Po nazorih vlade ostati bode moral notranji uradni jezik nemški. Specijelno za Češko je vlada vezana po punktacijah. Posl. dr. Trojan obžaluje, da se češki narod mora še zdaj boriti za one pravice v toli, uradih in v javnem življenji, katere so se mu obljubile že pred 12 leti, ko so njegovi zastopniki ustopili v državni zbor. Niti cesar Ferdinand II. ni po ne-Brečni bitki na Beli gori ponudil češkemu narodu tacega ponižanja, kakeršno je zabeleženo v Dunaj- — Bratje, zopet sem pri vas. Bodite junuki. Ako nam je umreti, umrli bomo skupaj . . . Ako . . . ah! . . . In Nikolaj Romanovič Be prime za telo. Dve svinčenki sta mu prodrli spodnji del života. Zgrudil se je Nikolaj Kumanovič, omagala tudi četa . . . * * Dolgo časa so gledali vojaki z mračnim oče-Bom proti oni Stranj, kamor so odnesli kapitana, ali pomoči ni bilo . . . Hudo so oudu trpeli, ekoro polovica jih je pokrivala bojna tla. — Kam so ueali kapitaua? vprašali so po boji hitro . . . Ranjence so odnesli, in kapitau bo ni mogel pri njih posloviti. * * * Prebivši celi dan na straži, smo šli zvečer v selo Jerenžik. Vsi premrli so stopali vojaki po selu, in ue malo ustavili, da bi Bi odpočili. — Kaj dela druga stotnija? vpraša nekdo. — Ranjence zbira, — ni bilo dovolj voz, da bi jih vse odpeljali. — Kakove ranjence? skih punktacijah. Dalje govori o spravi. Oba podpredsednika mu segata v besedo. Dr. Trojan konča obžalujoč, da je vlada tako trdovratna proti češkemu notranjemu uradnemu jeziku. Ne čudi naj se pikrosti čeških govornikov. Slabi vzgledi pokvarijo dobro nrav: Gospodom na levici godi se zdaj po vseh njihovih surovostih prav dobro, zdaj so oni zmerni. Obžaluje, da je poslanec Barnreither napadel samo antisemite, a ne tudi urit i-slavistov. Semite branijo, a Slovane bi najraje zatrli. V dokaz navede nek privaten pogovor z nemškim poslancem, ki je trdil, da v sto letih bode vsa severna Evropa nemška. To je namen teh gospodov, ves severni del Evrope bi radi germanizirali, celo Rusije ne izvzemši. Posl. KokoBchinegg je predlaga), da bo osnuje četrto sodišče za Štajersko s sedežem v Mariboru. Posl. dr. Ferjančič in drugi imerpelujejo naučnega ministra zaradi jezikovnih odredb na ljudskih šolah, namenjenih koroškim Slovencem. Seja Be je potem sklenila ob 6. uri zvečer. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 17. julija. MUiilo&eht in delegacije. V večerni seji predvčeranjem volila je poslaniška zbornica odposlance za delegacijo. Kompromis mej Mladočehi in fevdalnimi veleposestniki ne ni dosegel in so torej Mladočehi odklonili na njih odpadajoče mandate. t f antični tnininter in Nemci. Odgovor, ki ga je dal justični minister grot Sehonborn o zadevi slovenHkih jezikovnih odredb v zadnji »eji državnega zbora, ni nikakor po volji organu nemških nacijonalcev v Gradci. Iz tega povoda pravi, da morajo Nemci biti jako oprezni in zdržljivi tudi nasproti preuatrojenemu miniBterstvu Taafteovemu, ker nemajo niti najmanjega povoda, da bi bili zuupni. PoBebno svari nemško levico, ker v njenem desnem krilu kaže se neka slabost in želja po spravi, aknravno ni dvomiti, da je v njej mnogo mnoi, ki prav razsojajo položaj. Odprava proste luke v Truta. Vedno se čujejo tožbe v velikih neprilikah, ki se delajo od strani carinskih uradov po vsem — Polovica jih je palo; tam je tudi njihov kapitan. In res, v nečisti, prazni turški koči je ležal na tleh Nikolaj Romanovič, bled kot smrt, in pri glavi je stal njegov|sluga, topeč se v solzah in otirajoč je z žuljavo dlanjo z zagorelega lica. — A kako to? Ali so ga pozabili odpeljati? — Saj vidiš. — So li drugi ranjenci že daleč? — Daleč ravno niso. Na to krene tudi polk naprej. — Bratje, snemite vrata! Pogrnite plašče! Položite nanje kapitana! In vojaki so položili svojega kapitana na sneta vrata in ga nesli kot drag ostanek. Stotnija se razdeli, in njega so neHli na sredi. Vsak se je hotel še jedenkrat nagledati tega milega lica, a dobro vojaško srce nehote bolestno vzdihue, ko pogleda bledi trpeči obraz Nikolaja Romanoviča. Stotnija je korakala krog svojega poveljnika in plakala. — Tišje, tišje, prigovarjajo skrbno nekateri, — in ti, Semenko, dvigni mulo ramo, na ueseš ravno . . . In kakor mati svojega otroka, tako prinese stotnija svojega poveljnika do prve bolnice. Tam je bilo več spremnih voz za uadaljno pot mestu. Trgovinski zbornici dohajajo cele kope raznovrstnih pritožeb o raznih sitnostih, ki se delajo trgovini in se sklicujejo vse na Reko, kjer vender velja jednaka postava, kakor za Trst. Borzna de* putacija je sklenila poslati ministerstvu obširen memoriala* ki , bedo obsegal poglavitne pritožbe. Istotako sklenil je mestni zastcp poslati spomenico na ministarstvo notranjih zadev, trgovine