DOMOLJUB Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. tihaja kot priloga .81.0VKNCU' tteiei poprtj Ceno mu j t HO kr. ta etlo leto. — niihth ulicah tt. 9. Naročnina in inttrtM viak prvi in tretji četrtek meteca. Ako jt ta Jan pratnik, uide .DOMOLJUB• dan i. — Sp*tt tn dopiii nuj it pošiljajo: uredništvu ,DOMOLJUBALjubljana, v temena« pa oprwmiltvu .DOMOLJUBA' Vodnikovi uliet It. S — Natnanila tt ttprtjtmajo M plačujejo po dogovoru. liter. IO V Ljubljani, 16. maja 1895. Letali* VIII. Maj je norega po svetu? Prcsrttlemu cesarju ob prihodu v LJubljano dni 7. maja lHHu. Nesrečna Ljubljana je vtprejela 7 maja svojega Vladarja. Nametlu tlavo-loko c so mu štrlele nasproti ratvaline podrtih hiš, namestil tastav to ga spominjale razkrite strehe in nebrojno podpornih tramov ob strmih žalostne velikonočne noči. Vse je drugače, nego je bilo pred 111 leti. Šatorov, v katerih te je tedaj radovalo veselo ljudstvo na r točnosti svojega ljubljenega cesarja, tu več; saj tudi ni več tistega veselega Ijudttva. Šotori to tedaj tisočerim jedi no stanovanje, v njih stanujejo bolniki in loJijo matere. Vse, vse je drugače} ---- Samo jedno je ostalo, jedno se ni itpremcnilo — srce našega Vladarja. To je ie vedno tisto — v ljubezni netloeeieno, v dobrotljlvostl neprekoieno, v mllobi nepremagano cesarsko, očetovsko srce. Tista Ijubeten, katera mu je takrat gorela ta okrašeno mesto in sa nevestno okiniano deielo, ko mu je vse ljudstvo obnavljalo ieststoletno zvestobo, se ni t menila, llatdrto mesto, togujoča deicla je tem ljubša slatemu očitnemu srcu. Vrvi te je otrl nanjo in ji prihitel na pomoč, novih je vlila njegova ljubezen potrtemu ljudstvu; na nesrečnih grobi juh je vtbudil iarek njegove milosti cvetko vttclih tuulej in zaujkinja Bela Ljubljana in vsa deiela te j« topet tavcdla it ttrahu grotilne omotice, ccsartka Ijubeten jo jt vtdigmla kvišku — na delo. In danet je prilel sam med nas — tolaiit nas in krepit v netreči. Majpreje je stopil med najrevnejše nai'f> reveiev, med bolnike, pričenjajoč tam t teiilom, kjer ga jt najbolj potreba. Ogledal si je raspokanc ccrkvc »i ie s svojo navzočnostjo tagotovil potrtim, ubogim ver-niko/H, da te jim kmalo otvorijo — boije hiše. Kot angelj ljubezni in tolaibe je stopal po ulicah nesrečnega mesta '»' njegovi sinovi in hčere »o it milega lica tajemali sil — utehe. Kaj naj rečemo tvojemu očetu v tahvalo ? Usta ne najdejo betedij, trte nam prepolno bije hvaležnosti. Kuno in tiho mu kličeta mesto in deiela: Bog ti plačaj; --saj ves, da te ljubimo/ Ob ti priliki nam sega duh v daljne dobe, ko nas jc božja 1'revidnost priklopila k bujnemu, veličastnemu teletu habsburške Avstrije. Večna ji hvala zatol Spominjamo sc očetne pomoči, ko smo branili Turkom tvoj dom, spominjamo se tvele gorcčnotti, s katero nam je obranila habsburška rodbina jedlnoat v veri; spominjamo tc, da nam je dala ccsarska milost viijega pastirja --— tidula ccrkvc, ustanavljala župnije, probudila nam narod, rciila nas tujega francoskega nasilstva — — — skratka vte, kar imamo, nam vzbudila in ohranila. Habsburški orel, znamenje zmagoslavlja, poroštvo srečne bodočnosti, pod Tvojimi perotmi se topet ogreje zadeto mesto, obiskana dežela in dvigne te kakor ptič Fcnikt čilo in žito na dan/ Saj te vodi in navdaja ljubezni vroče cesarsko srce, ki zna tolažiti in vzbujati upanje, kakor nobeno drugo ne, saj tadi nobeno drugo ni toliko trpelo---/ Da, presvitli cesar: Bog ti plalaj I — Saj veš, da te ljubimo! Povrniti Ti nc moremo Tvojih dobrot. Molili bomo, naj ti j h povrne s svojim blagoslovom in t večnimi blagri dobri Bog. Se jedenkrat: Bog Ti plačaj! Volilna preotnova. Pododsek za volilno preo-snovo je sedaj vendar že dovržil svoje delovanje. Moral so je pa držati zelo ozkih vladnih predlogov. Dalje si ni upal prekoračiti mej in fle na tem toriiču se mu ni dobro godilo. To jo pokazal izstop Dipaulija. Vendar pa sedqj še ne smemo misliti, da jo izgotovljen zakon za volilno preosnovo, kajti vsa zadeva se predloži sedaj žele glavnemu odseku. O ukrepih pododseka se ne ve do seduj se nič gotovega. Toliko je znano, da bodo mnogo sedanjih volilcev potisnili v novo volilno skupino, v ka-terej bodo volili obrtniki in delavci. Ta dva stanova bo-deta tudi zelo slabo zastopana in tako skoro gotovo preosnovana volilna pravica, kakorftna se do sedaj kaže, ne bo veliko koristila. Srbska ekupščina jo dovolila plačo biviemu kralju Milanu v znesku 360.000 frankov. Kruljien Na- no talij« je 10. L m. do.pela v Belgrad; »prejem je bil jako slovesen. Vdeletili »o te ga vsi vojalki m civilni dostojanstveniki, kakor ludi ««stoPniki mnogoler.b društev. Pri tem vsprejemu je nekoliko utihnila kriza, ki se kuha le dalje časa v zborničnem krogu. Kitaj , ki je po potresu zadela trgovce in obrtnike. — Pri odposlanstvu pomožnega odbora za Ljubljano in okolico je pohvalil cesar blagi namen odbora ter mu žele' obilno vsptha. Dalje časa se je pogovarjal ž načelnikom odbora dvornim svetnikom dr. Račičem, ki se je hvaležno spomnil dunajskega pomožnega odbora »Kaj no da«, dejal je cesar, »Dunajčani kaj pridno nabirajo za Ljubljano.« — Kanonika dr. KI b er ta je cesar vprašal o škodi po okolici in kako daleč je segel potres. Glede pomožne ukcije opomnil je dr. Kibert, da se bo konkurenčna postava dala težko vporabljati v krajih vsled potresa poškodovanih, na kar je dejal vladar: Se ve da ne, ktr so v teh krajih ljudje sami hudo zadeti in ničesar nimajo. Predfrančilkanskocerkvijo. Izpred mestne bile je šel cesar pel skozi špitalske ul ce mej gostimi na obeh straneh krilema postavljenimi hilnimi oporami, obžalujoč glasno veliko ikodo, v frančiškansko cerkev, kjer sta ga pričakovala prevzv. knezoškof in lupnik o. Kaliat. Cesar si je natanko ogledal cerkev, kjer se mu je poklonila samostanska družina. Cesar se je prepričal, da je cerkev poškodovana, še bujše pa samostan. Tudi se je sanimal, kako družina sedaj ložira na vrtu v barakah. Iz frančiškanske cerkve je sel zopet nazaj pel pe Marijinem trgu, kjer ga je občinstvo viharno pozdravljalo. Pred mestno hišo sedel je na vos ter se peljal mimo stolnice na cesarja Jožefa trg. Ondi je stopil s vozs, ogledal si tam pijonirje, ki so delali pri grajenju barak ter se odpeljal čez mesarski most proti vojašnici, kjer se je mudil nekaj časa in vsprejel poklonitev vseh častnikov. V bolnišnici sa silo. Ob tri četrt na sedem se je cesar pripeljal v bolnišnico sa silo, postavljeno sa sv. Krištofom. Tu sta se mu poklonila primarja dr. vitez Blei-w e i s in dr. Š 1 a j m e r. Ogledal si je v bolnišnici operacijsko sobo, orodje, nekaj zadnji čas operiranih bolnikov in obiskal vsled potresa obolele. V kapelici za silo počastil je vladar sveto Rešnje Telo. Pohvalivli vsestranski lepi red odpeljal se je cesar na kolodvor. Okoli 7. ure svečer se pripelje predobrot^jivi vladar s spremstvom mej srčnimi izjavami hvaležnosti in udanosti na kolodvor, kjer se je trlo ljudstva is mesta in dežele. Preavitll oesar se prijazno poslovi od dež predsednika II ei na in njegove gospe soproge, knczoSkofa, deželnega glavarja, general-m-jorja Sterzlja in župana (5 rassellija, kateri izrazi vladarju najudanejSo in najtoplejšo zahvalo v imenu l.ubl;anskega prebivalstva za milostni obisk nesrečnega mesta. Nj. Veličanstvo odgovori: »Strm m ob velikosti nesreče ; kar sem videl, v mnogem presega česar sem se nadejal. Bodite prepr čani da bedem storil, kar je U v Moji moči. da mesto in dežela dobila izdatno pomoč!