■k Četrtek (a • po&oioo vred «H
doc« za celo^eio 25 Ji». leta t2 50 dte. četrt leta din. Izven lj$|oslaWj« dte. Naročninr, se pošlje upravattlvo JiioTea Ooapodarja* t M» Koroika ceste S. dopošflja do od-Naro&ib«. a« platoje * Mprq|. tnierari t» VL 115.
Poe«mc2na SievISka stane 1 «fin.
PoSisilna plačana ▼ gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo je » Maribora Kcroftk* ettbtc ¿i. 5. Rok» piši ae m vniiajo. Uprav ni£i*o sprejetua nTninfM tnuerote te reklantec^K.
Cene tmevetom po Alfv vorn. Za večkratne ogteat
priroerea popust Nunprtl rektanocÖ« so proste. 6d»ni račun urada Ljublana & 1«
Telefon kiterarbaa B. lft
števislia
MARIBOR, <lne ÖÄ januarja 10J23.
57. letnik«
Priprave za volilno borbo.
Volilni boj še ni v pravem loku. Do 18. marca sta še nekako dva mesca, ki tvorita predolgo dobo za vro-ba bitko. Zato se doslej odigravajo samo spopadi pred-straž. V ozadju pa marljivo in naporno delajo generalni štabi poedinih strank. Skrbno preudarjajo, kje bi bila za njihovo stranko najbolj ugodna tla za glavno borbo, s kakšnim orodjem hi trebalo udariti, da se doseže najboljši uspeb, in predvsem katere poveljnike je treba postaviti bodisi na čelo cele okrožne vojske', bodisi na celo poeumih okrajnih oddelkov.
Tudi vodilni generali poedinih strank so stopili junaško v ospredje. Ne briga jih, da bi jih mogle krogle iz sovražnega tabora smrtno zadeti. Dobro vedo, da gre za življenje in smrt lastni stranki, in zato tvegajo svoje politično življenje. In nekateri so tudi že bili težko ranjeni.
Med njimi je bil prvi in gotovo tudi ne zadnji samostojni general majhne postave in kričavega glasu, g. Drofenik iz Št. Jurja ob iuž. žel. Mož se je hotel prei '•¡vetom pokazati kot imejitelj velikih strategičnih (voj-noumetniških) sposobnosti. Za njega stoji glavni sovražnik ne v taboru centralistov in tistih, ki so slovenskemu ljudstvu odvzeli vse avtonomne pravice ter ga gospodarsko do kože izkoriščajo. Glavni sovražnik stoji v taboru Slovenske ljudske stranke, ali kakor jo .samostojni liberalci imenujejo, v taboru klerikalcev. Zoper ta tabor je treba organizirati glavni napad in zato je generalček Drofenik izdal geslo: Vsi naprednjaki. vsi liberalci, bodisi v gosposki, bodisi v kmetski obleki, vsi vkupl V boj za liberalno pravdo! V boj proti klerika-lizmu!
Drofenik si je domišljal, da bo v tem boju združenih demokratskih in samostojnih liberalcev on vrhov ni general. Ker mu te časti ni hotel prepustiti preizkušeni bojevnik zoper slovenskega klerikalnega zmaja dr. Kukovec, marveč je zahteval za sebe nosilstVo skupne oaprednjaške liste, je Drofenik kislega obraza odstopil od svojih velikih strategičnih potez. Uvrstil se je zopet med bojevnike za staro pravdo in kliče na pomoč duha rajnega Matije Gubca, ki so ga pred 1150 leti groli in drugi plemenitaši kot upornika v Zagrebu usmrtili. Ker pa vsak strategični poraz povzroča težke izgube, je Drofenik najbrž izgubil tudi nosilstvo samostojne liste za Štajersko.
Pucelj kaže svoje stralegične sposobnosti v čisto drugi smeri. Kakor poroča beogradski list «Politika«, je Pucelj vložil na vlado prošnjo, da se mu vštejejo v ministrsko pokojnino kot službena leta vsa leta od 1896 dalje do danes, torej 26 let. Pucelj je torej zelo previden strateg (vojskovodja). Obupal je nad zmago svoje stranke. Nima več nade, da bi še kedaj ministrova!. Zato si skuša zasigurati mastno — in g. Pucelj kot mesar se razume na mast — ministrsko penzijo. Da pri svojih zahtevah n: skromen, se pri Puclju razume sa-moposebi. Ministroval je ne celo dve leti, penzijo kot minister pa zahteva kar za celih 26 let. Kajne da, praktičen general, ki pred odločilno zadnjo bilko samo
misli na to, kako bi mogel po izgubljeni bitki dobiti kolikor največjo penzijo?!
Urck s Posavja zdavna ni tako pohlepen. Sezidal si je hišo, kjer misli mirno živeti in si odpočiti od političnih iiaj>orov. PolitiKo pa misli obesiti na klin. Pametna ideja! Ako je stranka že obešena, zakaj ne bi njen voditelj svojo šaržo obesil na klin? Njegov naslednik bi rad postal neki kene iz Pišec. Pa so ga demokrati že tako dobili na vrvico, da so se ga samostojni začeli že sramovati, češ: takega pa vendar nočemo, ki ga demokratje kakor medveda na vrvici vodijo za seboj.
Demokratski poglavar dr. Kukovec neumorno potuje po bojišču celega spodnještajerskega volilnega okrožja in postavlja k petane za okrajne oddelke. Za Ptuj-Ormož je postavil Lovro Petovarja, velikega ljubljenca kmetov v ormošl ;m okraju; za Celje ključavničarja Rebeka, ki je k! , .b svojemu slogaškeinu srcu vedno držal z liberalci, četudi je kl juke koval za klerikalce; za Gornjigml penzijoniranega nadučiteija Kocbeka, kateremu je dal slovesno obljubo, da bo lahko tudi dalje hodil po savinjskih planinah, ker mu ne bo treba na Balkanu iskati primerne točke za hribo-lazstvo. Drugi kape lani bodo postavljeni te dni. Pred-lio izide naš list, bodo menda že vsi imenovani. Tako bi torej bile postavljene vse šarže od vrhovnega generala do zadnjega kaplara. Samo eno napako ima demokratično politično vojno podvzetje: ni vojakov. Brez vojakov pa ilikdo ne more zmagati. Zato bočto 18. marca vsi ..emokratski kapitani z generalom Kukovcem vred obležali na bojišču. Svetovati bi jim torej bilo, da si pripravijo sanitetno službo, ker rdeči križ za politične ranjence ne posluje.
Socijalni demokratje so že pred bitko razbiti na razne oddelke, ki stojijo v sovražnem razmerju drug proti drugemu. Bernotovci, Peričevci, Golouhovci: tako se imenujejo glavna krdela po glavnih voditeljih, vmes pa tava masa, ki maja z glavo, ker ne ve kam. Nekdaj sta Kristana bila v stranki napol v «mogočna. Ko sta oba odstopila od vodstva, s je preveč naslednikov oglasilo z zahtevo prvenstvenega voditel jstva. Tako se. je porušila sloga med kolovodji in medsebojno psovan-je je postal običaj med proletarskimi poglavarji. Posledica bo velik poraz pri volitvah v marcu. Ta poraz pride tem sigurnejše, ker je socijalna demokracija živela od samega hujskanja in od praznih obljub. Hujskanje drži ljudi v okovih samo nekaj časa, dokler ne začnejo trezno misliti; ko pa mirno in prevdarno sodijo, takoj spoznajo, da je hujskač imel grde sebične namene in da za trpina nima sočutnega srca. Da obljuba de'a Jglg, je pregovor, o kojem se bodo socijalni demokratje prepričali pri bližnjih volitvah. Socijalno demokratske obljube iz meseca novembra leta 1920 so ljudem še preveč v spominu, kakor da ni jih mogli pozabiti od 18. marca 192; J.
Naša Ljudska stranka in v njej včlanjena Kmetska zveza pa mirno in vztrajno vrši vse predpriprave za volilno borbo. V njej vlada najlepša sloga. Kandidati se postavljajo sporazumno z okrajnimi organizacijami. Naša moč je naš program in naša obramba je naše po-
šteno, nesebično in požrtvovalno delo za slovenske ljudstvo in vse njegove sloje. Slovensko krščansko ljud stvo je z nami. In kjer je ljudstvo, tam je zmaga. »-»■¡aaBftrflT t. —mar»:im i mm» ......m .'nrm'iaiTr«iHBiw a
Taks vas varajo;
Dr. Kukovčev «Tabor« pod ravnateljstvom njegovega priganjača Spindlerja in pa «Marburger Zeitung«, ki je tudi lastnina teh ljudi, sta prinašala pretekle dni
jioročila, kako se pripravljajo Madžari proti nam ns vojsko, čisto natančno sta opisala, koliko vojaštva h ima Madžarska mobiliziranega, koliko bo še mobilizirala in kje ima razpostavljene glavne sile proti nans in proti Čehom, čisto natanko sla ta dva dr. Kukov-čeva lista tudi v svojih člankih navajala, kako Madžari, nekateri Hrvati in Italijani — posebej fašisti — sklepajo pogodbe in kujejo načrte. Ljudje so kupovaJ in brali «Tabor«, se jezili in se bali ter bili vznemirjeni. Kakor ogenj se je širila vest, da bomo zapleteni v par dnevih v vojsko.
Ni dovolj, da imamo resnične nevarne prepire <r Evropi zaradi vojne odškodnine po svetovni vojski in nevarnost radi grških intrigantov in lakomnežev, ki nas hočejo res zaplesti v nove težave in boje, zdaj is Madžari! Tako si je mislil marsikdo in na tihem je klel in se jezil nad Madžari, pa bi se v resnici mora? nad dr. Kukovcem in njegovimi časopisi ter brezvestnimi njegovimi političnimi pomagači, ali bolje rečeno: mazači!
Pri «Taboru« najmejo brezvestnega goljufa in hujskača!
Vsakdo se vpraša: odkod pa imajo ti ljudje take natančna poročila in podatke? In kaj smo dognali sedaj? Pri dr. Kukovčevem «Taboru« so najeli pravega madžarskega goljufa, ki si je izmišljeval in je lagal to, kar je «Tabor« svojim bralcem kot čisto resnico prinašal. Da bi ljudje bolj verjeli, je zatrjeval, da ima to naravnost iz tistih prvih krogov in virov. Ta nepo-štenjak je bil Aladar «plemeniti« Kottas. Prišel je 22. decembra 1922 v Maribor iz Zagreba, se nastanil v tukajšnjem hotelu «Pri zamorcu« in potem skušal skozi 14 dni goljufati razne trgovce in obrtnike s tem, da se je ponujal, da preskrbi 4—5 K cenejšo moko, kakor jc bila dnevna cena. Tako je storil tudi pri peku Ro-bausu. Temu je izvabil res 20.000 K, katere je potem zapravljal s svojo resnično ali namišljeno «ženo«, ki je prišla za njim ob Novem letu. To je storil tem lažje, ker mu je celo železniška policija in sicer jiadkomisar Brenčič, potrdila še posebej, da je zanesljiv človek. Kako je smela hi zamogla to storiti ,se bo gotovo še pojasnilo. Pek Robaus pu le ni imel pravega zaupanja in pritožil se je lastniku velike kavarne pri novem velikem mostu, kavaniarju Klešiču, in ta mu je rekel: «Za Boga, ta Kottas je v Zagrebu znan falot in čc pride v Zagreb, ga 20 policajev zgrabi in tira v zapor!« Prestrašeni Robaus gre naravnost v hotel in k sreči dobi svojega «iiferanta.« Seveda mu ta ni mogel dati denarja, temveč ga je tolažil in mu zagotavljal, da bo
V	libijski puščavi.
{	Roman.
Angleški spisal A. Conan Doyle.
(Dalje.)
«Torej, gospe in gospodje, prispeli smo do slavni' skale Abusir. Raz njenega vrha bodele kmalu uživali bogastvo krasnega razgleda. Preden pa nastopile pot strmine navzgor proti vrhu, vas opozarjam, da bodeie videli poloma v stene vsekana imena slavnih, velikih mož, ki so tod^ hodili, in da so nekatera teh imen še iz časov pred Kristusom.«
«Ali je tudi Mojzes zapisal tu gori svoje ime?« je vprašala gosj>odična Adams.
«Ampak — tetica —1 čudim se, da morete kaj takega reči —I« je vzkliknila Sadie.
«No. dragica, kaj je čudnega na tem? Mojzes je bil v Egiplu in pred Kristusom je živel in velik mož je tudi bil. Tudi ni izključeno, da je prišel kedaj tod!«
«Zelo verjetno je. da je tudi Mojzesovo ime tukaj zapisano«, je dejal Mansur čisto resnobno. «Pa čas je izbrisal sledove njegovega imena. — Toda druga slavna imena bodete našli, znana iz zgodovine Egipta. In sedaj, ako dovolite, se bomo poslovili od naših osličkov in bomo j es nastopili strmo pot po griču navzgor in videli ba|(t'te reko in pragove in neizmerno puščavo niz njegovega vrha.«
V	par n inutah so prilezli na pulkrožno planoto vrh skale.
Navpična stena, kakih 150 čevljev globoka, črni kasta in nizr«>l »ma. je padala na vzhodni strani v ko. V silnih valovih in vrtincih je hrumel in šume
mogočni Nil črez ogromne pečine, ki so mu zapirale pot, beie pene so prhale in oclletavaie visoko v zrak in grmenje vode je zamolklo donelo na uho popotnikom, ki so v nemi grozi boječe strmeli v vrtoglavo globočino. Nilova dolina, milje in milje daleč segajoča na sever in na jug od pragov in izgubljajoča se na obzorju v migljajočem vročem ozračju, je ležala pred njimi in sredi nje sc je vila reka, dobre četrt mil je široka, naglo je drla voda, tu pa tam so molele črne skale iz nje in pene so pokrivale njeno površje.
Onstran reke, dalje na vzhodu, se je razprostirala strahotna divjina črnih razmetanih skal, kamenja in posušenega rjavkastega blata. Tod je razlival Nil svoje vode spomladi, kadar je narastel po deževju v abesin-skili gorah. Kamor je segalo oko, nikjer ni bilo videti živega bitja.
«Tamle zunaj«, je razlagal dragoman in zamahnil z jezdno palico proti vzhodu, «tam je pot, ki vodi iz Wadi Haife v Sarras. Utrjeni angleški tabor Sarras je doli na jugu pod tistim gričem. Oh Nilu jc peljala svojčas železnica, ki pa so jo derviši ukradli. Iz tračnic so si skovali sulice in tudi brzojavno žico so dobro porabili. železnico so namreč Angleži opustili in ker nihče drug ni pobral, kar je bilo porabnega, so pa derviši tu storili.
In sedaj, ako se blagovolite obrniti, vam bom razložil. kaj se na tej strani vse vidi.«
Va zapadu se je izletnikom odpiral pogled, kakršen ostane neizbrisno v spominu vsakomur, ki ga le samo enkrat vidi. Zdelo se jim je, da grejo na izumrli it» izgoreli svet mesečeve pokrajine v vsemirju. Naprej in naprej se je širila pred njihovimi očmi peščena puščava ri izginjala v daljavi v mehki, sinje-vijoiičasti meglici V ospredju blizu griča je biJ pesek svetle, zlatoru-
menkaste barve in se je lesketal v solncu. Pod gričem, raztreseni v redki vrsti, so stali čmci-vojaki, njihovo spremstvo, sloneč na svojih dolgih puškah. Onstran te zlatorumeno se bleščeče planote se je dvigala črta nizkih črnikastih gričev, kupov razpokanega. od soln-ca ogorelega in od vetrov in viharjev razjedenega skalovja in med njimi so se \ile ozke dolinice, posute z rumenim peskom. Za to prvo je ležala druga črta vi š j m, še bolj čudno oblikovanih gričev in za njo tretja in četrta in zadnji valovi mrtve, neizmerne puščave so izginjali v vijoličasti meglici sinjega, daljnega obzorja. Niso bili visoki, ti griči, kakih sto čevljev morebiti vsak, pa njihovi razklani grebeni in njihove strme, razrite stene so jim dajale izrazit, divje-slikovit značaj.
«Glejte, to je libijska puščaval« je dejal dragoman Mansur in ponosno zamahnil z roko. «Na jvečja puščava na svetu! — Ako bi potovali odtod proti zapadu naprej in naprej in bi ne krenili ne na levo ne na desno, bi prišli po dolgem potovanju do prvih hiš šele — i Ameriki! In te besede vam vzbujajo domotožje, kajne, .gospodična Adams?«
Pa gospodična Adams ga ni čula. Vsa njena pozornost je bila obrnjena drugam —.
Sadie jo je zgrabila za ramo z eno roko in j? kazala z drugo živahno preko puščave.
«Poglejt«, poglejte, teta! Ali to ni slikovito in lep.-—?« je vzklikala in živo zanimajne ji jc pobarvalo lic» 7. lahno rdečico. «Poglejte, gospod Stephens! Ali nam ni še samo lega manjkalo — pa je slika popolnal Poglejte tiste jezdece na kamelah, ki so pravkar prišli izza gričev tamle!«
Oči vseh so se obrnile v puščavo.
Dolga vrsta jezdecev je vrela iz ozke soteske ibeit
vse poravnal, posebej še lahko zaradi tega, ker bo dobil pri «Taboru« lepo nagrado in plačo.
