231. številka. Ljubljana, sredo 27. septembra. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. farmi :i vsak dan, izvzenafii ponedeljke m dneve po praznicih, ter velja po posti preje man za avitro-ogerake dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., ■m ćetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom de računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena i a sicer: Za Ljubljano za četi t leta 2 gld. 50 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za ozuanila se plačuje od četiristopne petit-vrBte 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. Če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankiruti. — Kukupisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kohuanovej hiši št. 25—2B polrg gledališča v „zvezdi". Opravnifttvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j, administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Vabilo na naročbo. Koncem tega meseca začenja se novo naročevanje na „Slovenski Narod". Vse gg. naročnike, katerim naročnina poteka, nujno prosimo, da jo ob pravem času pošljejo, ker moramo na nalog lastništva list ustavljati onim, kateri naprej ne plačajo. Ker se lista tiska le toliko, kolikor je naročnikov, ne moremo vselej kasneje številk dopošiljati, ako se naročcvanjc zakasni. % ..Mlov. Muro«!*' velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta.....4i gld. 50 kr. Za četrt leta ....»„ 30 „ Za en mesec .... I „ lO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta . . gld. — kr. Za Četrt leta ... 4 „ — » Za en mesec..... t „ -&0 „ Za gospode učitelj«* na ljudskih šolah in za d U take velja ziift-Kttihii cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2£ gld. 50 kr. Po pošti sprejeman „ „ 3 „ — „ jAUminimtracija „Stav. i\*ti' povedati, kaj bo, če se ta poskušaj ne posreči, in kaj bo, če bode treba s silo zveze obeh državnih delov iskati." S temi besedami dunajski ustavoverni list obsojuje dualizem ; mi bi ga menda ne smeli na svojo pest tako obsojati. Vprašanje je, ali bi federalizem take stvari tudi mogoče delal? O tem bodo odlo-čilneji krogi premišljevati imeli, in morda še dalje pridemo, nego menimo. Kaj Čudno pak je, da zdaj nemški časniki, posebno oni, ki so bolj nemško-nacijonalne barve, na to silijo, da bi personalna unija uvela se v našej monarhiji, t. j. tako stanje, da bi se Ogerska s Hrvatsko popolnem ločila od Avstrije ali Cislejtanije in bi imela samo še v osobi vladarjevej zvezo z nami. Nam Slovanom to razmerje ne more ugajati, zlasti nam Slovencem ne, ker potem smo od Hrvatov in ogerskih Jugoslovanov še bolj ločeni. Z zadovoljstvom vidimo tudi, da ne ugaja dvornim, dinastičnim, vojnim in sploh pravo-avstrijskim krogom, temuč uže le — prusi-janom. Srbska kraljevina. Stalni odbor srbske narodne skupščine je Rističu sledečo adreso izročil: Ministerskemu predsedništvu! Boj, ki ga sedaj naš narod zoper turško carstvo bojuje, je boj na življenje in smrt, boj za naše bitje, našo svobodo in naše človeške pravice. Ta sveti boj nij obrnen proti kako- Valovi srca. (Izvirna novela, spisal J. Medvedov.) II. (Dalje.) Ilastislav je prej in bolj Bprijaznil se svojimi novimi razmerami v Bs*., kakor je to pričakoval po svojem tedanjem dušnem razpoloženji. Opravki v pisarni mu tem glaje teko izpod rok, ker se dobro vstreza svojim glavarjem, in o prostem časi mu vrlo ugaja mieni sprehod okoli trga. Jedino stanovanje njegovo mu nij bilo po volji. Ne, da bi bilo nečedno preslabo ali preborno pripravljeno. Narobe. Njegova prostorna in svitla soba je na tanko preskrbljena z vsemi UgajajoČimi pritikliiuuni. Skozi dve široki ravno proti izhodu obrneni okni mu jutranje solnce, mu luna na večer in zvezde po noči prijazno sipi jejo žarke, in kadar se ozre skozi njiju, ima tudi najniičueji raz- gled v prezal vrtič poln zelenja in krasnih cvetlic mej gredicami — na konci lepe, postavne hiše le malo sprekoma na sproti. Baš ta nasprotna hiša pa je, da Ilastislav čuti nekako