Po&tntaa Leto LXVH., ŠL 91 Ljubljana, sobota tL aprila 19)4 lxnaja vsa* dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 30 peUt vrst a Din 2.-. do 100 vrst & Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni iavek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UFBAVNMTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica M. 5 Telefon dt. 3122, 3123, 2104, 3125 in 1126 _—i_ Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: 8troaamayerjeva ulica 1, telefon it. 6A, podruinica uprava: Kocenova ulica 2, telefon 91. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani it 10.351. ITALIJA IN ANGLIJA HOČETA ZOPET POSREDOVATI V Londonu pa se boje, da bo Francija to odklrmla in se skušala sama sporazumeti z Nemci jo London, 21. aprila, b. Množe se znaki, da bosta Italija in Anglija skušali skupno posredovati za dosego sporazuma med Francijo in Nemčijo. Tako v Rimu, kakor v Londonu je zavladala velika bojazen, da bi moglo priti do neposrednega sporazuma Pariza in Berlina, s čimer bi mogli biti ogroženi rudi interesi Anglije in Italije. V Londonu in Rimu se namreč boje, da bi sporazum Nemčije in Francije tako zelo dvignil vpliv in ugled Francije v Evropi, da bi bili Anglija in Italija potisnjeni ob stran. Zlasti Italija se boji, da bi se porušil ves njen s tolikimi žrtvami in napori doseženi vpliv v Srednji Evropi, dočim smatra Balkan že itak izgubljenim. Zato se vrše med Rimom in Londonom živahni diplomatski razgovori o skupni akciji. Kakor poroča današnji »Dailv Tele-graph«, bosta skušali Italija in Anglija doseči sporazum v naslednjih treh točkah: 1. Razmerje med francosko in nemško oborožitvijo; 2. jamstva za u velja v-Ijenje in izvrševanje sklenjene razorožitve ne konveneije in 3. ali naj se to doseže po poti diplomatskih pogajanj ali pa počaka na sestanek razorožitvene konference, ki bo 23. maja. Ker pa je Nemčija včeraj ponudila Franciji direktna pogajanja, se v londonskih krogih boje, da bo Francija take predloge odklonila in se skušala najprej sporazumeti z Nemčijo in šele nato stopiti v nadaljnje razgovore z ostalimi velesilami. Nemške ponudbe Franciji Pariz, 21. aprila, r. Današnji »Oever« potrjuje, da je nemški poslanik Koster o priliki svojega včerajšnjega dveurnega razgovora z zunanjim ministrom Bar-thoujem ponudil Franciji direktna pogajanja o razorožitvi in obnovil nemški predlog glede sklenitve nenapadalnega pakta med Francijo in Nemčijo. Nemčija je pripravljena skleniti enak pakt rudi z vsemi zavezniki Francije. List zatrjuje, da so v francoskih krogih tem predlogom sedaj mnogo bolj naklonjeni, kakor pa so bili še pred pol letom, ker smatrajo, da je predpogoj vsake razorožitve in sploh konsolidacije miru sporazum med Francijo in Nemčijo. Suvicheva misija v Londonu in Parizu Pariz, 21. aprila. AA. Prvotno so določili, da italijanski državni podtajnik za zunanje zadeve Suvich, ki se jutri na svojem potu v London, ustavi dve uri v Parizu, ne bo imel nobenih političnih razgovorov s francoskimi državniki. Včeraj pa so dobro poučeni krogi trdili, da se je po francoskem odgovoru Veliki Britaniji položaj temeljito izpremenil in da obišče Suvich zaradi tega v Parizu predsednika vlade Doume r ga in da mn pri tej priliki pojasni Mossolinijevo mnenje o sedanjem mednarodnem položaju. Iz krogov zunanjega ministrstva doznavalo, da bo Doumergue na tem sestanku pojasnil Suvichu, da Francija ni proti splošni konvenciji o razorožitvi. To bi bilo mogoče doseči še najbolje tako, da velike sile z iskrenim sodelovanjem s Francijo skušajo najti v glavnem odboru razorožitvene konference novo osnovo za splošno konvencijo o razorožitvi. Edino taka konvencija more po mnenju fran-cskih uradnih krogov omogočiti mir in napredek sveta. Amerika bo povišala svojo vojsko Washington, 21. aprila, r. V narodno-obrambni komisiji reprezentančne zbornice je šef generalnega štaba Zedinjenih držav general Mac Artur v daljšem eks-pozeju dokazoval, da je stanje ameriške vojske docela nezadostno za obrambo v primeru kakega napada. Zato je zahteval, naj se nemudoma poviša vojaški kader od 135 na 165.000 mož, rezerve pa na 305.000 mož. Odbor je na to zahtevo pristal in odobril zahtevane kredite. Politično ozadje Barthoujevih posetov Potovanju francoskega zunanjega ministra v Varšavo in Prago pripisujejo izredno važnost Pariz, 21. aprila. AA. >Matin« poroča o potovanju zunanjega ministra Barthouja v Varšavo in Prago in pravi o tem med drugim: Čeprav gre predvsem za potovanje in obiske iz vljudnosti, si pa tudi ni treba prikrivati, da bodo razgovori, ki jih bo imel Barthou z glavnimi zastopniki obeh vlad, velikega pomena. Zdaj, ko je Francija zavzela v razorožitvenem vprašanju tako odločno in čisto stališče, bo mogoče Barthou ju, da poglobi stike, ki že obstoje med Francijo, Poljsko in Češkoslovaško. Vse tri države so ostale zveste skupni politiki. Poljska in češkoslovaška, ki sta sosedi Nemčije, popolnoma odobravata francosko stališče glede razorožitve, ki ga je tako jasno raztohnačil Veliki Britaniji boš Bar- thou. Položaj Poljske, ki je bil v zadnjem času dokaj delikaten, bo zdaj popolnoma pojasnjen- Barthoujev obisk v Varšavi bo zaključi] prijateljska pogajanja, ki so se pravkar končala v Parizu. Globoko prijateljstvo Francije in Poljske, ki sloni na tolikšnih skupnih interesih, bo vnovič potrjeno z obiskom velikega Francoza, čigar ugled sega že dolgo preko vseh mej. V Pragi, nadaljuje list, pa se bo Barthou sestal z možem, ki ga ves svet spoštuje in Id s svojo avtoriteto vodi usodo Češkoslovaške. To je predsednik Masarvk. Za Barthoujem bo stala vsa Francija. Od teh stikov z vladami centralne Evrope si lahko obetamo samo najboljše za mir. AGREBSKI UELESEJEN od 28. IV. do 7. V. 1934 LES — REKLAMA — AVTO — POLLETJE - SPORT — KMETIJSTVO — GRŠKA RAZSTAVA — TEDEN NIZKIH CEN Na železnicah in parobrodlh brezplačen povratek. 3900 Zopet komunistične demonstracije v Parizu Krvavi spopadi pred mestno hiSo — 940 aretiranih, mnogo ranjenih Pariz, 21. aprila. AA. Snoea so komunisti in socialista priredili demonstracije pred pariško občinsko palačo. Demonstracije so bile naperjene proti desničarskim elementom. Zaradi energične intervencije policijskih oddelkov, mobilne in republikanske garde so se demonstranti kmalu razpršili. Današnji ju- tranjiki poročajo, da ao redarji »noči aretirali 940 oseb. Pri večini so našli orožje. »Echo de Pariš« javlja, da so spopadi zahtevali tudi nekaj ranjencev. Vsi listi izrekajo prefektu pariške policije Langeronu priznanje za snočnje ukrepe in mu napovedujejo najlepšo prihodnjo^ t Pred novimi zapletljap na Daljnem vzhodu Amerika in Anglija bosta skupno nastopili proti japon skim imperialističnim težnjam VVashington, 21. aprila. AA. Tukajšnji kitajski poslanik je obvestil ameriško vlado o protestu Kitajske proti japonski izjavi o politiki tokijske vlade nasproti Kitajski. Diplomatski krogi so mnenja, da bo to vprašanje izzvalo obširna diplomatska pojasnjevanja. London, 21. aprila. AA. Zunanji minister je odgovoril na vprašanje o japonski deklaraciji nasorcti Kitajski Minister Simon je izjavil, da o tem še nima uradnih poročil in da mora zato počakati, da zve, kaj je dejansko japonska vlada izjavila o Kitajski. London, 21. aprila. AA. »Dailv Ex-pres trdi, da je vlada USA že zdaj sporočila angleški vladi, da bi se rada z njo posvetovala o položaju, nastalem z najnovejšim nastopom Japonske nasproti Kitajski. Brazilsko poslaništvo v Beogradu Beograd, 21. aprila, p. Brazilska vlada je odredila, da se brazilsko poslaništvo v Budimpešti preseli v Beograd. Kakor znano, je brazilski poslanik v Budimpešti zastopal svojo vlado tudi na našem dvoru. Premestitev sedeža poslaništva bo v kratkem izvršena. Rajhenburški atentator justificiran Beograd, 21. aprila. Davi so izvršili smrtno ka-zaoi nad Franjom Zrin^kim, ki era je državno sodišče za zaščito države dne 21. marca t. L obsodilo na smrt. ker j<* s ookoinim Josipom Krocotom postavljal peklenske stroie na železniške tračnice. V noči 29. septembra ie po« ta vil peklenski stroj pri Raihenbursru, vnovič 6. oktobra na pri Zaprešiču, kjer je imel privoziti simplonski eksDresni vlak. 10. oktobra lanskega leta ps je pripravljal več peklenskih strojev, da iih postavi v Varaždinu, Beogradu in v Čakovcu v železniške vlake. Zaradi eksrploziie teh peklenskih strojev je tedaj preminul Krogot. S tem so bili ti atentati preprečeni in le prišla vsa stvar na dan. Vrhu tog« j« Zrinjski 24. a vejeta lanskega leta s Krogotom »©deloval pri umoru narodnega poslanca in ministra na raspoloženju Mirka Neudorferja. Francoski minister v Milanu Pariz, 21. aprila. AA. Ha vas poroča: Trgovinski minister Lamoureiuc je odpotoval s svojim kabinetnim šefom in z ravnateljem za trgovinske pogodbe v Milan. Danes si bo minister s svojim spremstvom ogledal mi" lanski velesejem. Sorzna poročila. INOZEMSKE B0RZR. Carin. Pariz 2038. London 15.83, New York 306.75. Bruselj 72.16, Milan 26.25, Madrid 42.20. Amsterdam 200.05. Berlin 121.25. Dunai 56.90. Prag« 12.84, Varšava 58.325 Bjkarežta 3.05._ CHaHe tedensko revtto „ŽIVLJENJE IN SVET*4 Je vtiče v uspeh v Ankari Se večja poglobitev prijateljskih odnosajev Jugoslavije in Turčije v interesu miru in konsolidacije Balkana Ankara, 21. aprila, r. Anatolska agencija objavlja naslednji službeni komunike: V teku pose ta, ki ga je napravil jn-goslovenski zunanji minister g. Bogoljub Jevtić v Ankari, je bil sprejet v avdijenci pri predsedniku republike, s katerim je imel dolg razgovor. Prav tako je jugoslovenski minister imel razgovore s predsednikom turške vlade Izmed pašo in zunanjim ministrom Tevfikom K uzdi bejem. V teku teh razgovorov, ki so se nanašala na vsa vprašanja, ki zanimajo obe države, zlasti pa po načinu, kakor jugoslovenska in turška vlada pojmujeta balkanski pakt, kakor tudi politiko sodelovanja, ki sloni na balkanskem paktu, v korist miru tega dela kontinenta, a na osnovi neodvisnosti vseh balkanskih držav in varnosti njihovih balkanskih meja, je bila znova ugotovljena popolna soglasnost v pogledu na vsa ta vprašanja. Do- Spomenik belgijskemu kralju Albertu v Parizu Pariz, 21. aprila. AA. Tu so ustanovili širši odbor, ki hoče postaviti v Parizu spomenik hvaležnosti belgijskemu kralju Albertu. Na ćelu tega odbora je predsednik republike Lebrun. Član odbora maršal Liau-tey je izdal poziv na francoski narod, naj s prostovoljnimi prispevki omogoči spomenik kralju, ki je 3. avgusta 1914 vstal, da se bori s pravico proti nasilju in ki se je do konca boril za pravično zavezniško stvar. Trocki se bo vrnil v Turčijo Pariz, 21. aprila. AA »Journal« poroča, da so francoske oblasti dejansko »poročile b i vsemu sovjetskemu komisarju Levu Trookemu, naj v najkrajšem času zapusti francosko ozemlje. Organi javne varnosti so podrobno preiskali vilo »Coeur Mon:que«, v kateri je Trocki stanoval v Barbisonu. List pristavlja: Da bi se Trocki ce mogel v bodoče na nedovoljen na* čin vrniti v Francijo, bo izgnan na način, kakor predpisuje zakon za Lz^on oserb, ki so v Franciji neželjene, če bi se Trocki pozneje vrnil, bi ga morali takoj prijeti, obsoditi in zapreti zaradi kršitve določb o prebivanju tujcev v Franciji. Trociki je izjavil oblastvom. da bi se rad preselil v Španijo ali v Turčijo. Dozdaj je odgovorila samo Turčija, ki Je pripravljena dovoliti mu prebivanje na svojem ozemlju. Revizija uredništva v Franciji Pariz, 21. aprila. AA. Notranji minister Je imenoval odbor z nalogo, da opravi revizijo uradniškega kadra. Gre za številne uradnike tega resora, postavljene na razpoloženje in ki udaj ne opravljajo službe. Obrtniška razstava v Mariboru Maribor, 19. aprila. Potreba vajenskega doma je napotila »Slovensko obrtno društvo v Mariboru«, da priredi razfltavo izdelkov vajencev in pomočnikov. Ta ideja se bo uresničila in maja bomo imeli priliko spoznati delavnost in požrtvovalnost mariborskih obrtnikov. Priprave za vajensko pomočniško razstavo ao v polnem teka. Razveseljivo >e pogledati ob večernih urah v prostore slovenskega obrtnega društva«, ki se zde kakor mravljišče. V vseh sobah se zbirajo vajenci in pomočniki iz mesta iai okolice ter poslušajo razna strokovna predavanja in izdelujejo risbe za razstavo. Vse to neoitrudliivo m idealno delo obrtniškega naraščaja je nam porok, da bo razstava res uspela. Predvidena ratstava je velikega vzgojnega po-m-ma, ker ss vajencem in pomočnikom vespi veseljs do njihove obrti. Zato je potrebno, da gredo mojstri in mojstrice raz-stavljeicem vsestransko na roko In Jih vzpodbujajo k delu. Stremijo naj za tem, da postanejo njihovi učenci to, kar so oni sami ali pa še več, ker vajenec in pomočnik pomagata, da se kuirjrno dvigne tudi samostojni obrtniški stan. Ako bo samostojni obrtnik vzpodbujal obrtniški naraščaj, bo imel samo koristi od njega pri izvrševanju dela. Da bo razstava res prvovrstna, bodo poskrbele skoraj vse obrtniške stroke, ki bodo pokazale, kaj zmore slovenski obrtnik. Tako bodo na razstavi sodelovali mizarji, sedlarji, tapetniki, ključavničarji, elektrotehniki, elektrokemiki, mdiotebniki, etru-garji, kleparji, kotlarji, avtomehaniki, po-zlatarji, kiparji, erkoslikarji, urarj*. nožar-ji, pečarji* rokavičarii. krojači in krojačiee, šivilje, lončarji, slaščičarji, slikarji, izdelovalci glasbenih instrumentov, sodarji, knjigovezi, dežnikarii, klobučarji, krznarji, mo-distmje in drugi. Vse te obrtne panoge bodo razstavil* v unionski dvorani 20. do 28. maja okro« 1000 izdelkov. sežen je bil sporazum o tem, da Jugoslavija in Turčija, zvesto udani stvari miru, nadaljujeta v duhu sodelovanja in solidarnosti nadaljnji razvoj te politike v smislu vedno tesnejšega zbližanja med tema dvema državama v okviru balkanskega sodelovanja tako, kakor je bilo to zamišljeno v Atenah in Beogradu o priliki sestanka zunanjih ministrov držav podpisnic balkanskega pakta. Da se doseže zveza, ki je potrebna za nadaljevanje tako započe tega sodelovanja, bosta Turčija in Jugoslavija druga drugo sproti obveščali o vsem, kar bi Izvedeli glede zadev, ki zanimajo obe državi in Balkan sploh. Oba zunanja ministra sta sklenila izpopolniti od noša je med obema državama še z elementi, Id jih je doslej manjkalo ter se bodo v to svrho čimprej sklenile trgovinska pogodba, pogodba o medsebojnem naseljevanju, pogodba o izročanju krivcev in pogodba o medsebojni pravni pomoči. Ljudski simfonični koncert Ljubljana, 21. aprila, V okviru »Češkega tedna« je Narodno gledališče priredilo včeraj zvečer v Unionu ljudski konccTt, na katerem je pomnoženi operni orkester pod vodstvom ravnatelja g. Mirka Poliča izvajal izključno U dela dr. Antona Dvorska. Prvega maja bo 30 let, odkar je Anton Dvorak nenadoma za večno legel k svojim slavnim glasbenim prednikom. Trn jeva ao bila spočetka njegova pota. Pod vplivom Smetanovih nesmrtnih del je pričel ustvarjati. Uspeh njegovega vokalno instrumentalnega dela »Dediči Belegore« j« opozoril nanj Brahmsa, ki j« v Dvoraku utrdil aa~ početo češko nacionalno smer. V svojih dveh serijah »Slovanskih plesov«, od katerih smo včeraj sLiŠali tri (št. 2 iz prve ter št 8 in 7 iz druge serije) in