Aladar Kottas pri «Taboru« laže za denar.
Ta čas je namreč že madžarski goljuf sklenil z g. ravnateljem Spindltrjem in ostalim Kukovčevimi pomočniki dogovor, da jim izroči «lajno pogodbo« in p:< «mobilizacijski načrt« ter dogovore madžarskih politikov s hrvatskimi «pravaši« v inozemstvu in s fašisti v Italiji. Gospodje so mu plačali takoj 2000 K na roko, potem pa še obljubili po objavi zopet 8000 K. Tako je dr. Kukovčev «Tabor« začel objavljati izmišljotine In laži tega ogrskega hujskača in goljufa, ljudje pa so se trgali za «Tabor« in «Mariborska tiskarna« je delala «kšefUI
Prav'lepo pri celi stvari je povrh to, da je bil Kottas večkrat pri mariborski policiji.
Ali neumni ali hudobni?
Pošten človek si ni na jasnem, ali so dr. Kukov-čevi «taboriti« ravnali pri vsem tem v neverjetni neumnosti in lahkomišljenosti, ali pa v nameravani hudobiji, ker so hoteli delati za «Tabor« reklamo in ljudi vznemirjati in hujskati. Gotovo pa je, da se takšne reči morajo pretehtati resno, natančno in pošteno! Na vsak način so s Kottasem vred varali, zavajali in huj-skali ter delali nevarnost, kjer je za sedaj vsaj ni. Delali so razpoloženje za vojsko in sicer samo takšni ljudje, ki so se že tudi v svetovni vojski znali prav dobro «dekati« in «tahinirati« ter čuvati svojo kožo.
Nauk iz vsega!
Za pametnega človeka sledi iz vsega en nauk: Ti ljudje so z dr. Kukovcem vred nevredni in nesposobni, da jim ljudstvo zaupa. Kdor najme takšne brezvestne-4e, kakor je Aladar Kottas, sam ni vreden zaupanja. Ali še hočete verjeti «Taboru«, ki je tako lahkomiselno ali brezvestno dal prostora goljufu?! Ali hočete podpirati vojne hujskače?! Ali zamorete zaupati in spoštovati ter verjeti v sposobnost dr. Kukovea, ki ga enkrat tako strašno osmeši jurjevski Drofenik, drugič pa g. Aladar Kottas?! Precej kurje pameti mora biti tisti, ki bo sledil še sedaj njegovi «napredno-obrtni zvezi.« — Proč z lažjo in proč z nesposobnostjo!
Nekaj navod I k osebni dohodnini.
Po predpisih finančnega zakona za leto 1922 in 1923 se predpisuje osebna dohodnina po starem avstrijskem zakonu in po nekaterih izpremembah in predpisin demokratskega finančnega ministra Stoja-noviča in Kumanudija.
Lansko leto je izdala Kmetska zveza članke in pismena navodila s posebnimi poiami. Vsa ta pojasnila veljajo tudi letos..
Davka prosti eksistenčni minimum je še vedno samo 10.000 K in davčna skala je ista.
Vsakdo, ki je bi! na podlagi lastne izpovedbe al. pa uradno prisiljen, da je ta davek plačeval, stori naj-•jše, ako sam tudi letos ali pismeno ali pa osebno pri davčni oblasti zopet svoje dohodke v preteklem letu napove.
Posebej pa naj zanesljivo napovedo tisti, ki čutijo, da se jim je pri odmerjanju davka zgodila krivica!
Kdor ne poda pismeno ali ustmeno svoje davčne napoveui, ta sploh izgubi pravico do pritožne ali do rekurza.
Opozarjamo posebej ,da ne pozabite na slabe gospodarske posledice pri živem in neživem inventarju vsled letošnje suše in na slabši dohodek iz posameznih gospodarskih panog vsled lanske in letošnje suše, osobito še pri travnikih in pri živinoreji!
Upoštevajte in ne pozabite na višje izdatke, ki ste
jih imeli pri popravilih in nadomestilih svojih poslopij in svojega orodja! Sploh je treba upoštevati vse viš je izdatke, ki ste jih imeli pri gospodarstvu. V tem oziru vam je najboljša podiaga napoved iz preteklega leta. Po njej ugotovite izpremembe in videli boste, da so vam po ogromni večini v vašo škodo.
Ako se vam je zgodiia očividna krivica, naznanite to našim izvoljeram zastopnikom v krajnih komisijah in našim poslancem! Seveda morate imeti točne podatke.
Po zaslugi demokratov in samostojnih se vam izkazi o odmerjenem davku ne pošljejo več domov, temveč se samo objavi, da so pri občini na vpogled. Torej poslušajte oznanila in potem pojdite k županu in si prepišite podatke.
če hočete izvedeti sedaj podlago, na kateri se vam je davek odmeril, morate po zaslugi demokratov in samostojnih vložiti prošnjo in jo kolekovati s 3 dinarji. Za vsako rešitev plačate 10 dinarjev! Prej je bilo to zastonj. Morali bomo skušati to zopet uveljaviti.
Dohodninski davek iztirjavajo davkarije naprej, četudi ni bil odmerjen za dotično leto. Ko se odmeri, se vplačana svota zaračuni in sicer se preplačila ne vračajo, temveč računajo naprej.
Novo je tudi, da morate plačevati po 4 odstotke obresti od predpisane svote takoj počenši s petim dnevom po prejemu čeka, Kdor torej peti dan po prejemu čeka ne plača zahtevane svote, plačuje navedene obresti.
Velika obremenitev je tudi, ako kdo čaka na uradno iztirjatev ali eksekueijo, da mu pride eksekutor na dom. Poleg obresti in drugih stroškov še plača 4 odst. od cele predpisane svote kot kazen. Tudi to je novota-rija demokratskih finančnih ministrov dr. Siojanoviča in dr. Kumanudija, tovarišev dr. Kukovea.
Pri napovedi' dohodkov iz vinogradov opozarjamo posebej na dejstvo, da sploh letos povprečna in slabej-ša vina nimajo še stalne cene in vsled gospodarskega dosedanjega zastoja ni misliti, da bodo cene dosegle dve tretini lanskih cen, med tem, ko so se pridelovalni stroški zelo zvišali.
Naši strokovnjaki in zastopniki (kakor so Košar, Zupanič, Šegula in drugi) bodo vočigled krize storili pošteno svojo nalogo, samo pravilno in pravično jih poučite. Tudi bomo poročali, kakšne izkušnje so si nabrali pri dosedanjih komisijskih razpravah.
Svoje zapiske in napovedi si dobro hranite. Prepisi naj bodo popolnoma natančni, da vam lahko ugotovimo vaše ali oblastne pogreške.	Filpov.
itora pspdars«a nesreča na
vidiku.
Med zastopniki naše in nemškoavstrijske vlade se že vršijo dalje časa pregovori in pogajanja o perečem vprašanju: Kako poravnati zasebno-pravne terjatve med našimi in nemškoavstrijskimi državljani? Ravnokar omenjena pogajanja se bližajo koncu in za poravnavo teh terjatev se namerava sprejeli sledeči ključ: za eno staro krono 20 sedanjih avstrijskih kron. Po današnjem stanju valute bi naši državljani dobili za svoje stare terjatve v naših kronah nekako desetino. Naši dolžniki pa bi plačali v naših kronah desetino dolgovanega zneska. Sporazum na temelju navedenega ključa bi pomenil za vse prizadete gospodarske kroge nepregledno denarno škodo, ker je naša vlada do dne 1. februarja 1919 vsled žigosanja staroavstrij-skih bankovcev prepovedala vsak uvoz kron iz Avstrije bodisi v gotovini, bodisi z nakazili in s tem zavodom onemogočila, da pridejo do svojiii terjatev.
V primeru zaključitve teh pogajanj na temelju navedenega ključa bi bilo pred vsem silno prizadetih 20 zadrug na južnem Štajerskem, ki so po svojih pravilih morale ves odvišni denar nalagati pri «Verbandu« v
Gradcu, pri katerem so bili že v novembra 1918 vjk ljani odpovedni roki, vsled; katerih je tem 26 hranibv tam in posojilnicam ostalo pri «Verbandu« čez 6 nr. lijonov kron naložb, ki se jim ne obrestujejo. Zavode 1 zadela s takim sporazumu velika škoda. V isti meri kakor zadruge, .so prizadete tudi nekatere hranilnic v Sloveniji in Dalmaciji, 31 po številu, ki so istotak nalagale svoj denar pri svojih clenarn'h središčih bivše Avstrije in vsled že imenovane prepovedi uvoza avstrijskih kron niso mogle dvigniti svojih naiožb v c-kroglem znesku 6,000.000 K. Kreditne'zadruge, kakor tudi nekatere hranilnice imajo itak težke skrbi, ker s<r v znatni meri obremenjene z vojnimi posmili. Tudi drugi gospodarski j;rogi imajo napram Avstriji jako velike terjatve. Tudi ti gospodarski krogi so bili ovirani voditi in dokončati na lastno roko pogajanja glede terjatev z avstrijskimi dolžniki le vsied tega, ker so jib vladni organi pred prvim žigosanjem po svojem zastopniku, generalnemu inšpektorju dr. M. Nedeljko viču. zagotavljali, da ?o te terjatve aotov denar in da jih bodo morali avstrijski dolžniki plačati v jugoskr vanski valuti po srednjem kurzu genovske oorze tekona zadnjih dveh mesecev pred 1. novembrom in pa vsled tega, ker je Avstrija zaradi sekvestrov naše vlade dne 1. marca 1919 prepovedala odkazila starih naloži v našo kraljevino.
Ravnokar opisanemu sporazumu med našo in avstrijsko vlado se je treba postaviti po roba z vso silo in to še tem bolj, ker so še leta 1922 ponujali avstrii ski zastopniki poravnavo na podlagi ključa: 100 stanb kron proti 60 našim kronam. Proti zgorajni poravnavi so že ugovarjale trgovska in obrtniška zbornica in se obrnile do vseh v tem oziru merodajnih osebnosti, da preprečijo tako poravnavo, ki bi pomenila v slučaju udejstvitve zelo občutno gospodarsko nesrečo za raznf gospodarske kroge v Sloveniji in Dalmaciji.
Ko se bo cela zadeva končala, bomo pravočasna poročali.
t^attmmmmmmmmammmammmmmmmm^mmmmmmmmmMMeuaaw
Za vinogradnike.
Glavna ali osrednja Zadružna zveza jugoslovanska je pod predsedništvom dr. Korošca zborovala 7. in 8, decembra v Splitu in na tem svojem zborovanju poleg drugih važno zadružno-gospodarskih zadev razpravljala posebno obširno in temeljito o krizi, ki preti našemu jugoslovanskemu, posebej še slovenskemu, dalmatinskemu in banaiskemu vinogradništvu. Zastopniki pod predsedstvom našega voditelja dr. Korošca s© stavili sledeče nasvete in zahteve v obliki resolucij:
1.	V vseh krajih, kjer so za to predpogoji, naj se čimprej pričnejo snovati vinogradniške vinarske zadruge. Za povzdigo zadružnega vinarstva mora država zajamčiti izdatne prispevke in cenene kredite.
Vlada mora skrbeti nadalje za trt nt- nasade-ma-tičnjake, izobraziti potrebne strokovnjake in nameščati potujoče strokovne učitelje.
2.	Centralna vlada mora odnehati z do k lad umi ne vinski davek, ki ne more danes prenesti nobenih novih doklad. Nasprotno se morajo dosedanja državna trošarina na vino odpraviti in občinske doklade ali trošarina na vino ukinili, kajti vinogradnik na deželi n« more več prodati vina niti po 12 kron liter, med tem ko mora konzument z davki, prevoznino in gostilni-čarjevim dobičkom plačevati vino od 24 do 40 kron.
Prevozni tarifi za vino v državi naj se znižajo za 50 odstot., a za izvoz iz države preko mej naj se izvoz-nina ne plačuje.
3.	V zagorski Dalmaciji, posebno še v onih krajih, kjer zamorejo uspevati druge kulture, naj se s strani države ne pospešuje sajenje vinske trte. V Dalmaciji M bilo treba posebno pažnjo posvetiti gojenjem južnih sadežev, posebej oljke, fig, rožičev, oranž, limon, pa tudi buhača itd.
dvema kamenitima gričema. Rdeče turbane so imeli na glavi in dolgocevne puške so jim visele križem črez hrbet. Pesek se je prašil izpod nog njihovih brzih kamel. —
Na mah je zamrlo gostobesedno govoričenje in grobna tišina je zagrnila gručo izletnikov, da je bilo čuti brenčanje nadležnih muh, ki so jih obletavale. Polkovnik Cochrane si je pravkar prižgal užigalico, — pa pozabil je nanjo. Strmel je v puščavo, držeč v eni roki cigareto in v drugi užigalico, ki mu je prigo rela do prstov in ga ožgala —.
Belmont je nalahno zažvižgal. Dragoman je obstal s polodprtimi usti in njegove polne, rdeče ustnice so dobile čudno zasinelo barvo. Drugi pa so se spogledovali in obhajalo jih je neprijetno čuvstvo, da nekaj ni prav.
Polkovnik je prvi pretrgal moreči molk.
«Preklicana stvar, Belmont!« je dejal polglasno.
«Zdi se mi — tista edina možnost med stomi — se je uresničila —!«
III.
«Kaj naj to pomeni, Mansur?« je vzkliknil Belmont hripavo. «Kdo so tile ljudje in čemu stojite in zijate, kakor bi bili otrpnili —?«
Dragoman se je vzdramil, pa zaman je poskušal da bi izgledal mirno.
«Ne vem, kdo da so«, je dejal in glas se mu je tresel.
«Kdo so tile —?« je kriknil Francoz Fardet. «Saj sami vidite, kuo da so! Oboroženi jezdeci na kamelah, beduini, kakršne ima egiptovska vlada v službi tod na meji —!«
«Saj res — ti bi utegnili biti!« je olajšano dejal
Belmont in vprašujoče gledal polkovnika. «Zakaj bi naj ne bilo tako? Zakaj bi naj ne bili tile ljudje beduini — naši zavezniki?«
«Na tej strani reke ni beduinov, ki bi nam bili prijazni«, je rekel polkovnik z osornim povdarkom. «To vem čisto zanesljivo. Nima zmisla, da bi si prikrivali položaj. Pripraviti se moramo na najhujše!« —
Pa nihče se ni genil. Kakor okameneli so stali v plašni zmedeni gruči in strmeli ven po puščavi. Njihovi živci so otopeli kakor od nenadnega udarca in zdelo se jim je, da sanjajo sanje, neresnične, megiene, nemogoče sanje —.
Jezdeci so prihajali izza griča, ki je ležal kako miljo vstran od Abusira ob potu, ki so po njem malo poprej prišli izletniki Ni bilo prav nobenega dvoma več — zagazili so v dobro pripravljeno in skrbno prikrito zasedo —I Pot nazaj h «Kleopatri« in v Wad i Halfo jim je bila zaprta —! Cela vojska jih je bila teh nepričakovanih jezdecev, se je zdelo, kajti sedemdeset mož na kamelah, ako jezdijo drug za drugim, pokrijejo velik prostor in prah in pesek, ki se je dvigal za njimi, je še povečaval njihovo število v očeh prestrašenih gledalcev.
Ko so dosegli peščeno planoto pred Abusirom, so se ustavili, se uvrstili v ravno čelno črto, rog je hripavo zapel in vsa dolgr: črta se je premaknila. Rdeči turbani so zamigotali, beli burnusi so zavihrali v zraku in v naglem diru so se bližali jezdeci Abusiru, da se je rumenkasti pesek puščave v gosti megli valil izpod kopit dolgonogih kamel.
V tem hipu so se postavili sudanski vojak: spodaj pod gričem v dvored, s puškami v rokah. Na kratko povelje narednikovo, ki jim je načeloval, so se razkropili v redko črto in so polegli za skale ob obronkih
griča. Rrrrrrk — je zapelo in puške so bile pripravljene za strel.
In tedaj so se vzbudili izletniki iz svoje okame-nele groze. Njihova nepremična otrplost se je izpre-vrgla v divjo, onemoglo vnemo. Kakor preplašene kokoši na dvorišču, če plane med nje jastreb, tako so begali in tekali sem ter tja po ozki planici vrh griča, brezmiselno, brez pravega namena. Ni jim šlo v glavo, čisto nemogoče se jim je zdelo, da bi res ne bilo več pomoči zanje, da jim je vsaka možnost za beg odrezana —. Zopet in zopet in vedno nanovo so hiteli na rob strme stene, ki je padala v reko na vzhodni strani griča, — pa tudi najmlajši in najdrznejši izmed njih bi ne bil mogel priplezati po njej nazdol.
Obe ženski sta se vsaka ob svoji strani krčevito oklepali trepetajočega Mansurja, kakor bi pričakovali pomoči od njega, ki je bil odgovoren za varnost izletnikov. Stephens, suhi, resnobni, edinole svojih paragrafov in knjig vajeni odvetnik, ki je stal tesno ob gospodični Sadie, kot bi jo hotel braniti s svojim življenjem — pa je pri tem dregetal na vsem telesu od razburjenosti in strahu.
