90,6 95,1 95,9 100,3 Misija nemogoče PO SLEDEH BRALCEV Le kam je izginila žara Za marsikoga je baletni korak na fotografiji, ki so ga odplesali na novoletnem pokoine mame? • 1 • 1 V ••• V-VT • 1 M ' * IVw IIIC IIIQIII w ■ sprejemu pri celjskem županu, pravcata misija nemogoče. V marsikaterem r * centru za socialno delo pa so te dni obupani zaradi povsem drugačne misije, ki sliši na ime »reforma socialnih transferjev«. Pogojna kazen - ko daš storilcu še eno možnost Njihove maše so ponedeljkovi večeri Vrhunci 2011 Slabi časi za velenjski ponos Pri izbiri koncesionarja za upravljanje z osrednjim pokopališčem v Občini Vojnik očitno nimajo srečne roke. Spori občine z nekdanjim konce- Pogled v žarno nišo družinskega groba Gradovih, ki je pretresel družino. sionarjem Pogrebno službo Raj in medsebojno obtoževanje, kdo je komu koliko dolžan, še niso pozabljeni. »Mislim, da razmere še vedno niso Na desni strani se jasno vidijo obrisi, kjer naj bi stala žara pokojne mate-urejene. Napaka je bila storjena že ob razpisu koncesije, ko Pogrebne službe Raj sploh niso >spustili< zraven,« pravi Darko Primožič. re. A grob je bil ob prihodu svojcev prazen ... (Foto: arhiv družine Grad) Kam je izginila zara? Na vojniškem pokopališču pred pokopom svaka iskali žaro pokojne matere - Strasti je mirila policija - »Grob je treba vedno zavarovati,« se branijo v Pogrebni službi Primožič Ali sploh in kako pogosto prihaja na pokopališčih do zapletov, v katerih morajo posredovati policisti? Tiskovna predstavnica Policijske uprave Celje Milena Trbulin pojasnjuje, da kršitev javnega reda in miru na pokopališčih na Celjskem policisti v zadnjih letih praktično niso obravnavali. »Policisti Policijske postaje Celje so bili 2. decembra malo pred 15. uro napoteni na intervencijo na pokopališče v Vojniku, kjer bi naj prišlo do spora med koncesionarjem in še eno osebo. Eni osebi so izrekli globo zaradi kršitve Zakona o varstvu javnega reda in miru,« so na policijski postaji potrdili spor, ki ga priznavata tudi obe vpleteni strani. »2. december 2011 ne bo nikoli pozabljen. Ne samo zaradi tega, ker smo pokopali svaka. Tega, kar se je dogajalo na vojniškem pokopališču, človek preprosto ne more sprejeti. In nikakor razumeti,« je začela pripovedovati Ivana Martun. Vsakomur je jasno, da je pogreb v družini hud pretres že brez nepotrebnih zapletov, da je v takšnih trenutkih treba še posebej pazljivo izbirati besede. Zato ne preseneča, da to, kar se je dogajalo na vojni-škem pokopališču v začetku meseca, še nima epiloga in da so čustva vseh vpletenih še vedno močno razgreta. »Na vojniškem pokopališču imamo družinski grob. Vanj smo pred osmimi leti položili žaro pokojne matere, v petek, 2. decembra, pa naj bi k njej dodali svakovo žaro. A ko smo pred začetkom pogreba svojci prišli h grobu, je bila pripravljena žarna niša prazna. V njej ni bilo materine žare,« je skušala biti čimbolj kratka v pripovedi Ivana Martun. Njen svak Tone Tepeš je v boju z rakom klonil v domači hiši v Runtolah, za njegovo upe-pelitev in vse ostalo do izvedbe pogreba na vojniškem pokopališču pa so poskrbeli v Pogrebni službi Raj. Tu se je njihovo delo končalo, saj so pokop skladno z določili koncesijske pogodbe prevzeli v Pogrebni službi Primožič, ki upravlja z vojniškim pokopališčem. »Kje je naša mama?« »Vse se je dogajalo zelo hitro, sama sem bila s sestro Zinko še v mrliški vežici pri žari pokojnega svaka Toneta, ostala družina pa je najprej pogledala h grobu. In že sem slišala presunljiv jok sestre Branke, ki se ni mogla sprijazniti, da je iz groba izginila materina žara. Po osmih letih po pogrebu, si predstavljate, je grob prazen ... Prva misel je bila, da je nekdo žaro ukradel.« Pretreseni in razburjeni svojci bi se verjetno lažje pomirili, če bi jim kdo znal umirjeno in jasno razložiti, zakaj je grob prazen. A po njihovi pripovedi je sodu izbilo dno prav pojasnilo Tadeja Primožiča. »Povedal je, da je dal žaro naše mame iz groba, da kaj delamo tako paniko, saj jo je shranil v pomožno skladišče, kjer so hranjene lopate in samo-kolnice,« je v pritožbi županu vojniške občine Benu Podergaj-su zapisala Branka Grad, ki je bila po besedah sestre Ivane tudi najbolj šokirana zaradi izginotja materine žare. »Tako da je kasneje prisolila zaušnico Primožiču mlajšemu, po pogrebu pa smo jo morali odpeljati k zdravniku,« je še dodala in pohvalila posredovanje celjskih policistov, ki so na vojniško pokopališče prišli umirjat strasti. »Sestra je podpisala zapisnik o dogodku in sprejela tudi plačilo globe, mislim, da je šlo za 160 evrov, zaradi kršenja javnega reda in miru,« je še povedala Ivana Martun, a z dogajanjem na pokopališču se ne more sprijazniti. Zahteva za prekinitev koncesijske pogodbe Branka Grad od vojniškega župana Bena Podergajsa - svojo pritožbo je poslala v vednost tudi vsem občinskim svetnikom - zahteva, naj prekinejo koncesijsko pogodbo s Pogrebno službo Primožič. »Ko smo videli, da je žaro naše mame vrgel v staro raztrgano škatlo in jo res pustil v priročnem skladišču, so nam vsem popuščali živci. Ko pa je Primožič mlajši še dejal, da kaj ga briga, če je to naša mama, je meni izbilo dno in sem mu pri-mazala klofuto okoli ušes,« je zapisala v pismu in ga končala s pojasnilom, da bo sama že plačala globo za klofuto Primožiču, v občini pa naj naredijo red in s takšnim upravljavcem pokopališča prekinejo pogodbo. Grob je treba vedno zavarovati Kaj se je 2. decembra dogajalo na pokopališču pred začetkom pogreba, smo spraševali tudi v Pogrebni službi Primožič. Direktor Darko Primožič, ki je pogrebno službo na Koroškem ustanovil leta 1994, pred dobrimi tremi leti pa je z vojniško občino podpisal 5-letno koncesijsko pogodbo za upravljanje s tem pokopališčem, je pojasnjeval, da je bila priprava družinskega groba Gradovih za pokop žare povsem običajna. »Grob je od mrliške vežice precej oddaljen, kakšnih 150 metrov, zato preprosto ne smemo pustiti v njem žare brez nadzora. Tako je stalna praksa, da ob vnaprejšnji pripravi grobov v primeru žarnega pokopa začasno umaknemo že prej pokopane žare. V primeru klasičnih pokopov moramo tako ravnati tudi z morebitnimi vidnimi ostanki prejšnjih pokopov,« je pojasnjeval Darko Primožič in dodal, da je bila smola v tem, ker v času priho- da svojcev pokojnega Tepeša na pokopališču ni bilo nikogar iz pogrebne službe. »Grob je bil že pripravljen, vsi iz pogrebne službe smo zato čas do pogreba izkoristili za kosilo. Da smo žaro začasno odstranili iz groba, pa smo povedali soprogi in sinovoma pokojnega,« je še dejal in pojasnjeval, da tako ravnajo vselej. »To povemo le najožjim svojcem, nikakor ne vsakemu posebej iz širše družine.« Na pripombo, da se Gradovi niti z besedo ne pritožujejo čez njega, medtem ko nikakor ne morejo sprejeti obnašanja njegovega sina Tadeja, sicer sodelavca v pogrebni službi, pa je bil spet jasen. »Glavni akter sem v vsakem primeru jaz, ne sin. Ker je še mlad, se pogosto dogaja, da imajo nekateri do njega neprimeren odnos. Češ kaj pa bo ta >smrkavecuzdaj se u se ...< bo vse bolj pomemben. Ne da bi bili zaplotniški, vendar bo najbrž treba najprej gledali na svojo regijo in se šele potem ozirati naokoli.« mM Gorenje solidno, vendar ... V velenjski družbi se z reorganizacijo prilagajajo novim okoliščinam - Program »dom« bo imel osrednji pomen »Letošnje poslovno leto ocenjujemo za relativno uspešno, še posebej zaradi zahtevnih razmer na trgu. Ustvarili smo približno 1,4 milijarde evrov prihodkov, malo več kot 9 milijonov čistega dobička ter 11 milijonov pozitivnega denarnega toka,« je potegnil črto pod letošnjim delom predsednik uprave Skupine Gorenje Franjo Bobinac. Kot kaže je v številkah »sporen« dobiček, saj je za polovico nižji od načrtovanega. Dodobra so ga, sploh v zadnjem kvar-talu, oklestili surovinski šoki, visoka brezposelnost in zaradi nje zadržanost potrošnikov pri nakupih ter plačilna nedisciplina. Tudi načrti za prihodnje leto so, sploh zaradi spremenljivih in težkih razmer, relativno ambiciozni. V velenjski družbi v primerjavi z letošnjim poslovanjem načrtujejo 7,4-od-stotno rast prihodkov ter skoraj polovico več ali 13,4 milijona evrov dobička. Ključni cilji so povečevanje dobičkonosnosti poslovanja, rast pozitivnega denarnega toka na slabih 30 milijonov evrov in zniževanje zadolženosti. Ambiciozne številke Številke izhajajo iz novega strateškega načrta, ki so ga pripravili v Gorenju: »Stari strateški načrt se je izpel, ker je nastajal v času pred krizo. Po drugi strani smo v Gorenju odprodali nekaj nestrateških naložb in hkrati kupili velikega švedskega proizvajalca, podjetje Asko. Tretji razlog pa je, da tudi analitiki želijo bolj dolgoročen pogled na prihodnost,« je vzroke za nastanek novega Bobinac je zatrdil, da novi načrti ne bodo pomembneje vplivali na število zaposlenih. Sicer razmišljajo o bolj učinkoviti organizaciji nekaterih podpornih procesov, vendar trdih odpuščanj vsaj v prihodnjem letu ne načrtujejo. rinreme Nove izzive Gorenja sta predstavila Franjo Bobinac in Marko Mrzel. Franjo Bobinac: »V večini slovenskih podjetij se sicer zanašamo predvsem nase oziroma se zavedamo, da moramo sami ustvarjati vzvode za dodano vrednost, rast prihodkov in dobiček. Od nove vlade pričakujem trden makroekonomski okvir in hitre ukrepe na področju delovnopravne zakonodaje, razvojno naravnano davčno zakonodajo. Osebno me ne bi motilo, če bi se za kak odstotek povišal DDV, seveda če bo prihodek koristno uporabljen. Hkrati se bo morala država zavedati, da bo treba zategniti pas ter poskrbeti za učinkovitejši javni sektor. Verjamem, da bo nova ministrska ekipa delovala hitro in učinkovito ter bistveno bolj enotno.« načrta, s katerim se Gorenje prilagaja novim okoliščinam poslovanja in notranjim spremembam, razložil Bobinac. Tako v strateškem načrtu od leta 2012 do 2015 načrtujejo večjo osredotočenost na temeljno dejavnost izdelkov in storitev za dom, ki bo v zaključnem strateškem letu 2015 predstavljala že približno 90 odstotkov poslovanja. Med ključne poslovne cilje je Gorenje uvrstilo povečanje dobičkonosnosti poslovanja, in sicer na ravni EBIT-marže, ki bo znašala več kot 5 odstotkov. Pri rasti prihodkov od prodaje računajo na približno 1,5 milijarde evrov v letu 2015 pri 3,8-odstotni skupni letni stopnji rasti, s čimer bo Skupina Gorenje rasla več kot evropski trg. Za večjo odpornost na učinke finančne krize načrtuje rast prostega denarnega toka na vsaj 40 milijonov evrov in znižanje zadolženosti. Omenimo, da je pri oblikovanju strategije Gorenje upoštevalo tudi t. i. potrošniške megatrende, kot so demografske spremembe, večja ekološka ozaveščenost potrošnikov, poudarek na zdravem načinu življenja, tehnološke trende in tudi premike na lestvici perspektivnih gospodarstev za panogo aparatov za dom. »Še najboljša strategija na papirju Se položaj gospodarstva izboljšuje? Svetovni finančni trgi so v tem tednu močno porasli in s tem popestrili predpraznično vzdušje. Vendar se kljub odboju trgov makroekonomska slika gospodarstev ni bistveno spremenila. Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) po zasedanju v skladu z napovedmi in s pričakovanji ni objavil sprememb v monetarni politiki. Člani odbora so sicer ugotovili, da se položaj v gospodarstvu počasi izboljšuje kljub poslabšanju stanja na globalni ravni, predvsem dolžniški krizi v Evropi. V ZdA pa je bilo v zadnjih tednih mogoče opaziti nazadovanje stopnje brezposelnosti in povečanje porabe gospodinjstev. Fed pa tokrat ni namignil novih ukrepov za spodbudo gospodarstva. Krepi se zaupanje v nemško gospodarstvo Pozitiven signal je v tem tednu prišel tudi od največjega evropskega gospodarstva. Zaupanje vlagateljev v nemško gospodarstvo se je decembra nekoliko okrepilo, kar je pokazala objavljena raziskava nemškega centra za evropske raziskave PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU I 123.12.2011 Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v tEUR % spr. CICG Cinkarna Celje 84,95 39,17 -0,06 CETG Cetis 21,50 0,12 ■0,62 GRVG Gorenje 4,50 38,87 11.08 PILR Pivovarna Laško 11,10 62,26 ■3,98 JTKG Juteks 14,50 0,00 0,00 ET0G Etol 72,00 2.74 0,00 ostane iluzija, če se je ne izvede, zato intenzivno začenjamo z implementacijo aktivnosti za doseganje zastavljenih ciljev. Doseganje ključnih strateških ciljev bomo spremljali na mesečni ravni, po potrebi bomo strateški načrt enkrat na leto tudi osvežili in prilagodili novim razmeram,« je poudaril Bobinac. Novosti zaradi novosti Za te cilje so v Gorenju preoblikovali organiziranost skupine, v kateri področje »dom« postaja temeljna dejavnost, ki bo zajemala velike in male gospodinjske aparate, naprave za ogrevanje, prezračevanje in klimatske naprave, storitve za dom ter kuhinjsko pohištvo ... Poslovno področje »ekologija«, v okviru katerega bo Gorenje še naprej razvijalo storitve za celostno ravnanje z odpadki v Sloveniji in Jugovzhodni Evropi, predstavlja v skladu z novo strategijo dopolnilno dejavnost skupine. Vse ostale dejavnosti Skupine Gorenje bodo obravnavane kot portfeljske naložbe. Sočasno z novo strategijo bodo v Gorenju prerazporedili tudi pristojnosti med člani uprave. Tako bo z novim letom Branko Apat odgovoren za velike gospodinjske aparate ter ogrevalne sisteme, Uroš Marolt bo kot član uprave odgovoren za program kuhinj, Drago Bahun ostaja delavski direktor, Marko Mrzel pa bo prevzel gospodinjske aparate in skrbel za finance. Bobinac mora do konca februarja poiskati še novega člana uprave za finance in ekonomiko. US, foto: GrupA ZEW. Vrednost skupne evropske valute se je na osnovi tega ponovno dvignila na 1,3 dolarja. K predhodnemu zdrsu je pripomoglo stališče nemške kanclerke Angele Merkel, ki je znova zavrnila pozive h krepitvi mehanizma za stabilnost evra (ESM). Ta trenutno obsega 500 milijard evrov, nekatere države pa si ga želijo okrepiti, saj kot tak naj ne bi zmogel potencialnega reševanja Italije in Španije. Zanimivi so tudi podatki Inštituta za ekonomske raziskave IFO, da se je kazalec gospodarske klime v mesečni primerjavi zvišal za 0,6 odstotka na 107,2 točke. Rast nemškega BDP v prihodnjem letu je znižala Bundesbank, in sicer na le 0,6 odstotka s 3 odstotkov letos. Okrevanje bo sledilo v letu 2013, ko se bo po ocenah nemški BDP okrepil za 1,8 odstotka, pri čemer bo