I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 3 gold. 40 kr za pol leta 1 gold r? 0. kr četrt leta 90 kr., pošilj po pošti pa za eelo leto 4 gold pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani i julija 1888. Obseg: Preprosta latasta vrata. slanca dr. Poklukarja. Govor poslanca Kluna. Katera sadna plemena in katere vrste izmed njih naj pomn ožujemo Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Govor po- Nasledki ,,šnopsa Zemljepisni in narodopisni obrazi u Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. ali pa v dveh desetletjih. temu uspehu je pa gotovo Preprosta latasta vrata. fv Po Ameriki rabijo v ograjah preprosta vrata prav veliko pripomogla prejšnja vinarska in sadjarska šola na Slapu, ki je vplivala na razvoj sadjarstva po svojih učencih in po učiteljih, ki so hodili v učiteljske od tečaje, ter po lepem drevji iz svoje drevesnice. Kakor lat, kakeršna kažeta podobi 49. in 50. Podoba 49. kaže hitro bode velikanska drevesnica c. kr. kmetijske družbe vrata odprta, podoba 50 pa zaprta. Vrata so v ravno- v Ljubljani začela sadno drevje oddajati, in isto tako težji z utežjo. katera je privezana z vrvico na vrata ter gre čez škripec. Da se vrata privzdignejo in odpro, zadostuje najmanjša sila. Vrata se namreč zasučejo okoli osi, katera je pritrjena med dve vštric postav- tudi velika drevesnica deželne kmetijske šole v Grmu ter drevesnice po Podoba 49 ljeni vereji. ter smuknejo, kadar se odpro, skozi vereji. Prednost tacih preprostih vrat je, da ni treba zaprtih zapahovati s kakšno posebno pripravo, ker jih človek lahko odpre, živina pa s pritiskom ne. gtanja. Ni pa vrtih ljudskih šol, tedaj pa bodemo z mogočnimi koraki napredovali na Kranjskem vsadjar-stvii. Povzdiga našega sadjarstva je velevažen faktor za razvoj bodočega kmetijskega blago-že dovolj samo saditi veliko sadnega Podoba 50 drevja; sadjarstvo nam bode želeni dobiček donašalo tedaj, ako bodemo sadili vsakemu kraju posebno pri- merna sadna plemena in njih vrste. Glede podnebja in krajevih razmer moremo kranjsko deželo deliti v pet sadnih delov. Ti so: Vremska dolina, 2. Pivka z Rovtami, . Vipavska in Ljubljanska in sploh gorenjska ravnina, Gorenjsko in 5. Dolenjsko. Katera sadna plemena in katere vrste IZ- Natančne meje se seveda tem delom ne dado določiti. med njih naj pomnožujemo. Spisal Rihard Dolenc. Sadjarstvo se je pri nas pričelo, hvala Bogu, prav tod uže rodeva vinska trta. živahno dvigati. Sadnega Vprašamo torej, katera sadna plemena in katere vrste izmed njih odgojujmo po teh delih dežele, da bode sadjarstvo prinašalo kolikor mogoče največi dobiček. Vipavski in Vremski dolini je podnebje južno Po teh krajih, zlasti pa v > katerih krajih v enem letu več drevja posade sedaj po ne- Vipavski dolini, ni sadnega plemena, ki bi moglo , nego so ga prej v enem dobička prinašati nego vinska trta, m sicer 222 zgodnjo vrste. Vipavci naj bi se vendar uže odločili ter začeli pridelovati prav zgodnjega namiznega grozdja toliko, kolikor ga pridelujejo po Tirolskem in sedaj tudi uže po Primorskem. V sadni trgovini je zgodnje grozdje najbolj cenjeno blago. Za vino porabljeno grozdje ne da uikdar toliko dohodka nego sveže prodano grozdje. Vipavci naj bi zato po svojih najboljših legah pridelovali prav zgodnje grozdje, kakor: avguštano, muškatelec, portugalko, rdeči in hrustljavi španjol, zgodnji rdeči veltlinec itd. V Vipavski in Vremski dolini more lepe in velike dohodke donašati tudi češnja. Češnja je prvi sad, zato si ga vsak želi, in čim zgodnjejše so češnje, tem več so vredne. Želeti je, da bi po imenovanih krajih bolj razširili zgodnje vrste češenj, kakeršne so Klosterneuburška, Dornberška in Rihenberška. Tudi poznejše vrste češenj naj Vipavci pridno sade, saj jih m morejo še vedno poprej prinesti na prodaj, nego drugi kraji svoje najzgodnjejše; take češnje so: rdeča in bela mehkužuica, pisana hrustavka ali cepljenka. Zadnja češnja sicer ni posebno dobra v jed, a je najboljša za kandite in za vkuhavanje, priporočam jo pa zato Vipavcem, k er jo je prav lahko prodati v tovarno za kandite. Pisatelj tega članka je skupoval na Slapu več let češnje, a pisanih hrustavk ni dobil nikdar dovolj. Posebno lepe pisane hrustavke imajo po Dolenjskem (koder jih imenujejo bainkiršen.) Vipavci in Vrernci naj si priskrbe cepičev teh vrst z Dolenjskega; čudili se bodo debelosti te dolenjske češnje. Za Vipavsko in Vremsko dolino je pa velike važnosti tudi marelica, ker je kakor ustvarjena za te kraje. Marelica tem bolj rodi, čim bolj vetrno je. Burja je sicer skoraj vedno škodljiva, vendar je marelici koristna. Marelica ima pa za burjaste kraje tudi to dobro lastnost, da se sad kaj trdno drži. Končno so pa marelice v sadni kupčiji močno zahtevano blago, in zato morem prav živo priporočati Vipavcem in Vremencem, naj pridno vzgojujejo to sadno pleme. t Govor državnega