Fardet je divje stopal s trdimi koraki po planici in njegove jezne oči so sršale bliske na tovariše, češ, vi ste me ukanili, goljufali, izdali —. Debeli protestan-tovski pridigar je nepremično stal sredi svojih nemirnih sopotnikov, svoj solnčnik je imel razpet nad glavo in s svojimi velikimi, plašnimi očmi je brezizrazno strmel doli na jezdece. Diplomat Broson si je vihal S svoje kratke brčice, bled je bil, pa prezirna zaničlji-; vost se mu je zrcalila na obrazu. Polkovnik Cochrane, | Belmont in mladi Amerikanec Headingly so bili edini«, | ki so ohranili madno kri in mirne misli, i	(Dalje prinodnjič).
J
4.	Zahteva izpopolnitev prometnih zvez in sredstev, osobito š izgradba trgovskih pristanišč za izvoz.
5.	Ukine ali zniža naj se 50 odstot. davek na zadruž <no kuhanje žganja iz tropin in pokvarjenega vina.
6.	Znižajo se naj sedanji stroški za pridelovanje vina na ta način, da se na žveplo, galico, gumijeve tra-•Ire itd. ukine v?aka carina, ako se ti predmeti uvažajo po kmetijskih i tdrugah v vinogradniške svrhe.
7.	Zaradi zaščite naravnega vina pred falsifikati naj se upeije z<i celo državo enoten vinski zakon. Država naj potrete stori in nastopi proti kriomčarenju uvoza špirita in sladkorja za izdelovanje vina.
Končno sprejmejo zborovalci predlog ankete glavne Zadružne zveze v Beogradu, glede izvoza vina na fiehoslovaško, di vlada z izvoznino nagradi, odnosno sindikatu za morebitne izgube garantira.
Tako se glssijo o vinogradništvu sklepi zastopnikov naših juge slovanskih zadružnih organizacij pod fredsedstvom r. Korošca v Splitu. Gotovo obsegajo dalekosežen gospodarski program in treba bo veliko truda in dela. da se vsaj glavne točke izvršijo. Naše , vinogradništva gre namreč hudim in težkim časom nasproti in le r nesebičnim zadružnim delom, ki bo j moralo imeti ilno in smotreno podporo in zaslombo v državnem £ spodarstvu, se bo dalo olajšati težko j vrizo. —
femmbmmmhimm —lihimi ■hi>ibm————m—s^amb
Na idiia m volitve«
radna poprava imenikov.
Mnogi ne izločujejo volilnih reklamacij od urad-«iih poprav. D - ba reklamacij je potekla že dne 6. januarja. Do 31. anuarja se morejo volilni imeniki edino Je uradno po] aviti. 7 o se pravi: Komur gre volilna i pravica, pa ni pisan, naj gre tako^ k občinskemu ura- j du ter naj vzams s sel-o j domovmeo in krstni list ali delavsko knjižico. Župan mora napisati uradno poročilo, da ta ali ni še ni vpisan, dasiravno je do 3!. ja- j muarja že 6 m ;ecev v občini, da je do tega časa 21 let star ali da ko dušni pastir, državni nastavljenec, priložiti mora dokumente ter vse poslati najpozneje do j 81. januarja o ožnemu sodišču. Župan dobi potem od , sodišča pismen: odgovor ali mora dotične osebe vpisati j v imenik ali ne. Torej še enkrat: Kdor biva vsaj od 31. j julija 1922 do danes neprestano v eni in isti občini, : ima tam volilno pravico; star mora biti dne 31. januarja 1923 vsaj 21 let. Županom za uradni popravek ni treba j sklicevati seje reklamacijskc komisije, temveč mora samo poročati sodišču o uradni popravi.
Kuj bo z volišči?
Do danes, ko to -pišemo, še nismo dobili obvestila iz Beograda, v kolikor se bodo stara volišča iz leta 1920 spremenila. Več slovenskih strank je vložilo predloge asa spremembo volišč in uradnik dr. Rus izdeluje načrt Mislimo, da bomo že v prihodnji številki lahko objavili spremembe volišč. V tem slučaju bo treba seveda več predstavnikov in njih namestnikov za nova volišča. Strankino tajništvo bo takoj vse potrebno ukrenilo.
Še enkrat predstavniki.
Do 24. januarja nam manjkajo predstavniki in na- , mestnik i v mariborskem okrožju še iz 30 volišč. Te dni ■ bomo razposlali pozive, da nam zaupniki vendar naznanijo imena predstavnikov za vsa volišča. Prosimo, da natančne naslove predstavnikov in njih namestnikov pošljete takoj tajništvu SLS v Mariboru (Koroška cesta o). Predstavnik mora biti na vsak način vpisan v volilni imenik dotične občine, kjer je volišče.
Volilni odeori naše stranke.
Za vsako i.-cino osnujte takoj agitacijski volilni j odbor, ki naj bo tako sestavljen, da bo vsaka krajevna I občina ali vas imela vsa j po enega zastopnika v od- ] boru. Na podlagi volilnega imenika razdelite agitacijsko I delo tako, da bo prišlo na enega agitatorja k večjemu 10 do 15 volile t v. Te volilce mora zaupnik-agitator imeti na skrbi ves čas do volitev 18. marca. Prirejati mora sanje volilne sestanke, oskrbovati jih z našimi časopisi, letaki in na vsak način oskrbeti, da se bodo vsi dnr 18. marca udeležili volitev in da jim pojasni, katera volilna škrinjica je naše stranke. Natančna navodila ! bodo agitatorji še dobili.
Naši kandidati.
Danes, četrtek, 25. januarja se vrši v Ljubljani seja j načel s t va Slovenske ljudske stranki, na kateri sc bo govorilo o kandidatih. Istočasno se vršijo nekateri okr. «bori zaupnikov, ki bodo po okrajih izbrali kandidate m njin namestnike. Prihodnji teden bodo ti okrajni i «aupniški zbori zaključeni, tako, ua bomo že v prihod i aji številki «Slov. Gospodarja« lahko objavili imena i iiaših kandidatov.
Pišite po pojasnila.
Ako naiun zaupnikom glede volitev ali volilnih pri I prav ni kaj jasno, naj pišejo po pojasnila na naš na-Dobil! bodo točna navodila.
Tajništvo SLS v Mariboru.
(Cirilova tiskarna).
Politični ogled.
Država SHS.	j
Ministrski svet je pravi volilni odbor radikalskc stranke, vs» it sklepa in rešuje, se stori v prid stranke !n njene vcii-r» .imitacije. Sita vlada je sedaj naenkrat aaSla kred 't za ta en narod, da bi se dal zopet prešle- i »tU ter .}»	r 'jI za njo pri volitvah Iz Črne gore i
je prišlo nekaj odposlancev, ki so tožili, kako korupcijo je uganjal bivši rninistere Žerjav glede prehrane, ter prosili, naj vlada vse to popravi. Pašič je po svoji stari navadi vse obljubil in ko vlada sedaj govori ter sklepa o pomoči in podpori sestradanih in oškodovanih, vladni listi na vso moč hvalijo Pašiča in se trudijo, kako bi javnosti izbili in izbrisali iz jpomina, da je Pašič tudi tedaj vladi predsedoval, ko so demokrati in radikali složno sleparili narod ter ga pognali v straš no ber^o, lakoto in nesrečo.
Radikalcem sedaj veliko skrbi Protič, ki bo samostojno nastopil pod imenom neodvisnih ; svobo-doumnih radikalcev ter je svojo agitacijo i/ \ jvodine razširil že po celi Srbi j i in tudi daleč doli na ¡ug. Ministri so celo premišljevali, kako bi se dalo Protič* vega agitatorja dr. Momčila Ivaniča ubiti z obznanO, ker govori po Macedoniji, da morajo tudi Bolgari dobit! in uživati vse pravice hi da je bila ustava sprejeta s pomočjo podkupovanja in groženj.
Radikalcem dela zdaj veliko slu: Protič, ki bo še stranke, da sklene z njimi volilne zveze in si tako zasigura svojo trajno prevlado v državi. V najnovejšem času so se začeli radikalci pogajati tudi z Židi. N; poziv dr. Janjiča so prišli židovski zastopniki v Beograd, da se pogajajo s lašičem. židje so izrekli svojo pripravljenost za sporazum z radikali, zahtevajo pa, da mora dobiti židovska stranka, ki bi se imela še le osnovati, 1 siguren mandat. Židovskih glasov bi bilo 11.000 v Sarajevu, 8000 v Beogradu in 9000 v Skoplju. Značilno je tudi to, kako je vlada vpregla vojsko v svoje strankarsko delo in svoje cilje. Po Bosni in Hercegovini dobivajo prebivalci od svojih sinov, k? služijo pri vojakih, pisma, naj na vsak način volijo k- likalce. Taka pisma narekujejo in zapovedujejo oficirji in celo oni vojaki morajo pošiljati tako pošto domov, ki pisati ne znajo in ki sedaj menda prvič in zadnjič pridejo do dopisovanja. To brezprimerno izrabo vojski, razkrivajo sarajevski listi, lahko si pa mislimo, da tudi po drugih pokrajinah ne bo drugače.
Srbski republikanci pridno delajo pa Srbiji in črni gori ter se nadejajo, da dobijo vse glisove, ki so bili oddani za komuniste in sedaj ne smejo mieti svoje lastne stranke.
Zemljoradniki bodo slabo odrezali, ker so razcepljeni, delavci jih ne bodo volili, ker so zemljoradniki monarhisti in take so bodo republikanska pričakovanja najbrž izpolnila.
Najbolj so se pa delavstvu zamerili socijalni demo-kratje. Te dni so imeli v Beogradu svojo zauoniško sejo za vse pokrajine ali svoj kongres in ob tej priliki so se dobrikali vladi z grdim obrekovanjem komunističnega delavstva.
V posebnem odstavku resolucije se komunistom na ravnost očita protidržavno delovanje in se tako ovaja-jo oblastem, da bi socijalni demokrati sami imeli čim-večji uspeh pri volitvah. Ta resolucija je izzvala ogorčenje v raznih političnih krogih, zlasti, ker se ve, da komunisti ne iščejo s socijalnimi patrijoti sploh nobenega stika.
Radič se je v svojem listu «Slobodni doni« odrekel vseh zvez in stikov s slovenskimi «republikancem* dr. Novačanom.
Dr. šušteršič bo s prihodnjim mesecem iz Ljublja ne začel delati Pašičevo politiko z listom, ki je plačan od vlade in ki bo nosil lažnjiv hinavski naslov «Ljudska pravica«.
FRANCIJA PROTI NEMCEM.
Položaj v zasedenem nemškem ozemlju se poostvu-je od dne do dne. Nemški odpor je dobro pripravljen, sedaj je še delavstvo začelo s štrajki. Francozi zasedajo banke in polastiti se hočejo tudi davčnega dena ja.
Nemški uradniki, ki nočejo predati davčnih pisov in drugih stvari iz svojih uradov, se zapirajo. Francozi jih posadijo v avtomobil ter odpeljejo neznano kam. narod pa vstraja ter se pri vsem tem in pri raznih grož njah ne da uplašiti. Če bodo Francozi morali začeti pošiljati v Nemčijo tudi one vojake, kj so bili deležni svetovne vojne, je gotovo, da pride doma do nemirov iu v francoski vojski do izgredov. Saj so se že sedaj radi nasilne politike tepli francoski poslanci v parlamentu in kaj še le bo, Če se začnejo še oni mobilizirati, ki so do grla siti vojaško službe.
GRČIJA.
Grška vlada je zaplenila premoženje bivšega kralja Konštantina, ki je pred kratkim umrl v Palermu. — Grške vojne čete se zopet zbirajo v Traki ji in te vojne sile se cenijo na 70 tisoč mož.
SVET DRUŠTVA NARODOV
je po obvestilu glavnega tajništva v Ženevi sklican ¿a 29. t. m. v Parizu. Ker se orientska konferenca v vseh svojih zadevah ne pomakne naprej in ne more priti do pravega zaključka, bo tudi vprašanje Mosula, za katerega se trga več velesil, prepuščeno v rešitev Društvu narodov.
RUSIJA.
Osem milijonov vojakov ima po neki izjavi Troe-kega na razpolago sovjetska Rusija. Trocki je nadalje izjavil, da sovjetska Rusija nik<lar ne bo zapustila držav, ki živijo ž njo v prijateljskih odnošajih.
Mz zborovanja.
Volilni shodi v ormoškem okraju se vršijo prihodnjo nedeljo, dne 28. t. m. pri Veliki Nedelji po rani služb' božji in v Središču popoldne. Kraj in uro določijo krajevni <xibori organizacij« Slov. ljudske stranke,
j odnosno Kmetske zveze. Prosimo pristaše, da agitirajo j za zanesljivo udeležbo.
Planina pri Sevnici. Kmetska zveza priredi na
' Svečnico shod v gostilni Jožefa Pinter po desetem sv. opravilu, govoril bo poslanec Škoberne. Udeležite se ga v obilnem številul
V Svetini pri Mariboru se je vršil v nedeljo, dne j 21. januarja v gostilni Smonik lepo uspeli volilni shod Slovenske ljudske stranke. Shodu je predsedoval veleposestnik g. Josip Šerbinek in ga je zelo spretno vodiL O položaju in o volilnih pripravah je govoril bivši poslanec Žebot. Zborovalci so izrekli Slov. ljudski stran-j ki zahvalo za njen krepek nastop in obrambo ljudskih pravic, posebno za naše obmejne zadeve. Po shodu se je | vršil občni zbor krajevne organizacije naše stranke. Iz vsake občine so vstopili v odbor vsi župani in najodlič-; nejši možje. Za predsednika so si izbrali g. Jožefa Šer-; oinek, p. d. Kušler.
Ljutomer, V nedeljo, dne 21. t. m. se je vršil pri nas oucni zbor Zveze viničarjev, katerega so se v lepem I številu udeležili ne le viničarji, temveč tudi posestniki ; vinogradov. Poslanec Pušenjak je govoril o socijalnih vprašanjih, ki zahtevajo nujno rešitve, o gospodarskem i deiu, o draginji in valutni politiki, o strankah, ki bodo : ¿.astopile pri predstoječih volitvah ter pozival k vztraj-i nosti pri delu za procvit organizacije. Preč. g. dekan J. i Ozmec je pozdravil navzoče in bodril k neustrašenemu i delu. Odločno se je zahtevalo, da se uzakoni čimprej j viničarski red, katerega ni po krivdi ministrov Puctja ; in ur. Kukovca hotela predložiti vlada narodni skupni v odobrenje, kakor tudi, da se zakon o zavarovanju ' za starost in onemoglost v toliko spopolni, da bodo te dobrote ^cležni tudi viničarji in kmetski delavci.
šmiklavž pri Slovenjgradcu. (Volilni shod naše SLS se je vršil tukaj \ nedeljo, dne 21. t. m. v prostorih stare šole po sv. maši ob obilni udeležbi naših mož i in miadeničev zelo sijajno. Kot govornik je nastopil g. dr. Ogrizek iz Celja, ki nam je v poljudnih besedah popisal vso slabo stran sedanjega centralističnega si-stema. Ko so pa za drugo uro popoldne naši nasprotniki, narodni socijalisti iz Slov. Gradca volilni shod v tukajšnji gostiini pri Mostnarju smo shod prekinili in smo šli vsi volilci nato k Mostnarju, da bi se našim nasprotnikom v bran postavili. Pa nasprotnikov ni bilo, so se premislili, seveda, grozdje je prekislo, vsa naša občina stoji odločno v taboru SLS, ves trud nasprotnikov je pri nas zaman j. Pri Mostnerju smo naš volilni shod nadaljevali, govoril je zopet g. dr. Ogrizek o padanju naše valute in je označil kot glavne vzroke te i žalostne prikazni nered v upravi, korupcijo, centralizem, vladni sistem in vsled tega nezadovoljnost ljudstva. Zastopniki tujih držav pri nas pazno vse to za-I sledujejo in radi tega naša država nima kredita med I svetom. Končno je še govoril gospod župnik Treiber in je dokazal, kako so naši nasprotniki žalili verski in narodni čut našega ljudstva. Po takih prevarah imajo naši nasprotniki še drznost da se vnovič ponujajo našemu ljudstvo, da bi jih volilo. Nikdar in nikoli več! 109 volile e v šteje naša občina, v ogromni občini bomo oddali svoje glasove dne 18. marca t. 1. naši SLS. Naj bi tu® druge občine enako enodušno odklonile nasprotnike.
Štore ^ii Celju. Včeraj popoldne, dne 21. t m. se je vršil shod SLS v prostorih ge. Krajnc. Že pred začetkom zborovanja so zasedi; prostore Bernotovi (centralistični) socialisti pod vodstvom tajnika Leskošeka. Ob napove* danem času pridejo na rborovališče naši pristaši v impo» zantnem številu. Začelo se je vikanje in krikanje. Centralistično rdeča garda ni hotela utihniti. Na to so se rvaSf pristaši dvignili in rdeče izzivače z mogočnim sunkom izrinili iz dvorane. Avtonomisti so zmagali nad centralistL Ne to se je vršilo zborovanje mirno in nemoteno. Ob ve«* likem navdušenju ljudstva in neprestanem odobravanju je | govoril dr. Korošec o borbi za avtonomijo. Nadalje so govorili gg Čeme, Bumik, Gajšek in Medved. Med sploS-i rum navdušenjem je krasno uspelo zborovanje. ; V pondeijek je zboroval dr. Korošec v Št. Pavlu pri Pre-1 boidu, v torek v Matkih p<i Grižah.