in financ, v kateri se bode prosilo, da se preprečijo vse nedostatnosti pri carinski manipulaciji. Interpelacija zaradi dogodkov iui I tek i. Interpelacija, katero sta stavila poslanca Ugron in Horanskv v ogerski zbornici slove: Ima li mini-sterski predsednik namen, da odredi vse, da se bodo kaznovale demonstracije na Reki potom pravilnega postopanja in da se takoj premesti na Rekistacijonirani polk št 70? Namerava li pričeti obravnave o tem, da se hrvatska gimnazija kar najhitreje mogoče odpravi? Namerava li zopet pričeti pretrgano delovanje regniko-larue deputacijo o Reškem uprašanji in ukreniti vse trebno, da se doseže ožja zveza mej Ogersko in mej Reko tudi bre/> dovoljenja Hrvatske. Kakor se vidi, ki> ponižni ueso gospodje Madjari na zemlji, ki je hrvatska, a nikdar madjarska ni bila in ne bode. Obsf rakci ja v ogerski zbornici. Skrajna levica nadaljuje svojo obstruktivno politiko in govore nje člani pri najbolj neznatnih točkah cele ure trajajočo govore. Vlada in večina morejo le pasivno se upirati in dopuščajo, da levica debatuje brez konca in kruja. O razpuščenji zbornice se še vedno čuju govoriti. % nanjo države« O odhoda bolgarskega kneza. Nenadno odpotovanje bolgarskega kneza Ferdinanda iz Karlovih Varov je vzbudilo nekako po-zoruoBt. Vender v Berolinu ue pokladajo posebne važnosti na ta slučaj. Borsa se je pa vHejedno vznemirila in je padel kurs rublja za nekoliko mark. K nt/ bolgarski podal se je z Dunaja v Gaatein. Iiolgarskfi propaganda v Makedoniji-lz Monasttra poročajo srbski listi, da so turška oblastva zaprla več sumljivih Bolgarov, ki so baje odposlanci odbora za agitacijo, ki se je osnoval v Sofiji, da dela propagando za Bolgarijo v Makedoniji. Franvosko brod o rje na li uske nt. Uradni organ ruskega pomorskega minister stva „Kronstadski Vestnik" objavlja poziv na prebivalstvo, v katerem se izreka, da poset francoskega brodovja ue velja samo ruski mornarici, nego da tuli občinstvo, meščani in trgovci naj doBtojno okinčajo ulice in hiše. Francoske belo-rulečo modre zastave ae najbolj priporočajo. Prebivalstvo Kron-atadta in Peterburga dela priprave, da bode dostojuo vsprejelo francoske goste. Francija in Nemčija. Nedavno prinesel je Pariški . Figaro" vest, da bi se dalo doseči aporazumljenje mej Francijo in Nemčijo, če bi se Lorena vrnila Franci|i, Alzaeija pa bi ostala pri Nemčiji. Londonski „I)aily Nevvs" se izraža o tej misli ter pravi, da bi bilo v interesu miru želeti, če bi nemški cesar mogel in hotel posetiti v kratkem predsednika francoske republike. Že za čas kratkega vladanja očeta cesarjevega se je čula misel, da bi se Lorena, ki je ostala taka, kakor je bila pred 20 leti, vrnila Franciji. Če bi sedanji cesar dovršil tak čin pravice, zaslužil bi, da se ga slavi kot najžlahtnejega člana slavne njegove vladarsku hiše. Nemčija in Angleška. Nekateri listi so hiteli raznašati vest, da se je za časa bivanja nemškega cesarja na Angleškem Bilo je slovo. Prišli so tudi častniki. Vsa stotnija je stala kot jeden mož. — Z Bogom, bratje, obrne se tiho Nikolaj Romanovič k svoji stotniji, — z Bogom, ne bom doživel, da bi se kedaj videli . . . Odpustite mi . . . Iu vojaki so zaplakati kakor deca. — Ljubljenec naš! Tebi jednakega kapitana ne bomo več imeli, mislili so si, in se razšli žalostno po vojašnici, toda težki vzdihi vojakov so ee Se dolgo čuli mej stotnijo. * * Štiri dni potem, 28. avgusta, preBtraši nas glas o smrti Nikolaja Romanoviča. Siromak je veliko trpel, predno se je ločil njegov duh. Pri smrtni postelji je bilo nekoliko polkovih častnikov, njegovih tovarišev. Bolnik se skloui po konci, poda vsakemu roko in tiho reče: — Ljubite, gospoda, vojake, ljubite jih iz srca. To zahteva pravičnost in ni sramota. Lažje je živeti, če ljubiš, lažje umreti, če si ljubljen. Izgovorivši se besede je izdihnil. Nad reko Jantro, v severni Bolgarski, kraj mosta v selu Beloje stoji mramorni spomenik. Vzdi-gujo te nad gomilo Nikolaja Romanoviča Ho vena. naredila celo pismena pogodba, s katero bi se Angleška približala trojni zvezi. Vender pa na tem ni nič resnice. Nemški listi tolažijo ae s tem, da take pisane pogodbe niti ni. treba, ker je moraličen uspeh, ki ga je dosegla politika trojne zveze te dni na Angleškem, vatneji nego vsakt pisana pogodba. Grozdje je menda Še malo kislo, za to ne mara zanj nemška lisica po starem a vedno dobrem pregovoru. Francoska narodna sla most. Popolnoma dostojno in mirno vršila se je narodna hI a v nos t v Parizu. Pregled vojske na Long-champu bil sijajen. Predsedniku Caruotu delale so se žive ovacije, tudi generala Sauasierja je občinstvo pozdravljalo presrčno. Alzaško-lorenska društva korakala bo kakor običajno h kipu strassburškemu in