v »Rapsodijah za orkester« se je blesteče uveljavil kot sijajen obdelovalec narodnega glasbenega blaga. »Slovanski plesi« so kljub vsem premnog obrojnim njegovim poznejšim kompozicijam na j dragocenejši biseri tozadevne :e>ke alasbene literature m se izva)ajo posamezni, pa tudi v celoti neštetokrat doma in t>o vsem »vetu. V enakem duhu. a v podedovanih klasičnih formah — Beethoven je bil tu njegov ideal — je ustvaril pet simfonij — včeraj je g. Pokč izvajal IH. — in mnogo komornih umotvorov, ki so komponista privedli v prvo vrsto sodobnih instrumentalnih komponistov. Zajemal j« iz globokega glasbenega vrelca, poln zdravega temperamenta, ustvarjal je z islcretvkn občutjem, v jasnih, prozornih formah, v karakterističnih ritmih in melodijah tako, da so njegova dela postala kmalu last vsega glasbenega sveta, predvsem pa domačega. Dočara so bili vsi z njegovim ustvarjanjem zadovoljni, on sam ni bil. Po 23 letih absolutne glasbene smeri je prešel kot velik častilec Liazta pod vpliv simfonične pesnitve ter se tako odvrnil od tako zvane Formalistične umetnosti. Manj kot dela iz njegove prve dobe so močne njegove simfonične pesnitve kljub bogastvu njihovih glasbenih lepot Njegova preprosta, radostna, lirična duša se je untrala dramatični poglobitvi. Tudi glasbeno sceničnih del j« napisal celo vrsto, a trajni, močni uspeh je dosegel le v liričnih ali komično-veselih umotvorih, zajetih iz življenja svoje domovinske okolice, napisanih s srčno krvjo, polnih toplote in iskrene ubranosti. Neizčmliiv je zaklad njegovih klavirskih kompozicij, njegovih pesmi. Genij, kakršen je bil on, ne pozna geografskih meja in zato je Anton Dvorak mojster, katerega umetnosti se klanja vsak kulturni človek. Tembolj pa se klanjamo njegovemu velikemu duhu mi Slovani ob 301etnici njegove prerane smrti. Da bi tudi širši nubliki Narodno gledališče ustreglo ter tako čimbolj populariziralo Dvorakovo instrumentalno muziko je priredilo ljudski koncert z že prej omenjenimi deli in kot uvod z »Karnevalom« ta* je nastavilo tako nizke vstopne cene. da bi morala biti un ionska dvorana polna. Zal plemenitega nagiba prireditelja ta široka publika ni upošteva1* In j Ml 1 ,\c srednje dobro obiskano. Morda je tega kriva cela vrsta glasbenih prireditev zadnjega časa. Koncert pa je kljub temu imel proboj en uspeh ter sta biU tako dirigent gosp. Polič kakor tudi njegov orkester za vsako točko deležna čvrstega, dolgotrajnega aplavza. Z vztrajnim nadaljevanjem započetih ljudskih koncertov se bodo ti udomačili ter privedli čkndalje več dobre glasbe željnega občinstva v koncertno dvorano. —-č Redukcija narodnih poslancev v Franciii Pariz, 21. aprila b. Gospodarski odbor poslanske zbornice ie včeraj razpravljal o nadaljnih ukrepih za dosego prihrankov Med drugim je bil sprejet predlo*, da »e reducira Število narodnih Stran 2« »SLOVENSKI NAROD«, dne 21. aprila 1934 Stev 01 Sestanek železniških uradnikov Proti nemitvu In nemčkutarstvu — Vprašanj* uradni škega naraMaja MarJbOf, 20 aprila. V nedeljo se j« vršil v prostorih Ni-rodnega doma v Mariboru širši aesnnek železniških uradnikov, udruženih v UJN2R. Lepa udeležba je pričala, da se iejezn š1$q uradništvo zaveda svoje naloge in s- hoče baš na takih sestankih določiti točne ^rner^ niče za svoje delovanje? v korist stanu In država. Sestanek je otvoril tov. Vokač, ored-sednik mariborskega odseka žel. uradn:kov bivie I. in II. kategorije, pozdravil uvodoma vse navzoče, posebno pa številna zastopstvo tovarišev iz Ljubljane. Nešteto vprašanj, ki tlačijo danes 'naš železniško uradništvo, je stalo odprtih pred zborovalci. Cas, ki je bil odmerjen pičlo, je bilo treba izkoristiti in sprožiti čim več konkretnih odgovorov in predlogov. Ena glavnih, in kar je za mišljenje lega stanu značilno, ni bilo morda vprašanje materijalnih koristi, temveč resno nacijo-nalno in državno vprašanje. Maribor kot zadnja večja obmejna trdnjava na severni naši meji, danes v nacijonalnem pogledu ni ta, kar bi po 15 letih svobode moral biti. Nemštvo in nemškutarstvo bohotno pve* rita in skušata na vsakem koraku uničevati delovanje in življenje svobodnega naroda Žalostno v tej borbi germanske in odpadniške oholosti in nesramnosti je to, da se tudi gotov del teh naših sovražnikov rekrutira iz vrst državnega uslužbenstva, med njimi tudi iz vrst železničarjev. Prišli so v Maribor po nevidnih močeh gotovih protektorjev. napram katerim so bili do sedaj zaman vsi protesti vseh nacijonaln'h krogov. Nacijonalno železniško uradništvo, ki se dobro zaveda važnosti nacijonalno zavednega prebivalstva obmejnega Maribora, zahteva, da se v bodoče taki primeri ne pojavljajo več, storjene napake pa naj se popravijo. Sklep je bil • strani članstva soglasno sprejet Razen te valne točfcs aaoijoiulne-ga značaja, pa se je obravnavala tudi cela vrsta vprašanj strokovnega, materij tla ega in moralnega značaja. Eno izmed vprašanj, ki postaja vedno bolj pereče, je vprašanje mladega faleipi-škega uradniškega naraščaja, katerega danes nikjer ni. Zato bo treba na vsa* način poskrbeti, da se omogoči sprejem kandidatov za uradniške položaje po direkcijah in ne kot do sedaj po gotovih priporoč^ih in na enem samem kraju. Nadaljna zahteva je bila odprava ocenjevanja in zapostavljanje baš uradništva v železniški stroki pri napredovanju iz 6. v 5. skupino, kar je danes skoro popolnoma nemogoče. Težak položaj, v katerem danes životari v svojem napornem delu baš železničar, nas sili, da skušamo z vsemi mogočimi sredstvi zainteresirati vse merodajne faktorje za naš položaj. Zbor članstva jo % vesellem ugotovil, da je to ob priliki proračunske razprave ugotovil nar. poslanec g. dr. Pivko, ki je stvarno in temeljito obrazložil in naslikal žalostno, a stvarno sliko pred parlamentom. Seveda, pa kljub temu železničarji, posebno uradništvo, ne sme ostati na pol pota. temveč mora nadaljevati v že započetem pravcu Pri tem up« zlasti na pomoč časopisja Obravnavala se je še cela vrsta internih vprašanj ter se je včasih razvila zelo živahna a stvarna debata, v katero so posegali zlasti tovariši Lukačič Vokač, Škof, Lavrič. Peternel Kušar ter ostali. Po z-črpanem programu sestanka ki je moćno vplival na borbeno zavest članstva, je tov Vokač zaključil lepo uspeli sestanek z željo, da se čim preje zopet sestanemo Marihorskim tovarišem se je zahvalil V imenu ljubljanskega odseka tov Škof in želel obilo uspehov v njih težkem delu in jih bodril, naj ostanejo tudi v naprej verni čuvarji jugoslovenskega Maribora. J. K Medved z Memne planine Eni pravijo, da moramo ohraniti to redko zverino v Kamniških planinah, drugi pa zahtevajo, naj se čim prej spravi s poti Kamnik. 20. aprila. O medvedu z Me-nine smo čuli že to in ono, vendar pa moramo priznati, da iinn kosmatinec kljub svojim roparskim pusto lovščinam celo vrsto uglednih zagovoru' kov. Ljudje, ki so ga že srečali, vedo mno £ro povedati o nie^ovem zalednem vedenju kar daje kosmatincu najlepše spričevalo miroljubnega godrnjaca, katerega ne bi smeli preganjati in streljati. Potnik, ki ga ie lapi srečal na planini, pripoveduje, da se I-1 kesniatinec začuden ustavil sredi pota pn'U človeško prikaznijo in po kratkem prevdarku niirpo oillilačul v strap. O sreča nj;j niedv^la z zgovornimi žaniicami nti £Qzdnoni parobku pod M^iiino pa amo pisali že Ioni. žepake #0 ž^lo na polju in na-e>nk;rat opazi U. tla jo malja jp gozda naravnost proti njim medved, Ženske vrešoeč v bo^, medved na p prezirljivim pogledom na bojazljiva človeška bitja nazaj v gozd Kdo bi potem še mop»-»l trditi, da je medved nevaren? Posebno vneto pa zagovarjajo kosmatinca lovci in lovske institucije, ki pravijo, da moramo ohraniti to redko zve rino v Kamniških planinah. Povsem drugačnega mnenja pa so posestniki in živinorejci na ob^h straneh Me nine planine, To široko, r. gozdovi In pašniki pokrito planino, ki zavzema ves prostor med Gornjegrajsko in Tuhinjsko dolino, si je kosmatinec i-zbrsl za svoje stalno zatočišče, iz katerega dela daljše izlete tudi v zapadne predele planin. Najrajši oa se seveda drži ob paznikih na Menini, kjer imajo tuhinjski gospodarji cele črede rrrac, ki se navadno pasejo same brez nadzorstva v velikih ograjenih prostorih. Za zatočišče imajo napravljene prostome staje, v katere s^ zatekajo ob slabem vremenu. Gospodarji prihajajo le od Časa do Časa na planino pogledat avo>e ovčje Črede. Ta način paSnie pa se je skoro popolnoma opustil od časa. ko se ie vselil v to ovčjo idilo kosmat nec. Kar na lap^m je ponoči vdiral v staje, pobijal ovce in se ma stil z njimi Ker na medveda nihče ni videl, javnost sevesra tesa ni verjela, čeprav so sledovi kazali na kosmatinca, poleg tega pa so še dognali, da so oglarji k rudi ovce. puščali na planini drobovje in vtiske vali v zemljo sledove medvedovih Sap. Ko so leta 1080 medveda ustrelili in £M je že kmalu nato pojavil še eden. je javnosl z lovci na čelu zahtevala, da ca ne sm?jo streljati, čeprav je bilo prijavljenih več primerov, da medved zopet trsra ovce. V splošnem je imel pojav medveda usod no posledico za razvoj ovčjereje na Menini. Posestniki se niso vefi upali puščati drobnice, sam© na planini, da bi jo vsak dan vodili nazaj v dolino ali pa jo Čuvali na planini, se pa gotovo izplača. Zdaj ima ovce 1* še tu in tam kak posestnik Pomlad rs letos zelo zgodaj obiskala Merjjno. Po senožetih in pašnikih že poga nja bujna travu, v gozdovih in v zametih pa je &e dovolj snjga. ki naglo kopni. Zodniič so se na Novi rebri nad Špitalleem izsiubih ovce, zjutraj pa so našli eno raztrgano Zločina so seveda obdolžili medveda, kate-JtMja je toplo solnoe že davno izvabilo iz zimskega brloga. Ker pa je pri pobit: ovci manjkalo samo drobovje, je najbrž postala žrtev kaketra podivjanega psa, ki »--» je zatekel na planino in se tod podi za diviafi-no. Medvod bi si po dolgom zimskem postu gotovo privoščil izdatnejši obed in se ne bi zadovoljil samo z drobovjem. Ta do-rodek pa je dal živinorejcem v T:hinjski dolini zopet povod, da energično zahtevalo, naj se preneha s prlzanašanjem medvedu in naJ se ga čim prej spravi s poti. Občni zbor ,Braniborja' v Kranju Kranj, 21. aprila. Sinoči se je vršil v gostilni »Pri PeterČ-ku« prvi redni obeni zbor obrambnega društva »Branibor«. Skupščino je otvoril predsednik sres. načelnik dr. Ogrin, pozdravil navzoče z odborniki in gosti vred 17 po številu, predvsem pa oba delegata osrednjega odbora nacionalnega nestorja g. Ga-berščka in tajnika g. Saksido. Prvi je povzel besedo g. Gabršček, ki nam je v lepem političnih remiscenc polnem govoru objasnit življenjsko potrebo specielnega narodno-obrambnega društva z delom usmerjenim tudi na vzoru, krasne uspehe Jug. Matice, njen razpust in prepotreben nastanek in obstoj Branibora. ker bi nas v sedanji svetovni konstelaciji prav tako mogel kak nepričakovan moment presenetiti in razočarati kakor nas je našlo nepripravljene leto osemnajsto, ko smo izgubili to, kar je naša sveta narodna last. Prečitan je bil nato zapisnik izrednega obč. zbora, na katerem je bila sklenjena razdružitev JM in ustanovljena podružnica Branibora. V svojem poročilu je nato g. predsednik poudaril potrebo ustanovitve podružnice naglasil, da je bilo delovanje razmeram in času primerno, da je treba vsa društva, ki zasledujejo isti cilj. strniti v eno z izključno svrho nar. obrambnega dela. Iz tajniškega poročila smo posneli, da ima podružnica 120 članov in da se je zlasti aktivno udejstvovala ljudskošolska mladina, ki je nabrala preko 500 Din v narodno obrambne svrhe. Po blagajnikovem poročilu je predlagal šol. nadzornik g. Rus absolutorij blagajniku in odboru, kar je bilo soglasno sprejeto. Pri volitvah je bi! ponovno soglasno izvoljen za predsednika sreski nač. dr. Ogrin. za podpredsednika mesto odstopivšega dr De Glerie gim. dir v p. Košnik. za odbornike: gg. Klavora Roje, dr. Dolar, dr. Siler in ga. Vodeniko-va; za namestnike gg. Korsič. Las^č in Ja-kofčič; v nadzorni odbor pa gg Tajnik Rus in Vrhovec. Soglasno je bilo sklenjeno, da ostane članarina 12 Din letno. Nato je podal tajnik osrednjega odbora g Sak-sida vsestransko, izčrpno in izredno poučno poročilo o desetletnem delovanju lani razpuščene Jug Matice, o njenih krasnih za vsakega Slovenca pomembnih uspeh'h in velikanskih izvršenih nalogah, o raznih akcijah različnih društev v teku zadnjih mesecev in o specielni akciji Branibora v svrho ustanovitve obrambnega sveta kot enotnega foruma vseh osrednjih obrambnih organizacij. Za njegova izčrpna Izvajanja, v katerih je tudi konstatiral, da je bilo delovanje JM strogo kulturno in nikdar bojno ali izzivalno, je žel g. Sakaida nedeljeno odobravanje. Pri slučajnostih se je oglasilo več govornikov, med njimi tudi gimn. dir. dr. Dolar, ki je predvsem po-vdarii, da ne morejo in tudi ne smejo med CMD in Braniborom obstojati kake napetosti in dir. Košnik, ki je povdaril, da nam je v tako eminentno važnih narodnih vprašanjih treba enotnega nastopa, nakar je predsednik g. dr. Ogrin z željo, da bi vse tukaj temljito pretentane in za nacionalno vzgojo tako važne izrečene misli postale meso in da bi se naši narodni ideali uresničili, zaključil res lepo uspelo a žal tako slabo obiskano zborovanje. Beda ga je pognala v smrt Kranj, 21. aprila. V noei od četrtka na petek se je na hodniku svojega stanovanja v Kokriškem predmestju iz bede in obupa obesil 371etni Franc Cater. Vest je zbudila v mestu vseobče so-čuvstvovanje z nesrečnim samomorilcem, zlasti pa z ubogo ženo in osirotelo deco. O dogodku smo doznali tole: Pokojni Cater se je 19. aprila zjutraj odpeljal na obisk k svoji sestri v Ljubljano, se vrnil v Kranj z osebnim vlakom ob 19.45. Domov je prišel zelo razburjen in se pričel pričkati s svojo ženo. Ko je ona zahtevala denar za stanovanje in hrano, jo je pričel pretepati. 