(j&om
fVloStLCe,'*
NO. 126
.Ameriška Domovina
Aar>/_ .
Č^inlViP
r ^ Oh
' } *-4iV ffrvfr	S	-	’i .
,	AM€R1CAN IN SPIRIT
^//vrfOR€IGN IN LANGUAGE ONIY
Serving CMcago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV6NIAN
MORNING NCWSPAPGR
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 27, 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
Soljie gospodarske ve*i SFRJ s Poljsko
svojem obisku na Poljskem pretekli teden je Tito dosegel boljše gospodarske vezi, političnih razlik pa ni uspel odstraniti,
VARŠAVA, Polj. — Poljska jugoslovanska vlada sta se sporazumeli med seboj in pod-Pisali dogovor o konzulatih, v o-viru katerega bo Poljska lahko °d,prla svoj konzulat v Zagrebu, glavnem mestu Hrvaške. Prav ako je bil podpisan sporazum 0 povečanju medsebojne trgovi-ne za 25%.
Odprtje konzulata v Zagrebu naj bi pomagalo poljskim cbi-skovalcem Jadrana, ki jih je bi-j0 lani okoli 80,000, v bodoče pa lih pričakujejo še več in z več ~~ devizami.
V okviru novega trgovinskega sporazuma bo Poljska kupila v ugoslaviji pol milijona hladil-Uikcv in 200,000 pralnih strojev ln !SOdelovala pri gradnji “Zastaja loi” srednjega Fiatovega av-°hiobila v Jugoslaviji ter z 10 bilijoni dolarjev pri stereofon-shi opremi. Jugoslavija bo ku-Pila na Poljskem 4,000 težkih faktorjev v zameno za lahke, ki . hodo po jugoslovanskih nartih izdelovali v Jugoslaviji ®kupn0 s Poljaki. Poljska bo -upila v Jugoslaviji tudi 2,000 avtobusov v skupni vrednosti 43 ^lijonov dolarjev. Medsebojna Sovina, ki je preračunana na 0 milijonov dolarjev za petlet-0 1970-1975, bo v okviru nove-Sa dogovora porastla na bilijon dolarjev.
Nanj uspešen je bil Tito v Sv°jih razgovorih s poljskim v°dnikom Gierekom na politič-llem Polju. Gierek je trdno za-s °Pal sovjetsko linijo tako v po-odu razvoja socializma kot v ^dseibojnih odnosih in seveda Pogledih na cilje evropske varnostne konference. Tito bi rad Stegnil zmanjšanje oborože-sil v njenem okviru ne le v ednji Evropi, ampak tudi na alkanu in v Sredozemlju, kjer Se čuti nekam v stiski.
Nova ureditev poveljstva ZDA
I	v Vietnamu
SAIGON, J. Viet. - Povelj-jVv° ameriških vojaških sil v ^Oznem Vietnamu je bilo pre-njeno, ko je večji del vojske nzni Vietnam zapustil. V no-eih poveljstvu so trije letalski eilerali in en armadni. V nje-°V^h rokah je vodstvo nad vse-. mtalskimi napadi na področ-
II	Ihdokine.
^^nkateri bi radi videli v pre-clllvi p o v e 1 jstva posledico ^tožb zaradi letalskih napa-j V’ ki jih je poveljnik sedme falske sile gen. Lavelle odre-v fobruarju in marcu na svojo r0k°’ uradno pa to zanikava-te Trdi'i°’ da ie hila preuredi-jeVvv hačrtu že, ko je bil Lavel-86 ha svojem mestu.
-----o-----
Nov človeški noht zraste č%vPrečno v 160 dneh.
^ečinoma sončno in toplo. alvigja temperatura okoli 76.
Novi grobovi
Vera Abt
V Mt. Sinai bolnišnici je umrla po dolgi bolezni 55 let stara Vera Abt s 1085 E. 77 St., roj. Levec, žena Edwarda, mati Ed~ warda Jr., Daleja in Raymonda, stara mati Vincenta, sestra Alberta, Josephine Botta in Elsie Mercurio (N.Y.). Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue v četrtek dopoldne ob 10., nato na Highland park pokopališče. Na mrtvaškem odru bo nocoj in jutri zvečer.
Papež ¥idl up za uk ¥ mmh sflkil?
¥zMa Iii Zabada
RIM, It. — Sv. oče je v nagovoru kardinalom na praznik sv. Janeza Krstnika, svojega patro-na, dejal, da se “dogaja nekaj novega”. Prišlo je do srečanj, ki bi si jih še nedavno ne mogli niti predstavljati.
Papež je omenil sporazume V| Moskvi, dogovor o Berlinu, do-! govora med Nemčijo in Sovjetsko zvezo ter med Nemčijo in Poljsko. Doslej po njegovem še ni bilo mogoče učinka vseh teh sporazumov dovolj oceniti, toda korist od njih bo splošna, ne le omejena na neposredno prizadete države.
Izrazil je upanje, da bo mogoče, v novem duhu najti pot k rešitvi sporov y Vietnamu in na Srednjem vzhodu. Pozval je h končanju prelivanja krvi v Severni Irski in v Burundiju.
Nobenih znamenj za napade na nasipe in jezove v Vietnamu
WASHINGTON, D.C. - Celo nasprotniki vojskovanja v Indo-kini izjavljajo, da ni nobenih znamenj, kaj še dokazov, da bi ameriške letalske sile namerno napadale in rušile nasipe in jezove na rekah v Severnem Vietnamu, kot trdi to severnoviet-namska vlada.
Zastopnik Hanoia v Parizu Vo Vang Sung je trdil, da so letala ZDA od 10. aprila do 10. junija 1972 napadle nasipe in jezove 68-krat.
Zdaj manj pobegov iz oboroženih sli ZDA
Ko se ZDA umikajo iz Južnega Vietnama vsaj, kar zadeva boje na tl'eh, je število pobegov iz vojske začelo padati.
WASHINGTON, D.C. — Armada je objavila, da se je število pobegov iz njenih enot zmanjšalo, da pa je še vedno sorazmerno visoko. V vietnamski vojni je precej preseglo obseg pobegov v času druge svetovne vojne, ,za katero je bilo v ZDA veliko več razumevanja, kot ga je za vojskovanje v Vietnamu.
V	prvih treh tromesečjih fi-načnega leta 1971-1972, ki se konča s tem mesecem, je po u-radnih podatkih pobegnilo iz armade ZDA skupno 40,927 oseb po vsem svetu. To je vsekakor velika številka, pa je vendar dosti manjša od 63,000, kolikor je pobegnilo vojakov iz armade| eno leto preje v enakem razdobju-
Vojaški vodniki upajo, da bo število pobegov padalo dalje, ko bo več ameriškega vojaštva zapustilo Vietnam in ko bodo v o-borožene sile sprejemali več prostovoljcev in osebe z večjimi sposobnostmi in razgledanostjo, kar se v preteklosti zaradi večjega števila vpoklicev ni moglo izvajati.
Pobegi iz oboroženih sil so začeli rasti naglo z začetkom vojne v Južnem Vietnamu in je doseglo 29.1 pobeg na 1,000 vojakov leta 1968, lani pa je doseglo višek, ko je pobegnilo na 1000- vojakov kar 73.5. V drugi svetovni vojni je bilo največ pobegov leta 1944 63 na 1000 mož. --------------o-----
Sončni mrk 10. julija
V	naši deželi bomo imeli 10. julija letos delni sončni mrk. V New Yorku bo pokritega z zemljino senco 80% Sonca, v Chicagu 63%;, v Seattlu na zahodni obali pa le 44%.
V	Miami Beach, kjer se bo ta dan začela demokratska narodna konvencija, bo pokritega le 30% Sonca, med tem ko bo na' severu Kanade pokrito vse. !
Inierifcansi sodelovali z Japonci pri razvoju Siirijs m iahalsna
TOKIO, Jap. -Japonska, ZDA in ZSSR bodo skupno pripravile izkoriščanje ležišč petroleja in drugih prirodnih bogastev Sibirije in Sahalina, je dejal predsednik 'japonske petrolejske družbe, ko se je vrnil s poti v Sovjetsko zvezo.
Hiroki Imasato, predsednik Overseas Petroleum Corporation, je dejal na tiskovni konferenci po svojem povratku iz Sovjetske zveze, kjer sta se on in njegova delegacija razgovar-jala s predstavniki ZSSR o različnih načrtih za izrabo naravnih bogastev Sibirije. Povedal je, da v Moskvi nimajo nič proti temu, če sodelujejo ZDA pri japonsko-sovjetskih načrtih.
V zvezi s takim, stališčem ZSSR bodo zastopniki ameriške Gulf Oil Corporation sodelovali pri prihodnjih razgovorih japonske delegacije s Sovjetsko zvezo o načrtih za izrabljanje ležišč plina in olja na kontinentalni plošči okcli otoka Sahalina.
Japonska ©ksja vse fedrske preskušanje
ŽENEVA, Šv. — Japonski zastopnik je na razorožitveni konferenci, ki se je pretekli teden zopet sestala k delu, obsodil Kitajsko in Francijo, ki se ne menita niti za “najmanj moralne dolžnosti'1, ko izvajata jedrske prekuse v ozračju in s tem one-čejata okolje po vsem svetu in povečavata mednarodno napetost.
Prav tako je Japonec obsodil preskušanje pod zemljo, ki ga izvajajo Sovjetska zveza in ZDA. Pohvalil je sporazum teh dveh sil o omejitvi strateškega jedrskega orožja, pa obžaloval, da ni v omejitev vključena tudi kakovost tega orožja, ki bi potem nujno dovedla do končanja jedrskih preskusov pod zemeljsko površino.
Japonski zastopnik Nisibori je obljubil, da bo Japonska sodelovala pri vseh naporih, ki naj pridevejo do kitajskega in francoskega sodelovanja pri razgovorih o razorožitvi.
V	ITALIJI ANDREOTTI SESTAVIL NOVO VLADO
Po desetih letih je dobila Italija prvič novo vlado, v kateri niso zastopani socialisti. Ti so skupaj s komunisti in neofašisti v opoziciji. Nova vlada ima skrajno pičlo večino v parlamentu in bo le težko izvedla nujne reforme, ki naj bi državo umirile.