poslanca in odbornika c. kr. kmet. družbe kranjske dr. Poklukarja v državnem zboru dne 17. maja 1888. Gospod dr. Poklukar je po splošni obravnavi proračuna kmetijskega ministerstva govor svoj tako le nadaljeval: Po teh splošnih opomnjah hočem, ker mi je dolžnost, nadrobneje govoriti o razmerah dežele, ki me je semkaj poslala. Gospodarskih vprašanj ni moči drugače razpravljati, nego da natančno razloži razmere svoje okolice, kdor jih pozna, in ono poudarj čl) Z8L kar upa pomoči in zboljšanja. S tega stališča se moram strinjati s stvarnimi razpravami g. predgovornika. Sicer pa smem trditi, da smo na Kranjskem, dasi smo razdeljeni v politični stranki, vendar popolnoma edini v gospodarskih vprašanjih, in mogoče je to uzrok, da smo odstranili t nekatera težka bremena, ki so nas trla, dokler nismo uredili zemljiškega davka. V kmetijski družbi se prav dobro sporazumevata nasprotni si stranki in o stvareh razpravljata stvarno. Želel bi, da bi tako bilo po vsej državi na korist poljedeljstvu. (Dobro! na desnici.) Prehajajoč na posamezne gospodarske razmere na Kranjskem, smem se sklicevati na to, da so večini gospodov znane zemljepisne, oziroma krajevne razmere dežele naše. Mnogo gospodov se je gotovo že po železnici vozilo skozi deželo. Od Zidanega mosta do Divače vidi se velik del dežele, in človeku se lahko vtisne podoba o njej. Imamo od Podkorena na koroški meji pa doli do Jesenic na hrvatski meji Savo, kateri je bila struga, koder je širša, stoletja in stoletja zasuta. Tako n. pr. nahajamo od Kranja pa do Zaloga, kjer se struga stisne skoraj brez presledka veliKo peščeno polje z rodovitno zemljo, ki je komaj slab pedenj debela. Po drugi strani imamo veliko gorovje. S oraj ves oKraj radovljiški, loški, kočevski in velik del krškega in črnomaljskega so v visokih gorah, ali pa je kraško gorovje, kakor od Po-stojine do Kolpe. Po drugod so naši zemlji nevarne povodnji, ali pa je močvirje, in to provzročuje deželi težavna in draga gospodarska dela. m » ■ Spoiiiinam gospodo najprvo velikega ljubljanskega barja, nižav pri Planini, Cerknici, Loži, Račni, Ribnici, Dobrepolji in spodnje krške doline, da imate podobo o velikih gospodarskih nalogah, katere moramo zvršiti. To sem hotel v obče omeniti. Ko prehajam na posamezne stroke, o katerih hočem pri tej priliki visokemu ministerstvu razložiti želje svoje, pričenjam najprvo s poukom. Tudi o tem sem prepričan, da govorim po mislih vseh tovarišev iz dežele naše, ker ponavljam le sklepe deželnega zbora, ki isto izrekajo, čc se zahvaljujem visoki vladi za podporo, ki jo je sedanje poljedelsko ministerstvo dovolilo za ustanovitev in vzdrževanje sadjarske in vinarske šole na Slapu in pozneje za ustanovitev vinarske in sadjarske šole v Grmu pri Novem mestu. (Dobro! Dobro! na desnici.) Želim, da bi nas visoko poljedelsko ministerstvo toliko podpiralo tudi v prihodnje, in da bi v zvezi z vinarsko šolo porabila proti trtni uši vse pripomočke, ki se sedaj znani za najboljše. Prodavanja popotnega učitelja po deželi pozdravlja ljudstvo z veseljem, in kar je po mojih mislih največ vredno, to je, ko popotni učitelj ob enem nadzoruje šolske vrtove po deželi. Sadjarstvo je šele v povojih, a vendar že kaže najboljši sad; in ker je treba šolske vrtove izročati ravno učiteljem, ki se jim le tedaj speši delo, ako razumejo sadjarstvo, prehajam takoj na veliko važnost sadjarstva po učiteljiških pripravnicah. V zadnjem časi so se razmere na ljubljanski pripravnici v tem oziru vzboljšale ;*) želim pa, da bi se Nj. ekscelencija gospod poljedelski minister glede na to dogovoril z gospodom naučnim ministrom in obračal največo pozornost na ta predmet po učiteljskih pripravnicah. *) Kolikor je nam znano, so se še poslabšale. Ured. 223 Zogotavljam Vas. gospoda, in oni, ki so potovali 80 razen štirih zastopane vse, in še celo oddaljena. po deželi, gotovo so se prepričali, da ena sama oseba Metlika je poslala svojega zastopnika. v občini more z živo besedo, z dobrim vzgledom, s poukom o sadnem drevji več storiti za sadjarstvo, nego sto najlepših Predsednik g. Seunig je pričel zborovanje tako: Slavni zbor! Ker je družbeni predsednik gospod ID najbolje pisanih knjig ali časnikov. Thurn žalibog nevarno obolel, imam jaz čast predsedo- (Prav res! na desnici.) Po skupnem trudu visoke vlade, vati temu občnemu deželnega zastopa in občin našim sadjarstvom dospeti tako naše » utegnemo morda kedaj z zboru, katerega s tem pričenjam. daleč, da bodo tudi Pred vsem pozdravljam v imenu glavnega odbora vse došle ude, posebno pa visokorodnega gospoda deželnega lepoto ceste obsajene s sadnim drevjem, kar bo zvišalo predsednika barona Winklerja, katerega ob tej priliki krajev, in kar je prvo, brez posebnih troškov, prosim, naj blagovoli naše sklepe blagohotno uvaževati ako bode potrebno, na odločilnem mestu tudi pri- tudi dohodke. in, Ker sem že