tesnobo v sobi in srci, da ne more, aH prav za prav, da si ne upa, prosto gibati so zlasti tja do oken no! Kedarkoli namreč pogleda venkaj, vidi tisto osodno hišo, in vselej se spomni, kaj mu je bil Modrivec pripovedoval o prebivalcih v njej. In verno se ogiblje oken, češ, da bi gledaje pri njih, utegnil se zdeti, da nameroma preža tjakaj nasproti! Necega jutra je Ilastislav še v postelji, ko mu pomladansko solnce zlato-rumene žarke polije na zglavje. Otoraj pogleda skozi stekla in zazdi se mu, kako milo mora biti zvunanje ozračje! O tem ga tudi prepriča veselo ptičjo žgolenje, katero čuje v sobo. V pričo vsega tega ga na jedeukrat ztuika, da bi pohitel tja k oknu in vsaj tam brž vžival prekrasnega jutra milobo, pa — zopet si misli na hišo nasprotno ! Duhta — in spozna: ali nij nespameten, da daje po kom, ki najmenj ne briga njega, motiti se v svojem lastnem stanovanji ter prikračevati si vžitek prostega pogleda in dihljaja skozi okno! Bogme, to je priprost! In gorak plane iz postelje pa brez daljnega pripravljanja, tak kakor je, kuštrav in v saraej še belini rine na ravnost k prozoru, odpre in glavo daleč pomoli venkaj na jasni dan. V tistem hipu pa tudi uže njegov pogled pade v nasprotni vrt in — na prezanimivo žensko podobo, visoko, krasno, v tankem svitlobelem ogrinjali, kakor vila nadzemska! Ilastislav odskoči nazaj, kakor obleščen od bliska pred gromom; pa uže po prvem trenotji nagne se zopet toliko naprej, da bi še Jedeukrat skrivaj videl to divno prikazen. In vidi jo zgiujajočo v cvetlično goščavo. Stoprv po nekolik trenotkih, ko se Ilastislav reši čudenja, začne sam sebe sramovati se, da je tako mladeniško občutljiv, da zagle-dom čisto neznane mu ženske uže zgubi ravuo-dušje. Sam na-se nevoljen precej nemiren stopa po sobi, kar ne vedoč prav, kaj bi V Kmalu začno sam sebi zdeti se smešen, in ven- Tej narodnosti ali veri, mi hočemo za svoje potlačene brate le ono, na kar imajo uže od nature pravico, zato ne boderao družim jemali tega, po čemer mi hrepenimo, naj bodo ti drugi katere koli vere ali narodnosti. „Turska vlada upotrebljuje, evropsko ci vilizacijo in človečanstvo zasramovaje, najbolj surove in barbarske vojne pomočke; ona ne pozna nobene pravice, nobone svobode, nobene vere, nobenih humanitarnih idej. Ona ponižuje cele narode in plemena do zverstva. „Osmanska vlada, ne da bi ustavila krvo-litje na korist našim bratom in muselmanskega prebivalstva, ne da bi branila napredek, znanost in narodno blagostanje zatirati, je nena-sitljiva v krvi nedolžnih žrtev, katere kolje, nij zadovoljna s požiganjem in z molitvami, mnogimi razdejanimi vasmi in mesti naše dežele, katerih prebivalce je pregnala. Ona tira do skrajnega, ona nam hoče vse pravice vzeti, našo neodvisnost uničiti, nas v prah poraziti, in nam nasproti tako postaviti se, kakor stoji našim nesrečnim bratom nasproti. „Turska vlada je vse upotrebila, da bi nam odropala pravice, katere nam garantira parižki traktat Kaj nam torej ostane ? Nič druzega, nego da na potu dalje hodimo, ki nam je svet, na potu, na katerem nas ves civiliziran svet podpira. „A mi moramo s tega pota vse odstraniti, kar nam brani napredovanje, mi moramo tudi najmanjši madež izbrisati, ki je na našej neodvisnosti in državnej samostalnosti. Zatorej, in ker prav razumevamo važnost narodnega glasa, dajemo mi, odbor skupščine, z veseljem svoje soglasje k izjavi, katero je storila naša narodna vojska prednekaj dnevi, ko je našega svetlega kneza Milana Obrenoviea za prvega srbskega kralja proglasila. „Odbor, razveseljen s tem narodnim delom, prosi vlado, na to delati, da bode naša popolna neodvisnost čem prej resnica postala, in da se naš prevzvišeni knez za srbskega kralja razglasi in potrdi". Podpisani so odborniki narodne skupščine. Poroča se iz Belgrada, da je ljudstvo ob priliki, ko je Milan 23. t. m. izročal zastavo ruskej legiji 50O mož, vpilo demonstrativno: „živio kralj !u Tudi sploh se sodi, da bode Milan ali moral narodu udati se, ali