2ena je svoja 4 in 7 let stara otroka pustila pri razgrajajočem očetu, sama pa je pobegnila k hišni gospodarici ge. Nežiki Zadražnikovi in se tam zadržala kake tričetrt ure. Potem se je vrnila k možu, ki jq je popovog pričel tepsti, in je zopet pobegnila v pritličja. Sel« ko je nastal v stanovanju mir, te jt vrnil* % namenom, da leže spat. Jter pa ni Upal* V sobe, je legi« na prag in saapala. Ko ** je V petek pfeud > ob pol šestih in stopila na hodnik, je pagle" daia tu svojega moža visečega na vrvi in le mrtvega. Orožniki so ugotovili, da se je pokojni Oeter še okrog polnoči razgovarjal s sostanovalcem delavcem Rupnikom, ki mu je prigpvgrjal, naj se pomiri in gre ipat. Cater je res odšel proti stanovanju, n4l hodniku pa j§ snel za sujenje perila pripravljeno vrv in se obesil. Poklicani zdravnik dr Novoselski je ugotovil, da je domnevno na* stopila smrt ie okfog ene ure ijutraj in odredil, d« so **imomorilčevo truplo prepeljali v mrtvašnico. ^— Čater ja pil udan pijančevanju, zadnje čase brez posla in je Jr vel z družino v veliki bedi in je torej nedvomni povod samomora obup. Strelska družin v Kranju Kranj, 21. aprila. V nedeljo je tukajšnja Strelska družina priredila zimsko zaključno malokalibr-ako nagradno tekmovanje, ki bi se mora^ vršiti že prejšnji teden, pa je bilo radi slabega vremena preloženo, in za katerega je tlasti med prijatelji strelskega sporta vladalo veliko zanimanje. Nagrade, ki so bile že nekaj dni prej razstavljene v enem izložbenih oken tvndke »lika«, so bile kaj prijetno mamilo in ob lepem nedeljskem vremenu je bilo vee čas tekmovanja od 9. ure dopoldne do 18. ure vse polno strelcev in gledalcev na telovadnem prostoru. Tekmovalo se je na provtem, sa Narodnim domom. Vsega so se udeležili tega malokalibrekega tekmovanja 103 strelci, porabljenih je bilo preko 3000 kosov municije (kapsui). Skratka, moralni in celo materijalni uspeh te prireditve je odličen. Po 18. uri razglašeni rezultati kažejo, da ima Kranj že kader prav dobrih strelcev Tekmovale so tudi dame in Je dobila ga. Musolini Mila prvo nagrado (diplomo in lep lik&rni servis) in gdič>. Grabner Pavla drugo nagrado (diplomo in manikiro). Od moških strelcev je dobil g. Tavčar Ivan prvo nagrado na mojstrski — pefckrožni tarči in na 10-figurni ubojmi tarči (dobil je dve diplomi, okusen tint-nik in lepo mo&ko uro); na članski 20-krožnj tarči je dobil prvo nagrado g. Eu-gelman Marjan (diploma In lepa vaza), na isti tarči pa je dobil g. Smo le j Franc II. nagrado (diplomo tn nahrbtnik). Ker pa pa je g. Bohorič Franc pri prejšnjih tekmovanjih v zvezi z nedeljskim pokazal to-asne rezultate, mu je odlbor soglasno na zadnji avoji seji podelil naslov: prvaka kranjskih strelcev la 1. 1934 v malo-Kalibrskem streljanju. V kratkem pričsae tukajšnja strelska dTužina tudi s streljanjem z vojaškimi puškami na strelišču v Struževem, ki se bo predvidoma vršilo vsako nedeljo popoldne, na željo strelcev tudi dopoldne in kamor naj vsakdo pri« nese tudi svojo člansko uakaznico v evrbo kontrole Tudi m a lokal i brs ko tekmovanje se bo nadaljevalo. Moremo reči, da naaa strelska družina kaže veliko agilnost In 1a se ne »traei tudi nobenih materijalnih žrtev v svrho razširitve s-tretekega pokreta, tako da zasluži od cae vseh podporo, pri drugih družinah pa posnemanje. ŠAH Glavni turnir LšK Ljubljana, 21. aprila. sinoči je bilo odigrano kompletno II. kolo. Vse partije so bile zelo živahne in zanimive. Presenečenje tega kola je bil poraz Furlanija po Longerju, kd je igral _ od /ačetka do konca izredno močno. Furlani ie igral kraljevi gambit, ki ga ie Longer sprejel. Že v zadetku je žrtvoval kmeta in si je s tem ustvaril jako močno pozicijo ter je vprizoril silovit napad na nasprotnikovo kraljevo krilo. Ves cas je grozil mat na h2. Furlani se je dolgo branil in je zašel v časovno stisko- V tej stiski je spregledal grozečo potezo črne trdnjave na tretjo lmijo. Beli je bil s tem zapečaten in se je v 30. potezi vdal. Ciril Vidmar je kot črni na damski gambit Cibica odgovoril z e5 in je izgubil kmeta. Nastala je končnica trdnjave in dveh skakačev prot; trdnjavi, skakaču in lovcu. Ciril je sicer dobil z zamenjavo skakačev kmeta povmlenega, vendar je bila njegova pešadija na damskem krilu preveč izolirana. Cibic je z lovcem popolnoma zaprl ćmeqa skakača in je neovirano peljal prostega kmeta v kraljico. Cibic ie vso partijo igral zelo močno. Marek je igral proti Preinfalku Cambrid-ge Springs varijanto in si je ustvaril močno pozicijo. V nadaljevanju pa je znatno popustil ter izgubil po vrsti nekaj kmetov in s tem partijo. V angleški partiji Tavčar—M. Vidmar je črni že v 10. potezi dobil kmeta, v središnjici pa z žrtvijo dame še kvaliteto. Ker je bila zmage črnega samo Se stvar tehnike, se je Tavčar po 32. potezi vdal. Kranjec in Sikošek sta igrala damski gambit. Kranjec je imel dolgo časa dobro pozicijo, je pa pogrešil, ko je Sikošek podvojil trdnjavi na f-Kniji, s tem, da je potegnil f3, moral bi pa na to mesto postaviti skakača. Skakač je bil nato izgubljen in s tem tudi partija. Sorli je z Gabrovškom igral francosko partijo. Nastala j« končnica trdnjav, kjer pa ima Šorli 6 kmetov za 5 nasprotnikovih. Partija je bila prekinjena. Končala se je tudi iz I. kola prekinjena partija Marek— Tavčar. Nasprotnika sta se brez nadaljevanja sporazumela za remis. Stanje po II. kolu: Longer 2, M. Vidmar, Sorli 1 (1). Preinfalk, Cibic 1, Tavčar, Marek pol. V HI. kolu igrajo v ponedeljek: Gabrov-šek—Cibic. Lon«er—Šorli. Sikošek—Furlani Marek—Kranjec, M. Vidmar—Preinfilk, C. Vidmar—Tavčar. Danes prinašamo partijo II. kola Tavčar— M. Vidmar. Beli. Tavčar, črni: M. Vidmar. 1. c4, e5; 2. Sc3, Sc6; 3. b3, Sf6: 4. Lb2, d5; 5. cd:. Sd5:. 6. Sf3. Le6: 7. e3. Sdb4: 8. d4. ed:. 9. Sd4, Sd4; 10. ed 4; Dd4: (grozi Sc21); 11 De2, Sc6: 12. Tadl Db6: 13. De4, Lb4; 14 Lc4, 0—0: 15. Ld3. g6: 16. 0—0, Dd4: 17 Del. De5: 18. Dd2. Tfd« 10 Del. Lc5 20 Tfel, Dg7; 21. Sfe5. Ld4; 22 Sd4; Sd4; 23 Td2, Dh6; 24. Dc3. c5; 25. Te3. TacS. 26 Lc4, Lc4:; 27. bc:, Td7: 28. Te4. Dd2:; 29 Dd2:. Sf34-: 30. gf3«. Td2:: 31. Sf6 Td6: 32. Lc3. Te6. Beli se vda. Postani in ostani Stan „Vodnikove đruibe" Mihajlo Markovic je končal na vešalih $• pod veSall je trdil, da al umoril trgovca Stankovića Ljubljane. 21. »prila 2e včeraj smo poročali, da je bil morile« beograjefcega trgovca Stankovića, bivši banani ravnatelj Mihajlo Markovic, včeraj ijutraj v Beogradu obešen. Vest, da je bila eroinja za pomilostitev odklonjene, je sprejel morila strašno raztbut'r jen. Dejal je, da pred BTOirtJo poče vid«ti ne svoje žene ne matere. Had bi bil govoril samo ■ oavemikom Vujancem, ki je pričel k njemu v eeliee ia se s njim pogovarjal. Vujanac je hotel spraviti iz njega priznanje, da je umoril Stankovića, toda Marković niti tik pred usmrtitvijo ni hotel pri&nati svojega zločina, čes, da je našel Stankovića mrtvega na tleh, ko je stopil ia druge sobe. Svoji ženi Tereziji je Želel srec.no življenje, boljše, kakor je bilo njegovo, žena je pa zvečer le prieja v ječo, kjer je bridko plakala. Tudi nji je Marković sola-nih oči zatrjeval, da ni umoril Stankovića. — Zmotil sem se; namestu da bi prijavil zadevo policiji, sem ves zbegati po* magal Miljkoviću, da je pokril truplo. Vdan v svojo usodo je tolažil ženo: —1 Nikar se ne razburjaj taradi moje smrti! •In ujegov obuj se je iapremenil v krčevit Jok. — žal mi je, da umiram na vešalih! Govoril je z drhtečim glasom, da noče uaureti kot zločinec, ki poplača svoje zločine na vešalih. Prosil je svojo ženo, naj vsaj ona ne stori v življenju nobene nepremišljenosti, žena je hotela ostati pri njem do jutra, česar ji pa ni dovolil. Zvečer ga je duhovnik iapovedal. Obsojenec se je dušil v solzah in drhte je poljubljal križ. Duhovnik ga je opoaoril na spoko-ritev in Marković je odgovoril z zanuol-klim, komaj razumljivim glasom: — Oče, jas nisem kriv! Bil je ves objokan, iz njegovih oči Je z-ria globoka tuga in tiha pro&uja. Vso n£>č je prebedel, sedeč med orožniki In policijskimi agenti. Kadil je cigareto za cigareto. Malo je tudi jedel in pil. Pred pol-noojo, ko Je uftihnilo življenje po ulicah Radio kotiček Ljubljana, 21. aprila. Jutri ob 10. stopi pred mikrofon g. dr. Avgust Korbar, ki nam bo predaval o vojnih plinih.. Pline so rabili kot napadalno odnosno obrambno sredstvo že stari narodi. Tako ao šparianci že 1. 431 pred Kristusom v bitki pri Plate j i žgali žveplo in smolo. Pozneje so se rabili plini v vojnah še večkrat, toda 1© v manjšem obsegu, dokler ni mednarodna komisija uporabo plinov v vojni prepovedala. Prvi veliki napad s strupenimi plini smo videli V svetovni vojni, ko so napadli Nemci pri Ipernu v Belgiji z njimi svoje sovražnike. Vojne pline delimo po njihovem delovanju na organizem v štiri glavne skupine, in sicer razločujemo zadušljivce, ki delujejo v glavnem na dihalne organe, mehurjevce, ki povzročajo mehurje in ra^ ne na koži ter na sluznicah, dražijivce, med katere spadajo solzavci in kihavci ter končno prave vojne strupe, ki delujejo lahko že v najmanjših količinah smrtno. Vse te vrste plinov lahko povzročajo na organih prehodne ali pa stalne posledice. V prvi vrsti sta potrebna pouk in obramba civilnega prebivalstva, ki Je nehomogeno in nedisciplinirano, ker bi sicer v primeru napada nastala panika, ki bi zahtevala mnogo nepotrebnih žrtev. Strah pred plinskimi napadi je na vsak način pretiran. 2e svetovna vojna Je nam pokazala, da so zahtevali strupeni plini mnogo manj žrtev, kakor druga moril na sredstva. Plinski napad je namreč vezan na zelo ugodno vreme in druge pogoje, sicer je brezuspešen. SPORT — ASK Primorje (lahke-atlet«*a sekcija). Na današnjem lahkoatletskem mee. tingu s pričetkom ob 15.30 in nadaljevanjem jutri ob 15. je določen obvezen tia-stop vseh verificiranih atletov, ki stanujejo v Ljubljani. Vsi tekmovalci naj se zaradi tega prijavijo trenerju najpozneje pol ure pred pričetkom tekmovanja. 6ek-cijsko vodstvo naproša vse lahkoatletsfke sodnike, bi so klubovi člani In niso bili od strani sodniškega zbora določeni v ju-rijo, da sodelujejo v njej in s tem pripomorejo do čim lepšega izida prve letošnje lahkoatletske klubove prireditve. Nase "letališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sobota. 21. aprila: Gospoda Glembajev.. Izven Znižane cene od 6 do 20 Din. Nedelja, 22. aprila ob 20.: Gospodična. Izven. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din. Ponedeljek. 23. aprila: Zaprto. Torek, 24. aprila: Bratje Karamazovi. Gostovanje v Celju. e Ljubljanska drama pripravlja zadnje tri novitete, ki pridejo še v repertoar letošnje sezone, in sicer Ortnerjevo tragedijo »Mojster Anton Hit«, Galswor-thvjevo dramo »Družba« in bolgarsko dramo »Goljemanov«. Premijera »Antona Hita« v režiji prof. O. šesta bo v soboto dne 28. t. m. OPERA Začetek ob 20. un. Sobota, 21. aprila: Knez Igor. Red C. Nedelja, 22. aprila: ob 20. uri Ples v Sa- voyu. Izven. Znižane cene od 8 do 30 Din. Ponedeljek, 23. aprila: ob 19. uri Proslava materinskega dne. Izven. »Prodana nevesta« v novi inscenaciji. V torek 24. t. m. se poje Smetanova opera »Prodana nevesta« kot Izven predstava po izredno znižanih cenah od 8 do 30 Din Vlogo Marinke poje ga. Ribičeva. Janka g Banovec. Kecala g. Julij Betetto Oba roditeljska para ga Kogejeva In g Janko ter ga Golobova in g Rus Mar jan Vaška poje g Rus Josip, komedijan ta pa g Peček Esmeralda ga RamŠ a kova Opero dirigira kapelnik Kefat. prenovljeno režijo vodi g. Golovin. Novo inscenacijo je napravila gledališka slikama in ko je oatslo obsojencu do smrti samo še nekaj ur, je zaćel Marković pod bledo lučjo jetnieke celice prepevati. Pel je z mehkim toplim glasom. Njegova pesem )e počasi utihala med mračnimi Jetniškim stenami > Rozman moj zel bil pro-paden, ko mu ie sodnik 1:r:\tko sporočil obsodbo. Duhovnik je odmolil poslovilno ni<». litov, obsojena ie dvakrat poljubil križ In '»1 lakal. Potnim se j<* vzravnal, zadrhtel in ponovno dvakrat poljubil križ. Končno M ie zaeledal nad glavami Vi'.idi v daljavo, v grobni tišini so se zasulo njegove be«*de: iNi^eni kriv . . . Nisem ubil, niti priora vi jal smrti Gjorajn Stankovića. To ja intriga dalmatinskega vohuna! S t*Tn je mislM Nikolo Miljkovi<\a. Se enkrat sta se mii zasmilili mati in žena. Prosil je, nai mu oproste v*i, ki Jim ie v življenju storil kaj žalegn. Petem ga |# krvnik obrnil. Aele tedaj jo zagledal ve ?wla. Krvnik ga }# odvedel k njim, ga dvignil in niu zadrgnil vrv okrog vratu. Markovičevo trunio so položili v kr»to in po kratki avocnniknvi molitvi odrw»liali na pokopališče. Nazaj grHe fe dejal krvnik Hart novinarjem : • V primeri z dr.ifrlmi se Je držal Markovih dokal dobro! pod vodstvom g. Skružnyja. ^Prodana nevesta« spada med one oporo, katero radi večkrat poslušamo z največjim užitkom. Torkova predstava, ki spada v okvir češkega te<1tia, je naj^krbneje pripravljena, cena pa so sničane. Koledar Danes: Sobota, 21. aprila, katoličani: An-zelm, Dragomira, pravoslavni 8. aprila. Jutri: Nedelja, 22. aprila, katoličani: So-ter, Kajetan, Ljutomer, pravo^avni 9. aprila. Današnje prireditve Kino Matica: Bratje Fratcllini. Kino Dvor: Človek bre/ strahu. ZKD: »Razumem, gospod r»* redni k«, ob 14.30 v kinu Matici. Kino Šiška: Havajska ro/a. Trgovski družabni večer ob 20.30 v Tr govskem domu. Društvo »SočaNa KoroSkemc zanimivo predavanje »Problem narodnih manjšin in Julijske Krajina«. Naše meščanstvo vabimo, da ae udeleži predavanja v čim večjem Stavita. — Domžalski derby. Jutri popoldne bo v Domžalah prvenstvena tekma* med lokalnima rivalom«. Diskom in Domžalami. Za igro, ki bo odigrana na domežalaketm iaTisču, vlada veliko zanimanje med vee ml športniki kamniškega okraja. Jesen »ko prvenstveno srečanje je prineslo zona go Domžalam v razmerju 3:2, v poka h-tekmi pa je zmagal Disk z 1:0. Iz Kranja — Oblak tujcev. V prvih treh mes< Cih letošnjega leta je obiskalo naše me eto 449 tujcev, ti države 363, ii inozemstva pa S6. Od teh Jih Je bilo I« Avstrije 32. ia Nemčije 11, lz čeSkoslovaSke 18, iz Ita-MJe 21, 1 Rumun, 1 Madžar in 2 Angleža. Skupno Je bilo nocnln 796 večinoma so a« tujci zadržali le eno noč v mestu. ZVEČE za temeljito in Štedljivo pranje. Scbtch- tova metoda je enostavna in prak-R Učna Z Žensko hvalo se zvečer na- 2 J u T R AJ Schichrova hvala moči, 3 Schichtovim terpentino- vi nn milom pa prihodnja jutro izkuha TO J E CELO D E L O PRI rfCHICHTOVI METODI Nova cerkev pri Sv. Krištofu Posvečena bo že 1. Julija — ukaz proti sta rim nagrobnikom — častno pokopališče Ljubljana, 21. aprila, čim lepše je vreme, tean bolj se ljudje zanimajo, kaj bo prav za prav s staro cerkvico Sv. Krištofa in z njeno veliao novo hčerko, ki bo posvečena sv. Cirilu in Metodu. Najbolj si gledalci ubijajo gla-vs, zaikaj ni med obema cerkvama nobene zvese, ker je v eno ar skupna stena popolnoma zazidana. Itn spet se oglašajo vsevedni ljubljaneki kritrki, kako ga Je Plečnik spet polomil, ko ni vedel niti tega, lahko vMl vee& otros, kako bi ot>e lah/ko sdnrfrtl v en velifk prosto- Ker je nova cerkev polna velikih oken, je le malo prostora za slike, pač bo oa pfreabiterij na prav pomenljiv način ves obložen s ploščami, na katerih bodo vklesana imena pokojnikov. Ni treba, da i>i pokojnik ležal pri Sv. Krištofu, saj bi marsikdo rad imel spomin na svoje drage, ki so pokopani daleč od Ljulbljane ali celo po daljnih bojnih poljanah. Kdor želi, da 'bo v cerkvi tudi ime njegovih dragih, naj se oglasi do 1. majnika v žn/pmem uradu v »tari mežnariji. Plošče z napisi bodo \z tpmneea podrpešfkeera kamna, ostale cer- 2s4o torej pišemo o zidao-ju pri Sv. Kr*torn, da s4 kjodje ne bodo betttt gftav brez potrebe. ZejbavljjarM ?ač niso hodili pozimi v oerteev k Sv. Krištofa, kjer bi bili aotsovo Bmrransii, de bi bili pustili pare-bod ie stare v novo eertrev nezazidan. Zidovi pod tremi verrkfcmi oboki namreč pa-4e^o prav v kratkem, da nastane rs. obeh cerkva vefcflk prostor, ki bo razdeljen na staro tal novo oertrev to z ozkimi noeUci Obokov starega zfcia. Od glavnega, vhoda nove osfltgpe bodo v4rJa4 v tej oerfovl to4je o#tarji, M bodo pa vel veliki in glavni oftarji. V novi contrvi, ki je 86 m dolga In 10 metrov Široka ter *6 m visoka, bo stal na SO cm visokih afcoonieaii kaj enostaven oRar. Ta oitar bo preprosta betonska miza na treh nošah. Nastavka in dni-ctt akraslKrV na tem oltarju sploh ne bo, pač pa pride ca steno za oltarno mi^o slika ali kip sv. Cirila fai