« Te očetovske besede premilega vladarja so gorak in svetal žarek nove nade. trdnega upanja v prestrašena in obupna srca nesrečnega prebivalstva, katero vse dni življenja ne bode pozabilo blaženih ur. ko je zrlo v blago, vzvišeno lice svojemu vladarju, svojemu očetu, čegar usmiljeno srce in pazljivo oko čuva avstrijske z neom3jeno zvestobo udane in zveste rodove. Se pozni rodovi se bodo spominjali s spoštovanjem in občudovanjem blaženih trenot-kov in sreče v nesreči. Ta nepopisna čustva je množ ca izražala z navdušenimi •Zivio« klici ob odhodu cesarjevem ki je pri oknu v vag nu stoječ milosino odzdmvljal na vse strani. Potres. Ljubljana t ep okorni procesiji. Nad 20 tisoč Ljubljančanov, katerim se je pa pridružila Se velika množica okoličanov spadajočih v frančiškansko in Sentpetersko faro. zbralo se je v nedeljo popoludne okoli krasno ozaljSane kapelice Matere Božje blizu Scntpelerske cerkve. Lahko rečemo, da tako velikanskega in ganljivega sprevoda Ljubljana že ni videla mnogo let. Toliko prisrčnih molitev se pač nikdar Se ni izpred imenovane kapelice vzdgovalo proti nebu kakor v nedeljo popoludne. Zato smemo trdno upati, da so bile nase proSnje tudi uslišane, in da nas bede neskončno usmiljeni Bog v prihodnje obvaroval vsake večje nesreče. Ljudstvo samo je bilo po svetem cpravilu popolnoma pomirjeno, in marsikdo je v veseli nadi ves presunjen zaSepetal svojemu znancu: »Danea nas je Bog gotovo usliSal«. Vsa pobožnoat se je opravila ob najlepšem pomladanskem vremenu. Posameznih farš procesije zbirale so se s svojimi duh. pastirji k Scnklavški cerkvi glasno moleč sv. rožnivenec. Šenklavsko vodil je C. g. stolni župnik Flis, katere so se vdeležili prevz. g kneroSkof s stolnimi kanoniki in obilo-Stevilno duhovščino ljubljansko. Počasi se je pomikal sprevod do kapelice, kamor je bilo preneseno že poprej prerv. ReSnje Telo. Molil se je najprej žalostni del sv. rožnega venca, potem pele lavretanske litanije, pri katerih je ljudstvo glasno klicalo k Materi Božji za priproSnjo. Po litanijah se je glasno molilo »popolno kesanje« in vpričo Najsvetejšega naredilo je ljudstvo obljubo vsako leto za večne čase imeti sprevod in darovati pet sv. mas. Prevzvišeni ao potem dali blagoslov zbrani množici z Najsvetejšim in v 8'oveanem sprevodu nesli sami av. Relnje Telo nazaj v St. Peterako cerkev, pred katero ao se enkrat dali blagoslov. Nekaj ljudstva se je razSlo, drugi pa so se vračali v proceaiji k domačim cerkvam. LOabljum po potresu. Skoda, katero je napravil potres, se kaže vedno večja. Mnogo hiš so že podrli ali jih zdaj podirajo, v«* diuge pa bode treba temeljito popravili. Zemlja se j« potresala se vsaki dan in je razpoke na stavbah vedno bolj Sirila. Vendar je prvi strah minu1. Ljudstvo ie je lotdo dela in popravlja krepko razdrta poalopja. Podpore dohajajo v obilni men in zlHsti mesto Dunaj se kaže tako darežljivo, da Kranjci lega nikdar pozabiti ne smemo Zaupajmo torej najprej na Boga potem na dobre ljudi in lotimo se krepko dela. Trnovska cerkev v Ljubljani. Ker v zadnji številki »Domoljuba« le nismo mogli poročali o Škodi, katero je potres poutročil pri trnovski cerkvi v Ljubljani — komisija do tedaj cerkvc »e ni pregledala — zato danes podajemo nastopno poročilo: O cerkvi se je komisija — hvala Bogu — le precej povoljno izrekla. Pač je videli v njej več razpok, zlasti na oboka pod korom. katerega so začasno podprli in na evangeljski stranski steni. Tudi razni okraski ao poškodovani. Vendar drugih velikih poškodb v notranjem ni videti. Toliko bolj pa je pokazal potres avojo moč na zunanji strani cerkve. Stcbriči na cerkvi eo bili tako premaknjeni, da j h je bilo treba radi varnosti odstraniti. Pri atrehi je zid na vseh Štirih straneh odatopil za pol čevlja. Najbolj pa sta trpela naSa zvonika, katera bo treba vaaj do stolpne ure odnesti in z nova dozidati. Zlasti oni na evangeljski strani je zelo poškodovan. No, fotografi so ai ga dobro izkoristili, kajti dan za dnevom ao nastavljali avoje aparate nasproti nasi cerkvi. Mialim, da v vaaki ilustrorani knjižici, govoreči o ljubljanskem potresu, bode na«el ludi nas zvonik svoje častno mesto. — Ravno radi zvonikov mora biti tudi cerkev zaprta. Po iajavi pregledne komisije bodo smeli ljudje še-le tedaj v cerkev, ko bota zvonika zavarovana. Sv. maSc beremo sedaj v kapelici Matere B. v Krekovem. Tamkaj obhajamo tudi $marnict, kamor se vsak dan iz lupne cerkva prenese av. R. Telo, ako ni vreme preveč neugodno. O tupnilču ae je izjavila komis ja, da je sicer precej poškodovano, a da »e sme prebivati v njem. V prvem nadstropja so »lasti oboki na hodniku razpokani; pozneje se bodo najhitreje odstranili. Posebno je potrea pokazal avojo moč na obeb koncih župnišča, kjer je videti zelo velike razpoke. Vendar pri popravljanju bodo zadoatovale železne vezi. I z M e n g i a. Ne bom popiaaval potresa tolikokrat opisanega na drobno, le nekaj naj omenim P« naa je po potresu narejena škoda cenjena, brez deloma zelo poškodovanih cerktš, duhovskih in cerkvenih «<«-no\anj na 450.000 gld. po 7 srenjskih zastopih, od druge atrani pa celo 600.000 gld. Torej je naša župnija v primeri z Ljubljano bolj poškodovana. Naklonjena je bila pomoč v prvi sili «30 gld. menda it daru Njib Veličanstva, dobrega očeta avojih polotnih narodov. Ne zavidamo na kmetih obilnih darov Ljubljančanom, pa pravična je nasa želja, da bi dobrolljivi Bog tudi nam kmetom obudil usmiljenih src posebno, da bi se državni gospodje poslanci za nas potegnili za zdatno pomoč in da bi ti posebno ai prizadevali, da bi nam bili davki odpisani, katere je na vae alrani obloženi kmet že poprej težko skupaj spravljal in plačeval, da bi si ohranil stanovanje, katero je po izkazih zelo obloženo z dolgovi. Pa več se jih ni upalo svoje dolgove naznanili, ker ima tisti več veljave, ki ima cveak, če ima ravno prazen žep. Domžale 3. maja. Tudi pri nas smo čutili 14. m. m. slraSni potres — čuli smo Se — ko nas jo vzdignilo kar od tal. Stoli ao poskakovali, stene ao se zibale, strahoviti grom in bobnenje se je čnlo, Uko da amo kar ostrmeli, ter bledega lica čakali: kaj bode z nami. Najprvo smo poskočili tor hiteli na prosto; ležali so že vsi dimniki na tleh, kajti k sreči so bila vrata zaklenjena, da smo se zamudili Se nekaj trenotkov med tem, ko smo čuli zunaj strahovit ropot ter smo si mogoče reSili Se avoje življenje. Imeli smo tudi bolnika v bisi. kateri je alab in onemogel takrat s strahom vpil »rešite se«, ter sam brez vsake pomoči hitel po stopnicah na prosto; spomin nazaj nam pretresa srca Ljudje hodili so v trumah po ceati ter klečali in molili, kajti treslo se je neprenehoma, strah in groza sta bila vedno večja. — Cerkev Uoričica, Bogu bodi zahvaljeno, je nepoškodovana, ter so hodile dolge procesije iz sosednih farft, kskor Dob, MengiS, Ihan, Sv. Jakob, Cernuče in drugih krajev k Mariji pomoči in milosti iskat. — V Domžalah bil je v primeri a ljubljeno Se hujši potres, bi*e so strašansko zruSene, in je ni ene, katera bi ne bila manj ali več poškodovana, dimnikov jo padlo nad 150 in bčda je velika. Škodo je samo v Domžalah okoli 100.000 gld. Ljudje morajo popravljali hiSe s praznimi rokami, ker jc skoraj slehern zadolžen in nima z ničemur popravljali svoja poslopja. — SliSi in bere se, koliko pomagajo ljudje Idubljani — is srca jim privoščimo, ter proaimo, da bi se dobra srca tudi nas na dežoli, osobito Domžal, katera so toliko trpela, spominjala. Iz Črnuč, 3. majs. Skoda pri gospedarsk h poslopjih je cenjena po cenilni komisiji županstva približno na 22 000 gld., farne cerkve pa na 2500 gld. in glasi se tehniško poročilo približno Uko: ZupniSče a svojim močnim aidovjem ae je držalo 6e dobro; le odstopile so glavne stene od notranjega zidovja. katere se bodo pa lahko in varno aopet sklenile z železnimi vezmi; podreti bo treba nekaj obokov in urediti drugo potrebno za pripravno stanovanje; upam, da se vsaj o sv. Jakobu preselim v avoje prejšnje sUnovanje; sedaj pa bivam pri »osedu Andreju Smonu v pritlični sobici, katero sU mi gospodar in gospodinja prostovoljno ponudila; prelepa jima hvala! Ali župnijaka corkev, nasa toliko krasna in s tolikimi žrtvami 1. 1880 postavljena cerkev, oj! ta je trpela neusmiljeno I Tehnično poročilo pravi, da bi pri eventuelni popravi ostati utegnilo le malo zidovja; zvonik in oboki se morajo podreti in zato v svojem poročilu priporoča: naj se sezida nova cerkev s proračunjenimi troski 3(000 gl. Moj Hog, 25.000 gld.! in - cerkvenega premoženja imamo 728 gld. — Solzi se mi srce in tužno gledam v dalni novi hram božji v žalostnih mislih: Bog ve, se bode li kedaj vzdignila nekdanja Črnuška cerkev, in: ali se bo Se kedaj mogla pokazati v svoji prejšnji lepoti! V istini: prekrasen hram božji smo imeli! NaSe veselje! Nasa žrtev! Nas ponos! To vedo potrditi oni, ki so jo obiskavali, osobito sosedje Ljubljančani, ki so jo o velikih praznikih občudovali v njeni lepoti I In kaj sedaj ? Kratko rečeno: Mi sami nikakor ne postavimo nove cerkve! Premalo nas je, premožni nismo in cerkvenega premoženja ni; Črnučani so I. 1880 svoje moči napeli do največje moči, in sedaj — ne morejo več. Toda — v neareči imamo upanje, da nas država ne pozabi in nam pomore, da ai sezidamo vnovič priljubljen nam božji hram; a polnim zaupanjem se oziramo na dobrotljiva srca, ki naj bi se pri svojih bogatih darovih spominjali tudi ljubljanske okolice in nam pomagali, da stopimo prej ko prej v nevi ali pa popravljeni hram božji. Se to: sreča v nesreči 1 Pri Snojevih je padel ves hlevni obok na živino; izpodrine spravijo živino in: bila je nepoškodovana; in tako je bilo v več slučajih: Božja moč ljubeani! Iz Vodic 4. maja. Vodice so od potresa najbolj razdjane in po žaloslnih nasledkih moramo sklepati, da je podzemeljski element tukaj imel avoje arediSče. Kedor ai boče napravili sliko razdejanja po deželi, katero jo povzročil potres, poda naj se iz Ljubljane proti Ježici, alopi naj na jedno stran akozi Črnuče v MengiSko in Komendsko faro, na drugo atran pa skozi Gameljne na