pri pouku, dolžnost mi je še na ene poročati. Pozdravljam tudi reči spomniti Nj. ekscelencijo. To je resolucija, ki jo je lansko leto stavil moj tovariš, zastopnik tržaški gospod gospoda cesarskega svetnika Murnika c. kr. vladnega svetnika Drako- in tudi zastopnika slavnega deželnega odbora Nabergoj, glede dovoljenja treh ali štirih ustanov za sinove poljedelcev z okolice tržašse, da obiskovali poljedelsko šolo v Gorici. Upam, da se bo Nj. eksce- lencija ozirala na to željo, ki je bila lansko leto širno utemeljena. ob Slavni zbor! Iz upravniškega poročila morete raz-videti odborovo delovanje, katero je bilo, vsaj po mojem mnenji, uspešuo, zlasti ako uvažujete skromne društvene sile in kmetom neprijazne časovne razmere. Upajmo pa, da nastanejo za kmetijstvo kmalu bolj časi za kar Prehajam sedaj na rastlinarstvo, in tu je najprvo bodo gotovo skrbeli visoka vlada in deželni zastop vprašanje o vinarstvu, sadjarstvu > pa in oziroma nadomestilu za vinarstvo proti trtni uši. zelenjadarstvu, tudi poedini kmetovalci, ako se navdušimo za gaslo na tem šega presvetlega cesarja : „Z združenimi močmi\u (Dobro ne morem sedaj obširno govoriti, pa mi tudi ni treba, Slava!) ker eden mojih tovarišev že tako namerja o tem Predno prestopimo na dnevni red, usojam si v ime predmetu obširneje govoriti. (Dobro! Dobro! na des- glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske staviti niči). Glede gozdnega nadzorovanja ne morem druzega pro- naslednji preklog, naj slavni občni zbor sklene: „ slavo štiridesetletnega vladanja Njega veličastva presvet omeniti, nego da izražam željo, da bi Nj. ekscelencija lega cesarja Frana Josipa I. sklene občni zbor c. kr. sedanje postavno ustanovljeno društvo za pogozdovanje kmetijske družbo kranjske, da družba priredi v začetku Krasa podpirala z vsemi sredstvi ter po možnosti pomnožila nadzorovalno osobje, Veče število osobja je v zadnjih letih imelo toli dobre nasledke, da smo njegov vpliv na naše gozdarstvo tudi mi izpoznali; zato prosim ekscelencij naj tudi pri nas vpeljal normalno število nadzorovaluega osobj (Dalje prihodnjič) oktobra meseca deželno sadno razstavo v Ljubljani." Gospod cesarski svetnik bode predlog utemeljil. Deželni odbornik gosp. Murnik utemeljuje predlog z daljšim govorom, rekši: Deželni zastop, občina stolnega mesta, občine po deželi, z eno besedo vsa dežela se pripravlja 401etnico našega presvetlega cesarja Frana Josipa praznovati. Vsi se pripravljajo na ta praznik in hote 401etnico praznovati po zmislu Najvišj želj z dobrodelnimi ustanovami, s podporo ubožcev, v korist šolstvu 1 z zasajanjem sadnega drevj itd Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe Tudi ) praz gla se je kranjske. Občni zbor za 1. 1887. dne 14. junija v Ljubljani Zborovanj J vodil odbor misli, da bi kmetijska družba prim 401etnico z deželno sadno razstavo. Pri tej prilik nam spominati svojega preljubljenega cesarja in premi-lostnega vladarja kateri je neizmerno veliko storil za kmetijski stan. Spominajmo se le cesarskega patenta z dne 4. marcija 1849 o zvršitvi zakona, zadevajočega nika gospoda grofa Thurna družbeni podpredsednik Jos Fr. Seunig. Navzočni so bili od vis. c. kr. deželne vlade namestu bolnega predsed- odpravo tlake, in razbremenjenje zemljišč, spominajmo se že od 1860. trajajoče ustave, spominajmo 86 gospod deželni predsednik baron Winkler ter vladna svetnika gospoda Dralka in Globočnik. Deželni odbor je zastopal namestnik deželnega glavarja v deželnem odboru gospod cesarski svetnik Murnik; bili so pa navzočni tudi še deželni odborniki gg. Detela, Dežman in dr. Vošnjak. Udov je prišlo na zbor preko 80, katerih je bilo 3/4 pravic, katere smo v tem času dobili. Za vladanja pre svetlega cesarja ustanovilo se je posebno ministerstvo to je c. kr. poljedelsko ministerstvo, katero po vsej r moči skrbi za povzdigo kmetijstva in gozdarstva, katero podeljuje podpore za plemensko govejo živino vzdigo konjske, ovčje reje itd. Naša za po-družba razdeljuje razne podpore, napravlja razne razstave, in da more to zahvaljevati se imamo osobito c. kr. kmetijskemu mi vnanjih, kar je najboljši dokaz, da se živahno za družbo nisterstvu. Za vladanje našega presvetlega cesarja raz-zanimajo po vsej deželi. Izmed vnanjih podružnic bile širil se je pouk o kmetijstvu po naših ljudskih šolah ia 224 80 učiteljskih pripravnicah, ustanovila se je velika šola in mnogo nižih in srednjih šol za kmetijstvo dobivale in dobivajo še vedno izdatne podpo Priporočam torej, katere od vlad raziskovalci. Irec Costigan se je 1835. 