ga ovenčali. Govorov ni bilo. Red je bil povsod uzoren. Iz Alzacije- Lorene. Nemška .Frankfurter-Zeitung- poroča, da so se zopet poostrile odredbe zaradi potnih listov v Alzaciji in v Loreni, ker se je osnovalo neko revaneho-društvo v Nancyu. * Dopisi. Iz Sodra/Jcc 16. juliju. [Izv. dop.] Dopisnik iz Ribnice v štev. 146. „SIov. Naroda" sam prizna, da dopis iz Ribniške doline v štev. 124. „Slov. Naroda" ni bil na temelji resnice skovan, vsled tega baje bi bil on želel, da bi bil uvod dopisu izostal in se ne dajalo povoda prepirom ter prouzočil daljši odgovor in Sodražke doline v štev 130. Ker je sporna zadeva v resnici važna, da se vsestransko pojasni, vidi se nam potrebno na rečeni dopis, upamo, da bode potem konec besedovanju — odgovarjati Bledeče: Nikakor ni resnično, da bi srečen uspeh še vselej javnemu hlagru na korist služil! Kajti znano bode pametno mislečemu, da, če dolgoprstnik ali kak drug zločinec srečen uspeh doseže, da to gotovo ne služi blagostanju. — Gospod dopisnik pustil je zasluge poslančeve ter pripisuje iste v prvi vrsti g. K , češ, on je iz početka napravil vsestransko z naudušenjem sprejeti načrt dotične cestne gradbe in gotovo ne hrepeni po hvali, ampak bolj po tem, da se načrt uresniči. Nadalje g. dopisnik stavi upra* sanje, kake zasluge imajo isti za kako stvar, ki se početkom res hvalevredno naudušujejo zanjo, ki jo pa potem strastno pobijajo, preden se še prične vršiti. Da tudi v prvi vrsti ne pristoji hvala g. K., ki se je trudil za napravo dotičnega načrta, bledi iz podatkov: Ni še preteklo veliko časa, kar se je začela mej ljudstvom govorica širiti, da ae bode dolenjska železnica gradila. Zavedno in nezavedno ljudstvo je takrat trdilo, da glede na to, ko se je bilo prepričanje dobilo, kod da se je glede rečene železnice Grosuplje-Kočevje trasa merila — oziraje se na splošui in glavni promet, je najpripravnejša lega za železnično postajo v vasi Žlebiči. Res, da sta v toBodnem okraji dva lepa trga, in sicer: Ribnica, ki je ob jednem sedež okrajnega sodišča in je glede lepe okolice že zdavna na dobrem glasu, — istotako Sodražica, ki je glede obiskovanih tržnih dnij ter radi živahne lesne kupčije iBtotako znana. A kaj pomaga, ker naravne lege, katera bi povodom otvorjenja železnice služila v živahen promet, — dotičnih trgov nobeden nima. Nepristranskemu človeku moralo se je res pri srci milo storiti, če je slišal: v Žlebiči jo jedino pripravno za železuično postajo — in lepa rečena trga bq pa prezirata. Ko se je poizvedelo, da se bode rečena železnica začela pozitivno graditi tako, potem prišlo je marsikomu na misel, da se bode mogel najbogatejši promet v deželi iz Loškega potoka, Drape in celo Prezida na dolenjsko železnico pritegniti, — treba bode v to svrho ugodne cestne zveze z Loškim potokom. Ko so bili nekateri mogotci poizvedeli, da je postaja v Žlebiči in ne v Ribnici projektirana, začeli so lansko jesen možje iz Ribuice sporazum-Ijeni z g. K. pri merodajnih osebah uplivati, da naj oui na to delajo, da bi se glede gradbe nove ceste Loški potok-Ribnica napravil jeden načrt. Akoravno je bila ugodna cestna zveza z Loškim potokom že zdavna potrebna, vender se dosihdob na isto važnost prej ni zadostno oziralo. Ko so pa možje v Ribnici sprevideli, da bi pritegnitev prometa iz Loškega potoka na dolenjsko železnico utegnila biti velikega pomena, prizadevali so si na vso moč dokazati: ako se jeden del ceste iz Vinice do Ribnice preloži, potem bila bi daljava zahodnim občinam do Ribnice jednaka, kakor do Zlebiča in bi se mesto v Žlebiči napravili postaji v Ribnici in Peklu. Na željo več Ribniških mož in g. K. iz Pekla izvršil ae je nanagloma od g. G- načrt glede cestne gradbe Hrib-Sodražica in Vinice-Ribnica, ki je bil od okrajnega cestnega odbora in deželnega zbora 3e isto jesen v tem duhu odobren, da se, preden se načrt v sankcija predloži, še občine zaslišijo, cakSnega mnenja da so. Uprašanje nastane: Je li so v resnici Ribniški možje sporazumljeni z g. K. pri rečenem delu za javni blagor delali? Ne! Oni so delali le za svoj lastni blagor in nikakor ne za javni blagor. Da so res za svoj lastni blagor delali, se jasno razvidi iz tega: da se jeza postajo v Ribnici interesi ral samo del Ribniške krajne občine in za slučaj, da bi vsa občina bila za to, tako broji skupaj 2377 prebivalcev, in za postajo v Peklu jedino veleposestnik g. K. in dotična krajna občina Velike Poljane, broječa 370 prebivalcev. Z<\ novo cestno progo Vinica-Ribnica ne interesira se pa gotovo nobena občina v skladnem okraji, razven jedino Ribničanov in z njimi tu pa tam kak strankarski privrženec, ki jim je le radi tega mar, da bi s tem namenom preprečili postajo v Žlebiči. Za postajo v