Skaručino, Vodice, Repnje, potem Šmartno pod šmarno goro ia skozi St. Vid nazaj v Ljubljano in tu bo videl, kolika nesreča je zadela izven Ljubljane naSo deželo. Po Vodiski vasi ao hiSe, in teh je do 30, tako razdjane, da stoji le Se kaka atena. Zanimivo je poleg razvalenih zidanih his videli zraven stoječe na pol trobnele lesene bajte, ki slojč tako, kakor bi ne bilo najmanjšega potresa. Neizmerno žalosten je pogled v vodisko župnijsko cerkev, katere stanje najbolj označi beseda: Bila je! Škode samo pri corkvl, župnisču in gospodarskih po-alopjih je za Vodice naračunila komisija 100.000 gld. Škode pri cerkvi na Skaručini 5000 gld., v Repnjah 2500 gld. — V fari Šmartno pod Šmarno goro je Škode 82.000 gld. samo pri cerkvah in župnisču 27.000 gld. — Dežela je loraj silno potrebna obilne in nujne pomoči, katera upajmo, da ne bo izostala. Kaj je novega po Slovenskem? Kranjsko. V Kamni Gorici so je vrSil sv. miaijon kaj lepo in spodbudno. S hvaležnim srcem so larani hvalili Boga, da jib je kolikor toliko obvaroval pred potresom. Farna cerkev je bila vedno natlačena vernih poslušalcev, ki ao pazno sledili govorom gg. misijonarjov. K sklepu pripeljali so se patron fare premilostni gospod stolni prost. dr. L. KlofuUr. — V Gorjah na Gorenjskem se je ustanovila posojilnica in hranilnica, zadruga z ne- omejeno zaveio. - Dne 28. aprila vriil m je l. občni zbor c. kr. kmetijske podružnice za pogansko dolino; shoda se je udeležilo nad slo udeleienccv. - Na Trati imeli ao od 2T. aprila av. misijon. vodili ao ga oo. la-zaristi. — Novo postajališče pri Sv. Urencu med postajama Radohova Vas in Vel. Loka na dolenjski železnici na progi Ljubljana-Novo mesto otvonlo »e je 18. maja za osebno vožnjo in za prtljago. — Na proinjo držav, poslanca g. PovSeta odpovedal je brambovski minister pomladne vojaSke vaje za brambovoe, kateri spadajo v Ljubljano, ljubljansko okolico, kranjski in kamm«ki okraj 3 Šta]er«keQa. Vlada je zapovedala, da sc morajo vse cerkve, ki ao bile o potresu poškodovane, od vei-čakov pregledati. Posebno hudo je prizadela župnijska cerkev v Kapelah pri Brežicah. 2e 1. 18S0 je bila od potresa močno poškodovana; zdaj je zaprta in se bo morala bržčas podreti. — Posojilnica v Brežicah je kupila velik Klembaaov hdtel, eno najlepših hiS sredi mesta. S tem so alov. druStva dobila lepe, primerne prostore. Zgradba »narodnega doma« v Celju vrlo napreduje; temeljno tidovje je zgotovjjeno. — V premogovniku pn Velenju jc ustavilo 300 delavcev delo. — Pri av. Miklavžu blizu Šmarja bo država napravila poskuSevalni vinograd. — V Braslovčah to 2. t. m. zasačili tatico, ki je iz cerkvenih iknnjic jemala denar na limanic-e. — V Dobovi bodo imeli od 18. do 28. av. misijon. Župnijo na Sp. Polskavi je dobil C. g. Fr. Heber, župnik v Stu-denicah; provicorji so imenovani gg.: Fr. Hurt v St. Ilju pod Turjakofti, J. Mešiček v Brežicah, Fr. Kovačič v Studenicah in A. RavSel na Sladki gori. — Neusmiljena smrt ima zopet bogato ietev med gg. duhovniki: dni1 30. aprila je umrl č. g. Jož. Kočevar, župnik v Brežicah, star 51 let; 6. maja č. g. Fr. Lafontaine. zlatoma«nik in vpokojen duhovn k v Mariboru, star 84 let; 9. maja č. g. Fr. Kene. župnik na Slaaki gori, star 72 let. Naj v miru počivajo! Koroiko Svetli cesar je potrdil sledeče zakone: Zakon, po katerem se uvede nov občinski red in volilni red za mesto Celovec; potem zakon, kako se ima povrniti posojilo 222.222 gld . katere je država dovolila 1. 18S4 za uravnavo Drave in pa zakon, po katerem ae ustaDOvi na Koroškem deželna hipotečna banka. — Nov parobrod dobijo na Vrbakem jezeru. — 25letnico župnikovanja praznoval je dne 8. t. m Fran Francisci, dekan in župnik v Crafendorfu ob Žili. - Narodni občinski zaatop občine Tolsti vrh je sklenil v svoji seji dne 4. t. m., da bode osnoval za občino Tolsti Vrh laatno ftolo a slovenskim učnim jezikom. V isti seji sklenilo se je tudi, da bode občina odslej uradovala slovenski I Dal Bog, da najde vrla občina mnogo posnemalcev! Goriiko. V Dolu pri Ajdovlčmi je strela ubila nekega kmeta pretečeno soboto t. j. 27. aprila. — Za železnico čez Predil ao prosili 2. t. m. Franc grof Coro-nini in drugi poslanci. - Dne 4. maja je bil pri go-riiki porotni aodniji obsojen znani tat Joa. Mrvec. Kakor je znano, vkral jo lani iz farne pisarne v Šturji okoli 800 gld. Naložili so mu 7 let. li i h t v k. Sultanovi sužnji. Carigrajska ilika iz 17. itolHja-8. Upanje. »Polom mi ljubi Bog zopet dA moč, da prinesem udarce. Le moliti morale zame !« • Molili bomo, Valter! Tako. aedaj ao noge ).t zopet lepo povite. Le zaspi, hlapci naj te nič ne motijo, ko pridejo v julro pokladat živiai.« Pomaknil je nesrečnemu tovarišu se zvilo vrečo pod glavo in odšel. Valter je res zopet zaspal Prebudilo ga je »e-l« hrkanje konj. Kmalu nato sta prišla Francek in Karol, dva kmečka dečka, blizu tam doma, kakor Valter Prinesla sta mu zajutrek. Govorila bi bila rada s tovarišem, a nista dolgo; zmerjaje ju je zapodil neki paznik na delo. Nato so ga pustili ves dan na miru ležati. Nenadoma priteče Karol vos iz sete v hlev ter pripoveduje, da sla dva meniha tu, h katerima so poklicali vse tovariSe, menda jih bosta odkupila' Kak vtis je napravilo to poročilo na Valtcrja' Koliko vpraSaoj bi rad Se stavil na Karela' A neki paznik ga je »podil, in Valter je ležal So bolj nemiren na slami. Ali tudi nj-pi pokličejo k menihoma? Pa saj ne more hoditi' >0;, popolnoma me bodo pozabili«, zdihoval je. (iruge bod < odkupili, mene pa bodo tukaj »tepli, da ohromim'« In molil je in jokal in udajal se v voljo božjo, ki »e mu je zdela le pretrda. £e se je Valter tako bojeval sam s seboj ko za-tuje blizu sebe glasove, in ko ie ozre. ugleda va«e uprto prijazno in sočutno oko o. Murtina in o. Jožefj, katera je Abdulah s seboj pripeljal. SiarejSi menili je veselo preplašenega dečka pozdravil s katoliškim pozdravom, in Valter jc radostno odzdravil: »Na veke, Amen.« »Na veke, t. j. vedno in ob vsakem času — ludi ob uri žalosti in trpljenja — kaj ne, mladi prijatelj »Da, vedno, častiti oče!« odvrne Valter. »Zahvaljujem vas za ta prijazni opomin; tuii ob tej uri naj bode hvaljen Jezus Knstus«. • In naj ti naloži kakorten križ koli - bvaljen naj bode! Kaj ne?» Deček potrdi, lice pa mu polije debela aolza. »Le upokoji se, drago dete! Odkupila bi te rada, a paznik lukaj pravi, da v lo sullan nikdar ne privoli. pa ne obupamo le. Dobri Bog je pripustil, da sva le našla, pomagal bo tudi »e naprej. Tvoj oče me je prosil, naj pozvedujem zale.« »Kaj, oče da 2iv6? In mati, ali so tudi usli j«"' Carjem?« »Srečno so prišli t očetom na Dunaj. A žalostni M radi tebe in tvoje sealrice«, odgovori menih. »Odkupile vsaj sestrico in jo vrnite atarisem«, pf°" Valter, »potem rad ostanem tukaj, ter živim in umrem ko'1 auženj, ako me sultan res ne iapuati, ali vi nimate dosti denarja, da naju oba in druge odkupile « Ahmel Kfendi ni mogel več skrivati, tako «ogag«nl_" le plemenite besede dečkove. Meniha ata Se tolažila \»'" terja, Ahmet pa pokliče Abdulaha na »Iran in k* tiho vpra-»Ali nikdar ne umre noben deček, ako jo bil tako razbit?« »Redko«, pravi paznik. »A umrli bo pa ludi že sužnji za mrzlico, ki tako ranjenega včasih napade.« .Naj torej deček umre za mrzlico — razumite me dobro, — ako vpraša sultan zanj. Midla ai potem razdeliva onih 600 zlatov, ki jih dasta krščanska ineniha, da vzameta sužnja s seboj.« »In pa mojo in tvojo glavo, prijatelj! Kako ga moreva spraviti iz serajila, ne da bi naju dobili?« • Ako bi umrl, kam spravite njegovo truplo?« • Kamen mu navežemo na noge in potem ga spravimo čez vrtni zid v morje « »Prav«, odvrne (olmač »Spravili bodemo dečka te kako ali skozi ali čez zid. V (em pa sporoči sultanu, da je deček hudo bolan, vse drugo pa prepusti meni, premodri Abdulah « »Ne pravim: da, ne rečem: ne. Treba premisliti, lune* se tako Se ne moremo pobotati za sužnje, drevi pa naznanijo topovi, da ae začne ramazan. Med tem sultan pozabi na dečka.« Po teh previdnih besedah je dal Abdulah menihotnu znamenje, da je prišel čas, ko morata zapustiti serajil. 