1. uže vozil po sredozemnega morja si je dal pre- mrtvem morju, peljati mal brod in spustil se je z enim samim sprem da se predlog vzprejme." Predlog se nikom na zloglasno sogl z živioklici razgovora odobri Oboi e (Dalje prihodnjič.) vožnj pora večo težavo se morje. Ali smeli mož je drago plačal je vsled prehude vročine, presilnega na- pri esljanju, in vsled pomanjk hrane naj priri na severno obrežj in kmal Podučile stvari. umrl v Jeruzalemu. Dve leti pozneje sta poskušala dva Angleža, da preiščeta mrtvo morje vsemi potrebščinami previdenem Na močnem in z brodu sta se spustila na slano odo Videti bilo da jima bode razisko Zemljepisni in narodopisni obrazi povoljno uspevalo. Al čez osemnajst dni so ju popustili Nabral Fr. Jaroslav. Čud Mrtvo morje. morje ti je mrtvo morje vsi Arabci, na katerih pomoč sta se oslanjala, in ni jima kazalo drugo, kakor vrniti se in znanstveno raziskovanje ustaviti. (Dalje nasiednjič.) i Kar nam pripo veda morj pismo v I. knjigi Mozesovej o tem tajinstvenem ob po mest v dolini Sidimskej, vse to so Veda se po- Nasledki „šnopsa u do dobrega potrdila novejša skovanja (Dalje.) odenjem. Mrtvo morje je pregrozm polnoma vjema z ra2 spominek, ki nam pripoveda, kako je udaril Bog izprij rod. Ko po malem presledku godci zopet škripljejo se mlado iu staro, veliko in m kar bilo je nazočega zopet v plesnem Od Jeruzalema do mrtvega morja bilo osem ur gaj o sem ter kolobaru zavrti; poželjivi pogledi švi-rez presledkov; usta vsem pa so hoda. ako bi se spustili kar naravnost, ali ker se mora polna pohujšljivih i zaradi strmih gora narediti ovinek na Jeriho, toraj se strpeti več ne more grdih besed. Vrag na peči kar 9 zakadi se raz peči med plesalce potrebuje vsega vkup dvauajst ur. Naša karavana rinila z Jeruzalema velikonočni torek ob devetih od-Pri in se sam med njimi in žnjimi vred prav po vražj okolu ti n Dobil sem kar sem iskalu, zahrohotal se je na vratih sv. Štefana sta nas čakala dva dobro oborožena vse grlo beduinska načelnika ali šejka previdnosti smo ju Ni mu bilo več mar nečistemu vragu se nazaj v naprosili za premljevalca po njunem kraju. Zajahali pekel podat ostal na svetu in še dandanašnji hodi smo Oljsko Goro ter si jo ogledali Po vzhodnem rebru po podobnih, pohujšljivih in razbrzdanih plesih > pustili doli v Betanijo, kjer smo pogledali grob katerim pokrovitelj je sam Prišli smo k vodnjaku, kateremu vele „pn dane in celo iznajauje sveie cerkvene uuicuc ^u^jv,, potem smo hiteli na Jeriho. Solnce je nemilo plese, ter tako mlade in stare ljudi po mestih in deželi smo smo se s Lazarjev, apostolih žgalo v teh golih apnenikih nove pohujšljive, prepove odnjaKu, kateremu vele pri dane in celo jduj svete cerkvene obrede zaničujoč zdelani smo slednjič v mreže svoje lovi za svoje peklensko kraljestvo srečno dospeli v dolino Jordanovo ter si postavili šotore pripravlja ob Elizejevem studencu. Lep večer je bil, ki ga ne po- Ta nesramni vrag naselil se je s n Plahtačevo zabim kmalu. Blizo nas strma gora Karantanij kipela v viš ogromna in ples šolo u 1 in prvim javnim plesom v polnem pomenu s katei razkazoval hudič besede tudi v Zalesj rekel r da stalno tem pri veličastvo sveta, in pred nami se je smejala pomočkom je od tedaj naprej nedolžnost Gospod živo zelena hosta, v katerej so drobile tiče pevke vrhu so Beduinci pri svetlobi ? čistost, pravo Po moralično in bogoljubno življenje zaleške mladine m da se popolni ta groznoromantiška slika, napravili drugih odraščenih zakonskih i kakor tudi sploš blago bakelj svoj ples. Naslednjega stan zaleškega prebivalstva z pomočjo „prokletega šnopsa u dne smo prišli v treh urah do Jordana, kjer smo obstali neizrečeno vničeval tako da je bila groza in strah in počivali Čez poldrugo uro smo bili pri mrtvem Pisalca teh vrstic bilo popotovanje njegovo o morj Najpreje naj navedem svojem času tudi v lepo Zalesje zaneslo. Bil je tam kratko novejša znanstvena ravno takrat tak javni ples raziskovanja. Mrtvo morje je bilo več stoletij nepreiskan Na svoje lastne oči videl i kašo se je skup in skrivnosten kraj ljudem. Groza je prijela človeka molitev nekega samo če je pomislil nanj. Niso je raziskovali, vsak se pie8U zaničevala je ogibal velikih nevarnosti iskovanjem. Vrhu tega niso imeli primernih brodov, brez njih pa ni misliti Bogu posvečenega reda v ostudnem » kar so navadno le nekateri plesalci f ki so spojene s takim raz- izvajali, a drugi jih pa gledali in se jim poroglj z raznimi zaničujočimi opazkami na vse grlo odobravali na sestransko znanstveno razisko- t0 bogokletno počenjanje se je pa toliko časa vrstilo i vanje Prvi v našem stoletju je obhodil peš vzhodno da 80 slednjič vsi nazoči plesalci in plesalke na vrsto prišli Ko se j ta bogokletna burka do konca izvršila ebrežje mrtvega morja severonemški učenjak Setzen. Za njim je prišel Burkhardt, in še drugi drzni potniki in pohvalila sta Plahtač in njegova Beta vsak od svoje 225 strani zapeljane in zaslepljene reve, koliKor sta jih mogla, kar jih je za pregrešno zvezi z Švico in da trgovska pogodba z Švi vico nima za razvado in malopridno njo nobene važnosti. hudobno početje le še bol) razvnelo. Vsem hudobijam, pregrešnim Odsek toraj poudarja » da