Žlebiči zanimajo se pa občine: Trava, Draga, Loški potok, Gora, Sodražice, Jurjevica in Sušje, ki skupaj štejejo okroglo 8000 prebivalcev, v katerih občinah se more tudi vestno iu resnično trditi, (kar bodejo naši nasprotniki pač priznali!) da je industrija, kupčija, obrtnija itd. ondu doma. Poleg tega pa imati dotični postaji Ribnica in Pekel brez nas (združenih) še druge konkurenčne občine, mi nasprotno pa imamo še druge občine, ki se za naše težnje iu zahteve zanimajo, kar se bode o tem, če treba, tudi lahko dokazalo. Komu naj se torej v priznanje zaslug hvala daje, prepuščamo častitim čitateljem v presojo. G. dopisnik skuša našo trditev opovreči s tem, češ, da ni tri kilometre daljša cestna proga iz Sodražice čez Jurjevico na Ribniški kolodvor, kakor po stari cesti (deželni) do Zlebiča, kar se mu pa s piškavim dokazom nikoli ne bode posrečilo, nego moral bode na vse zadnje še dober kilometer „pri-Hikati", kakor ga je blizu „prirlikal" k dopisu njegovega (?) preddopisnika. G. dopisnik trdi, da bi daljava iz Sodražice po novi cesti v Ribnico bila od stare ceste za 1600 »t krajši. G. dopisnik, ta številka je pač premala v primeri s stroški glede gradbe nove ceste Vinica-Ribnica, a povem pa še to: še ta .številčica" bode se znižala radi tega, ker z istim skrajšanjem se zgubi ugodnost, katero ima stara cestna proga to, du za slučaj, ko bi ne bila postaja v Žlebiči, bi vozniki iz južnozabodnih občin iz stare ceste lahko pri Bregu, ozirom v Gorenji vam krenili naravnost k Ribniški postaji, ker bi daljava bila po tej cesti jednaka do rečene po-Btaje, kakor do Ribniškega trga (kar bi seveda HibniČanom gotovo ne ugajalo po takimi okolšči-uainilj. Za slučaj pa, da bi vozniki iz zahodnih občin morali po novi cesti voziti, obsojeni bi bili hočeš nočeš najprvo v Ribnico dospeti in potem iz sredi Ribuice gotovo nad 600 m daleč k postaji „španciratiu. Razvidi se torej jasno, da »pičli kilo-ineterček* bi znala nova cestna proga za zahodne občine krajša biti, to pa le pod tem pogojem, ako bi no peljala nova cesta skoz tržko ulico „Mlako". Za u lin'-a j pa, če bode cesta skoz tržko ulico , Mlako" peljala, potem pa ne bode nova cestna proga še 800 m krajši od stare cestne proge. In za ta „kilo-meterček" naj bi se cesta, ki se še dotično prebivalstvo za nja ne zanima, Bkoz katero ozemlje drži dotična cestna proga, na milost nekaternikom iz Ribuice gradila? Če se še nadalje dostavi to, kako neugodna bi bila postaja v Ribnici za zahodne občine, razvidi se iz tega: zahodne občine imajo za postajo najugodnejši svet Žlebič, a še ta svet bode za 5 občin jako oddaljen ter le dvema občinama bolj ugoden. Združene občine imajo le izdaten izvoz in glede tega ugodnega izvaževanja jim je glavna skrb. če bi torej južnozahodne občine bile primorane se postaje Ribniške posluževati, bi se istim velika krivica godila, ker bi se moralo iz istih občin vse blago na Ribniško postajo, to je na 3000 m dalje kot v Žlebič dovaževati iu potem zopet nazaj proti Žlebiču nad 3500 m daljave in od izvoznega blaga železnično voznino plačevati; istotako morale bi se druge vožnje bodisi po novi ali stari cesti za 3000 m, oziroma nad 3500 dalje prevažati, kakor bi se v resnici iz Žlebiške postaje potrebovalo. Od Žlebiču (osobito istega kraja [pri roki], kjer se postaja primirja), do vzhodne Ribnice je nad 3500 m, istotako bilo bilo bi od Zlebiča (rečenega kraja) do severnega Pekla okroglo 3500/». Po mnenji Ribniških mož, ozirom g. K., morali bi združeni južnozabodnih občin do 8000 broječi prebivalci, ki so brez vsake ugodnosti po naravi tako že oddaljeni, oziroma postaje v Peklu, do 370 brojecem prebivalstvu — iD ozirom postaje v Ribnici, do 2377 (Se ne) brojecem prebivalstvu podleći ?! Pač se ne potrebuje nobenega komentara več, kajti razvidi se pac jasno, kako je g. dopisnik pravicoljuben! (Dalje prih.) Is Ht. Jakoba ob Savi 14. julija. [Izv. dopis.] Gotovo se bodete Čudili, g. urednik, da tudi od Savskega proda dobite dopis. Pa saj je že (as, da Vam zopet kaj sporočim iz naše občine. Bilo je lansko leto nekoč (žal, da sem še le sedaj izvedel), ko je naš župan sklical sejo občinskega odbora. Povabil je vse odbornike, le jednega ne. Pa zakaj ne? Odgovor na to: Ker je hotel ta odbornik ravno pri tej seji predlagati, da naj bi se našemu g. župniku od lesa, kar ga je od novonare-jenega kozolca preostalo, pri svinjaku kuhiuja naredila. Vprašal bi g. župana: nAli v Podgoriški občini zato odbornike volite, da jih k sejam ne vabite? Ali je to postavno?" Ko bi tega odbornika, katerega naš Župan tako prezira, ne bilo, bi še kozolec g. župnika ne stal. Župau in mnogo drugih mož spoštuje svojega duhovnega pastirja le na jeziku, ne pa v dejanji. Vse