9. Odpadnika. fas je, da povemo, kako se je trdilo mladima sužnjikoma, ki sta bila pripravljena Kristusa zatajili. Jano* in Jurij sta stanovala odslej v palači velikega vezirja. Prve dni eta vtivala veliko prostost; smela sta si ogledati vos Carigrad, spremljalo ju je le nekaj turških menihov. Raskazali ao jimn veličastne moleje, okrašene s stebri ia mramora in alabastra, oatanki iz krtčanskih časov. Pokazali so jima zadaj v moSejah dolbino, ki kaže, kje leži Meka, ter jima povedali, da smeta le proli tej dolbini obrnjena molili. Videla sta tudi na levi struni te dolbine bogato pozlačeni prestol sultanov, na desni pa lečo, s katere oznanja mufti ob petkih koran. Svete zastave vihrajo a strehe pri prižnici, in govornik drži med govorom v roki lesen meč, v spomin, da je bil Carigrad korana pridobljen z ognjem in mečem. Altarjev lurčini nimajo, namesto križa in svetnikov »o napisana po stenah imena Alaha in Mohameda ter razni reki iz korana. Svetilke, pavova peresa, In drug prazen drobiž visi na žicah od stropa. Malo teano je bilo lahkomisljenima dečkoma vendar le, ko eta primerjala turško moSejo a krščansko cerkvijo. Tudi v neki mohamdanaki samostan so vedli menihi »voja nova spreobrnjenca. Bivali so v onem samostanu tuleči derviii. Kakih 20 dervilev je ravno vstopilo v dvorano in pričelo ono divje tulenje Alahu na čast. šejk ali načelnik dervišev se je obrnil na ono stran, kjer je bila dolbina proti Meki in mrmraje opravil nekaj molitov ; nato pričnd dervisi isprva tiho izgovarjati besede »Alah il Alah«, t. j. Bog je Bog, ter upirajo roke po vrsti v P«a in uftesa, telo pa premetavajo naprej in nazaj, na desno in levo. Vedno hitreje, vedno silneje je to gibanje in premetavanje, vedno glasnejše to klicanje, naposled jc čuli le Se tuljenje »Alah, Alah, Alah!« Kakor vrtslka pa se vrli sredi besnečih dervišev majhen deček ler drži neprenehoma razprostrte roke, dokler polni, bripavi, krčevito se zvijajoči, živinsko tuleči kričači ne popadajo naposled na tla. — Dečka ata bila tako preplašena, da si ju spremljevalci niso upali peljati tudi k božji službi plešočih dervišev, ki se toliko 6a«a vrtč, da popadajo vsi v krčevitem zvijanju po lleh. Zastonj bo tudi prepričevali dečka, da daje duh božji to krčevito zvijanje in živinako tuljenje. Ni ju bilo skoraj mogoče potolažiti in pomiriti. Nekaj dnij pozneje je podaril veliki vezir odpadnikoma majhna, a iskra konja, in janičarji so sedaj učili dečka jezditi in boriti se. Zakaj precej po ramazanu se jo imela začeli vojska s kristijani, in dečka bi morala spremljati Kara Mustafo. Janoš je znal že precej dobro jezditi; ni se toraj težko privadil. A Grk, ki svoj živ dan ni še sedel konju na hrbtu, okusil je večkrat celo janičarjevo pest, vrh tega še padel ne redko s konja. Ko je nekega dne pobiral svoje razbito lice in polomljeno rame s tal, vzdihnil je: »Vrat bi ai btl skoraj zlomil — in katn bi bila Sla moja duša?« Dan pred ramazanom, isti dan, ko sla obiskala oče Martin in njegov tovariš hudo razbitega Valterja v januarskem hlevu, poklicali so odpadnika nenadoma k Kara Mmtafi. Ko ata stop la v aobo, v kateri ju je pričakoval veliki vezir na dragocenem divanu, opazila sta pri njem Vanni - efendija, sultanovega muftija in več drugih imenitnih Turkov. Na migljaj velikega vezirja ata sedlu zbrani diužbi nasproti. Bilo je videti, kakor bi stala pred sodbo, in dečkoma je res prihajalo tesoo pri srcu, saj prelahke vesli nista imela. Čez nekaj časa vpraial Kara Muslafa, ali itnata v resnici reano voljo sprejeti alam. »Da, gospod, jas, prašek tvojih nog, aem pripravljen«, odgovori Grk. »Jaz tudi«, pravi Janoš manj pogumno. »Prerok, ki ga je Bog poveličal, rassvetlil je vajinega duha«, odvrne veliki vezir, navzoči Turki pa čestitajo dečkoma. Nato jima ukaže rnufki moliti prvo suro koranovo. Ko sta jo s njegovo pomočjo odmolila, pove jima. da se morata dati sedaj obressti. Zakaj Mohamed je med drugim ludi obrezo sprejel od Judov in jo ukssal Turkom. Dečka sls se upirale, a ni pomsgalo nič. •Noooj se prične ramazan«, pravi še mufti. *16. dan avetega postnega časa bode ve'iki praznik hirkai-šerii Dotlej ozdravita, in ta dan bodeta tako večna, da bodeta spremila sultana v najsvetejšo dvorano, ki jo ima grad Top-tane. Nato ao pustili odpadnika sama. Sedaj ao pridrie Janošu na obraz solze, ki jih je že tažko zadrievnl vpričo velikega vezirja. Tarnjal in tožil je ter tovarišu očital. »Ti ai me zapeljal v to nesrečo«, sdihoval je. • Ljubše bi mi bilo, da bi bil tepen kakor Valter, a ta sramota in bolečine! Valter trpi bolečine vsaj zaradi ljubega Boga, jaz pa ta pekel I« V tem trenutku zagromd topovi nasnanjajoč, da se je pričel postni čas. »Ramazan goldit— Ramazan je prišel!» odmeva s cesto. Ta poat obhajajo Turki v apomin, tltf «u j« moral prerok Mohamed beUtt prod sovražnik. v puščavo. Prte ga ve* mesec zelo ostro Ni prepovedana le vsaka jed od solnčnega vvhoda do sabeda. temveč Turčin ne sme ves dan niti kapljice vode okusiti tn kar je »e huje, nili pipe tobaka ne sežgali. Ko sta torej dečka drugi dan prosila sužnja, naj Jima prinese vode. ker ju muči mrzlica in žeja, nasmehljal *e jima je. in rekel le besedo: »Ramaian!« •Oj. Robert, ne bodi tako neu«miljen«. prosi Jano* sužnja, ki je bil hkrati ž njim ugrabljen. .Omag«™ le jedno kapljo vode'« .Ne smem; sedaj si Turek, živi tudi kot Turek«, odvrne suženj. Ako se pa hoče* upreobrnti pomorvm ti lahko. Pva men ha sla pr »la, in upamo da odkupita nas sužnje kristijane vse.« • Za Roga ali sli*« Jurij? Midva ostaneva tu ter ostaneva svoj živ dan Turčina. za plačilo prideva za svoje izdajstvo pa He v pekel, kjer tudi oni bofratiu zaman vpne. da bi mu kdo podal kapljo vode' O.', IW bert. preskrbi mi men ba'« • K nama (ra ne puste«. u«tavi ga Junj srdito. «ln «emu bi h idil T odkupu naju tako ne more • • Hodi vendar pameten. Jano«,« pnstaii pozneje, ko je suženj odšel. «Ko prideva z vojno na Ogerko. bodeva jo že upihala « Čez nekaj dmj ozdravita mlada odpadnika Sedaj sta «e lahko z drugimi muhamedanc vred bogato od-ftkodovala po noči za post po dnevi. Kakor bitro namreč anlnce zaide, naznani topov grom. da je pntel Turčinu čas vživanja. Carigrad ae prebudi in oživi v novo življenje Vse zagori po mestu; barvane svetilke se zabliščč kakor venec okrog minaretov in kupol na moftejah ter kažejo v sviti h črkah reke iz korana. Vse ulice so prenapolnjene z ljudmi, tiodba zadoni in bogate gostije trpe zjutraj do štinh. ko zopet naznani iz topa grom, da ae začne post. Potem mohamedanec leže k počitku ter dan in post prespi. Tako je dandanes in prav tako je bilo ob času nate povesti. 8 tem nočnim raz veselje vanj em sta si dečka glušila vest. Vsi so ju slavili, m sultan sam ju je obdaroval z dragocen.m orožjem in oblačni. Ko je pa prišel praznik kirksi-šerif, povabljena sta bila prejšnja sužnja, da spremita vladarja v vrelišče. V stari cesarski palači Top-Kapu na najvišjem kraju serajila so namreč v veličastni dvorani shranjene Uko imenovane prerokove aveUnje, ki jih sultan ta dsn počasti Ko aultan ogrne svoja prazmika oblačila, da ac poda, obdan od prvih dostojanstvenikov in dvornih uradnikov, v Top-Kapu. spomni se v tem trenutku svojega oprode in vprau Abdulaha. ali j« deček vže ozdravel in pri volji poturčiti še • Alah ga je zaradi njegove trme hudo kaznoval, odvrne pa»nk. »Zelo j« bolan bopm se, da bode umrl.«' Sultan ni pričakoval lega. .Skoda lepega dečka' Sedaj bi se nanj bolj zanesel kakor na tega Ogra ali Grka. daai sla ,« u dva poturčila. P. avojeglavnež ai je sam kriv svoje neveče. Vendar naj ga obišče moj osebni zdravnik So danes Naprej!« V sijajnem »prevodu so pri&li kmalu do svete dvorane. v katero »o smeli stopiti le najvitji veljaki m p0 posebni milosti lirk, sultanov meč nesoč, in Oger s sultanovim koianom. Ko je opravil mufti molitev, vedel Je sultana h krasno in umetelno s biseri in sionovo kostjo zlatom in dragimi kameni okrašenim omaram, ? katerih ao tudi »e danes spravljene mohamedanake -svetinje.. V prvi omari je spravljen hirkai-serif, t. j. pla*č prerokov, p(J po katerem je dobil tudi praznik avoje ime. Prerok g* Je baje podaril nekemu arabskemu učenjaku. Se meoitnejta je 'zastava prerokova.« Javno ae razvije le tedaj, kadar gre sultan sam aa vojsko, ah je država v nevernosti; takrat pa mora iti v boj vaak mohamedan, ki more nositi orožje. Sme*nejše so bile druge al vari, ki ao jih počastili sultan in spremstvo. Pokazal jim je mufti n. pr. prerokovo brado, katero mu je odvzel njegov brivec vpričo Alija in Abu Hekra; zob prerokov, katerega ao mu izbili v bitki pn Bedru; sled, ki se jc baje vtisnila, ko je zaaedal Mohamed nebeškega konja baroka, da prejezdi na njem aedmen. nebes i. t. d. Vtis. ki so ga napravile le svetinje in muttijeva razlaga na Jano«a, bil je vse drugačen, nego je upal muhi Še nikdar, nit« pn tulečih dervilih, m spoznal Uko očitno, kako goljufen je islam, kakor ravno v tej sveti dvoran: Sramoval se je v dnu arca avoje lahkomitljenosti, ds j« zatajil vero, is strahopcinosti, da aedaj <*lo časti žalostne ostanke nesrečnega sleparja, la vendar je z drugim vred uklanjal svojo glavo do Ul. A JanoS je vaaj britko čutil avojo sramoto, hinavaki tovarii pa je mrzel osUi Dovršena je bila naposled vsa slovesnost, in nesrečneža sta šia lahko po avojih polih. dobiU sta posebno da-nlo v znak milosti Ko su šla po vrtu, sreča ju{hromi Konrad •lilej, glej, pntlikavec!