RIM, It. — Predsednik Giulio vseh področjih in v vseh pano-Andreotti je predstavil včeraj gah gospodarstva. Tako so na predsedniku republike Giovan- primer štrajkali 24 ur piloti Al-niju Lecne svojo novo vlado, 34. italia in njenih domačih podruž-v povojni Italiji. Vlado sestav- nic v podporo zahtevi po višjih Ijajo krščanski demokrati, ki plačah.
imajo 17 ministrov, socialni de- Unije so napovedale štrajk v i mokra ti s 5 ministri in liberalci kemični industriji. Splošno je ' s 4. Socialisti, ki so bili skozi napetost narastla med delav-zadnjih 1C let redno sestavni del stvom, ko je Andreotti objavil vlad “leve sredine”, so tokrat i sestavo nove vlade, v kateri ni izven vlade in tvorijo s komuni-! socialistov. Ti so skupaj s kosti in neofašisti opozicijo. An-j munisti v opoziciji in bodo vladi dreotti je skušal pridobiti soci-! povzročali obilo sitnosti, aliste za vstop v vlado, pa ni uspel. Tako je njegova vlada v pogledu svoje sestave precej bolj sredinska, kot so bile vlade zadnjih 10 let.
V	senatu yna nova vlada le 4
glasove večine. Senat ima 315 članov. V poslanski zbornici, ki ima 630 članov, ima vlada veči-| no 17 glasov. To je veliko premalo za trdno vlado, lahko pa | zadošča, če bo Andreotti dovolj j spreten in bo znal večino ohra-j niti skozi vse preskušnje.	j
Vlado podpirajo poleg ome-! njenih treh strank tudi republikanci in Tirolska ljudska stranka. Obe ti politični skupi-1 ni sta bolj na desni strani poli- 1 tičnih sil v parlamentu.
Zadri]g vesti
CLEVELAND, O. — Erie Lackawanna Railway Company, ena največjih železniških družb v deželi, je včeraj napovedala bankrot in zaprosila pred zveznim sodiščem za pravico reorganizacije. Slabo finančno stanje je še poslabšala zadnja povodenj, ki je družbi povzročila obsežno škodo tako na imovini kot tudi na zmanjšanem poslu kot posledici manjše dejavnosti, ko je treba najprej popraviti škodo, predno bo gospodarstvo moglo zopet v normalen
tir.
Aldo Moro, dosedanji zunanji WASHINGTON, D.C. — Pred-
minister i n glavni zagovornik! vlade “leve sredine”, menda ni hotel v novo vlado, ki se mu | verjetno zdi šibka. On računa, ■ da bo potreben zopet premik na t levo in tedaj bo znova nastopila njegova ura. Za zunanjega ministra v novi vladi je bil postavljen senator Giuseppe Medici.
Delavski nemiri in štrajki vznemirjajo Italijo
RIM, It. — Pretekli teden je štrajkalo po vsej Italiji 1.7 milijona delavcev v kmetijstvu. Štrajki motijo delo skoraj na
Evropa še niha med Ailanisko in laslno skupnostjo
PARIZ, Fr. — Svobodna Evropa kar ne more najti svoje poti v bodočnost. En njen del stremi in hoče v Atlantsko skupnost z Združenimi državami in Kanado, drugi pa vztraja na ožji domači skupnosti, ki naj varuje evropsko n e o d v i s nost pred Združenimi državami.
Holandija, Belgija in zlasti Zahodna Nemčija iščejo povezave v ZDA, ker vidijo v tem ne le svojo gospodarsko korist, ampak veliko bolj svojo varnost. Vse so se tudi zavzemale za razširitev Evropske gospodarske skupnosti s sprejemom Velike Britanije, Irske, Danske in Norveške. Francija se ne more otresti spomina na staro slavo, ki jo je upal pokojni De Gaulle o-živiti v okviru Evropske gospodarske skupnosti kot njen politični vodnik.
Njegov naslednik G. Pompidou je v marsičem omejil zamisli in načrte svojega prednika, rad pa bi še vedno pridobil Franciji politično vodstvo svobodne Evrope. V
ta namen je predložil za letošnjo jesen konferenco 10 držav, starih in novih članic Evropske gospodarske skupnosti (Skupnega trga), v Parizu, kjer bi se naj pogovorili o politični povezavi in organizirali tudi posebno politično tajništvo. To naj bi ostalo za stalno v Parizu in temu seveda pomagalo politično voditi vso skupnost.
Vse prizadete države so francoski predlog sprejele, pa vendar niso kazale zanj posebne vneme. Pompidou je hotel med tem utrditi položaj Francije z obnovo boljših vezi z Veliko Britanijo. Predhodno je upal z ljudskim glasovanjem o sprejemu novih članic v Evropsko gospodarsko skupnost utrditi doma svoj položaj in če bi glasovanje pokazalo res močno podporo vladi, izvesti tudi hitro nove skupščinske volitve. Izid glasovanja je foil med tem precej klavern in je Pompi-douju ter njegovi vladi več škodoval, kot koristil.
Nato je hotel uporabiti o-bisk angleške kraljice Eliza-
bete II. za utrditev francosko-angleškega prijateljstva. Kraljico so sprejemali z vsemi možnimi častmi in kazali prijateljstvo Francije do Anglije. Vse skupaj ni bilo posebno prepričljivo.
Težave Pompidouja doma so krepile želje članic Skupnosti po vezeh preko Atlantika mimo Pariza. Nedavno se je tako izjavil celo previdni zastopnik Velike Britanije v Evropski gospodarski skupnosti, kar je seveda Pompidouja in njegovo vlado močno razočaralo. Pokazalo je, da v Londonu na prijateljstvo s Parizom ne dajo toliko, kot bi v Parizu radi delali vtis.
Vse to je Pompidouja pripravilo do tega, da je začel o-mahovati zaradi konference 10 držav v Parizu v oktobru, češ, če nočete tako, kot hočem jaz, pa konference ne bo. Na svoje začudenje je spoznal, da njegovim zaveznikom do konference sploh dosti ni, vsekakor pa ne marajo političnega tajništva Gospodarske skupnosti razdeliti tako,
da bi Francija dobila politično vodstvo, Anglija finančno, Nemčija industrijsko, Benelux države pa trgovinsko, ko so “odprte na morje”.
Članice skupnosti s tako delitvijo vlog niso zadovoljne, političnega tajništva ne marajo v Parizu, ampak v Bru-xellesu, kjer so glavni osrednji uradi Evropske gospodarske skupno sti. Francoske grožnje, da v takem slučaju tajništva sploh ne bo, se ne boje, ker so prepričane, da bo Pompidou končno popustil, ko bo videl, da druge možnosti ni. Evropa kot “domovina domovin”, ki jo je nekdaj o-znanjal De Gaulle, je z njim vred umrla.
Četudi se v Evropi budi ponekod nacionalizem znova, vendar izgleda, da se je večina svobodnih držav Evrope že odločila tudi za politično povezavo, ne le gospodarsko in denarno, kot bi radi v Parizu, pri tem pa misli in stremi tudi k sodelovanju in povezavi preko Atlantika v večjo Atlantsko skupnost.
sednik Nixon je včeraj ukinil do konca leta 1972 vse omejitve za uvoz mesa v ZDA, da bi preprečil nadaljnje povišanje njegovih cen. Strokovnjaki trdijo, da učinek morda ne bo tolikšen, kot vlada upa, ker je povpraševanje po mesu narastlo po vsem svetu, ponudba pa ni dosti večja. Meso je iJ0StMo drago povsod po svetu.
WASHINGTON, D.C. — Današnja “Washington Post” objavlja iz obsežne zgodovine vietnamske vojne obrambnega tajništva, katere večji del je lani objavil znani časnikar J. Anderson, osrednji diplomatski del, ki kaže, da Washington in Hanoi točno vesta, kaj kdo hoče v tej vojni. Hanoi se žene za “koalicijsko vlado1, ki naj mu omogoči raztegnitev svoje oblasti nad Južni Vietnam, Washington na to ne mara pristati brez “volitev”, ki naj zagotovijo, da bo Južni Vietnam ostal tudi v bodoče neodvisna republika.
PERU, Ind. — Neki farmar je našel vrečo s pol milijona dolarji, ki jih je dobil ugrabitelj letala American Airlines pretekli petek in odskočil z njimi iz letala nad osrednjim severnim delom Indiane. Neki drug farmar je našel nekaj milj proč brzostrelko, ugrabitelja pa niso našli. Sodijo, da se je ubil, oziroma je bil mrtev, predno je dosegel tla. WASHINGTON, D.C. — Vrhovno zvezno sodišče je odklonilo razpravo o pravici armade ZDA nadzirati civilno prebivalstvo v zvezi z možnostmi nemirov.
NEW YORK, N.Y. — Martha Mitchell, ki je znana po svojih izjavah v javnosti, je v jezi nad svojim varuhom, ki ga ji je dodelila republikanska stranka, zapustila svojega moža Johna N. Mitchella in j prišla sem. Izjavila je, da se
I Iz Clevelanda
i
t
in okolice
l
Tajnica odsotna—
Tajnica Društva Danica št. 11 ADZ bo odsotna od 28. junija do 24. julija, članstvo poziva naj se v nujnih društvenih zadevah obrača v času njene od-stonosti na glavni urad ali pa na predsednico društva.
Na dražbi—
V četrtek, 29. in v petek, 30. junija ter 5. julija bo na dražbi pioaanin 020 zemljiških parcel, za katere ni bil plačan davek. Seznam parcel je na razpolago v avditorjevem uradu soba 315 v stavbi okrajne uprave na 1219 Ontario.
“Dan otročičev”—
Euclia General bolnišnica prireja jutri, v sredo, na svojih 'tleh ob jezeru “dan otročičev” za ciste otroke, ki so bili rojeni v njenih prostorih skozi leto iOOo. V slučaju siabega vremena do zabava, na katero so vacijeni tudi starsi otrok, preložena na četrtek.
Mestni svet odšel na počitnice—
iViestni svet je včeraj izglasoval večino predlogov, ki jih je mestna uprava precnoziia, nato pa odšel na počitnice, ki bodo uraj&ie skozi julij in avgust, neusednik sveta D. J. Tur«; je dejal, aa bo sklicat izredno sejo te, ce bo za to nujna potreba. Denar za proučevanje ietaiišča na jezeru—
ztvezna viaaa je včeraj nakazala The Lake Erie Regional Transportation Authority $352,-685 za študijo o možnosti zgra-cucve novega mednarodnega letališča v jezeru Erie nekaj milj od obale pred mestom Clevelandom, pa tudi o možnosti gradnje velikega modernega letališča tudi v okolici Clevelanda. Študija mora biti končana v 18 mesecih. Zupan R. J. Perk je imenoval v omenjeni odbor štiri zastopnike mesta Clevelanda, ostale pa imenuje okraj Cuyahoga.