Trbovlje. Dne 28. t. m. predjpoldne se je vršil shod i SLS, na katerega so prišli tudi pristaši vseh trbovelj-j skih strank. \ ta dal je najlepši red in mir. Govorili so: j dr Korošec, Keše, Kukrnan in en komunist.
Bbseljjsko. Že dolgo nismo imeli pri nas tako lepaga ; shoda, kakor je bil dne 21. t. m., na katerem je poročal poslanec Škoberne. Ko je minula rana sveta maša, o tvoril jc poslanec Škobeme javen shod SLS pred cerkvijo. Vsi, ki so ta dan prišli v cerkev, so se zbrali na prostoru pred cerkvijo, vsi moški in tudi veliko število žensk. Po-slanec Škobeme je v svojem nad poldrugo uro trajajočem govoru jasno pokazal pogubonosnost centralizma, Id nas danes tlači, razložil nam obširno zunanji in notranji politični položaj in povdaril, da je edin izhod iz sedanjega težkega stanja dosega najširše samostojne samouprave (avtonomije) Slovenije. Poznal je zborovalce, naj 3e nadalje ostanejo zvesti SLS, edini boriteljki izmed sloven-, skih strank, ki se ]e vedno bojevala za samostalnoat i Slovenije in jo bo tudi dosegla. Z velikim navdušenjem In : odobravanjem je velikn množica poslušala podučna fe-j vajanja. Izmed zborovalcev, med katerimi so gotove bili tuli pristaši nasprotnih strank, ni niti eden prišel s kak« sne pripombo. Danes morajo pač tudi dozdajni naši nasprotniki izprevideti, da je naša stranke edino prav«, ki MS pripelje do samostalnosti Slovenije. Po zborovanji so-! ugledni možje obkrožili poslanca Skoberneta in mu izr«* žili avoje veliko zadovoljstvo nad lepo uspelim shodom.
Na vprašauja odgovarja upravništvo saiao. «k« so pri" loweae wiawJk,e za ttdg«rror. ____^ /

Iz protikT,"jts'-e politike.
Divjaštvo voditelja slovenskih republikancev dr. Novačana. Telesni orjak dr. Novačan se je celi čas v svetovni vojni skrival kot zajec, lagal z raznimi boleznimi, samo, da mu ni bdo treba na bojno polje, kjer bi bil lahko pokazal svoje divjastvo. Po razsulu se je "akoj pritepel v Beograd, kjer se je vrinil v dobro službo. Za resno delo pa že od nekuaj brezposelni Novačan itak ni, torej se je hotel na vsak način polastiti političnega korita in se je že pri zadnjih volitvah ponujal samostojnim kot naobražen kandidat. Pri tej kandidaturi na listi samostojnih izdajic pa ga je izpodrinil dr. Bogomil Vošnjak. Dr. Novačan ni postal poslanec pri zadnjih volitvah in da doseže ta svuj cilj, je začel skra-ja v zvezi z Radičem po Sloveniji širili svoje republikansko koriti z edinim namenom in ciljem, da postane poslanec. Dr. Novačanovih republikanskih prismo-darij se je naveličal tudi Radič in izjavil v svojem glasilu «Slobodni dom«, da nima nobenih zvez več z njim. Dr. Novačan širi sedaj slovenski republikanizem čisto na svojo roko in dobiva za izdajanje svojega glasila »Republikanec« Bog zna od koga znatno podporo. Republikanske pridige dr. Novačana imajo samo cilj: oslabiti Ljudsko stranko in se preriti do korita poslanca, iz katerega bi rad dr. Novačan bogato zajemal v brezdelnosti. Radi ljudstva na nepošten način zapelju-jočega nastopa dr. Novačana smo ga že večkrat okrta-čili v «Straži« in «Gospodarju«, da naše slovenske kmete pravčasno posvarimo pred tem brezvestnim zapeljiv-cem in političnim bedakom. Naša stvarno resnična očitanja so Novačana tako razburila, da se je minuli pondeljek dejansko lotil v celjski kavarni «Evropa« našega odgovornega urednika in poslanca Pušenjaka. Kar še ni doslej storil voditelj nobene jugoslovanske stranke, to je učinil Surovina dr. Novačan, ki je javno z roko napadel našega pri ljudstvu priljubljenega poslanca. Za svoj divjaški čin bo že dobil dr. Novačan plačilo pri sodišču in na dan 18. marca tudi od spod-nještajerskih volilcev. Človek, ki v svoji pijani podivjanosti dejansko napade našega ljudskega zastopnika, se pač ne bo smel čuditi in pritožiti, ako se bodo tudi njega kot plačanega ljudskega zapeljivca enkrat ob priliki kacega shoda lotile kmetske pesti. Obramba proti političnim barabam je samo'še kmetska pest, ki l>o tudi divjaku dr. Novačanu dokazala: kar si sejal, to boš tudi žel na svojem lastnem telesu.
Nekaj iz socijuidemokratske stranke. Te dni so se zbrali v Beogradu voditelji jugoslovanskih socijalistov, da bi se zopet ob tej priliki ujedinili in nastopili enotno pri volitvah. Na tem zborovanju pa nikakor ni do-šlo do ujedinjenja, ampak do popolnega razcepa. Največji rogovileži proti skupnemu nastopu soeijalnih demokratov pri volitvah so ljubljanski socijalisti, ki se zbirajo okrog svojega voditelja Bernota, ki izdaje tudi svoje glasilo «Naprej«. Bernotovce in Naprejevce je pozvalo glavno vodstvo soeijalnih demokratov, da se morajo tekom 10 dni podvreči zahtevam centraliziranih socijalistov, sicer jih bodo izključili iz stranke. Zastopniki soeijalnih demokratov iz Maribora so se uklonili poveljem stranke in so ostali še zanaprej ujedinjeni socijalisti iz Jugoslavije. Ljubljanske socijalne demokrate, ki imajo za svojega voditelja bivšega ljubljanskega Župana dr. Periča, ki izdajajo svoj list «Zarja« in ki so pri zadnjih občinskih volitvah v Ljubljani volili skupno s komunisti in našimi, so na breograjskem zborovanju izključili iz stranke. Beograjski zbor zastopnikov socijalne demokracije je zavrgel tudi komuniste, obsodil njih dosedanje delovanje kot protidržavno in ;ih naravnost ovadil oblastem. Naše slovensko delavstvo, ki je proti socijalnodemokratski korupciji in se priznava za komuniste, torej pri volitvah ne bo šlo s skoz in skoz centralističnimi in pokvarjenimi socijalnimi demokrati. Socijalni demokratje v Sloveniji so med seboj popolnoma skregani in bodo šli v volilni boj ločeno in posamezne skupine ne bodo postavile svojih iastnih kandidatov.
Kandidat Samostojne kmetijske stranke za volilni okraj Maribor levi breg. Zbor zaupnikov SKS za sodne dkraje Maribor mesto, Maribor levi breg, Maribor desni breg, Sv. Lenart je bil dne 20. t. m. izbran bivši krčmar in živinski prekupec Recar iz Sv. Lenarta. Za njegovega namestnika je določen Dragotin Lingelj, le-sotržec v Bušah. Mermolja se je vsiljeval, a kljub temu propadel. Tudi načelnik okrožne organizacije SKS Li-povšekov Tone je padel v nemilost.
Za kandidata Samostojne stranke za okraj Ptuj in Ormož je določen posestnik Fric iz Št. Janža.
Liberalci ali demokrati dan za dnem pošiljajo županstvom navodila za volilno agitacijo demokratske «tränke. Naši župani ta Kukovčeva in Špindlerjeva vabila in navodila mečejo v koš.
Tedenske novica.
Volišča ostanejo stara. Pri politični oblasti smo izvedeli, da ostanejo volišča ista kot leta 1920. Naj to naši 'aupniki pri imenovanju predstavnikov upoštevajo.
Podivjanost soeijalnih demokratov. Iz Štor pri Celju poročajo: V nedeljo, dne 21. t. m. srno imeli v Štorah vroč dan. Vršil se je volilni shod SLS v prostorih gospoda Krajnc ob 3. uri popoldne. V Štorah direktno se naša stranka ni nikdar zborovala; zdaj pa je bil oznanjen prihod dr. Korošca samega. To je pognalo tukajšnjim in celjskim socijalistom (centralistom, pristašem — v Ljubljani pri zadnjih volitvah slavno propadlega Bernota —) vso kri v glavo. Zadnje večere aienda sploh niso več spali od same skrbi in študiran -ja, kako bi razbili naš shod. Trden in odločen pač je
i bii njihov sklep: dr. Korošec v štorah še ni zboroval I in tudi sedaj ne bo! in šli so na delo! Šc pred shodom so zasedli zborovalno dvorano v velikem številu. Ko smo potem otvorili shod, so prvo zahtevali predsednika zase, potem pa so tako kričali in vpili, vsi vprek, moški in ženske, da je bilo vsako zborovanje nemogoče. Mi smo jih opomnili, da ako želijo ostati na zborovanju, naj se zadržijo mirno, drugače smo prisiljeni, jih vreči s silo iz dvorane. Pa misleč, da popolnoma obvladajo položaj, so še naprej divjali in niso mirovali prej, dokler jih nismo postavili na hladno, nakar so naši pristaši, ki so bili dozdaj zunaj, prišli v dvorano. Splošno je bilo opaziti, da večina naših domačih socijalistov bi bila rada poslušala mirno, glavni, ki so hujskali so bili od drugod, kakor Leskovšek iz Celja in drugi —. Ko se je vse umirilo, se je zborovanje nemoteno nadaljevalo. Zborovalcev. je bilo veliko od vseh strani in vseh stanov. Govoril je dr. Korošec in sicer predvsem o avtonomiji Slovenije. Nato so še govorili: F. Burnik, Gajšek, čeme, Medved. Nazadnje so vsi zborovalci izrekli priznanje in zaupanje dr. Korošcu in celemu Jugoslovanskemu klubu, za njega možato in požrtvovalno delo v korist slovenskega naroda na političnem, kulturnem in gospodarskem polju. In tako je dr. Korošec vendarle zboroval prvi od naših in sijajno. — Vsi smo iz shoda odnesli veselo zavest, da naši ljudje postajajo vedno bolj navdušeni, vedno bolj politično zreli, organizirani in odločni in se ne dajo terorizirati od par plačanih hujskaČev in politično nezrelih ljudi. Štorovski socijalisti si pa naj zapomnijo, da s tem, da vzgajajo svoje ljudi samo v slepi strankarski zagrizenosti, v drugem, posebno v kulturnem, jih pa čisto zanemarjajo, ne koristijo posebno delavstvu. Značilno za štorov-sko socijalistično organizacijo je, da niti v času svojega najbujnešega razvoja ni imela nobene kulturne organizacije. Zato pa delavci in drugi, ki hitijo v naše organizacije, ne gredo zavoljo tega, da bi bili kakšni «farški podrepniki«, ampak zato, ker so prepričani, da jedino socijalen sestav, sezidan na krščanskih etičnih načelih in prožet od krščanskega idealizma more zopet utrditi razdvojeno človeško družbo.
Šcntiljske novice. Pred avema letoma so bili socialni demokratje naše viničarje na led spravili. Organizirali so jih in jim obljubovali nebesa na zemlji. V celih kupih je prihajal «Ljudski glas« na našo pošto. «Slov. Gospodar« je svaril viničarje pred to organizacijo. Bil je radi tega od rdečkarjev in nekaterih zapeljanih viničarjev hudo napaden. Pa glejte! Rdečkarji so našim vimčarjem zvabili precej kronic iz ubogih žepov, potem so jih pa pustili na cedilu. «Ljudskega glasa« pa ni enega več v celi fari. Zdaj pa že dalje časa norijo socijalni demokratje naše fabriške delavce v Cer-šaku. Pošiljajo jim protiverski «Delavski list.« Vrli krščanski delavci, ali boste zopet šli na led? Ali se bodo zopet od Vaših žuljev mastili bogati soeialdemokra-tični voditelji? Ali Vas ne bo pamet enkrat srečala? Ali nič ne berete, da sta na led spravila delavce socialno-demokratična voditelja Anton in Etbin Kristan? Ljudje božji, proč z rdečkarji in «Delavskim listom«! Ti tički lovijo samo glasove za volitve. — Polakovo gostilno v Striiiovcu ima v najemu neki Matijašič iz ptujske okolice. Pod tem gostilničarjem je posatal ta krčma pravcati «pajzel.« Vsa sodrga se zbira v tisti luknji, ki naj bi bila gostilniška soba. Vsako nedeljo imajo v tej luknji škripača. Celo v adventu in med misijonom je bila v nedeljo noč in dan muzika. Pošten človek se itak izogi ba tega «pajzlna.« Mi samo vprašairo okrajnega glavarja in orožništvo. ki stanuje ravno nasproti te gostilne: kje in kako dobi Matijašič licenco in dovoljenje za muziko? Okrajno glavarstvo bi sploh opozorili na te gostilniške lokale, ki so v vsakem ozira pod vsako kritiko. — Kar imamo dva mesarja v Št. Ilju, kupujemo meso po 40 K 1 kg. Prej smo pa mi edini v ceii okolici plačali za 1 kg 60 K. Nekateri so bili in so še seda j hudi, da smo spravili novega mesarja v Št. Ilj, tisti, ki jim gre za žep. Pes cvili, če mu na rep stopiš. Aha!
Še novice iz ŠL Ilja v Slov. gor. Gospod urednik, prosim vas lepo, da zadnji dopis v toliko popravite, da «Slov. Gospodar« prihaja v našo župnijo ne v 100 ampak 150 izvodih. Nadalje popravite, da Mermolja ne ča ka na vlak za Polakoviin govejim hlevom, ampak se skriva za svinjakom. — Snega je padlo pri nas zelo veliko. Ceste so popolnoma zametene. — Umrl je v CirK-nici posestnik in gostilničar g. Martin Mursee. Bil je lastnik velike gostilniške hiše ob železnici med Pesnico in Št. lijem. Pogreb se vrši danes, četrtek. N. v m. p. — Zaročila sta se gospod Vaupotič, sin gostilničarja na Novinah z gospodično Anico Ehrlich, hčerko veleposestnika v Št. Ilju. Bilo srečno! — Naši železniški delav ci na progi med Pesnico in Št. itjem so mnogo slabše plačani kot oni na progi Maribor—Pesnica. Storili so se koraki, da se ta krivica odpravi.
Žalostno je moral pobegniti z živinskega sejma v Mariboru v torek, dne 23. januarja kandidat Samostojne stranke Mermolja. Hotel je med živinorejce šariti samostojno politiko, a živinorejci so mu s palicami v roki pokazali, kje vodi cesta iz sejmišča.
Nekaj resnega, a resničnega od Sv. Ane na Krem-bergu. Hvala Bogu, bližajo se nam volitve kakor se čita po časnikih. Velikega pomena je ta volitev za nas, bodemo si dobro postlali ali slabo. Me ženske smo izgubile volilno pravico, s katero bi tudi pripomogle dobrim inožem do dobrega uspeha pri volitvah. Krščanski možje na delo, zdaj je čas, po smrti ni pokore, potegnite se za našo vero in za naše pravice. Ne govorite, jaz ne grem volit, brez mene bodo tudi opravili, kakor sem slišala govoriti krščanske može. Samostojni bodo gotovo šli po dve uri daleč na volišče. Ako bodo naši malomarni, bo izid volitev slab. To pa se ne sme zgoditi. { Vsak je sedaj prepričan iz lastne izkušnje, kako se nam
t .
godi pod sedanjo vlado. Dragi možje, ne dajte se premotiti od krivih prerokov, katerih je tudi pri Sv. Ani dovolj, držite se naše krščanske stranke.
Pod enim klobukom. (Poročilo od Sv. Marjete m; Dravskem polju.) V «Straži« dne 19. jan. je bilo majhno poročilce od Sv. Marjete, kjer je pisano o Mihatu Lešnik, ki naj bi bil jemal Klasincu drva, a on je le svojega brala nagovoril, da je Klasincu drva sekal in vozil domov, pač pa je Miha pomagal svojemu bratu Maksu delati kolje iz tega ukradenega lesa in ga prodajati. Maks je dobil dne 12. t. m. teden dni zapora zato, Miha pa, ki je le pomagal, pa se je baje izrezal. Vsekako pa je Miha dobro vedel, da vozi Maks drva iz Klasinčeve hoste in mu je še pomagal kolje delati in prodajati. Sicer pa tisti, ki vrečo drži, ni nič boljši, kot oni, ki notri deva, tako pravijo ljudje. Vendar §e je baje Miha izmuznil pri sodniji. Pa čudno in sumljivo je, da nobeden ni prišel k obravnavi, ne Miha in ne Maks. Toliko resnici na ljubo, da se komu ne be krivica godila. Najboljše pa je, če se Miha sam oglasi in v «Straži« natančneje razjasni celo zadevo.