drugače je bilo pred dvema letoma, ko si je Št. JabobBki cerkovnik izmislil, da mu iz gorenjega nadstropja piha, in da hoče na stopnicah vrata imeti. Takrat ni bilo treba sklicavati nobene seje, temveč župan in tedanji prvi svetovalec sta sama takoj dovolila, seveda ne iz svojega žepa, da naj se na sredi stopnic napravijo vrata. To se je tudi izvršilo. Vrata stanejo nad 20 gld., pa jih toliko treba, kakor 5. kolesa pri vozu. Seveda, kdor se zna prilizovati, vse doseže. In zakaj je pri nas tako? Drugi svetovalci in odborniki se menda boje župana Loreuca in bogatina Bašca. Samo ta dva moža imata pri nas odločilno besedo; to pa zaradi tega, ker vsi drugi molče in se za nikakeršno stvar ne zmenijo. Raščevemu očetu pa bi svetoval, da bi vender že jedeukrat odložili odborničtvo, ker so za to že prestari. Sedaj ueso že za druzega, kakor da nosijo ob nedekiah v pozno noč vino svojim sorodnikom in žlahtnikom na mizo, seveda ne zastonj, ako-ravno nemajo gostilne. Toda dosti za danes, da ne bom preveč povedal. Resnicoljub. Domače stvari. — (Državni zbor) zaključil je včeraj svrje zasedanje iu poslanci odšli so ua počitnice, mej katerimi bodo imeli dovolj prilike, poročati volilcem o svojem delovanji in o položaji sploh. — (Nervozni mostovi.) Odkar se je pripetila grozna nezgoda pri Monehsteiou v Švici, obrnila se je splošna pozornost železniškim mostovom, katerih je mnogo takih, da je le čudo, ako se ni že dogodila kaka katastrofa. Tak most je tudi takozvani Štampetov most pred Logatcem, ki je ne le nepravilno sezidan, ampak sploh v slabem stanji. Oboki so razpokani, da bo zijavke od daleč vidijo. Poslanec Povše je v državnem zboru trgovinskega ministra zaradi tega mostu iuterpeloval, žal, da nam bodo na odgovor čakati do bodočega zasedanja. — Tudi drugi mostovi okolu Borovnico so slabi in „nervozni", ker se navadno razpoke le zamažejo, namesto, da bi se korenito popravljale. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) je te dni izročil prečastiti gospod župnik Iv. Vrhovnik svoto 16] gld. 45 kr. in sicer 100 gld. kot pokro-viteljnino posestnika z dežele g. Antona Zarnika na Krtini. Ko hvaležno beležimo to pokrovi-teljnino, oznanjamo Blovennkemu svetu, da je v izgled ostalim premožnjakom po deželi po-sestuik Anton Zarnik prvi selski pokrovitelj naši družbi. — Ostali denar pa je prečastiti gospod rodoljub nabiral ob razdelitvi podobic sv. Cirila in Metoda kot vsprejemnic uaši družbi ter kot darove ob bivšem prazniku naših sv. apostolov. — Naj bode požrtvovalnemu gospodu donašalcu druž-bina iskrena zahvala I Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) došlo je zopet 12 gld. 57 kr. od Dunajskih vseučilišč ni k o v. Ob raznih prilikah nabrani ta 6 letošnji dar akađemiške tamošnje mladine prejeli smo s ponavljano radostno zavestjo, da: „Dokler ji zvesta bodei ti, mladina, Ničesar ne boji se domovina!" Pristave k. n valno omenjati so pri „SIovo-ojegrafiki" podružioi požrtovaloo delujoči domoljubi gg. župnik Ant. Ost rož ni k, prvomestnik; kapelan Fran Vidma jer, tajnik in poslovodja, Jos. Stane ni k, denarničar. Zadnje naše poročilo o teh čast. osebah ni bilo namreč s cela pristno. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Slovenski abiturijonti) sklenili so prirediti veselico, za katero se že delajo priprave. Veselica bode začetkom avgusta v Čitalnici. — (Izpred sodišča.) Kalanov pristaš, posestnik Kos, bil je včeraj zaradi krive prisege obsojen na dva meseca ječe. — („Klub biciklista Hrvatskoga Sokola") nam javlja, da je v Zagrebu zgradil dirkališče, katero se bode v nedeljo dne Ki. avgusta t. 1. povodom otvorjenja Zagrebške izložbe s svečano dirko otvorilo. K tej dirki pozvana so Bloveuska bieikliška društva in nadejati se je, da se bodo bratskemu pozivu v kolikor možno obilnem štovilu odzvala, to tembolj, ker je Zagrebško dirkališče prvo in jedino na slovanskem jugu. — (Prvo Ljubljansko društvo za podporo in oskrbi j evanje bolnih in onemoglih društvenikov) praznuje v nedeljo dne 19. t. m. z občnim zborom petindvajsetletnico svojega koristnega delovanja. Ustanovil je to društvo pred 25 leti dr. Ktbin Henrik C os t a in namen mu je bil podpirati stare, ubožane in onemoglo meščane. Gotovo gleda društvo lahko s ponosom na svoje 251etno delovanje, kajti nad 25.000 gld. razdelilo je v tem času mej bolne in onemogle društvenike. Mnogokrat začela je pač blagajnica birati in ranjki blagajnik Pakič je iz svojega premoženja zakladal blugujnico, da se ni bilo treba dotakniti obligacij in srečk, katere ima društvo. Da je svoji blagajuici opomoglo, je društvo uvelo poprej v Ljubljani neznane javne tombole. Naj bi to blagodejno društvo tudi v prihodnje delovalo tako uspe&no, kakor