Lov za ugrabiteljem letala še ni uspel
PERU, Ind. — Krajevne in zvezne oblasti so v soboto, v nedeljo in včeraj preiskovale področje v severni Indiani, kjer naj bi bil v soboto zgodaj zjutraj skočil iz letala American Airlines 727 mlad ugrabitelj, ki mu je letalska družba plačala preko pol milijona dolarjev odkupnine.
Ugrabitelj naj bi ne znal dobro ravnati s padali in ga je zato posadka o njih rabi naj prej e poučila. Ugibali so, če se ni pri skoku iz letala ponesrečil in se ubil.
ne bo vrnila k možu, dokler ta ne pusti svojega političnega dela. Ta je na čelu kampanje za ponovno izvolitev predsednika Nixona in je dejal, da bo na tem mestu ostal, dokler svoje delo ne konča. Včeraj je priletel sem s ciljem, da bi svojo razhujeno ženo pomiril.
REJKJAVIK, Island. — Ameriški šahovski velemojster Bobby Fischer, ki bo v nedeljo začel tu boj za svetovno šahovsko prvenstvo z Rusom Borisem Spassky m, ni zadovoljen z razsvetljavo v dvorani, kjer bosta z Rusom igrala. On ne mara močnih luči, ki jih hočejo namestiti zastopniki televizijske družbe, ki si je kupila pravico snemanja tekmovanja.
Ameriška Domovina
/V VI < « / « fr /% ,y— HO ATI
Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:	~~
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83	No. 126 Tuesday, June 27, 1972
Po Titu negotova bodočnost za Jugoslavijo
n.
Bodoči sovjetski koraki niso edino, kar skrbi Jugoslavijo. Prav taka, če ne celo večja skrb je, kdo je dovolj močan od sedanjih vodnikov, kdo dovolj sprejemljiv vsem narodnostim in republikam, da bo prevzel vodstvo, ko Tita ne bo več. Močno separatistično gibanje na Hrvaškem je postavilo vprašanje, ali je sploh mogoče to večnarodno državo držati skupaj. Tudi gospodarska vprašanja se množe.
Inflacija v Jugoslaviji je največja v vsej Evropi. Življenjski stroški lani so porastli za 18%. Dve denarni reformi nista uspeli obdržati cen na liniji. Celo proti šibkejšemu dolarju je dinar zdaj 36% manj vreden, kot je bil leta 1970. Trgovinska in zunanja plačilna bilanca, ki sta bili stalno v deficitu, sta padli lani še posebno globoko.
Navidez so gospodarske pridobitve pod Titom izrazite. Industrijska produkcija se je od konca druge svetovne vojne potrojila, kmetijska podvojila. Trgovina, ki je bila nekdaj pod popolnim vplivom sovjetskega bloka, je sedaj 75% usmerjena proti zahodu, z nekomunističnim svetom.
Obiskovalec Jugoslavije dobi vtis blagostanja. Jugoslovanska mesta so polna avtomobilov, prometne gneče, pomanjkanja parkirnih prostorov, kar ni sicer nikjer v mestih vzhodne Evrope. Kakovost blaga v trgovinah je boljša od one v trgovinah komunističnih sosed Jugoslavije, prav tako so večje tudi zaloge.
Trgovina in promet vendar ne povesta vsega. Lani je uvoz presegel izvoz za 60%, trgovinski primanjkljaj je dosegel 1.4 bilijona dolarjev. Celo 16-odstotno znižanje vrednosti dinarja ni pomagalo. Primanjkljaj v plačilni bilanci je znašal 315 milijonov dolarjev. Številka bi bila daleko večja, da niso zahodni tuji obiskovalci Jugoslavije potrošili tam 350 milijonov dolarjev v raznih trdnih valutah in da ni milijon jugoslovanskih delavcev, ki so zaposleni v tujini, poslal domov 750 milijonov dolarjev.
Neobičajno veliko število delavcev v tujini je dokaz drugega gospodarskega vprašanja — brezposelnosti. Uradno je brez dela okoli 300,000 delavcev in delavk od skupne delovne sile nekaj izpod 9 milijonov. V to število niso vključeni tisti, ki morajo živeti v tujini, ker doma ne morejo najti zaposlitve.
Precej kritike je tudi nad znanim “samoupravnim sistemom”, ki dovoljuje posameznim podjetjem kupovati, prodajati in posojati na lastni račun in za lastni dobiček. Svoboda, ki jo imajo bankirji in upravniki podjetij, vodi često do slabih vlog, ki škodijo gospodarstvu. Samoupravljanje je dalo delavstvu močan glas pri odločanju in delavci so si izglasovali nesorazmerno visoke plače. To je pospeševalo inflacijo.
Jugoslovani bi radi pospešili gospodarsko rast s pritegnitvijo več tujega kapitala - posebno iz zahodnih držav. Resen poskus to doseči so začeli pred 4 leti, toda uspehi so bili razočarajoči.
Beograd je od začetka upal na pravo poplavo zanimanja zahodnih interesentov za skupna podjetja z lastno ude-ležitvijo z 49% odstotki. Poplave ni bilo. Sedaj je izpod 50 takih podjetij, ki nimajo vsa niti 100 milijonov dolarjev tujega kapitala. Največ je zahodnonemških in italijanskih vlog, ameriške so le neznatne.
Sovjetska zveza kaže med tem veliko vneme za vložitev kapitala v jugoslovansko gospodarstvo. Nedavno sklenjeni sporazum o vlogi v tovarno aluminija je sam e-nak polovici vseh zahodnih vlog skupaj.
Nedavno je lito predložil nov načrt — revolucionaren za komunistično državo — ki dovoljuje tujcem večinski nadzor nad tovarnami, ustanovljenimi v Jugoslaviji. To je veliko bolj privlačno Amerikancem, pa tudi ostalim zahodnjakom. Obstoja vendar še vedno težava: Zahodnjaki niso vajeni obratovanja tovarn, kjer imajo delavci važno besedo v upravljanju tovarne. Jugoslovanski poslovni ljudje so prepričani, da bo potrebno izdelati poseben nov načrt o delavski samoupravi v takih podjetjih, če naj ta uspevajo.
Najsvetlejši je položaj v poljedelstvu. Lepo vreme lani je omogočilo doslej najboljši pridelek pšenice — 5.6 milijonov ton. Izvoz bi lahko prinesel sveže vsote tako nujno potrebnih trdih deviz.
Težave so tudi v poljedelstvu. Mladi ljudje odhajajo z dežele v mesta in posledica tega je, da so ostali sto tisoči akrov rodovitne zemlje neobdelani. Da bi pritegnili delavce, so nekateri kmetje pripravljeni plačati do $5 na dan, kar je dvojna plača povprečnega delavca v tovarni.
Kar napravlja poseben vtis na zahodnjake v poljedelstvu Jugoslavije, je to, da je skoraj vsa zemlja v privatni lasti in obdelovanju. Tito je že davno opustil tradicionalno komunistično teorijo o kolektivizaciji poljedelstva. Zdaj je preko 5 milijonov farmarjev, ki so lastniki nad 85% vse obdelovane zemlje.
Uspeh privatne obdelave zemlje opogumlja k vedno večjim poskusom privatne podjetnosti tudi na drugih področjih gospodarstva. Tako je okoli 145,000 malih trgovin, okoli 12,000 gostiln. Tudi stanovanja prehajajo v privatno lastništvo. Lani je bilo zgrajenih okoli 130,000 novih stanovanj, od tega je 61% privatna last. Okoli eno tretjino vseh so zgradila privatna podjetja.

S BESEDA IZ NARODA I
i	i
Bodimo ponosni, da smo Slovenci!
PATERSON, N.J. — Ni veli- svojih mladih letih iz kakršnega
ko Slovencev v Washingtonu. Še ti so do pred nekaj leti živeli vsak za sebe, le nekaj beguncev je iz prijateljstva in po stikih, ki so jih imeli še v stari domovini, ostalo med seboj povezanih.
Pred dobrimi šestimi leti so se razgibale gospe in začele iskati druga drugo. Organizirale so podružnico Slovenske ženske zveze. Možje niso hoteli zaostajati in so čez dobro leto ustanovili društvo Baraga kot podružnico KSKJ. Obe društvi sta vabili še druge rojake, da bi se pridružili. Marsikatero ime so
koli vzroka niso naučili slovenščine, hodijo k pouku učit se materinščine. Čutijo, da ni prav, da jezika svojih staršev ne znajo.
Še več. Ta kulturna razgibanost je pritegnila celo tujce, ki so na kak način povezani s Slovenci, da z vso dušo sodelujejo z našimi rojaki. Ga. dr. Zadni-kova je Švicarka, pa je svojim otrokom sama pripravila slovensko narodno nošo, da pridejo v njej k slovenski službi božji, pa tudi na druge prireditve. Tudi v slovenskem pevskem zboru poje.
pridružili. Kar po telefonskem! Dejstvo, da je v Washingtonu imeniku so iskali imena, ki so i več tu rojenih Slovencev, pa tu-dišala po slovenskem. Marsika- J di tujcev, ki nas imajo radi, pa tero ime so seveda izpustili, ker slovenske zgodovine in kulture je njegovo obliko že avstrijska %e poznajo dobro, je vzbudilo v uprava, potem pa še tukajšnja] vodilnih rojakih misel, da bi tako izmaličila, da ni ostalo nič1 priredili večer z napisom “Spo-slovenskega na njem.	j	znavaj svojo slovensko dedišči-
Kar lepo slovensko prosvetno no!”. Podružnica Slovenske žen-c'_lo se je polagoma razvilo v ske zveze in društvo Baraga pri nesi prestolnici. Tej razgibanosti KSKJ sta se sporazumeli in ve-gre tudi zahvala za spodubo za] čer res skrbno pripravili za so-slovensko kapelo v Marijinem] boto, 10. junija. Povabili sta u-narodnem svetišču, ki je na lan-: niverzitetnega profesorja dr. E-
ski Veliki Šmaren dosegla svoj cilj ob vseslovenskem slavju v Washingtonu.