Konjerejec Petovar Lovro je izprešal iz okrajnega zastopa ormoškega precejšnjo podporo za državno žrebčarno. Sedaj torej moramo še s svoj in i okrajnimi dohouKi rediti državno žrebčarno, akoravr > plačujemo že na žive in mrtve državne davke. Petovar torej hoče takšno avtonomijo, da bomo mi državne =:avke plačevali, državne naprave pa sami z okrajnimi in mogoče še z občinskimi dohodki vzdrževali. Pa mi nočemo takšnih načinov uprave, zato pa tudi ne takšnih kandidatov.
Važno za rekrute. Vojno ministrstvo bo vpoklicalo koncem februarja nove rekrute v vojaško službo. Za potovanje se naj rekruti toplo oblečejo in obujejo ter preskrbijo s hrano za ves čas potovanja Vojni minister tudi zagotavlja, da se letošnjim rel.rutoni ne bt-godilo pri prevozu, tako slabo, kot lanskim.
Predavanja v Mariboru. Kakor vsak petek, priredi Slov. kršč. soc. zveza tudi v petek, dne 23 oktobra, ob pol 8. uri zvečer predavanje v Lekarniški ulici. Kdor se je udeležil predavanja zadnji petek, je moral priti do prepričanja, da res ni škoda tiste urice žrtvovati za svojo izobrazbo. Vedno bolj stopa v ospredje sicer politika, volitve itd., toda tudi izobraževalno delo ne sme zaspati. Na svidenje torej v petek zvečer.
Za praznik Matere Milosti v Mariboru dne 25. jan. uljudno opozarjamo Marijine častilce na cerkveno slav nost v bazilik., ki obhaja ta dan svoj najvišji varstveni praznik s slovesno božjo službo ob istih urah, kakor ob nedeljah.
Gibanje naših organizacij v Ločah pri Poijčanab. Agitacija za naše časopise je imela velik uspeh. Naša marljiva dekleta nabrala 112 novih naročnikov zu «Glasnik« in 52 za «Bogoljuba«. «Gospodarja« je v na-j. župniji 68. Sedaj še namrajo za «Naš Dom«. — V Marijino družbo je bilo sprejetih dne 8. decembra lanskega leta 20 deklet na novo in na Svečnico bo jih zopet sprejeli lo, tako, da bo štela družba se^aj 102 čla nic. Za Marijin Vrtec je od staršev priglašenih 85 otrok. Fantje pa pridno pobirajo po župniji za volilni sklad Kmetske zveze. O uspehu bomo poročali. Tudi Orla bomo kmalu imeli. Ljudstvo se pri nas zelo zanima za naše organizacije. Le tako naprej! Bog živi!
Trimesečni gospodinjski tečaj za kmuska dekleta v Prekmurju. Vse prilike današnjega gospodarstva na kmetih zahtevajo, da se tudi kmetska nua ina mora v svoji stroki globlje izobraziti. Le dobro pi kovane gospodinje bodo kos težkočam, ki se po vojn javljajo na kmetih. Mi pa vemo, da splošna naroda., sreča more vzkiiti le na družinskih tleh. Duša druži tke sreče pa je modra in debro vzgojena gospodinja. Marsikje bi imeli srečo v družini, ako bi pri mladir. boli skrbeli za izonrazuo in dobro vzgojo kakor pa lepo obleko in veselice. V tem oziru pač ni umestno preveč skopariti. Opozarjamo torej kmetske s.aršc in dekletu na trime-, sečni gospodinjski tečaj za kmetska dekleta pri čč. šolskih sestrah v Beitin ili na Prekmurskem. Dozdaj . se je tu vršilo več takih tečajev in so se vsi izborno obnesli. Stroški za hrano in stanovanje .>otio i.ouKor mo goče, nizki. Za sprejem se iahko prosi tudi pismeno pod naslovom: Vodstvo zavoda čč. šolskih sester v Beltincih, Prekmurje. Dekleta, ne zamudite, dokler bo še kaj prostora.
Pogreb ugledne naše žene. Iz Hoi pri Mariboru, nam poročajo: V pondeljek, dne 22. t. m. smo položil», telesne ostanke rajne Ivane Vernik, žtae spodnjehoč-kega župana, k večnemu počitku. Pogreb je vodil bivši hočki kaplan g. Andrej Lovrec iz Ljutomera v spremstvu petih duhovnikov. Pogrebni sprevod ni bil podoben pogrebu, to je bil slovesni sprevod kak. ga zmagovalca. Pogreba so se udeležili domači Orli in Orlice v krojih, požarna bramba, šolska mladina hoč e šole z vsemi učitelji, občinski odbor hočki in nepregledne množice ljudstva od blizu in daleč. Domači in mariborski pevci so jej zapeli slovo. Domači kaplan g. Polak se je pri odprtem grobu poslovil od rajne ter naštel njene vrline kot kristjanke, matt rc in žene. Pri tem pogrebu se je ; okazalo, kako zna ljudstvo ceniti dobro krščansko ženo in mater. Bodi blagi zlati materi in skrbni ženi lahko domača žemljica. Njeni obitelji pa naše iskreno sožalje!
Cimrla je dn<; 6. januarja v Gačniku pri Jarenlnl vrla žena in gospodinja Marija Dogonik, rojena Jau-šnik, Klara 26 let. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi dne 8. januarja. Nagrobni govor je govori! g. dekan čižek. Soprogu in hčerki naše sožalje!
«Slov. Gospodar« na Pelenšaku. Poročajo nam, da prihaja na rplenšak 33 iztisov «Slov. Gospodarja', toda nekateri naročniki lista ne dobijo, ali vsaj vseh številk ne Menda na naši polemki pošti ni vse \ redu? —<
Prosimo, javite nam natančno slučaje, k io in katere •Jtevilke ta ali oni naročnik ni prejel. Boi: i že napravili s pomočjo pristojnih oblasti red. — Uprav; ištvo «Slov. Gospodarja«.
Slab šolnik je gotovo g. sokolaš Tink na i len-ialut. Poročajo nam. da nekateri otroci kljub v,.det nemu obisku šole, ne znajo ne brati ne pisali. To jc rav verjetno, kur se gospod Fink ba/i z vsem mogoči, celo nekim gospodičnam dela baje več tovarišije, kakor svoji /eni. Ali je tovarištvo gospoda nadzornika Flc-reta tako prijateljsko debelo, da ne vidi in ne zas edi v svojem nadzorniškem okolišu takšnih kričečih ncdoslat kov?! Prav radi bi videli da bi demokratski nadzornik Mere obiskoval fvoje demokratske šolnike boij v • i, kakor pa pri čašah;
Na Polenšaku pri Ptuju smo minuli četrtek sj i i-Ijali na zadnji poli tri mrliče, dva otročiča in moža Jožefa Zorka, posestnika iz Polenee. Bil je zvest bral.-;: «Slov. Gospodarja«, veren in marljiv katoličan, pa tudi odločen zagovornik in branilec katoliških načel. — Vedno zvest pristaš SLS. Bedi niu žemljica lahka!
Zanimivosti od Sv. Bolfenka v Slov. gor. Kitajska država se je pred 1000 leti obdala s širokim, močnim zidom. Tako se je tudi naša Jugoslavija obdala z močnim železnim oklepom strogih obmejnih naredb; nihče od nas ne pride lahko vun in nihče od zunaj ne pride lahko noter. Naš Lojze Škamlec, kmetski fant v Bišu, pa jo je vendar udaril črez mejo v Nem. Avstrijo brez vsakega potnega dovoljenja; z vlakom se je lepo pripeljal že do Lipnice, tam še le ga je finančna straža ustavila in poslala nazaj v Jugoslavijo, ta ga pa tudi ni z lepa sprejela, ker ni imel dovoljenja za pot nazaj, ampak ga je naznanila sodišču. Sodišče ga je obsodilo sedaj na tri dni zapora in tako bo fant, mesto da bi si, kakor je nameraval, kupil v Gradcu lepo novo obleko, šel za pust jest jugoslovanski ričet. Vrhu tega so mu še odvzeli ves denar, ki ga je imel pri sebi. — Kralj «Pust« se je letošnje leto ozrl posebno milostno na Trnovce, kar štiri sosedje so na oklicih; gotovo redka prikazen v mali vasi. — Bog nas ni pokli.-al med preroke, vendar pa smo prav preroKovaii, da bo še novi list «Ri publikanec« nepoklican prilezel k nam: je že tukaj, so ga že delili dvakrat pred cerkvijo. «Tabor« seveda tudi že prihaja. Mi pomilujemo samo tiste, ki tak list sprejmejo, četudi jc poslan na njihov naslov. Toliko znača-jen in možat bi vendar moral biti vsak, da tako vsiljeno cm j o odločno odkloni. Rajši nič, kakor slab list! Sicer pa bo vsak, ki ima le nekoliko dobre volje, z lahkoto spravil skupaj ubogih 6 dinarjev, da si vsaj za četrt-leta naroči poštenega «Slov. Gospodarja« ali «Domoljuba«. To je naše mnenje in mislimo, da nam pritrdi vsak Bolft nčan.
Iz središke okolice. Sliši se govoriti od samostojnih agentov, posebno od gospoda župana ateka iz Vitana, -da nima SLS oziroma KZ nobenega poštenega človeka med sabo. Le počasi gospod atek, da na opišem kako so samostojni agenli v Zasavcih obhajali god nedolžnih ouočičev in kako se je po samostojnem načrtu izdelala brana v občini Šalovec. Ljudstvo bo že samo sodilo, kje je več poštenosti. V občini šalovec sta začela samostojneža iz Vodranc g. Zabavnika agiti-irati. Kdor hoče imeti v Šalovcih kaj zastonj zvoženega, nno, drva, ali kaj drugega, naj vloži prošnjo na sledeči naslov: «Slabostojna metlarska apostola, Vodranci«. Volile? iz Šalovec pa že dobro poznajo samostojne gospode Zabavnike, ali delavske sotrpine, ki se sprehajajo sem in tje v usnjatih suknjah, zato bodo tudi njim oddali dne 18. marca figaste krogljice.
Od viaka povoženi voli. Minuli pondeljek je gnal h Maribora proti Strnišču pri Ptuju hlapec posestnika Antona Fišer par volov proti domu. Bilo je mrzlo in cesta precej ledena in ravno na železniškem prehodu ca cesti je enemu volu tako spodrsnilo, da je padel in si ni mogel radi ledu pomagati takoj na noge. Ko je •ležal vol na tiru, je pridrvel vlak in povozil oba vola, ki sta bila med seboj zvezana z verigo. Lokomotiva jc vlekla vola s seboj kakih 20 metrov, enega popolnoma «izmesarila, drugega pa so tudi morali zaklati na mestu nesreče.
Novice iz žič in Draževasi. Z novim letom nas je zapustila učiteljica gdč. Bezlaj, ki se je preselila v Loče, k nam pa hodi mesto nje iz Loč gdč. Murgel, dokler ■se mesto učiteljice stalno ne razpiše. — Novo trgovino je odprla pred nedavnim v Žičah gdč. Anica Plankl. — v Beogradu sklepajo o novih železnicah, ki se bodo gradile Bog ve kedaj, tu pa že spajajo postajališče Dra-žavas ozkotirno progo, ki nas bo vezala s Pohorjem. Gradi jo privatna podjetnost za tovorni promet in lokomotiva na bencin bo v prvi vrsti dovažala granit iz kamenoloma v Lukanji za tlakovanje jugoslovanskih cest in trgov. Zima je za podjetje ugodna in delavci sq dobe lažje kot poleti. Mezda je okoli 25 dinarjev.
Ntkaj o delovanju vzorne Kmetske zveze v Laporju. Krajevna organizacija KZ je imela v nedeljo, dne 21. t.
svoj občni zbor. Bilo je zbranih lepo število najboljših »nož rele župnije. Razpravljala sta g. župnik J. Ozimič in preds-dnik krajnega odbora KZ Peter Pivec. Izvolil se je *opet stari odbor, ki mu zopet predseduje Peter Pivec, Podpredsednik Janez Potisk, tajnik in blagajnik organist 'ekc '.orencij. Na tem shodu se je nabralo za volilni sklad KZ 400 K. G. kaplan Fr. Kren je daroval 50 kron. Krajevni odbor bo imel vsako 4. nedeljo v mescu v mež-nari i svoje sestanke., kjer bode razpravljal o raznih stvareh.
Novice iz Frankolovega. Da ne bodete mislili, gospod urednik, da pri nas le spimo, vam poročam par nov;2 i? našega kota. Društveni dom bo hvala Bogu Po zas I ut?i odbora naše posojilnice in posebno njenega «jnika Matija Volavca. skoro gotov, seveda je nasprotnikom trn v peli. Tudi Orle imamo in kot se čuje, bo-
mo začeli zbirati za nov zvonove, katere tako zelo pogrešamo. Tudi se že vidi, da se bližajo nove volitve! Zopet so začeli prihajati nenaročeni «Kmetijski list« in drugi, tako. da lahko vsak vidi, da imajo gotovi ljudje dovolj denarja za volitve, da lahko pošiljajo časnike zastonj. Upamo pa zagotovo, da se pametni Frankoičani letos ne bodo dali več preslepiti gotovim ljudem, ki bedo gotovo porabili vso zgovornost, da bi zopet dobili čim več glasov za samostojno — republikansko — liberalno firmo.
Zavetišče za razne stranke. Iz Zdol pri Brežicah poročajo: Pri nas je že tak kraj, kjer najde zavetje vsaka slaba stranka. Pred leti se je močno razširila laži-Samostojna, ki pa sedaj zelo pojema. Ravno tako se je našel zopet človek, ki prodaja Novačanovo zmešano robo in to je Borovinšekov atek, dopisnik «Republikan-e , ki strastno bije po klerikalcih. Mož najde tukaj prav malo odmeva, ker je bil že pri vseh strankah. — «Republikanec« prihaja k nam a ni vreden, da bi ga čiovek bral. Zatorej vam, dragi Zdolani svetujem, da ga pošljete Novačanu nazaj. In mi žeiimo Borovinšeku, temu novo pečenemu republikancu obilo sreče, ker bi rad postal poslanec, bi tudi rad imel nove hiše kakor Urek v Globokem.
Raznim dopisnikom «Slov. Gospodarja« smo morali dopise močno skrajšali. Prosimo vse, naj upoštevajo, da je prostor v listu zelo omejen, da moramo imeti tudi za druge kraje nekaj in da posebej v volilni dob» rabimo mnogo, pa kratkih in raznovrstnih poročili Torej, le pridno poročajte, pa kratko in jedrnato! Sicer pa uporabimo poročila tudi za informa ije našim zastopnikom, če jih ne objavimo.
Zahvala. Pišece pri Brežicah. Naše izobraževalno društvo je uprizorilo dne 21. t. m. lepo igro štiridejanko «Dekla božja«. Vsa dekleta so se resno potrudila ter rešila svoje vloge nad vse izborno. Vsa čast in hvala vsem za trud in požrtvovalnost. Občinstvo, med katerim so bili tudi odlični gostje, pač zna ceniti vaše prosvetno delo, saj se je udeležilo prireditve v obilnem šte -Vilu. To vam bodi zadoščenje za vse žrtve. Le pogumno naprej in razveselite nas še večkrat s podobnimi prireditvami. Hvala tudi vsem, ki ste dobrohotno pripomogli k naši predstavi.
Darovalcem za volilni sklad SLS. Prispevke za sklad objavljamo v listih samo na izrecno opazko ali zahtevo, drugače pa dobi vsak kot potrdilo o prejemu zahvalo s podpisom blagajnika g. prof. J. Vesenjaka.
Tiskovine za napoved dohodnine, ki jih je sestavil gosp. Alojzij Supanič iz Jarenine, so žal, popolnoma pošle. Ker je tiskarni nemogoče takoj natiskati nove pole, tajništvo SLS žal ne more več ustreči s temi polarni. Pač pa jih bo založilo za prihodnje leto.
Gospodarstvo,
VINARSTVO.
Vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru je imel v soboto, dne 13. t. m. od-borovo sejo s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo in obračun o vinski razstavi, ki jo je priredil odsek povodom obrtne razstave v Mariboru od
j 8.—24. septembra 1922.
2.	Posvetovanje o udeležbi odseka na vinski raz-r i stavi, oziroma vinskem sejmu, ki ga priredi Srpsko
poljoprivredno društvo za celo Jugoslavijo prihodnjo pomlad v Beogradu.
3.	Posvetovanje o korakih proti nameravani uvedbi trošarine na vino v znesku 12 dinarjev za vsaki liter vinskega mošta.
4.	Posvetovanje o izvozu vina v čehoslovaško.
5.	Slučajnosti.
Seje se je udeležilo 26 članov odseka, oziroma vinogradnikov.