pa odstopiti. Gotovo, da bode prvo rajši storil. Vse to pa jasno priča, da smo prav so dili, ko smo slutnjo izrekli, da pri kraljevskem proglašenji Černjajev nij postopal pretori-jansko na svojo pest, temuč v porazumljenji s srbskimi vladnimi krogi in z onimi ruskimi vplivi, ki denes nadvladujejo. Proglašenje srb akega kraljestva je bilo premišljeno in nasledki se bodo v vsej velikosti stoprav pokazali, in sicer — tako upamo trdno — le na korist Slovanstva. Jugoslovansko bojišče. Ali uže zopet kanoni govore, ali pak je premirje podaljšano, — tega ne vemo še kon-čevaje ta list. „Pol. Corr." poroča sicer, da je premirje orožja do 2. oktobra, torej še za osem dnij prodolženo, vendar sam ta list takoj pristavlja, da ne ve za gotovo, nego si pridržuje natančnejše pozvedbe. Sicer pa Turki tako nijso dosti držali premirja, ker 21. t. m. so Turki Srbe (ne narobe) pri Trnjanu na reki Moravi napali in Čerkesi so več vasij požgali in stare ljudi klali. Odbor srbske skupščine je vojvodi generalu Černjajevemu poslal zaupnico. Srbska vlada je sklicala tudi tretji razred svoje rezerve. To kaže, da je res sklenen boj do zadnjega. Ta rezerva ide te dni na bojišče. Rusov dohaja še vedno na stotine Srbom na pomoč. Črnogorski knez je ukazal vsem svojim vojakom, da se zbero včeraj ob polu noči zopet na bojnem mestu, ker za časa premirja jih je več bilo domov odšlo. Muktar-paša je v Carigrad poročal, da v Hercegovini ne more nabrati 2000 baši-bozu-kov, ker se hercegovinski Muselmanje branijo v vojsko vstopiti in rajši beže. Politični razgled. »otrtanje dežele. V Ljubljani 26. septembra. Iz Miuntvjii se poroča, daje tja prišel grof Taaffe in sicer na cesarjev poklic. Morda je kaj na tem, da se dela ministerska kriza? Dobro bi bilo ali presangviničnih upanj nemarno. Naprej se bode izpremenila vnanja politika, za njo pride notranja; vse na to kaže. Mi»'tutt.%i.i opozicijonalni narodni zastopnik Folnegović je v saboru 23. t. m. iuterpeliral hrvatsko vlado, zakaj opozicijoualne liste tako neusmiljeno konfiscira in preganja Na vel je horrendne fakte zlasti o časniku ,,Drauu. „Ogerska ima po vsem liberalen tiskovni zakon, a Hrvatska ne, to nije samo zlo, to je nesreča, to je sramota" rekel je Folnegović in prav je govoril. Hrvatska „narodna" stranka je res Če dalje bolj čudna. VnftuJe drzare. Iz rusketja glavnega mesta Peterburga se piše Hamburgskemu listu: „Udeleženje našega občinstva na dogodkih v Srbiji, Bosni in Rulgariji je fanatično postalo, tako da si vi (Nemci) kljubu vsega razburjenja 1. 1870 in 1871. teško morete misliti. Narod ruski je zdaj kakor divja reka, ki vse zapreke preplavi, brez vsega trudenja. Vlada prepušča listom slobodo, da izražajo vojevite izjave." Iz fjitmlitn ti se piše „A. A. Z." : Lord Granville je dejal v pismu do odbora za tabor v Londonu: „Narodni čut na Angleškem je tako močan, da bi vplival celo na absolutistično vlado, v našej deželi pak se mu ustavljati nij mogoče, tem men j, ker zdaj na Angleškem ne gre za strankarsk interes. Cel (?) narod angleški protestira, da bi se britansko ime s turškim barbarstvom v kako zvezo d e v a 1 o." Anftloi^i bivši minister Gladstone je zadnjo soboto zopet javen govor govoril, v katerem je dejal, da morajo konservativci svojo vlado v drug tir potisniti, namreč v tist, v katerem je zdaj javno mnenje, sicer bodo liberalci iz zdanjega stanja orijentalnega vprašanja za se strankarski dobiček imeli. Angleška veljava je zdaj bila v napačnej končnici vage. IVentštsi cesar je prišel v osvojeni \Veis-senburg 24. t m. Sprejem je bil slab. Prvič je dež lil — slab omen —, drugič pa se prebivalstvo nij prav nič brigalo zanj. Le nemški uradniki so parado naredili. Dopisi. ■ as VrluiiUe 25. sept. [Izv. dop.] Minolo nedeljo t. j. 24. t. m. zvečer ob osmej uri je odprla naša mlada, ravnokar osnovana čitalnica prvo veselico. Z radostnim srcem smo pričakovali zaželenega večera, da bi tako rekoč, domačo cvetico,kojej smo z velikim trudom življenje dali, s