domače povpraševanje močan generator moči. Bundesbank ocenjuje še, da bo inflacija prihodnje leto upadla na 1,8 odstotka, v letu 2013 pa še dodatno na 1,5 odstotka. Švedski Saab v stečaj Dodaten razlog za rast trgov so podali finančni ministri EU, ki so se dogovorili o razdelitvi prispevkov v obliki dvostranskih posojil za okrepitev IMF. Države evrskega območja INDEKSI I 123.12.2011 Indeks Zadnji tečaj SBI20 569,12 %spr. 4,53 bodo prispevale 150 milijard evrov. Slovenija bo prispevala 910 milijonov evrov. Španija je v tem tednu uspešno prodala svoje dolžniške vrednostne papirje in s tem zbrala 4,9 milijarde evrov. Izdaja je bila zelo uspešna, saj je povpraševanje močno preseglo ponudbo. Španija je tako prodala za 3,44 milijarde evrov zakladnih menic, pri čemer je zahtevana donosnost znašala 4,05 odstotka. Nekoliko slabša novica je v tem tednu prišla iz švedskega avtomobilskega proizvajalca Saab, ki je vložil predlog za stečaj. Delnemu lastniku podjetja v finančnih težavah, podjetju Genaral Motors, se namreč ni uspelo s kitajskimi vlagatelji dogovoriti o načinu vstopa za podjetje. Američani so namreč nasprotovali dostopu Kitajcev do Saabovih tehnoloških licenc. ROMAN GOMBOC, ILIRIKA, borzno posredniška hiša, d. d. Vrednost nafte se je dvignila tretji dan zapored po špekulaciji vlagateljev, da se bo povpraševanje po gorivu povečalo zaradi znakov gospodarskega okrevanja in zmanjševanja zalog v ZDA. Cena nafte je tako v tem tednu zrasla za 4,9 odstotka in v petek pristala pri 99,8 dolarja za sod. Kapitalski trgi bodo vsaj do konca leta držali podobne ravni kljub za zdaj še vedno negativnim napovedim. Prvi mož najboljšega soseda se je pred časom mudil na otvoritvi nove trgovine Mercatorja v Štorah. Takrat zagotovo še ni razmišljal o tem, da bi kupil laškega pivovarja. Le kaj je razmišljal Vladimir Malenkovic, ko je po eni od skupščin Pivovarne Laško takole »pakiral« pa je tudi ostalo očem skrito. Mercator kupuje pivovarno Za petek je bila napovedana seja nadzornega sveta Pivovarne Laško, vendar so nadzorniki odločanje o prodaji Mercatorja prestavili na ta teden. V četrtkovih večernih urah je namreč dobesedno udarila novica, da je uprava Mercatorja objavila namero za prevzem Pivovarne Laško. Družba Mercator ocenjuje, da s strateško povezavo s pivovarno lahko ustvari pozitivne ekonomske in finančne učinke. Pri tem izpostavlja prestrukturiranje Skupine Pivovarna Laško, podporo prodajnim aktivnostim in sodelovanje pri proizvodnji izdelkov trgovske znamke Mercator. Družba ima za izvedbo prevzema poleg denarnega nadomestila tudi možnost uporabe delnic iz odobrenega kapitala in obstoječih lastnih delnic. V Mercatorju so prepričani, da so sposobni prevzeti pivovarno, pri čemer bodo podrobnejše načrte predstavili ob pripravi prevzemne ponudbe oziroma prospekta. Z namero so se v petek seznanili uprava, svet delavcev in sindikat v Pivovarni Laško. Ko bo objavljena prevzemna ponudba, jo bo uprava skrbno preučila in se do nje opredelila. Kot so sporočili iz pivovarne, bo uprava v procesu prevzema delovala tako, da bo kar najbolje zaščitila interese in premoženje del- ničarjev družbe, delovna mesta zaposlenih ter dolgoročno ohranitev blagovnih znamk družb Skupine Pivovarna Laško in njenega tržnega položaja. V Skupini Pivovarna Laško zadnji dve leti poteka intenziven proces finančne sanacije družb. Kljub dobremu poslovanju skupina potrebuje stabilno lastniško strukturo. Prav tako potrebuje lastnike, ki bodo v družbah skupine prepoznali potenciale rasti in potenciale za doseganje dobrih poslovnih rezultatov in s tem pleme-nitenje njihovega premoženja. US Foto: arhiv NT (SHERPA, GrupA) Po trditvah poznavalcev je namera uprave Mercatorja dovolj resna in ne gre zgolj za obrambni manever pred prodajo četrtine Mercatorja Agrokorju. Drugačno je mnenje Igorja Laha, lastnika družbe KS Naložbe, ki je poleti s prevzemno ponudbo za pivovarno pridobila le 44 delnic. Lah je sporočil, da je namera Mercatorja ena najbolj absurdnih zadev, kar se jih je zgodilo v Sloveniji. Po njegovem mnenju je skrajni čas za menjavo vodstva Mercatorja. Iz krize na plečih delavcev Čeprav so se nekatera podjetja na Celjskem izvila iz krize, v sindikatu opozarjajo na različne nepravilnosti V stečaju Viator&Vektorja je celjski Izletnik izvzet iz stečajne mase in normalno posluje. Kot so poudarjali sindikalisti, se vodstvo maksimalno trudi, da bi Izletnik obdržali pri življenju. Več kot 350 ljudi, ki je na novo ostalo brez zaposlitve, ter dve petini delavcev, ki prejemajo minimalno plačo, je groba bilanca letošnjega sindikalnega leta na Celjskem, o katerem so v petek podrobneje spregovorili v območni sindikalni organizaciji Savinjska. Sindikalisti so na splošno zadovoljni z opravljenim delom, saj so na republiški ravni uspeli preprečiti sprejem pokojninske reforme in Zakona o malem delu, ki bi po njihovem grobo posegla v pravice delavcev. Zadovoljni so tudi zaradi sklepa ustavnega sodišča, ki pritrjuje sindikatom, da se prispevki za plače ne smejo prelagati oziroma dopisovati. »Na Celjskem ni bilo večjih pretresov, čeprav so stečaji pokopali nekaj podjetij, ki niso dobro poslovala,« je povedal sekretar Vojko Korošec, ki je omenil tudi hladen tuš, stečaj Ingrad Gramata, ko f Vojko Korošec je 96 zaposlenih čez noč izvedelo, da so brez službe. Podobno kot mnogim drugim jim z nasveti, kako ravnati, pomaga sindikat, saj si menda direktor ni upal pred delavce. Kot so ocenjevali, so podjetja v kovinski industriji Mirko Hirci v glavnem prešla krizo, ki pa se še močno čuti v gradbeni, lesarski in tekstilni dejavnosti. Seveda je vsem skupna težka likvidnostna situacija, kar marsikje poskušajo reševati na ramenih delavcev oziroma odloga plačila prispevkov, poskusov zniževanja plač in povečanja obsega dela, s čimer varčujejo pri novih zaposlitvah. V strahu Med podjetji, ki so še vedno v težavah, je Mirko Hirci iz sindikata kovin- ske in elektro industrije navedel Kiv Vransko, kjer jim sicer za prihodnje leto kaže bolje. V šempetrskem Sipu, ki ga vodi Uroš Korže, so zaznali dokaj dober dialog, pri čemer tudi podjetju, vsaj v prvi polovici prihodnjega leta, dobro kaže. V preboldskem Odelu, ki so ga prevzeli turški lastniki, širijo proizvodnjo in gradijo novo halo. Hirci je kot vzorčen primer vodenja socialnega dialoga in tudi poslovanja navedel žalski Novem, kjer bodo povišali plače za tri odstotke. Tudi v podjetju Štore Steel so dokaj dobro prešli krizo, v podjetjih Valji in Valji Grup pa bodo v soglasju s svetom delavcev januarja prešli na 36-urni delovnik. Nekaj težav pri izplačilu plač in regresa so zaznali v Emo Posodi ... »Če povzamem, se je ob vsakdanjem ponavljanju, v kakšni krizi smo, v ljudi naselil strah in se ne borijo za svoje pravice. Opazili smo povečan obseg obremenitve, saj ponekod delajo tudi več kot po dvanajst ur, ter večje število zaposlitev prek agencij,« je navedel Hirci. US, foto GrupA Z božičnico oziroma denarnimi nadomestili je bilo po podatkih sindikalistov letos različno. Precej visoke so menda izplačali v celjski cinkarni, zaposleni v preboldskem Schiedlu naj bi prejeli po 300 evrov, v zreškem SwatyCometu pa polovico manj. V žalskem Novemu bodo skupaj prejeli 470 evrov bruto, v Odelu 400 evrov neto in v podjetju Štore Steel 250 evrov neto ... Preudarno in varčno v leto 2012 CELJE - V veliki dvorani Narodnega doma je župan Bojan Šrot v četrtek opoldne na tradicionalnem novoletnem sprejemu pozdravil predstavnike gospodarskega, kulturnega, družbenega in političnega življenja v mestu. Županov novoletni sprejem je v Celju tradicionalno zadnji četrtek pred božičem, udeleži pa se ga približno tristo ljudi. Kulturni program so tudi letos pripravili plesalci Plesnega teatra Igen, nastopila je operna pevka in pianistka Valentina Čuden, poseben gost pa je bil pevec Jan Plestenjak. Osrednji govornik in gostitelj, župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, se je ozrl v iztekajoče se leto in pogled uprl tudi v prihajajoče. A če bomo leto 2011 po dogajanju v svetu pomnili tako po slabih kot tudi po dobrih izstopajočih dogodkih, je bil do razmer v Sloveniji bolj kritičen. »Razlog za grenak občutek je, da država še nikoli ni bila tako neprijazna do svojih dr- žavljanov,« je dejal in dodal, da pa je razlog za več optimizma v Celju tudi podatek, da se je letos prvič v zadnjih dvajsetih letih rodilo več kot petsto otrok. »Res leto 2011 za mestno občino ni bilo tako investicijsko živahno kot leto pred tem, še bolj pa bomo preudarni in varčni v naslednjem. Zavedati se je namreč treba, da moramo biti odgovorni in zreli ter sprejemati pametne odločitve za mesto in njegove prebivalce. Posledice naših dejanj namreč ne bodo vidne le jutri, temveč bodo sooblikovale dolgoročno prihodnost knežjega mesta.« Župan Šrot se je vsem v polni dvorani Narodnega doma zahvalil za delo, s katerim ustvarjajo prihodnost mesta, jim čestital tudi ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter voščil pred prazniki. »Uživajte življenje in preživite praznične dni s tistimi, ki delajo vaš svet lepši,« je bila njegova zaključna misel, ki jo velja upoštevati. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Župan Bojan Šrot se je vsem zbranim zahvalil za delo, s katerim ustvarjajo prihodnost mesta. UPRAVNA ENOTA CELJE VAŠ NOVI PARTNER VI VPRAŠATE MI NAJDEMO ODGOVOR Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com. Slovo smučarske skakalnice? Načelnik UE Celje Damjan Vrečko Kako je z vodenjem registra vinogradnikov? Kdaj in kdo mora izvršiti vpis ter kakšni so stroški? Register pridelovalcev grozdja in vina se vodi na podlagi Zakona o vinu in Pravilnika o registru pridelovalcev grozdja in vina. Vodijo se podatki o pridelovalcih grozdja in vina, njihovih vinogradih in podatki o pridelku grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov iz teh vinogradov. Zavezanci za vpis so pridelovalci grozdja in vina, ki obdelujejo 0,05 ha ali več vinogradov oziroma manj, če dajejo grozdje, vino oziroma druge proizvode iz grozdja in vina v promet. Posebnosti pri območju krajevne pristojnosti so naslednje: register vodi 30 upravnih enot, katerih sedež je znotraj vinorodnega območja Slovenije. Pridelovalec izpolni vlogo in jo odda na upravni enoti, kjer se register vodi. Po- datki o vinogradih se vpišejo s prijavo v register kmetijskih gospodarstev in z izrisom grafične enote rabe kmetijskega zemljišča (GERK) za vsak vinograd po uradni dolžnosti. Pridelovalec, ki obdeluje najmanj 0,1 ha vinogradov ali svoj pridelek trži, je dolžan vsako leto do 20. novembra prijaviti pridelek in vsako leto do 7. septembra prijaviti zaloge vina 31. julija. Spremembe podatkov mora nosilec kmetijskega gospodarstva sporočiti upravni enoti najkasneje v tridesetih dneh od nastanka spremembe. Vloga za vpis podatkov v register vinogradnikov je takse prosta. Kaj je potrebno storiti, če gre za razdružilno pogodbo za kmetijska zemljišča med bratoma? V primeru, da gre za razdružilno pogodbo za kmetijsko zemljišče med bratoma in gre za razdružitev v naravi, brez morebitnih medsebojnih dajatev v denarju (kot protivrednost za pridobljeno lastništvo), je potrebno samo pri notarju overiti podpise, priglasiti pogodbo na davčnem uradu in pripraviti zemljiškoknjižni predlog za vpis v zemljiško knjigo. Kdo, pod kakšnimi pogoji in katere vrste objektov lahko gradi na kmetijskih zemljiščih? Možnosti in pogoje gradnje na kmetijskih zemljišč opredeljuje prostorski akt občine, na območju katere stoji nepremičnina. Prostorski akt, ki velja za območje, na katerem želite postaviti objekt, naj bi opredeljeval, kdo, pod kakšnimi pogoji ter katere vrste objektov lahko gradi na kmetijskih zemljiščih. Večinoma je na kmetijskih zemljiščih sicer možno postavljati objekte za kmetijsko dejavnost, glede na zahtevnost gradnje pa so lahko po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008, 99/2008) takšni objekti: - enostavni objekti, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, - nezahtevni objekti, za katere izda upravni organ gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta na podlagi določenih podatkov in prikazov, ki jih mora investitor predložiti k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, - manj zahtevni objekti, za katere se izda gradbeno dovoljenje na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, - zahtevni objekti, za katere se izda gradbeno dovoljenje na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja z opravljeno revizijo projektne dokumentacije. Predlagamo, da na pristojni občini najprej preverite določila prostorskega akta, ki velja za območje predvidene gradnje. VELENJE - Skoki imajo v Velenju dolgo tradicijo, saj so prvo skakalnico postavili že leta 1955. V dobrih šestih desetletjih je skakalnica poleg velenjskega gradu prerasla v pravi mestni simbol, saj vsak obiskovalec, ki prispe v Velenje najprej opazi 75 metrov visoko lepotico. A kako dolgo še? Skakalnica, ki so jo postavili v 80. letih prejšnjega stoletja, že nekaj časa nima več uporabnega dovoljenja, zato se je Mestna občina Velenje odločila, da naj bi se športni simbol mesta po vsej verjetnosti porušil. Postavili pa naj bi manjšo različico, ki naj bi bila primerna predvsem za trening mlajših selekcij, saj večjih tekmovanj v Velenju že nekaj časa ni več. »Preden skakalci pridejo do vrhunskega rezultata, morajo preiti skozi manjše skakalnice - od 7-metrske pa do 50-metrske,« opisuje posto- pek treninga strokovna sodelavka na Športni zvezi Velenje Katja Geršak in dodaja, da je obstoječa skakalnica velika, namenjena predvsem za večja tekmovanja. Z morebitno realizacijo ideje, za katero še sicer ni finančnih sredstev, pa bi se Smučarsko - skakalnemu klubu Velenju, ki ima dolgo in uspešno zgodovino, omogočil prostor za treniranje in normalen nadaljnji razvoj. ŠO, foto: GrupA Kako dolgo bo 75-metrska lepotica še simbol Velenja? UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER Glavni bo vodovod LAŠKO - Svetniki so sprejeli proračuna za prihodnji dve leti. Prihodnje leto se bo v proračun steklo skoraj 15,6 milijona evrov, porabili pa jih bodo za skoraj 3 milijone evrov več. Proračun za leto 2013 bo v podobnih okvirih. Za različne naložbe bodo v Laškem namenili dobrih osem milijonov evrov. »Pričakujemo, da bomo v prihodnjih dveh letih uspešni predvsem na razpisih za razvoj podeželja, nadaljuje pa se gradnja vodovodnega sistema v občini,« je pojasnil župan Franc Zdolšek. Sicer v občini trenutno gradijo največji, kar 40-kilometrski vodovod, v pripravi pa imajo še za približno 50 kilometrov vodovoda na različnih lokacijah. ŠK Stavbe nazaj h kmetijski šoli V Šolskem centru Šentjur se že zdaj pripravljajo za upravljanje več kot devetdeset hektarjev celotnih zemljišč, ki jim predvidoma pripadajo. Dr. Zerdin novi podžupan VELENJE - Mestna občina je z novim sklicem državnega zbora izgubila dva podžupana, saj ta funkcija po novem ni združljiva s poslansko. Tako sta se z mest podžupanov poslovila Srečko Meh in Jožef Kavtičnik. Novi podžupan, ki bo delo opravljal nepoklicno, je postal dr. Franc Žerdin. Župan Bojan Kontič je Žerdina za podžupana imenoval prejšnji teden, takoj po potrditvi mandatov novoizvoljenim poslancem. Novi podžupan bo opravljal predvsem naloge s področja družbenih dejavnosti ter negospodarskih javnih služb. Žerdin je že opravil prvo ŠENTJUR - Po dolgih letih prizadevanj je Šolski center Šentjur dobil nazaj še del nekdanjega velikega posestva. Čeprav je do končne podobe še daleč, direktor mag. Branko Šket pravi, da imajo jasno vizijo. Tokrat jim je podjetje Meja Šentjur predalo stavbe, ki so čez cesto nasproti šole. Natančno petdeset let mineva, odkar je šola predala večino svojega premoženja v upravljanje takratni Kmetijski zadrugi Bodočnost. Kasneje je to prešlo v rabo Meje. Šket je zadovoljen, da so napredovali v pogajanjih. »Dogovorili smo se o delitvi premoženja, predvsem o stavbah pod cesto. Lastnica ostaja država, vlada pa je zdaj sprejela sklep, po katerem smo upravljalci mi.