Kapela je bila zamišljena kot spomenik na 1,200-letnico pokristjanjenja Slovencev in kot priča velike ljubezni našega naroda do Marije, pa je veliko več. Tujcem neprisiljeno kaže slovensko versko kulturo in zlasti naše lepe cerkvene pesmi. Vsako prvo nedeljo v mesecu, pa tudi ob posebnih prilikah se wa-shingtonski rojaki zbirajo v kapelici k slovenski službi božji, med katero vzorno sodelujejo z molitvami in z ubranim petjem. Zlasti pa v mesecu majniku in ob Marijinih praznikih mogočno donijo in po vsej spodnji cerkvi odmevajo slovenske pete litanije, posebno še tisti “naš” odpev:
“Na Brezjah kraljuješ med venci gora
in milosti prosiš Slovencem z neha.
V tujino za nami si prišla sedaj:
O, varuj nas, Mati, in vodi nas v raj!”
Veliko romarjev je vsako nedeljo v Narodnem svetišču in, ko pridejo mimo slovenske kapele, jih krasna služba božja pritegne, da se ustavijo, čeprav nič ne razumejp, ter občudujejo krasno kapelico in lepo sodelovanje slovenskih vernikov. Zelo posrečena misel je bila, da je nad vhodom v kapelico napis “Our Lady of Brezje, Patroness of Slovenia”, nobena druga kapelica nima takega napisa, ki bi jo identificiral. Ob tako lepi službi božji vsak postane rado-eden, kakšne vrste ljudje so to, ki tako vzorno sodelujejo, in pogleda napis, potem pa nekateri še sprašujejo, kje je Slovenija.
Saj imate po nekaterih slovenskih cerkvah še bolj veličastno službo božjo, pa le za Slovence, redek je tujec, ki zaide v vaše cerkve, slovenska kapela v Washingtonu pa neprisiljeno kaže na stotine tujcem slovensko versko kulturo, da jo občudujejo.
To razgibšno slovensko življenje v naši prestolnici je pritegnilo marsikakšnega rojaka, ki niti ne zna slovensko, da se je priključil slovenski skupnosti. Česar še nisem našel nikjer drugje, sem videl v Washingtonu: da že starejši ljudje, ki se v
dija Gobca iz Clevelanda, ki je imel temeljito pripravljeno predavanje “Kaj smo Slovenci dali Ameriki?” Nas vse, še bolj pa mladino, ki tega še ni vedela, so imena Slovencev, ki so se odlikovali na različnih področjih v tej deželi, napolnila s ponosom, da smo njih rojaki.
Spomnil sem se, kako mi je svojčas ing. Florijan Bevec tožil, da njegov sin in hčerka ne kažeta posebnega zanimanja za slovensko zgodovino, kraje in običaje, pa je nekoč fant prišel ves navdušen iz šole in planil v očeta:	“Ata, mi smo najboljši,
mi smo na vrhu, mi smo pred vsemi!” Kaj se je zgodilo? Učitelj v šoli je govoril o Slovencih in jih pohvalil. Od tedaj naprej se oba za slovenstvo zelo zanimata.
“Ignoti nulla cupido” — Nobenega poželenja nimam po tem, za kar ne vem — je star rek. Če hočemo, da bo tu rojena mladina slovenstvo cenila, ga mora poznati. Spoznala ga bo, če ji ga bomo prikazali m njej dostopen način.
Po dr. Gobčevem predavanju je g. Erik A. Kovačič recitiral z njemu prirojeno dikcijo Zormanovi “Hvalnica” in “Slovani”. Posebno z zadnjo je naravnost vlžgal vse navzoče. Ga. Molly Thomas je lepo podala Medvedovo “Roži” v angleškem prevodu, nakar je sledilo predavanje g. dr. Cirila Mejača, ki je govoril, kako so se Slovenci uvrstili v zapadno kulturo. Predavanje so spremljale skioptične slike naših zgodovinskih spomenikov.
Za njim je nastopil pevski
žen. Utrdil me je v prepričanju, da bo slovenstvo tod še dolgo živelo, pa tudi v spoznanju, da zelo napačno ravnajo tisti, ki rojakom še danes dopovedujejo, da se je treba čim prej asimilirati, slovenstvo pa pozabiti. To je stara teorija, ki se ni obnesla in se je preživela. Danes Amerika noče biti več “toplini lonec”, v katerem naj se narodnosti u-tapljajo, marveč živobarvni mozaik raznih kultur. Že pokojni škof dr. Rožman je večkrat poudarjal, da bomo dobri Ameri-kanci le, če smo prej dobri Slovenci, kajti ameriški skupnosti se moremo pridružiti le kot taki, nikakor drugače. Če bi kdo hotel na sebi slovenstvo izbrisati, kaj bo potem? Pokveka in spaček, ki za nič ni dober.
Prva, ki je prenehala s pritiskom, da se morajo narodne skupine asimilirati in utopiti, je - bila svetna oblast. Saj je predsednik Nixon v svojem pozdravu k blagoslovitvi slovenske kapele lepo zapisal: “Pošiljam najtoplejše pozdrave narodu, ki naprej in naprej črpa moči iz svoje vztrajne navezanosti na slavne tradicije vaših prednikov.”
Pa tudi v katoliški Cerkvi so vedno 'pogostejši glasovi, da je treba s pritiskom za raznarodovanje prenehati. Rev. Mondin je v Domenica deli’ Osservatore Romano pred kratkim priznal, da so pod tem pritiskom “priseljenci raznih evropskih narodnosti le prelahko in prehitro zgubili bogate zaklade verske in kulturne tradicije svoje rojstne dežele, gnani k temu po vsiljenem občutku manjvrednosti na-pram Yankijem in protestan torn”.
Kardinal Wright je že večkrat rekel, da boleha ameriška Cerkev za hudim napadom zgube spomina (amnesia). “Ljudje so pozabili na veličastno dediščino svoje rojstne dežele, na glasbo, likovno upietnost, pesništvo, verske navade. Potomci narodov, ki so rodili velike irske pesnike, bogonavdahnjene italijanske likovne umetnike in glasbenike, nadarjene francoske pisatelje in pogumne poljske junake, so padli tako globoko, da se smatrajo za niižje in za slabše Amerikance kot nasledniki izgnanih angleških jetnikov, ki so postali bankirji v Novi Angliji (New England) ali gojitelji volne v Virginiji.”
Washingtonskim S 1 o vencem moramo od srca čestitati, da so znali naravnati jadra po novem vetru in se prizadevajo slovenstvo posredovati tu rojeni mladini in tudi tujcem. Njihovi za-vzetnosti se moramo tudi zahvaliti, da bo Katoliška univerza v 'Washingtonu imela v letošnjem semestru tečaj slovenske zgodovine in kulture.
Ne v zaton, v nov polet gre slovenstvo v Združenih državah. Na nas vseh pa je, da mu k temu pomagamo.
Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB.
isgr. dr, d@i$ Jagodi® -zlaioaitašiii
Na praznik sv. Petra in Pavla bo praznoval zlatomašni jubilej v Leisachu na Vzhod. Ti-zbor pod vodstvom g. ing. Mirka | rolskem naš rojak msgr. dr. Jo-Preglja s “Pa se sliš od Sv. Vida j že Jagodic.
promoviral za doktorja teologije na ljubljanski teološki fakulteti. Ob koncu vojne je zapustil domovino in se pridružil nad 25,000 beguncem, ki niso bili pripravljeni živeti pod komunistično diktaturo, ki je bila tedaj še povsem stalinistična.
Zunaj je ob podpori slovenskih duhovnikov organi ziral dušno pastirstvo po slovenskih taboriščih. Kmalu je bil imenovan za narodnega delegata papeške misije za preseljene osebe in begunce iz Jugoslavije na področju Avstrije in Nemčije. V tej službi je obiskoval po Avstriji taborišča, kjer so bili katoličani iz Jugoslavije, ter bir-moval in organiziral karitativne akcije. Zavzel se je za slovenske akademike in ob pomoči msgr. Skerbca dosegel, da je angleška vojaška uprava uredila taborišče za akademike v Gradcu. Marsikateri profesorji, ki sedaj poučujejo na univerzah po širnem svetu, ne bi brez te ustanove nikoli to postali. Ko so se taborišča izpraznila in so ljudje odšli preko morja, je postal msgr. Jagodic najprej ekspozit v Amlachu, nato župni upravitelj v Ainetu na Vzhodnem Tirolskem in nazadnje župnik v Leisachu, kjer bo s farani 2. julija slavil zlato mašo.
Msgr. Jagodicu želijo vsi njegovi znanci po svetu — in teh ni malo — zdravje in božji blagoslov! Hvaležni so mu za vse njegovo delo, ki ga je kot narodni delegat vršil v verski in socialni blagor zdomskih Slovencev. Božji Pastir naj mu ves trud povrne!
N. L.
se odprle vse zatvornice tain zgoraj, skoro 3 dni je lilo kot iz škafa. Zato prav trdno upamo, da se je za nekaj časa izlilo k1 nam bo nebo za prihodnjo nedeljo naklonilo lepo vreme.
Na svidenje torej v nedeljo, 2. julija, na Slovenski pristavi V Harpersvillu, Ohio.
Za Korotan:
Marija Sekne
zvon” in “Vinski brat”, ki so ju zapeli nad vse pričakovanje lepo in želi splošno odobravanje.
Predno je polkovnik Lavrič, ki je točke zelo posrečeno povezoval, prireditev zaključil, je pozdravil gosta dr. Rikarda Col-ma, profesorja na Katoliški uni-
la Kmhmv piknik
CLEVELAND, O. — Pomladanski koncert je za nami. Lep obisk številnih prijateljev petja je dokaz, da so Korotanove prireditve priljubljene. Pomlad je že vzela slovo in poletje je nastopilo s prav žalostnim, hladnim in mokrim vremenom.
Kresni večer z najdaljšim dnevom in najkrajšo nočjo je tudi že mimo in prav naglo se bližajo dnevi okrog 4. julija, ko se v tej deželi obhaja praznik neodvisnosti. Za nedeljo, 2. julija pripravlja pevski zbor Korotan svoj piknik na Slovenski pristavi. Naše Korotanke in Ko-rotanci bodo vse popoldne in pozno, v kolikor bo pač razpoloženje, pripravljeni ustreči vašim željam. Vsakemu je znano, da je na pristavi preskrbljeno za dobro jedačo in pijačo, pa tudi zabavo za vse: staro in mlado.