z ozirom na razloge ? razvadam na zlu > katerim se je bilo z malo izjemo skoraj vse Zaleško prebivalstvo do grla vdalo pravi oče in mati. bila sta hudobna Plahtača vedno bolj Klicala sta nad predrzno šibo pravičnega in nad Zalesje Boga katera v katere je zbornica navela v izjavi o čolni ali carinski noveli z dne 12. okt. 1885, št. 8-13, nadalje z ozirom na stališče, katero je zauzela v izjavi, tičoči se trgovinske pogodbe z Nemško in Italijo, mogel bi se potezati samo za tiste tarife, kateri bi imeli za podstavo občno colno dolgo časa posledici tudi izostala ni. Bog je sicer nanašal, a poslednjič vdaril je hudo in občutno (Dalje prihodnjič.) pri- (carinsko) tarifo, h kateri pa ni prištevati dogovornih tarifov. Privoljevati Švici v carinah za obrtne izdelke, predno se sklenejo trgovinske pogodbe z Nemško, značilo . 9 Trgovinska in obrtna zbornica. % Trgovska in obrtna zbornica za Kranjško imela kakor smo javili 9 dne 27. aprila 1888 redno sejo j kateri je predsedoval zbornični predsednik gosp. Josip radi največjih olajšil, nahajajočih se v pogodbah z drugimi državami, da se odrečemo mnogim pridobitvam, katere smo dosegli z občno colno (carinsko) tarifo za avstrijsko obrtnost. Radi največjih olajšil morali bi vse prednosti, katere bi priznali način tudi Nemški, a ne da Švici j priznati na vsak zato mogli izposlovati Kušar v navzočnosti vladnega komisarja, c. kr. vladnega svetnika Josipa Dralke in gg. zborničnih udov: Ivana Baumgartnerja, Oroslava Dolenca, J. N. Horaka, Fr. Hrena, Antona Kleina, Frana Kolmana, F. Omrso, prednosti za avstrijsko obrtnost. Na podstavi teh razlogov predlaga odsek: n Zbor niča naj priporoča samo, da se sklene pogodba večjega olajšila." naj Blaža Moharja, Mih. Pakiča, T. Pavšlerja, Josipa Ri- Nadalje poudarj odsek 9 da v visokem ukazu na-zbor- biča 9 Ludovika Wrisniga in Jerneja Žitnika. Gospod predsednik izjavi 9 da je za sklepčnost potrebno število zborničnih udov navzočnih, otvori sejo značeni proizvodi niso nobene posebne važnos nični okraj ; navzlic temu meni vendar, da se v interesu avstrijske obrtnosti za bombaž in tkanine, usnje in stroje ne smela carina znižati ako tudi bi se sklenila ter imenuje overovateljema zapisnika gg. Fr. Kolmana tarifna pogodba. V interesu govedarstva in mlinarstva in Mihaela Pakiča. Nato pozdravi novoizvoljenega bilo ako se za uvažanje živine in moke v Švico zborničnega svetnika L. Wriesniga in novič izvoljene mogli izposlovati poboljški. druge svetnike, proseč jih, naj po vsej svoji moči de- predlog sprejet, lajo v interesu volilcev, v prospeh obrtnosti, trgovine Pri glasovanji bil je in prometa Ob enem naznani 9 da so gg. zbornični (Dalje prili.) svetniki J. Kersnik, Karol Lukcmann, Ivan Perdan in dr. J. Poklukar javili, da se radi drugih opravil ne morejo udeležiti denašnje seje. L Zapisnik zadnje seje se odobri. II. Tajnik poroča o ukazu Njega uzvišenosti gospoda trgovskega ministra o ponovitvi trgovske pogodbe s Švico. Ta ukaz slove: „Zavezni zbor švicarski odpovedal je dne 7. no- i Politične §t\ ari. Govor poslanca Kluna v državueui zboru dne 1. maja 1888. (Dalje.) Enako se godi tudi drugod. Štajerski deželni šol-vembra 887 trgovinsko pogodbo svojo z Avstro-Ogersko ski svet je izdal mnogo ukazov, ki imajo namen, po-od 14. julija 1868 (drž. zak. št. 10. iz 1869.), tako, da polnoma izpodriniti slovensko šolo na južnem Štajer-nje veljavnost neha dne. 7. novembra 1888, ako he skem in tako tudi prebivalstvo. Več občin, krajnih in drugače ne dogovorita pogodbenika. Kakor nadalje okrajnih šolskih svetov je vložilo pritožbe pri naučnem zvedamo, zahteva Švica carino tudi za sir, čokolado, mimsterstvu proti ukazom deželnega šolskega sveta; bombažasto prejo in tkanine, veznine, barvano svilo, sukano svilo, svilnato blago, usnje, stroje in apreturo akoravno so bile te pritožbe vložene pred letom 9 za vezenje, barvanje ali natiskanje v Švici. u govorila naučna uprava na jedno, in sicer 9 od-to moram priznati, v smislu prosilcev, ker visoka nau- Naposled poziva visoko ministerstvo zbornico, naj čna uprava razveljavila naredbo štajerskega deželnega se izjavi o tem 9 za katere zahteve in dopustila se je šolskega sveta, ki je hotel nemški poučni jezik vpe po nazoru zbornice ob ponovitvi pogodbe s tezati, odnosno dovoliti. vico po Zbornica se je obrnila do udeleženih krogov, ljati še v drugem razredu, in razsodila, da ostane na ljudski šoli v Šmariji poučni jezik slovenski, in da se v nemščini poučujejo le tisti ostroci, ki se za to oglasijo. vendar je uspeh pozvedovanju bil neznaten, ker se je samo jedna predilnica in tkalnica izjavila 9 da m v In to je edina svetla pika, ki nam brli z oblač nega neba naučne uprave. (Veselost na desnici.) ♦I 36 Pa tudi ta mislimo odlok ni posebnega pomena, ako po ? da velja le za ta slučaj in nima veljave mini šolsko sterijalnega ukaza, ki bi veljal