Metoda. Tudi kora »a pevce m orgie ntana ta cerkev in Plečnik Je čAid'afc. kar Je posao 11 celo na tako vaien certtvem prostor, pravico gledalci. Pred presbtterijem je na desni strana 1 meter vavt&an in S m Strok prostor, ki je proti cerkvi popolnoma odprt. Stena proti glavnemu vhodta bo zaatdana. ker bo na tem prostom stei drugI veliki ortar, ostane pa vsa Široka odprtina pod dvema obokoma, ld bo rejadeVJena le po sredi s s^prriini nosilcem teh dveh obokov. Obe odprtini bosta za« raj en i z 80 om visoko umetno rezi Jano hrasftovo bahietrado, za njo bo pa prostor za pevce in v ozadju todo »tale orgle. Pevci bodo torej le mato vzvišeni nad Uudbtvuuu tn bodo popolnoma vidni, raoen te^ra je pa poskrbel mojster Plečnfic tudi za ateietiko, saj je temu prostoru naprav* drrojen strop in tuđi tnajnen prostor za orgtsjmi zaradi večje resonance. Tudi na pr4*n*oo je potaaOil mojster! Ta bo pa v n«fM na levi strani, kjer vidimo radi dve vsMeni lajpovetrnici. Strop oertave bo lesen, d« se bodo viseti stropnjaki, a v ntffli bodo pričvršćene žarnice, ki bodo s stropa migljale kakor nerade na nebe. Lestencev, ki ovirajo pogled proti glavnem« oltarju in Skednje jo akustiki, v tej s stropa močno razsvetljeni cerkvi apooh ns bo treba. Podnevi bo cerkev razsvetljena z ogromnimi okni, da bo polno aokocta v njej. Zanimiva bodo pu tndfi okna, kil ne bodo imela dK lesenih delov, ker bodo okrogle sipe vdelane kar v betonske okrvirje. Nad glavnim vnodom bo velika oro&mecrtakia rozeta v podobi zvezde krasila cerkev. Tudi na tleh ne bo več mralega kamenrtega tiska, temveč parket. Končno bo pa ta cerkev tudi prva v LtfubUani, ki bo kurjena. Greta bo e plinom in tako bo vedno kurjena tudi mala krstilnica na desni strani glavnega vhoda, da se novorojenčki ne bodo mogli prehladiti. Da v cerkvi ne bo prepiha je prof. Plečnik postavil pred glavna vrata majhen vestibofl z dvema vhodoma. Na iesni strani presbiterija je prostorna zakristija za duhovščtoo, za njo pa Se posebna zaikTistija za strežnike. Hrastov* rrata bodo rezljana. Sedanja glavna vrata s stare cerkve bodo zaprta, pač pa od-Pro spet nekdanji stranski vhod v staro oerkev. Ker leži tlak stare cerkve nekoliko nižje od tlaka v novi cerkvi, bodo 'z *tare v novo cerkev vodile tri stopnice, dokler v stari cerkvi n« dvignejo tel. kvene stene bodo pa svetlo ometane. Treba je hiteti, ker bo nova cerkev posvečena že 1. julija. Staro pokopališče sv. Krištofa v kratkem prevzame mestna občina, da na njem Po načrtih mojstra Plečnika uredi turoben gaj s častnim pokopališčem. V ta park bomo prenesti vse naše velike može in tudi še nadaflje pokopavali rojake, ki si bodo z delom za narod zaslužili to največjo čast. V zidu parka bodo vzidani stari spomeniki snenih oseb, a tudi taki nagrobniki, ki imajo zaradi svoje oblike in lepe todelave iimetnostmo-zgodovinskl pomen. Tuda v zidove nove cerkve je že vzidanih več starih spomenikov, ki ceraev krase prav originalno in pomenljivo. Pa je prišla od zgoraj zapoved, da so morali že vstidajne stare nagrobnike z nemškimi napisi spet iztrgati iz zidu in Ji zavreči. Jutri doživimo povelje, da moramo tudi iz zidov naše stolnice in iz muzeja vreči vse nagrobnike in latinske napise 1« naše stare Dmone, ker tedaj pač še ulso pisali slovenščine. Radovedni smo, kaj poreče k temu • « ; • ■ .»,]» ""rS-v*; T1 ->C*k ~ vc^*' r i i ■ i i i 'j l 4 i. \ T »'* j t * uaš kon-servator. Ali naj sežgemo tudi vsa nemška pisma Trubarjeva, Vodnikova, Prešernova in vseh drugih naših slavnih mož, ki so &e pred sto leti le izjemoma napisali kako slovensko pismo? Doba je bila taka In ponosni smo lahko, da so nam ti naši slavni pisci nemških pisem in napisov ustvarili na&o slovensko narodmo zavednost. Ta fer-man je pač višek prenapetega abderlt-stva! Mojster Plečnik je imel prav težJko nalogo, ko je moral mali cerkvici sv. Krištofa dozidati veliko novo cerkev. ReS 11 Je pa to težko nalogo z največjo p let eto do častitljive cerkvice av. Krištofa, ki so skozi njo Sli v večnost saoraj vsi nasi slavni možje in predniki. Velika nova cerkev je mali stari cerkvici prtekiana tako in potisnjena nekoliko v ozadje, ta sv. Krištof še vedno dominira nad vso skupino oneh stavi). Iz Celja —c Podmladek Rdečega križa na dr*. realni gimnaziji v Celju bo priredil v nedeljo 22. t- m. ob 10. dopoldne v Mestnem gledališču matinejo z zelo pestrim In sati km i vini sporedom. Prijatelji dijaStva, obiščite matinejo v čim večjem število! —c Umrla Je v petek 30. t. m. v Celju (»Stritarjeva ulica IT) v starosti TC let ga. Marija Makova, roj. Gaibričeva, sena klobučarja in hišnega posestnika g. iva-na Maka ter mati g. Ivan« Maka, kaplana v Dravogradu, ki g. Antona Maka, poštnega kontrolorja v Sslboticl. Med prevozom v celjsko bolnišnico pa Je umri v četrtek 19. t- m- JMSetni delavec Janez Obrul iz Ga/brovelj v konjiški okolici. —c Zanimiva nogometna tekma bo v nedeljo 22. t- m. popoldne na celjski Glasi ji. v Celju bo gostovalo ljuMJansko Primorje in odigralo prijateljsko tekmo s SK Olimpom. Tekma se bo pričela ob 16. In jo bo sodil s. e. g. Ochfl. Ob 14.16 se bo na Glaziji pričela trening tekma med rezervo SK Celja In SK Storaml. —c Ženska obleka, vredne okrog 100 Din, Je bila najdena v četrtek 19. t. m. pred avtodelavnico g. Haselbacha na Ldub-Ijauski ceBti. Pred praznikom viskega Sokola Prestolonaslednik Peter kum narašcajskega prapora. — Priprave za proslavo jubileja Vič, 21. aprila. Z največjim veseljem in zadovoljstvom so v četrtek sprejeli vsi pripadniki viškega Sokola radostno vest ki je prispela od mar-šalata dvora, da je Nj. Vel. kralj Aleksander blagovolil odobriti, da bo kumo val novemu naraSčajskemn praporu vižkega Sokola, ki bo slovesno razvit 8. julija, starosta Saveza SKJ Nj. Vis. prestolonaslednik Peter. To visoko odlikovanje viškega Sokola pa velja istotako občini Vič, ki danes z največjim zanimanjem sledi razvoju viškega Sok'-'-v Nad 600 sokolske mladine 6e danes krepKO razvija v sokolski telovadnici v značajne jugoslovenske Sokole in nacijo-naliste. Prepričani smo, da bodo vsi pripadniki viškega Sokola svoje delo v sokolski telovadnica še intenzivneje opravljali in se s tem izkazali dostojne visokega odlikovanja. O jubilejnih svečanostih smo že poročali, danes pa hočemo poklicati v spomin zlasti mlajši sokolski generaciji rojstvo viškega Sokola pred 25 leti. »Slovenski Narod«, ki je bil takrat oficijelno glasilo slovenskega sokoletva, je priobčil 3. maja 1909 o ustanovitvi viškega Sokola naslednje poročilo: »Ustanovni »hod telovadnega društva Sokol za občino Vič se je vršil ob obilni udeležbi v soboto zvečer 1. maja 1°09 v salonu gostilne g. Balije v Rožni dolini. Zbrali so se prijatelji sokolske ideje z navdušenjem in videti je, da bo postalo drušrvo krepka podpora in zavedno ognjišče, kjer se bo utrjevala mladina vse občine v telesnem in duševnem napredku v znamenju dela in boja za prospeh slovenskega življa. Samo nekaj izredno, da skoro ostentativno je bilo, da se ni udeležilo shoda tudi Olepševalno društvo, ali se vsaj pokazalo toliko solidarnega, kakor je bilo to običajno pri vseh zadnjih javnih bodisi političnih ali zasebnih shodih. Brat Boltežđr je pozdravil v imenu pripravljalnega odbora zastopnike bratskih društev Sokola II. iz Ljubljane in novoustanovljenega društva na Igu. Nato je sledilo vpisovanje članov. Priglasilo se je 23 rednih članov, nekaj podpornih in tudi ustanovnih. Pripomniti pa je. da se je gojila telovadba že pred ustanovitvijo in obiskovalo je redno telovadbo nad 30 telovadcev. Pri volitvi, katera se je vršila z vzklikom, je bil soglasno izvoljen br. Josip Tribuč. Prebral je pozdravni brzojav odsotnega in priljubljenega brata Thalerja, se zahvalil za izkazano mu zaupanje, kar hoče povrniti z neumornim in pridnim delo- f^Jntro^intar^^ Ljubljana. 21. aprila. Včeraj pop. je šel še kropit svojega starega prijatelja Tomaža »Pri kolovratu« in ob težkem slovesu je bil orijaško trdni mož najbrž tako pretresen, da ga je ob 22.30 doma v Zgornji Šiški eadela kap m je takoj poklicani sdravnik mogel konstatirati le še njegovo smrt. Antona Pinta*ja je poznala vsa Slovenija kot or£an*satorJA goe^hričarskega itsiiu in zaslužnega ter do skrajnosti delavnega in skrbnega tajnika ljubljanske Gostilni carske zadruge, kjer se je trudil polnih 26 let, nato je pa od ustanovitve ljubljanske Zveze gostilničarekm zadrug z vso vnemo deloval tudi pri njej kot tajnik do lanskega leta, ko je stopil v pokoj. O njegovih zaslugah na tem poiju ni treba govoriti, sai o njih priča ogromen napredek našega go~ stiirrticarstva in od "tega odvisni razmah tujskega prometa, a Zveza združenj gostilni-čarskm obrti za dravsko banovino ga je izvolila tudi ta častnega člana. Pokojni je bil rojen L 1860. v Gornjem gradu na Pajštnarjevi domačiji, v Mozirju se je izučil trgovine, nato je bil pa trgovski potnik in se 1. 1868. etabliral v Kamniku kot samostojen trgovec m gostilničar. Ko je L 1907. oddal svojo daleč na okrog slovečo gostilno in trgovino pri »Kingelnu«, se je preselil za stalno v Ljubljano, kjer je takoj s svojimi junaškimi m nikdar mirujočimi rokami prijel za delo v prospeh gosrilničar-skega stanu. Pri tem težavnem poslu med konservativno maso naših gostilničarjev je bila odločilna Tonetova moška in vedno pretehtana beseda, ki je s svojo prepričljivostjo zdramila rudi zadnjega hribovskega birta, da se je zavedel svoje naloge pri pospeševanju tujskega prometa in s tem tudi svoje vloge v javnem življenju. Pokojni je vanjem, za prospeh društva in prešel na volitev odbora. Izvoljeni so bili: podstaro-sta br. Boltežar. načelnik brat Slavko Novak, odborniki pa bratje I. Gašperin, A. Praprotnik, I. Ropret, J. Lojk, V. Jeločnik ml. in Milko Jesih. Namestnika brata P. Vovk in Jože Drenovec. pregledovale« računov brata Jeločnik M. st. in Ferdo Balija. Kot odposlanci na občni zbor »Slovenske Sokolske Zveze« so bili imenovani brat starosta, načelnik in tajnik društva. Po dovršenih volitvah je pozdravil starosta v vznesenem govoru novoizvoljene odbornike ter vse člane, bodreč jih k uspešnemu delu v znamenju sokolske ideje, katera oživlja in krepi Slovence in jih združuj« v skupnem delu v povzdigo in krepitev narodne fizične in duševne sile z bratskimi slovanskimi narodi. Na tem stališču hoče vztrajati mlado društvo, gojiti vzorno telovadbo ter prirejati v povzdigo duševne izobrazbe ig»e, zabave, veselice in dr. Mladi smo še, res jo. a svoje mlade in čile moči hočemo zastaviti in posvetiti nedosegljivemu cilju sokolske ideje, ki nas vabi vedno višje in višje (medklici: Nazdar!) in da se bomo v tem smislu spopolnjevali. vas prosim bratje zaupanja v samega sebe, zaupanja v brate in posebno pa v odbor. Torej krepimo se! Nazdar! V imenu Sokola II. iz Ljubljane je pozdravil tajnik brat Marn novoustanovljeno društvo. Izrazil je v navdušenih besedah veselja, kako se širi napredna slovenska zavest v slovenskem sokolstvu, kateremu se pridružujejo vedno in vedno krepka in čila društva. Nato se je na predlog brata podstaroste dovolilo odboru, da sme vzeti v slučaju potrebe do 1000 Din posojila. Tudi predlog brata Tribuča, da se sklene svoječasno zidati si svoj Sokolski dom, je bil z navdušenjem sprejet in se je izvolil odsek, ki bo pobiral doneske. V odsek so bili imenovani bratje: Balija. Babnik. Prebil. Jeločnik st, Novak in Drenovec. Predlog brata Jesiha, da bi se izvolil takoj gledališki in veselični odsek, se je po daljšem razgovarjanju z ozirom na malo izbiro za volitev v razne odseke odložil za prihodnjo odborovo sejo. Starosta brat Tribuč je nato še enkrat pozdravil udeležence, bodril odbor in brate k rednemu skupnemu delu ter zaključil shod s krepkim sokolskim pozdravom: Nazdar!« Kot uvod v jubilejne svečanosti se bo vršil v soboto 5. maja slavnosten občni zbor s prosvetnim večerom, nakar opozarjamo sokolsko članstvo in ostalo javnost. Zdravo! bil pa tudi povsod dobrodošel družabnik z neusahljivim in vedno samoniklim, prav slovensko krepkim humorjem, razen tega je bil pa tudi izvrsten pevec in se je ponašal z basom, da je vse grmelo, če je zapel svoj slavni nizki C. Kamniška »-Lira«, naša Glasbena Matica, »Slavec«, »Ljubljanski Zvon« in vsa druga društva so ga vabila, da res »ni bilo svatovščine niti semnja, kamor ne bi bili vabili ga«. Vesel in dobrodušen je bil do zadnjega in dober prijatelj vsakomur, ki ga je spoznal, saj je tudi vsakemu rad pomagal v sili. Ta kremeniti značaj je bil seveda vedno narodnjak in prav vpliven in uspešen delavec za napredno stvar. Za predobrim očetom žalujeta ravnatelj Zveze za tujski promet g. Vladimir Pintar in hči Emilija. V ponedeljek ob 14. bo pogreb iz stanovanja v Zgornji Šiški 219. poleg remize, ko truplo prepeljejo do železniškega prelaza na Tvrševi cesti, odtod pa v Kamnik, kjer bo pogreb ob 16. Zaslužnemu možu časten spomin, njegovim pa naše najiskrenejše sožalje! Gasilski praznik na Barju Ljubljana, 21. aprila. Ob Peruzzijevi cesti, ki se odcepi od Dolenjske ceste in ki nas povede proti šoli na Ižansko cesto, se ti nudi pogled na lepo stavbo. Stolp sam ti pove, da je to gasilski dom, ki si ga je nad vse marljivo barjansko gasilstvo požrtvovalno in z vsem s a moža ta je van jem zgradilo leta 1930 — tedaj v onem letu. ko je vse slovansko gasilstvo slavilo na velikem ljubljanskem kongresu idejo miru, sprave, ljubezni in si utiralo smotreno pot v bodočnost za čim večjimi uspehi v svoji viteški organizaciji. Mlada je še gasilska četa na Barju. Komaj dvanajsto leto poteka od njene ustanovitve; pred 12 leti so se zbrali krepki, preprosti, a delavni fantje in možje južnega dela Ljubljane, predvsem barjanskega okrožja, in ustanovili tudi v tem delu mesta prepotrebno gasilsko organizacijo. V tej organizaciji je mesta dovolj za vse, ki so dobre volje, poštenega srca; ne iščejo slave, se ne bore za vidnimi priznanji, temveč vsi kot en mož brez razlike stanu in poklica v največji slogi streme Ie za čim večjim razmahom in napredkom, ne le v humanitarnem, temveč tudi*v kulturnem delovanju. Njih stremljenje gre vedno le za izpopolnitvijo in nabavo modernega orodja Niti še niso prišli iz denarnih težkoč, ki so jih imeli s postavitvijo lastnega gasilskega doma, kjer se vrše pogosto kulturne prireditve, že so zadostili drugi najvažnejši potrebi. • Nabavili so si prvi gasilski trenski avtomobil znamke -/ievTolet«, ki ga bo slovesno blagoslovil /upnik in pisatelj g. Fran Finžgar 13. maja ob kumo-vanju ljubljanskega župana g. dr. Dinka Puca in gospe Jožice Suštarjeve. soproge industrijalca. Na to slovesno prireditev, ki se bo vršila pod pokroviteljstvom ljubljanskega narodnega poslanca g. ministra dr. Alberta Kramarja, že danes vabimo vse ljubljansko in okoliško prebivalstvo, da jo polnoštevilno poseti ter s tem gmotno in moralno podpre naše skromne — a vs* skozi zavedne barjanske gasilce, ki ne-utrudljivo korakajo po ravni in smotrem poti naprej. S svojim obiskom jih navdušimo, da pojdejo na delo s še večjim po-Uumom m elanom za res pravim in nesebičnim gasilstvom, slonečim le na brezkompromisnem načelu: za svojega bližnjega ter za dobrobit naše domovine, v prv vrsti pa za srečo in napredek na*e lepe Ljubljane žrtvovati in doprinesti vse. Prirodoslovno društvo v Ljubljani Lj-abljana. 