Če bi se kdo želel pridružiti naši pevski skupini, to tudi lahko stori v nedeljo. Naša članica Roži Dolinar in od članov Peter Dragar bosta vzela podatke tistih. ki bi želeli postati naši člani. Sprejemamo moško in žensko mladino, ki bo jeseni pričela obiskovati “high school”, in vse ostale, kdor se počuti, da ima dar petja. Vsi so prisrčno vabljeni, da se nam pridružijo.
Na piknik posebej vabimo vse naše bivše člane in njihove dru-' zine. Želimo, da bi bila nedelja,! 2. julija pevski praznik za “Ko-] rotan” in vse njegove prijatelje! ^ Zadnji teden se je zdelo, da so
POT ¥ GOZD
Ob četrtkih je hodil Lenart v gozd po suha drva. Pot je držala mimo razpadle kapelice, nato skozi temno globel, obokano z visokim, košato razraslim le' ščevjem in zastraženo s temnim robidovjem, ki je stegovalo in križalo svoje dolge, tanke veje od obeh strani.
Ob deževnem vremenu je te' kel po tej globeli potok ter se pod kapelico porazgubil in P°j tuhnil v jarke in globine. Poleti se je udirala noga v izpran, gia dek pesek; le v hladnih kotih, kamor ni seglo sonce, so stale blatne luže.
Iz globeli se je vzpel kolovoz visoko v klanec, vil se je po gra' pavi, pusti rebri, nazadnje pa se je izgubil kakor potok, se i-32' cepil v steze, ki so blodile križem po kamenju in grmičevju mimo mej in podrtih plotov ter potonile po zapuščenih lazih-Nad puščavo so šumeli bukovi gozdovi.
Ko je stopil Lenart v gozd, mu je bilo sladko in milo, kakor da je stopil v toplo izbo svojega pravega doma. Slišal je in ve del, kaj je v svojem košatem vrhu pripovedovala izkušena bukev, razločil je pobožno me litev smreke, v nebo zama njene. Svojo govorico sta goV° rili robida in malina, po svoj6 je šepetala visoka praprot.
. Nad svetlim obronkom gozda so se zibali metulji. Veve rica se ni plašila, če je stopil na suho dračje. Postala je na veji, vzdignila glavo in košati reP’
gledala nanj z razposajenimi,
črnimi očmi, vabila ga v na veseli ples med vejami- ^ jec je hušknil izza grma, PoS r gel z ušesi,, potresel z belim smrčkom ter se spravil skokoma na svojo lačno pot. Gosposko 1® stopala srna po rebri niz proti studencu; spotoma se J ozirala z velikim jasnožarečim pogledom naravnost nanj.
Ivan Cankar
Rojen 13. decembra 1899 v kmečki hiši na Visokem, v župniji Šenčur na Gorenjskem, je kot mlad fant moral v vojsko. Ob koncu vojne je vstopil Vj ljubljansko semenišče in komaj 22 in pol let star postal duhov-1 nik. Pokojni nadškof dr. Jeglič
Jr
MISLI
Navadi se izvrševati dela bežni, pri tem pa že vnapreJ pričakuj nič drugega kot zaves , da si razveselil Boga.
Vsak novorojenček je doka2, da Stvarnik še ni obupal ^ človeštvom, je dejal nekoč slav ni indijski pesnik Tagore.
Nič ne pride tako hitro me^ sosede kakor plot.
C
Novorojenčku bije srce še . krat hitreje kot odrasmm11 človeku.
❖
Kdor hoče po lestvi do ^na^ predka, ne sme rok v 2eP držati.
============^
verzi in predsednika washing-] ga je vzel na škofijo za osebne-tonskega odbora za narodnostne ga kaplana. V tej službi je sku-študije, ki se je za pozdrav za- paj z nadškofom prepotoval vse hvalil in Slovencem čestital k 'župnije ljubljanske nadškofije, tako lepi prireditvi, hkrati pa; Ko je tedanji škofijski kancler
pozval, naj še naprej neumorno delamo na tem, da bo naša tu rojena mladina slovensko zgodovino in kulturne tradicije spoznala in vzljubila.
Washingtonskim rojakom sem za tako lep večer od srca hvale-
msgr. Dostal umrl, ga je nad-^ škof imenoval za vršilca dolžno-1 sti kanclerja. Po nekaj letih ga je škof Rožman imenoval za kanclerja. Za sodelovanje na škofijski sinodi je dobil monsi-gnorski naslov. Med vojno je
Ameriška Domovina v prvem tednu julija zaradi požifnk ®s#fsja ne to izšla
Naročnikom in vsem ostalim bralcem Ameriške Domovine vljudno naznanjamo, da ne bomo izdali lista v tedm» 4. julija. Urad in tiskarna bosta zaprta od sobote 1. julija do ponedeljka 10. julija.
To bomo storili iz razloga, da bodo lahko dobili vsi naši uslužbenci toliko potrebne počitnice, kar bi bilo sicer nekaterim nemogoče, ker je število osobja premajhno, da bi moglo postopno na počitnice.
Dopisnike, tajnike društev in vse ostale prosimo, ®a-l svoja poročila pošljejo preje, da jih bo mogoče pravočasno objaviti. Prosimo vse, da vzamejo to vest blagohotno na znanje.

iz slovenskega Toronta
Pri Mariji Pomagaj so ga posvetili za duhovnika
Prva slovenska cerkev v Ka-
madj
^ Prva po času in prva kot ^ a ica — je (biia v tem mesecu a ezna izredne časti. V soboto, •,Unba 1972, se pred oltarjem „ a^e Pornagaj posvetili novela n °Vnika Matil° Balaži-• brede posvečevanja je o-^ avd torontski pomožni škof ^evzv. Francis V. Allen. Sku-jjJ s škofom so somaševali ska^ ^ ^L' ^ ^■ara> ob3 slovenski 5U^n^ka v Torontu, sloven-župnik iz Winnipega g. J.
ski u ^van Plazar bi sloven-
Fra kaplan na hrvaški fari §• v - Skumavc. Obred posveče-
g0 Bukovnika je med sv. ma-(j 111 s:*cer med evangelijem in in °Van^m- Ganljivo je gledati storiti, ko naslednik apo-jjj 0V sPrejema mladega fanta,
iz Moštva- in Sa z
^vari:ii in maziljenjem loči ;1Udstva> a ga obenem na-v la ljudstvu za pastirja.'
la ^ 6V Mariie Pomagaj je bi-
Prv v0 Prilik0 nabito polna-
ti i	so zasedli: oče in ma-
so T ®tevilno sorodstvo. Njim UQvs eckli župlj ani v narodnih . a > nato pa mnogi prijatelji so !SCi in drugi Slovenci, ki
vijo
Prišli, .da
molitvi pozdra-
je Kene^a izmed svoje srede, ki je t du:k°vnik. Vsa cerkev sta U ^ Pristopila k obhajilu, ki ttov^ de^da v glavnem škof in VQj.^^nik. Po maši je sprego-
tudi
posvečevalec, škof
Cesti,ai je naj
vilno, če bi bil komunizem res le navadna politična stranka. Marsikdo tako misli. Tudi med Slovenci, ki so šli skozi komunistično revolucijo, se jih že dobi nekaj, ki tako mislijo. Pa poskusimo dokazati, da to ni res. Najboljše [bomo to dokazali, če uporabljamo kar komunistične vire. Ti nam naj lepše razkrijejo komunistično miselnost.
Verjetno, da je kdo od bralcev član te ali one politične stranke: liberalne, konservativne, Social Credit ali pa NDP. Kdor je član katere izmed teh političnih strank, hoče s tem pokazati, da finančno in moralno podpira tisto politično stranko, ki obljublja vlado v okviru B.N.A. (kanadska ustava, opomba por.) svobodo in demokracijo. Pokazati hoče s tem svoje zaupanje v s v o ib o d n e volitve, v ljudske predstavnike, v svobodo govora, zasebno lastnino itd. Do tu je vse v redu.
Ali so kdaj koga, ki se je hotel vpisati v katero zgoraj omenjenih strank, spraševali o: rojstnih podatkih njegovih bratov in sester, o njihovi politični pripadnosti, o njihovem delu in prostem času in o podobnih zadevah? Na vsa ta vprašanja in še na mnoga druga mora odgovoriti vsakdo, ki hoče stopiti v komunistično partijo. Tako namreč navaja priročnik o komunizmu, ki je uradna listina te partije. Vsakdo lahko postane član v liberalni stranki, ali organizator pri konservativcih, ne da bi mu bilo treba odgovoriti
na 83 vprašanj, kot so: “Ali dela-materi novomašni- ponoči? Katere noči?” Ali če k°vnik ”C1 ;|e. vse slovenske du- gospodinja brez dela: “Kate-ska Drv'' • ^	^ d£da sl°ven_ ri prosti čas imate čez dan?”
ZVal •V° na emlgracija in po- Kakšen prizvok ima npr. tole: tlaJ moli Zbrano božie ljudstvo, “Opišite nerede, v katerih ste
2lasti
svoje duhovnike in sodelovali, demomstracije itd. Ali
opravil .^bovn^ke poklice. Po je vage stanovanje prikladno in kvi -jg 'ni slovesnostih v cer-1 na razpolago za kak sestanek? kve v novomašoik odšel iz cer- jma^e avto? Ali ste pripravljeni bratov Spremsbvu duhovnih so- delati javno kot komunist? V
ki dalV^ 36 nado vrnil soseščini? Če ne, zakaj ne? Be-... dudstvu svoj prvi novo-
'blagoslov. j6tnVe^ istega dne je bil spre-n®vomašnika v župniji bjo	s čudodelno sveti-
rete sedanji list komunistične partije? Koliko ga berete, malo ali veliko ali vsega? Kaj drugega še berete?
Prav gotovo je novi član po-
Y	w ^ ^ ^	ITI čiv guiuvu Jt: I1UVI Ulctll pu-
taip v, nedeljo, 18. junija, je učen, kako napisati stvari, kako Šo. v,. mrec imel svojo prvo ma-
0^ ^	bvuju prvo ma-
Cer-i, maši pa slovesen obed v ^^ui dvorani.
rojak: 0Vn^k S- Matija Balažič,
BrU2h1Z Prekmurja! je vstopil v skeva °q SV' Vincencija Pavel-Hapr ' . Voie večne zacbljube je Pri c.Vl v Petek, 16. junija 1972,
SlQVsapekci Matere božje na
bili . akem letovišču, kjer so. Registru, J. J. Delaney.) ^ ani vsi slovenski lazari-;e„ v-^'auadi, razen montreal-
ČestH?Pnika g' tvana Jana.
Paj b ::ke §• Matiji Balažiču; ki s ° 0 te izražene v molitvi, j0 uekje bral: “Vodi in
se izogniti, da ga ne bodo zaprli; trenirajo ga, kako naj hitro odgovori na vprašanja kot: “Kaj delate tukaj? Kam greste? Od kje prihajate? O vsem tem komunisti trenirajo svoje ljudi in kdor to ve, ne bo nikoli več trdil, da je komunizem le navadna politična stranka. (Prosto po
«ti
ski
• rne’ sveti Duh, ko sku-lzPolniti nalogo življenja,
irazlllja kiipisj® mm orožje m
BRASILIA, Brazil. — Vlada in vojaško vodstvo dežele sta se odločila, da naj se brazilske o-borcžene sile modernizirajo in J0 0dkazal.°Ni ravno "ta dobe boli sodobno orožje. Pro-
ki si
Pa /a lahka. Toda ko pomislim ces se ie dejansko začel že pred rahama, Mojzesa in Pavla, nekai leti> Pa se bliža sedai sv0‘
vse pritoževanje. Ho- lemu vrhu> ko se Brazili.ia odlo-
ča za nabavo letal. Rada bi ime-
Por.
tein,
Lete T; iri
Pa 'ad čast, za mnogo ljudi Pat0;rediti vsaj nekaj dobrega J la tovarno, ki bi ji izdelala do Pa se spočiti v Tebi. Amen'^ ieta 1979 sto modernih jet lovskih letal.
Za to gradnjo se poteguje Francija, ki ponuja Braziliji svoja Mirage letala, ZDA, ki so pripravljene graditi Braziliji F5E letala, in Italija, ki ponuja Braziliji Fiat G91 letala.
V preteklih letih se je Fran-
*ier0*?lllnizem pomeni aj več, kot biti član pesimistične partije
twnekai teti je na sestanku bek zbornice hotel govoriti
skrbi "en ^an- Rekel j • °1 urjenje '
je, da gateiji posrečilo precej izpodriniti komunizma in je ( ZDA kot dobaviteljice orožja Ca pr^’. naj bi trgovska zbor-1 državam Latinske Amerike. Se-
tev
Pe
kob,
eni
temu nekaj konkret-; daj so odločene zopet prevladati na tem polju, pa imajo trde in vztrajne tekmece z onstran Atlantika. Letos se jim je posrečilo prodati Braziliji 219 lahkih tankov M41 in 500 oklopnih vozil za prevoz vojaštva M.113, ki jih ZDA uspešno rabile v
'§3.
r.enda' Fte je na žalost bitep	ker 50 mu drugi
2bornica 1^evad> da se trgovska kstan^a ne meša v politiko; ta
ni ne za, ne proti
T0 s' P^itični stranki.
Što^j9; 'šče bi bilo gotovo spo-
Kanadski dolar je dosegel in presegel vrednost ameriškega že precej davno. Zadnji teden še je bil vreden 1.02 ameriškega. Gospodarski strokovnjaki trdijo, da je [bil to za enkrat njegov višek in da utegne nekaj malega zopet pasti. Njegov tečaj je že dolgo svoboden, kar pa nekaterim ni všeč in bi ga radi zopet povezali trdno z ameriškim dolarjem in vsemi ostalimi valutami, kot so vezane te v znanem smitsonianskem sporazumu. Ko je pretekli teden “zaplaval” angleški funt, je verjetnost na sko-ro določitev tečaja kanadskega dolarja izginila za dolgo dobo.
*
Vodnik separatizma v Quebe-cu Rene Levesque je po svojem povratku z obiska v Evropi trdil, da francoska vlada in drugi Quebecu naklonjeni krogi smatrajo poslej za edinega pravega predstavnika Q u e b e c a Parti Quebecois, ki jo vodi on. Dejal je, da ga je iznenadilo, da ime predsednika kvibeške pokrajinske vlade R. Bourasse tekom vseh 15 dni njegovega potovanja “ni bilo niti enkrat omenjeno’ .
Rene Levesque je razkril tudi, da je govoril z adm. P. De Gaullom, sinom pokojnega gen. Charlesa De Gaulla, ki da se je slično kot njegov oče 'izrazil za neodvisen Quebec.
n
Dr. H. Kissinger, ki je bil pretekli teden 5 dni na Kitajskem, in se je tam razgovarjal o Vietnamu s Ču En-lajem, je dejal, da ni bil dosežem noben' sporazum, ki naj bi odprl vrata koncu vojskovanja v Vietnamu. Kitajci se drže svojih načel in ZDA jih ne skušajo vpreči v nobeno stvar, ki bi [bila v nasprotju z načeli, ki jih Kitajska oznanja, oziroma se jih-drži. Govorice o skorajšnjem končanju vojne v Vietnamu so se izkazale za enkrat za preuranjene.
o
Mitchell Sharp, ki je zastopal predsednika vlade, je obljubil, da bo ta' premislila predloge za izboljšanje pravil o razpravljanju zveznega proračuna in posebej zveznih izdatkov.
*
Predsednik pokrajinske vlade Quebeca Robert Bourassa je obljubil narodni zbornici, da bo preiskal govorico, da naj bi bil Yves Michaud, vodja Quebec House,, dejal tam nekemu kanadskemu obiskovalcu, naj vzame kanadsko značko z javorovim listom iz svoje gumbnice, ker bi “to utegnilo pomeniti izzivanje”. Yves Michaud se je vrnil v Montreal in na letališču časnikarjem, ki so ga spra-
ali je bil njegov'“poziv resen ali le šala”. Vsekakor naj bi bil prišel domov en dan preje, kot je bilo predvideno.
❖
Dopisnik torontskega Globe & Mail poroča iz Pekinga, da je bilo tam več zanimanja za skupino kanadskih univerzitetnih profesorjev kot za dr. H. Kis-singerja, ko je bil ta pretekli teden v Pekingu. Nekdo od Kanadčanov je pripomnil, da je bilo naravnost smešno, ko so oni stalno gledali za Kissinger-jem, Kitajci pa so se bolj zanimali, za nje kot za Amerikanca.
Skupina 20 Kanadčanov je bila z izjemo enega profesorja z univerze Loyola v Montrealu vsa z visokih šol v Ontariu. V njej je bilo več strokovnjakov za Kitajsko.
* '
Norveška ima namero kupiti 22 CF-104 Starfighters za 20 milijonov dolarjev. Predno bo dosežen sporazum in bo pogodba veljavna, jo mora odobriti kanadski parlament.
sp
Neki delavec, ki je prišel v običajni obleki pred sodišče kot priča, je bil od sodnika zavrnjen, ker ni bil “primerno o-blečen”. Poslanec Morton Shul-man je o tem stavil vprašanje glavnemu javnemu tožilcu Daltonu Balesu, ki je priznal, da ni potrebno, da bi morala biti priča oblečena po vseh modnih predpisih, pač pa naj bo v čistem oblačilu,
*
V številu brezposelnih v Kanadi je bilo sredi aprila nekaj več kot 40% poglavarjev družin.
*
Večje število bank v ZDA je pretekli teden povišalo obrestno mero od 5 na 5.25% za svoje najboljše stranke. Za vse ostale so obresti seveda še višje.
*
Andrej Saharov, oče sovjetske vodikove bombe, je znan po svoji kritiki sovjetskih razmer in tudi samega režima. Zadnji teden je javno predložil zakon o “pravicah” v Sovjetski zvezi in pozval k obsežni preusmeritvi sovjetske gospodarske in mednarodne politike. Po vsem svetu znani atomski fizik je predložil obsežen program reform, ki naj bi privedle do demokratizacije in liberalizacije sovjetske družbe, ki je po mnenju Saharova v nevarnosti militarizacije gospodarstva in obnove stalinizma.
*
Vladni krogi v Ottawi so pra-
na tem polju šla s svetom v korak.
*
Omejitev onesnaževanja zraka in vode za 80% bo stalo po računih Kanado okoli 1.5 bilijona dolarjev ali nekako 2% celotnega narodnega dohodka v lanskem letu,
*
Notranji tajnik Rogers Mor-
ton-je dejal, da prometni tajnik John Volpe in on proučujeta nove določbe za prevoz olja v tankerjih od Aljaske do Zahodne obale ZDA. Kanada se boji, da bi ti tankerji onesnažili morje vzdolž kanadske obale.
K
Okoli 1000 mehanikov Canada Air Ltd. v Montrealu so izglasovali štrajk, če ne bo družba stavila nobene ponudbe do 3. julija.
*
White Motor Co. iz Clevelanda je kupila v Guelphu tovarno, kjer bo začela graditi težke stroje.
MAU OGLASI
Inšpektor Scotland Yarda je preletel tipkano polo in dejal: “Če želite, preberem še enkrat vašo izjavo: ‘Jaz, Tom Slater, sem se v noči na četrtek sprehajal po bregovih Temze blizu petega pomola in sem od daleč pristostvoval umoru. Videl sem nekoga, ki je ubil človeka, ga oropal in nato vrgel v vodo. Obraza žrtve nisem mogel razločiti, pač pa sem, preden je pobegnil, utegnil pogledati v morilčev obraz.’ Se strinjava?”
’ je pritrdil Tom Sla-bled in bleščečih se
“Docela,’ ter, malce oči.
“Prosim torej, da podpišete. Posrečilo se nam je ugotoviti, kdo je žrtev. Neki Karl Meadow. Kaj pa vi?. Bi si upali prepoznati morilca, če bi ga naključje privedlo na vašo pot?”
“Mislim, da bi, gospod inšpektor.”
“No, prav! V sosednji sobi vam pokažemo šestero osumljencev, ki smo jih zalotili v neposredni bližini zločina. To so vsi sami stari znanci policije, ki bi iz raznih vzrokov utegnili biti vmešani v to zadevo, če mi hočete slediti in si vsakega zapovrstjo skrbno ogledati, boste nemara med njimi spoznali morilca, ki ga iščemo.”