petjem in zabavo blagoslovili. In prišel nam je dan veselja (a ne splošnjega) ko so prišli ljubljanski pevci, ter jo počastili z jako ubranimi glasovi. — Nadejali smo se večjega števila povabljenih gostov, a oblačno nebo je morda marsikoga pridržalo. Udeležilo se je vendar mnogo narodnjakov iz Borovnice, mnogo domačih gospodov in dam; še celo najveljavnejši gospodje nijso izostali. Prvi je odprl zabavo g. Ig. Kotnik z deklamacijo. Deklamiral je namreč uže tiskani, dar, naj še tako skuša vrivati si vero, da pogled tja na „sproti" nij najmanjega vtisa naredil na njega, kaže nasprotno resnico, ker celega dneva potem se zopet očitno boji nedolžnega okna. Tretji dan po tej zgodi je nedelja in Ra-stislav celo po polu dne brez posla doma. Dan krasen, sprehajat se mu še ne ljubi, obiskat tudi nima nikogar — ostaja mu tedaj le okno jedino še pribežališče, kder bi gledaje na trg in v preugodni dan mogel za silo kratkočasiti se. Iz tega namena biti k oknu, vesel kakor da je našel najpovoljneji opravičeni povod, da sme tjakaj. Z nekakim posebno dobrodejnim počutjem nasloni se na oblok, napali smodko in povšečno obrača oči po lepem razgledu. Glavno pozornost ima za kmetske fante in dekleta, ki denes prišedši v trg k božjej službi vidno lehkih noga in brezskrbnega srca pohajajo po ulicah, vredni zavidanja! Vmes mu oči tudi skor po nevedoma vhajajo v zapeljivo mični vrt tam na sproti. Mej umetno izpeljanimi gredicami raste toliko krasnih, različno pisanih, po naravoslovno vstrezajoSih se barvah uvrštenih cvetlic, daje razumečemu očesu res prava radost vživati tak pogled. Rastislavu se celo dozdeva, da tamkaj mej dišečim biljem kar vidi osebo, ki je stvarila in odgojila one zale nasade, da vidi — ono svitlo-belo podobo! In zapleto se mu misli na njo, da sam ne ve kako in kedaj. Ali ko se na jedenkrat zave le-te svoje zamišljenosti, kar zarudi. Ne umiri se poprej, dokler si ne namisli, da je imel le prazno fantazijo ter da tudi onega jutra je ves še zaspan videl pač „fatum morganuin," ne pa kake posebno nenavadne ženske. V tem mnenji tem bolj potrjevati se skuša tudi s tem, da posle nij nobenkrat več videl jednake prikazni pa je ne vidi tudi denes ne, v nedeljo, ko preugodni dan še posebno prijazno vabi v vrt. Za tega delj čedalje pogumneje zre skor nepresledno le tja na nasprotno stran, katera mu z vsacim treno-tjem zdi se tem mičneja in zanimiveja. Neka neznana moč ga do poznega popoludneva neprestano klene na okno, kder mu zgolj sa- memu hitro poteče čas, kakor da bi najdražjega tovariša pri sebi imel za zabavo. Čisto je pozabil, da je kedaj in zakaj je ogibal se najlepšega kraja v svojem stanovanji. Da, jedino, kar ga konci gledanja nekaj nezado-voljuje, je to, da razun plodno rastečih cvetlic v nasprotnem vrti nij tam opazil nobenega druzega življenja. Prihodnji dan brez kacega pomisleka večino svojega prostega časa prebije ob oknu. Celo misel, da ona, po Modrivci napovedana dekle, bi res utegnila bivati v nasprotnej hiši, ne vzmirja ga več. Narobe. Zanašaje se, da nobeua, tudi z naj sijajne j širni prednostmi obdarjena ženska ne bi njemu v srci izbudila najmanjega sočutja, vošči si kar, da bi videl, kakšna je res tista Ljudmila, ki je tovariš slikal mu jo vzorno ! Ali preteko kaki dnovi, da se mu ne izpolni to voščilo, če tudi mu je vsaki dan večkrat gledati po hiši, v katerej bi imela ona stanovati. Najmanjšega sledu ne čuje po njej. Vsled tega začne verovati, da je tovariš brez dvoma imel ga za norce, in to — mu ne zdi se po srci! -po Josipu Prosen-u zloženi „pozdrav novej I čitalnici na Vrhniki11. Za njim je govoril g. Josip Lenarčič o razvitku mlade čitalnice in navduševal zbrane poslušalce do čitalnične ljubezni in sloge. Tudi gospođici na Drašler-jeva nas je jako razveselila se solo: „struoam". Kar nas je pa najbolj zanimalo, bilo je izvrstno petje ljubljanskih vrlih čitalničnih pevcev kakor tudi ples, ki je trajal skoraj do jutra. Vrtile so se vrhniške lepe gospodičine, da je