Glasom poročila predsednika vin. ravnatelja A. Puklavca je bilo za vinsko razstavo v Mariboru 78 pri-; jav z 20-1 vinskimi sortami. Od teh se razstave ni ude-> ležilo 7, razven tega so nekateri manj vrst vina razšla-i vili, nego so jih prijavili, ker je vino biio v vrenju, | tako, da je odpadlo 20 vrst vina. Od 184 vrst vina se je vsled sklepa preizkuševalne komisije izločilo vsled bolezni in pogreškov 11 vrst vina. Ostalo jih je torej na razstavi 173 vrst. Od teh je preizkuševalna komisija ocenila 10 vin kot navadno namizno vino, 17 vin kot boljše namizno vino, 33 vin kot navadno steklenično vino, 40 vin kot boljše steklenično vino in 64 vin kot vinske špecijalitete. Razstava je končala vzlic velikim stroškom z majhnim prebitkom. Odsekova imovina znaša danes 335000 dinarjev. Sejni sklepi so sledeči:
a)	Izreče se najlepša zahvala vsem, ki so omogočili vinsko razstavo, nadalje vsem darovalcem vina za «Propagandni fond« vsem sodelovalcem in sodeloval-kam z njih trud in požrtvovanje.
b)	Vse razstavljeno vino se izplača razstavljalcem po 5 dinarjev steklenica, kakor se je svojčas že obl jubilo. Po ena steklenica se od vsake sorte odšteje za preskušnjo.
c)	Razstavljalci, ki so darovali en del razstavljenega vina v svrho kritja deficita, ki ga pa ni, se naprošajo, da se sme za to darovano vino prepisati na propagandni fond.
d)	Ustanovi se pri odseku «Propagandni fond«, ki ho skrbel za primerno reklamo za naša vina, v ta namen se dotira 20.000 dinarjev iz odsekove imovine. V delovni odbor se določita ravnatelj Puklavec in višji nadzornik Zabavnik ter en delegat drž. vinarske in sadjarske šole.
e)	Udeležba naših vinogradnikov z boljšimi vini na vinski razstavi v Beogradu je potrebna, Pozove naj se vinogradnike, ki so lani v Mariboru razstavdi boljša
vina, da se ludi beograjske razstave udeleže pod odse-kovim vodstvom na stroške razstavljencev. Odsek se tudi odpove morebitnemu dobičku v prid razstavljalcem. Odsek naj bo pri razstavi zastopan po vsuj Lteh
osebah.
f)	Odsek protestira proti nameravanemu zvišanju državne trošarine na vino.
g)	Zahteva se, da pokrajinska uprava za Slovenijo opusti svoje stališče glede odobrenja občinskih proračunov z ozirom na obdačenje vina. Opozarjanje občinskih zastopstev, da naj navržejo do 250 odstot. državno trošarino na vino, naj se od strani pokrajinske uprave
; z ozirom na vinsko krizo opusti.
h)	Pozivajo se vsi okrajni zastopi, občine in kmetijske organizacije, da istotako protestirajo v smislu točke sub f) in g).
i)	Odsek se naj obrne na vlado, da ustanovi v Pragi državno vzorno klet v svrho propagande za izvoz naših vin v Čehoslovaško.
j) Da se veže izvoz naših svinj z izvozom vina; istotako naj se kompenzira z vinom uvoz češkega tekstilnega blaga in strojev.
k) Doseže naj se, da se bo od prijateljskih nam ; držav, kamor izvažamo, oz. bomo izvažali vina, znižala uvozna carina na vino in se odmerjala po vsebini ; alkohola.
1) Železniški tarifi naj se pri uvozu vina znižajo,
izvozničarjem pa se naj priznajo izvozne nagrade.
Južni vinski trg. Vinska kriza se širi dalje. Potreba našega vina v inozemstvu se je popolnoma ustalila in vsi gostilničarji v inozemstvi tožijo, da ne prodajo letos niti polovico toliko vina kot lani. Vinski produ-centi v Dalmaciji so imeli dne 10. t. m. sestanek v Splitu, vendar niti ena njihovih želja in zahtev ni imela uspeha pri merodajnih vladnih krogih. Vagoni, ki so bili natovorjeni z dalmatinskimi vini dne 20. decembra v Bakru, še do danes niso dospeli v Zagreb in baš ravno to dejstvo najbolj osvetljuje ono žalostno stanje, kateremu se približuje naše južno vinogradništvo. Naj- , bolj pereče pa je vprašanje: Kaj bo z našimi lanskimi vini? Na Madžarskem je znižala vlada vinskim produ-centom davek na žganjekuho, tako da bodo lahko mad zarski vinogradniki z dobičkom prežgali slabša vina. Ravno isto bi morala storiti ludi naša vlada, ker imamo tudi pri nas po južnovinorodnih krajih milijone hektolitrov vina, ki se radi pomanjkanja alkohola ne bodo držala, ampak se bodo na spomlad pokvarila. In ravno ta slaba južna vina bi se lahko uporabila za žganjekuho. Žganjarnam bi bilo treba popustiti glede davka, da pokupijo slaba vina in jih prežgejo, da bo narod vsaj nekaj d.)bil od lanskega slabega vinskega pridelka. Južna lanska vina nazadujejo v ceni dnevno. Hrvatska kmetska vina se kupujejo po 10 do 12 K, ona iz Bijele Crkve in Vršca pa ponujajo čelo po 4 de 5 K 1 liter.
Dobro slivovko prodajajo v Slavoniji, po Vojvod-dini in Bosni po 38.75 do 40 dinarjev 1 liter.
Kmetijski pouk po deželi: Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca februarja sledeče poučne tečaje in predavanja na Štajerskem: Na svečnico dne 2. H.: V Petrovčah pri Vodeniku: o umni svinjerejt, živ. instr. Zupane. V nedeljo, dne 4. II.: 1. V Laškem, v šoli ob 9. uri: o reji plemenjakov, o stavbi gnojišč in o travništvu, žvinor. instr. Zupane. 2. V Marenbergu: o pospeševanju živinoreje in sadjarstva, okrajni ekonom Wernig. V nedeljo, dne 11. 11.: 1. V Šent IIju pod Turjakom: o gnojenju krmnih rastlin, o uporabi umetnih gnojil in o oskrbovanju živine, okr. ekonom Wernig. 2. V Rogatcu pri Špornu, po rani mašk-o kletarstvu, pomočnik okr. ekonoma Štamberger. — Kakor slišimo, skušajo Pucljevi ekonomi pri svojih predavanjih širiti tudi svojo ničvredno politiko Samostojne. Opozarjamo naše zaupnike, da nam poročajo točno o takih slučajih. Da bi se izrabljal kmetijski pouk v svrho volilne agitacije za Samostojno, si odločno prepovedujemo.
Redna letna skupščina Sadjarskega društva z« Slovenijo bo nepreklicno na Svečnico, dne 2. februarju (ne pa 4. kakor je bilo pomotoma objavljeno v «Kme tovalcu«) in sicer ob pol 11. uri dopoldne pri Kmetijski družbi na Turjaškem trgu št. 3 v Ljubljani. Na te, skupščini je najvažnejša točka preustroj društva v Sadjarsko in vinarsko društvo. Ker gre torej za važn<-odločitve, se člani Sadjarskega uluštva opozarjajo, (k; se v čim večjem številu udeleže te skupsčine. Ob enem pa vabimo tudi vse druge sadjarje in vrtnarske interesente, ki doslej še niso bili člani Sadjarskega društva, da s svojo navzočnostjo in s stvarnimi nasveti in predlogi podpirajo naše stremljenje: postaviti sedanjo organizacijo na širšo in trdnejšo podlago
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 3 konje, dva bika, 120 volov in 213 krav. Skupaj 347 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 23. jan. 1923 so bile sledeče: debeli voli za 1 kg žive teže od K 38 do 43, poldebeli voli 30—37, plemenski voli 24 do 30, biki za klanje 24—30, klavne krave (debele) 30— 34, plemenske krave 18—23, krave za klobasarje 18— 22, molzno krave 20—28, breje krave 20—23, mlad* živina 24—34 kron.
Živinske cene so na mariborskem sejmu dne 23. 1. m. zelo poskočile. Vole plačujejo po 40 do 48 K 1 žive teže.
Tržne cene v Mariboru. (Cene v dinarjih). 1 kg govejega mesa I. 14, II. 12, III.'10—11 din. 1 kg teletine L 15, D. 14. 1 kg prašičjega mesa 20—22. 1 komad konjske kože 150 din., 1 kg goveje kože Din. 12.50, telečje 16.25, svinjske 4.75, gornjega usnja 90—120, podplatov 120 din. Perutnina 1 kemad: piščanec majhen 16, večji 30, kokoši 32—36, race 15—20, gosi 50—55 dinarjev. Žito: 1 kg pšenice 4.50, rži 4, ječmena 4, oves 3.50, koruz»

SîIVta 3.
¡¿LOV L? o Ki GOSPODAR.
25. januarja 1 SJ.
4, proso 1, ajde 3, fiiol, navaden i—5 din. 1 kg pšenične moke ndairke 7.50 din, 1 kvintal sladkega sena 185—240
din.
rivo: Í m4 trdih
:75. mehkih 120 din.
■ > jki žitni trg. Padanje našega denarja je sedaj ctavot v?- da se ne upa prav nobenden žitni trgovec kupiti, niti prodati količkaj večjih žitnih količin, inozemski žitni prtkupci so se pojavili po naših južnih žitorodnih krajih, kjer kupujejo našo moko po visokih cenah, domači konzum pa čaka na nakup, ker vi ne more prilagoditi novim, povišanim cenam. Pšenica je Lila šele komaj pred nekoliko dnevi po 450 din., * «daj je niti veliki mlini ne dobijo po 475 dinarjev. Soka nutarica se je prodajala pred dnevi po 6.50 din., a sedaj zahtevajo za njo mlini 7 din. Nova koruza je po :žSS—270 din. Povpraševanje po naših žitih je zelo veliko, a žitne robe prihaja na trg zelo malo. Treba pa je pribiti, da je cela Vojvodina zavita v debelo sneženo .<iejo in da je železniški promet iz vojvodinskih postaj po večini onemogočen in to posebno za tovorni promet.
V ednost denarja. Ameriški dolar stane 112—114 D, trancoski frank stane 7.20 din. Za 100 avstrijskih kron je plačati 0 155—0.162. za 100 češkoslovaških kron 312— V55, m i00 nemških mark 0.54—0.56 in za 100 laških tir 545—543 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 4.15 ctot, (I :entim je 1 para.)
v
«r<
kupuje^po najvišjih cenah
„PEIOVIA" v PTIMi
Oopiss.
G yPETE IN {SISMENS: PÚ7PLME
«en«§« in Irijnlje so kakor tunena! fcejholie varstvo prcil vtagi I mm?!
Ilrfln^f učenka e dobri-UCelit'V mi šjlakimi spričevali se sprejme v trgovino mešantg» blaga Paul KoŠenina v Gomi »k eni.	1-2 77
nua rn.zii s »a uietca se U-livd koj «prejaets pri G. Robale, mizarski n ojster, Slov, Biitrca.	94
Vsnogridniki pozor!
Cepljeno trs e kot: ba:p^mdec, b. r. žlsltcin», r. b. laiki ' slirg sil*arec, dištii 'r&mme boli rinfol, cuSkat siivaaec k tčina bel» šmarsica it koreajaki.Ceaa po dogovoru. Znamke z* odgovor Naslov: Jencz Vrbcj ik, trtničar, 8reg 11, Ptuj, 1-2 43
se dobro idoča peka-rlCUit rlja, zraven se nahaja
3 orale zemlje. Naslov pove nprava.	s5 3 1
prodajalka vrstaa moč se
b prejme 1 marca v tvrd ti Kar t
Sinu., Poljčsne.	3—2 63
Posist"X
liki Lip' glav 42, jo minut o f robtsje Loče, Bombek, krojsč. Zreče, kolodvor,	2—2 56
Moia tig iviaa « meShnim blsgot*, o t. li Pt ->ja ali Menbora. Našlo? pri uprati lista.	2—2 <»5
Sv. Bolfenk pri Središču. Na Antonovo, <*:ie 17. tm. sem prišel po sv. maši v gostilno Vrabelj ali!' ¡c.- zJaj pravijo Ran, na četrtinko vina in čudil sem s , ! 2 _>em videl ria steni same liberalne liste. Celo zloglasni «.Kmetijski list« in brezverska «Domovina« ni manjkala. Ali misH g. krčmar, da mu nosijo denar samo liberalni samostojnežl? Sicer ne vem, kakega mišljenja je, toda trgovec in gostilničar, ki ne zametuje «krščanskih« grošev, bi moral biti vsaj toliko kulanten, da bi nam postregel vsaj s «SI. Gospodarjem«. Upam, da bo prihodnje leto bolje.
Šalovci pri Središču. Neki samostojni Panlč si je hotel na tujo brano nekaj zaorglati, pe so ga vlovtli in zdaj bo kašo pihal Naši samostojneži nimajo sreče. Pa jim bo en glas «falio«.
Za celo leto 1923 bo znašala naročnina ea naj list? za celo leto dinarjev 60.—, za pol leta dinarjev 30.—,	j*
za četrt leta dinarjev 10.—, za en mesec dinarjev 8.—.
Mo gosesiva
Maribor» Veseli večer bo v nedeljo, dne 28. januarja t samostanu šolskih sester v Mariboru. Priredijo ¿{a £.">pet naši katoliški dijaki. Dijaški dan dne 8 decembra nam je še v živem spominu in sedaj bomo imeli aopet priliko prepričati se, kako izOorno znajo nastopati ;iaši tijakL Spored je zelo zanimiv. Poleg več točk pet-■a., kj°r lastopa mešan in moški zbor in burke enode-jank; Prvič v mestu«, bo še več šaljivih prizorov s jpremljevanjem klavirja, oziroma petja. Posebno zalim iva bta dva zelo šaljiva nema prizora. Upamo, da !>odo tudi (o pot pozdravljeni naši dijaki s prav obil-lim obiskom. Prireditev se vrši v telovadnici novega >o\lopja šolskih sester.
Sladki vrh. Povodom božičnice, ki se je vršila na tamkajšnji šoli so učenci uprizorili spevoigro «V najlepši noči- in Stritarjevo podobo iz kmetskega življenja «Ia in), zemlji mir ljudem«. Nato je bilo obdarovanje učencev. Vsi so dobili pecivo, kamenčke, peresa — 50 ijrevreiših še razen tega zimsko perilo. Ko je bila božič-raca gotova, so se starši zahvalili rekoč: «Hvala, i»po je biio, priredite nam še večkrat. Za obdarovanje najrevnejši eolskih otrok je daroval gospod okrajni glavar dr. Lajnšič zimsko perilo, vodstvo Ciril-Metodo-va družbe v Ljubljani denarni znesek 1000 din. Nadalje so darovi-Ji večje zneske in sicer: Scheff Franc, delovodja v tovarni 100 dinarjev. Scheff Jožef 50 dinarjev. Po 15 dinarjev: Očkerl Miroslav, krajni šolski ogleda in župan in Nilcl Alojzij .načelnik kraj nega šolskega sveta. Po 10 dinarjev: Brus Franc, posestnik, Turk Av ust, kovač m drugi. Sladkogorska tovarna za lepe" ko je daia napraviti oder. Vsem darovalcem izreka lor.ko vodstvo na Sladkem vrhu tem potom v svojem in v imenu obdarovanih otrok najprisrčnejšo hvalo! B03 plati!,
iadrtuii-Oplotnica. Tukajšnji Orel priredi dne 28. januarja 1923 ob 3. uri pop. v Orlovskem domu akademijo z jako zanimivim in lepim sporedom. Prijatelji mladine pridite!
Sv. Marjeta pri Moškanjcih. Volilni shod Slov. ljudske stranke se je vršil v prostorih gostilne gospoda Mikla ob zelo veliki udeležbi. Predsedoval je župan Kanit iz Gajovec, poročal profesor Vesenjak. Za njim >0 govorili še domači možje Rižnar, Reberc in predsednik shoda. Soglasno so zborovalci sklenili, da gredo za zmago popolne avtonomije v boj za kandidata Slov. ljud&ke stranke, odnosno Kmetske zveze. Zborovanje je 'rajalo nad dve uri.
Sv. Križ pri Ljutomeru. Bralno društvo vabi mnogoštevilno občinstvo k predstavi igre «Goslarica naše ljube Gospe.., ki se vrši v nedeljo, dne 28. jan. 1923 takoj po vačenvicah ob enem z orliško akademijo. Bogati spored obsega razen igre še petje, tamburanje, orliško telovadbo, šaiiv samospev in komičen prizor: «Iznajdba gospe Zranoslave«. Ker ponavljanja ne bo, pridite sedaj v obilnem številu.