« saaramovaje kliče Junj •Odkod pa ti, prelepa stvar človeka?« ■OJ nekoga pnhajam, ki je ravnal plememteje, nego vidva — od ubogega Valtarja.« • Kje pa je? Videti ga hočem!« kliče Jano*. »Sedaj ne gre; dobra meniha aU pri njem Ako pa mu hočeš reči, da obžaluješ, kar ai etoril, bodi jutri zjutraj okoli osmih pri tem studencu.« • Pusti to. JanoS! Pojdi s mano!« odvrne lirk, ter vleče skoro s silo to vari U s seboj. • lo vendar pojdem«, odgovori JanoS. »Konrad, It pnčakuj me pn studencu!« Pastirski list prevzv kneioikofa ljubljanskega o priliki potresa V veliko tolsžbo bilo je v silnih stiskah, > kaunoi naa je Bog obiakal po šibi potresa, vsem vernikom očetovsko pastirsko pismo, katero so nam poslali prevzvUsci gospod knezoškof ljubljanski, in v katerem so narava*1' spokorno procesijo in v imenu ljubljanske škofije obljubili Bogu vsakoletno procesno z Najsvetejšim veliko nedeljo popoludne in pet večnih sv maš. - Zato podam" v nastopnem tudi svojim čitateljem cel la pastirski lu'- po usmiljenju božjein In apostolskega sedežu milost i kiiezosJeo/ lj uhlja tiski, vsem vernikom rvoje Škofije pozdrnv in blagoslov od Coapoda in Izveličarja našega Jezusa Kristusa! Preljubi v Gospodu! Ni je pač stvari, ki bi prepričala človeka lako živo o njegovi ničevosti in popolni odvisnosti o ne pokaže Hojjj tako popolnega gospodarja nad življenjem in smrtjo, kakor tedaj, kadar ne trepeta pred njim le ubogi človek, ampak kadar se trenejo pred njim celo temelji zemlje. Toda, preljubi v Gospodu, naj Ii /.nabiti obupamo , ko čutimo sedaj bolj kot sploh kedaj, •la smo slabi in nezmožni iu da nismo nič pred (iospodom? Nikakor ne! Obupati je le tistemu, ki nc pozna Boga in ne veruje vanj: ki ne zaupa v Boga, ampak zida le na človeško moč in vednost. Tak zida namreč le na pesek in se zanaša le na svojo ničevost. Mi pa ne zidamo na-se, ampak na božjo vsemogočnost in dobroto, na božjo milost in usmiljeiiosl, iu zato zaupamo trdno in zaupno, čeprav potrti vsled grozne nesreče, ki nas je zadela. „V&te, o Gospod, zaupam, nc bom osramočen vekomaj." (Pa. 30, 2.) Ali jo Ilogu, vsemogočnemu, zuabiti kaj nemogoče? in ali ne moro tisti, ki jc lo z besedo poklical zemljo iu je postula, ki jo zapovedal viharjem in tuorskim valovom in so ubogljivo mirovali pod njegovimi nogami: li ne more ravno tako veleti zemlji in pomiriti njenega bučanja in zibanju? Ali, ne bo li tisti, ki iz ljubezni do nas ni priza nesel svojemu edinorojenemu sinu. ampak ga jo zavoljo uas dal v najbritkejšo smrt na križu, dal tudi kaj brez primere manjšega, da s koristnimi darovi iz svojo očetovske roke zopet poravna časno škodo V Gotovo, preljubi moji, tisti, ki je dal iz ljubezni do nas podreti telesni tempelj »vojega sina, da bi ga čoz tri dni zopet častitljivo postavil, pomagal bodo tudi nam, da si postavimo in popravimo svoje najlepše in najdražje, da si zopet sezidamo hiše božje v njegovo čast; on nam bo pomagal v vsej naši stiski in revščini. In zato vatn kličem pred vsem: No obupajmo! Toda, ljubi moji, samo s tem bi bilo še bore malo, ali celo nič storjonega. Kakor sc nič ne zgodi brez božjo volje ali božjega pripuščenja, tako so ludi nič no zgodi brez božjih najsvetejših namenov. In zato moramo, kakor pri vsakem delu stvarjenja, tako tudi pri tem dogodku vprašati: Kaj pač je hotel gospod Bog s tem potresom? Potres s svojo grozo in s strašnimi posledicami , ki ga spremljajo, ni le zgolj velikanska naravna prikazen, kakor sodi o njem neka vednost, ki no pozna Boga, ne vere; ampak jo več, kot samo to, kakor nas uči naša sveta vera. Zemeljsko zlo — in potres je znabiti eno najhujših — je v božji roki sredstvo njegove kaznujoče pravico, ali pa modre poskušnje in obiskovanja. Bog hoče s kaznijo poboljšati, in hoče dati s poskušnjo priliko. da se utrdimo v kreposti in si povečamo zasluženje. To hotel je tudi s hudo nesrečo, ki uas jo zadela, in naša naloga, da naša sveta dolžnost je, da si jo po božji volji in po božjem namenu obrnemo v svoj prid. Pred vsem moramo se torej »ponižati pod mogočno roko Boga" (I. Petr. 5, 6.), ki tudi tedaj, kadar kaznuje in tepe, ne neha biti naš ljubeči oče, in ki, kar tolikokrat zagotavlja, neče smrti grešnika, temveč, da se vrno s svojega pota in živi. (Eeoh. 33, li.) In zaradi tega poglejmo z vso resuobo in z bistrim očesom nazaj v svoje življenje, in ako spoznamo, da smo krivi, sprejmimo poslano nam šibo v duhu pokoro iu spokornosti! V grozi potresa pokazal nam je Bog najsvetejši in najpravičnejši lo medlo podobo tiste groze, ki je pripravljena v večnosti za smrtni greh. O, ne izpostavljajmo se torej nevarnosti, da bi s smrtnim grehom v svojem srcu stopili pred večnega sodnika, uredimo velikoveč takoj svoje notranje in poboljšajmo sc. Ti, dragi moj prijatelj, so znabiti žc dolgo časa malo meniš za sv. vero, postal si mrzel in vnemaren njej nasproti in ne poslušaš nič več namestnico sina božjega na zomlji: njegovo svete cerkve. Nasprotno navadil si se znabiti, zaničevati besedo božjo, da znabiti govoriš celo smešeč in zasramujoč o sv. rečeh. — Leta in leta znabiti že oskrunjaš nedelje in praznike in ne greš ob teh dneh morebiti nikdar ali sila redko k sv. maši; da. znabiti celo tudi druge od nje odvračaš, n. pr. s tem, da imaš po nepotrebnem odprto svojo prodajalnico, da hodiš na lov, da prirejaš izlete in veselice brez ozira na zapovedano posvečevanje nedelj. Ali pa ti je cerkev, tudi če vanjo zahajaš, znabiti vse kaj druzega, kakor hiša božja, kakor hiša molitve; ona ti je znabiti kraj, kjer pozabivši na pričujočnost božjo pustiš nebrzdano vladati svojim grešnim strastem. — Znabiti se no zmeniš za zapovodani post, se samo-vlastno od njega oproščuješ in morebiti zapeljuješ tu.li drug«, da prestopajo to zapoved. — /nabiti leto za letom nikdar ni videti pri sveti izpovedi in pri mizi Gospodovi. — V avoji lahkoživosti in svojem veseljaštvu ne poznaš znabiti nobenega svetega 6asa in zlorablja § eelo adventni in postni &ts r.\ ples in hrumeče zabave. Pa. Ae gorje, znabiti te eelo tako žalostni dogodki. kakor je sedanji. ne nagnejo k sveti resnobi in te ne morejo odvrniti od plesišč in nravnih nevarnostij. katere napravlja umazana in ob tako tužnih časih dvakrat kaznjiva dobičkarija s prirejanjem plesnih veselic. — Znabiti ne izpolnuješ dolžnoslij. katere ti nalaga četrta božja zapoved, ki veleva, da spoštuješ in uboga S svoje starih, ter imaš potrpljenje z njihovimi slabostmi. — Znabiti že dolgo časa živiš v srdu in grelnem sovraštvu s svojim bližnjim in to morebiti eelo s svojimi lastnimi stariši. — Znabiti imaš že dolgo časa grešno zvezo ter živiš vkljnb vsem opominom, vkljub vsem obljubam v bližnji nevarnosti v greh. — Znabiti nisi nič kaj natančen glede tega. kar je tvoje in kar ni tvoje iu si prisvajaš brez vesti tuje blugo ter prekaniš, če le moreš, na razne najine svojega bližnjega. — Znabiti si udan strasti pijančevanja in pregreham. ki so s tem v zvezi, in si naravnost klical božjo jezo nad sebe s tem. da si znabiti celo dar. ki ti ga je naklouila krščanska velikodušnost in ljubezen do bližnjega ob tej prežalostni priliki, žrtvoval svoji sirasti med tem, ko tvoji domači pomanjkanje trpe itd. 0. Jragi moj prijatelj, če te to nli ono zadeva in ti vest bridko očita zaradi tvojega dosedanjega življenja, nikar ne odlašaj, ampak napravi red, napravi takoj red in poboljšaj se. Postani tope t pod učljiv učenec Jezusa Kristusa in ubogljiv otrok njegove svete cerkve. S šibo potresa te je Gospod predramil in te kliče k poboljšanju. Poslušaj torej njegov opomin in ne zapiraj svojega srca .Danes, ko slišite glas Gospodov, uikar ne zakrknite svojih src.# tPs. 94. 8.) Nezgoda, katero je po&lal Gospod nad nas, je pa tudi poskušnja in obiskanje; ona je križ. In zato. preljubi v Gospodu, moramo biti tudi velikodušni učenci sv. križa. Križ. na katerem je Kristus umrl. ni bil le altar, na katerem se je daroval kot zadostilni dar za naše grehe, ampak je bil ob enem tudi vir neizmerne milosti in neskončnega zasluženja za cel svet: bil je priprava na večno slavo zanj in za njegove. Vse to mora biti tudi naš križ nam. Pomagati nam mora zadostiti za naše grehe, pomagati nam mora pa tudi zaslužiti nebesa in se vde-ležiti večne slave. Križ je sploh znamenje, po katerem se razločujejo Gospodovi učenci. Zato pravi nebeški Jz-veličar: ,.Kdor hoče za menoj priti, naj zataji sam sebe, naj vsak dan svoj križ zadane in naj ||IHjj za menoj." (Luk. V. 23.) Nosimo torej vsi križ, ki nn i je naložen, kot pravi učenci Kristusovi; nosimo ga v duhu ponižnosti in pokore, v duhu zatajevanja samega sebe. v duhu potrpežljivosti iu vdanosti v voljo božjo. Da. še več. Prizadevajmo ai. da posnemamo ono velikodušnost, s katero jo Kristus, najsvetejši, sprejel križ iz rok svojega nebeškega Očeta ter objel in nosil, iu s katerim je Marija, najčistejša devica in žalostna mati, stala pod križem ter dala svoje najd.