kot vodilo za vse de- državna želna šolska oblastva. Če pomislimo, da je rekel danes (leve) strani Ako pa mislijo v Trstu izhajati s staro politično ustavo, potem ne razumem, čemu nam bo nova zakaj se gospodje z one šolska postava, in ekscelencija, da sicer načeloma prizna materni jezik tako trdovratno upirajo vsaki premembi kot opravičen poučen predmet po teh načelih ravnal v vseh oglasili s pritožbami , pa pristavi, da se bo slučajih, ker po trditvi gospoda poslanca za Leopoldovo in mo jega gospoda predgovornika prete v tem slučaji z opo- > spoda na narodi bi potem tudi od te obljub se bodo zicijo, kakoršne še nismo doživeli v tej zbornici. go učnega ministra ne moremo ničesa pričakovati morali istaki pri ministerstvu svojih pi šola Gospoda moja! Velikanski strah imate, da s a podeželila. Vprašam Vas: Kaj druzega pa je v s pritožbami, katere pa jako počasi rešuje, ker se mestnega zbora? prej vrše vsakovrstna preiskavanja, ki navadno nimajo ugodnega vspeha. Tako je v Trstu 1429 v mestu stanujočih slovenskih starišev že dne 20 marca 1883 (Čujte! na desnici.) vložilo pri mestnem zastopu prošnjo za slovensko šolo; prošnjo je vložilo politično društvo .Edinost". Trstu, ker je tam šola popolnoma izročena samovolji Naši dopisi. enako Mestni zbor tržaški na desnici.), potreboval poldrugo leto (Čujte! da je o tej opravičeni zahtevi slovenskega tukaj Dobrova 10. julija. (Povoden).) Pretečeni teden in v okolici prav pogosco deževalo; je obe vodi: prebivalstva prešel na dnevni red iz njegovega ('dopi kakor je razvidno Gradašica in Sujca (Horjulka) bili ste deloma uže enkrat svoji strugi prestopili brez posebne škode. Dne 6. t. m. Politiško društvo „Edinost dne 15. decembra 1884, št 33.056 naredbi pri cesarskem se je pritožilo proti ttj v petek) je pa od ranega jutra pa preko 11. ure pred- poludnem kar lilo; osobito v polhogradski dolini kazalo se da so se bile vse nebeške zatvornice na namestništvu v Trstu, in to potrebovalo dve leti in pol (Čujte da 1887 (Čujte na desnici vrglo to pritožbo z dopisom z dne o. julija stežaj odprle. Okolu V« 12. ure pred poludne pričela se je Gradašica iz kota sem kalna in gosta kar valiti. V trenutku prestopila vse bregove struge svoje in se na dolgo in široko črez travnike in polja v ravnini razlila. Britko Predsednik društva ,.Edinost" se je obrnil že dne bilo je gledati, kako je drla preko avgusta 1887 m rt visoko njiv obsejanih in naučno upravo, a še do obsajenih z poljskimi pridelki. Žita danes ni dobil odgovora (Čujte ! na desnici.), tako da pridelki na višje ležečih in drugi poljski je moral slovenski rajsni seji o tem interpelovati ministra. njivah po planjavi doli proti zastopnik tržaškega mesta v vče- Kožarjem med cesto in utiškim podhribjem so se tu in gospoda naučnega tam malo iz vode videli; kodar je bil pa tok vode Gospod poslanec silnejši, poplavil in zablatil je vse ; prizadetim posest da Čehi ne morejo več temveč se vratarji ali uradni sluge. mesta Prage je včeraj opomnil, nikom je povodenj ta občutne škode napravila. Še huje krajih V I---- J * «/ - --------L------- lahko postati dvorni svetniki, kot tukaj razdevala je pa voda po bolj ozkih polbogradske doline; tam bilo tudi kmalu Trstu pa gospoda dvoje moja Sloven že več ne bodo mogl biti učitelj in I talij ljudi se ponesrečilo, le z veliko težavo rešil je oče svojo Trstu namreč hčerko in sebe izpod usada zemlje, katero je razmočena imamo šolskega nadzornika, ki ne zna jezika učencev, Pr8t skoraj popolno uže pod-se zasula ter tudi očeta kakor je včeraj nekdo rekel o nadzornikih v severnih samega uže se sabo naprej riniti začela. PreKo Polho- deželah. Dotični šolski nadzornik ni le po rodu temveč ve8a Gradca zanesla >e je le-sem britka vest, tudi da je po ljudske šole v Trstu išljenji Nemec in je nedavno pretil, da za te8a dne povodenj ono stran hribov po poljanski dolini za ne bo italijanske in slovenske Čujt imenovan na desnici.) °L"» italijanske lil SlOVenSKe, 4 drug učitelj, kakor nemški (Čujte! 8t0V razdejala. še huje razsajala, kjer je, kakor se trdi, tudi več mo Rant. tem bi bil torej prvi korak storjen za oni ve Iz Ljubljane Nemški Schulvereiu. Be liko-nemški program, ki ga je včeraj tako krepko vijal prihodnji gospod naučni minister rolinu knez Bismark brez ovinkov raz- Dumreicher. (Veselost na desnici.) Lansko leto sem dokazoval poslanec baron ponemčiti vse nenemške izjavlja, da hoče > pokrajne toraj poljske na w nemški državi spadajoče Poznanskem in francoske ljudske šole v Trstu potrebo postave za Bismark na zahodnji meji. Prav tako brez ovinkov izrekel je knez da želi J toda zastonj; visoka naučna ožj gospodarsko-politične zveze z uprava je imela gotovo preveč posla s srednjimi šolami ki jih je razpustila (Tako je na desnici,) in ni mogla misliti na postavo za ljudske šole v Trstu za varstvo slovenskega prebivalstva proti italijan