21. aprila. Razvoj znanstvenega prizadevanja v Sloveniji kaže po osvoboditvi ▼ vseh panogah strmo dviganje. Zasluga sa to gre v prvi vrati ustanovitvi ljubljanske univerze, v prirodnih in tehničnih vedah se javila ta porast zanimanja in udejstvovanja pni nas predvsem v ustanovitvi novih društev s specialnimi nalogami. Tej delitvi strokovnega dela. ki ga terja vsako intenzivnejše in globlje znanstveno prizadevanje, se tudi staroslavno m zaslužno »Muzejsko društvo za Slovenijo« ne more več ustavljati. Njegov okvir, ki je doslej obsegal gojitev vsega domoznan-stva, je postal z rastočimi znanstvenimi potrebami preozek. Povsem heterogene skupine znanstvenikov in ljubiteljev rn.in stva, ki jih združuje ta organizacija, streme po osamosvojitvi ter so sporazumno sklenile preurediti se v dva nova cenrr.i udejstvovanja, v prirodoslovni in zgodovinski. Člani dosedanje Prirodoslovne sekcije Muzejskega društva snujemo WPrirodo slovno društvo« na najširši podlagi, ki naj omogoča smotreno delo vzporedno v strogo znanstveni, aplicirani in poljudni smeri. Ustanovitev tega društva je emmentne-ga znanstvenega in kulturno vzgojnega pomena. Ono naj tvori središče, okrog katerega se bodo osredotočila vsa znanstvena, organizatorična in poljudno vzgojna jrtrem ljenja na polju prirodnih ved. Zato vljudno vabimo vse, da pristopijo »Prirodoslovnemu društvu« kot člani in se udeleže našega ustanovnega občnega zbora, ki se bo vršil v soboto 28. t. m. ob IS. v zbornični dvorani na univerzi z naslednjim dnevnim redom: 1. historični pregled prirodoslovne^a dela pri nas, Z ustanovitev društva, 3. volitev društvenih funJcc-jonarjev, 4. določitev članarine in ustanov nine. DANES DRUŽABNI VELEFELM S SVETOVNO ZNANIMI OIX>WNI: Bratje Fratellini Sodeluje slavna OLGA CEHOVA Predstave ob 4., 7.^4 in 9.^4 zvečer Jutri ob 3., 5., 7% tn 9*4 uri zvečer ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Telefon 21-24 Živilski trg Ljubljana. 31. aprvla.. Kljub slabemu vremenu je bil iivilek trg danes prezaseden. Čedalje očitnejša je potreba, da se trg razširi. Vendar so s tem velike težave. TrnovČanke se upirajo z vsemi Štirimi, da bi jih prestavili na Sv. Jakoba trg, kamor bi imele sicer mnogo bliie, a se boje, da bi bila ilaba kupčija. Pravijo, da so Trnovčanke prodajale že od njega dni zelenjavo na Vodnikovem trgu in da se zaradi tega ne bodo nikomur umaknile. Treba je povedati, da so bile danes Trnovčanke precej zadovoljne s kupčijo, 3e-prav tega niso pokazale. Zdaj je namreč najprimernejši čas za sajenje zelenjave, ker je namočil dež m ljudje so zelo posegali po sadikah, kolerabi, salati pa tudi raznih vrtnih cvetlicah. Pri nekaterih prodajalkah je bil takšen naval, da so težko ustregle vsem kupcem. Odkar je nekoliko topleje, gospodinje kupujejo mnogo bolj zelenjavo, ki je je pa vendar toliko, da je ne morejo nikdar prodati vse. Pocenila se je tako, da se ne bo bolj. Vse, kar prodajajo po mericah, je po dinarju. Tudi Ipi-nača, ki je bila najdelj najdražja. Posebnih novitet ni. pač pa je čedalje več beluš Danes so prodajali zlasti lepe štajerske ki so pa precej drage, šopki po 5 Din na prej. Kot rečeno, zelenjadni trg je bil povsem zaseden, da zadnjega prostorčka. Će bi bilo lepše vreme, bi nedvomno bil pre tesen. Poleti, ko bo še hujši naval, bo tre ba razširiti trg tako ali drugače. Nekoliko slabše je bil zaseden perutninski trg. kar se je malo poznalo pri cenah. Jajca so prodajali po 1.25 Din par lepša, tu in tam 17 komadov za 10 Din. povprečna cena je pa bila 50 par za komad. Piščancev še ni mnogo in drobni ter suhi so še tako, kot vrabci, da uhajajo skozi precej goste kletke, čeprav stanejo po 20 Din. Ena prodajalka se je za nekaj časa odstranila in so ji medtem piščanci ušli iz ldee dela z Britanskega Bornea, o katerem vemo, da je največji otok na evetu. Zadnje dni na prinašajo pripravljalnemu odboru na Poljanski nasip 16 svoja skrbno izbrana dela naši domači fotografi, ki so &e res pripravili na to razstavo tako. kakor zahtevata njem jgled ;n pomen. Jutri dopoldne se satane v razstavnih prostorih HedžMove trgovske palače v Frančiškanski ulici raz-sn li^r-e. ki s0 v njem arh. Josip Costapera-ria. Ante Gaber, Božidar Jakac, prof. Goj-mir Kos. Fran Krašovec, inž. Leon Novak, prof. Fran Sič in inž, arh. Vlado Snbic iz Ljubljane ter zastopnik hrvatskih fotografov Otokar Hrazdira k Ivanca. žirija bo morali biti prav stroga, saj bo že zaradi o:jromn?rfniS\-; fahnr na Šmarni gori jutri v nedeljo dne 22. aorila ob 9. uri /bor v sedt] (Kjr ie bilo pomotoma v Obrtniku 29 objavljeno, orosimo, da se to upošteva.) Članstvo vseh podružnic DJO in c-ijatelji vljudno vabljeni. — Premiera dpiearjeveca > Z Istega teleta« bo jutri v društvu >Enakostc. To trpko satiro je naš znani prvoboritelj na dito-tnntskem odru napisal že leta 1026., a tedaj^ »o bile razmere zaradi ogorčenosti političnega boja pač take, da bi bila razdra-žila vse podeželske stranke e svojo neprizanesljivo resnico. Časi so ee izpremenili in sedaj se bomo prav radi smejali pikri satiri. Zbadljiva igra je od 1. 1926 romala skozi razne roke, a povsod so se bali opsči z njo, sedai je pa končno prišla na Jesenice, kjer so se mladi, ambiciozni amaterji Enakosti« odločili, da jo vprizore. Dan* je ta »atira samo še zabavne za pametnega človeka in tudi poučna za onega, ki si Ž3li nazaj take razmere, ki naj ostanejo pokopane za vedno. »Zlato telo« bo gotovo imelo največji uspeh, ki bo z njim preverilo ti-di ostale male in velike naše odre, da ni tako nevarno, kakor so o njim mislili doslej. Naš smeh bo dokaz, da smo se poboljšali, kdor »e pa ne smeje, je na nepoboljšljiv grešnik. — Dražba občinskih lovov v srezu Ptnj. 4. junija ob 8. se bodo oddajali na javni dražbi v zakuo lovi občin Brsg, Cirkovci, Dornava, Gorišnica, Grajena. Markovci, Po-brežje, Rotroznica, Slovenja vas in Sv. Lovrenc na Dravskem polju, 5. junija ob 8. občin Drbetinci. Juršinci. Leskovec, Maj-šperk, Podlehnik, Ptujska gora. Sv. Barbara v Halozah, Sv. Urban, Trnovska vas in Zavrč. 7. junija ob 8. pa lovi občin Him, Ivanjkovci, Kog, Koračiće, Ormož, Oeluševci, Središč* ob Dravi, Sv. Miklavž in Velika Nedelja. Dražbe bodo na sreskem načel-etvu v Ptuju. — Za rejce malih živali je prav razveseljivo, ko je te dni njih odlično glasilo »Rerjec malih živali> izžrebalo za svoje naročnike 12 prav le«pih daril. Družino čistokrvnih francoskih Faverol kokoši je dobil Titan Josip iz Puconcev, trodelno zaklopno gnezdo g. Vrhumc Jože iz Jarš, belo reks zajko modrih oči ga. VVenigerholz Zora iz Središča, črno orpingtonko ga. Bari Julijana iz Ljubljane, modro psgatko, 6amca dobi g. Likozar Joško iz Kranja, papigico, samca. Trobiš Štefan iz Komende, morske prašičke g. Jakob Remec iz Ljubljane in pet knjig »Umna reja kuncev« dobe gg. Egger Jerica iz Prevalj. Zorman Ivan iz Ljubljane, Barle Konrad iz Metlike, Čehovin Jože iz Griž pri Stični in Hudales Martin iz Velenja. Nagrade razpošlje uprava brezplačno v nekaj dneh. Dobitniki bodo gotovo zadovoljni z darili, ki so vsa prvovrstna, v kratkem pa sledi nov razpis nagrad, ki jih bo deležen vsak naročnik pestrega mesečnika >Recej malih živalic, če le poravna malenkostno naročnino. vodovodnega monterja iz Jarnikove ulice, se je včeraj popoldne z vrelim mlekom nevarno poparila po desni roki. — Obsojeni morilci. V četrtek je bil pred novosadskim sodiščem zaključen senzacionalni proces, v katerega so bili zapleteni Gjuka Gjurgjev, Bosko Stepanov m Piroška Vlanestorov, ki ao bili obtoženi umora posestnika Hemricha in njegove žene v Curgu. Gjuka Gjurgjev je bil obso-Jsn na dosmrtno ječo, Stepanov na 8 let robije, a Piroška na 8 mesece strogega — Vročina in isja hodita roko v roki. Proti prvi ni pomoči, žeje pa ee zlahka od-krizate. Če popijete kozarec rogaške slatine. Rogaška slatina je užitek in zdravilo obenem. Iz Ijublfane —lj Pater Hugolin Sattner na mrtvaškem odru. 2e včeraj dopoldne so nestorja slovenskih skladateljev, patra Hugolina Sattncrja, položili na mrtvaški oder na frančiškanski porti. Tam leži v preprosti črni krsti med samim cvetjem in zelenjem, ki so mu ga poklonili njegovi duhovni so-bratje, a ob strani mu gori 12 visokih sveč. že včeraj so ves dan prihajali tisoči, da se poslove od pokojnika, a na tisoče jih je prišlo tudi danes, da ga pokrope. Pevski društvi >Pevec« in Glasbena Matica sta ob njegovem zglavju prislonili svoja prapora v dokaz spoštovanja ln pletete do velikega pokojnika. — Pokojnemu patru Hugolinu Je napisal lep, topel nekrolog tudi glasbeni recenzent zagrebškega >Morgenblatta« ter obenem podal Satt-nerjevo biografijo z navedbo vseh njegovih muzikalnih del. —lj UpraFa Hubadove župe JPS poziva vsa ljubljanska pevska društva, da se sigurno udeleže pogreba preč. g. p. H igolina Sattnerja, nestorja slovenskih skladateljev, ki bo jutri v nedeljo ob tC. uri. Note prinesite s seboj! Zbirališče točno ob pol 16. uri pr^d Glasbeno Matico v Vegovi iilici z društvenimi zastavami. Na sporedu .o sledeče žalostinke: »Človek, glejlc (P. A. Hribar), >Usliši na«, gospod!« (A. Jalen), »Blagor mu< (Dav. J*nko). Uprava Hubadove župe JPS. —li Tomaž Bizili na zadnji poti. Včeraj popoldne se položili popularnega gostilničarja >Pri kolovratu« g. Tom. Bizilja k večnemu počitkj. Na zadnji poti 60 ga spremljali poleg žalujočih svojcev mnogi prijatelji in znanci, a združeni pevski zbori so mu zapeli pod vodstvom Zorka Prelovca ganljivo žalostinko. V dolgem žalnem sprevodu, ki je v njem korakala tudi godba Sloge, je bilo zlasti mnogo gostilničarjev, odbor ljubljanskega združenja gostilničarjev na čelu e predsednikom g. Majenom je položil pokojnemu Tomažu Biziljj kot ŠOletnemu članu na grob krasen venec. Naj v miru počiva! —lj Marijino znamenje na Šentjakobskem trgu je že zato znamenito, ker ga je postavil naš slavni rojak Valvazor. Tak spomenik bi pač zaslužil večjih skrbi, kakršne posvečamo tudi raznim našim cerkvicam ln drugim starinskim znamenito- NAROČAJTE najboljšo w _ slovensko družabno re- rW AcA POTA" vljo. - Celoletno Din 60.- ****** LJUBLJANA, postni predal št. 114 1 — Borza dela v LJubljani želi dva ključavničarja za orodje (mojstra), 5 razna-šalcev časopisov, brivca in izdelovalca vate za odeje. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, zanerno toplo vreme Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mari boru. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 30, v Skoplju 28, v Sarajevu 27. v Zagrebu 25, v Splitu 24, v Mariboru 21.4. v LJubljani 19.2. Davi je kazal barometei v Ljubljani 7*4.1, temperatura je znašala 12.2. — Po 13 letih pojasnjen zločin. V vasi Rakovec pod Fruško goro je bil te dni po 13 letih pojasnjen zagoneten zločin. L. 1921 >e bil namreč tam zavratno jmorjen logar M. TrifunoviČ. Morda se ne bi oblastim nikdar posrečilo pojasniti tega zločina, da ni igral važno vlogo slučaj oziroma praznoverje. Posestniku Mitru Osmanovu namreč krava ni več dajala mleka in prosil je vaško vedeževalko za oomoč. Ta mu ie dejala, da mu je najbrž nekdo kravo urek^l. Prvi. ki se bo pojavil pred njegovo hišo. je bil gotovo storilec in zato mora dati kravi kos domačega kruha, pa bo zopet dajala mleko. Kmalu nato ee je pojavil pred Mi- trovo hišo sosed Vaea Jelić. Oemanov mu je rekel, naj prinese kos krjla za njegovo kravo, čemur e- je pa Jelić uprl. Začela »ta se prepirati Ln med prepirom je Oemanov soseda sunil z nožem. Iz osvete je sosed Osmanova ovadil, da je L 1921. ubil logarja Trifunoviča. Orožniki so ga aretira li in h dejan ie priznal, izdal je pa tudi tri sokrivce. Vei zločinci so bili prepeljani *v zapore okrožnega sodišča v Sremeki Mitro-vici. Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franz Josefo-va« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro prenesejo »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« jrrenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Zaušnica za kulisami. Te dni je bil pred beograjskim sodiščem obsojen tenorisi beograjske opere 2ikn Tomić na globo 1300 Din, ker ie pred nekaj meseci med predstavo >Evgen Onjegin< za kulisami ozmerjal nekega statista in mu priložil krepko zaušnico. Pri rapravi »e je tenorist zagovarjal, da se ma statist ni hotel umakniti, ko je hitel na oder. Obsodba fe med beograjskimi gledališkimi umetniki vzbudila precejšnjo pozornost. — Nesreče. V bolnico so prepeljali več žrtev nesreč. Včeraj popoldne se je v Kersnikovi ulici št. 3 na nedograjeni stavbi igral 13-letni Drago Mlakar, bil pa je tako nepreviden, da je padel s tretjega nadstropja Sreča v nesreči je bila, da je priletel na noge, a kljub temu je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ugotovili lažje notranje poškodbe. — Delavec Evgen Perrae iz predilnice v Tržiču je pred dnevi boža) 'n miril p«a. ki ga je pa nenadoma pooadel in itirriznil v spodnjo ustnico. — Neža Bergant, žena » stim nažega mesta, da se ne bo končno podrl, kakor se je res pričel zaradi zapu-ščenosti že skoraj podirati in so otroci in drugi pobrali z njega že skoraj vse bronaste črke napisa. Na šentjakobski trg dobimo v kratkem tudi prodajalke in prodajalce, saj se sem preseli z Vodnikovega trga del živilskega trga ln bo zato na šentjakobskem trgu vsaj vse dopoldne polno ljudi, ki bodo gotovo tudi opazili zanemarjenost te Častitljive ljubljanske znamenitosti. —lj Nikar ne smešite narodne noše! Pišejo nam: Dosedai ie bila pri nas navala, da so Slovenke oblekle narodno nošo r^amo ob svečanih prilikah. Saj je narodna noša naš ponos in naša svetinja. Te dni pa so 6e pojavile no li ibljanskih ulicah narod ne noše kot trgovska reklama. Kaj takea je pomlad, »e ne pozna na fTabor«. Vabljeni >Sočani«, prijatelji in člani vseh emigrantskih društev v Ljubljani in okolici. Pričctek ob pol 21. uri. Vstop vsem prost. zr-^ Sedaj na pomlad v Rogaško Slatino zdravilišče želodca, črev, žolčnega kamna itd.! Tu najdejo bolni svoje zdravje, zdravi pa prijeten oddih. 20-dnevna popolna penzija velja v času od 1. maja do 15. junija Din 1000.— in Din 1200.—. Prospekti in cenik: Zdravilišče in pisarne Putnika. 3068 —lj »Razumem, gospod narednik« je film, ki zabava Ljubljano. ZKD nam vedno predvaja filme, katerim se človek od srca nasmeje. Vojaški dovtipi so v tem filmu tako posrečeni, da bolj ne morejo biti. Ralph Artur Robert in Ida Wlist zabavata publiko kot Se nikdar. Predstava danes ob 14.30 in jutri ob 11. Cene 2.50, 4.50 in 6.50. —lj Dane« ln jutri zadnjikrat film Bratje Fratellini«, v katerem nastopajo slavni klovni Max, Gustav ln Gino. V ponedeljek velefilm s božansko Jona Craw-ford in Clark Gable >Milijonarjeva prijateljica«. —lj Javno zborovanj© priredi jutri ob ool 10. dopoldne v dvorani Delavske zbornic^ na Miklošičevi cesti društvo >Delo in eksistenca«. Razpravljalo se bo o vprašanjih: >Kako zaposliti duševne delavce?« in >Kam z našo izšolano mladino?