bilo veselje. Pri obedi je bilo mnogo napitnic, mej njimi tudi govor in napitnica na vstanov-nika čitalnice g. J. in g. U., ki sta se, smem reči, najbolj trudila v materijalnem in duševnem obziru, da sta vcepila veselje do narodnega društva in zabave tudi v trda srca nasprotnikov. Torej jima hvalo za trud! Vršila se je pa sploh veselica v takovem redu, da moram reči: ako bo mlada čitalnici še zanaprej tako za veselice skrbela, kot za prvo, sloga jej vedno bila geslo, ter nevtralna ostala, sme upati lepo bodočnost. Bog jej daj srečo! iS tirtMllšctl 24. sept. I l/a*, dopis.] Jesen se približuje, poljščina zori in kmet jo spravlja domov. Tudi pri nas je začelo urno gibanje na polji, ker krompirja in turšice mnogo sejejo. Veliki pesnati kosi, kder je nekedaj tiha Drava drla, so sedaj le s krompirjem in turšico obsejani. A kakor vse radi neugodnega vremena — spomladi dolgo trajajoči mraz in mokrota, po letu huda suša in sedaj večtedni dež, sta tudi ta pridelka zaostala. Krompir je radi mokrote gnjil in turška še zelena. Pa kaj vse to našim ljudem — kadar pride kvaterni teden, se mora spravljati iz peskov. Gre jeden si spravljat, opusti drugi vse delo, ter tudi gre, in tako tretji, četrti itd. do zadnjega. Tujec, prišedši sem, mislil bi, da je na bojnem polji — tolika množica ljudij je tukaj, kateri se sučejo kot čebele pri rojenji — jedni kopljejo krompir, drugi trgajo turšico, tretji sekajo nje slamo, četrti jo vežejo, peti nalagajo itd., dokler nij polje prazno — in to je hitro. Denes vidiš okolo 200 orat peska, kder stoji turšica in krompir v 3 dneh, pravim v tre h dneh je pa vse prazno — še kupca slame ne najdeš tukaj. Naše ljudstvo bi moglo v 14 dneh vse polje do Ptuja izprazniti, ko bi tako z delom hitelo — kot doma v svojih peskih. In zakaj to? Ko so spravili pridelke, ženč vso živino ;—;-- ' _ Necega dne ima Ilastislav malo opraviti v pisarni. Njegov odvetništveui sodelavec in zgovorni tovariš mu začne z očitno dobro-dejnostjo naštevati in opisovati vsa gorja in imenitnejša dekleta v trgu. Da-si Rastislav najmanjšega zanimanja ne kaže za tako pre-tresovanje, vendar tovariš nenadoma z nevino — šegavim naglasovanjem praša: „Kako ti pa dopada tvoja Ljudmila tam na sproti?" Ljudmila? — Saj je tudi Modrivec tako imenoval mu neko njegovo sosedinjo! To si Ilastislav hipoma spomni in pride v zadrego. Da bi zakril jo tovarišu, zasmeje se na glas. „Aha, aha! saj se mi je zdelo!" pristavi tovariš še pomenljiveje, in zvedavo gleda Ra-stislavu v obraz. Le-to natečno dolženje tovariševo še posebno zdobrovolji Rastislava. »Povej, povej: kako si uže z njo, zakaj se smejoš tako sladko?" poprašuje oni pohlepno. „Kako bi ne smejal se? — Praviš tvoj a! tija, katera prvi dan travo, katera tu in tam kak grmič zelenf, pobere pesek, premeta in preruje in drugi dan stoji vse golo. Tedaj ta naglost le radi jednodnevne paše, katera bi jim tudi še kacih 8 dni j, ko bi čakali, da bi pridelki dozoreli, ostala. Hudo pa njemu, kdor radi tega, da še njegov pridelek dozorel nij. da je še zelen, ali da mu čas ne dopušča, mej tem svojega pridelka iz njive ne spravi. Nikdo ne bo na-nj gledal, živini prepustil, da mu vse pokonča. Vse mora iz polja, dozoreli in nedozoreli pridelki. — Vprašam le, ali občinski zastop tega' pogubljivega čina zavirati ne more? Ali on nobenih pripomočkov ne najde, to grdo neplodno navado odstraniti ? Iz hrvatskoga l*rlmor.1ia 21. sept. [Izv. dop.] Viste, gospodine urednice, sigurno niešto čuli o najnovijem plodu Stnrčevičeva genija, što je ugledao bieli sviet pod estetičnim naslovom „Slavosrbskapasmina". U drugih okolnostih bi svaki razboriti čovjek iz milosrdja se sladko nasmjehnuo neslanim ekspektoracijam pustinjaka Starčevića, nu svaki neprijateljski glas iz sredine bratimskoga naroda, pa bio oni manje cinički od Starčevićeva, zaslužuje udoba, gdje naši mučenici na Ral-kanu junačku svoju krv lievaju za najprvo-bitnije postulate čovječanskoga života, zaslužuje najveći prikor, da