Tom Slater je molče prikimal. Položaj je bil skoro smešen. On, Tom Slater, morilec Karla Mea-dowa, naj bi med šestimi nedolžnimi ljudmi pasel nesrečnega grešnega kozla za svoj zločin! Res čuden položaj! Do tega trenutka ni vedel za ime svoje žrtve. Zagledal ga je pod plinsko svetilko, ko je prešteval zajeten šop bankovcev. Kraj je bil samoten, izrabil je priložnost in ga divje mahnil po tilniku. Toda trenutek je bil slabo izbran. Zaslišal je-bližajoče se korake in toliko, da je še utegnil skriti ukradeno denarnico pod kup vrbja; nato je pričel vpiti na pomoč. Dvema policajema ki sta vstala iz megle, se je predzrno predstavil kot priča.
njo. Eden med policaji je dvignil roko in s snopom luči nenadoma razsvetlil prvega šestih obrazov.
Pravi obešenjak, čigar oči so razodevale grozo. Zločinec se vedno boji soočenja. Priča se lahko zmoti, razsvetljava zmede spomin, tudi nedolžnega človeka morejo “prepoznati”. Tom Slater se je nenadoma začutil mogočnega in neizprosnega. Ni mu bilo treba drugega ko dvig niti pest in usoda nesrečneža bo zapečatena, obenem si' bo on še skoval neizpodbiten alibi.
Drugi osumljenec je trepetal kot list v vetru. Slater je nezaznavno dvignil laket, potem se je pa delal, ko da se je premislil. Toda občutil je kruto veselje, ko je videl, da se mož znoji pod njegovim pogledom. Kateri teh bivših kaznjencev bi bil torej najprimernejši krivec? Nemara tretji, ki je bil bled, a negiben in si je komaj še obliznil izsušene ustnice? Ali četrti, ki je ves živčen trdo sklepal prste? Vsi so bili kot okameneli in brez glasu. Saj si ne bodo u-pali niti upreti, če jim bo Slater z enim samim gibom zvil vrv o-koli vratu. Se bo mar izplačalo zanikati? Za osumljenca ni priziva, ker se je bil že pregrešil proti postavi, je do konca življenja zaznamovan s težkim dvomom, z večnim sumničenjem.
Samoumevno v svoji udobni vlogi obtoževalca, skoro sodnika, je malo manjkalo, da Slater ni dvignil kazalca proti petemu, za katerega je govorila brazgotina sredi lica. Toda komaj zaznaven gib šestega je pritegnil njegovo pozornost. Iznenada ga je streslo
“Ne, to ni mogoče!”
Njegove izbuljene oči so v polni luči zagledale preklet obraz, ki bi se ga izmed vseh najmanj nadejal, STRAŠNI IN MAŠČEVALNI OBRAZ SVOJE LASTNE ŽRTVE! Tomu Slaterju je srce divje utripalo. Zavil je proti bližnjim vratom, toda na ramo mu je legla roka. Vdal se je in se zrušil na stol v zavesti svo-
tev narodne vesoljske agencije, Ob zidu je bilo razvrščeno šest ševali o tem, ni maral povedati, ki naj skrbi, da bo Kanada tudi mož, ki so čakali na preizkuš-
In sedaj naj poišče in pokažejjega zločina.
________________________ x zločinca! Kako neki? Inšpektor1 Nekoliko pozneje je inšpektor
tekli teden objavili, da ima via- ga je peljal k nekim vratom in] dejal Basilu Meadowu, bratu-da namen priporočiti ustanovi-, jih odprl. V sobi je bilo mračno, dvojčku ubitega Karla Mea-
dowa:
“Uganil sem. Tom Slater ni niti za hip pomislil, da bi Karl Meadow lahko imel brata dvojčka! In tako nam je šel nehote in nevede v past!”
a vredno in bi bilo pra- Vietnamu.
NI MU ZA VENEC — Finski tekač na 25 kilometrov Seppo Tuominen se po zmagi v Helsinkih ni ustavil, da bi sprejel venec zmagovalca. Zastopnik vodstva tekem hiti za njim z vencem.
V najem
Oddamo 5-sobno stanovanje zgoraj, nič garaže. Oglasite se osebno na 1126 E. 61 St. spodaj v trgovini.
-(126)
Hiša naprodaj
5 spalnic, zidana enodružinska hiša, v Euclidu, priključene garaže. Na 23991 Effingham Blvd.
Kličite 486-6195
-(127)
Naprodaj
Hiša za 2 družini, 5-5, dobra investicija. Nič agentov.
Kličite 731-9431
Hiše naprodaj
Dvodružinska in enodružinska in 3 garaže, vse na enem lotu na Edna Ave. v lepem stanju. Kličite 381-2705 za sestanek.
Hiša naprodaj
Chardon Hill, Euclid, O. 1% nadstropna, veliko ograjeno dvorišče, razv. soba, urad, 2 ognjišča, priključena garaža. Lastnik gre ven iz mesta.
Kličite 486-7364
-(128)
V najem
Oddamo 4 sobe za eno ali dve osebi. Imamo tudi 5 sob za družino. Kličite po 5. uri 731-9431. ________________________ (126)
Hiša naprodaj
Ranch tipa, velik lot, blizu St. Margaret Mary cerkve na Bel-voir Blvd. Kličite 382-5023 od 5:30 do 8. zvečer, ali 382-0158.
(128)
Stanovanje se odda
Tri opremljene lepe sobe se odda v okolici Sv. Vida. Kličite 481-6072 ali 531-2414.
(126)
Dve hiši naprodaj
Na eni parceli, obe 2-družin-ski, ena z aluminijasto oblogo, mesečni dohodek preko $200, na 1051 E. 68 St. Cena zelo ugodna. v' Kličite 361-6836
— (27,28,30 jun)
Blizu Sv. Kristine
Prvič pokazana 7-sobna hiša, 1 spalnica spodaj, dve in kuhinja zgoraj. Se lahko rabi kot enodružinska hiša s 4 spalnicami. Velika garaža s shrambo. Samo $17.000.
Zidan bungalov
Dobra okolica od E. 200 St., 2 spalnici spodaj, 1 zgoraj, dvojna garaža. Cena $26.900.
Blizu Marije Vnebovzete
Ravnokar sporočeno za prodajo — 2-družinska hiša, 4 sobe spodaj, 4 sobe zgoraj, garaža, v zelo dobrem stanju. Samo $15,900.
LAURICH REALTY 496 E. 200 St.	481-1313
(129)
V najem
1258 Norwood Rd., 5 sob in kopalnica, na novo dekorirane; primerno za odrasle.
Kličite. UT 1-8288
-(127)
Rojaki pozor!
Izvršujem mizarska in zidarska dela, barvam tuše zunaj in znotraj, popravljam vodovode. Nizka cena! Kličite 361-8428.
— (27,28,30 jun)
Britanec ubit v lovu
za gverilsko tolpo
STUTTGART, Nem. — Ko je policija iskala pripadnike znane gverilske skupine Baader-Meinhof tu, je bil ubit bivši u-službenec britanskega konzulata 34 let stari lain Macleod. Britanski konzulat zanika možnost, da bi imel ubiti kako zvezo z nemškimi gverilci skupine Baa-der-Meinhof.
Oba voditelja skupine in večina njenih članov, ki se imenujejo “Oddelek rdeče armade”, so bili prijeti, sedaj stikajo le še za preostalimi. V spopadih s to skupino je bilo v zadnjih mesecih 6 mrtvih, skupina sama pa je izvedla vrsto napadov s položitvijo bomb, pri katerih so bili mrtvi 4 ameriški vojaki, 35 J drugih oseb pa je bilo ranjenih.
V najem
Oddajo se 3 neopremljene sobe in kopalnica, 1 ali 2 osebama na E. 71 St. blizu St. Clair j a. Garaža po želji. Pokličite 361-0989 po 5. uri.
__________________________(130)
Rezidenčna hiša naprodaj 5 spalnic, pri Lake Shore Blvd. blizu Villa Angela. Idealna za zdravnikov ali zobozdravnikov urad in dom. Se mora prodati. PENNA REALTY 946-6161
(129)
Samo za $22.500 je naprodaj lepa hiša, 2 spalnici spodaj, 1 zgoraj, predeljena klet 1 in pol garaže.
GEORGE KNAUS 481-9300
...	(127).
msm
IVAN PREGELJ:
Magister Anton
ZGODOVINSKI ROMAN
“Lepo! Ali sem rekel, da ni?” je menil vikar. “Jokala je Penelopa. Pustimo. Bila je ena na svetu, celo boljša kot Ulis sam, ki ga je Kirka pačila, Kalipso mešala in še prijazna Navzikaja odlikovala. Pa ti po pravici povem. Norost! Zgodba, nič več, nič manj! Zdaj še veruješ vanjo, ko boš mojih let, se boš smejal. Favela! Resnica je, da je Kirka vešča, Kalipso lovača in Navzikaja nesramno zijalo. Ko boš mojih let, boš sprevidel, da bi se celo sama Venera, ki je po ajdovski veri nekam prečudno lepa, celo ta Venera bi se v dvajsetih letih hudo postarala, kaj šele Penelopa. Boš vedel, ko boš mojih let, da je našel Ulis Penelopo. Bila je še živa, pa tista ne, ki jo misliš ti in jo baja pesem. Stara baba je bila. Pa to je, da tako v pesmi biti ne sme. Kako bi se sicer mladi snubci zanjo tepli? Ne bi se. Pa četudi se za doto in kraljico, ne za babo, ki ima mladih dekel v hiši. Tako boš vedel nekoč. Penelopa! Prav zvesta žena, a
Magister je -pohlevno utihnil. Vikar pa je učil:
“Ne verjamem zgodbi o Ulisu in Penelopi, a vendar poznam ženo, ki je bila in bo zvesta. Boš rekel, da je mati, ki jo vsak sin ljubi in časti. Dejal bom: res je kakor mati. Vsak sin jo bo ljubil in častil. Boš dejal, da je naša sestra, ki do konca brata ljubil, ga četudi in mu streže. Dejal bom: res je sestra. Boš dejal, da je bilo tudi že na tisoče poštenih žena, ki so ostale zveste svojim možem. Potrdil bom in dejal, da so bile in so, in je tudi božja volja in postava, naj bodo zveste. Zdaj pa čuj! Rekel bom, da poznam Penelopo, ki je nam vsem kakor mati, sestra in družica in čaka s solzami in zvesto na premnoge svoje Ulise, da bi se vrnili domov iz tujine, od raznih Kirk, Kalips in prijaznih Navzikaj. Bom dejal, da Penelopa joče in čaka težko tudi na tistega Ulisa, ki se je nekoč s cerkvenim zvončkom od Svetega Danijela poslovil in zdaj tukaj z menoj pri
oči in izkušnja in le mladi ljudje, sholares in poetae vedeti nočejo. Ali je tako, ali ni?” “Poloni, če je živa, je šele pet in dvajset let,” je povedal z bridkim nasmehom magister še enkrat in nato vprašal proseče: “Saj ni umrla?”