zadnjih 25 let. — (Odposlanci k deželni učiteljski konferenciji) so doslej izvoljeni: za šolski okraj mesto Ljubljana g. učitelj I. Bele in g. prof. W. Linhart; za okraj ljubljanska okolica g. učitelj J. Gregorin (Črnuče) ing. nadučitelj V. Papler (Borovnica): za kamniški šolski okraj g. učitelj Petro vec (Čemšenik) in g. učitelj L. Stiasuv (Kamnik); za litijski šolski okraj g. nadučitelj J. Ravnikar (Litija) in g. nadučitelj F. Skrbi nec (Višnja Gora); za kočevski šolski okraj gg. nad-učitelji P. Go Ima jer (Loški Potok), M. M a u-delc (Sodražica) in F. Sp i n tre (Kočevje); za po-stojineki šolski okraj gg. nadučitelji P. Kavčič (Senožeče), Št. Tomšič (Vipava) in M. Zamik (Trnovo). — (Letovišča na Gorenjskem) napolnila so se po sklepu šolskega leta vidno in je že težko kje prostora dobiti. — (Na gimnaziji Mariborski) bilo je letos 299 rednih učencev, mej njimi 187 Slovencev, 106 Nemcev, 4 Cehi, 2 Italijana. Odliko jih je dobilo 31, prvi red 192. — (V prvi razred slov. paralelk v Mariboru) vsprejelo se je dne 15. t. m. 14 učeoeev. — (Železnica iz Poljčan v Konjice.) Deželni odbor Štajerski predložil je ministerstvu načrt za to progo. Železnica bila bi ozkotirna in stala bi 370.000 gld. — (Poskusen samomor.) Včeraj ob 4. uri popoludne ustrelil se je hišni posestnik Jakob Koren v Dijaških ulicah petkrat z malim revolverjem v čelo, v sence in proti srcu, a nobena malih krogelj ni bila smrtonosna. Prenesli so Korena v deželno bolnico, kjer bode brezdvomno kmalo okreval. Slabo denarno stanje je baje uzrok poskušenemu samomoru. — (Posebni vlak s Štajerskega) pripelje jutri ob \4 na 11. uri dopoludne okoli 1000 udeležencev v Ljubljano; od tu so namenjeni večinoma na Trbiž in sv. Višarje, drugi v našo prekrasno Gorenjsko in v Trst, kamor imajo tudi jako znižano vozno ceno. Vlak imajo svoj do Trbiža in postane v Ljubljani le za četrt ure. Priredil ga jim je gosp, Jos. Paulin tu. — (Iz Celja.) Vse mesto je zdaj razburjeno zavoljo smrti davčnega služabnika Končana. Ta mož je bil dne 10. maja 1.1. pozno zvečer v družbi z Jelen-cem v gostilni glasovitoga nemškutarja Franckita. Končan je, kadar je bil vinjen, rad napravil prepir. Tako je tudi tisti večer pel slovenske pesmi, spri še s tovariši v gostilni, bil potem tepen, na piano vržen in potem je izginil. .. Trupla še do danes niso našli. Govorile so se vse mogoče in nemogoče stvari. Včeraj pa so najedenkrat krčmarja in posestnika Franckita dejali v preiskovalni zapor .... Je pač marsikaj gnilega mej Celjskimi razmerami. — (Iz Trsta:) Tukajšnji ,11 Pfccolo" dobil je iz Rima vest, da so v papeževi upravi zopet zasledili velike nedostatke in poneverjenja. Nedostatek znaša 30 milijonov lir. — („Učiteljski Tovariš" Glasilo „Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani) ima v 14. štev. nastopno vsebino: Podobice v abecedniku. — Knjiga Slovenska. — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Vprašanja in odgovori. — Književnost. — Dopisi. — Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva. — (.Kmetovalec") ima v 13. štev. nastopno vsebino: Molji. — Lonec za kisavo. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene. — Inserati. — (Koliko se je postrelilo na Kranjskem divjačine?) V preteklem lovskem letu postrelilo se je na Kranjskem: 1532 srn, 91 divjih koz, 9410 zajcev, 107 divjih petelinov, 40 rušev-cev, 051 gozdnih jerebic, 25 suežnih jerebic, 178 skalnih jerebov, 3183 prepelic, 1107 sluk, 121 divjih gosi, 1329 divjih rac in 53 fazanov. Medveda ustreljena sta bila 2, dalje 1049 lisic, 375 kun iu dihurjev, 30 vider, 183 jazbecev, 14 orlov, 47 velikih uharic in 1570 roparakih tic. — (Tramvaj v Zagrebu.) Ker je koncesija že dana, se bodo pričeta dela urno nadaljevala, da bode tramvaj gotov, še predno se otvori razstava. — (Za III. porotno zasedanje v No-vemmoBtu,) katero ee začne dne 3. avgusta t. 1. izžrebani so naslednji gg. glavni porotniki: Bregar Ig., hiš. pos. In trgovec z Vidma; Šušteršič Fr., pos. iz liirčne vasi; Vardjan Fr., pos. iz Črnomlja; Levičar Jos, pos. iz Gunt; Majzelj Fr., poB. iz Bele cerkve; Bevc Jos., pos. iz Kij; Juvaučič Fr., pos. iz Radeč; Tomaži n Mat., pos. iz Smlednika; Vidmar Fr., pos. iz Dolenje vasi; Dolar Ferd , graščak iz Kota; Dular Fr., pos. iz Jurke vasi; Hude Jos., pos. iz Mune peči; Jakša Štefan, pos., iz Trbiža; Poglajen Andr., pos. iz Vel. Rigelja; Novšak Fr., pos. iz Loga; Zaplatar Fr., pos. iz Šent-Helene; Moravee Fr., pos. iz Velike Loke; Majzelj Ant., j>os. iz Šent Jerneja ; dr. Mencinger Jan., adv. s Krškega; Hartman Jos., trgovec iz Vel. Lašč; Ba-juk Jurij, pos. iz Božakovega; Jerman Mat., pos. iz Velikega Slatneka j Pezdirc Marko, jios. iz Metlike; Rumpret Jan., pos. s