« Aprila so vključno z zaposlenim že pre- vzeli mehanično delavnico. Drugi del starih poslopij so za silo pokrili. Del, ki je povsem dotrajan, bodo podrli. Z velikim deležem gozda trenutno razpolagajo s tridesetimi hektarji zemljišč. Ko se bo zgodba z vračanjem zemljišč končala, jih pričakujejo še dodatnih šestdeset. In kot pravi Šket, se na to nalogo že zdaj pripravljajo. »Naša šola je prehranska veriga v malem. Iz povsem kmetijske in gospodinjske šole smo razvili dodatne programe, vse od živil-stva, naravovarstva do turizma. Krompir na primer pridelamo in ga za lastne potrebe tudi porabimo. V tem pogledu imamo z zemljišči velike načrte.« Osrednji del zdaj sprejetih stavb bodo počasi obnovili. Na delu posestva pa se bo menda našel prostor tudi za nekaj konj. StO, foto: SHERPA Most krči proračunski denar protokolarno nalogo. Z županom in direktorico občinske uprave Andrejo Katič je sprejel predstavnike taborniških in skavtskih organizacij, ki so v mestno hišo prinesli luč miru. Udeležil se je tudi proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti. ŠK REČICA OB SAVINJI - Svetniki so na zadnji seji v letošnjem letu med drugim potrdili tudi 2,9 milijona evrov težak proračun za prihodnje leto. Zaradi največje naložbe v občini Rečica ob Savinji, predvidene gradnje Trnoč-kega mostu, so varčevali pri vseh proračunskih postavkah. Tako so med drugim v prihodnjem proračunskem obdobju vsem društvom odvzeli desetino denarja, kar je največ nejevolje povzročilo v prostovoljnih gasilskih društvih. Po zagotovilu, da zmanjšanje proračunskih postavk velja samo za leto 2012, so svetniki potrdili proračun, saj se zavedajo, da občina nov most, ki bo povezoval Pobrežje z občinskim središčem, nujno potrebuje. US ZGODBE, Ki JIH PIŠE ŽIVLJENJE Moč slapa je v kapljicah Zoro Ketiš bo po 18 letih na mestu ravnateljice vrtca nasledila Elizabeta Jelen Ko je pred 18 leti nastopila funkcijo ravnateljice Vrtca Šentjur, je bila prav tako huda zima kot v teh dneh. Z mesta svetovalke za predšolsko vzgojo na zavodu za šolstvo je prišla v okolje, ki ga je zaradi dobrega sodelovanja s svojo predhodnico Mileno Jan poznala že prej. V teh dneh se Zora Ketiš z bogato zapuščino poslavlja. Na mestu ravnateljice jo je nasledila dosedanja pomočnica Elizabeta Jelen. »Zelo dobro se spominjam svojega prvega dne. Na mizi me je pričakalo zelo lepo voščilo ene od vzgojiteljic. V predalu pa nožek za odpiranje pisem s posvetilom gospe Janove, da mi želi, da bi z njim odprla veliko lepih pisem. Tako nožek kot tisto Gasparijevo razglednico še danes skrbno hranim.« Vrtec se je v tem času posodobil, povečalo se je število oddelkov in tudi otrok. In tudi stroka, od pedagogike, psihologije do didaktike, je odstirala vedno nova obzorja. »Že moja predhodnica je delo zelo dobro zastavila. Sama sem po poklicu pedagoginja in slovenistka. Ni težko uganiti, da je bilo prav področje jezika tisto, ki mi je bilo najbolj ljubo. Že zelo zgodaj sem spoznala, kako pomembna je povezava z zgodnjim razvojem govora in jezika ter mišljenja.« Šentjurski vrtec je tako že leta 2003 dobil zlato priznanje Blaža Kumer- deja za zgodnje predšolsko učenje tujega jezika. Ketiševa pa je ponosna tudi na to, da so kot unikum na slovenskem območju v vrtcu ustanovili tudi knjižnico. »Tudi mnogi drugi projekti so zrasli iz dela naših vzgojiteljic, ki so bile pionirke na marsikakšnem področju. Tako so se ukvarjale z ohranjanjem kulturne in naravne dediščine, ekologijo, razvijanjem bralne kulture in drugimi spodbudami že veliko prej, preden je to postalo splošno razširjeno po slovenskih vrtcih. »Občina je imela posluh za to, mi pa voljo. Tako smo zaposlili tudi de-fektologinjo in vključevali tudi otroke s posebnimi potrebami. Ponosna sem na to, kako so s sprejemanjem drugačnosti ra-stli tako otroci kot naši zaposleni.« Vizija, ki so jo poimenovali Vrtec je kot dom, je preživela 17 let in je še vedno aktualna. Bolezen premagala tudi zaradi podpore sodelavk Ketiševa se je lani vrnila na delovno mesto po dolgotrajni in zelo resni bolezni. Kljub temu, da je prebolela raka, se ji zdi, da se ni zelo spremenila. »Vedno sem se zavedala, da so najpomembnejši ljudje. Ko sem nastopila službo, mi je nek moder gospod dejal, da denar ni vse. Da so odnosi in pristen stik s soljudmi tisto, kar v resnici šteje. Poskušala sem biti poštena, dobra in resnicoljubna. In to mi je pomagalo tudi čez najtežje preizkušnje.« Z boleznijo se je spopadala korak po korak. »Vedela sem, da se lahko na svoje sodelavke zanesem. Moč slapa je namreč v kapljicah. In na tak ali dru- gačen način, v podpori, tudi v molitvi, sem čutila njihovo podporo. Borka pa sem že po naravi. Bilo me je strah, a ne toliko, da bi izgubila upanje.« Da se je iz bolniške postelje kljub vsemu lahko vsaj za nekaj mesecev vrnila nazaj na delo, ne šteje kot zmago, ampak bolj za milost. »Zdaj se nič težko ne poslavljam. Težko mi je bilo ob spoznanju svojih meja. Vendar se zavedam, da je dober učitelj tisti, ki ga učenci prerastejo. V tem pogledu sem svoje poslanstvo izvrstno opravila in vrtec zapuščam v dobrih rokah.« Ker bo na pomlad postala babica, je razlogov za veselje v prihodnosti seveda veliko. O načrtih v prihodnosti pa noče pretirano razglabljati. »Vedno sem bila rada v naravi, rada sem veliko brala. Za to bo zdaj še več časa. Odprla se bom različnim možnostim, predvsem pa svojim domačim.« V kotičku duše vseeno tli želja, da bi se naučila španščine in nekoč v celoti prehodila Jakobovo romarsko pot, katere del je že prehodila. »Vstopam v lepo, zlato obdobje življenja. Lepo bo, če bo ta zemeljska hiša služila še nekaj časa, če bo drugače namenjeno, bo pač tako,« pretresljivo izpoved zaključil Ketiševa. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA % - ^ Zora Ketiš - Št. 101 - 27. december 2011 8 KULTURA NOVI TEDNIK Veronikina nesreča danes V projektu Veronika dve minuti do polnoči umetniki razmišljali o nesrečni ljubezni Ali Bramwell je s svojimi skulpturami stroboskopsko utripajočih konj sodelujoče in obiskovalce popeljala do zvezde, kjer so se takole povezali. Skupina domačih umetnikov in njihovih gostov iz domovine in tujine je v četrtek ob podpori Centra sodobnih umetnosti Celje izpeljala celodnevni, pretežno performativni projekt Veronika dve minuti do polnoči in z njim želela tematizirati in raziskati odnos med osebnim in javnim skozi zgodbo Veronike Deseniške, kakršna bi bila danes ... in to zgodbo postaviti v širši družbeno politični okvir. Umetniki Andreja Džaku-šič, Saška Rakef, Ali Bra-mwell, Simon Macuh in Iva Tratnik so projekt začeli ob sončnem vzhodu, ko so ob 7.35 nad zvezdo v središču mesta pripeli prestreljeno pernato blazino, na kateri je z rdečo šminko pisalo Veronika dve minuti pred polnočjo in iz katere je perje naletava-lo po zvezdi na tleh. Simon Macuh je dopoldne na ulicah mesta zbiral zgodbe usodnih ljubezni moških. Zvečer je v galeriji Račka predstavil inštalacijo - besedilo v obliki srca in na posamezne liste napisane zbrane zgodbe v kupu listja. Saška Rakef je čez dan v središču mesta jokala, da bi vzbudila empatijo in neka gospa ji je ponudila moralno pomoč. Že v torek pred dogodkom smo v Novem tedniku na umetničino pobudo objavili delček ljubezenske pesmi Ivana Minatija Nekoga moraš imeti rad. Večerni del akcije se je začel s procesijo, ki jo je pripravila Ali Bramwel. Zbrani so do zvezde in nazaj do galerije Račka ponesli štiri med seboj povezane strobo-skopsko utripajoče skulpture konj. Na zvezdi se je skupina v procesiji sodelujočih obiskovalcev med seboj povezala. Preostanek dogodka je bil v Rački, kjer je umetnica postavila utripajoče glave konj poleg skupine obiskovalcev. V prostoru je bil v temi majhen televizor s prizorom jelena, ki preskakuje oviro, slišala se je poročna koračnica, ki so jo prekinjali močni posamezni streli. Ko je zvok utihnil, se je performerka z glavo naslonila na moško lutko, jo položila na tla in nad obrazom prižgala svetilko. Na novo mesto je odložila ogromne oči in našobljene ustnice in jih ravno tako osvetlila z majhno na nitko navezano svetilko. Enako se je ponovilo, ko je odložila lasuljo in rdeče krznene čevlje z ekstremno visokimi petami. Iz vrča je v osvetljen umivalnik zlila vrč vode in izginila za zaveso v ozadju, na kateri se je prižgala projekcija padajoče vode. Zaslišala se je portugalska ljubezenska pesem, ki jo je pela Vesna Prevolšek. Medtem se je Andreja Džakušič slekla. Občinstvo je videlo senco performerke, ki je vzela sprej in na platno s projekcijo slapa za sabo narisala srce, pod njega pa zapisala V E S N A. Zatem se je oblekla, razparala na tleh ležeče blazine in iz njih posipavala s perjem sebe, potem pa na tleh prej odložene objekte. Na koncu je publiki izročila preparane blazine, perje pa je padalo po ljudeh. Iva Tratnik je po- novno sprožila video na televizorju, na katerem je jelen preskakoval oviro, prostor pa je napolnila glasba poročne koračnice, ki so jo prekinjali odmevajoči streli. Levo in desno sta se prižgali zrcalni identični video projekciji z žensko v kombineži, ki bi rada stopila skozi navidezno nepremagljivo steno proti podobi na drugi strani. Umetniki seveda svojih dejanj niso razlagali. Njihova akcija je govorila sama zase in dokazala, da v sodobni umetnosti uporaba starodavne zgodbe, prenesene v današnji čas, tudi za vizualne umetnike predstavlja izziv. Udejanjajo ga z uporabo svojih teles in sodobnih vizualnih sredstev. BRST Foto: GrupA Tomaž Črnej je svojo razstavo postavil kar v bloku, v katerem živi. Poklon bloku in stanovalcem Celje je v petek dobilo novo začasno, a prav posebno razstavišče. Celjski fotograf Tomaž Črnej je svojo novo razstavo namreč odprl kar v bloku, v katerem živi že od leta 1964, v Kajuhovi ulici 11 v Celju. V pritličju in prvem nadstropju je razstavil fotografije okolice bloka in portrete nekdanjih in sedanjih stanovalcev. Že z izvirno idejo Matije Plevnika o razstavi v stanovanjskem bloku si je ta zaslužila, da si jo ogleda čim več ljudi. Saj je nekakšen poklon bloku in stanovalcem. Črnej pravi, da te fotografije res sodijo zgolj v blok. »Navezan sem na ta prostor, mogoče pa bo tudi ta razstava pripomogla, da se bomo v teh časih, ko vsi bežimo drug od drugega, še bolj zbližali,« pravi Tomaž Črnej. Razstava fotografij bo na ogled do 20. januarja. Za ogled je treba pozvoniti pred vrati bloka. BS, foto: GrupA IZBERITE NAJ KNJIGO PO PRIPOROČILU BUKVARNE NOVEGA TEDNIKA Zap. št. Avtor Naslov Priporoča 1. SAVIANO ROBERTO Gomora TATJANA CVIRN 2. FLAUBERT GUSTAVE Gospa Bovary SIMONA ŠOLINIČ 3. ZAGORKA JURIČ MARIJA Pekel na prestolu BISERKA POVŠE TAŠIC 4. KRANJEC MIŠKO Povest o dobrih ljudeh BISERKA POVŠE TAŠIC 5. ŠTROMAR GAL MAJA Misli name, ko ti je lepo ŠPELA KURALT 6. MANZANO MANUEL Zajec in pol BRANKO STAMEJČIČ 7. GAJIC IVO Branko Oblak DEAN ŠUSTER 8. VIEWEGH MICHAL Učna ura ustvarjalnega pisanja IVANA STAMEJČIČ 9. PIRJEVEC JOŽE Tito in tovariši dr. TONE KREGAR 1 0. INKRET ANDREJ In stoletje bo zardelo dr. TONE KREGAR 11. PEČNIK VLADO Rak rana slovenske vernosti SIMONA ŠOLINIČ 12. CAWTHORNE NIGEL Spolno življenje diktatorjev TATJANA CVIRN 13. MEHARI SENAIT G. Ognjeno srce BISERKA POVŠE TAŠIC 1 4. ILEK ŽAN JANEZ Meja na Sotli 1991-2011 BRANKOJERANKO 15. McCANN COLUM Naj se širni svet vrti BRANKO STAMEJČIČ 16. FERRARI RENATO Murva Fabijanijevih URŠKA SELIŠNIK 17. STROPNIK IVO Nikoli odrasle pesmi in uganke ANDREJA PETROVIČ 18. BAGOLA BREZINŠČAK BOŽIDAR Moje slovenske izkušnje BRANEJERANKO 19. PAUSCH RANDY Igraj pošteno MARIJANA KOLENKO 20. HIGGINS CLARK MARY Rada pleše, rada ima glasbo ŠPELA OŽIR GLASOVALNI LISTIČ Spoštovani bralci Novega tednika, vabimo vas, da glasujete za knjigo, ki vas je med priporočenimi najbolj navdušila. Pravila glasovanja: Vsakdo lahko odda le en glasovalni listič. Glasujete lahko samo za eno od navedenih knjig, ki smo jih v obdobju od septembra do decembra 2011 prebrali in priporočili člani redakcije Novega tednika in Radia Celje in naši gostujoči bralci iz sveta podjetništva, kulture, znanosti. Izbrane knjige vam sicer ne bomo podarili, vas bomo pa zagotovo prijazno nagradili. Med vsemi prejetimi glasovalnimi lističi bomo namreč tri tudi izžrebali. IZREŽITE GLASOVALNI LISTIČ IN NAM GA DO 31. JANUARJA 2012 pošljite na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje Glasujem za knjigo pod zaporedno številko: _ IME IN PRIIMEK: NASLOV:_ GSM/TELEFON: E-MAIL: Obkrožite: a) sem naročnik Novega tednika b) občasno berem Novi tednik NOVI TEDNIK KULTURA 9 Novoletni plesni vlak Najmlajši