^žje in najljubše, svojega božjega sina. le da bi bile rešene naše duše. Ako tako nosimo svoj težak križ, |K>tetn nam bo po milosti božji tudi vir bogatih luilostij in zaslug za večnost, iu potem uresničila se bode tudi pri nas beseda sv. Duha: .Tistim, kateri Boga ljubijo, vse k dobremu pomaga." i Hitu. 8. 28.) Potem časna škoda no bo le poravnana, ampak obilno odškodovana z dušnim dobičkom, ki ga bomo zajemali iz te pockušnje. Časna škoda mine vselej, ee prej ne. z našo smrtjo; dušna korist pa ostane pri takem mišljenju vekomaj. Toda. kaj pravim? Tudi ča»uo škodo odvračamo naj lož je s svetim življenjem. Pobožni Job prejel je za potrpežljivost, s katero jo prenašal bridke svoje po*kušnje. ravno tudi v časnem oziru najobilnejši blagoslov božji; ravno lo je skušalo tudi izraelsko ljudstvo vselej, kadar je bilo zadeto od šibe božje, delalo pokoro in se odvrnilo od svojih hudobnih potov. In da v tem oziru izgine vsak dvom. zagotavlja narn Kristus, sama v.-.'na resnica: .Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravico, in vse drugo vam bo privrženo." lllat 6. 33.) Iščimo torej, ljubi moji, pred vsem božje kraljestvo in to. kar nas stori pravične pred Bogom. Ker zopet pravi Jezus Kristus, božja resnica: .Kaj pomaga eloveku. če tudi ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi? Ali. kaj bo dal človek v zameno za svojo dušo?- (Mat. 16. 2tf.) Prizadevajmo si s pravo pokoro in poholjšanjein svojega življenja doseči, da se nas Bog usmili in šibo potresa od nas odvrne; sktišajmo svoj križ posvetili in g» narediti plodonosnega s potrpežljivostjo in vdanostjo, z zatajevanjem in velikodušnim mišljenjem — Bogu v čast in natn v srečo za t^as in za večnost! Toda. preljubi v Gospodu, še nekaj druzega hočemo storiti, da izprosimo od Gospoda Boga odvrnitev grozne nesreče. Vem, da ima tudi marsikdo izmed vas kako podobno misel, kakor vam jo hočem v naslednjem razodeti. Obljubiti hočemo Gospodu za vse čase. da bomo hodili vsako leto veliko nedeljo popoludne v slovesnem sprevodu z Najsvetejšim iz stolnice k eni izmed ljubljanskih cerkvA, katero bode vselej sproti določilo škotijstvo. da se ob enem zahvalimo, da nas ni zadela še hujša nesreča, zlasti da nas je Bog obvaroval naglo in nepreviden« smrti, in da ga prosimo, noj šibo potresu milostno in za z ni i raj odvrne od našega mesta in naše dežele. „K eni izmed ljubljanskih cerkvA" pravim zato, da ostane za vsak slučaj popolnoma prosto, da ne moro u procesijo združeni blagoslov z Najsvetejšim, ko bi treba bilo, podeliti tudi z aJtarja, postavljenega zunaj cerkve. O mrzlem, neugodnem ali dvomljivem vromenu procesija izostane, zato pa bo po vseh farnih cerkvah ljubljanskega mesta še isti popolutlan izpostavljeno sv. Rešuje Telo skozi oelo uro ▼ javno češčenje, poleni pa je običajna popoldanska služba božja, vendar pa brez pridige, katera ta dan izostane. K sklopu te pobožnosti, pred blagoslovom z Najsvetejšim, molila tu* bode ena ali druga, ali pa tudi vse tri molitvice za odvrnitev potresa, kakor so nahajajo v masnih bukvah, ali pa namesto ujili v isti namen druge primerne molitve (n. pr. trikrat Očenaš, 4'eščcuamarija in čast bodi Očetu). V slučaju, kadar grd procesija, tU se «v. blagoslov na omenjeni način pri tisti cerkvi, li kateri je šla procesija. Tudi tedaj, ko bi bila procesija kakorkoli in od kogarkoli zabranjeua ali zadržana, zadosti se obljubi s tem. da se izpostavi Najsvetejše, kakor je gori oim-njeno. V družili tukaj no previdenih slučajih določi škofijstvo, kedaj in kako naj se izpolni obljuba, bodisi v dotičnem letu, bodisi v bodočo sploh. To je c n a obljuba, s katero si hočemo izprositi od Boga milost in usmiljenje. S to obljubo se ne zavežo posameznik osebno, ampak verniki ljubljanskega mesta s pripadajočimi župnijami skupno po svojih cerkvenih predstojnikih. Tej zavezi zadostč za vse zaobljubljeuo Usti verniki, ki »e udeleže vsakoletne procesije, oziroma tiste pobo-žnosli, ki je sicer inesio njo določena. Druga obljuba zadeva ustanovitev peterih svetih maš. Ena teli sv. maš opravi naj so vsako leto, če le mogoče, dnč 15. aprila, druga v god varstva sv. Jožefa (tretjo nedeljo po veliki noči), in sicer ol>e v tisti namen, kakor vsakoletna procesija. Tri druge pa se ustanovč v čast trem svetnikom, ki se kot posebni zavetniki proti šibi potresa na pomoč kličejo in se ustanovo s tem namenom, da nam ti svetniki s svojo priprošnjo pomagajo, ter pri Bogu izprosijo, da v bodočo zanese našemu mestu in naši deželi s strašno šibo potresa. Trije svetniki, katore imam v mislih, so: sv. Frančišek Borgija, sv. Aleš iu sv. Emigdij. — Sv. Frančišek Borgija bil je že kmalu potem, ko so ga blaženim prišteli (leta 1624.), od cerkvenega zbora in od prebivalstva pokrajino Santa Fd de NogotA v Južni Ameriki izbran za savetnika proti potresu, ki se je v tistih krajih pogosto ponavljal; po grozovitem potresu, ki jo porušil dno 1. novembra leta 1755. mesto Lizbono, izbralo si ga je tudi portugalsko kraljestvo za svojega patrona, kakor že prej drugi kraji. — Sv. Aleša časti mesto Inomost kot posebnega pomočnika proti potresu od tistega časa, ko je bilo ravno v dan njegovega godu — 17. julija 1. 1670. — obiskano od silnega potresa. — Koncčno sv. Emigdij, sloveč po svoji trdni in stanovitni veri in svojih čudežih. Bil je škof v Askoli pri Ankoui in je bil zaradi sv. vero obglavljen. Ta svetnik so ČHSti zlasti po Laškem kot mogočen zavetnik proti nevarnostim potresa, posebno v škofiji Askoli, in čudno, verniki te škofije sineli so se ob potresu zanesti na njegovo varstvo vsikdar. tudi če so bivali v tujini. Pa tudi drugod skušali so zadostno njegovo moč v tej stiski in 1. 1787. zaukazal je papež Pij VI. tudi duhovščini rimskega mesta posebno molitve (oficij) v čast temu svetniku, „da bi bilo obvarovano glavno /neslo krščanstva šibo potresa."1) V čast tem trem svetnikom tedaj se bodo ustanovile nadaljne tri sv. maše, od katerih se bode brala ona v čast sv. Frančišku Borgiji, če mogoče 10. ali 16. oktobra, ona v čast sv. Alešu, če mogoče 17. julij* in ona v čast sv. Etnigdiju, če mogoče 8. avgusta, ako se poznojc ne določi kak drug dan. Natančnejo uredbo in knr mogoče gotovo zavarovanje to masne ustanove prepuščam vsakokratni prosti odločbi škofijstva ter opomnim tukaj le še to, da se bodo opravljale to maše za sedaj v stolnici, pozneje pa v neki drugi ljubljanski cerkvi, kar vara hočem precej natančneje pojasniti. Morebiti ste namreč žo slišali, da se namerava v Ljubljani sezidati cerkev v čast sv. Jožefu, zavetniku celo katoliške cerkve in ob enem varuhu naše ljubljeno kranjske dežele, mogočnemu pomočniku v vsaki stiski in posebno zvestemu prijatelju ob smrtni uri. Upati je, da bo vendar v nepreod-daljenem času mogoče pričeti z zidanjem te cerkve. K tej cerkvi tedaj, k cerkvi našega svetega deželnega zavetnika, prenesle se bodo potem, kadar bode izročena javni službi božji, omenjono ustanovljene mašo. gotovo v veliko tolažbo nam vsem. alro pomislimo, da se bodo po najčistejših rokah rednika Jezusovega, po rokah deviškega ženina najsvetejšo božje Matere izročale naše prošnje in prošnje naših zavetnikov božjemu Izveličarju. Ustanova večnih maš je torej naša druga obljuba. Da se ta ustanova zagotovi, sprejemal bodem hvaležno darove iz vaših rok. vendar pa s pogojem, da smem morebitno preostanke porabiti za drug blag namen, katerega vam hočem precej naznaniti. Imam namreč še ono željo, ki pa ne spada k obljubi. Mislim, da bi bilo prav, ko bi v cerkvi sv. Jožefa, ki se ima na novo zidati, imenovanim trem svetim zavetnikom tudi šo na kak drug način pokazali Bvoje češčenje, in sicer ali s tem, da so postavi poseben altar njim v čast, ali pa s tem, •) Coof. o teh svetnikih: Bollandiiti, 8. iv.. avgust, str, 1(1 do Stl, 6. iv., oktober, str. 285, — Linaer Quartal-Scbrift, 18114, IV. sv., str, 843 in S44. da se postavijo njiln^re |*nlube na kakem dniirem altarju te cerkve: na tem altarju brale i'i se potwn tndi svete maše. njim na čast zaobljubljene. io, kakor pravim, je pa le želja. katere izpolnitev moramo prepustiti prihodnosti. Sedaj omenim le toliko. ds l>i se kaki morebitni preostanki v ta namen obranih darov porabili za druge namene cerkve sv. Jožeta, ki se ima zidati. Znano vam je tedaj, kaj hočemo Gospodu obljubiti. Naša obljuba je sicer storjena v Ljubljani in se bode izpolnjevala v Ljubljani: vendar pa ne velja sauio za ljubljansko mesto, ampak za celo ljubljansko skotijo, sploh za celo kranjsko deželo, naj bi ji bil Bog miiostljiv in usmiljen. Ako bi se pa hotele znabiti tudi posamezne župnije zavezati s posebno obljubo in imeti tudi same procesijo, ali