Krškega; Miklavčič Ant., pos. iz Loke; Rostohar Vin., pos., iz Gornjo Pi-javške; Dular Jan., pos. iz Rodne; Wintar Fr., pos. iz HruŠevca; Pubek Jan., pos. iz Črnomlja; Stermole Jan., pos. iz Hudega; Ogulin Mat., pos. iz Vrtača; Merkuša Jos., pos. iz Mihovca ; Žagar Jos., pos. iz Birčne vasi; Šiško Mar, pos. iz Za-loke; Šmajdek Fr., pos. iz Petan; Lesar Jan., pos. iz Sela pri Ratežu. — Nadomestni porotniki: Me-chora Eman., gost. v Novem mestu ; Stine Ant., poB. iz Šent Mihela ; Jare Ant., trg. v Novem mestu; Nimrod Nest, pos. v Novem mestu; MikoliČ Jak., trg. v Novem ineBtu; Krajec Jan., tiskar v Novem mestu; Zuanc Jan., pos. iz Šent Mihela; Pauser Adolf, trg. v Novem mestu; Poljanec Jan., c. kr. gimn. prof. v Novem mestu. Telegrami Slovenskemu Narodu': Stockholm 16. julija. Včeraj priredili so švedski pomorski častniki v gradu Grips-holin pri Melarskem jezeru francoskim pomorskim častnikom obed. Admiral Virgin napil na Carnota in francoske častnike, francoski poslanik napil na kralja Oskarja, admiral Gervais na švedske častnike. Na pristanu zbrana množica pozdravljala francoske častnike z živahnimi klici. Friedrichsruhe 16. julija. Bismarck in soproga odpotovala sta v SchOnhauseu, od koder pojdeta v kratkem v Kissingen. Carigrad 16. julija. V Meki bilo je v ponedeljek 33 slučajev kolere. Villefranclie de Rouergue 16. julija. Ekspresni vlak, ki je o polunoči odšel v Toulouse, skočil je mej Naj arom in Laguepiem s tira. Dvajset vagonov se je prekucnilo. Mnogo poškodovanih. Pariz 16. julija Štrajk železniških služ-nikov se je danes po delarnicah raznih železniških društev še razširil. Vozno osobje posluje polnoštevilno. Pariz 16. julija. Vsled štrajka se je zahodne železnice tovorni kolodvor zatvoril. 6000 železniških služnikov sklenilo nadaljevati štrajk. Pariz 17. julija. Ukrenile so se obširne previdnostne naredbe, da strajkujoči delavci ne bodo družili ovirali pri delu. Žandarmerija, redarji in oddelki republičanske garde stražijo železniške proge in delarnice. Zenijski vojaki so dobili ukaz, da nadomestujejo železniške straj-kujoče delavce. Strajk vrši se mirno, delavci zahodne in severne železnice vrnili se deloma k delu. Vsled previdnostnih naredb še ni bilo nereda. Vender so kolodvori z vojaki zastavljeni, ker so strajkujoči delavci blizu. Razne vesti. * (Vojaške poskusu je.) V Inomoatu nastanjeni bataljon cesarskih lovcev bode imel dva-na)8tdnevne vaje, pri katerih bo bodo v prvi vrsti poskusile nekatere nove konBerve, katere imajo namen, da Be ob vojnem času ž njimi izključno more hraniti vojska. Vseh dvanajst dnij se vojaki ne bodo smeli posluževati nobenih drugih jedil, nego teh konserv in za pijačo vode in zganja. Na ta način se hote praktično poskusiti te konBerve, katere zavzemajo tako malo prostora, da vsak mož lahko za silo za 12 dnij proračunjtno hrano noni naboj. PoBkumje vršile Be bodo tudi pri drugih korih in bode povsod za to imenovan jeden bataljon. * (Na biciklu v Neapolj.) Učitelj g. H. Kunz iz Langenloisa na Spodnjem Avstrijskem vozil se je v desetih dneh od tam preko Gradca, Ljubljane, Reke, Ankone in Rima v Neapolj. Nazaj se bode vozil preko Rima, Florence, Genove, Nizze, Milana, Inomosta, Solnograda in Ltnca zopet v Lan-genlois. Ceste našel je večinoma dobre, le hnda vročina in topli široko Bta ga nekoliko mučila. * (Strajk peric) V Londonu hote perice napraviti Btrajk. Okolu 120.000 jih je, ki bole ustaviti delo, ako Be ne ustreže njih željam. Pred nekaterimi dnevi imele so shod v Hyde-parku, kjer je bilo več govorov, v katerih so razkladale svoje zahteve. Pred vsem hote zdrave delavnice in 12 ur dela na dan, namesto 14 do 18 ur, kakor je zdaj običajno. Občinstvo je na njih strani. Pri shodu bile bo vse čedno oblečene in so imele zastave in godbo. Stvar utegne priti v razpravo tudi v parlamentu. * (Umor in samomor.) Vsled velikih izgub v žilni trgovini ustrelil je trgovec Foldes v Budimpešti svojo 24letno soprogo in triletno hčerko, ko sta spali. Potem je stopil pred zrcalo in se ustrelil v glavo. Našli so vse tri mrtve. * (Lev raztrgal je) v zverinjaku v Brid-geanu na Angleškem krotitelja, znanega pod imenom „ kapitan Cordona*. Že ves dan bil je lev ,"Wallace" izredno zloben. Ko so štirje levi uatopili v sosedno kletko, potegnil se je „VVallace" v kot v svoji kletki. Le za trenotek obrnil je Cordona glavo in pozabil z očesom fiksirati leva. V divjem skoku vrgel se je lev na Bvojeaa gospodurja ter ga podrl na tla iu razmeBaril. Gledalci začeli so prestrašeni kričati, kar je divjo zver menda Se bolj razdražilo. Leva ustrelili so še isti dan. # (Usad se je udri) v Skinni v angle.