plesalci so ob koncu svojega Plesnega vlaka zarajali z Božičkom. V Plesnem forumu Celje so s tradicionalno prireditvijo Plesni vlak pred koncem leta predstavili, česa vsega so se naučili plesalci in plesalke v tem letu. V prvem delu prireditve so se množici, ki je napolnila pretesne prostore foruma, predstavile najmlajše skupine - Murenčki, stari tri ali štiri leta, leto ali dve starejše Čebelice in pet ali šest let stari Metuljčki. Pod vodstvom mentoric Sanje Milenkovič in Pauline Veronek so prisrčno, a prepričljivo odplesali Zimsko pravljico. Iz plesa v ples so se spreminjali v zimske živalice, veter, oblak, snežne vile, snežake, škrate in jelenčke ... Na koncu so še zapeli in priklicali težko pričakovanega Božička. V drugem delu se je od-vrtel plesni vlak za skupine Sovice (šest do sedem let), Packe (sedem do osem let), Pike (osem do devet let) in Frke (deset do dvanajst let), ki so pod koreografskim in pedagoškim vodstvom Goge Stefanovič - Erjavec v pestrem in zahtevnem programu očarale gledalce. Sami so sestavili tudi pesem o Božičku ter ga v rapovskem ritmu priklicali na oder, kjer se jim je še sam pridružil pri plesu in rapanju. Program je z nastopi več kot sto mladih plesalcev predstavil prerez ustvarjalnih plesnih delavnic, v katerih so skozi ples in gib uresničevali svojo domišljijo. Leto bodo v Plesnem forumu končali s celjsko pre- miero muzikala Manjka mi manjka ... pa ne samo tisto! danes (torek) ob 20. uri. Muzikal je nastal na podlagi šansonov celjske pesnice Bine Štampe Žmavc. Iz enajstih šansonov v aranžmajih Lojzeta Krajnčana na uglasbeno poezijo Bine Štampe Žmavc je režiser in avtor besedila Gašper Tič spletel zgodbo, v katero je vključil poulične umetnike. Dogajanje predstave je zato, kot je pojasnil, postavljeno pod ulične svetilke, kjer umetniki služijo kruh s svojim znanjem in klobuki. V muzi-kalu nastopata harmonikar Gašper Primožič in Romana Kranjčan s svojo senco oziroma alter egom, ki ga igra Žiga Krajnčan. Muzikal dopolnjujejo tudi vrhunske plesne točke plesalcev Sare Mlakar, Azre Selimanovic, Matevža Česna in Jureta Go-stinčarja. Predstava odpira večno temo, kako naj se človek pomiri sam s seboj, da bi dosegel srečo in mu ne bi nič manjkalo, obenem pa se dotika tudi drugih tematik, med njimi ljubezni, umetnosti in politike. Predstava je humorno-ganljiva pripoved o življenju in ljubezni, v kateri so se znašli pevka, ki bi zapela in povedala marsikaj, a nima komu, virtu-ozni harmonikar, ki služi s klobukom in plesalci, ki preprosto znajo vse, a je njihov oder le na cesti. BS, foto: GrupA Lutke v krčmi V priljubljenem celjskem zbirališču umetnikov, v krčmi TamKoUčiri, so letos pripravili raznolik niz decembrskih prireditev. Odprtju razstave je sledil koncert, zatem predstavitev umetniške kuharske knjige, medtem ko so za otroke minulo sredo pripravili še lutkovni predstavi. Skupina lutkarjev, ki delujejo v Ljudski univerzi Celje, je pod mentorstvom Andreje Džakušič pripravila kar dve predstavi, primerni tako za odrasle kot otroke. Zanimanja za Sovico iz Oknesa, ki so jo odigrale Sanja Kozarevič, Eva Leban in Špela Sirk Javornik, ter za Maria in Dario (po motivih Aksinje Kermauner), ki so jo odigrali Urška Šoster, Ivanka Senica, David Tomažin in Čarna Alagič, je bilo veliko, saj so starši z otroki dobesedno napolnili krčmo. In se zabavali ob zgodbi o tem, kaj se podnevi dogaja v gozdu, ob Mariu, ki hodi ritensko, in ob zgodah in nezgodah pravljičnih bitij. BS, foto: SHERPA Na pol zmrznjen Extra band V niz brezplačnih prednovoletnih koncertov, ki jih je Celjanom letos podaril Zavod Celeia Celje, se je vključil tudi Extra band big band Glasbene šole Celje in z vročimi ritmi dobro ogrel številno občinstvo. Extra band je pod vodstvom Bojana Logarja nastopil v nekoliko manjši zasedbi, kot smo je vajeni, a tudi močno pomlajen. A to se na kakovosti glasbe, ki jo izvaja, ni prav nič poznalo. Če je v uvodu še nekoliko zdolgočaseno odigral dve priredbi božičnih pesmi, se je kasneje dodobra razživel v nekaj džez standardih, potem pa zašel v rok, latino in funk. Prezebli glasbeniki, ki jim niti plinskih peči na odru niso mogli usposobiti, so dali vse od sebe, kljub temu, da so bili prsti premrzli. BS, foto: SHERPA NE ZAMUDITE ... ... tradicionalnega novoletnega koncerta orkestra Akord, ki bo v celjskem Narodnem domu v torek (danes), sredo in četrtek, vsakič ob 20. uri. Akord je prav poseben orkester, ki je izšel iz tamburaške sekcije in v svojem delu tamburico ohranja kot osnovno glasbilo. To ne bi bilo prav nič posebnega, če ne bi pod vodstvom Matjaža Brežnika na koncertih izvajal predvsem glasbo, pisano za simfonične orkestre. Za tokratni novoletni koncert je orkester v prvem delu pripravil klasičen program dunajskih klasikov. Za drugi del pa napovedujejo gosta, odličnega cimbalista Adama Bicskeyja, ki se mu bo pridružil še kvartet Akord. Že to obljublja za sklepni del koncerta temperamentne, romske, romunske in ruske skladbe, malo etna in kletzmerja, torej pravo svežino in glasbeno poslastico, četudi letos prvič brez vokalnih solistov. Vstopnina 12 EUR ... TRG CELJSKIH KNEZOV Sobota, 31. december, ob 22.00 SILVESTROVANJE NA PROSTEM Z ROK'N'BANDOM Vstop prost. >• V pravljično-CELJE 2011 EH ■S Pokrovitelji Pravljičnega Več info o prireditvah: TIC Celje, Krekov trg 3, tel.: 03 42 87 936, 03 49 25 081, e-pošta: tic@celje.si, www.celeia.inf0 10 REKREACIJA NOVI TEDNIK Petdeset let Športne zveze Velenje »Smo servis in podpora za vsa društva in klube v zvezi« Na Športni zvezi Velenje se ukvarjajo tudi s počitniškimi programi, saj imajo med jesenskimi in zimskimi počitnicami v Rdeči dvorani že tradicionalno organizirane brezplačne aktivnosti od nogometa do namiznega tenisa in plavanje v bazenu. Med poletnimi počitnicami pa se Športna zveza Velenje poveže s klubi in društvi, preko katerih otroci spoznavajo različne športe, saj ob začetku in koncu počitnic organizirajo dva tabora, ki sta namenjena aktivnemu preživljanju počitnic. Športna zveza Velenje letos praznuje 50 let, saj so jo oblikovali le tri leta po nastanku Velenja. Tako kot večina športnih zvez je tudi velenjska nastala iz kulturno-umetniške organizacije. Danes se njeni člani ukvarjajo predvsem s klubi in z društvi, saj različne oblike rekreacije v Šaleški dolini svojim zaposlenim uspešno ponujajo vsa večja podjetja, od Gorenja do Premogovnika Velenje. Športna zveza Velenje, ki ji predseduje Marjan Hudej, je organizacija, ki združuje 53 klubov in društev ter jim pomaga s strokovno pomočjo, saj so klubi dobro organizirani. »Birokracije je v klubih in društvih vse več. Pri nas dobijo vso podporo, ki jo potrebujejo, saj jim stojimo ob strani,« razlaga strokovna sodelavka Katja Geršak. Športna zveza Velenje pomaga članom pri prijavljanju na razpise, pomaga pa tudi Mestni občini Velenje pri pripravi razpisov. Klubi in društva morajo s poročili in z bilancami izpolnjevati svoj del obveznosti, kjer jim Gerša-kova prav tako priskoči na pomoč, da ustrezno in kvalitetno opravijo svoje obveznosti: »Tisti klubi, ki se na razpise prijavljajo, avtomatsko delajo. Takih je v naši zvezi okrog 45.« Najbolj aktivni in organizirani so naslednji klubi: atletski, nogometni, plavalni, rokometni klub, smučarsko-skakalni in deskarski; športniki iz teh klubov so med najboljšimi v državi. Vsekakor pa je v Velenju najbolj popularen nogomet, zato imajo v tem klubu tudi največ članov, sledijo rokomet, atletika in plavanje. Med drugim zveza za klube in društva vsako leto organizira tudi prireditev Športnik leta, v okviru katere zbirajo med včlanjenimi klubi in društvi najboljše športnike. Otroke želimo potegniti z ulic Športna zveza vsako leto septembra na Titovem trgu organizira predstavitev vseh klubov in društev. »Starši tako dobijo informacije, kam se lahko njihovi otroci med šolskim letom vključijo,« razlaga Geršakova in dodaja, da morajo klubi, če želijo dobiti nove člane, iskati otroke že v vrtcih. Članstvo v klubih je plačljivo, kar je v času krize za nekatere družine še poseben problem. Letos so se zato povezali s Centrom za socialno delo, ki je podal pobu- Strokovna sodelavka Katja Geršak je desna roka vseh 45 aktivnih klubov in društev v Športni zvezi Velenje. do, da se otroci iz socialno šibkih družin lahko brezplačno vpišejo v klube, ki jim omogočijo vadbo skozi vse leto. »Otroke želimo na ta način potegniti z ulice,« sodelovanje med Športno zvezo Velenje, Zavodom za socialno delo in včlanjenimi tudi rekreacijo za razliko od sedanje Športne zveze Velenje, ki je osredotočena predvsem na klube in društva. V Šaleški dolini je pri urejanju rekreacije specifika, saj imajo podjetja kot so Gorenje, Rudnik, Termoelektrarna in Komunala zelo dobro organizirana svoja športna društva. »Ljudem pri plači odtegnejo minimalni znesek za pestro rekreacijsko ponudbo, zato je v Velenju tudi velik odstotek ljudi, ki se ukvarja z rekreativnim športom,« razlaga Geršakova. Na ta način imajo ljudje boljše možnosti dostopa do rekreacije, saj jim jo podjetja sofinancirajo v obliki ugodnejših cen uporabe bazena ali pa dvorane. »Dokler je še tako organizirano, se bo še kar nekaj ljudi ukvarjalo s športom, ko pa tega ne bo več in si bo posameznik moral vse plačati sam, pa bo tudi situacija občutno drugačna,« je prepričana Ger- šakova. Slabost tovrstnih rekreacij v okviru podjetij je, da so v njih vključeni samo zaposleni. Vsi ostali pa so prepuščeni sami sebi, saj se morajo udeležiti privatnih rekreacij od aerobika do fitnesa, ki pa jih lahko kar krepko udarijo po žepu. »Športne zveze imajo v Sloveniji problem s financiranjem in kadri, a v Velenju imamo srečo, da je občina naklonjena športu. Vedno naredijo, kolikor je v njihovi moči,« je zadovoljna Katja Geršak. Ve-lenjčani dobro sodelujejo tudi z Javnim zavodom Rdeča dvorana, ki jim daje prostor in financira kader. Probleme pa imajo Športne zveze iz Zgornje Savinjske doline, ki počasi ugašajo, kljub temu da se športni pedagogi trudijo s kar nekaj aktivnostmi. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA klubi razlaga strokovna sodelavka Geršakova. Rekreacijo spodbujajo podjetja Do leta 1991 je Zveza kulturno - telesnih organizacij imela pod osvojim okriljem Športna zveza Velenje želi kljub dobro organizirani rekreaciji v podjetjih, v prihodnje dejavnost razširiti tudi na področje rekreativnega športa, zato Geršakova dodaja: »Prav bi nam prišla kakšna dodatna kadrovska pomoč, da bi se lahko lotili še drugih področij, med njimi tudi rekreacije.« Čim prej pa želijo nastopati tudi z rekreativnimi prireditvami, katerih cilj ni tekmovanje, ampak sodelovanje. Ena izmed takšnih je že Kolesarski vzpon na Sleme. Njihove maše so ponedeljkovi večeri 40. obletnica igranja košarke »fantov« iz KK Pikapolonica Celjske vrhunske moške košarke že dolgo ni več, ostali pa so lepi spomini. Če je bil KK Celje nosilec razvoja in je dosegal uspehe tudi v jugoslovanskem merilu (prvak v mladinski in kadetski konkurenci), je bil KK Pikapolonica mlajši in predvsem manjši klub. Bistveno za našo rubriko pa je dejstvo, da se kar precejšen delež košarkarjev še vedno druži pod obroči. »Gre za lepo obletnico, ki pomeni dobri dve tretjini mojega življenja,« začne Aleksander Mi-lanez, ki že precej časa skrbi, da možakarji ostajajo povezani. »Od nekdaj smo bili zelo skromni in takšni smo tudi ostali do sedaj. Spomnim se kar nekaj tekem, ki smo jih igrali, ko je snežilo! Mlajšim generacijam se bo podatek zdel smešen ...« Vreme nikoli ni smelo biti ovira. V Sloveniji je bilo tedaj več področnih lig in Pikapolonica se je merila z Laškim, Šentjurjem, Polzelo, ki so sedaj zelo močni košarkarski centri. Garderob ni bilo ne za domačo ekipo ne za gostujočo, preoblačili so se pod streho kolesarnice pred hudinjsko osnovno šolo. To so bili časi romantične košarke. Edini, ki jih je malce bolj finančno podprl, je bil celjski Gradis, za kar je bil najbolj zaslužen Vili Jazbec. Nekaj sredstev so pridobili od takratne Telesno kulturne skupnosti Celje. Vsa so bila namenjena za sodniške in potovalne stroške ter za nakup dresov. »Glavni za vse je bil Stane Širca, v vlogah organizatorja, zapisnikarja, navijača in še kaj. Naš prvi trener je bil Bori Zupančič. Komplet dresov smo enkrat dobili od KK Celje, kamor je prestopil Tone Pongrac,« nadaljuje Milanez in nostalgično poudari, »nihče od igralcev nikoli ni dobil niti ficka. Leta so tekla, vsi skupaj smo se postarali, želja po košarki pa je ostala.« Ob 40. obletnici delovanja so se pomerili med seboj v dvorani Golovec, med njimi pa je seveda že nekaj mlajših košarkarjev, ki so se sčasoma pridružili prijetni združbi. Z leve stojijo Jani Ramšak, Brane Teršek, Vili Einspieler, Abdulah Kahvedžič, Željko Lamut, Rajko Florjan in Andrej Florjan, čepijo pa Tone Pongrac, Aleš Jarh, Vili Jazbec, Srečko Krivec, Aleksander Milanez in Rok Videc. Košarko so dolga leta igrali v dvorani Šolskega centra Celje, zdaj so v hladnih dneh v telovadnici OŠ Hudinja. Ponedeljkov večer je njihova košarkarska maša. Zamudijo jo le zaradi poškodb. »Včasih pade tudi kakšna krepka beseda, ko bi vsi radi imeli prav. A s časom smo se unesli. V zadnjem času igramo resnično manj kontaktno košarko. Izogniti se želimo poškodbam, ugotovili smo, da eden drugega potrebujemo. Vsi skupaj zelo radi igramo tudi tenis,« poudari Milanez. Za njimi je 21 turnirjev po osamosvojitvi v Kozjem in Šentjurju, za katere je poskrbel Bojan Krivec, dvanajstkrat pa so loparje vihteli izven Celjskega, v Berlinu, Bio-gradu, Poreču, Umagu, Velem Lošinju . Vsako leto odigrajo eno do dve »resni« tekmi. Lani je odličnega tekmeca našel dopisnik Dela Vili Einspieler v Beogradu, kjer »ba-sketira« podobna družba. So prav tako »enkratnatedenkošarkaši«, trenutni medsebojni izid je 1:1, v mesecu aprilu pa bodo celjski »oldbojsi« spet odpotovali v srbsko prestolnico. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Včasih si lahko tudi čestitajo Urgenca dela vsak dan 24 ur na dan - Določene poškodbe ostanejo v spominu zdravnikov do konca življenja Prazniki so čas, ko se končno umirimo, pozabimo na skrbi, smo v krogu družine ali obkroženi s prijatelji. Služba pri večini ljudi v tem času ostane skrbno spravljena v zadnje kotičke misli. A tudi v trenutkih, ko je vse lepo in prav, se lahko zgodi kaj nepredvidenega. Takrat brez premisleka odhitimo ljudem v belih haljah naproti. Oni delajo. Ne glede na praznike, ki so včasih vse prej kot praznični. Ob tem morda velja še enkrat poudariti, da vsi tisti, ki boste med prazniki v zrak spuščali evre s takšnimi in z drugačnimi pirotehničnimi izdelki, pazite, da ne boste potrebovali pomoči zdravnikov. Čeprav bodo pripravljeni. Med prazniki je letos dežuren tudi predstojnik urgen-tnega oddelka primarij Božidar Buhanec. Pravi, da se med zdravniki najdejo taki, ki si želijo delati med prazniki, ampak načeloma imajo že vnaprej znan razpored dežurstev. Ko pride zdravnik na vrsto, dela. Zgodbe, kako je bil zdravnik dežuren ves dan in še pol naslednjega dne, za urgenco ne držijo. Na urgen-ci dela osebje največ dvanajst ur. Kar bi bilo več, ne bi bilo možno, razlaga Buhanec: »To delo je zelo intenzivno tako fizično kot tudi psihično. Je obremenjujoče za vsakega, ki dela.« Med delovnim tednom imajo tri izmene, najdaljša je med 19. uro in 7. uro naslednjega dne. Ostali del dneva, ko je tudi več bolnikov, je razdeljen med dve ekipi. Ob sobotah, nedeljah in praznikih imajo v enem dnevu dve ekipi, ki delata po dvanajst ur. »Dvanajst ur se da zdržati. Je pa to, po moji oceni na podlagi izkušenj, zgornja meja, ki delo, ki ga opravljamo, naredi še varno za bolnike in za nas,« opozarja Buhanec. Predstojnik urgentnega oddelka Splošne bolnišnice Celje prim. Božidar Buhanec, dr. med., specialist kirurg Manj poškodb zaradi petard V prihodnjih dneh se bomo verjetno precej naposlušali pokanja. O poškodbah s petardami, ki so sicer v Sloveniji že nekaj časa prepovedane, smo že veliko pisali. Gre za res hude poškodbe, ki pa jih je, kot ugotavlja Buhanec, danes bistveno manj: »Zdaj jih sploh ne zaznamo več vsako leto. Očitno tudi tista zakonska omejitev, v katerem času lahko uporabljajo pirotehnične izdelke, vpliva na to. Ali pa so ljudje bolj osveščeni.« Sicer se vzorec poškodb, ki jih obravnavajo na urgenci, bistveno ne spreminja skozi leto. Žal so prometne nesreče stalnica, razlaga Buhanec. Kljub temu so določena obdobja, ko so nekatere skupine ljudi bolj izpostavljene poškodbam. Več poškodb je poleti, ko so ljudje več zunaj, na prostem. Takrat zaznavajo tudi več poškodb otrok. »Poznamo sezonske pojave, kot so padci z dreves v ob- dobju, ko dozorijo določeni sadeži in ljudje obirajo, a tudi, ko so kmečka dela na vrhuncu, je več poškodb,« dodaja Buhanec. Navada z empatijo Na urgenci vidijo zdravniki in vsi, ki se trudijo rešiti, kar se rešiti da pri poškodovanem, tudi precej groznih, strašljivih stvari. Buhanec malo pomol-či, preden odgovori, ali se na to človek lahko navadi: »Tako kot na vse drugo, se človek tudi na to navadi. Ampak to ne po- meni, da nam potem manjka empatije. Vedno te prizadene, če gre za resne stvari, ko so poškodovani otroci ali gre za hude tragedije, ki se zgodijo posamezniku ali znotraj posamezne družine.« Dodaja, da se z leti zdravniki navadijo te zgodbe, slike potisniti v notranjost za toliko časa, dokler dela, ki ga je treba opraviti takoj, strokovno in kvalitetno ne opravijo. Določeni dogodki se jim, kot razlaga, vtisnejo globoko v du-ševnost in tam ostanejo. Še enkrat poudari: »Ne moreš mimo tega, da te ne bi prizadelo. Smo se pa z leti vsi navadili. Delo, ki ga opravljamo, pač moramo opraviti kljub temu, da izgleda kaj zelo hudo. Moramo zmanjšati škodo, kolikor se da.« A je že polnoč? Med prazniki bosta ves čas, 24 ur na dan, delali interni-stična in kirurška ambulanta, dvanajst ur pa tudi ambulanta za male kirurške posege. Ponoči bo tisti zdravnik, ki bo na kirurški urgenci, opravil tudi morebitne male kirurške posege. V tem času bodo torej trije zdravniki in ustrezno število ostalega osebja tam. Delali bodo seveda tudi v drugih delih bolnišnice. Vsak oddelek mora imeti dežurne ekipe, ki skrbijo za bolnike, ki bodo praznike preživeli v bolnišnici, zagotovljeno pa morajo imeti tudi urgentno oskrbo 24 ur na dan. Okoli polovica vseh, ki iščejo pomoč na urgenci, pride med 10. in 18. uro. Ponoči sicer ponavadi ni veliko bolnikov, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč. Delo je nepredvidljivo. Tako se zgodi, da včasih ponoči več ur ni nikogar, zgodi pa se tudi, da ekipa celo noč nepretrgoma dela. Buhanec, ki ima za sabo že kar nekaj novoletnih praznikov, ki jih je preživel v bolnišnici, se spominja, da je včasih prav okoli polnoči kakšna minuta ali celo ura, ko ni nikogar: »Takrat se lahko use-demo in si zaželimo srečo in zdravje v naslednjem letu. Je pa velikokrat tudi tako, da ne vemo natančno, koliko je ura, če je gneča neposredno pred novim letom. Potem si pač voščimo pozneje.« Tako medicinsko osebje, ki bo delalo med prazniki, kot tudi vsi mi, ki bi morda lahko potrebovali njihovo pomoč, si lahko le želimo, da bomo praznike preživeli zdravi in brez poškodb. Buhanec si ob novem letu želi prav to: »Da bom lahko zdrav opravljal delo. To ni nič posebno novega. Vsi, ki smo temu delu zavezani in predani, opravljamo to delo ne zato, ker bi hodili samo v službo, ampak ker to opravljamo z zagnanostjo, emocijami in s strokovnim znanjem. V novem letu pa naj bo čim manj takih stresnih dogodkov, ki spremenijo življenje. Komur koli. Tudi meni.« Med prazniki torej pamet v roke. Je bolje, da nam zdravnikov ni treba obiskati. Čeravno so vedno tam. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA mM Matjaž Trbovc (levo) je že v osmini finala naletel na precej težjega Bena Laha. Obračun med Urško Žolnir in Lucijo Polavder je bil po pričakovanju zelo kakovosten in izenačen. Poračunali med seboj, kdo je najboljši V parterju slavila izkušena Urška Žolnir in Roki Drakšič V judo klubu Z'dežele Sankaku Celje že tradicionalno vsako leto pripravijo zaključni turnir v parterju. Udeležijo se ga vsi člani ekipe, ki trenira pod vodstvom glavnega trenerja Marjana Fabjana, pa tudi člani kluba Parterne borbe pod vodstvom trenerja Igorja Trbovca. Slednji je svoje znanje bogatil tudi dva meseca v Braziliji pri priznanih učiteljih parterja. Na turnirju Ne-Waza je nastopilo 38 tekmovalcev, 25 moških in 13 žensk. Težnostno določenih skupin ni bilo, šlo je samo za absolutno kategorijo tako pri moških kot pri ženskah. To pomeni, da žreb lahko določi dvoboj zelo lahkega proti precej težjemu tekmecu. Bilo je zelo privlačno. V dvorani na Lopati je boje spremljala energična glasba, tekmovalca pa sta bila med borbo v soju žarometov. V moški konkurenci je po petih zmagah slavil Roki Drakšič. V finalni borbi je po podaljšku ugnal klubskega kolega Mihaela Žganka. Tretji mesti sta si delila Beno Lah (zmagovalec izpred dveh let) in Tadej Zalaznik. Pri ženskah je zmagala Urška Žolnir, ki je po zelo izenačenem boju in pred koncem podaljška (v rednem delu borbe ni bilo akcije), premagala Lucijo Polavder. Tretji mesti sta si delili Tina Trstenjak in Nina Miloševič. Pokal in nagrade Z'dežele sta podelila predstavnik Olimpijskega komiteja Slovenije Borut Kolarič in strasten ljubitelj juda, nekdanji dolgoletni selektor slovenske reprezentance Franc Pliberšek. DEAN ŠUSTER Foto: DARKO PETELINŠEK Najboljši na svetu v tekvondoju in kikboksu Nepozabno leto za Velenjčana, ki živi v Taboru - Telesni stražar kot se šika Potočnikov trener je Tomaž Barada, ki je z nasveti prispeval tudi k uspehom Dejana Zavca. Težkokategornik Mitja Potočnik bo v soboto, zadnji dan v letu 2011, dopolnil 28 let. Dobil bo eno darilo na silverstrski večer, tako za rojstni dan kot od dedka mraza. Toda ne bo se pritoževal; v svoji vitrini ima zlati medalji, ki ju je osvojil v aprilu in oktobru. Živel je v Šentilju pri Velenju in športno pot začel v Braslov-čah. Zdaj je član Taekwon-do kluba Keter Hwarang Maribor, kjer vadi pod vodstvom trenerja Tomaža Barade, s svojo izbranko pa živi v Savinjski dolini, v Taboru. Telesni stražar med tekmovanji Že enajsto leto je član dveh slovenskih reprezentanc. Po poklicu je policist, vendar ima zadnjo leto in pol pogodbo vrhunskega športnika, tako da lahko optimalno trenira in tekmuje. Ko nima tekmovanj, dela v centru za varovanje in zaščito, v oddelku za fizično varovanje oseb kot telesni stražar. Zadnje tri sezone so bile zanj izjemno uspešne, saj je nanizal odlične rezultate na mednarodni ravni. Ob koncu leta 2009 je na svetovnem prvenstvu v tekvondoju v Argentini osvojil bronasto medaljo, aprila naslednjega leta pa je na evropskem prvenstvu na Švedskem postal podprvak stare celine. V mesecu novembru leta 2010 se je udeležil EP v kikboksu, ki je bilo v Azerbajdžanu. Postal je evropski prvak v kategoriji nad 94 kilogramov. Usodno s Poljakom Letošnje leto pa je bilo zanj še posebej uspešno, saj je osvojil kar dva naslova svetovnega prvaka, oba v super težki kategoriji. V mesecu aprilu je bil najboljši v tekvondoju na Novi Zelandiji, oktobra pa v kikboksu v Makedoniji. V Welingtonu je sodelovalo 560 borcev iz 45 držav. »Zlata medalja je bila zame in tudi za slovenski tekvodno izjemnega pomena, saj svetovnega prvaka v najtežji kategoriji še nismo imeli. V posebno zadovoljstvo mi je tudi bilo, da sem v četrtfinalu premagal Poljaka Dariusza Idzikowske-ga, večkratnega evropskega in svetovnega prvaka, s katerim sem lani izgubil finale evropskega prvenstva na Švedskem in pred dvema letoma polfinale svetovnega prvenstva v Argentini. Zanj sem se pripravljal zadnji dve leti, saj je izjemen borec, je višji od mene, kar mi je povzročalo veliko preglavic. Med pripravami sem veliko na- predoval v fizični moči, načrtno pridobil nekaj kilogramov, kar se je obrestovalo. Ko sem premagal Poljaka, sem vedel, da je lahko naslov moj, vendar je bil še precej oddaljen. V pol-finalu sem se pomeril s Švedom Oscarjem Malago in brez večjih težav zmagal. V finalu me je čakal Argentinec Lucas Marchela, izjemno hiter in tehnično sposoben borec, vendar sem ga, z dodelano taktiko in fizično premočjo, odločno premagal,« se spominja Potočnik. Odličje sledilo odličju Na zadnjem svetovnem prvenstvu v Makedoniji se je celotna slovenska reprezentanca odlično odrezala, saj se je domov vrnila s kar sedmimi medaljami, štirimi zlatimi, eno srebrno in dvema bronastima. Udeležba je bila rekordna: 823 tekmovalcev iz 61 držav! Za še večjo konkurenco so poskrbeli nastopi različnih svetovnih in evropskih prvakov iz drugih svetovnih kikboks združenj. »V Makedonijo sem odpotoval neposredno s Slovaške, kjer je potekalo evropsko prvenstvo v tekvondoju, kjer pa sem nastopil samo v ekipnih borbah. Slovenci smo prvič postali evropski prvaki. Na Novi Zelandiji smo na SP osvojili srebrno medaljo. V posamičnih borbah nisem sodeloval, kajti pred mano je bil nastop v Makedoniji. Tja sem prispel v zadnjem trenutku, ko je še bilo možno opraviti tehtanje. Bilo je zelo živčno. Še isti večer je sledil žreb in določil, da se v prvi borbi pomerim z nasprotnikom iz Ukrajine, mojim starim znancem iz Azerbajdža-na 2010. Ta borba je bila zame ena najtežjih v karieri, saj se je nasprotnik odlično pripravil, tako taktično, še bolj pa fizično. Moram priznati, da se mi je v tej borbi poznala utrujenost iz evropskega prvenstva na Slovaškem, vendar sva s trenerjem Tomažem Barado izbrala odlično taktiko. Tehnično sem bil precej boljši in sem po treh rundah zmagal po točkah s precejšnjo razliko.« Ohranil je mirne živce Naslednji dan je Potočnik v polfinalu presenetljivo gladko odpravil borca iz Rusije, nosilca srebrne kolajne z zadnjega SP, s katerim pa ni imel večjih težav, saj mu je zelo ustrezal njegov način borbe in je dejansko lahko pokazal vse, kar zmore. »V finalu sem se pomeril s predstavnikom Hrvaške, ponovilo se je finale z evropskega prvenstva v Azerbajdžanu. Boj je bil izjemno psihično naporen. Trener mi je pred obračunom zabičal, da nikakor ne smem storiti napake in da moram ohraniti Najboljši v parterju, stojijo z desne I Franc Pliberšek in najboljše posamezni mirne živce. Po koncu prve runde je bil rezultat skoraj izenačen, vodil sem za kakšno točko, kar ne pomeni nič. Enako je bilo po drugi rundi. Vodil sem, toda zbranost je morala ostati na najvišji ravni. Na začetku tretje runde sem dobil udarec Mitja Potočnik pred napadom na rus Roki Drakšič, Mihael Žgank, Beno Lah in Tadej Zalaznik. ce, Urška Žolnir (z desne), Lucija Polavder, Nina Miloševič in Tina Trstenjak. Jaka Brodnik je bil najboljši strelec Zlatoroga proti Krki. Bolgar Gruev v Treh lilijah Po Krki tekmeca Maccabi in Olimpija Košarkarji Zlatoroga so se Krki odlično upirali, vendar pa v Jadranski ligi doživeli enajsti poraz. Dolenjci so pred 900 gledalci slavili z 72:67. Sezona se bo nadaljevala naslednji teden. Laščani so se tako kot v Podgorici tudi v Novem mestu odlično upirali, a na koncu parket zapuščali sklonjenih glav. Proti Krki, ki je na začetku po-vedla s 7:0, so po prvi četrtini zaostajali za 6 točk, ob polčasu za 7. V nadaljevanju je moštvo Ivana Sunare, ki so ga na gostovanju spremljali številni navijači, prišlo do preobrata, ko je v 27. minuti po košu Sima Ata-nackovica na semaforju kazalo 43:42 v korist Zlatoroga. Gostitelji so kljub temu vodili tudi pred zadnjo četrtino (54:51). V zadnjem delu tekme je Zla-torog med drugimi v igri držal razigrani Jaka Brodnik, ki je v 38. minuti zaostanek znižal na 64:61. Zoran Dragič je minuto pred koncem zadel trojko in domala že odločil tekmo. La-ščani so se po zadetih prostih metih Jureta Škifica približali na dve točki (69:67), vendar pa v zatilje, prišlo je do poškodbe, vendar sem se >pobral< in stisnil zobe. To je nasprotnika >razku-rilo<, začel je delati napake, kar sem takoj izkoristil in zmagal.