“Ni!” je odgovoril kratko in nejevoljno vikar, kakor da ne misli nič več govoriti. Pa je le povedal še dalje: “Pa daj, pusti mi dopovedati. O Penelopi go^ vorim, ne o tvoji Poloni v tari. O Penelopi. Strpi se, jej in pij, pa poslušaj! V dveh sva, nimava lectorem — bralca, da bi nama bral, kakor je to navada po samostanih, in bi bilo seveda prav, ko bi premogla poleg telesne tudi nekaj duhovne hrane. Pa jo le morava iskati, ob telesni tudi duhovno. Moje besede naj bodo ta špiža. — Ali pa tvoje! Magister si! Daj, povej po duhovno o Penelopi, če moreš! Jaz morem, pa bom zato tudi povedal.”
učen in preprost, zato ker si pravi Ulis in si že vse na svetu bil kovač in tkalec in učitelj in vendar v svoje še nisi prišel, kajfež, cerkovniški ti človek, ki nikamor k nobeni Poloni ne sodiš, samo pred oltar.”
“Videl bi jo rad,” je zastokal mladi in znova rdel.
“Videl jo boš,” je odgovoril trdo vikar in ostro pogledal magistra. Nato je vprašal:
“Če ti ne bo všeč? Če je taka, da jo boš lahko pozabil?”
“Če je taka,” je odgovoril tiho magister, “potem vem svojo pot.”
“Ta bo?”
“Pred oltar, kakor sveta naša Penelopa po Vas kliče.” “Pomozi Bog!” je vzkliknil vikar vedro in dvignil posodo z vinom. Potem je pii in menil hladno:
“Sita sva, hvala Bogu! Vstaniva. Polono pa išči v gradu.” “V gradu?” se je začudil magister. Zdajci se je domislil pisma, ki ga je nosil od skrivnostnega človeka s ceste, ki mu je bilo Jurij Stradiot ime.
“V gradu!” je hladno potrdil vikar in zamrmral pikro:
“Penelopa tvoja! Polona! Kraljica, pa ni, še graščakinja ne!”
VIII. NJEGOVA PENELOPA
Vikar je spremil magistra do vrat. Tu je dejal:
“V grad greš torej? Pojdi! A dal bi ti pameten svet. Pojdi, kakor da ne greš zase, kakor da si h grajskim namenjen. Saj si videl, da jim šolam sina. Tudi temu grajskemu boš učitelj. Zato je prav, da te grajska spoznata.
“Mislil sem že sam nato, dasi mi gospod škof ni glede grajskih nič naročil,” je odvrnil magister. Vikar je prikimal in dejal:
“Menda si vešč gosposkim! Grof je stvar vojak. Drži se zato pred njim ravno in odgovarjaj kratko, kakor vojaški ljudje. In če kaj vojaških zgodeb veš, tako obrni besedo, da bo videl, da si nekaj slišal, kako je cesarja služil proti Benečanom. Ona pa je tiha in nežna, Ana Logarjeva, zadnja svojega rodu. Pazi, da ji boš všeč. Z vljudno besedo dokaži, da se zna tudi kraševske matere sin vesti po plemiško. Ali se boš znal prav pokloniti?”
“Skušal bom,” je odgovoril togo magister.
“V božjem imenu! Idi torej in se vrni srečno,” je zaključil vikar. Gledal je za odhajajočim in oko se mu je hotelo nekam čudno skaliti pod sivimi, košatimi obrvmi. Sam pri sebi je mrmral:
“Duša! Gre, upa, da bo našel Penelopo. Pa se bo vrnil in bo vedel vse. Kaj bi mu bil jaz pravil! Naj vidi, naj ve, naj se najde, ki ga je moja beseda o večno zvesti Penelopi prevzela, pa bo zato takoj vedel in verjel, da sem mu edino pravo povedal. Naj vidi, kaj je molil svojih petnajst let! Zdajci bo klel, kar je blagoslovljal. Jaz pa, Bog mi v greh ne štej, med redovnike ga nisem uravnal, med sebi vrstne ga pa bom, in Bog naj me kaznuje, če ne bo vkrat-kem četrti med tremi, še bolj čuječi žerjav mimo treh, ki jim že oči pešajo in pamet slabi.”
Tako je domodroval vikar in šel v svojo sobo. Tam je segel po molitveni knjigi, da bi molil.
In je molil mimo besede in anti- na slami z njim naj te u^an!
da se mu boš kar pristu
se Lovača.
stara baba po vsem, kakor učijo {mizi sedi pa za nekako svojo
Penelopo vprašuje, ki na Polono sliši, in si to ti, ti, magister artium, kakor deš, učen in moder, ki pa do danes le nisi za svojo pravo Penelopo slišati hotel in ti jo moram še posebej povedati, da jo boš spoznal. Ecce — glej jo! Sveta Katoliška ji je ime! Zvesta je, joče se in prav nič se ne stara; ni v zgodbi izmišljena, temveč je resnična. Od vseh strani vstajajo zoper njo ničemurni snubci, jo pestijo, silujejo in strahujejo in celo na Krasu, kjer ima le še tri verne sluge, svoje tri žerjave, ki danes še bede in jutri ne bodo mogli več. Sveta Katoliška, Kristova nevesta, da jo spremisli do dna in naj se ti smili, ko joče in čaka. Tebe čaka in po meni kliče, ki te rad imam, uči in prosi, da pusti Polone in se ogrej za njo!”
Ves zardel je poslušal magister. Vikarjeva beseda mu je segla v dušo. Trpel je. Polagoma je ginila rdečica z njegovega lica; bledel je. Roka se mu je tresla, solze so mu silile v grlo. Ni vedel, kaj naj reče, ni vedel, kako naj zre vikarju v obraz. V sramu in žalosti je gubil vso razsodnost. Sam sebi se je zdel kot pravi grešnik, zavedel se neke krivde, katere si dotlej ni bil v svesti. Zmagujoče zavestno je opazoval vikar, kako je uspel s svojo besedo, užival in vedel, da mora železo kovati, dokler je vroče.
“Kaj deš?” je vprašal. “Gospod vikar,” je skoraj prosil magister, “nikoli se nisem trdovratno ustavljal božjemu klicu in se tudi ne bom. Tudi ne bom trdil, da bi se bal postati božji duhovnik. Večkrat sem v knjigah in molitvi iskal razsvetljenja, z učenimi in modrimi Ignacijevimi tovariši sem govoril. Pa sem prišel v Štanjel. Tudi zato sem prišel. O, prav zato sem hodil, kolikor so 'me nesle noge! A kako naj povem? Saj bo morda tako, kakor ste modro povedali, da je bilo s Penelopo, in se je Polona postarala—”
“Postarala, verjemi!” ga je prekinil vikar. “Verjemi! Pa saj boš sam videl. Postarala. Nič drugače nisem rekel. A ti, da si me le umel, kaj mislim, kako želim, ki ti dobro mislim in dobro želim in te lepo opomnim, da je vse prav in častno, ko služiš prevzvišenemu škofu, da pa ni prav, da ti redov ni usilil. Ni prav. Zato, ker si poklican,
GRAPHIC ART—White dots sparkle on black cotton in a bare-shouldered dance dress for evening. The halter neckline is accented with an oversize white bow in this design by Jean Louis.
V blag spomin
16. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Joseph Matjašič
ki je umrl 27. junija 1956.
Grob je že prerastel s cvetjem, sveti mir pa krog in krog.
Ti pa spavaš pod zavetjem, nad Teboj pa ljubi Bog!
Nič več ni nekdanje sreče, ko si skrbel za nas ljubeče, iz srčnih naših bolečin nam vzdihne živ spomin.
Žalujoči:
JENNIE, soproga VICTOR in. JOSEPH, sinova OSTALO SORODSTVO Cleveland, O. 27. junija 1972.
MODERNA UMETNOST — Slika kaže del razstave v Muzeju za moderno umetnost v Parizu. “Gobe”, ki stoje poleg umetniške stvaritve preteklosti, so označene z imenom “Vrtiljak”.
ČLOVEŠKI MOŽGANI SO NEKAJ ČUDOVITEGA. V njih ni ohranjevano le znanje, spomini in njihova povezava. V njih je človekova zavest, v njih lastno odločanje na temelju zbranih podatkov, ki jih posredujejo človekova čutila, zbrano znanje, človekova vera, nazori in duševne sposobnosti. Slika na levi kaže tehnično povezavo vseh teh nalog in sposobnosti v Zdravstvenem muzeju v Clevelandu, Ohio. — Spodnja slika kaže vrsto ljudi, ki si v istem muzeju hočejo ogledati notranjo sestavo gena, ki je odgovoren za prenos dednih lastnosti od staršev na o-troke. Oboje je v ogromni povečavi, ki olajšuje razumevanje.
fone v eni sami želji in pobožnosti, po svoje trpko, kakor pravdač, ki se za svojo pravico žene in ihti.
“Polona! Ta čas, ko te zagleda! Nobena krava naj ne bo bolj umazana. Vso nečedno naj te vidi in po lovaško naj te sliši' jo zasačil... Conserva me, govoriti s hlevarjem ali pa kar ! mine ... Ohrani me, Gospo
Daj mu, daj snemi preno z oči,- da bo strmel, 1 čeden in gnusobe prenesel ne ^
Gospod! In adjutorium 111611
moc! m
intende ... Pridi na por flagranti, v grehu samem,
da ti po-
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko-Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohiu 44lU->
Moj stari naslov:
Moj novi naslov.
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
ZAVODA
1053 East 62 St.	431-2088
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
68IHMVA Travna S P9HIŠTV0M
531-1235
15301 Waterloo Road
K S K J
AMERIŠKA SL0VERSXA KATOLIŠKA JEDK0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke P*
takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za
•	posmrtnine za neomejeno vsoto
c za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.0«
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolic« t£P°
izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
r
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S K.J ) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in nas'o v tajnikatice, v naši okolici.