on je zločin na izvoj-ština civilizacije, na slobodi in zdravom čovječjem razumu. Zato je dr. Makanec, njemu prirod jenom energijom rieči, oštro odbio napadaje Sfcarčevićeve na boreću se našu bracu, zato se svaki razumni i izktisni Hrvat pita, kako je moguće, da se Starčevi ću dopušta iz glavnogagrada Hrvatske prosipavati takovu grdobu na muče nisku našu braću, koju je kultura i civilizacija Europe kroz svoje najsjajnije genije uzela u vruće svoje okrilje. Da, ali nama se čini, da je u Hrvatskoj pod vladom pjesnika „Čengić-ageu dopušteno pisati sve i o svem, samo kad nije proti Ma-gj arom. Tu milost uživao je Starčević i pod zloglasnim Rauchom, koga je pomagao u njegovih izdajničkih težnja. Spis njegov bio bi se morao zabraniti, jer služi na sramotu i sablazan našega naroda, koji riedkim saučešćem prati našu braću na mučeničkoj njihovoj stazi. U uvodu te svoje brošure zove Starčević pa jo le jedenkrat se videl nijsum!" odgovori Rastislav hladno. „Tako?" zategne tovariš, in usta mu od-stanejo odprta. Pa brž zopet popade besedo in v jednej sapi vpije: „0, če je pa to res, potlej pa moraš videti jo, Ljudmilo Javorskijevo !u In začne mu slikati njeno rajsko lepoto, njeno milino in ljubeznjivost, da se Rastislavu kar v glavi vrti. „Aj, pa saj skoraj nij mogoče," meni tovariš po kratkem presledku „da bi ti še nikoli do/daj ne bil videl Ljudmile, ko jo imaš prav na sproti, in ko vem, da ona velikrat na dan biva na vrtu !u Rastislav mu odkritosrčno zagotovi, da, ako tudi večkrat gleda skozi svojega stanovanja okno, mu omenjena ženska nij še prišla pred oči. „In,u pistavi hladno, „tudi kaj vse jedno mi je to." V pričo te izjave tovariš pozorno povzdigne glavo, nekaj duhtajoč meri Rastislava, potem pravi: „Ti, če je pa taka, potlej bi jaz rekel ustanike objestnimi, imputira njim barbarstvo, palenje, raženje itd., koje zločine da oni bacaju na muhamedance. &ta, stari ludjače, one tisuće nevinih bugarskih žrtva, što ugre-zoše u vlastitoj krvi, ono da su iz objesti groznu smrt tražile? Otci, koji se bore za nevinost svoje djece, za svoju kuću i kućište ti da iz objesti to čine. Ej, imade li gdje na širokom svietu većega norca od pustinjaka Starčevića! Sav sviet znade, civilizirana Evropa brani na iztoku stvar kulture i čovječanstva, StarČeviču je ta Evropa ^podkupljena in u neznanstvu", Viktor Hugo, John Russel, AVilliam Gladstone, Josip Garibaldi itd., koje profaniramo, kad njim imena ujedno sa Star-fevićevim spominjamo, ti velikani, da su podkupljeni i u neznanstvu ! Nu uzaludu komika — Starčevića karakterizirati, kad no bi n'ela ta stvar imala ozbiljnu stranu, a ta je „Starčević govori kao prorok mladeži." Žalostan narod, komu mladež prolazi ovakovim pravcem kao naša. Učeća se mladež predstavlja obično 'cviet budno napredne inteligencije. Naša mladež čini se, da uči filozofiju historije, da uzmogne raditi protiva njenim neumrlim načelom, koja nas uče, da je Čuvstvo humanitarnosti najliepši ures slobodna čovjeka. Nu, u taj sbor mladih ludjaka spada duševno najslabija strana naše mladeži, što je i sasvim naravno, jer ignorancija se druži sa nerazbo-rom. Kad se pak o bude dru. Starčevi ću prohtjelo ponoviti sv oje grd obe, neka ga u Zagrebu sjete, da on živi ullrvatskoj, da nije nijednomu pa ni njemu dopušteno gaziti na j sveti j a čuvstva naroda, da on svojimi spisi profanira humanitet sije razdor medju braćom i godi Ma g j arom. Domače stvari. — (Ljubljanski mestni zbor) je imel včeraj sejo. — (f Pavel Polegegg), bivši ljubljanski mestni svetovalec, je predvčerašnjem po noči umrl. Pogreb je denes, sredo ob 4. po polu dne. — (Cesar) je daroval 200 gold. za cerkveni stolp v Velicih Laščah. — (Ogenj) Včeraj po dveh po polu dne je strel z ljubljanskega grada vzburil Ljubljančane, da gori v spodnjej Šiški. Pogorel je baje nekov kozolec (stoli). jedno. Ljudmila, to je znano, ona je sploh prav priljudna naprem človeku. Tudi to vem, da od nekedaj je naj raj še bivala v vrtu. Zakaj bi ona zdaj, v