Občni ?.feor posojilnice na Dot mi ori Ceju, dne 4. svečana 19 3 v oilovcih prostorih ob ' "ari sjutr&j. V s'uiaju nesklepčnosti pot ure pozneje. Spodr?:! • 1, Poro ilo načelstva in oadicritffa. 2. Qdobritev rič. saključka za leto 1921 3.Izpr • memba pravil. 4. S!u »jco.ts, 81	Načelbt?o.
v ravnini obstoječe ia dveh njiv, lepegtsa-denosr» ka ia lepega poslo^ ja. v ►io-inji 37, J =mž na Drav. polju ae proda. Cena ee izve tsm.	1—2 Bi
Suha bukova d va l
v hram postavljena prOd.vja š> Lesiak v Slivnici pti Maribora. _ J^-^Jt 92 _
IIiS« ..Ita 14 do 16 1<l 513 *
Uv PCi se sprejme takoj trgoviio meš. blaga. M. Veste;i Vitasje pri Celju. 2—3 ^
Proda se pivo vrstno
obsto 8Č ie zidane fciSe in go-špodarskega pcalopjs, s. ins-ki obokani, ger>e!j, lasten dom tč mlin, vse v dobrem stanju tjr 35 oralo? tfavoiker in pr- ovrstnih njiv t S osnov gvsd", »a
posekat. Letaoss pridela okrog	nrrdri«
130 hI sadjevca Poseatw se ipnllplli IffP PifSfi takoj proda z» 1 5,0.000 šron	Icžef
r«di preselitve t?a svojo drago posestvo. Več n-tičrej» S3 izve ri Biaž Lipovi« k, Tolsti v» h 1.11. p, Gušianj. 1—S 81
pt i s e o ugodnimi pegoji ii stalno plačo s a išče na nato posestvo v okoiici Marib.''r». 3 deiavs te neoči, Si»hoihy; Maribor. Pre-fie/nova ulica 18. 1—3 79
M® posestvo «mi?
e pred» v J^iepolah 27,__53
lm posgslvo ok1^
ceste, kjer bo v krataetn dograjena 4eleznična prrga i« Draže vasi v Oplotnicc -Lukanja, je na prodaj lepo posestjo «vse v ravnini[) v v* likoiti 3 oralov njiv, sadonosivka in tr»višča Prodi Ee ir rodbinskih rezlugov sa ceno 8o.oot D n. Kje, se izve pri Francu Polfiak, občiaa Belina, p. fioajice.	83
Strd in vmk
cen ili svei»raa F«nc Ge t v UBPJA"£r - ~
vojisiine prostega, ae sprejme
tskoj 4 fsbruaria 1.1.. me-iecna
lüdarskiga učenca
«prejme tafc j Ramšak, Ruše,
8 rt na, Trčova 68, Sv. Peter pri
üariboiu.	85
Mariboru, Gosposka t lica "3.
8'-
IlÍQíte BrtdnJe po «SIVO v
lilSíBl nstem letošnjo jesen. Naslov v upravništvu. i—4 89
pla^a po dogovoru, Lešnik, Fram.
Ferdinand «7
Marija BAUMGARTNER
n\m ptn^iTa Celje, Gosposka ulica 25
vm&giati
e lepo vilo, gospodarskim po siopjim, aadonosnikom in ges-detn blizu ceste, zraste depf » polovnjakev vina in mert celo posestvo 3 orale. Podlehnik v Halozah. Ogla>iti se je pri tvTdki Anton Mahrrč, Ptuj. 5 1 2
hm po^koae pesmi
za muhasti prtdpusi imn or, Rczmsn, Vel. Ne«hlja. Cen Di S. r raprej, 6 D s ooštn vre na povsetje pa loD, 18 2-1
Obvestila In zahvala,
V*m sorc daikom in znan .em naznanjamo, da je naS brat, svak in sttic
brat ikiienc Podgoršek
kapnein pri S?. Jožefu nad Miriborem
d ae 18. t, m, zvečer po kri tki in mačni boler.nl v 58. letu svoje starosti v mari bcs'ii j iv.i 1 bolr.icš mirno v Gospodu zaspal. P. greb se Je vrSil v nedeljo po-jo'doe. 2íhvalo izrekamo preč. 00 kapucinom, preč. g kuratu Zavsdlala, č. se-str-m u^niljenkam, za dobro postrežbo med vso fco'etnijo čč. šolssim sestram, gg učiteljem, ki sosjrfmljs!) pokojn^gk smbdko, L obra ževalnensu druStvu in vsem dr igim, ki so ae udeležili pogreba ia iik?zsli pokojniku zadnjo čast P.kjjnega brata Vincenca priporoiaico v sv. moltev in bhg s po avia, V Konjicah, dna 22. januarji 19*3-
Rodbina P0d§or!ek-m
Im
* - ^ ; '


jm^rn-m-;-.
Potrti od nenadnega udarca javliamo vsem našim sor odnikom, prijateljem in znancem tužn" ve»t, da je dne 21.1.1. po težki bolecni prevideu s sv. zata-amenti preminul naš dobri in nepozabni soprog, ©če, tast stari oče, brat in s si, gospod
porsstsik v Gornji Poiskali
v 62. letu svoje starosti.
Zemeljski ostanki preminulega se preneeo v torek, dne 23. t m., ob 4. uri popoldne iz Više žalosti na pokopališče v Gornji Polskavi k večnemu počitku.
Maše zadušnice se bodo brale, dne 24. t. m., ob 8. uri zjutraj v Go;nje-Polskavski cerk%i in v mnčiškanski cerkvi v Mariboru.
;i M
■Km
Kostanjev fes
vsako množino lesna trgovina
Oerflovšek in drug, Nsribor,
Cftomimva itics 1 1-4 7«
Maka in Willy wnova
Betta UertaacD
snaha
iiUj
vnukinja
Paula Hermanu
soproga
H°imina Hermanu
sestra
Manj a in Frane Pmtz
svak in svakinja
V MARIBORU, dne 22. jbmuarja Posebna naznan'-a st re bodo ixíajala.	Na WJo um/lega se vend bvviežno odk njajo
SL Janž na Dr. polju. Dne 15. januarja je umrl v driavni bolnici v Ljubljani, kamor je šel iskat porno zoper butio želodčno bolezen, g. Franc Rešek iz Stra na posledicah operacije. 58 let star. Bil je znan kot vr narodnjak, slovel je kot dober živinorejec Ln izvcder pomočnik pri živinskih boleznih. Premnogim je po niagal s svetom in dejanjem. Kot zaveden mož je ra podpira! vsako dobro stvar ter se žrtvoval tudi za av ni blagor. Dolga leta je bil cerkveni ključar, občinski odbornik, souslanovnik in član načelstva pri Hranilni ii in posojilnici od njega začetka. Neusmiljena smrt i je sedaj nepričakovano iztrgala iz naše sredine. Prc hitro in vendar prepozno je prišla vest o tvoji smrt', da te niti nismo mogii spremljati na tvoji zadnji pol A spremijale te bodo naše molitve, v blagem spomini boš nam ostal. Počivaj v miru božjem, na svidenje na: zvezdami.
Sv. Jurij v Siov. gor. Bralno društvo Edinost pri re^.. v.ue 1. februarja po večernicah v prostorih gospod J. Krajnca veselico. Na sporedu je veseloigra «Občin ski tepček« ter petje.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Že dalj časa se dogajajo pri nas vlomi in tatvine. Ne mine skoro teden, da bi ne bil. slišati: pokradli so ovce, kokoši, vlomili v klet ter so od nesli, kar je biio dobiti, ukradli so teleta iz hleva, vlomili v •¿ago, porezali in odnesli jermene in druge reči. Lanski leto so blizu orožniške postaje vlomili v prodajalno ter odnesli blaga na vozove, sedaj so se spravili že tudi na bučeie, porezali satovje ali pa odnesli kur cele panj« ^adnji čas so začeli napadati potnike, ki pridejo z vc čemim vlakom. Pogumu potnikov je pripisati, da niso po stali žrtev napadalcev. Merodajne oblasti prosimo, da po trebno ukrenejo, da se nas in našo lastnino ščiti in vt raje, sicer smo primorani, se braniti sami ali pa se pt strti izropati in pobiti.
Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Tukajšnjim samo stojnežem, katerih je seveda že precej malo, pa se zato bolj širokoustijo, ter kaj radi povdarjajo svoj slabo stojni slamnati ponos, ni bil po volji plakat, ki je bii pribit na stari šoli v svrho agitacije za katoliške liste. Nek slabostojni mazač ga je v noči strgal. Mi, katoliško misleči Šentlcrvrenčani si bomo dobro zapomnili ter bomo napravili obračun s tem političnimi izdajicami pri prihodnjih volitvah. Takrat bode padla sodba in sicer sodba, ki bo plačilo za pogubonosno vladno politiko samostojnih inazačev in nekako politično zadoščen je za nas. Takrat ne bomo poslušali našega Simona in njegovih «šlabsoiicirjev«, ampak bomo volili edino po šteno Kmet,sko zvezo.
Sv. Lenart v Slov. gor. Tukajšnje bralno društvo in gospodarsko društvo priredi dne 2. februarja po ve černicah v dvorani gostilne Arnuš igro «Deseti brat' . Priprave za to veliko ljudsko igro so v polnem teku. Oder se bo nalašč za to igro na novo preslikal. Igralci se neumorno in požrtvovalno vadijo, da bodo mogli nuditi gledalcem res nekaj lepega. Ker je vodstvo igre v zelo spretnih rokah, ni dvoma, da bo prireditev «De setega brata« prekašala vse dosedanje prireditve pri Sv. Lenartu. Zato naj prijatelji društva od blizu in daleč ne zamudijo prilike, da si ogledajo to predstavo. Za zabavo po igri bo vsem gostom gospa gostilnicarka preskrbela po svojih najboljših močeh. — Dne 11. februarja 1923 ima društvo občni zbor v Posojilnici in sicer ob 3. uri popoldne. Vsi člani najiskrenejše povabljeni! Dne 28. januarja 1923 pred drugo mašo naj člani vrnejo vse izposojene knjige, ker mora biti knjižnica do občnega zbora popolnoma urejena. Ob tej priliki naj člani nikar ne pozabijo poravnati članarino za leto 1922, ki znaša za vsakega člana komaj 1 dinar.
Domova pri Ptuju. Neizprosna smrt nikdar n» . miruje. Dne 15. L m. je obiskala tudi naša Dornovo, ter iztrgala iz naše srede nad vse ljubega nam Matija Žge-ča. Smrt njegova nas je globoko zadela, saj vsakdo, kdor je prišel z njim v dotiko, je takoj spoznal njegovo blago srce. Rajni je bil mož poštenjak v vsakem oziru, vzgleden gospodar svoji družini, posebno ga je krasila globoka vera. Za dobre stvari je bil vedno vnet in pripravljen. Ko se je ustanavljalo pri nas gasilno društvo, bil je Matija prvi, ki je to idejo širil in podpira! ter bil tudi dolgoletni načelnik istega društva, bil je nadalje ud Bralnega društva, nad 23 let je vestno oprav ljal službo očeta ubogih, nikdar ni šel revež od njega neobdarovan, dolgo časa je bil prvi občinski svetovalec, vedno pa odločen član Kmetske zveze. Vse do svojega zadnjega vzdihljaja pa je bil skrben cerkveni kju-čar. Njegov pogreb je pokazal, kako je bil rajni Matija povsod priljubljen in spoštovan, vsak, kdor je le mogel, je spremil blagega očeta na njegovi zadnji poti. Pri pogrebu je lepo pel domači cerkveni zbor. Pred hišo je ginljivo govoril njegov zvesti prijatelj in sosed župan Jakob Čuš, a pri odprtem grobu se je poslovil od rajnega g. p. Konštantin. S težkim srcem in solzami v očeh smo izročili materi zemlji telo tako zaslužnega moža. Takih ljudi mi mnogo rabimo! Dragi Matija, lahka naj ti bo žemljica, nad zvezdami se zopet vidimo. — Na sedmini se je nabralo za sklad Kmetske zveze 577 kron.
Sv. Barbara v Halozah. «Slov. Gospodar« je zopet omenjal tukajšnje razmere na šoli itd. Pa ker ste že pisali o šoli, bi si jaz dovolil opisati šolski vrt. Sedaj rabi šolski vrt, ki je zelo velik, šolski vodja, nekdaj pa je bil na razpolago tudi za učne namene. N. pr. čebelnjak, trsnica in drevesnica. V to določenih urah in ob ugodnih, za učenje pripravnih dneh so se učenci starejših razredov učili čebelarstva, sadjereje (cepljenja) in spoznavanja raznih ameriških podlag za cepljenje trsja. Pridni učenci so dobili za darilo eno drevesce i/. šolske drevesnice in spretni učenci pri cepljenju so dobili tudi za trud in veselje po eno drevesce. S tem se jc pospeševalo zanimanje za sadjerejo, sedaj pa se ne
goji na šolskem vrtu čisto nič za pouk. Mi pa plačujemo zato, da se šolski vodja in njegova družina redi iz šolskega vrta, namesto da bi se kaj poučnega nasadilo.
Sv. Barbara v Halozah. Ljudje domačini se pritožujejo nad vsiljivostjo raznin listov. Tako n. pr. pošiljajo liberalni «Tabor« cele kupe, «Naša Pravda«, ki jo pošiljajo viničarjem in dr. Novačanov list «Repu biikanca«. Opozarjamo vse domače Barbarčane, da le naj gori omenjene liste pošljejo takoj nazaj. To je že preveč nesramno, to vsiljevanje teh listov. Ako bi bil list katoliški, bi se nam priporočal. Ker pa teh listov uikdo ne mara, zato pa ga vsiljujejo kakor tat ukradeno blago. Naš časopis je bil, je in ostane «Slov. Gospodar«, ki vedno prinaša novice od nas in od sosedov. Varujte se Haložani Radičevega duha, ki veje od meje, ker on ima vse za norca. Dve leti je Hrvate farbal, kakor nas samostojneži, in priznaval s svojim molkom vse krivice, ki so nam je prizadjali samostojni in demokrati. Naša stranka je in ostane Slovenska ljudska stranka.
Polenšak pri Ptuju. Zadnji čas dobivamo po pošti vsi sedanji, kakor tudi bivši udje Kmetijske družbe v Ljubljani vsiljivo lažicunjo dr. Novačanovega «Republikanca^. Vprašamo, od kod neki je dobil Novačan naše naslove, da nam zdaj vsiljuje to grdo svojo židovsko robo. Ali je Kmetijska družba presedlala samostojnega konjiča na republikanskega. Žalostno, da je prejšnja, toko koristna, res kmetijska družba pod sedanjim predsednikom Pircem pozabila na svoj vzvišen namen in zajadrala v politično morje, v katerem se bo tudi potopila. Zeto pa tudi vsi pošteni Pclenčani ne bomo več njeni udje, dokler ne bo služila svojim namenom, ki so vse prej kaj drugega, kakor pa politika. Ali je vsiljivo blago kaj vredno? Čisto nič! Saj se še marsikateri spominja na razne agente, ki so svojčas nosili okoli in prodajali ter vsiljevali vsako-' jako židovsko robo. In kdor koli je kupi! to blago, se je za molo časa bridko kesal, ker je sprevidel, da je bil ogoljufan, ker bila je ta roba najboljša za gnoj. In ravno-tako je z Novačanovim «Republikancem«. Zato pa dragi Polenšani: Ven iz naših poštenih hiš to cunjo. Vsak, kdor ga dobi, naj ga pošlje nazaj, da se pozneje ne bo kesaL Oklenimo se rajši in naročimo si naš res kmetski list Slovenski Gospodar ki nas uči že nepretrgoma 57 let, in se bori za naše pravice, ter je, kakor že kaže njegova častitljiva starost, res pošten, katoliški kmetski list, ter tudi vedno z jasnim čelom in čistih rok prihaja vsak teden med nas. Dr. Novačan pa le naj svojo republiko zida na trhle temelje, katerih zid ga bode podsul za vedno dne 18. marca 1923, ko bo volilna komisija našla njegovo skrinjico — prazno! In to se bo zgodilo, ker enkrat nas je opeharila laži-samostojna, ne bo nas pa sedaj Nova-čanova republika . . .
Kostrivnica. že precej časa niste slišali novic od nas, zato se pa zopet enkrat oglasim. Letos smo si ustanovili orlovski odsek, ki se prav lepo razvija s svojuni 30 člani. Orlovski odsek ima tudi svoj pevski zbor. — Tudi bralno društvo vrlo napreduje od 30 udov leta 1920, se je povečalo do letos na 110, kaj ne, lep napredek. Na Treh kraljev dan nas je posetil naš poslanec g. Krajnc, ter v eno in polurnem govoru orisal položaj države ter pogubonosno delovanje bivše demokratsko-samostojne vlade. Dne 18. marca bo Kostrivnica pokazala, da je vsa v taboru Kmetske zveze. V nedeljo, dne 14. t. m. nas je obiskal general republikancev dr. Novačan, katerega je prišla poslušat velikanska množica — celih deset mož z njim vred. Revež ni dobil drugje prostora za svoje klobasarije, je mogel odriniti k svojemu bodočemu tastu Korenu, da tam ustanovi svojo slovensko republiko, uospod Novačan, če ne morete drugače pristašev dobiti, kakor da tukaj neizkušenim gospicam upanje dajete, je bolje, da ostanete, kje ste!
Vitanje. Sredi poletja 1922 je pričela novoustanovljena tovarna sukna gospoda Ivana Hofbauer v Vitanju pri Celju, okraj Konjice, ki je imel od leta 1900 le valjarnico in oarvarijo za raševino, z izdelovanjem lodna in štofov iz domače ovčje volne, kar je prebivalstvo zelenega Pohorja z veseljem pozdravilo. Mehanične predilnico in tkalnico sta vodila v tem izvežbana gospodarjeva sinova Franc in Ivan, vrla, nadebudna in povsod priljubljena fanta, ki sta si vedno prizadevala, tovarno vsaj v toliko jiovečati, da bi ustregla in zadostovala tukajšnjim potrebam. Žal, je o Božiču poklical Vsemogočni ta dva podjetna mladeniča k sebi. Umrla sta oba brata vkljub vsemu prizadevanju treh zdravnikov po kratki bolezni v teku štirih dni, previdena s svetimi zakramenti, zapustivši žalujoče starše, dva mlajša brata in sestro. Gospod Ivan Hofbauer dobi sedaj potrebne strokovnjake in delavce, da prične zopet z obratom tovarne. Želimo našemu vrlemu somišljeniku in naročniku v prihodnjosti srečo in napredek, vsled težke žalostne izgube pa izrekamo naše sožalje.