«. Na zborovanje so vablieni vsj predstavniki oblasti, raznih društev, korporacij in gospodarskih podjetij, kakor tudi vea javnost, ker je za reševanje vsen problemov brezposelnosti potrebno najširše sodelovanje. —lj Družabni večer trgovcev. Menda ne bo trgovcem nihče zameril, če 3e parkrat v letu sestanejo z namenom, da poglobe medsebojne družabne stike. Da store to na način, ki združuje koristno s prijetnim, je tembolj umevno, ker ima baš trgovec dandanes dovolj težav tn vsakodnevnih skrbi. V tem cilju prireja uprava »druženja trgovcev danes v soboto ob pol 9- zvečer v dvorani Trgovskega doma svoj prvi đm-žabni večer, na katerem sodelujejo: Slo-venslki vokalni kvintet, g. Josip Dane8 in Cvirnov Jazz. Prireditev ae bo vrsMla prt pogrnjenih mizah. Vabljeni so v»< g*, trgovci, njih družine tn prav tako vsi prils-telji trirovstva. —lj Društro >Soča« priredi jutri izlet na Sv. Katarino. Zbirališče ob T. uri pred staro cerkvijo v Šiški. Izletni odsek. _lj »Dama na slabem »lasu«, izvrstna veseloigra, se ponavlja nepreklicno zadnjikrat v letošnji sezoni v Šentjakobskem gledališču dane« in rutri zvečfsr ob 20.15. Veseloigra je zelo zabavna invrstno nastudi-rana. Naslovno vlogo igra ga. Ervina Wri-.scher Petrovčičeva. Glavne moške vloge so v rokah gg.: Košaka, Karu»a in HanŽiČa. Ostala zasedba ista kot pri premieri. Ce-nreno občinstvo prosimo, da si kipi vstopnice že v predprodaii. da se tako izogne navalu pri večerni blagajni. Vstopnice e* dobe od dane« dalje od 10. do 12 in od 15. do 17. ter eno uro pred predstavo. —lj Kole«arjeva nesreča. Včeraj smo ooročali, da »e je 371etni kolesar France Ce-iilnik v Knafljevi ulici zaletel v voz in se noškodoval na desni nogi, v resnici se je pa vanj zaletel drug nepreviden kolesar in ga podrl. _lj Obleke kemično čisti §imenc. Kolodvorska 8. 12-T —lj Pevsko društvo >Ljubljan*ki Zvan«. V nedeljo dne 22. t. m. važna odbora /a *eja ob 10. dopoldne, v ponedeljek dne 23. t. m. vaia mešaneza zbora, v torek občini zbor. Tajnik. _ Prijatelji in prijateljice dobrega, bla- -rega Bok piva. pazit«! Danes je prišlo letošnje novo iz pristneca bavarskega slada izdelano bok pivo pivorne Union v promet. Ne pozabite ga poizkusiti! —lj Tlakovanje Bleivveisove ceste v sektorju od Erjavčeve do Gregorčičeve ulice se prične v ponedeljek 23. t. m. Občinstvo se opozarja, da bo ta del ceste, kjer se bodo izvrševala tlakovalna dela, za promet zaprt. Iz Trbovelj — Močan potresni sunek smo čutili v sredo zvečer okrog pol 8 Potres, ki ie trajal največ 2 sekundi je spremljalo votlo podzemno bobnenje, kar je prebivalstvo posebno prestrašilo, ker so mnogi domnevali v prvem trenutku, da se je zgodila ne sreča v jami Potresni sunek je bil tako močan, da se je v stanovanjih treslo pohištvo, pa tudi ljudje, ki so bili ob času potresa izven stanovanj, so čutili, kako se jim je stresla in zamajala zemlja pod no £ami. — Prekinitev električnega toka. FalsKa elektrarna bo v nedeljo dopoldne od 8 do 12. prekinila tok radi nujnih popravil na elektrovodih. V tem Času bo dobavila Celju tok tukajšnja kalorična centrala. — Priprave za proslavo 25letnice Sokola Trbovlje. Jutri ob 6. zvečer bo v Sokol-skem domu sestanek načelnikov odsekov Sokolskega društva Trbovlje, na katerem se bo določil spored in vse podrobnosti proslave društvene 251etnice in razvitja naraščaiskega prapora. — Vplačniki čekovnih položnic in drugih denarnih nakazil potom pošte se na-nrošajo da pri vplačevanju večjih zneskov ;n na več različnih naslovov pred oddaio na pošti točno preštejeio denar ter ga *pe-cif'cirano razvrste po posameznih enotah, s čemer na eni strani zelo olajšajo poslovanje poštnega osobja. na drugi strani pa se izognejo vsakaterim neprilikam v slu čaju pomot Zgodilo se je namreč te dn da je prejela pošta radi pomanjkljive spr cifikacije 100 Din preveč vplačanih. Zat prosi poštni urad v izogib vsakih pomr.1 in neprilik, da blagovolijo vplačniki pre« oddajo denarja na pošti zneske točno pre šteti fer jih specificirati po posamezn h vrstah denarja. — Prosvetni večer priredi jutri večer ob 19. tukajšnja Narodna strokovna zve/, v dvorani Forte s pestrim sporedom So deloval bo dramatični in godbeni odsek NSZ. JE CA č I! zamore jo že v nekaj urah gladko ln bre/ govorne bojazni govoriti, in to edino po pre izkušeni metodi znanega dunajskega pedagoga za govor dr. S. Loevva, — Podrobna pojasnila dobite brezplačno v torek 24. in v sredo 25. aprila li>34, vsakokrat od 10. do 12. in od 3. do 6. ure popoldne v gluhonem-nici v Ljubljani, Zaloška cesta 5/1. — o neprekosljivem učinku te metode so vsakomur na razpolago mnogoštevilni, neovrg-ljivi dokazi! Hz Metlike — Zgraditev strelišča. Strelska fužina v Metliki je sklenila, da si se letošnjo pomlad zgradi strelsko lopo in sploh uredi strelišče. Strelišče bo skoraj v mestu, tilk ob klavnlod na travniku, ki pa je brezplačno dal na raapolago g. gtupar. Z delom so že piri čel i in je zaklon že izkopan, a v prihodnjih dneh bodo napravili še potrebna betonska dela. Tesarji so s konstrukcijo lope že gotovi. Les, ki je bil za lopo potreben, je družina večinoma dobila v dar ln se darovalcem najlepše zahvaljuje. Ker pa so stroški aa grratlbo za naše razmere precejšnji, bo družina morala nabirati tudi denarne prispevke. Apeliramo na nase zavedne meščane, da pod-pro to važno akcijo viteškega društva, ki poleg tovarištva goji predvsem izurjeno strelce — dobre branitelje naše domovine. — Požarni alarm. Pred kratkim nas je 2e v mraku prestrašil glas požarne sirene. Onetran Kolfpe, r.a hrvatski strani, je gorelo. K »reči, kekor »e je pooneje Lnka-•zalo, j© ogenj zajel le star hlev in korua-nlco. Gasilci ao se takoj ajbrali na svojem zborn«m mostu pred orodjarno kn pripravili motorno briasgalno, sa katero pa }*■ zmanjkalo bencina. Dro&tvo namreč pričakuje, da ga bo dobdio brez troSarine po znižani ceni, kar pa s* se ni zgodilo. Bilo bi nujno potrebno to vprašanje čim prej rešiti, in sicer v prid gasilskim društvom, katerih delo js Idealno, a sredstva iek> omejena. Ker je v takih primerih navadno treba vedno računati % nezgodami i«n nepredvidenimi neprijetnostmi, je areeko načelstvo določilo aa ves lastnike konj vrstni red, tako da bodo »a pripre#o vedno na razpolago po trije pari konj. Lastniki bodo seveda v primera zamude kn na zahtevo dobili primerno odškodnino. Ob tej priliki cpozarjanio glede alarmne sirene, kakor Je se todi blk> raaaglaš># da tuli v primera ognja v mesta brez | sledka, če gori v predtmeetju % enim in če gori v okolici % drrema presledkoma. — Metlika — klimatsko turistično mesto. Ministrstvo sa trgovino ln hidu atrijo Je s svojim odlokom II. St. 6902-T od 28. februarja 1&&4 vpisalo v seznam nadih klimatskih ln turističnih mest tudi Metu ko, ki uživa odslej po 8 9. zakona ugodnosti a«, hotelske Ladtastrtje. Opozarjamo ob tej priliki someščane, naj posvete kar največ pozornosti tujskemu pr metu ter tudi brez posebnega opozorila od strani občine urede #voja dvorišča la gnojišča. Zavedati se moramo vsi, da j*-čisto, prikupno in oknbno urejeno mesto najboljša reklama za letoviščarje. Klek trično razsvetljavo imamo. Najbolj pere če in »a raavoj tujskega pirometa naj vaz nejše je vprašanje vodovoda, sa katerega ze Imamo n aorte ta potrsone cevi, le de realizacije ne more priti. Upamo pa ven dar, da bo tudi to vprašanje kmalu rešeno ker imamo »agotovtki od mei\dajnih oblasti, da bodo našemu pasivnenu kraju v prvi vrsti nudile potrebno poiaoč. — Pomladansko vreme. Kakor drugod, je tudi pri nas v Beli Krajini naetopila vročina — sa strno kar takoj pravo po-letje. Te dni je kazal toplomer na eolneu SS stoplnd C, a v semci 27. NI čudno, so se se prvi najbolj navdušeni kopa k. hladili v prijetnih valovih Kolpe. Trtje že prav lepo brsti in tudi hruške le odevita-jo. Polja so obdelana in so kmetovalci posadili že tudi krompir, e katerim pa j«* pri nas največji kri*, že četrto leto ga kupujemo sa seme, a ne moremo dobit'' dobrega. Tudi letos je občina po posredi-vanju sreza dot>lia lavna hrana jim je, 6aJ ga jedo trikrat na dan, a sedaj sa sadmj denar spet niso dobtM dobrega. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V SISKI. — Telefon 83-87. Martha Eggerth, Svetlsrav Petrovič v nepozabni opereti HAVAJSKA ROŽA Ernst Verebes, Baby Grey, Hana Junkermann Predstave: v soboto ob }fc7. in v nedeljo ob 3., 5-, 7. in 9. v ponedeljek ob H 7. In %9. uri zvečer Dopolnilo nov zvočni tednik Pride! »Kubanska ljubavna pesem« Iz Laškega — Sokol Laško sklicuje ia 23. t m. ob 20. uri izredni občni zbor v društvenih prostorih. — Javna mostna tehtnica bo zaradi popravil od ponedeljka 23. aprila dalje za ne kaj dni zaprta ln je ta čas ne bo mogoče uporabljati. — Sumljiv potnik. Orožniki v Zidan* i mostu so zalotili 18. t. m na tamošnjem kolodvoru italijanskega državljana Fausta Caravetto, ki je trdil, da se je vrnil Iz Odanska v MIlan, kjer pa da mu tudi ni bilo obstanka, zato da se namerava zopi-vrniti v Gdansk. Sumljivega potnika so poslali v Laško kjer je bil zaslišn-i nato poslan prefto meje TOM MIX v napetem filmu divjega zapada Človek brez strah?? ZVOČNI KINO DVOR Tel. 27-3*1 Predstave ob 4.f 7. in 9. url zvečer Jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer Vstopnina Din 4.50, 6.50 t -SLOVENSKI NAROD«, dne 21. aprfla 19S4 Stan 5 Burno življenje Aleksandra Staviskega Klika Staviskega }e delovala v uradih za hrbti ministrov — Slepar se začenja otresati pajdašev Proti vsem divjim kampanjam pariškega tiska se torej vidi, da noben izmed teh ministrov Daladierove vlade ni bil po naklepih Staviskega zbegan ali celo pridobljen. Celo tisti Francois Albert, ki je edini prišel po zaslugi Suzari-ne Avrilove in svojega zaupnika Hulina v osebne etike s Staviskvm, ni storil več, nego da se je o zadevi informiral in potem pomoč odklonil. Smrdljiva gnezda, ki so pomagala Staviskemu, niso bila na najvišjih mestih, temveč v njihovi okolici. Kljub temu, da so se Paul Boncour, Georges Bonnet in Francois Albert sporazumeli, da zadeva e Cai6se autonome ni čista, in da so o tem informirali pravosodnega ministra, oblasti niso pravočasno posegle vmes in napaka ministrov je bila v tem, da niso opazili, da njihove odredbe niso bile uveljavljene. Klasičen dokaz tega imamo iz oktobra. Ko je Staviskv začutil te težave v vladi, je naročil predsedniku upravnega sveta, poslancu de Fontenav, naj piše ministrstvu javnih del in mu pošlje elaborat o Caisse autonome obenem s prošnjo za podporo. Ta prošnja je bila v ministrstvu rešena 8. novembra odklonilno, toda odlok ni bil dostavljen Fontanayu. Klika Staviskega je delovala v uradih za hrbti svojih ministrov zelo točno, podpirale so jo vse pomožne sile, ki jih je znal Staviskv mobilizirati, utrjevali so jo nasveti advokatov, imela je novinarske stike in ščitile so jo intervencije poslancev in senatorjev, izmed katerih večina sploh ni slutila, v kako važni zadevi igrajo vlogo marijonet. Pri okornem medministrskem poslovanju je prišel vsak akt prej ali slej v roke tega ali onega Alexandrovega zaupnika, ki je opravil svojo pomožno službico samo s tem, da ga je malo zadržal. Navzlic temu je pa akcija s Caisse autonome očividno zastajala. Zunanje ministrstvo je svarilo znane dostojanstvenike v upravnem svetu pred udeležbo in ker večinoma niso boki taki nagačeni pajaci, s kakršnimi je Staviskv delal v prejšnjih družbah, so mu rasle težave tudi od te strani. Tistega oktobra naj bd se tudi ponovno vršila obravnava proti njemu zaradi delikt ov iz leta 1926, obravnava, ki bi odkrila, kdo je gospod Alerander in kakšna je njegova preteklost. S pomočjo zdravniških izpričeval se mu je pa posrečilo obravnavo znova preložiti. Ponovna obravnava je bila določena na 26. januarja 1934. Kako se bo temu letu izognil, Staviskv takrat še nI slutil. Vsa njegova skrb je bila osredotočena deloma na borbo okrog Caisse autonome, deloma na zastavljalnico v Bavon-nu. Od te strani je namreč že takrat grozil polom. Vse sleparije, ki jih je bil razpredel Staviskv, bi se mogle posrečiti, če bi bil mogel dovolj hitro zabrisati eno mahi-nacijo z drugo. Toda v špekulaciji z madžarskimi boni in s Caisse autonome se je zadržal in ta zakasnitev ga je prisilila nadaljevati manipulacije s ponarejenimi boni bavonneske zastavljalnice tako dolgo, da je bil izčrpal skoraj že vse možnosti. Zavodi, h katerim so se mogli njegovi agenti kakorkoli pri-sliniti, so se bili nabrali teh bonov tako, da so imeli pred njimi bolj strah, nego zadovoljstvo. 2e 29. julija 1933 je pisal -Journal de la Bourse«, da izkazuje ba-vonneska zastavljalnica v bilanci za preteklo leto, da je izdala za 24,000.000 bonov, v bilancah nekaterih velikih pariških zavodov je pa teh bonov v aktivih izkazanih za 87,000.000. Staviskv je imel še dovolj vpliva in moči, da se to zvito opozorilo ni razneslo po drugih listih, vendar je pa bilo mnogo ljudi z njim opozorjenih in bavonne-ski boni so se zdeli vedno bolj sumljivi. Vsa številna tolpa Staviskega in vsa njegova podjetja so živela skoraj izključno od prodaje teh falsifikatov. Videli smo že dovolj njegovih špekulacij iz zadnjih let. da smo spoznali, da je bila večina izmed njih pasivna in da tam, kjer je Alexander kaj zagrabil, ni bil dobiček tako velik, da bi mogel nadomestiti denar, ki ga je drugod metal kar skozi okno. Vse je živelo od milijonov, ki so se tako lahko preskrbovali za navadno zamenjavo za kos tiskaneg3 papirja, ki je vplival kot fetiš. Toda čim bolj se je izgubljal njegov čar, tem tanjši je bil dotok gotovine in radodarni Alexander je začel nekatere svoje stare pajdaše zavračati na lastno pomoč. Prvi med njimi je bil njegov najstarejši pajdaš, malenkostni in brezpomembni Havotte. Njemu je Staviskv dolga leta omogočal iz povsem nerazumljivih ozirov vse njegove muhe od dirkalnih konj do operetnega gledališča. Staviskv je včasih samo vzdihnil, češ, koliko milijonov ga stanejo Havottove ideje. Z gledališčem »Empire« se je Havotte trdovratno držal operete, čeprav mu je Staviskv priporočal cenejšo farso. Jeseni 1933 je Stavisky ustavil svoje mecenske podpore in dejal Havottu. naj gospodari s svojimi fondi in investicijami sam. Hayottoya finančna iznajdljivost pa ne zna odkriti novih sredstev. Takoj v začetku jeseni ni imel več denarja za gaze in hotel si ga je preskrbeti po preveč razno jeni poti. Odpotoval je v Or-leans in ponudil mestni zastavljalnici vse dragulje in starinske predmete, ki jih je bil zbral v letih svojega delovanja v Etablissements Alex in ob strani mecena Staviskega. Zastavljalnica v Orleansu, kjer je Staviskv začel v sporazumu a ravnateljem Desbrossesom svoje sleparsko za-stavljalniško delovanje, je pa imela od previdnega župana Turbata strogo prepoved kakršnihkoli kupčij z Ale.vandrom in njegovimi agenti. Havotte se je pa znal nekako otresti zveze z Alexandrom in že leta 1930 je zopet zastavil v Orle- ansu starinsko brošo z miniaturami Na» poleona III. in cesarice Evgenije, Ta nakit, čigar vrednost 50.000 frankov priznavajo tudi novi gospodarji zastavljalnice, je pustil Havotte v njenem skladišču več let, stalno obnavljajoč posojilo, ki ga je dobil nanj. Zdaj je pa prišel tja s 16 dragulji velike dragu-ljarske vrednosti. To so ogrlice, broae, brušeni smaragdi in briljantne verižice iz delavnic tvrdke Alex. Zastavljalniški izvedenci so jih cenili na 400.000 frankov in mu dovolili posojilo 200.000, če jim da v jamstvo še ček za ta znesek, Havotte je privolil, toda ravnatelj Maingourd je ugotovil, da je ček brez kritja, in odklonil je izplačilo. Tedaj je prišel Havotte znova in prinesel novo serijo draguljev, večinoma briljantov v platini, ki jih je bil dvignil v Bavonne, kjer so bili zastavljeni. Ravnatelj Maingourd in cenilec Farault sta dobila vtis, da Havotte res razpolaga z večjim premoženjem; realizirala sta torej ono prvo zastavo in mu izplačala 200,000 frankov. Ta širokogrudnost je pa bila za oba uaodna. Čez pet mesecev sta bila aretirana, ker po stanju stvari in po Turba-tovi prepovedi nista smela skleniti s Havottom nobene kupčije. Senzacijonalen dvoboj v zraku Spopad med slavnim Doretom in Detroyem — Mednarodna tekma v zračni akrobaciji Ne samo vsa Francija, temveč vsa dan velikega deta športnih letalcev. športna Evropa in ves letalski svet z Iz Anglije prileti mnogo letalcev in le-napetostjo pričakuje, kako se bosta talk z lastnimi letali. Na pariškem le-spopadla v zračnih višavah znamenita tališču se pa zbere tudi mnogo spretnih francoska letalca, : kralj zraka« Doret letalcev, ki se udeleže letos jeseni medin njegov tekmec Detrov. Na pariškem narodne letalske tekme in si hočejo letališču se zbere v nedeljo 29. t. m. ogledati zračne akrobacije. nad 200.000 gledalcev. Najvažnejše je pa, da bo v Parizu 9. in 10. junija mednarodna tekma v zračni akrobaciji, ko pojde v prvi vrsti za letanje na hrbtu, za polete navpično, za spuščanje z ustavljenim motorjem itd. Vse to bosta pokazala letalcem in gledalcem v obilni meri Doret in Detrov na svoji odločilni tekmi za prvenstvo v zračnih akrobacijah. Tekme v juniju se udeležita najbrž tudi dva češkoslovaška vojaška pilota. Na mednarodni tekmi zračnih akrobatov je obvezna sestava klasičnih obratov, ki mora trajati 8 minut. 