najugodnejšem časi, ogibala se svojega priljubljenega kraja? Jaz sodim, jaz rečem: Rastislav — zavoljo tebe! Vrjemi, ona bi ne skrivala se pred tvojimi očmi, ko bi ti po polnem ravnodušen jej bil. Skazevati se ti pa tudi še noče, ker Ljudmila je prav sramežljiva in modra dekle. Toda Rastislav, jaz sem prepričan: ti ob svojem oknu doma imaš skrivno opa-zovateljico. Glej, glej, kako se bodeš obnašal 1" Rastislav čuje potem še marsikaj, kar bi moglo njega gorko navdušiti za stoprv po imenu mu znano dekle. Tudi slučaj, ako bi Ilastislav jel resno misliti na Ljudmilo, pretehtava mu tovariš kar po sili, in stavi mu v tem kot mlademu doktorju prava kar naj« ugoduejši vspeh. (Diiljo prib.) — (Zlato mašo) obhaja kanonik g. Kramar, ilež. poslanec, v Starej Loki v nedeljo « 1. oktobra. — (K o n s um n o- d r u š t v o.) Piše se , nam: KalCOf čujemo, ustanovljajo v Ljubljani nekovo društvo, katero bode kupovalo razno- : vrstnega blaga na debelo, ter je potem zopet dru.;tvenikoin razprodavalo na drobno po naj-nižjej ceni. Ker je vplačalna svota jako maj-hena, ter znaša le 0 kr. na teden, pridobi si brzo lehko to zelo koristno društvo, kakoršna so tudi uže po vseh večjih mestih — mnogo udov in se bode skoro moglo meriti z vsemi jednacinii zavodi. Raznih stanov možje so stopili v odbor, kateri sestavi društvu primerna pravila. — (V Mariboru) je vinorejska šola bila 23. t. m. sklenena. Nij izpolnila tega, kar se je od nje pričakovalo. Brandstetterjeva pravda. (Dalje.) Izpraševanje prič se je 23. nadaljevalo. Več žensk nij izpovedalo nič posebnega. Elise v. Rossler, žena necega oficirja, prihajala je k ranjkej Brandstetterici in priča, da je ta večkrat tožila, da Brandstetter za svojo nesrečno politiko toliko izdaje in da je večkrat željo izrekla, da bi to politiko pustil. Rossler pravi, da je Brandstetterju posodil linijo gld. leta 1871, ali nazaj jih nij nikoli dobil, če prav je slišal, da je Brandstetter milijonar. Stotnik baron Rechbach, pozna Brand-stetterja še od tačas, ko je bil učitelj na mari bor s kej kadetskej šoli. On priča, da je Braud-stetier, odkar se je bil vrgel v politiko, zapravljiv bil, volilne shode delal in drage pojedine pri njih dajal. S političnim življenjem je Brandstetter zapravljivec postal in je videti bilo, da ob up no življenje živi. Priča Karel Mor le, tudi profesor na vojaškej šoli, izpoveduje, da je Brandstetter vsled političnega rovanja gospodarstvo zanemarjal. On je svoje volilce sijajno gostil in tudi volilne glase kupoval. Špekulacije Brandstetterjeve z rudnikom zaznamuje priča kot sleparske, njegovo življenje na Dunaji drago. Priča je videl tam Brandstetterja z jedno damo in on sodi, da je Brandstetter uže ob času, ko mu je prejšnja žena še živela, se svojo zdanjo ženo živel. Dr. S t b g e r iz Maribora pripoveduje, da je bila prva Br. žena nervozna. Potem so prišle na vrsto menjice, katere je Brandstetter narejal s podpisom Seidlo-vim. Brandstetter prizna, da j e tudi te menjice ponarejal ali falziticiral, a izgovarja se, da Seidla nij hotel oškodovati. Seidl mu je večkrat svoj podpis dal (kljubu temu, da kot oficir ne sme menjic podpisavati. Ur.) in mu je rekel, da mu bode dal žiro, kadar treba. Potem se Brandstetter začne jokuti, da je Seidla poslušal in da nij prej mandata položil, da bi tako svojim političnim prijateljem srani o t o prihranil. if«M»*UItO. Poslednji čas je začelo skoro vse slovensko časnikarstvo indirektno napadati banko „Slavijo" zavoljo tega, ker pogajanje njeno z likvidačnhn odborom banke „Slovenijeu nij imelo željenega vspeha. Ker sem prepričan, da širjemu občinstvu o pogajanjih med „Slavijo" in „Slovenijo" nij nič natančnejega znano, in bi vsled tega „ Slavijo" napačno soditi utegnilo, primoram sem stvar tu nekoliko pojasniti. Banka „Slavija" se je prva mej vsemi zavarovalnimi zavodi nasproti „Sloveniji ■ izrekla, da ja pripravljena ;-revzeti njen zavarovalni posel, izvzemši nekatera zavarovanja, kakoršnih „Slavlja" dosedaj