ški Columbiji v Ameriki in zasul 40 Indijancev in jedno belo ženo. Slgaren zdravilen napeli. Vsem, katere valed zapretja ali slabega prebavljenja napenja, tišči, jih glava boli, ki nemajo slasti j do jedij in ali jim je drugače slabo Somaga gotovo pristni „Moll-ov Sei dl i tz - pr a le k", k nt 1 jim l gld. — Vsak dan ga razpošilja po postnem Bo v zet j i A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na innaji, Tnchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj ae izrecno Moli-o v preparat z njegovo varsfveno znamko in podpisom. 4 (4—9) ■ ■■■ „LJUBLJANSKI ZVOK" »t©5l za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Darila za „Narodni Dom". \L1 V. ixkux „Kraioarake *lružlx»". Prenesek . . . 10103 Rld. 17 kr. Doneski za mesec maj; plačali so: 4 naročniki a 5 gld. 20 gld. — kr. 6 naročnikov a 3 „ 18 „ — „ 6 n » 2 i M m — n 21 n al- 21 „ — „ 9 „ -i 50 kr. 4 . 50 75 „ 50 „ Narodni papir meseca maj a .... 19 , 34 „ Krajcarska družba v Selcih na Gorenjskem nabrala......... 1 , 50 , Darilo g. dr. Celestina Fr. v Zagrebu . 10 „ — „ Doneski za mesec junij*, plačali so : 4 naročniki it 5 gld. 20 gld. — kr. 5 naročnikov a 3 „ 15 „ — „ 8 n ■ 3 , 12 „ - „ M n a 1 , 20 . — , 3 „ a 50 kr. 4 „ 50 „ 71 „ 50 „ Narodni papir za mesec junij . ._48 . 43 „ Skupaj . . . 10329 gld. 44 kr. Opomba: Vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli k tej, za nafte skromnu razmere znatni svoti, najtoplejšo zahvalo, združeno z željo in prošnjo, da blagovole z nami tako lepo v strujati tu« ti de v prihodnje. V Ljubljani, dne Iti. julija 1891. Odbor „Krajcarske družbe". liOterlJne tsrečke 15. julija. V Pragi: 43, 54, 72, 86, Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 16. julija 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer 7350 mm. 7337 mm. 7340 dd. Iti 6° C 27 ti" C 214° C si. svz. si. jzh. si. jzh. d. jas. d. jas. jasno 000 mm. Srednja temperatura 21,9°, za 2-9* nad normalom. 3D"CL:ELa«3sls:sL "borza. dne" 17. julija t. I. (Izvirno telegrafiono poročilo.) včeraj — dane« Papirna renta.....gld. 92 75 _ Rld. 92 70 Srebrna renta...... 92 70 — . 92 65 Zlata renta.......11130 — „ 11080 6V, marčna renta..... 102 95 — m 102 95 Akoije narodne banko . . „ 1025 — — „ 1027-— Kreditne akcije...... 295 50 — . 294 75 London........11745 — . 117 50 Napol.......... 9 33 — . 9 33'/, C. kr. cekini....... R-68 — . 5-57 Neinike marke ..... „ »7 70 — . 57-75 4*/0 državne srečke is I. 1U54 250 gld. 134 gld. — a Državne srečke is I. 1864 100 , 179 „ 50 »geraka zlata renta 4 , 75 Rudolfove srečke..... 10 . 20 , — Akcije anglo-avatr. banke . . 120 , 157 , 75 Tramw*y-druit. vel|. 170 gld. a. v. . 225 . — IDoToer in trajen postranski zaslužek daje podjetna tvrdka osebam, ki mnogo pridejo v dotiko z občinstvom. — Ponudbe vaprejme iz prijaznosti upravništvo »Slovenskega Naroda1*. (510) Ljubljana, špitalske ulice štev. 10. Kftkkft ftrniliP' svinčniki, jermena UUlaltU Ul UUJC . M knjige, nosila ca knjig«, držala, fik&tljice za peresa, žepni noži, pisalci, kleja. Kieaeno orodje ca v*lwuiije : ri.salnice, trikotniki, ravnila itd.; kreda, progasti listi, beležnice, palete, zvezki za p reparacije, risala, risniki, skrilove deščice, pisne mape, pisni papir, šolski tobolci, šolska tinta, mapa za zvezke, tuš, risalni skladki, risalni brisači, risalni papir, plovci, držala za svinčnike, branjevalci za svinčnike, ostrila za svinčnike in za pisalce. (456—7) J. GlONTINI-ja knjigotržnica v Ljubljani, na Mestnem trgu priporoča: Radics: „Ftlhrer durch Krain und Laiback" s krajepiano mapo in mnogimi slikami. — ('ena 60 kr., po pošti B5 kr. Sinili J.: ,,Bilder aus Krain". I. ,Im Gebiete der Steiner Al pen" Z mnogimi slikami. — Klegantno vezano 2 gld., po pošti S gld. 15 kr. Velika zaloga potopisnih knjig. Nadalje jo dobiti: ,.!>«■ r .NchHufenMler-l>ecoratear(', priročna knjiga za trgovin« z materijalnim, kolonijalnim in špecerijskim blagom. Četrta izdaja s 50 različnimi uznrćniini načrti in obsežnim navodom. — Cena 4 gld. 50 kr., po poŠti 4 «ld. ti5 kr. l*ollaU»ovl prakllNlco preiakurtcui orii;liii»lni recepti, kako more vsak saai po novi meri in vagi izdelovati vso vrsto zganili pijač, likerjev, rozolij. rnmov itd. brez Mtrojev i u k u lutnju. Knjiga prinaša nad 200 receptov. — Cena 5 tfld., po pošti 5 gld. 10 kr. Zbirk« »rlifltmliilu receptov za izdelovanje vina, octa, piva, žganja, likerjuv itd. Ve6 nego 300 receptov. Cena 1 gld., po pošti 1 &ld. 10 kr. (584—1) Tujci : l& julija. Pri Hiallei : KsBinger, Hruner, Thiirman, Giirich, Sehenker z Dunaja. — Wohlmutb iz Zagreba. — Kantz, Tolentino, Fčirg iz Trsta. — Pevic iz i'ulju. — liftnnii iz Zadra. — Kadrova, Scbesztak iz Gorice. — Neuman, Griinhut iz Gradca. — Kranjae iz Podgore. Pri Nlonu: Drevmann, Pichler, Schwalb, Pierkle, i ii i s s 11; r, L