10 minut lahko traja prosta sestava," pilot si svobodno izbira obrate, ki ima vsak izmed njih že vnaprej določen koeficient. Razpisane so naslednje nagrade: I. nagrada 100.000 frankov, II. 75.000, m. 50.000, IV. 25.000, V. 15.000 in VI. 10.000 frankov. Vsak narod sme poslati samo dva tekmovalca. Marcel Doret ki bodo radi plačali po 15 frankov vstopnine, da bodo videli prizore, kakršnih morda še ni videl nihče na svetu. Slavna letalca se bosta spoprijela za naslov kralja zraka. Zakaj pride do te borbe, kdo je boljši zračni akrobat? Dočim je kazal kapitan Doret svoj čas v Sovjetski Rusiji, kaj zna, si je privoščil njegov rojak spopad z nemškim letalcem Fieselerjem, ki ga je bil prej premagal Doret. Detrov je bil za 29c boljši, toda Fieseler je ostal neprema-gan, ker je bilo treba za proglasitev zmage 3% točk. Doret stavi 20.000 frankov proti Detroyu. V mednarodnih letalskih krogih se govori zdaj samo o tej tekmi in Angleži sklepajo visoke stave, kdo bo zmagal. Dan spopada slavnih francoskih letalcev bo obenem da zadeva v delokrog gasilcev. Ta čas je pa prišla kača navzkriž s stražnikom, ki jo je zadržal, ker ae ni zmenila za rdeč signal. Stražnik je vrgel na njo pelerino in jo odnesel v urad za registracijo tujeev. V naslednjem hipu so pa pridrveli gasilci. Kaj je bilo potem s kačo, ni znano. M. Detrov Na to tekmo pošljejo Italija, Anglija, Nemčija, Poljska, Španija in Amerika najboljše letalce. Večina njih prileti že na Doret-Detroy spopad, ki bo ena najzanimivejših, če ne sploh najzanimivejša letalska prireditev, kar jih je kdaj videl svet. Avtomobilizem v Rusiji Predvojna Rusija je imela 24.300 km cest, po katerih se je dalo voziti z motornimi vozili. Tlakovanih je bilo 4824 kilometrov cest. Leta 1928 je pa imela Rusija že 41.000 km cest, od tega 32.000 kilometrov tlakovanih. Rusija šteje zdaj okrog 165,000.000 prebivalcev, je približno dva- in polkrat večja od Amerike, ima pa samo približno petino ameriškega železniškega omrežja. Zato ni čuda, da posveča država vso pozornost avtomobilskemu prometu. V prvi polovici so investirali v gradnjo cest nad 2 bilijona rub-ljev. Zgladili so 93.000 km novih cest, od tega 12.000 km tlakovanih. V mnogih krajih so bile to sploh prve ceste. Med drugim so zgradili tudi tri dolge ceste, Amur-Jakutsk ima 869, cesta Hijuskega 598 km in cesta Usinskega 345 km. Zdaj grade največjo avtomobilsko cesto na svetu na Pamirsko pogorje, ki bo šla 3500 m nad morjem. Predlanskim so zgradili še 35.000 km avtomobilskih cest, v prvih osmih mesecih lanskega leta pa 27.000 km. Ob koncu leta 1932 je bilo v Rusiji 75.000 avtomobilov, leta 1928 pa samo 18.700. Okrog 70 % avtomobilov leta 1932 je bilo sovjetske proizvodnje, dočim so bili leta 1928 še vsi avtomobili uvoženi. Lani so izdelale sovjetske tovarne 49.500 avtomobilov, od teh je odpadlo padlo na traktorje 40.000. Po načrtu naj bi doseglo 1. 1928 število motornih vozil 580.000. Od leta 1928 je imela Rusija 265 avtobusnih zvez v dolžini 14.582 km. Predlanskim je imela že 582 avtobusnih zvez v dolžini 35.255 km. Največ avtobusnih zvez je na Krimu in Kavkazu. V carski Rusiji avtomobilov sploh niso izdelovali. Sovjetska Rusija pa spada med največje producente traktorjev, obenem pa skuša izgraditi tudi domačo industrijo osebnih avtomobilov. Predlanskim je bilo izdelanih v Rusiji 50.000 traktorjev in 26.700 avtomobilov. Ogromna kača na ulici Na trgu v Coventgardenu v Londonu je zlezla iz košare ogromna kača in jo ubrala po londonskih ulicah. Ljudje so začeli bežati prestrašeni na vse strani, ker niso vedeli, ali je kača strupena ali ne. Tržni komisar je brž telefoniral policijskemu komisarijatu v Westminster. Kača se je pa plazila mirno naprej in sikala, da so ljudje kar vriskali od strahu in bežali pred njo kar se je dalo. Kmalu se je pripeljal zastopnik uprave mesta Westminster z avtomobilom na trg, kjer je takoj opazil, da je promet ustavljen in vse narobe. Mož je telefoniral v ministrstvo za upravo ulic. Kača se je ta čas priplazila do urada za registriranje tujcev in radovedno je pokukala skozi okno. Morda se je hotela priglasiti kot avstralka. Gospodične pri pisalnih strojih so zavriskale, ker se jim o tako dolgih kačah nikoli še sanjalo ni. Tudi kača se je malo ustrašila in nadaljevala svoj izprehod. Iz ministrstva za upravo ulic so uradniku odgovorili, naj se obrne na ministrstvo za higieno mesto. To ministrstvo je pa zopet odgovorilo, da spa- Dunajski Zupan Schmits nosi prvič po 15 letih zlato verižico v znak svojega dostojanstva. Pod socijalnim! demokrati je bil ta običaj odpravljen Zadnje Puškinovo stanovanje V hiši, kjer je živel in umrl Puškin, so otvorili muzej. Vhod so napravili iz oboka vrat, tam kjer je bil v času, ko je Puškin še živel. Sobo in predsobo, kjer je stala krsta s pesnikovimi telesnimi ostanki, so obnovili v prvotni obliki. Tudi pohištvo je narejeno v slogu tistih časov. Mesto v sobi, kjer je stal divan, na katerem je Puškin umrl, je bilo ločeno z ograjo. Kazalec stenske ure so postavili na 2.45. V sobi je shranjen mavčni odlitek pesnikovega obraza, delo kiparja škarova. Zanimiva je slika pokojnega pesnika, ki jo je slikal Linev tik pred Puškinovo smrtjo. Na tej sliki Puškin ni naslikan v romantičnem plašču Childa Harolda, kakor so ga radi slikali sodobniki, temveč je naslikan utrujen, izčrpan, z otožnim izrazom v očeh. V Puškinovem muzeju v Petrogradu je več originalnih predmetov, ki so bili pesnikova last, tako klavir, naslanjači, navadna pisalna miza, ki so bila na nji napisana mnogo Puškinova dela, itd. Sleparska služkinja Zgodbe z milijonsko dedščino so še vedno hvaležne za sleparije, za izvabljanje denarja. Zadnje čase je bilo v Pragi več primerov, ko so zlasti ženske operirale z bogato dedščino, češ, da bodo bogato nagrajeni tisti, ki posodijo. Pa se je izkazalo, da je hči bogatega plemiča in veleposestnika perica, dedinja milijonskega premoženja pa po-strežnica. Tako je tudi v četrtek prišlo na dan, da je služkinja Ljudmila Hun-čova lagala, da bo podedovala 100 milijonov dolarjev. Policija je pa ugotovila, da o kaki dedščini ne more biti govora. Služkinja je priznala, da je opeharila dve naivni ženski za 100.000 Kč. Začetek sleparije sega nazaj v leto 1929. Iznajdljiva služkinja si je vsa ta leta izposojala denar, češ, da se ji obeta bogata dedščina in da bodo upnice dobro nagrajene. Da bi ženski verjeli, je prirejala spiritistične seanse, ki so govorile v njen prilog. Če sta upnici vprašali, kaj je z njeno dedščino, je odgovorila, da je zadeva že urejena, da pa se še ne sme o nji javno govoriti, ker imajo svoje prste vmes visoki gospodje in banke. Ves prisleparjeni denar je zapravila in tako se bosta morali oškodovani ženski obrisati pod nosom. Iz Maribora — Smetanova ulica bo končno urejena. Že dolgo je bilo vprašanje Smetanove ulice, ki naj bi vezala četrti okraj s središčem mesta, predmet živahnih debat v mestnem občinskem svetu. Končno so vendar te dni pričeli z delom. Sedaj odstranjujejo delavci smiderjevo hišo, da bo ulica tudi v tem delu dovolj široka. Z ureditvijo te ulice bo četrti okraj mnogo pridobil na zunanjosti, saj bo Smetanova ulica ena najlepših v meetu. Ulica je važna tudi v tujskem prometu, ker se je radi poslužujejo za pot na »Mariborski otok«. Smetanova ulica bo v kratkem izročena prometu. — Obrezala »e je. Ko se Je v sredo dopoldine sprehajala 541etna Marija Nera-tova po gozdu nad »Tremi ribniki«, je »topila na črepiojo ubite steklenice in se občutno obrezala. Na desni nogi je zadobila 3 cm globoko in zevajočo rano, iz katere je močno krvavela, ker ji moštvo rešilnega oddelka kljub prizadevanju ni moglo ustaviti krvnega toka, je bila Neratova prepeljana v bolnico. — Vlom. Te dni je neznani storilec vlomil na podstrešje hišne posestnlce Zofije Novakove v Puškinovi ulici in ji odnesel kovčeg in odejo v vrednosti okrog 500 Din. Vloma Je osumljen neki mlade nič Iz iste ulice. — Nasilnež Jožef C, ki ga policija že delj časa zasleduje, je bil v sredo aretiran. Delomrinež je napadel neko mlado deklico in ji hotel storiti silo. Zato bc prejel zasluženo kazen. — Vsekali se Je. V sredo popoldne se je ponesrečila 331etna Marija Lahova, doma Ob Železnici Pri sekanju drv si je poškodovala levo roko. tako da Je morala iskati zdravniSfke pomoči. — Neagoitu TtMJnA Afetf, ittUnl |e- Iezmiškl delavec si j« v sredo pri delu v delavnici drl. Sel. tetko ponesrečil. TU-Ijaa Je v delavnici padel ln si slomu levo nogo. Prvo pomoč mu Je nudila simbulazi ca, nato pa so ga reševalci prepeljali v bolnico. — Kaj vse vino stori. Lani 23. decembra je bilo, ko J« prišel delavec Vutolen Anton moono vinjen v neko gostilno u a Pobresju in na vso moč taaival goste. Pri stopil je k mizi, kjer sta sedela brata Konrad ln Anton flkoflc. Ker Ju Je pijan: Vutolen peoval in nesramno izzival, sta ga dejamako ca,padla. Priselila sta mu nekaj prav krepkih zauftnic ter ga postavila n§ cesto. Pa se ni dal miru, Zato sta ga v nagli jezi vrgla na tla ter ga suvala z nogami v trebuh tako, da so se mu aan tala čreva. Smrtno nevarno poškodovanega so takoj operirali v mariborski bolnici, Le na ta način je b41a odstranjena nevarnost sa poSkodovančevo življenje Zadnjo besedo pa je pri tem tragičnem uogodku imel tukajtojl mali senat, ki Je obsodil oba brata skupno na 14 mesecev strogega zapora. —i Hotel je vsekati v drevo, pa Je aa-del v nogo. V petak proti večeru Je hotel 28Ietni železničar Relzer Joelp U Studencev posekati drevo, nesrečno naključje pa je hotelo, da je sekira zadela v levo koleno in ga močno poškodovala. Bil Je prepeljan v bolnico. Z Jesenic — S*. L oN k o društvo pripravlja za prihodnjo aoboto moderno dramo »Zlato rune*. Vsa delanja eo selo napeta in učinkovita. Opozarjamo na to vprizoritev vee !jubit~-1 ie firU'dališča. — Osebna vest. Pr*meWena Je Iz Breiie na tukajšnjo meščansko Solo nifllavnlra iTdč- Artelj Antonija. — Mtntotretvo je tuii dovolilo, da se k II. raxredu oivori se tretji oddelek. Paralelka je bisa nujno potrebna, ker t* Število lolo oHekujalMh zelo veliko, a soleki prostori mneeo premajhni. Upajmo, da se v prihodnjem šolskem lsJu i£ Doli izpolni nastavnUki z,bor. _ Baz vesel ji to gibanje narodno zavednega delavstva. Narodna strokovna podrui niča J menice je v tadnjeoi času pridno na delu za interese delavstva. Prirejajo se ae-stanki. zborovanja in predavanja, ne katerih poročajo dela veki voditelji o nafvainej šib delavskih vprašanjih, osobito pa o nog* [anjih s predstavniki K1D za aeetavo nove delavske kolektivne pogodbe. Pred kratkim je nacionalno delavstvo na Javomiku, ki je bilo dos^daj včlanjeno v jeseniški poči rudnici NSZ, ustanovila krajevna poadruaV nica Narodne strokovne zveze na Javoroilej, ki bo e svojo posestrimo na Jesenicah stala ob rami in ee skupno borila se delavske pravice. Podružnica na Javorniku Šteje z? okoli 160 čl a: »ov, sa predsednika pa ie bil na ustanovni skupščini Izvoljen g. Franc Kralj. Nedelj«, 22. aprila 3.15 Poročila. 8.30 Gimnastika CPuetslen: l v ko). 9.00 Versko predavanje (dr. CM* Potočnik). 9.15 Prenos cerkvene glasbe in franč. cerkve. 9.45 Plošče. 10.00 Zdnsrvetvo: Vojni plini (dr. Korbar Avgust). 10.30 Operetna ura: pojeta ga Poličeva in Mirko Jj-lačin s spre minevanjem radno orkestra. slovanska glasba, izvaja radio orkester. 1200 Cas, plošče. 16.00 O debek>plodmem kost* nju in domačem orehu (Flcpo Anton). 16J0 Fantovski kvintet iz Dev. M. v Poije- Vroes cirrešld tercet Vesne. 30.00 Prenos Llbuee k ljubljanskega gledališč«. V odmom: Oen In poročila. Ponedeljek, 23. aprHa. 12.15 Ploeče. 12.45 Poročila. 13*00 Ca*, plošče. 18.00 Gospodinjske ura: Zon* ki alkoholizem (Govekarjeva). 18.30 We*tfclijft (Rudolf KresaH. 1°.00 Plošče. 19.30 Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). 20.00 Prenos opere »Pikova dama« ^z Zagreb«. — V odmoru: čas in poročila. Torek, 24. aprila. 11.00 šolska ura: Primorski Slovenci (dr. Lavo Cermelj). 12.15 Plošče. 12.45 Poročil«. 13.00 Cas, plošče. 18.00 Otroški kotiček Gabrijelčičeva). 18.30 Plošče. 19.00 Vodimi možje Češkoslovaškega Sokola (Poharc Janko). 19.30 Narodnosti v evropskih dri«veh (Miran Fux). 20.00 Glasbeno predavan)«* (variacija). Beethoven: Variacije na Diabo-lijevo temo, izvaja gdč. Poženelova. 20.45 Radio orkester. 21.40 Vokalni koncert gdč Sokove. 22.10 C*s. poročrl«. 22.30 Anfllefke plošče. Sreda, 25. aprila. 12.15 Plošče. 12.45 Poročil«. 13.00 Cas, plošče. 18.00 Komorna gl«sba. radio kvintet. 18.30 O verstvih (Franc Terseglav). 19.00 Radio orkester. 19.30 Iz jugoslovanske književnosti (g. Podbevšek). 20.00 Prenos opere »Carmen« iz ljubljanske opere. — V odmoru č«s in poročik. Četrtek, 26. aprila. 12.15 Plošče. 12.45 Poročil«. 13.00 Cea, plošče. 18.00 O človeku (dr. Božo Skerlj). 18.30 Srbohrvaščina (dr. Rupel). 19.00 Plošče po želj«h. 19.30 Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). 20.00 Prenos iz Beograda. 22.00 Cas, poročil«. l«hka glAsb«. Petek, 27. aprila. 11.00 Šolska ura: Otroške pesmi poje mladinski pevski zbor. 12.15 Plošče. \2Ar> Poročila. 13.00 Cas, plošče. 18.00 R«dio orkester. 18.30 Sodobni poblemi socialne politike (dr. Bajič St.). 