izpostav« Ijenje Najsvetejšega veliko nedeljo popoludne. dano jim je na prosto, vendar pa morijo poprej enkrat za vselej poprositi dovoljenja škotijstva. d» bo njih obljuba pravomočna Za letošnje leto pa bode mesto zaobljubljene procesije s presvetitu Reftnjim Telesom v ljubljanskem mestu še jedna skupna pokorilna in pro-silna procesija, in sicer v nedeljo, dne 1 t. m.. popoludne ob 3. uri iz stolnice k kapeliei Matere božje blizo farne cerkve sv. Petra. M<* I procesijo |>ela bode duhovščina litanije vseh svetnikov, ljudstvo pa bode molilo ružni venec Pri kapelici | a so bode molil pred izpostavljenim Najsvetejšem e bo le nekoliko prej preneslo tjekaj iz farne cerkve svetega Petra) najprej žalostni del rožnega venca, potem se bodo pele lavretauske litanije. na to se bode molil giasno popolni kes, za tem storila se bode obljuba in konečno. ko te še odmolijo molitve za odvrnitev šibe potresa, podelil se bode blagoslov z Najsvetejšim. Od ondot spremimo presv. Rešnje Telo nazaj k cerkvi »v. Petra, prejmemo pred cerkvijo še jedenkrat blagoslov i njim. na kar se procesija vrne po istem potu iu v istem redu. kakor je prišla. Ni mi pač treba k tej procesiji še posebej vabiti, pač pa bi š» nekaj pri-j-oročil: priporočil pravim, ne z a u k a z a I. bi — da bi se v soboto, to je dan pred procesijo postili. Pač pa bi vas ob tej priliki opomnil, da ae prav mnogoštevilno vdeležujete procesij prošnje dni. katere se ialibog premalo cenijo. Kakor znauo. bili so tudi potreai. požari iu atraAni naturni pri-kazki v drugi polovici petega stoletja povod, da je sveti M amen. škof mesta Vieuue na južnem Francoskem, vpeljal prošnje obhode. Ta začetek prosnjih procesij in nesreča, ki nas je zadela je pae dovolj resen opomin za nas vse, da marljivo vdeležujemo procesij kriievega tedna Sedaj mi prooslaje I« še ena prisn na pruanja, pred katero »o mora v trenutku umakniti vse drugo! tudi moja zgoraj izražena želja. Znano vam jo, da so v Ljubljani in na mnogih krajih zunaj Ljubljane hiše božje strašno poškodovane. Neka-lore izmed njih morale so bodo znabiti do tal podreti. drugo pa deloma podreti io zopet sezidati. Ud kod pa vzeti denar za to, ko na mnogih krajih ljudje celo ne bodo mogli zopet sezidati ali popraviti svojih lastnih hiš iu gospodarskih poslopij? V tej bridki sliski obračam »e na one svojo drage vernike, katere je Rog v svoji milosti obvaroval strašne nesreče. Oh, usmilite se svojih trpečih sobratov, ki znabiti Ae dolgo časa ne bodo tako srečni, da bi se mogli zbirati v svojih iaxtnili cerkvah, ampak morajo pod milim nebom obhajati službo božjo. Zatrdno upam, da moja prošnja ne bo zv stmij. Ljubezen do Roga. vsled katero ste že doslej marsikateri grič in hrib ozaljšali s cerkvicami tako. da enaeega v tej meri in raznovrstnosti znabiti ni videti v nobeni drugi deželi naše Širne Avstrije : ljubezen do Jezusa Kristusa v najsvetejšem zakramentu presvetega Rešnjega Telesa, kateremu skušate vedno iu povsod pripraviti kolikor mogoče dostojno stanovanje v svojih cerkvah: ljubezen »Io bližnjega, do vaših sobratov po veri iu jeziku; in naposled hvaležnost, da ste bili obvarovani tako strašne nezgode: vse to naj vas vapodbuja, da pomagate, kolikor morete. Pomislite, da sprejme Gospod to, kar iz ljubezni do bližnjega storite, tako, kakor da bi bili njemu samemu storili. Ker tak« govori on sam: .Resnično, vam povem, kar ste storili kateremu teh mojih najmanjših bratov, to ste meni storili." i Mat. 25. 40.) — Koliko več bo sprejel vaša dela tako. ako pomagate svojemu bližnjemu, da postavi svojemu Gospodu in Rogu samemu dostojno bivališče, da sezida in opravi porušeno cerkev! K sklepu vas še enkrat opominjam: Nosimo svoj križ srčno in zaupno, nosimo ga pa tudi v duhu pokore. Nosimo ga kot pravi učenci Križa-nega. in zato vdani v božjo sveto voljo in z velikodušnostjo. Svojo obljubo pa spremtjajmo vedno z zares krščanskim življenjem. Ker Bogu pri-jet.-n dar jo .preialjen duh*: in -potrtega in ponižnega srca ne bodeš zaničeval o Gospod!*, kakor tako pretresljivo pravi psalmist. (Ps. 50. 10.1 Blagoslov vsemogočnega Roga. Očeta. Sinit in sv. L»uha pridi nad vas in ostani vsikdar pri vas. Amen. Ljubljana, v god varstva sv. Jožefa. duf o. maja 1SU5. t JAKOB, kaczoškof- Ilaznc novice. teptali! Saj smo mi ravno tako slobodni državljani kakor Nemci! — t Župnik Janez Mesar. Dnč 8. t. m. je v Šmartnem pri Kranju umrl on-dotni župnik in deželni poslancc č. g. Jan. Mesar. Ta žalostna novica nam ni doSla nepričakovano, ker poprej tako krepak in zdrav, moral se je župnik Mesar že nekaj let boriti z nevarno boleznijo, katera ga je sedaj prezgodaj ločila od nas. S pokojnim Mesarjem smo položili v grob jednega najbolj zasluženih slovenskih veljakov, kateri je bil neumorno delaven na duhovskem in gospodarskem polju. Za Bohnj si jo pridobil neminljivih zaslug. Po smrti Poklukarjevi je bil izvoljen ra deželnega poslanca radovljilkega okraja na Gorenjskem. Zal, da vsled bolehnosti ni mogel javno v deželnem zboru toliko delovali, kolikor bi bil rad. Vendar je pa do zadnjega mnogo piaal na razne strani, vzlasti trudeč se za gospodarske koristi svojega volilnega okraja. — Pogreb preblagega pokojnika je bil 6. t. m. Nad 30 duhovnikov iz kranjake in radovljiške dekanije, mnogo nekdanjih duhovnih pomočnikov pokojn kovih, zbralo so je pod vodstvom vel. č. g. Ani. Mežnarca, da ao akazali zadnjo čast svojemu sobratu. Kol zastopnika deželnega odbora sla bila navzoča deželni glavar Olon Detela in njegov namestnik dr. Fran Papež. Deželni odbor in c. kr. kmetijska družba kranjska sta položila krasna venca na rakev. — Bohinjci ao prilli v velikem itavilu k pogrebu ter ao a tem pokasali, da znajo biti hvaležni možu, ki je zanje (oliko storil, kakor prod njim nihče drugi. Prepričani smo, da pokojni v Smartnem zlasti pa v Bohinju ostane v najboljšem spominu, da se ga bodo hvaležno Se dolgo spominjali v molitvah. N. v. m. p. — Daljši dopis o njegovem delovanji priobčili bomo v prihodnji itevilki. (Letni občni zbor katol. slov. draitva za radeljlki •kraji *e bode vrfcl dn4 4. junija, to ja, v torek po Bnkol-(•h ob dveh popoldne pri Hirachmanu v Badovljici. Natančni vspored bo prinesel »Slovenec.« K obilni vdeležbi vabi odbor kat, slov. druitva v Radovljici. Janez V u r n i k predsednik, Janez A ž m a n tajnik. (Sv birma a Binkoštih.) Ker se veliko povpraluje, sii bo letos v Ljubljani sv. birma, naznanja prečast. knezo-Skufijstvo, da se bo kakor navadno v Binkofttih delil ta »v, zakrament. (Jg. mestni kattheti ae proaijo, naj kolikor jim mogoče otroke pripravljajo. Ker je pa reden poduk v Soli nemogoč, naj atarisi pomagajo s domačim podukom. ~ Tudi čč. gg župniki po ljubljanski okolici naj se blsgo-»olijo ravnati po tem naznanilu. (Vrhonee sevraitva.) Iz Maribora: Slovenski del dvojezičnega poziva, katerega jo izdal Itajerski deželni glavar as polkodovance na Kranjskem, je v Mariboru raz-drapanl Videčemu to oskrumbo.se mi je zdelo, da mi je raztrgano srce. To je vendar že vrhunec sovraltvs! To j« nečuveno, barbarsko postopanje I Tako aa ne damo (Nesreča na Francoskem.) Kmalo po potresu v nalih krajih dogodila se je na Francoskem velika nesreča, pri katerej je izgubilo nad 120 ljud j življenje. V Rureju pri Kpinalu je voda pretrgala jez nekega ribnika, v katerem je bilo 7 milijonov hektolitrov vode. V trenutku ae je povodenj razlila po okolici. Dve vasi s prebivalci vred ste popolnoma uničeni, več sosedn:h občin pa jo hudo poškodovanih Večino hil je odnealo tako, da se niti ne ve, kje so stale. Ne* eča trajala je samo četrt ure. — Pravijo, da je nesrečo povzročil hud mraz, kateri je poškodoval jez na mnogih krajih, česar pa nikdo opazil ni! (Napad na sodnika) Iz Krukova se 3. t. m. poroča: Mesarski pomočnik Aleksander Leidel je prilel danes v sodnijo (cr prosil sodnika Dom Crorieaki-ga, naj mu odpusti kazen na sedemdnevni zapor, katerega je zaslužil zaradi nekega prestopke. Ko mu pa aodnik reče, da tega storiti ne ame, potegne Leidel iz žepa aamokres ter trikrat ustreli na sodnika in njegove prisednike. Prvi strel je sodnika težko ranil, druga dva sta pa zgrelila namerjeno smer. Zločinca, ki je slabega enačaja in je bil že zaradi krive prisege kaznovan, ao spravili v zapor. — (Ponižno vpra&an|e do eirkniikega županstva.) Iz Cirknice ae nam poroča: Podpisana uljudno vpralata županstvo, s kakšno pravico je razglasilo, da se bo občinska volitev za občino Dolenja vaa, Jezero in Zelle proti dosedanji navadi vršila v C.rkntci namesto doma v Dolenji vaai. Kaj je pač ložje ali priti občinskemu tajniku v Dolenjo vas, ali dolenjakim volilcem de'ali nepotrebno pot v Cirknico. če druge davkarske občine doma volijo, aakaj bi pa mi ne smeli? Pojdite rakom žvižgal, liberalni velika«!, ki pravite, da ste prijatelji prostosti, a nam Se te malenkosti ne privoščite. Ali ae bojite, da nebi ljudje več trobili v val liberalni rog ? Sicer pa to »e ni sadnja beseda. Da se vidimo pri volitvah! — Janez Zniderlii podžupan, Janez Petrovčič odbornik. (Kralj Milan aied dolžniki) Nekdanji srbski kraU Milan ai je nakopal toliko dolgov, da že ae v«, koliko in komu je dolžan. Zato pa dolgovi ne delajo njemu, temvrt njegovim upnikom aive lase. Večina upnikov ja že prečrtala svoje račune, le nekateri se nsdlegujejo kralja. Toda zastonj! Ako ga tožijo ne dobč nič, prostovoljno pa Milan ne plača. Nekateri ao mu že hoteli brtlago zarubili, toda Milan sa je razjezil čel: »Ako mi robe ne pust te — bom očitno objavil, da vam nisem nič dolžan.