Štore pri Celju. I*ri nas smo priredili veselico s sledečim sporedom: Pozdravni govor, petje, ter igra «Tri-sestre«. V pozdravnem govoru nas je pozdravil v imenu Jug. kat. akad. omladine predsednik iste, g. Tratnik ter nam v jedrnatih besedah orisal velik razvoj katoliške misli. Za iskrene besede gospodu govorniku najprisrčnejša hvala. — Tudi vse ostale programne točke so bile povoljno rešene. Tako so nam naši mladi preskrbeli, da smo bili zadovoljni in veseli.
Gomilsko. Bralno društvo na Gomilskem (dekleta iz Grajske vasi) priredi na SveČnico, dne 2. februarja v gasilnem domu igro «Goslarica naše ljube Gospe« v štirih dejanjih. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo novega tabernakelja za farno cerkev na Gomilskem, prosimo kar največje udeležbe.
Celje. Volilna doba je pred nami, vse stranke se gibljejo in iščejo volilcev. Toda večina odklanja vse te volilne štreberje, ki nas poznajo samo ob času volitev, drugače nas poznate samo z davki, katerih bo kmalu
toliko, kot je abecednih črk. Vsi bomo volili saaso Slov ljudsko stranko, ker ona je zmiraj stala ob £rar kmetskega, delavskega in obrtniškega stanu, vse dru. ge pa so nas prodale za judeževe groše srbskemu cec tralizmu. Veste, gospod Kukovec, poznamo dobra vs. in vašo kmetsko-obrtno zvezo, po volitvah pa iabi napravite «izgubljeno« stranko. Saj ne bo nič posesaš ga, saj se vaša ideja itak vsake kvatre spremeni, kafec mesec na nebu. Dne 18. marec bo dan odlikovanja, kaj ti ta dan boste prejeli odlikovanje od ljudstva, takšni, kakršno zaslužite. — želimo videti zopet naše mlade moči na odru, najljubša bi nam bila nova žakiigm «Nedolžen obsojen«, spisana od tukajšnjega rojaka Torej na oder z njo po Veliki noči. Fantje in dekleta, stopajte v naše katoliško izobraževalno društvo. Ker je prostor v «Slov. Gospodarju« pičel, končam.
Savinjska dolina. Hmeljarji, ne dajte se iarbatL Prejeli smo iz Savinjske doline ta dopis: Bii stai dne 14. t. m. na prvem volilnem shodu SKS in sem slišal kako je njihov kandidat g. Franc Piki govoril in fctt-bal takšne poslušalce, ki še niso dovolj v politiki poučeni. Obetal jc, kako se bo hmel j boljše proda,ia':, ako bodo njega kot hmeljarskega za s Lopni to izvolili in poslali v Beograd. Pametni kmetje-limeljarji pa stao ~e Piklu smejali, ker dobro vemo, kakšno kupčija saso imeli in jo še imamo z lanskim hmeljskim pridelkoea. Ko so prišli kupci iz Žalca, so nas naravnost za .ji . imeli, ln sedaj se ti ljudje drznejo svojo san»osioj?.o stranko okrasiti s hmeljem in krneljskimi obljubair.: ljudi vabiti k sebi. Ob času hmeljske kupčije po v\ litvah pa dobo kmetske hmeljarje zopet za norca an<~ Za nedeljo, dne 21. t. m. so zopet sklicali samostojni v Žalcu protestni shod zaradi osebne dohodnine, potea? bodo vpili po vseh volilnih shodin: mi smo se potegnili za krnela in protestirali. Ali ni to smešno! Samostojni poslanci so naložili visoke davke, samostojni agitatorji pa pred volitvami protestirajo proti tem davkom. Kakšna hinavščina. Dobro znajo metati nerazsodnim pesek v oči, pa tudi to jim ne bo nič pomagalo, ker smo Se-vinjčani pametni ljudje, ki se dobro pripravljamo na volitve in bomo pošteno obračunali s tistimi, ki veliko obetajo, pa nič ne storijo za ubogo ljudstvo, iimeije-hmeljarji, držite se SLS, oziroma Kmetske zveze in naših krščanskih voditeljev, ker če zmagajo krščanske stranke, moremo mirno pričakovati krščanskih časov. Torej kmetje-hmeljarji, ne dajte se zapeljati s praznimi obljubami; če hote verjeli, se bote hudo varalL
Ljubno. Evo vam, gospod urednik nekaj iz Ljub-nega: Tukaj v naši gorski občini imamo takozvano krajevno organizacijo «kmetsko-delavske zveze. Čuclca je res ta organizacija. Sestoji namreč — čujte in strmite — iz celih treh pristašev in še ti so skoro sami pri-vandranci! Seveda to «hando« skupaj so zamogli skovati le prebrisani očka Čufej! Mislili so si namreč: treba je še samo par takih kot sem jaz, pa imamo 3Voj «Verein«! In res, oglasila sta se še očka Jurij in pa Martines tam iz ljubenske Amerike, pa so si nabavili štampiljo, misleč si: Tako močna organizacija, kot je naša, pa bi bila brez štampilje! Saj pa tudi ti gospodje prav oblastno in samostojno nastopajo po naši, sicer drugače mirni občini. Radovedni smo samo, ako bo ta «velikanska organizacija« pri prihodnjih državnozbor-skih volitvah postavila tudi svojo lastno kandidaturo, Bomo videli.
Šmartno ob Paki. Pretekli torek, dne 16. t. m. se je vršil pri nas sestanek somišljenikov SLS. Na sestanku, kateremu je predsedoval domači župan Steblovnik, je v nad dve uri trajajočem govoru poročal načelnik SLS g. dr. Korošec o zunanji in notranji politiki. Sestanek je bil kljub skrajno slabemu vremenu in pozni uri zelo dobro obiskan, tako, da so bili gostilniški prostori g. Roglna premajhni. Navzoči, Dilo je tudi nekaj pristašev drugih strank, so govoru dr. Korošca burno pritrjevali in glasno obsojali pogubno politiko samostojnežev, demokratov in socijalnih demokratov. Sestanek je pokazal, da je tukajšnje ljudstvo v veliki večini v taboru SLS in, da bodo pri prihodnjih volitvah tudi pristaši drugih strank glasovali za avtonomistično SLS.
Šmartno ob Paki. Dodatno k dopisu v zadnji številki lista se nam še poroča, da bo sodrug, kateri je iznašel stroj za mlatenje prazne slame, v kratkem napravil javno poskušnjo za vejanje tistega, kar je s strojem namlatil iz prazne slame. Uspeh mu je baje zagotovljen, posebno, ker bo ob priliki poskušnje predaval tudi o načinu, kako se zlobno opravlja in obrekuje gg. župnika, župana in druge ugledne može. In da program ne bo prekratek, bo končno še razpravljal o goljufiji ponarejanja podpisov na glasovnicah in pooblastilih o priliki kakega glasovanja in o goljufiji na drug način brez kazni od sodnije. Svoje predavanje bo objavil V prvi številki novega lista «Nazaj«, kateri bo izšel v Rečici ob Paki, da bodo o duhovitih razpravah podučeni tudi sodrugi po celi Jugoslaviji in še morebiti celo kak sodrug pri okrajnem glavarstvu ali državnem pravd-ništvu! Zanimivost bo prišla ravno prav sedaj pred volitvami!
Šoštanj, šoštanjski Orel priredi na Svečnico, dne 2. februarja ob pol 3. uri v Društvenem domu pri Sv. Martinu pri Velenju telovadni nastop, z jako pestrim vsporedom. Ker se ob tej priliki ustanovi v Št. Martinu Orel, so vsi iskreni prijatelji katoliške mladine srčno vabljeni. Bog živi!
Mozirje. 100 letnica. Anton Turk iz Brezja pri Mozirju je obhajal te dni 70 letnico rojstva in 30 letnico kot mežnar sv. Roka, kjer je že dolgo tudi cerkveni ključar. Romarjem sv. Roka je daleč na okoli dobro znan. Cerkev urži v lepem redu in tudi za nove zvonove se mnogo trudi. K njegovi znameniti slavnosti mu kličemo: Bog ga živi še mnogo let!
Treba da
Fellei»jev Elzafiuid Povsod kup»iti, morete!
Afco ugotovita, da Felltrjev.praii K!*i fliid kje ne morete dobiti, prosimo sporočite, takoj dobite sporočilo za Vas ugodnejžt n esto, kje se pr> daja.
TO JE NAJBOLJŠE KAR SEM KEOAJ OKUŠALI
„ji |§	štirisedežna, prevlečena z
^Sf	usnjem, skoraj nova, se
s MiOl proda po najnižji ceni v pletaRNI reg. z. z o. z. v Strnišču pri Ptuju, železniška postaja Sv. Lovrenc na Dravskem polju.	6 4—4
Piavi Fel.e jev E!st ttuid kot dobrodejno sredsbo is drgneuje! Za ude! Za vrat! Za eli»o! Za eobe! Za negovanj» u^tl Vrini! V leto! Pri tisoč priložnostih pokaže se blsgode iuj č, bolečine ¡ajšujoč, koristen in mnogo-s rensko uporabljiv Je veliko močnejši in bolj delujoč kf.fecr francosko žginja in najboljše sredstvo te vrste! Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi Vi rečete*
af H KIESEI
Odvetnik
dr. f ran Tomšič
naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarne
s Mariboru, Aleksandrova t. 4311!
(natipreii glavnega kolodv ira). a-a n
TO JE NAJBOLJŠE " KAH SE 31 KEDAJ OKUŠAL t
£tspc] a pa kovanjem in poštnino stane:
I dvojnati ali 1 špecialna steklenica 24 dinarjev 18 drnjnatih ali 4 Specialne steklenice 81 dinarjev 84 dvojna t i ali 8 Specialnih steklenic 146 dinarjev II Arajoatih ali 12 specialnih steklcnic 208 dinarjev
KOT PRIVfOT: Elsš-obliž zoper kurja očesa 2 Din. ia 5 Din, ¿foMttentoini črtmki 4 Din , Elza-posipalci prašek j Din. Elza sšbie olje 2o Din,, Elza-voda za usta 12 Dir. Elia-kolenski «oda 15 Din., Elza-feumfki miriš za sobo iS Din., Glyceiin 4 Dfak, in 15 Dir.., Lysol, Lysofons 12 D,n., Kineski čaj od i D fSulje, originalno Badikvr? francosko žganje, velika steklenica 23 Din-, ©»a-mrčesni piaSek 7 Din., strup ca podgane in miš} ? Qu, Za primot in p? kovanje se poštnin?, posebej računa, HK« te ccae se računa (s 8 edstetkev ¿splatk». Ssrsiäi; Sta»* airc«irati:
Marlbar, Sripsfkewa ulica štev. 20
ob gornji Gosposki ulid
P II O IZ Z
najfinajši
GORI
75 3-r.
te priporoča
dmžhiaJb in
pri porokah,
dn-stvenib
prhslcijah, prireditvah.
S-roškov st ni «anäuia, cene fcafeor v mesta. Največji m najstarejši atelje v mestu-.
s*

fügen ¥• WmVmw, Stibicu Potila,
Sls« trs it 341, Hrc«islc&


najcenejs
pa tudi najlepše blago za obleke, kakor ¿ukno, hlače vina, volne jo blago, plavin», cefir, šifon, platno, izgotov-ljene obleke, srajce, predpasnike, nogavice, robci, odeje Ltd. se dobi pri
V V
SOSTžtRIC, MARIBOR
Aleksandrova cesta it. 13
je stvar zanesljivosti, kerpu kupovanju nikdar ne morete vedeti za koliko se bo zvišala cena cd skoraj potrebnih popravil. Od ponovnih i-datkov pazite samo, ako imate garancijo za popolno dobro vrsto strojev. — Tvrdka SUTTNER, kot jugoslo-\ aneko skladišče lastne S vi šarike tvor niče ur nudi Vam vedno veliko zbirko s as o prvovrstnih ur v vseh cenah! — Predvsem znamka »IKO«! B šcarska tvor« niea. jamči Vem sa dobroto stroja! Zahtevajte bogato ilustrovani cenik, v katerem najdete ure za govpode in guspe, iz zlata in srebra, nikla itd v vsaki ceni, ravnotako zapestue ure, budilke, dalje verižice, obeske n različni nakit. Pošljit« za ta cenik samo 2 dinarja,
Odpošilhlna fvrdka u
H. SUTTNER
Llut tisa« 992
Ceplisne trte,
podlag, »rip. Portalis« in tudi vkorer njene bele šmarnice predaja Franc Ze.enko. posestnik in trta r, Rucinacci, Si. Tomaž pri Oitnožu. Cena po dogovoru. Za odgovor p riloiiie znamke.
14-915
trte.
Večjo množino kakor vsako leto različnih sort na amerikin-ski podlagi tudi belo v kote ninjeuo šmarcico imam za prodati po dnevnih cent h Fr-ac Horvat Mcstje p Jjtšinci pri Ptuju. Prosim znamke za odgovor.	11 <4
f („Si,.« orgsnista inmežnur-JillZUl ja v Kalobiu, Št Jur ob j ž , se edila s 1. norcem 1.1. Prednost imajo ožeajsni in osi, ki so zmožni tajništva, Pl&ča po dogovoru. 63 2—2
Kur im družinski bišo, vilo, nit pilil žago, mlin au kafcino
fozdiuto posestvo, t ko tudi v oaih, Pinudbe s natančnim popisom in cen«j it a Isbk«, Gornik, Lit ellče pri Dravogradu. _Uy> S—B
Viiiosradniki požar!
Na auho cepljene trte so na predaj in sicer najbolj pripore-čijive in čut3 rrste. V zalegi je tudi večja množina \ koreniujs-ne in necep^fne bele šmatnice, ki posebno bogato todi. Na razpolago je več tisoč vkor,»inienik divjakov Rip. portalis ia GOthft žt. 9. V.ak narečn/k naj polt'je znamka ia dopisnico za odg -vor. Kdor si želi naroČiti iepe in močoe trte, naj se tf.koj cg-lasi ustmeno ali pismeno pri FSANJO SLODNJAK, triničar, Sv. Lovrenc v Slov. gor., pošta Juršinci.	3—41
Stare febtlarske ksiige.
tudi zgodovinske, nadalje med ia vosek Supi «aitia Pere, čebelarska trgo ,'ic.a, Zavedna pri Gelju.	3-25
Proda sg
t. GUsovir še popolnoma v dobrem 8tsna.
2.	Vos za težko vožnjo, še skoraj nov.
3.	Napol pokr t voz, Še popolnoma v dobre 31 stanu.
Prodaja po dogo >oru. Anton
1-nik, trgo ec ia po-estjik na
Buč^h >«, pri Kozjem, 66 2—2
cementne in glinaste cevi in druge raznovrstne cementne izdelke in stavbene potrebščine priporoči.. tovarna za cementne izdelke
C. Pickel, Maribor, Korolčeva 39,
ev
deske in tesani les kupuje po ugodnih cenah ter prosi pismene ponudbe	2—3 6v
!NEST MARINC, Ce!je, Kapuc. ul. 2
se vedno le najboljle in najceneje za densečo potrebo vsakovrstno manuiakturco, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo mani tvrdiri
M A II d» L W €» M H C M K
Maiibor, Gosposka ulica* št- lO,
! ! !Perje za poste),e! ! !
SPOJDNJEŠTAJEBSKA
LJUDSKA POSOJILNICA
V MARIBORU, STOLNA ULICA štev. 6, reg. %. z n. m obrestuje od 1. novembra 1922 naprej navadne vloge po
« o
Vloge na trimesečno odpoved, po 5 V20/o. Stalnejše in vetje vloge
pa od 6 do ^'/2%.
.««»•a«
Denaria
draginja je velika, zaslužek p > majhen. — Ako hočete z ®alim trudom — doma v i7ojem kraju s prodajo nekega udflk*
gotovo do 200 K sa
dan jiaslažia,
mi pošljite v pismu svoj na-t&ncm naslov in znamke za odgovor.
lit«iD BatiMitlia 31
LJUDSKA POSOJILNICA ¥ CELJU
pri ,BELEM YOLU'
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje počenši s 1. januarjem 1923 po:
5% brez odpovedi. 5 V3c/0 Proti encrriesecni odpovedi, 6% ^ti trimesečni odpoveti, Vfčje in stalnejše vkige po 6 V2% «iroica po dogovoru
cd dt*m vfc^e do ¿neva dnga, Rentn in invalidni davek plačuje
posoj lnica sama.
-'¿M'"' m
užna gospodarska banka
Podružnica v Mariboru.
izvršuje vse bančne pasle asikalantaeie. - Naisiiie obrestowanja »kg na knjižite s teksiem računu.
Poiblsiieni prodajalec sr«2k državne feiridne loterije»
»OÄ tiskarne »v. Grila v bern.
Odgovorni urednik: Vi*d Pulenjak.
Izdaja konzorcij »Slov.
_