19.00 Francoščina (prof. Prezelj). 19.30 Izleti za nedeljo (dr. Rudolf \ndrejka). 20.00 Komorni trio (gg. Korošec, Gregorc, Hauek). 21.00 Narodne v vprašanjih in odgovorih. 21.30 Radio orkester. 22.15 Cas, poročila, lahka glasba. Sobot« 28. aprila. 12.15 Plošče. 12.45 Poročila. 13.00 C«s, plošče. 18.00 Plošče, stanje avtomobilskih cest. 18.30 Zabavno predavanje (g. Danes). 19.00 Koroška ura. 19.30 Zunanji politični pregled (dr. Jug). 20.00 Slovenske narodne s spremljevanjem radio orkestra, pojo: gdč. Zupanova, gg. Jug in Dermota. 21.00 Ura francoske glasbe: g« Rothel-Nostis poje francoske pesmi, vmes igra francoske kompozicije radio orkester. 22.00 Cas, poročila, lahka glasba.__ Zadovoljna mamica. — Karel, pokazala sem mamici pesem, ki si mi jo posvetil, in dejala je, da je zadovoljna s teboj kot z bodočim zetom. On: To me pa ren veseli. — Mati mi je dejala, da storim prav ker ne vzamem za moža pesnika. Stnui 6L Ponsan du TerraU: Lepa Židovka Roman. — Cez bro uro bova v Borde-a^U, je oglasil Samuel po krat- — Torej bova tam pred onimi gospodi? — Na to vprašanje vam ne morem odgovoriti točno, ker so zapustili krčmo »Pri treh zajcih« pred dobro uro. — Hm Zid je zopet obmolknil, čez nekaj 6asa je pa nadaljeval: — Ali veste v Bo;deauxu za dobro krčmo, aH pa se nameravate nastaniti pri svojem sorodniku? — O ne, — je vzkliknil RaouJ. — Kar se tiče nastanitve, se bom že raje ustavil v krčmi. Moj bratranec je veni gospod. In ker se že deset let nisva videla... — Torej se nastanite v krčmi. Še predno ga obiščete? — Da. — Potem pa moram ponoviti svoje vprašanje. — Priporočena mi je bila neka krčma v ulici des Argentiers. — Morda krčma »Pri nosorogu«. — Da, če se ne motim. — Torej vas pa spremim do vrat, ke«r tudi jaz stanujem v ulici des Argentiers. — Zares? — Da, — je odgovoril Žid, — in krčmar me spoštuje. Priporočim vas in dobro boste post-reŽerri. »SLOVENSKI NAROD«, dne U. aprila 1934 Raoul &e je priklonil. Colu je pinl po sredi reke vedno hitreje. Kmalu so zažarele v daljavi luči. — Kaj je to? — je vprašal Raoul. — Bordeaux. To so pristaniški svetilniki. — Ah! ■— Kmaru boste videli zvonike katedrale. Raul se je vzravnal in zagledal v daljavo. In res, kmalu se je prikazala iz temne noči črna silhueta cerkve Sv. Andreja in Pev-Berlandov zvonik, malo bliže pa kupola Sv. Mihaela, a tik ob bregu reke zobate stene Ghateau-Trompete, ki so se dvigale nad pristaniščem, kjer je bilo več jamborov, nego v severno od pristanišča ležečem gozdu smrek. 2idov čoki se je ustavil ob bregu blizu caillouskih vrat. Brž sta izstopila. Tik pred vrati je stala napol porušena hiša. To je bila krčma, odprta vso noč. Meščani, ki so se zakasnili izven mesta, in čolnarji, kd so zapuščali svoje čolne in hiteli za pustolovščinami v predmestje, so se zbirali tu, igra-Jd v skupinah in pili skupaj, dokler se niso odprla mestna vrata. — Prepričan sem, da bova tu naletela na naše štiri razbojnike, — je dejal Samuel in pokazal na krčmo. In res sta zagledala k ogTaji privezane štiri konje. Samuel in Raoul sta se približala krčmi. Vrata so bila odprta. — Vstopiva, — je dejal Samuel. — Tu se nama ni treba bati nikogar. Sicer bi pa ne imel nič proti, če bi se mogel malo pozabavati. NaSi štirje Gaskonci so res sedeli za mizo, kockali so in pili. — Glej no, tu prihaja naš mladi prijatelj iz krčme »Pri treh zajcih«, — je vzkliknil grof de Giarasse, čim je zagledal na pragu Raoula. — Da, to sem jaz v svoji lastni osebi, gospoda. In Raoul je prijazno pozdravil Ga-skonce. — Glej no, glej! Očka Samuel so tudi z vami? — je vprašal Castraisa-nec. — Da. skupaj sva prispela. — je odgovoril za Raoula Samuel. — Veselila sva se že, da zagledava caillouska vrata v razvalrnab. — se je zasmejal Raoul. — Kaj? Jaz sem imel najboljši namen, — se je zagovarjal chevalier de Ca ste rac, — nikoli se mi ne smili pest, toda dragi moj prijatelj, nečak gospoda guvernerja se je temu uprl. — Zakaj pa? — Prepričal me je, da bi ta način prihoda v mesto ne bil po volji njegovemu stricu, kateremu me misli danes zjutraj predstaviti. — Meni se pa zdi, — je nadaljeval Raoul smeje, — da bi vašemu prijatelju, če je res guvernerjev nečak, zadostovalo, da bi povedal svoje ime poveljniku straže in vrata bi se mu takoj odprla. —Saj to sem tudi hotel storiti, pa sem si premislil, — je odgovoril Age-nanec. — Zakaj pa? — je vprašal očka Samuel. — Pomislite, da bi se bila vrata komaj odprla, pa bi se bila vest o mo- jem prihodu bliskovito raznesla po mestu. — 2e mogoče, — je pripomnil Raoul. — In pomislite, da bi bilo vse mesto ponoči na nogah. Meščani na oknih svojih stanovanj, vojaške straže pod orožjem, da bi me pozdravile, a moj stric guverner bi brž obvestil o mojem prihodu mojo dražestno nevesto, ki bi se zdramila iz zgodnjega sna. — Zdaj pa že razumem vaše ozire, — je pripomnil Raoul. — Ko sem torej vse temeljito premislil, sem raje sklenil počakati, da se vrata odpro, potem pa krenem v mesto in spravim v hotelu v red svojo obleko, predno odidem k stricu guvernerju in k nevesti. — To ie pa zares zelo pametno, — je zopet pritrdil Raoul. — In ker ste tudi vi. mladi prijatelj, v podobnem položaju, — se je oglasil grof de Coarasse. — mislim, da boste trčiTi z nami m se udeležili naše igre. — Smatrajte me za opravičenega, — je prosil Raoul, — toda vaše laskave ponudbe mi ni mogoče sprejeti. — Zakaj pa ne? — Ker imam to noč v Bordeauxu zelo važne opravke. — Kaj poveste! — Prav zares, —Saj ne pridete v mesto! — To bo moja skrb. — Pravite, da pridete? — Da, prideva, — se je oglasil očka Samuel. Gaskonci so začudeno pogledali Žida. Stev. Q\ Iz Trebnjega — šah. Ljubitelje šaha opozarjamo, da bo še pred medkrajevnim m a to nem med Prebnjim in Višnjo goro, ki se bo vršil jutri s pričetkom ob 14. uri v hotelu »Bukovec«, razgovor glede ustanovitve Šahovskega kluba za našo ožjo Dolenjako s sedežem v Trebnjem. Zato so ljubitelji kraljevske igre, predvsem iz Trebnjega, Mirne, Mirne reči, št. Lovrenca, Velike Loke, Dobrniča in okolice vabljeni, da Pridejo na razgovor in da prisostvujejo prvi bitki Trebanjcev z že rutin i ranimi ij^ralci iz Vi&nje gore. — Prometne knjižice za dvokolesa prejmejo prihodnji teden vsi lastniki dvokoles. ki so ista v letošnjem letu prijavili pri občini; ostale, ki prijav niso vložili, čaka prisilna prijava in kazenski nalog. — Preskrba ubožcev. Najnižjemu ponudniku odda občina v popolno oskrbo dva občinska ubožca. Podrobnosti na občinskem uradu. — Predavanje. Jutri, ta-koj po prvi maši, bo v šoli kmetijsko predavanje pod okriljem JN6. Kmetovalci vabljeni! — Vsi vojni obvezniki dobe svoje vojaške knjižice v nedeljo 29. t. m. takoj po prvi maši pred občinsko pisarno nazaj. Zato naj se ob določenem času zhe-ro na označenem prostoru. — Lov za botri. Meseca maja bo v Trebnjem birma. Letošnji birman6ki se vesele tega dne in ga nestrpno pričakujejo. Bogatejši birmanci imajo tud! že botre, dočim se revnejši in prav revni, ki jdh je letos pri nas zelo veliko, pehajo, stikajo in iščejo botre, tako da je nastal pri nas pravi lov za botri. Seveda revež Je vedno revež. Podajajo si kljuke pri premožnejših, ki se pa birmanskega sorodstva otepajo na vso moč. Težavna zadeva Je to, marsikomu celo neprijetna., in prav naprošeni naprošamo vse, da kdor še nima birmanca, ali pa ga Je mogoče odklonil, odredi namestnl&a ln žrtvuje skromen znesek revežu. V nedeljo na VRTNO VESELICO v restavracijo „Frankopanski dvor44 SISKA Krasni senčnat vrt, lepa balinska igrišča, godba in ples. Pristna vina. — Jedila na izbiro. — Brez vstopnine! Se priporoča U KM AR. i^LISE za volane v različnih gubah. SPECIELN1 ENTEL oblek, volan, šalov i. t. d. AŽURIRANJE, entel vložkov in čipk. PREDTISKANJE, VEZENJE MONOGRAMOV, zaves perila. Hitro, fino in poceni izvrši Mafek & Mikei, Lfubllar poleg hotela štrukelj Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in lgracnu vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šival nfli strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarn. »TRIBUNA« F. BATJEJL, LJUBLJANA, KARLO V ŠRA CL STA ŠT. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! A PRILIKA NAPRODAJ je prvovrsten ŠPORTNI VOZ TOURING LINCOLN, 8 cilinderski za 7 oseb, skoro nov, v brezhibnem stanju. — Vprašati pri lastniku Otonn Sternu, Zagreb, Vlaška ulica št. 27 Makulaturu! papir proda uprava »Slovenskega Naroda44, Ljubljana, Knafljeva ulica štev. s LETOŠNJE, NOVO PIUO PIUOUHRHE U N 1 0 H IZDELANO IZ PRISTNEGA BAVARSKEGA SLADA, JE PRIŠLO DANES 21. APRILA V PROMET. Okusno! Izdatno! Zdravo! POSEBNO SE PRIPOROČA KOT KREPILNA PIJACA ZA MATERE. MALI OGLASI V vsen malih oglasib velja beseda 50 para, davek Din 2.—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.—, davek Din 2.—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znam-kan. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. SLUŽBE KROJACICA belog rublja se traži. - En gler-Subotica, Strossmajerova br. 8. AGELNEGA ZA STOPNIKA ~ išče tovarna čepic. — Ponudbe: K, Buj, tvornica čepic, Split. mm MOTORNI ČOLN skoraj nov, ugodno naprodaj. — Vprašati pri: Fr. Zajec, Stari trg št. 9, Ljubljana. 1625 SPALNICA SPERANA pleskana, moderna oblika — poceni naprodaj. — L Bitenc, Ljubljana, Gosposka ulica 10. 1631 Pi BANČNE VLOGE kupujemo in prodajamo najku-lantneje. Naročila iz province izvršujemo najzanesljiveje. Za odgovor prosimo, da priložite znamko za 3.- Din — Poslovni zavod d. d., Zagreb. Praška ulica 6/11. 28/T KLAVIRJE, PI ANINE prvovrstnih inozemskih znamk, ugodne cene; tudi na obroke in hranilne knjižice. — Najceneje popravlja in uglašuje — MUZIKA, Sv. Petra cesta 40. 8/T LEPO MALO POSESTVO %,ure od Maribora v Marija Brezju, sestoječe iz njiv, travnika in sadovnjaka, za 60.000 dinarjev naprodaj. — Naslov v podružnici »SI. Naroda« v Mariboru. 1607 TRGOVSKI LOKAL oddam v najem. — Pojasnila: Brenčič, trgovec, Ptuj. D0PIS0WJE ŽELIM ZNANJA z mlajšo, popolnoma preprosto damo brez predsodkov. Predpogoj — popolna tajnost. — Neanonimen dopis prosim pod »Prijetna mladost 1621« na upravo »Slov. Naroda«. Mlad ločenec želi spoznati simpatično gospodično v svrho poznejše ženitve. _ Ponudbe pod »Premožen obrtnik 1575« na upravo »Slov. Naroda«. ZIVAU FAZANE ZA PRIPLOD kupi Stanojević, apotekar, Ve-les, vardarska banovina. SOBO S KUHINJO in SOBO S ŠTEDILNIKOM takoj poceni oddam. Vodovod, elektrika. — Bučar, Zgornja Šiška št. 241 (Pod hribom). 1622 MESEČNO SOBO v centru, opremljeno, oddam takoj; eventualno z vso oskrbo. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. Hranilni in posojilni koncorcij, Ljubljana, Gajeva ulica št. 9 odda za avgust t. 1. v najem GOSTILNIŠKE PROSTORE »GAJEV HRAM« z vsemi pritiklinami. Restavracija dobro vpeljana. - Centrum mesta. — Is to tam se odda za avgust t. 1. TRO SOBNO DRUŽINSKO STANOVANJE. Modem komfort. — Najemnina zmerna. — Podrobnejše informacije istotam v pisarni, pritličje, levo, dnevno od 14. do" 16. ure. 1628 DVOSOBNO STANOVANJE (ozir. trisobno) oddam. — Rožna dolina, Cesta X, št. 25 (pod Rožnikom). J?AZNQ TRAJNE KODRE po Din 80.- napravi Paidasch, Brežice. Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLJJA V LJUBLJANI — priporočljivo bledim in slabotnim osebam. Tudi V asa obleka bo kakor nova. ;o jo pustite mtnttmo Osutt in barvati v tovarni JOS. REICH LJUBLJANA, Poljanski nasip štev. 4-6 Pralnica — gvetlolikalnica JAJCA, PERUTNINA, MLEČNI IZDELKI IN MED vedno v zalogi. Sveže blago, dobavljeno od članov, se oddaja po konkurenčnih cenah. Jajca, signirana z datumom, prav sposobna kot pitna — čajna jajca (Trinkeier), dalje jajca za vlaganje in vsakdanjo uporabo. Prvovrstno živo ali vsak dan sproti zaklano štajersko perutnino, celo ali pa po kosih; čajno maslo in za kuno ter kvalitetne sire od raznih sirar-skih zadrug; tekoči zdravilni hoja-med za bolnike, potem cvetlični in ajdov v manjših in večjih količinah. — Poslovalnica Kmetijske družbe v Ljubljani, Igriška ulica S. Telefon št. 37-55. 1583 I ZELO POCENI se oblečete pri PRESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 3t. 14. 6/T PO 50 PARA ENTLANJE izdelovalnica perila, vezenje zaves, monogramov, ažurja, gumb ni c itd. — »J uljana«, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12 (poleg Slamiča), Vošnja-kova št. 2. 25/T pozor! pohištvo: Zaradi velike zaloge smo ponovno znižali cene pohištvu: Spe rane orehove spalnice, čreš-njeve spalnice. Šperane spalnice Din 2300.-omare » 400.-postelje » 200.-kuhinjske oprave » 800.-kredence » 425.-Vse druge pohištvo se dobi najceneje pri nas na obroke m hranilne knjižice. Se priporoča MIZARSTVO »SAVA«, LJubljana, Kolodvorska št. 18, Miklošičeva št. 6. Telefon 2780 KUPITE IN PRODATE vsakovrstne dobro ohranjene predmete najugodneje — pri tvrdki „PROMET" komisijski trgovini in posredovalnici za nakup in prodajo v LJUBLJANI, NAPOLEONOV TRG 7 (nasproti Križevniške cerkve). — Naprodaj: različni šivalni, pletilni, specialni, pisalni in drugi stroji, glasbila, VVertheim reg. National blagajni, kompletne opreme za kavarno, pisarne, kopalnico, mlekarno, nova jedilnica iz orehove korenine, gospodinjski antični predmeti, veliko zrcalo, kolesa, otroški vozički (globoki in športni) in drugo. 1630 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — >prvovrstne pjevačice«. 29/T Gladiole, dalije in druge cvetlične korenine nudi SEVER & KOMP., LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 5. Pomladanske obleke površnike, kostume in plašče vam izdela elegantno in po zmernih cenah MODNI ATELJE J. JELOVŠEK, LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 8, L nadstr. (poleg kina »Matice«) PIJTE JOGHURT in KEIKFIR MLEKO iz mlekarne — Martine, Tyrše-va cesta 17. — Zahtevajte ga v vseh mlekarnah in kavarnah. POSREDUJEM nakup in prodajo hranilnih knjižic. — J os. August in, agentura bančnih poslov, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4. 1617 HRANILNE KNJIŽICE (tudi prepise) prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov jemljemo zopet do preklica v račun. — A & E. Skaberne, Ljubljana, 1629 OGLAŠUJTE V malib oglasib v > Slovenskem Narodu« velja vsaka beseda 50 para, davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.-, davek Din 2.-. Mah oglasi se plačujejo takoj; po pošti lahko v znamkah. — Za odgovore malih oglasov treba priložiti znamko ZVEZA ZDRUŽENJ GOSTILNIŠKIH PODJETIJ DRAVSKE BANOVINE v Ljubljani javlja tužno vest, da je preminul njen Častni Član, gospod Ante Pintar posestnik in Zvezni tajnik v pokoju Zaslužnemu pokojniku ohranimo trajen in časten spomin. Ljubljana, 21. aprila 1934. t Sinoči ob 22.30 je nenadoma odšel za vedno od nas naš neizmerno ljubljeni, blagi očka, gospod posestnik v Kamniku, tajnik Zveze združenj gostilničarskih obrti dravske banovine v p. Pogreb nepozabnega rajnika bo v ponedeljek ob 14. uri izpred hiše žalosti v Zgornji Šiški št. 219, nakar ga odpeljemo v Kamnik, kjer bo pogreb isti dan ob 16. uri. V Ljubljani, dne 21. aprila 1934. Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo* iicajuje: Josip tiigpafik C* »UmiOđa Usnama«; fctaa ioacrtan _ £a upcavt u» msainmi oei usta: uioo wanstoi — vsi v ljudi jam