Avstrijo. Ker je pa zvedel, da je velika večina avstrijskih narodov proti vsaki samostalnost Avstrije omejajočo zvezo, dela na to, da se dežele avstrijske to stran za veliko mater Germanijo. Tu se gre Litave polagoma pripravljajo skemu zatiranju, in zato se po mislih Njih ravno ne mudi ekselencije Tem namenom služila so prejšnje čase poglavitno strelska in pevska društva, kasneje pristopila so telovadska društva . Turnarj Najpomenljivejši in najnevarnejši 22 pijonir za Velikonemško Bismarkovimi pa v Berolinu ustauovlj pod Nemški Schulverein očmi To društvo dobiva svoja bogata denarna sredstva zakladov vse Nemške vrsti zoper Čehe delovanj svoj iz neznanih pa obrača v prvi in Slovence v Avstriji, ker ti so po glavita zapreka Veliko-Nemški do Adrije Nova knjiga. »Vrtnarstvo« s posebnim ozirom na obdelovanje in oskrbovanje šolskih vrtov. Po naročilu c. kr. kmetijskega ministerstva spisal Gustav Pire ime- se ravnokar v zalogi c. kr. kmetijske družbe na , 147 strani ob- Sedanja vlada prezirala je dolg časa vso to v rovanje. zastave. veliki meri zoper obstanek naše države osnovano Prosto so se povsod obešale nemško-narodne prosto se je tulila, pesem „DieWacht am Rhein" velikonemško, prosto so napivali pri strelskih, telovadskih in nemško domovino. nuje svitlo prišla, pri Blasniku lično tiskana segajoča knjiga z 180 podobam zdravljamo to lepo delo skega slovstva, ter knjigo gorko priporočamo jateljem vrtnarstva družbe 75 kr zadostenjem po polji domačega gospodar- vsim pri-Cena knjigi je: za ude kmetijske za neude gld Po pošti 10 kr. več pevski shodih nemški bratj n večj u Milostiv knezoškof ljubljanski delili bodo In tudi sedaj še mislijo nekateri sicer dobri av- krament sv. birme v Kranjsko-gorskim za- strijski krogi za moč in obstanek naše države delovati okraj letos od dne 23. julij in Radoljiškem s tem, da podperajo ponemčevanje avstrijskih Slovanov. najnovejši čas pričenjajo naši uradni krogi prav Fužinah na Dovjem ocenati to velikonemško podkopavanje. Pravda zoper Schonerer-ja, ki je do zadnjega z neko suvreniteto smel postopati kot apostol Bismarkov Gorjah na Koprivniku, Breznici in v Begunjah na v i do Korošid Srednji avgusta Beli. mreč na , v Zaspeh v Lescah. v na časa Občine okrajnega glavarstv tudi slovesno Ljubljanskega bodo praznovale štiridesetletnico je pr znamenje druge sape » prepoved nekaterih r> ger so v tem oziru storile že celo cesarjevo in rsto sklepov. Jedna manskih veselic po vladi so drugo tako znamenje, tretj točka slavnostnega vsporeda je invalidska ustanova v beli Ljubljani samo pokazalo, da tudi za Nemški zoe8KU 1000 ki se bode z Najvišjim pa je v Schulverein velja postava Deželna c. kr. vlada kranjska pustila je namreč ljubljansko krajno skupi gruppe) (Orts imenovala „Cesar Fran Josipo Obresti, to je 42 gld., dobil bode dotični dovoljenjem nemškega Schulverei ker društvo ni več obletnice, a niiače več ko jedenkrat invalidska ustanova". iuvalid na dan trezalo pogojem in prvotnemu namenu svojemu To je korak vladin tehta. f ki mnogo pomenja in težko To pomenja v prvi vrsti, da se nevarnost za državo na merodajnem mestu spoznava in pa > državnih uradov nedotakljivo, da oni krogi iz Novičar iz domačih in tujih dežel. ki so vse nemško smatrali za sveto in zavest enakopravnosti Dunaja Dunaj a sicer zapuščen, večina zgubljajo tla in da političnih oseb podala se je na poletni zrak, cesar in vseh avstrijskih državljanov v ravno teh krogih dobiva Ves dvor Je daleč stran od Dunaja in zato se veijavo Vreme da Zadnjih 10 dni bilo je zelo neugodno, toči na ljubljanskem močvirji sledila tudi toča na Gorenjskem in Dolenjskem, temveč tudi povodnii napravile so ta čas veliko škodo. — Z mlajem nadejamo se zopet lepega vremena. Kmetijsko potovalno predavanje na Breznici Ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire časništvo komarj popnjema manj pomenljivih dogodb, dela slone j samo da se čitatelji časnikov ne dol gočasijo preveč. Tako so se časnikarji minuli teden poprijeli dveh primeroma malih dogodb: Sv. Cirila in dan bila je namreč v farni cerkvi X. okraja Metoda dunajskega > skoraj imenovanega „Favoritenw, ker tam bivajo ključno Čehi, češk pridiga. Cerkvena v nedeljo 15. t. m. popolud po cerkvenem opravilu oblast je to dovolila posredoval je pri prošnji za dovolitev in zato niki zs dotični župnik, ;;Fursta po imenu so čas- Gospoda deželnega glavarja grofa Thurna bo je minuli teden žalibog storila korake k slabejemu in priporočali gnali hrup o širjenji češčine na nemškem Dunaji različnih sredstev, kako odvrniti to so Bolnik prejel češko že ed minulega tedna zakramente za n kugo u Večina teh modrijanov še ne poskuša umirajoče, zdravniki zgubili so upanje na boljša to tajiti, da bi ne bil X. okraj res češki, toda britko i . v • • t • i • t « . . ■ tako, da se je žalibog prezgodaj bati najhujšega Gospod župnik