« Potočnik je nase v tekvondoju opozoril že kot mladinec, saj je bil evropski prvak leta 2000 na Škotskem, potem pa je nanizal štiri druga mesta, na mladinskem EP v Španiji 2001 ter na članskih prvenstvih stare celine, leta 2003 na Češkem, leta 2007 v Estoniji in pred tremi leti na Hrvaškem. DEAN ŠUSTER skega tekmovalca. Podarile zmago Radivoju Koraču Nedopusten in boleč poraz so si privoščile košarkarice Athletea. V svoji dvorani so proti neposrednemu tekmecu za uvrstitev na zaključni turnir najboljše četverice, ekipi Radivoj Korac, izgubile s 83:82. To je bilo edino vodstvo Srbkinj. Oslabljene Celjanke so imele že 23 točk naskoka, po izjemni igri pa nerazumljivo popustile. V ključnih trenutkih je odpovedala najboljša strelka tekme Teja Oblak (25 točk). Imela je pet asistenc, zadela vse tri proste mete, iz igre metala 10-15, toda iz njene statistike »štrli« devet izgubljenih žog. V finišu je brez potrebe hitela v protinapad, kar so Beograjčanke izkoristile. »Gostje so imele več igralk v rotaciji in ostalo jim je več moči. Zmago smo že imeli v svojih rokah, toda zmanjkalo je zbranosti. Teja Oblak je še komaj dihala in zato ob koncu storila dve, tri nespametne poteze. Pripetile so se tudi drugim starejšim igralkam, kar je bilo nepričakovano,« je komentiral trener Damir Grgič, ki je hranil minute odmora za končnico, da bi njegova ekipa uspela zmagati z višjo razliko - za osem točk - kot je izgubila v Beogradu, in dodal: »Z dosedanjim delom sezone bi bil zelo zadovoljen, če bi danes zmagali. V Jadranski ligi se bomo še učili, v domači konkurenci pa ciljamo na oba naslova.« V zaključku srhljivega razpleta je Athleteu preostalo sedem sekund za zmago, Tina Trebec pa je nemudoma zaključila napad z neuspešnim metom z razdalje. DEAN ŠUSTER Foto: TimE Teja Oblak je počivala le 19 sekund in preostalo ji je premalo moči za razsoden zaključek tekme. so domači do konca po osebnih napakah gostov uspešno zadevali proste mete in prišli do četrte zmage. Njihov najboljši strelec je bil Dragič z 19 točkami, toliko jih je za Zlatorog dosegel Jaka Brodnik. Jure Škific jih je prispeval 12, po 9 pa Alen Omic in Luka Lapornik, ki je dejal: »V prvem polčasu nismo najbolje odigrali v napadu, a je bil rezultat ob sedmih točkah zaostanka še dokaj ugoden. Tretjo četrtino smo dobro odigrali in prišli do vodstva. V zadnji minuti te četrtine smo naredili nekaj nerazumljivih napak, kar so domači kaznovali z delnim rezultatom 7:0. Zadnja četrtina je bila izenačena, vendar pa nam je tako kot v Podgorici zmanjkalo pravih potez za preobrat.« Laščane naslednja tekma čaka v četrtek, 1. januarja, ko bodo gostovali v Tel Avivu pri Maccabiju, o katerem ni potrebno izgubljati besed. »To bo nedvomno poslastica za nas igralce. Igrati v tako veliki areni proti tako velikemu klubu, to je nekaj nevsakdanjega. V Izrael bomo odšli neobremenjeni. Poizkusili bomo prikazati dobro igro, ki jo kažemo v zadnjih krogih. Mi nimamo česa izgubiti. Moramo se dobro upirati gostiteljem,« je pripomnil Luka Lapornik. Krajši premor bo trenerju Zlatoroga Ivanu Sunari dobro koristil, saj je v preteklih dneh dobil novo okrepitev, ki se bo lahko nekoliko uigrala s soigralci. Novinec v Treh lilijah je Aleksandar Gruev. 28 - letni bolgarski organizator igre je podpisal enomesečno pogodbo z možnostjo podaljšanja do konca sezone. Pred prihodom v Laško je igral v Iranu pri ekipi Melli Haffari Ahvaz. »Okrepitev je za nas dobrodošla, čeprav je še ne poznamo. Daniel Vujasi-novič si bo lahko nekoliko odpočil, saj je imel do sedaj veliko breme na svojih ramenih, ko je praktično na vseh tekmah odigral vseh 40 minut. Upam, da se bomo dobro ujeli,« je o novem soigralcu dodal Luka Lapornik in se ozrl še malce naprej. »V Jadranski ligi je za nami komaj polovica sezone in tekem je še dovolj, zato upamo na najboljše. Čeprav smo na zadnjem mestu, tako igralci kot navijači ne smemo obupati. Vse je še odprto. Zmaga ali dve bosta takoj precej spremenili.« Po gostovanju pri Maccabiju bo Zlatorog v nedeljo, 8. januarja, gostil Uniona Olimpijo. Do konca sezone v ligi ABA pa ostaja še 13 krogov. MITJA KNEZ Foto: SHERPA PANORAMA KOŠARKA Jadranska liga, 13. krog: Krka - Zlatorog 72:67; Dragič 19, Balažič 16; Brodnik 19, Škific 12, L. Lapornik, Omic 9, Vujasinovič 7, Mali 6, Ata-nackovič 4, Čohadarevic 1. Jadranska liga (ž), 12. krog: Athlete - Radivoj Korac 82:83; Oblak 25, Trebec 23, Gajic 12, Jagodič 10, Orozo-vic 8, Klavžar 4; Jovanovic 23, Markovic 17. MALI NOGOMET 1. SL, 13. krog: Casino Safir - Dobovec 1:7 (1:4); Kroflič (5, 12), Drobne (17), Mordej (20, 31, 37), Vrabel (37), Nazarje - Ajdovščina 4:4 (2:0); Metulj (8, 20), D. Kugler (25), Ortar (31). (MiK) 14 AKTUALNO NOVI TEDNIK Hodniki Centra za socialno delo Celje so bili takole polni marca letos, ko je center praznoval 50-letnico dela. A povsem neprimerljiva je bila gneča v začetku meseca, ko je center dnevno obiskalo okrog 500 ljudi. Misija nemogoče Ob socialnih transferjih po novem centrom za socialno delo zmanjkuje optimizma - Še vedno brez računalniške podpore - Prve odločbe bi morali izdati najpozneje 13. januarja Če so bili še sredi novembra v centrih za socialno delo zelo optimistični in brez večjih pomislekov glede tega, kako bodo zmogli izpeljati celovito reformo socialnih transferjev - je zdaj slika povsem drugačna. Na robu obupa, na trenutke s solzami v kotičkih očes, sta socialna delavka Mojca Koren in direktorica Centra za socialno delo Celje Olga Bezenšek Lalic pripovedovali, zakaj jim je te dni pošel ves optimizem. Center za socialno delo Celje (CSD) skrbi za območje z okrog 65 tisoč prebivalci. Doslej je po novem Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki bo začel veljati 1. januarja, že vloženih nekaj čez šest tisoč vlog, do konca leta jih pričakujejo skupaj okrog osem tisoč. »Zdaj dobimo vsak dan 300 do 4O0 vlog, veliko tudi po pošti. Največ, okrog tri tisoč jih je za denarne socialne pomoči v povezavi z drugimi subvencijami, okrog dva tisoč jih je zaenkrat za subvencije plačil vrtca skupaj z otroškimi dodatki, vendar bo teh do konca leta vsaj še tisoč. Skupaj bomo tako imeli okrog osem tisoč vlog, odločb, ki jih bomo izdali, pa bo veliko več,« pravi Mojca Koren in dodaja, da so zelo veliko delovno obremenitev pričakovali. A kaj, ko zaenkrat sploh še ne morejo Varstveni dodatek za preživetje V Sloveniji je približno 46 tisoč prejemnikov varstvenega dodatka, do prejšnjega tedna se jih je desetina tej pomoči odrekla. »Zelo veliko vprašanj smo dobili o tem, zelo veliko razlaganj je bilo. Prihaja tudi do pritiskov na starejše, naj se varstvenemu dodatku odpovedo,« pravijo v CSD. Ampak v Sloveniji zakonodaja nalaga povračilo te pomoči iz premoženja (če ga prejemnik ima, op.p.) šele ob dedovanju, zdaj pa gre ljudem za preživetje. »Naš miselni vzorec je, da moraš otrokom nekaj zapustiti. A dejstvo je, da so ti otroci - če zmorejo - dolžni poskrbeti za svoje starše in da to ni država. Če tega gmotno niso sposobni, pa tudi po smrti država ne bo terjala povračila od njih,« pravi Olga Bezenšek Lalic in dodaja, da ni prava pot to, da se odgovornost za človeka prelaga z družine oziroma s posameznika na državo. Nenazadnje je bilo v Sloveniji tudi včasih že drugače urejeno - spomnimo se le »preužitkarskih« pogodb, na primer. »zares« delati! »Še vedno namreč ne deluje računalniški informacijski sistem, v stare pravice sicer lahko vstopamo preko novega sistema, ampak dostopa do novih pravic še nimamo, tako da novih enotnih vlog ne moremo niti začeti obdelovati,« pojasnjuje Olga Bezenšek Lalic. Bo »vzdržal« vsaj 3. januar? V CSD bo januarja devet strokovnih delavcev usposobljenih za reševanje vlog, 3. januar pa naj bi bil zdaj zadnji datum, ko bodo dobili že ničkolikokrat napovedano računalniško podporo. »Če potem vsi delamo ves čas, od jutra do večera, imamo na voljo s sobotami in nedeljami le devet dni. 13. januarja morajo namreč biti izdane odločbe za denarne socialne pomoči, če naj bodo te januarja tudi izplačane.« Fizično je to skoraj nemogoče - če upoštevamo, da so v CSD lani v celem letu izdali dobrih 25 tisoč odločb oziroma po dva tisoč na strokovnega delavca, zdaj pa naj bi jih praktično v enem mesecu vsak izdal skoraj 900. Pri tem skoraj ne gre verjeti podatku, da je delovni normativ nekaj nad tisoč izdanih odločb letno na posameznega delavca. »V Celju ga skoraj za enkrat že presegamo. Do konca marca pa je po uradni dolžnosti treba revidirati še vse varstvene dodatke,« dodaja Olga Bezenšek Lalic. »Socialna delavka sem 35 let. Zelo veliko se je spremenilo v tem času, marsikaj smo že dali skozi, ampak v takšnem položaju centri za socialno delo še nismo bili,« pravi Mojca Koren in dodaja, da je po naravi velik optimist, ampak zdaj res ne more biti več. Minute ali ure? »Rekli so nam, da imamo v informacijskem sistemu 10 minut dela z eno odločbo, a na usposabljanju - res smo šli postopoma korak za kora- kom - smo eno vlogo obdelovali šest ur,« pojasnjuje Mojca Koren. Res je bilo to učenje, a tudi prve vloge, ki jih bodo v CSD obdelovali, bodo še učenje in bo šlo bolj počasi. Pri tem pa je treba opozoriti, da je od zdaj vloženih šest tisoč vlog le približno polovica takšnih, ki so »čiste«, kot pravijo v CSD. »Takšnih, da jim nič ne manjka, da so popolnoma izpolnjene in da ni potrebnih dodatnih opravil, kot so ogledi, zaslišanja in tudi iskanje mnenj pri zdravniških komisijah.« »Kriterij« bo ogroženost Ker je praktično nemogoče, da bi vse vloge pravočasno obravnavali, so se v CSD že odločili, da se jih bodo - ko bo to mogoče - lotili selektivno in ne bodo upoštevali vrstnega reda, po katerem so jih sprejemali. »Reševali jih bomo glede na socialno ogroženost vlagateljev - torej najprej denarne socialne pomoči, potem pa otroški dodatki v družinah, kjer so ti velik vir za preživetje,« pravi Olga Bezenšek La-lic. Mojca Koren pa dodaja, da bo ta selekcija najbrž še bolj podrobna: »Absolutno bodo imele prednost vloge, pri katerih gre za preživetje družine oziroma posameznika. Naj ponazorim, 30 evrov otroškega dodatka za mesec ali dva ni tako >hud< izpad, kot pa bi bil pri tistih, ki so odvisni samo od pomoči. Razlika je tudi pri denarnih socialnih pomočeh - upravičenec do 26. leta starosti, ki še živi pri starših, bo brez tega denarja lažje preživel, kot bi to zmogla mamica s tremi otroki, ki ji je denarna socialna pomoč temeljni vir preživetja.« Kako bo s plačili vrtcev? »Ne vem pa, kaj bo s subvencijami za plačilo vrtca, če nam ne bo uspelo izdati vseh odločb,« ostaja brez odgovora Mojca Koren. Te odločbe bi morale biti izdane najpozneje prve dni februarja. Zakon je namreč jasen - če starš ne vloži vloge oziroma če za to vlogo odločba ni izdana, se mu zaračuna polna cena, ki v Celju znaša za enega otroka v vrtcu okrog 400 evrov. »Na državni ravni ni o tem še nič dorečenega, ampak če ne bo, bomo skušali sami iskati dogovor na lokalni ravni, da bi vsaj občine tukaj ljudem skušale pomagati,« pravi Olga Bezenšek Lalic, čeprav se zaveda, da tudi občine niso v rožnatem položaju. Kompromis bi morda bil plačilo po »starih« odločbah in potem morebitni poračun, ko bodo izdane nove odločbe. Kadrovske okrepitve? Glede na predviden večji obseg dela in prenos dodatnih nalog na centre, se bodo ti po sklepu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve lahko kadrovsko okrepili. A kaj, ko novih delovnih moči še nimajo, ampak jih lahko pričakujejo šele januarja. »V Celju dobivamo sedem dodatnih sodelavcev, med njimi tudi informatorja, ki pa bi ga resnično najkasneje potrebovali na delovnem mestu že 1. decembra,« pravi NOVI TEDNIK AKTUALNO 15 Preglednica uveljavljanja pravic iz javnih sredstev S 1. januarjem 2012 se bodo začele uporabljati določbe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10 in 40/11). Zakon poleg pogojev za uveljavljanje posameznih pravic predpisuje tudi dejanja v postopku in časovne opredelitve oziroma roke, ki veljajo za zainteresirane osebe (upravičenec, vlagatelj, štipendist) in organe (center za socialno delo). Naš občasni sodelavec Jakob Grošl, sicer naročnik Novega tednika iz Velenja, nam je poslal preglednico, ki ponuja vsem zainteresiranim vpogled v njihovo dolžno ravnanje, informacijo o začetku ter prenehanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev in tudi dolžnost centrov za socialno delo za preverjanje resničnosti posredovanih podatkov. Prikazuje samo postopkovni vidik zakona, povsem drugo pa je vsebinsko reševanje socialnih problemov. IS »Gre za reformo, kakršne doslej še ni bilo. A bojim se, da bo vse tisto, kar se je hotelo dobrega narediti - in zakon zagotovo prinaša dobre rešitve - skalilo to, da ne bomo uspeli zagotoviti dobrega štarta,« pravi Olga Bezenšek Lalic. Upošteva se dohodek iz premoženja Ob uveljavitvi novega zakona, ki upošteva tudi premoženje posameznika oziroma družine, je bilo veliko vprašanj tudi okoli prihrankov. Družine, na primer, imajo namensko varčevanje za rešitev stanovanjskega problema. »Pri preverjanju se bo upoštevalo obresti na privarčevani znesek in ne celoten znesek,« pojasnjujejo v CSD. Kar povprek prekinjanje teh varčevanj zato nima smisla, saj se nenazadnje preverjajo finančni tokovi in promet na transakcijskem računu za tri mesece nazaj. Prav tako se v primeru dodatnega stanovanja ne upošteva celotna vrednost stanovanja, pač pa dohodek, ki ga lahko ustvariš s tem premoženjem (najemnina, na primer). Olga Bezenšek Lalic. V začetku meseca je namreč v CSD dnevno prišlo tudi po 500 ljudi; ne vsi z vlogami, zelo veliko jih je prišlo tudi večkrat. »Najprej so spraševali, se posvetovali in zagotovo informator takrat vsega dela ne bi zmogel, veliko pa bi zalegel.« Poti nazaj ni »Zapeljali smo na avtocesto, tu se ne moreš obrniti nazaj,« komentira Mojca Koren pobude, da bi spet za nekaj časa preložili uveljavitev zakona. Dejstvo je namreč, da na novo vloženih enotnih vlog ne morejo obdelati po starem sistemu. Vlagatelji so tokrat morali vpisati občutno manj podatkov - za otroški dodatek, na primer, ni bilo treba vpisovati dohodkov za preteklo leto. »Kako naj te vloge obdelamo >po sta-rem<, kje naj torej dobimo manjkajoče podatke, če nimamo vstopa v informacijski sistem?« se sprašuje Mojca Koren. Zato odlog uveljavitve zakona ni rešitev. A prav in veliko lažje bi bilo, da bi uveljavljanje pravic iz javnih sredstev uveljavljali postopoma. »Tako je bilo tudi zastavljeno, če bi uspeli zakon uveljaviti s 1. januarjem 2011,« pravi Olga Bezenšek Lalic. Potem pa smo uveljavitev dvakrat prestavljali, najprej na 1. julij in nato na 1. januar 2012. »Zdaj je, kar je. Nazaj ne moremo več. Po svoje je še sreča, da imamo toliko dela, da ne moremo veliko razmišljati, sicer ne vem, kako bi bilo,« ne skriva obupa Mojca Koren. Ostajajo pa vprašanja, na katera ji danes ne zna nihče odgovoriti. »Kaj se bo zgodilo januarja in februarja? Kaj bodo rekli starši, če nam ne bo uspelo pravočasno izdati odločb za subvencije plačil vrtcev? Bo kdo razumel, da nismo krivi mi?