« Njegovi upn ki oaj bodo tednj s tem zadovoljni, da imajo tako imenitnega dolžnika. — In vendar bi ac tudi Milan vaaj za nekaj časa rad zneb 1 dolgov. Pred kratkim se je podal v Belgrad in prav ponižno prosil skupščino, naj mu dovoli 5 milijonov denarjov, da poplača dolge, zraven tega naj mu pa vsej 800.000 denarov rente dajo vsako leto. Poslanci pa so zavihali brke in djali: «5 milijonov ne dobil, letne rente iraas pa tudi 360.000 denarov dovolj.« la tako oslune Milan se zmiraj dolžnik, vendar pa upa, da ga bode sin relil, kadar bo sila n*jv«tya Pourl Svarite! Varujte ae, i* l •■ ♦n: J1" r. »V^j u 1 Ij^-j'' v. , I ka' o. r*t<> ae SV r l.t» di. .^h ko f Kathreincr". Kitvi -l' Ur« »J«" *•»• , . - » « iu » ■• > l t ... - Tr J—k v o lik naih »"»u . i ko: iva pnn.«» f-1 W Tržne cene v Ljubljani dce iT. apr.la. tj r Pfcai-s a r. T \ p*vs.»a, u: ! '4 M # t' MrtK iu s — * JeaM . * ;>v<* ,«dss • Ovsa. a — U. • U" . — Prsae a > r».»- * . 64 Itnu . • N I Svia.sk« :' Ki a m pu, . i kar:»Bi'» . . 4" Ul» tkU u Piiaaa* . I — lo drsa u I — ii fJal. 10 • S«ao. ltw tet 1 T* Xw> if — vn i >141» . 1 T- Vasi _ Drra L-ia Ifik.at » — ^ n«4 . — u . B'UI . s — itorljoUr Nra^ke. DaaaJ t. aa;a: n. 43. 7S, Grad« 4 nap "i 4 Lise, 11 4) <5 Trn, 11 m.i; 10 3 44 Prihodnja številka .DOMOLJUBA* izide dne 6. junija 1895 rvečer. priporoča po nitki ceni KATOLIŠKA TISKARNA v LJubljani 9. 34 .S« «1. Trtne škropilnice 1 .»ko t-ptio* Mr b» drs c*..-» n».-»»os «un» ii »»-Isoia« ia>w;n*»i » • sljki akarlj 6 gld., lr«f» tod. u medenine ur t ob!.ki krogle ust« 5 gld. tidelsjf* ps tadi lii(« r**L:B« j.r fra»e b. jr klet&rake k&dilnioe filtre za vino čiaUti itd. itd. K vb..m aarolbi m os^ido*;« f r,j«>>» . «ia A,ifofi Kaitna, h/par r RadeiaM pri Z,d. Motlu. Škropilni* h {.a tadi doli/) pn Avgustu Kajtna-tu * Litiji Korerte n firmo In rlzitnlce Najboljša, izredno okusna je * rsd*fik kino« »tih Mtiikik s sliko isp-oika Kfififp* t rude* h ekr«*l»tih aarilkik. «4-10 Vsaka h'- rabljeos ali poni«^ tun«*:»U OSNKiDO UBStO k»T«. Dobivata*!*"*1 bclii prodajslnKi Kjar al zaleg*; Hiij« ja IzMevstalj (Oe/z » Brata«««) f* v majih M 63J "ii. 4<, kHa«raaa za gld 210 Zadnja oena R. Miklauc v Ljubljani, špitalake ulice 5 li p n.'»m s«ojo i»lxe« gvantnega blaga. ha»E«j*ai i^mId. itof io oajg » molke oblaka, kskor tuli lepo vol-nato bla«o >n lapt kamrtk ia tan-aka oblačila. 1 u Ji at.ni> B»jDo}»■'» k»r -r .«.*. v aa>«;>m »taaji - i »ei.k* n. »_ a*' ia goff • 4srsk.ni fs>s.ot,»m ns prodaj. i ' . W A. Kalil, po»rtloval«c u kaj4>i- » i oh t i v U«6-';» r. 0» r »tirno ▼ trg. Vsi stroji za kmetijstvo, vinarstvo in montnrnt vo! I(,. HKlJJOlts 1 >uuaj, 2 2 Prateratraaee 49. tt.\ s (KMH vin V skladišču v Sliki Vipavsko belo I. . . . .11... Vipavski ltulandee. desert . Kullng . . „ Sip« . . . llurgunde« „ Istrski teren, (Uri . . nori . . (•trsko belo .... l.tnki Itefotkat . . . . Rrfoako 100 but. vipavske in istrske vinarske zadruge. it 9 nad 56 litrov: V pivnici (na drobno) na Bragu it. I: Vipavsko belo, staro . hektoliter po gld. 24 -do 25 - . 28 - ., 23 60 . 37, 30— . S7._ 10183690- « „ novo . . Vipavski Rulandeo . . . Hiilmg . , , . Sipa .... „ Ilurgiindet! . . . Vrhpolje« buielj. Ntrski teran, sUri . . • . novi . . I-trsko balo .... (•trski Re/oikat . . . . _ . Rrfuiko buteljka Zadrugi raiptiiljati vioree in vina diraktna. liter po gld. —-86 , . - 36 do--40 . . -62 . . —48 . „ -.62 —70 - 32 -■32 -■32 —•50 120 VII. zvezek: OVESTI ■ Andrej Ka.la.n iriel je ravnokar ter ae dobiva komad 20 kr., po pofitl 23 kr. v Katollfikl Bukvami in TIskarni v IJublanl. — Tudi HI. in IV. zvezek sta Se v zalogi. Posestvo na v čeinjavku pri Kranja 23t> 2 obstoj .Ve ii hiš'* it 2rt v Četnjevkn. tt njiv, 4 travnikov in 7 goidov. Proda *e akupno ali na drobno. Natančna pojasnila d.ije pooblaščenec 1(u«l»ir KolcalJ v Krniaju. Kovačnica s sta-.ovanj 'm na jako pripravnem kraja v št. Jarja pri Kraaja uilda se takoj pod ugodnimi pogoji v najem kovada, kateri Ima avoje k»vatko orodje Natančneje ae ii«4 pri AKTOKU SKOKU v Kostanja-viol na nolonjakam. 2»7 2—1 tiflss vi»l«-i» t«l«»|nirwUll», Iiljiiftiareat«llš7 i ANTON BELEC Vid li (lil J Jnlsljn no iid.-loje ter ima r ial«rl sveiUDice 22ii r. 194 6-3 dv« po li koaltarja 12. li, 18. 30 gld.. I/ wtdrnlne 22, 21, 32 gld., Ix lonpaka 40, M gld., ohliiijilne svetilniee li koaltarja po 2 gld., Ia mrdeulne po 10 gld. pniioe z zvončki Je ■lloMlae, Ia koaltarja | Is Medenine 6 gld. Medllna ieleznn o^nJI^a aa pobiranje asIloMlae, Ia koalUrJa po r-0 gld. Is Medenla« 6 gld. vaa lelezoa Ia tudi rama aa valdatl. IIPokrivanje zvonikov!! Barvanje zvonikov napeljevanja itrainih žlebov In atralovodov. »aiBO ttlsina ograja, vrala, emrolja ia pakapalIMa Hd. % I i c hI Herbabny-jev podfosfornaato-klsll apneno-železni sirup Ta le 25 let i največjim uapehnm rabljeni, od mnonik adrav-nikov najbolje Drunanl in priporočani prani elrnp rastaplja slas, upokojuje kaiolj, pomanjtnja pdt. dajo alaat do Jedi, poapolojo probavljanjo in rodllnoat, telo JaAl in kropi. Zeleio, m je v »trupu v lahko ai prisvajajoči obliki, j« jako kontno ta narojanjo krvi, raitopljive fo»-forno-apnono soU, ki ao v njem pa »osebno pri slabotnih otroolh pospekujejo narojonjo koatlj Ceca stekleni« ll< r-babn/ieva^a apnetio-ie^eacag« »irupa je 1 gld. 15 kr., po poii 20 kr voV sa tavijaaje. (Polovičnih ateklenic ni) 196 20—11 ^vtirSln' P"d f"- It Uril U. naredbaini. ki s« pojavlja o pod jednakimi ali podok-jiiei Ime ii, a ao vondar posvoji soatavl ln avojona n 6 Ink a po-poln^aia raahčne od natega originalnega 22 let obatojeiega pod-foafornaato klalof a apnono-ioleanoga strupa. Zahteva asu to aoraj vselej Urodno Karbabnj-Jov apnono- ftoloanl strop. Pati naj ao tndl na to, da Jo mravon atojofta oblaatvono protokollrana varstvena anaaika na vaakl steklenici in proeimo, ao dajt* so aapoljatf niti a nlftjo oono, nit! a droalnal piotvoaanal, da bi kupili kako ponarodbol 627 80— 20 Osrednja raipoliIjalnlca ta provinsije: ma Daaajo, lokama ,,aar Barmbormlf kolr4 Vonhau, Kalaoratrasso 76. Prodajajo ga gg.: lakarniferjl: V Ljubljani J, Svoboda, 0. Pieeoli, Ubald pl Trnkd««j, W. Mavr; dalje ga prodajajo r Celju; J. Kupferschn;i«l, Baumbaohovi dediči, na Reki: J. Gmeiner, O. Prodam, A. Sehindlor, A. Minam, lekarničar. K. Prodam. M, Miitam. drog i v Bratah: A Rupport; oa Sovodjam (Gmitnd): E. MflUer, v Celovcu: P. Hauaer, P. Birnbaoher. J. Ko-matter, A Egger v Novemmeitu: A. pl Bladovlos; v St. Vida: A. Roichel; na Trblin; A. Blagi, v Trsta: E Zaaetti. A. Sut-tina, B. Biaaoletto, J. Beravallo, E v. Leutenburg. P. Prendlni, M. Kavaalnl; v Beljaka: P. Sahols, dr. E. Kumpf; v Crnomljl: J. Blaiek; v Velikovcu: J. Jobet; t Wol/sborgu: J. Huth. IB&BE Zahvala slavni c. kr. priv. zavarovalni družbi ..Avstrijski PhAnlV na Dunaju o tiroma aj«aa»u ganeralnemn nastopu v Ljubljani Podpisani pogorela is Toplic na Dolenjskem. ki »o pn imenovan. slavni družbi zavarovan. proti »kodi po požaru, izrekajo .Avstrijskemu P h nixu« nsjprwčnej*o zahvalo za h.iro cenitev sk*de :n za točno izplačilo po generalnem zastopu v Ljubljani. Izplačale so se cele zavarovalne stote, ne da bi se bil niti krajcar odtegnil , . To zavarovalno družbo priporočam i javno vsem najgorkeje, ker jc v resnici zaupan,a vredno v vsakem oziiu Toplice, dnč spnla ls>95. Potrdi! >-1 L. 8. Občina Toplioe. Jož« Šuateraič lujaa. Fraatitts Darissc ■ p. iaasz Fakjaa m. p. Fraa« Gnapsl m p AsSreJ Psrfcaa b. p Marija Parfcaa m p isia Sjitsriid m p Uril OMsk m. p Fran* Straas ni. p. Za podarjeno sveto 30 gld. gasilnemu druilvu za popravo orodja se zahvaljuje. Slov. gasilna društvo v Toplicah, (Dolenjsko). Jože Zupane m p. načrluik. 6 AIsJžIJ Vodnik, m j , , kimiowiki m«inn < I K«!*4t .r.t< >: <-• II !, prlporota najir.tla i.lsgo n. Kranj.Sam: Q'obn. ip.ma nlkt od gld 10 mori Ja'iS« plot. od nI*a od gld 10 fiapral, t|,a plot. od aid So r« p».| p ot. ia posiliva Ii rn l>lh mr«m»rja» mnmor n o ia» ia .lah pa o.rb.iK, ta* I* lap. Imlrg.lfl.m.nt. plot. »S g