še nikdar sprejemala nij, . Slovenija" jih pa žalibog le preveč ima. Likvidarni odbor banke „Slovenije" je te propozicije „Slavijine" sprejel za podlago, na katerej so se daljšo pogajanja vršiti imela. Ker so se ta pogajanja, kakor znano, razbila, ne bom o njih obširneje govoril, priobčim le v kratkem pogoje, pod katerimi bi bila „Slavija" ves solidni zavarovalni posel „Slovenije" prevzela in ti so: 1. ,,Slavija" bi bila povabila vse zavarovance Slovenije11 naj k nje piistopijo in premije pri njej od tistega dne plačajo, ko se njihovo zavarovanje začne; kajti da bi „Slovenija" bita za svoje zavarovance premijo „Slnviji" odrajtala, nij bilo misliti, ker nij imela od kod denarja vzeti, niti zagotovila dati, da bo gld. 20.000 — :J0.000 pozneje plačati mogla. 2. Zato bi bila .,Slovenija" od ,.Slavije" dobila provizije v znesku golo. 5000 do G000. Ker je „Slovenija", kakor znano, pozneje z dunajskim društvom „Donava" sklenila pogodbo o transakciji, navajam tu tudi pogoje, pod katerimi se je to zgodilo in prosim, da jih vsak sam z gorenjimi od „Slavijo" stavljenimi primeriti blagovoli. — Ti so: 1. Društvo ,,Donava" povabi one zavarovance banke „Slovenije", ki si jih sama izbere, naj se pri njej zavarujejo in premijo od tistega dne, ko zavarovanje začeti ima, plačajo. 2. Za vsa tako pridobljena zavarovanja ne da društvo „Dunava" „Sloveniji" nikakoršne provizije. Gospodje delničarji, katerim se jo — ne vem iz kacega uzroka — natvesti hotelo, da je „Slavija" jako neugodne pogoje stavila, naj iz povedanega sami presoditi blagovolijo, kde bi bili več pridobili, ali da se je pogodba se .Slavijo" sklenila, ali sedaj pri „Donavi"V Od Vaše nepristranosti, gospod urednik, pa pričakujem, da boste te vrstice v prihodnjej številki čislanega svojega lista priobčiti blagovolili. Sprejmite zagotovilo odličnega mojega spoštovanja, v katerem ostajam udani Vam Iv. Hribar, glavni zastopnik banku „Slavijo". V Ljubljani, dne 24. septembra 1874. LlHtulcn i»YuiMtvu G. A. B. v Toiuaji. Vaša naročnina traja do 20. novembra 1876. Viajiria. 25. septembra: *w «p« br. Ma^deburg iz Gradca. — Demšar iz Trsta. — Vianello, z družino iz Benetk. — Simanil i/. Maribora. Pri A«r,n» : Kugej iz Trsta. — Orlandini iz Pariza. — Madile iz Celovca. — VVakonik iz Litije. — dr. Gregorec iz Dunaju. — Gruber iz Celovca. — Eder iz Gtadca. — Lriigvl iz Kanite. Pri Zamorci: W alter iz Gradca. — Novak iz Trsta. Dunajska borza 26. septembra. (Izvirno tolegrarično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih MS g d. 90 Lnom drž. dolg v srebru 6 />OM(/OJCN. 30 let iće Je nij bolesni, ki bi jo » bila urira- >i'H ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i j rouih brez medicin in »treskov; zdravi vse boU.zni v tekale i:, na živcih, daljo prane, i na jetrah; žleze i ladubo, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bav ljenje, zaprtje, prehlajenjo, nespanje, slabosti, zlato :u>, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silen je krvi v glavo, juincnje v ušesih, nlabesti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledicico in pre- llajenje; posebno »e prix>oroča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. 'VFiirzerja, g. F. V. Beneka, pra- ega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetniks Dr. Angelsteina, Dr. Shorelandn, Mc Gauipbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grounje Castle-•tUtttg Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih oiob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zaatonj Kratki izkaz li 80.000 opričevalov. Na Dunaji, 13. aprila 1872. Frešlo je i že eeiiem inesce--, cd'ar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled p-snih 1 i čut-ničnih bolečinah, in sicer tako, la s m od dne do 2—B) Karmelitanski melisovec iz lCciftorilt. 1 Originalna steklenica 25 kr. Jedino pravi le pri (53-26) Ga"briel Piccoli, leharju na thtitajakcj cesti v Ljubljani. Iidateli in urednik u... i|. ju-n, Lastuma in usK -Narodne tiskarne".