« Olga Bezenšek Lalic omenja, da resorni minister Ivan Svetlik ves čas zagotavlja, da bo prehod uspel, sicer naj bi uveljavili vzporedni sistem. »Ampak, da bi nove vloge obdelali po starem? Brez podatkov iz informacijskega sistema ne gre!« IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA (arhiv NT) Prisiljeni v kršenje zakonodaje Zakonodajo bodo v centrih v vsakem primeru morali kršiti - zagotovo vsaj določbe Zakona o upravnem postopku, ki določajo roke vročanja. Za vročitev odločbe je namreč predviden 15-dnevni rok, kar pomeni, da bi morali v teh dneh v centrih že imeti stiskane odločbe za prejemnike denarnih socialnih pomoči, da bi še »izpeljali« vročanje. Pa vlog niso in jih do 3. januarja tudi še ne morejo niti začeli obdelovati. Z dobrimi novicami v leto 2012 V rubriki Bralci poročevalci, ki jo celo leto zvesto polnite prav vi, bralci Novega tednika, smo postrgali skoraj vso zalogo prispevkov, ki ste nam jo poslali. V prvi januarski številki bomo objavili še preostale prispevke, ki so tako ali drugače povezani s pripravami na praznični december, in potem bodo pred vami nepopisani listi. Vabljeni k sodelovanju tudi v letu 2012. Ostanite z nami in srečno. Še je posluh za dobrodelnost V soboto, 26. novembra, je bila od 10. do 12. ure v Rimskih Toplicah, v nedeljo, 27. novembra, pa v Radečah dobrodelna stojnica, ki jo je organizirala mag. Natali Borinc. Na stojnici je bilo po simbolični ceni mogoče kupiti domače pecivo in kruh. Ves izkupiček je bil namenjen otrokom iz socialno šibkih družin v obeh krajih. V Rimskih Toplicah se je nabralo 122,36 evra, v Radečah Libijci na zdravljenju V zdravilišču Laško se zdravi približno trideset mladih Libijcev, ki so izgubili roke ali noge v bojih proti režimu polkovnika Gadafija med nedavnimi boji v Libiji. Nekaj je tudi civilnih žrtev bombnih napadov Gadafijevih enot na libijska mesta. Pred tem so bili v Rehabilitacijskim centru Soča v Ljubljani, kamor jih še tudi občasno vozijo pa 105,36 evra. Obe vsoti je Natali Borinc prispevala v šolski sklad šol v obeh krajih in prepričana je, da bo denar šel v prave roke. Zahvaljuje se vsem, ki ste omogočili, da je bila stojnica bogato obložena, oziroma tistim, ki ste izdelke kupili in s tem pokazali, da vam ni vseeno. Podoben dogodek je bil še v petek, 2. decembra, na laškem sejmu. NB na merjenje in izdelavo proteze. Nekaj med njimi jih govori za silo angleško, jezika so se naučili skrivaj preko interneta in preko angleških pesmi ter zgoščenk, ker je učenje angleškega jezika v Libiji bilo dovoljeno le izbranim. Navdušeni so nad Slovenijo in njenimi lepotami. JOŽE JURC V jeseni življenja lahko počiva Kristina Lužar iz Krivice pri Pre-vorju je pred kratkim praznovala 90. rojstni dan. Otroci Drago, Štefka, Valerija in drugi sorodniki so ji pripravili veliko praznovanje. Vse življenje je trdo delala na kmetiji, veliki 8 hektarov. Zadnja leta na njej gospodari vnuk Boris, ona pa uživa v jeseni življenja. Rada posluša radio in prelista Novi tednik. Zdravje ji še dobro služi in vsi ji želijo, da bi tako čila dočakala vsaj sto let. DK Vrtiljakovci na 950. Vrtiljaku polk in valčkov Jubilejno, 950. oddajo Vrtiljak polk in valčkov Radia Celje je ob navzočnosti članov Kluba ljubiteljev Vrtiljaka polk in valčkov voditelj Tone Vrabl posnel v gostilni Pri Ankici v Gorici pri Slivnici. V programu so sodelovali ansambli Unikat, Vigred, ki deluje 20 let, in Zreška pomlad, zapel je kvartet Grmada, za humor pa je poskrbel Klobasekov Pepi s predstavitvijo nove plošče. Z zanimivimi pogovori so v oddaji sodelovali tudi mnogi člani Kluba ljubiteljev Vrtiljaka polk in valčkov, na primer Ivan in Justina Škorja iz Laškega, ki sta kljub visoki starosti na pragu osemdesetih let bila na vrhu Triglava že več kot tridesetkrat. Med obiskovalci sta bila tudi Darja in Jano Vovk iz Tržiča, ki ne zamudita nobene glasbene prireditve ali srečanja, ki je povezano z vrtiljakovci. Predsednica kluba vrtiljakovcev Elica Šan-tl je predstavila letošnji program, v katerem je v različnih akcijah sodelovalo približno dvesto članov. Vse oči pa so zdaj uprte v prihodnje leto, ko se bo 2. decembra v Žalcu odvrtel že 1000. Vrtiljak polk in valčkov, kar bo brez dvoma svojevrsten dosežek. Po končanem snemanju so se udeleženci z nekaterimi nastopajočimi za spomin še fotografirali in si ob decembrskih praznikih in novem letu zaželeli čim več dobrih prireditev s polkami in z valčki. TV Leo klub Rogaška zbral tisoč evrov Leo klub Rogaška je na tradicionalnem jesenskem dobrodelnem koncertu zbral tisoč evrov. Tokrat so v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah gostili energično vokalno zasedbo Oktet 9, zbrana sredstva pa bodo podarili Debri, ki združuje ljudi z redko kožno boleznijo bulozno epidermolizo. Leo Klub Rogaška združuje mlade iz Obsotelja in s Kozjanskega. Z dobrodelnimi akcijami želijo pomagati tistim, ki potrebujejo pomoč. Po lanskem koncertu Maje Slatinšek so tokrat v goste povabili energično vokalno zasedbo Oktet 9. Gre za že drugo akcijo v tej sezoni. Zbranih tisoč evrov, ki so jih obiskovalci prispevali z nakupom vstopnic in jesensko-zimskih dobrot, so podarili društvu Debra. V njem so združeni ljudje z redko kožno boleznijo bulozno epidermolizo, ki zahteva posebno skrb in terapije. PČ, foto: MK WM Leo klub Rogaška je na dobrodelnem koncertu zbral tisoč evrov in jih namenil društvu Debra. - Št. 101 - 27. december 2011 - NOVI TEDNIK BRALCI POROČEVALCI 17 Dijaki na praksi v Nemčiji Srečanje animatorjev Mladi animatorji iz celjske škofije smo se 3. decembra zbrali v SMC Celje, kjer je bil prvi animatorij, oratorij za animatorje. 60 udeležencev se je najprej pomerilo v domiselni igrici, nato pa so sledili kava, čaj, ali kakav, kakor se za dobrodošlico spodobi. Dan smo nato nadaljevali po ustaljenem urniku. Malo smo prepevali, razobesili smo oratorijske zastave, nato pa je sledila dramska zgodba o sv. Janezu Bosku, ki so nam jo čudovito predstavili animatorji iz Brestanice. Sledile so kateheze: papež, Marija, evharistija in animator so bile tematike, o katerih smo se pogovarjali po skupinah. Ponavadi sledijo nato delavnice. Mi smo jih preskočili oziroma smo jih nadomestili s sv. mašo, ki jo je vodil Urban Lesjak, oblikovali pa animatorji sami. To je bil tudi vrhunec dneva. Kosilo je bilo preprosto, vendar je teknilo. Sledila je velika igra. K odličnemu vzdušju je prispeval svoje skupni ples. Za konec nas je obiskal sv. Miklavž, ki je mladim s pomočjo animatorjev iz župnije sv. Daniela v Celju prinesel lepa darilca. Kaj še hočemo več? Da bi animatorij še kdaj ponovili in da bi se nam pridružili tudi tisti, ki so tokrat manjkali. Hvala seveda vsem tistim, ki so se trudili in pripravili ta čudoviti dan. BOŠTJAN JAMNIK Predstava za upokojence V četrtek, 17. novembra, se je 120 upokojencev DU Škofja vas udeležilo ogleda komedije Čenče, ki so jo brezplačno uprizorili člani Kulturnega društva bratov Dobrotinšek Škofja vas. Gre za klasično vaško burko v treh dejanjih, ki prikazuje življenje na vasi, ki ga oblikujejo vaške klepetulje. Komedijo je režiral Vinko Sentoč-nik, ki je zasnoval tudi sceno. Izdelal jo je Vlado Kmecl, poslikal pa Birman Shrestha, lektorirala je Milena Jurgec, osvetlitev odra je delo Matjaža Gregorina, za glasbo sta poskrbela Mihael Re-bernik in Matej Robič, odrska mojstra sta bila 0TR05KI ČA50PI5 V prvi novoletni številki Novega tednika, ki bo med našimi naročniki in na prodajnih policah že 3. januarja 2012, si boste vsi soustvarjalci te rubrike lahko prebrali še zadnjo zalogo iz leta 2011. Ostanite z nami tudi naprej in nam pošiljajte čim krajše, toda še naprej tako zanimive prispevke kot doslej. Srečno 2012. Srednja ekonomska šola Celje je letos ponovno sodelovala v mednarodnem projektu, ki ga omogoča Leonardo da Vinci Mobility, program evropske komisije za izobraževanje Comenius. Program nudi šolam in organizacijam s področja srednjega strokovnega izobraževanja sodelovanje s partnerskimi organizacijami po vsej Evropi, ki omogočijo mladim, predvsem dijakom, opravljanje delovne prakse v tujini. Sedem dijakov SEŠ Celje se je 19. novembra vrnilo iz Schwerina, glavnega mesta pokrajine Mecklenburg - Vorpommern, kjer so uspešno opravili tritedensko prakso, ki jo v šoli organizira Andreja Leskovar, prof., v sodelovanju s programom Comenius. Dijaki so delali na sedežu partnerske organizacije Jugendwerk Die Insel GmbH, kjer so ob zadanih nalogah praktično uporabljali znanje, pridobljeno v šoli, ga nadgrajevali in se izpopolnjevali v nemškem jeziku. Stanovali so v mladinskem domu Warmhaus. Za marsikoga od dijakov je bila to prva daljša odsotnost od doma in tudi izkušnje na področju kuhanja, čiščenja, pranja, predvsem pa prilagajanja drug drugemu jim bodo brez dvoma koristile na kasnejši samostojni poti v življenju. V prostem času so dijaki spoznavali kulturo nemškega naroda in s tem povezane kulturne spomenike. Pokrajina Mecklenburg - Vorpommern je pretežno podeželska, kjer ni industrije, kar omogoča prebivalcem in obiskovalcem tesen stik z naravo in živalskim svetom. Ob koncu tedna so si dijaki ogledali otok Kaninchenwerder na Šverinskem jezeru, ki je naravno zaščiteno območje, obmorski Wismar in glavno mesto Nemčije Berlin. Dijaki so se z delovne prakse v Nemčiji vrnili polni vtisov in obogateni z mnogimi izkušnjami in znanji, ki jih bodo s pridom uporabljali v nadaljnjem življenju. MS Od leve: Anja Vran, Iztok Grobelnik, Anesa Jahiri, Aleksandar Ljepoja, Vlasta, Krštinc - Budna, Barbara Britovšek, Nives Kropej in Matic Golavšek Alojz Bincl in Simon Vogrinc. Šepetalka je bila Mira Belak. V komediji nastopa enajst članov KD bratov Dobrotinšek Škofja vas: Ivica Kos, Nada Šaloven, Izidor Bincl, Doroteja Zavšek, Albina Pečnik, Tinček Pečnik, Janko Kotnik, Lidija Mikic, Breda Bračič, Fanika Klokočovnik in Štefka Horvat. Pri predstavi sodeluje kar šest članov DU Škofja vas. Vsi so svojo vlogo odlično odigrali in do srca nasmejali upokojence v dvorani, najbolj pa je blestela »glavna vaška opravljivka« Tona, ki jo je upodobila odločna Ivica Kos (peta na sliki z leve). JOŽEJURC Rekordno število krvodajalcev Letošnjo zimo na I. gimnaziji v Celju beležimo svojevrsten rekord, namreč krvodajalske akcije, ki se bo zaključila januarja, se je udeležilo kar 110 dijakov, pohvalili pa so jih tudi na celjskem transfuzijskem centru. S Transfuzijskim centrom Splošne bolnišnice Celje in Območnim združenjem RK Celje gimnazija sodeluje že vrsto let. Mentorica Rdečega križa na I. gimnaziji v Celju, Darja Farč-nik, opaža, da zadnja leta zanimanje za sodelovanje v teh akcijah narašča. Ker se krvodajalskih akcij lahko udeležijo le polnoletni dijaki, ki morajo ustrezati tudi nekim drugim pogojem, je krvodajalstvo na I. gimnaziji v Celju organizirano tako, da se dijaki v 3. letniku v okviru obveznih izbirnih vsebin udeležijo predavanj o krvodajalstvu, v 4. letniku pa se aktivno vključijo v to humanitarno dejavnost. NP Z mednarodnimi projekti dokazujejo svojo odličnosti Na Šolskem centru Celje so mednarodni projekti že vrsto let eno od področij, kamor dijaki in učitelji vložijo veliko truda in časa. Trenutno teče 10 mednarodnih projektov, • V •• • m • prejšnji mesec so za enega prejeli tudi nacionalno nagrado Jabolko kakovosti. Med večjimi in pomembnejšimi pa je zagotovo tudi projekt eTOOL - E-IZOBRAŽEVALNO OKOLJE ZA VZDRŽEVALCA NA CNC-STROJIH. Gre za prenos inovacij v okviru podprograma Leonardo da Vinci. Projekt izvajajo že dve leti in ga bo zaključili januarja 2012. V projektu sodeluje 10 partnerjev različnih ustanov s Portugalske, iz Nemčije, z Irske, iz Italije, Španije, z Madžarske, Švedske in seveda iz Slovenije. Cilj projekta je priprava skupnega evropskega okvirja novega poklicnega standarda vzdrževalec CNC-stro-jev, ki danes na trgu dela postaja vse bolj aktualen. Prav tako skupaj s partnerji pripravljajo in z dijaki tudi testirajo e-okolje, ki bo omogočalo e-izobraževanje za ta program. Projektni rezultati so dosegljivi na spletni strani http://www.etoolcnc.net. Promocijsko besedilo 18 KRONIKA NOVI TEDNIK Pogojna kazen z učinkom zastraševanja Ko daš storilcu »še eno možnost« Odmevni primer Kajtna je že tretji po vrsti v zadnjih dveh letih v Celju, ko je sodišče pogojno kazen izreklo zdravstvenemu osebju. Tokrat sta pogojni kazni »pokasirala«, kot se je izrazil eden od njunih zagovornikov, medicinska sestra Darja Šuper in tehnik Iztok Žilavec. Okrožna sodnica Ingrid Lešnik je obema določila enako kazen: deset mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Kazen jima je izrekla, ker sta storila »nedopustno ravnanje, ki je imelo tragične posledice«, saj je pacient Bojan Kajtna, ki ga je sestra na priporočilo Žilavca poslala iz urgence po napotnico v zdravstveni dom, umrl pred vhodom urgence. Pogojna kazen pomeni, da bosta morala desetmesečno zaporno kazen odsedeti za rešetkami, če bosta v dveh letih storila istovrstno kaznivo dejanje. Toda kaj sploh pomeni tako ali tako vse okoliščine istovrstno kaznivo dejanje? To ni le povzročitev smrti iz malomarnosti, za kar sta bila zdaj obsojena (sodba še ni pravnomočna). Na primer, če kateri koli v dveh letih povzroči katero koli kaznivo dejanje, ki spada v poglavje Kazniva dejanja zoper življenje in telo v Kazenskem zakoniku RS, bo moral v zapor. V to poglavje spadajo med drugim tudi kazniva dejanja povzročitve lahke ali hude telesne poškodbe. Povzročitev prometne nesreče s poškodbami na primer ne spada sem. Vendar mora za preklic pogojne kazni in spremembo le-te v prestajanje zapora biti drug postopek, v katerega bi se zapletla, pravnomočno končan. Pogojna kazen sploh kazen? Družba se pogosto sprašuje, kakšen učinek ima sploh pogojna obsodba. Gre bolj kot ne za zastraševanje, menijo pravni strokovnjaki. »Mislim, da je učinek takšne kazni odvisen od posameznega primera. Sodnica je v tem primeru pretehtala ogromno stvari, okoliščin in praviloma je treba njeni oceni zaupati. A ker sodba še ni pravnomočna, bo višje sodišče v primeru pritožb zagovornikov moralo znova pretehtati,« nam je dejal Matjaž Jager, doktor pravnih znanosti z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Sodišče je sicer vezano na splošna pravila pri odmeri kazni glede na zakon, težo kaznivega dejanja in storilčevo krivdo. Odločilno je tudi to, kaj kaže sodna praksa. Vendar Jager omenja, da v kazenskem zakoniku ni opredeljen namen kazni, kar je slovenska zakonodaja včasih poznala. Namen kazni naj bi točneje opredelil, ali je denimo obsojencu treba nuditi kakšno rehabilitacijo, dodatno usposabljanje ali kaj podobnega. Če bi obsojenec moral v zapor, bi imeli strokovnjaki na podlagi izrečenega namena kazni, posledično tudi usmeritev, kako v času prestajanja kazni z njim v zaporu delati. Pogojna kazen pa pomeni, da se storilcu ponudi še ena priložnost, da se poboljša. Sodišče oceni, da bo delovala takšna kazen na storilca preventivno. Ne more pa pogojne kazni izreči za težja kazniva dejanja. Kljub temu, da je v primeru Kajtna pacient umrl, malomarnost pomeni nižjo obliko kaznivega dejanja. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA »Na zatožni klopi bi morala sedeti takrat dežurna zdravnica. Zgodilo se je, da sta kazen >pokasirali< nedolžni osebi, nadrejeni pa so se ji izognili,« je bil komentar zagovornika Darje Šuper Borisa Kmeta. Odvetnik družine Kajtna Bojan Grubar napoveduje odškodninsko tožbo zoper bolnišnico, z obsodbo pa je zadovoljen. »Postopek je dokazal, da vodstvo celjske bolnišnice z navodili, ki jih je dajalo podrejenim, ni zagotavljajo nujne medicinske pomoči ljudem, ki so jo potrebovali. Več jim je pomenilo, da zadostijo zahtevam zdravstvenih zavarovalnic,« je bil oster. »Še vedno menimo, da je šlo za splet nesrečnih okoliščin in pri naključju se ne more govoriti o kazenski odgovornosti,« je ob izreku sodbe dejala zagovornica Iztoka Žilavca Nuša Maček. Darja Šuper in Iztok Žilavec Bo obsodba koga izučila? »Gre za najmanjšo stopnjo krivde, toda za nedopustno ravnanje. Glede na svoje izkušnje in znanje bi se morala zavedati, kako ravnati, ko je pacient v bolečinah iskal pomoč, a je ni dobil,« je v razlagi četrtkove sodbe Darji Šuper in Iztoku Žilavcu dejala sodnica Ingrid Lešnik. »Ne moremo z gotovostjo trditi, ali bi Bojan Kajtna preživel ali ne, če bi mu pomoč nudili takoj, res pa je - kot je zatrdil medicinski izvedenec - da bi ob takojšnji pomoči imel več kot 90 odstotkov možnosti preživetja,« je še dejala. Sodni senat je pri odmeri kazni popolnoma sledil obtožnici. Čeprav sta obtoženca ves čas trdila, da sta pri pojasnjevanju pacientom, da so samoplačniki, če nimajo napotnice, in pri pošiljanju po ta list papirja v zdravstveni dom sledila le navodilom bolnišnice, sodnica temu popolnoma ni verjela. »Priče so potrdile, da ste Kajtno poslali po napotnico, medicinske sestre, ki so bile zaslišane, pa so dejale, da to vendarle ni bila praksa in bi se moralo vprašati dežurno zdravnico,« ju je opomnila. Še več, poučila ju je o tem, kar je prav tako dejala ena od medicinskih sester, ki je pričala, in sicer, da se sprejem bolnika ne začne pri vratih ambulante, temveč pri vhodu na urgenco. »V tem primeru ni šlo za naključje, šlo je za kršitev dolžnosti poklicnega ravnanja,« je svoje razloge za obsodbo strnila Lešni-kova. SŠol Napotnica ni nujna Za komentar četrtkove sodbe smo prosili tudi celjsko splošno bolnišnico, od koder so nam sporočili: »Splošna bolnišnica Celje ni sodelovala v kazenskem sodnem postopku, zato ga ne more komentirati, prav tako ne more komentirati izrečene sodbe.« Zaradi nekaterih različnih izjav prič in tudi obsojencev v primeru Kajtna, da se »po njegovi smrti v bolnišnici ni spremenilo nič«, torej da je za sprejem na urgenco nujna napotnica, če je nimajo, pa paciente napotijo v zdravstveni dom ali pa so samoplačniki, smo celjsko bolnišnico prosili, naj nam uradno zapišejo, kako pravzaprav poteka sprejem bolnikov na urgenci. Odgovor? »Prvi stik z bolniki, ki pridejo v urgentni center Splošne bolnišnice Celje, vzpostavi medicinska sestra in jih na podlagi napotnice usmeri v pravo ambulanto. Tiste, ki v urgentni center pridejo brez napotnice, v pravo ambulanto usmeri na podlagi bolnikovega opisa težav. Bolniki, ki so v urgentni center pripeljani z urgentnimi oz. reševalnimi vozili, gredo takoj v ustrezno ambulanto. Tja jih pospremi osebje nujne medicinske pomoči iz reševalnega vozila. Vse bolnike, ki pridejo v urgentni center, pregleda zdravnik, ne glede na to, ali tja pridejo z napotnico ali brez nje. Administrativni postopki v skladu s pravili zavoda za zdravstveno zavarovanje se izvajajo po pregledu bolnikov. SŠol Medicinskemu osebju »le pogojna« Celjska okrožna sodnica Marjana Topolovec Dolin-šek je bila lani spomladi pravzaprav sploh ena prvih v Sloveniji, ki je belim haljam suvereno izrekla zaporne kazni, četudi pogojne. Mariborske zdravnike Bojana Krebsa, Martino Muršak Pocajt in Emila Ar-nuša, ki so poskušali »neuspešno« zavlačevati postopek, kar jim je očitala tudi sodnica, je obsodila na leto zapora s preizkusno dobro dveh let. Njihova 57-letna pacientka je umrla po rutinski operaciji zaradi žolč- nih kamnov, trojica zdravnikov pa je bila spoznana za krivo zaradi malomarnosti pri zdravljenju. Julija letos je celjski sodnik Marko Brišnik mariborskemu specialistu radiologu Samu Slokanu in celjskemu specialistu nevrologije Marku Grasseliju prisodil pogojno kazen šest mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. Spoznal ju je za kriva kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti in jima ob tem očital, da je šlo za hudo malomarnost, saj je umrl njun 36-letni pacient. Slokan naj bi med pregledom spregledal nenormalno tvorbo na pacientovih možganih, Grasseli pa bolnika naj ne bi ustrezno zdravil. Pritožba njunih zagovornikov naj bi bila trenutno na celjskem višjem sodišču, kjer dokončne odločitve o njej še niso sprejeli. Nove ovadbe zdravnikov? Takšni sodni postopki in obsodbe medicinskega osebja znajo v javnosti sprožiti val poguma in novih prijav zoper zdravnike in ostale zdravstvene delavce. Po podatkih Novega tednika naj bi celjski kriminalisti letos preiskovali kar nekaj kaznivih dejanj, ki naj bi jih storili zaposleni v zdravstvu in so povezana s pacienti. Neuradno naj bi bilo v tem letu takšnih preiskav okoli šest. SŠol NOVI TEDNIK ŠTIRINOŽCI 19 Miha je leto dni star mešanec večje rasti, prijazen in išče skrbnega gospodarja. Cene je mešanec, star 4 mesece. Odvzet je bil v Slovenskih Konjicah. Bo srednje rasti. IŠČEMO TOPEL DOM Dve pasji deklici in dva pasja fanta čakajo na vas v Zonzaniju, saj iščejo skrbnega gospodarja. Uradne ure zavetišča Zon-zani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si Vala je stara 2 meseca. Mešanko so našli v Rogaški Slatini. Bo srednje rasti. DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7. -12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772 veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.sl_ Asta je prijazna mešanka. Stara je 2 meseca. Našli so jo v Slovenski Bistrici. Bo srednje rasti. MAČJA PREJA Prazniki tudi za muca Miška Špela Podrepšek iz Celja se je potrudila in nam poslala fotozgodbo prazničnega muca Miška. Za nagrado bo prejela 2 kg mačje hrane, ki jo podarja podjetje Hana-Ana iz Zadobrove. »Moje ime je Miško, pred tremi leti sem s Koroške prišel k družini Podrepšek, kjer me zdaj pridno razvajajo.« »Rad opazujem zimsko idilo in se pripravljam na praznike. Tudi meni so všeč snežinke. Pa je le zapadel prvi sneg tudi v Celju!« Doslej ste nam za nagradni razpis poslali nekaj prispevkov o mačkah, lahko pa seveda sodelujete tudi z zgodbicami o psih ali drugih domačih ljubljenčkih. Napišite zabavno zgodbo in jo pošljite v uredništvo Novega tednika, lahko dodate tudi fotografije. Nagrajeni boste s hrano za mačko ali psa. Najboljši ali najbolj izvirni prispevek, ki ga bomo izbrali med vsemi prejetimi, vam bo zagotovil vsak mesec v letu, ki prihaja, 2-kilogramsko vrečo vrhunske hrane za mačko ali 3-kilogramsko za psa. Nagrado bo podarilo podjetje Hana-Ana iz Zadobrove 39c, Škofja vas. Teksti naj ne bodo daljši od 2500 znakov. Pošljite jih na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si, sprejemali pa jih bomo do konca letošnjega decembra. »Da me ne bo zeblo, mi je Špela priskrbela božično kapo. Hoho, zdaj sem pa Božiček Miško! Srečno novo leto vsem skupaj!« mM 20 NASVETI NOVI TEDNIK TERAPEVT SVETUJE Osamljenost Ljudje smo bitja odnosov in za to, da rastemo in se razvijamo, potrebujemo druge. Le v odnosu z drugimi lahko izoblikujemo jasno podobo. Dejstvo, ki je več ali manj znano vsem. Težko je biti sam, a se človek navadi. Če je to dobro, pa je vprašanje. Ljudje smo različni in imamo različne potrebe. Vendar se le v odnosu z drugimi razvijamo in rastemo. Sami težko to počnemo, ker nimamo povratne informacije, če je to, v kar se razvijamo, dobro ali slabo. Dejansko je težko biti sam. Mogoče se mnogi ne bodo strinjali s tem in bodo zatrjevali, kako fino je, da se ni treba prilagajati, poslušati nekoga drugega, ki ti ukazuje, počneš lahko vse ... Mogoče je to res, a vendar, ko je najtežje, ko si sam, ko si zaželiš objema, topline in besed, ki bi te pomirile, si sam in ni nikogar. Lahko pokličeš prijatelje, starše ali sorodnike, a vseeno, nekdo, ki te sprejema takšnega, kot si, in te ima rad zaradi tebe samega, te spoštuje in občuduje, ti zna pokazati nebesa in pekel, ta oseba ti lahko da veliko več kot vsi drugi. V odnosu z njim postaneš tisto, kar si, dobiš tisto, kar si vedno iskal. Da ti tista čutenja in občutke, ki te pomirjajo in ki ti dajejo varnost, četudi je ta zgolj navidezna. Biti ali ne biti sam? Ko si sam, imaš mogoče nekaj več svobode in ti določenih stvari ni treba postoriti, se prilagajati, toda vseeno je na daljši rok in za čustveno stanje posameznika bolje, da ima nekoga ob sebi. Biti v zvezi ni ravno lahko, a je za tiste trenutke, kjer si za trenutek vladar sveta, kjer si popolnoma srečen in imaš občutek, da ti nihče nič ne more, vredno sprejemati kompromise, kritike, drugo mnenje in deliti delček sebe z nekom, ki te sprejema takšnega, kot si, in ti ni treba igrati nekoga, da bi ustregel drugim. Ni toliko težko najdi nekoga, težje ga je obdržati, saj v odnosu nisi več Piše: ALENKA GABROVEC, zakonska in družinska terapevtka eno, ampak sta dva eno in za to je treba veliko potrpljenja, spoštovanja in ljubezni. Vsekakor je odvisno od posameznika, kaj in kako bo. Ali bo raje sprejel to, da je sam, ter se soočal z občutkom osamljenosti, ki ga bo počasi najedal, dokler se ne bo zrušil, ali pa bo našel družbo. Biti v odnosu z nekom še ne pomeni, da mora ta ista oseba biti tvoj partner, je le nekdo, ki deli s tabo lepe in manj lepe trenutke, in nenazadnje je nekdo, ob katerem rasteš in se razvijaš. Odločitev je v rokah posameznika, le on ve, kaj je tisto, kar želi in kaj ga osrečuje. HUJSAIUJE 8 — 12 kg mesečno Dr. PIRNAT )2/252 32 55,01/519 35 54 www.pirnat.si Biti sam je prava umetnost, še posebej če gre za eno-starševske družine. Težko je biti oče in mati hkrati, dejansko se ne da. Lahko se starš trudi biti oboje hkrati, a bije bitko z mlini na veter. Žal je v sami naravi človeka tako, da tisto, kar lahko in naj bi dal oče, mati ne more dati, naj se trudi še ne vem kako močno. Očetje so tisti, ki ustvarjajo v otroku občutek varnosti, matere pa ljubezni in čustev. To je njuna glavna naloga in če ne moreta ali ne znata to dati, bo otrok vedno nekaj iskal. Savinja IPofet nadreko A ^Flijfitover tfie f( t L Z^ílk Lam, t/V-t-C t L Zlata Esihova Konec novembra sta praznovala zlato poroko Fanika in Stanko Esih iz Celja. Fanika, rojena Belina, doma iz lepe vasice Kalobje, Stanko pa z Babnega, sta se spoznala, ko je Fanika hodila na obiske k svoji sestri. V zakonu se je kmalu rodila hči Alenka, nekaj let kasneje pa še Simona. Da jima ni dolgčas, ju zaposlujejo štirje vnuki. Svoj jubilej sta praznovala v krogu prijateljev in sorodnikov. BČ Na Vranskem so jih imeli prvič Številnim slovenskim krajem, kjer že več let uprizarjajo žive jaslice, so se na božični večer pridružili tudi na Vranskem. Prizore iz zgodbe o Jezusovem rojstvu je prikazala Mladinska skupina Folklornega društva Vransko. Božični zgodbi so prisluhnili številni obiskovalci: ob 18. uri predvsem otroci in mlade družine, ob 23. uri pa udeleženci polnočnice. Božični skrivnosti so poseben čar dodale božične pesmi v izvedbi dekliške skupine Solo, ki deluje v okviru Kulturnega društva Vransko. TT FOTO TEDNA Foto: GrupA Tako izgleda izložba, ki so jo na konjiškem Starem trgu uredili otroci iz Osnovne šole Ob Dravinji. Drugi niso bili nič manj domiselni. Praznične izložbe po navdihu otrok Na Starem trgu v Slovenskih Konjicah, ki ga že dlje časa celovito obnavljajo, je vseeno mogoče čutiti nekaj prazničnega vzdušja. Že tretjo leto so v mestu poskrbeli za praznikom primerno ureditev izložb ter se povezali z vrtci in s šolami. Pri urejanju izložb so se izkazali: vrtca Slovenske Konjice ter Mali grof, obe konjiški osnovni šoli ter šola iz Loč. V prihodnjih dneh, vse do konca leta, bo Konjičane razveseljevala še Božična vas, kjer bodo postavljene različne stojnice. BJ V šmarskem hotelu za žuželke, ki ga ravnatelj Stanko Šket obiskovalcem šole rad pokaže, hotelski gosti trenutno mirujejo, čakajoč, da mine zimski mraz. Zima v šmarskem hotelu V Šmarju pri Jelšah težko pričakovanega hotela v zapuščenem dvorcu Jelšingrad zaenkrat še nimajo, imajo pa hotel za žuželke, s katerim se ne more ponašati ravno vsak kraj, vsaka osnovna šola. V obeh je trenutno zimsko zatišje. Črički, pikapolonice, tančičarice, strigalice, divje čebele, zajedalske ose in podobne koristne živali v svojih sobicah zaenkrat mirujejo. »Hotel smo postavili na takšno mesto, da ga bodo spomladi ujeli prvi sončni žarki ter bodo vrtni pomočniki že zelo zgodaj začeli z delom,« je povedala Boža Gojtan iz Osnovne šole Šmarje pri Jelšah, ki ima med drugim na skrbi naravoslovno učilnico, katere del je nevsakdanji hotel. Njegovi prebivalci so tiste žuželke, ki se hranijo s takoime-novanimi človeku »škodljivimi« žuželkami, zato je zaradi njih potrebnega manj človekovega samouničevanja s pesticidi. S temi malimi pomagači je tako v naravi manj zastrupljanja. »Naš cilj je, da jih imamo čim več,« poudarja ravnatelj nasploh zgledno urejene šole, Stanko Šket, ki obiskovalcem šole hotel z veseljem predstavi. V starih, za naravo boljših časih so ti, mali vrtni pomočniki, bivali v deblih starih dreves, vendar smo ljudje žal posekali preveč starih dreves. Žuželkam je zato treba pomagati tako, kot jim v šmarski šoli. BJ