venčev", obolel je, kakor poroča »Slovenec varno v bolnici usmiljenih bratov v Jerič, bivši urednik „Slo u prav ne kem Vidu na Koroš- > kamor se je šel zdravit pred 14. dnevi Koncert Glasbene Matice sijajen in vspeh v vsakem minulo nedelj bil je oziru popolen. Produkcij tožijo, da so minuli stari, dobri časi, ko je Dunaj imel še svoje obzidje. Tudi sedaj si želijo zopet staro zidovje in mestna vrata, pri vratih pa hudo, ojstro stražo, katera naj bi ne pustila v mesto nikogar, razun trde nemce. Druga pomenljiva izrekoma, za postopanje slovenskih politikov bile so enako častne za vdeležence, kakor za narod naš sploh. Umetnika Fischer po zasluženji. Pogačnik, bila sta slavij važna dogodba je razsodba državnega sodišča o pritožbi Šmarijski na Štajerskem zoper po- silno vpeljavo nemščine v tamošnjo ljudsko šolo, katero obiskujejo zgolj Slovenci. Državno sodišče je namreč spoznalo, da ukaz za naučenje nemškega jezika 288 na nenemški šoli brez preslednega protesta starišev ne pomenja sile toraj tudi ne žalenja člena XIX. državnih temeljnih zakonov. Ta razsodba pomenja na vsak način nenavadno tolmačenje navadnega pomena o narodni enakopravnosti o politični prostosti in o sili, pa to je izrek sodišča bolgarsko, kot sedaj edino pereče vprašanje dobo z nado na poravnavo. v novo Srbska. Kralj Milan pouzročil je da se je ki ima za ta slučaj gotovo svojo formalno velj j m izrekla ločitev zakona njegovega s kraljico Natalijo, poglavitno zarad tega, ker kraljica nasprotuje njegovi Ruski malo prijazni politika. Kralj zahteval je, da se kralje- poslanci kraljevi vrnili so se vič vrne na Srbsko. Pa avnanju oblastev nasproti Slovencem bode treba i klicati dan za dnevom: Vigilantibus jura! to je: Čujte brez vspeha z \Viesbadena, kjer sedaj biva kraljica s kraljevičem. in branite svoje odne pravice t Kraljica odbila pa je tudi novejo ponudbo kra ljevo, da se sme vrniti v Srbsko samo s privoljenjem Pa kar kar povodom je pri tej dogodbi bolj pomenljivo je to, kraljevem. te čnega da je razsodbe piše navadno glasilo nau-ministra Gautsch-a list „Fremdenblatt" ki piše, to pravdo zgubilo „mračnjaštvo u in n narodni v zelotizem" in dalje pravi, da ta izid proti nemškem jeziku pričete borbe ne zasluži samo pozornosti temveč da se rabi za podlago daljih korakov, in dalje imenuje še nemščino jezik, spoznanja, jezik uprave in jezik Žitna cena v Ljubljani 23. junija 1888. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 95 kr. banaške vojne Mi sicer ne vemo i kakošne zveze ima sedaj 7 gold. 32 kr. turšice 5 gold. 70 kr. soršice 5 gold. Gautsch z imenovanem listom, tega pa smo prepričani, 75 kr. — rži 5 gold. 30 kr. — ječmena 3 gold. 10 kr. da Gautschu iz srca govori, ako s še tako pretiranimi ovsa 4 gold kr ajde 5 gold. 60 kr ovsa 2 gold frazami trobi da je v nemščini spoznanje in omika 44 kr. Krompir 2 gold. 05 kr. 100 kilogramov. itd. Francozi, Angleži, Lahi in pa vsi Slovani se ve da take modrosti ne bodo nikdar pripoznali. Nemška J u ti obiskat potuje nemški cesar Rusko » V Kranji 25. junija. svojega mogočnega soseda cara Samo po sebi umevno je, da ima potovanje to veliko politično važnost, da je tako, kaže tudi spremstvo cesarjevo, Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr Rrž 4 gold. 55 kr Oves 2 gold. 60 kr Turšica 4 gold. 54 kr Ječmen katerim je mladi grof Bismark Herbert in med nekaj uradnikov iz ministerstva unajnih zadev litični krogi sploh sodijo, da s tem potovanjem se Po- stopi 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr 44 kr. Ajda 4 gold 22 kr Seno 2 gold kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilogr na 1 i l Eavrio so nastopile ..Novice * drugo polletje svojega46. tečaja zato se obračamo zopet do vsih onih naših naročnikov, ki so bili naročeni do dne 1. julija, s prošnjo, da naročilo kar pred ponovijo. Posebnih ■ • 11 - ^h i' s |—" j . i .. . ■ ^hj • 71 j □ • - ' »_ p" e _ q| - a ' pa se obračamo do vsih onih rodoljubov, duhovnikov, učiteljev, županov, o b č i n s k o svetovalcev, katerim preobilna opravila ne dopuščajo, vsak dan po nekoliko ur prečitavati časnike, da vstopijo v vrsto naročnikov „Novic", ker v „Novicahw najdejo vse pomenljive politične novice z mnogim pudučnim in kratkočasnim berilom, ter pri berilu tega lista zamudijo le par ur na teden. „Novice" stanejo: po pošti prejemane za celo leto gid kr za pol leta gld 10 kr., za četrt leta gld 10 kr v tiskarni M 1 ? » 1 40 „ za J M 70 I % za • % # / • J * ? majo Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo „Noviceu na leto za en gold. ceneje Kmetovalca". Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr. na leto več. i ako 90 „ ne preje Naročnina naj tiskarne v Ljubljani. se po • v • najcenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom Blasnikove Vredništvo in opravništvo „Novic". Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki «