Igor LUKŠIČ in Jernej PIKALO' znai^^I^i ČLANEK BOJ ZA SREDINO Liberalne tradicije na Slovenskem Povzetek. Za začetek liberalnih tradicij na Slorenskeni ai torja navajata protestantsko gibanje. Zamdi pomanjkanja močne in bane populacije so bile družbene razmere za klasične liberalne ideje zelo neugodne. Na Slovenskem so bile liberalne tradicije vedno daleč od klasičnih konceptov liberalizma. Svoboda se je večinoma vezala na narodno telo, ne pa na posameznika. Liberalizem se je zato ukvarjal s problemom narodove svobode in graditve naroda in nad-je, ne pa s problemom osebne svobode. Na mvni teorije ni nobenega pomembnejšega teoretika niti knjige. Slovenski liberalizem je stežka čistil svojo identiteto, tako da je pod pritiskom političnega katolicizma, socializma in boja za gm-ditev nacije v dnevnopolitični praksi končeval v narodnem liberalizmu, izvzemSi obdobje prve Jugoslavije, paktirajoč vedno s tivnutno prevladujočo držo dobe. Ključni pojmi: liberalizem, protestantizem. liberalne stranke, Liberalna demokracija Slovenije Doktrina liberalizma je osredinjena na idejo svolx)de. V tem .širokem smislu lahko k liberalizmu pripi.šemo vse v svobodo usmerjene ideje in gibanja. S tako označitvijo liberalne doktrine je možno operirati predv.sem ob liberalnem prebijanju spon fevdalizma in monarhije ter katoli.ške cerk\e. Tedaj se je oblikoval tudi temeljni besednjak in pojmovni aparat te doktrine, iz katerega .se še do danes ni uspela izkopati, kljub številnim poskusom. Liberalizem se je v cKaj.setem stoletju |)relevil iz doktrine u|X)ra v doktrino dominacije in dominantno doktrino .sodobnega s\eta. .Narcnl, ki ni razvil močnih mest, ni raz\il izrazitejšega me.ščanskega upora zoper plemst\o in ni v globino in širino razv ijal miselnega .sveta za takšen u|x>r. Pa vendarle tudi na Slovenskem beležimo nekatere liberaltie tradicije, ki .so .sooblikovale politiko in pripomogle k razvoju slovenske nacije in nazadnje k ustanovitvi liberalnodemokratične države. ' Dr. tnar ljik.iiC. izr. /imfostir lui Vatiiillcli zti druitMuiu vnte: Jenicj 1'ltuito. nori nnlsbovtilec nti liibnllvli za tlriiilKne vede. Prvi koraki liberalizacija Na Slovenskem je bila zibelka liberalizma, tako kot drugod po osrednji in severni Evropi', reformacija - pr\o veliko osvobotlilno gibanje na |)ragii moderne. 7. zahtevo po neposrednem stiku vernika z božjo besedo, je po\ zdignila jezik in miselni .svet posameznika v obredni jezik. Naravni po.sameznik je dobil v.stopnico za udeležbo na javni sceni. Golo verovanje je dopolnilo racionalno premlevanje: vsak sam naj v svojem miru prebira biblijo in se prepriča. V.sak sam je kompetenten, da sc na tej osnovi tudi odloči. Reformacija je ustvarila .svobodo mišljenja tudi .skozi s\obodno izbiro vere. Osvobajanje posameznika se je dogajala hkrati z oblikovanjem prvih nacionalnih potez slovenstva: prva knjiga, .slovnica, literatura, prevodi in .standardizacija jezika, pa tudi prve ljudske .šole in nenazadnje poimenovanje nastajajoče narodne .skupnosti. Čas reformacije je bil čas kulturnega, nacionalnega, političnega in go.spo-darskega prepor94J. l.iiwrahziinis iinil Kaihollzisnnis I letite ft9odol>en zlasli razvoju dogodkov na hilpkem. Če.e so Slovence še enkrat razdelili v šest provinc. Liberalne ideje so bile posredovane skozi dunajske, graške ali tržaške časopise. Leta 1848 je večina poslancev slovenske narodnosti v parlamentu na Dimaju podpirala liberalne ideje, toda zgolj v povezavi z zvestobo kroni in dinastiji. Liberalizem tedanje dobe se je vezal predv.sem na osvoboditev naroda. Po zmagi reakcije leta 1848, sc liberalne ideje javno ni.so pojavljale do začetka .šestdesetih let 19. stoletja. U\'edba obrtne svobode tlecembra leta 1859 je končala sLstem podeljevanja privilegijev in tovarniških dovoljenj potledovan .še iz časa cehov in 74ičel se je razc\'et industrije in obrti na Slovenskem". Začelo se je olxlobje ekonomskega liberalizma, ki je pospešeno rahljal miselno in socialno strukturo na Slovenskem Zlata doba slovenskega liberalizma Po uvedbi dualizma, t j. z vzpostavitvijo Avstro-Ogrske monarhije leta 1867, so bile okoliščine za razvoj liberalnih idej in politike Se ugodnej.še.' Parlament je sprejel nekaj liberalnih zakonov: o združevanju, o demonstracijah, o verskih odnosih, o odnosili med šolo in cerkvijo in o reformaciji konkordata. Zaradi takih liberalnih idej se je katoliška cerkev počutila močno napadena. Izpraznjeni prostor je omogočil razc\'et liberalizma. Slovenski liberalizem je pognal kali pod vplivom ugodtie klime na Dunaju. To je bilo tudi obdobje skoraj popolne "obrtne svobode", ki je trajala do leta 1883. "V tem času se je močno razvila tovarniška pro- ' Samo kmetje so hill v veliki veČini vedno na strani katoliške cerkve, tiidl za Časa reformacije. ' NalMiletmova okultacija je odpravila tlaCanslvo, uveljavila francaski jezik v iolah ter iiivdla francoske liberalne zakone sknlxij z enakostjo driavljanov • 1'otlrohneje o razvoju gos/iodarstva v tem obilobjii gltj v 1'iSer (1997) In Kresid (i99H). ' leta IH70 je vlada oitslopila ml konkordata in lato konCala boje med konservaiivci In liberalci i> korist slednjih. izvocinja. Delo s stroji je prekosilo ročno delo, parni pogon pa ročnega in vodnega. Pokazale .so .se v.se dobre strani liberalizma, pa tudi .slabe. Tovarni.ška konkurenca je uničevala obrt. .število delavstva .se je večalo in vedno očitneje .se je kazak) njegovo neomejeno izkoriščanje." (Kresal 1998, 22) Glede na vladajočo percepcijo lega obdobja v .Sloveniji, je bila polarizacija na klerikalce" in liberalce glavna poteza slovenske politične zgodovine druge polovice 19. ter prve polovice 20. stoletja. Klerikalna stran je bila vedno močnejša in zaradi tega dominantna. Izraz liberalizem je bil uporabljan v pejorativnem pomenu. Pravzaprav .so .se sami liberalci zelo pogosto .sramovali imena ' liberal". Gledano v celoti, liberalci ni.so bili predstavniki lil>eralnih idej, ampak .so bili predvsem predstavniki slovenske buržoazije kot družbenega sloja. Za svoje samo-|X)imenovanje so namesto liberalov raje uporabljali oznake naprednjaki in narod-no-napredna stranka. {.Vlelik 1982, 19) Sloven.ski politiki .so .se po če.škem vzoru razlikovali kot staro.slovenci in mla-doslovenci. .Vllado.slovenci, liberalno usmerjeni intelektualci, .so 1868. leta ustanovili ča.sopis z imenom 'Sloven.ski narod". S klerikalci ni.so šli na nož, temveč so se zavzemali za kompromis z njimi. Mladoslovenci so bili prisiljeni na volitvah prevzeti nekatere klerikalne slogane zaradi močnega političnega vpliva cerkve in katolicizma na volivce na Slovenskem. Staroslovenci pa so .se zavzemali za krepitev katolicizma in vpliva cerkve na javno življenje. Mladoslovenci so zastopali j^rogram Združene Slovenije ter ostro nastopali proti klerikalcem in Nemcem. Na volitvah 1873- leta je bilo izvoljenih o.sem .sloven.skih poslancev: štirje liberalci, trije klerikalci in en provladni poslanec. Liberalci niso dobili nobenega poslanca v mestih. (Gestrin, Melik 1979, 504) S ča.sopi.som Slovenski narod je slovenski liberalizem dobil trdno hegemonsko osnovo. Bil je center slovenskega intelektualnega življenja, kjer .so objavljali najbolj znani .slovenski pisatelji, pesniki in politiki (Lončar 1921, 17). Leta 187.5 je postal prvi slovenski dnevnik. V tem času je slovenski liberalizem dosegel s\'oj vrhunec: liberalci so organizirali taborsko gibanje, to je nacionalistično gibanje s programom, ki je temeljilo na Združeni Sloveniji in demokratičnem samozavetlanju. Za nekaj let je liljeralni tabor vzpostavil hegemon.sko pozicijo v slovenski politiki. Kasneje v letih 1876 do 1890, je bilo liberalno gibanje sicer močno, toda moralo je deliti vodilno vlogo s klerikalci (Melik 1982, 21). "Soča" je bil drugi časopis mladoslovencev, ustanovljen leta 1871. Za protiutež so staroslovenci leta 187.5 ustanovili ča.sopis "Slovenec", ki je zagovarjal katoli.ške vrednote in politiko. Glavni vodja slovenskih katolikov konec devetdesetih let, Anton Mahnič, je izdajal ča.sopis "Rimski katolik" (1888-1896), v katerem je kritiziral uradno |X)litiko slovenskih politikov, ki jo je imenoval "katoliški liberalizem." (Lončar 1921, 26). Duhovniki in laiki .so .se borili na isti strani, ko je šlo za v prašanje slovenskega jezika kot .šolskega jezika ter kot enakopravnega jezika nem.škentu v javnem življenju in upravi. Liberalci so "od te sloge pričakovali rešitev slovenskega naroda, zato so ji z velikim samozatajevanjem žrtvovali .svoje prepričanje" (Huriani 1912, ' IhillllCiil kalolidzein jc hil/loinwiimvii klerikalizem, iijeRovI j>roiiif(oiilsll /hi bleriktild. 75). Rezuliai iak.šnc politike je bil: "Neuspeh se podi za iieuspehom, poraz za porazom." Namesto "o gospodarskih koristih in narotinih pravicah se govori na \'olilnih shodih in zborovanjih o "pozitivnemu krščanstvu", kakor bi imel parlantent ali deželni zbor edino in izključivo ta namen pečati .se z bogo.slovskimi vprašanji in braniti moč in oblast katoliškega duhovsr\'a. Na prižnicah in v spovednicah, kjer bi se moralo govoriti o verskih rečeh, .se drže politični govori in izvršuje politična inkvizicija" (Furlani 1912, 76). Nekateri ocenjujejo, da se je "slovenski liberalizem |X)kazal kot breznačelen, oportunističen in strahopeten" (.Melik, Gestrin 1979, 504). V resnici je bil prešibak in brez prave družbene baze.' Boj za Združeno Slovenijo je predstavljal glavni cilj ■slovenskih liberalcev, za kar .so bili prisiljeni sodelovati celo z doktrinarnim sovražnikom. Ta doba slovenskega liberalizma bo ostala zapisana kot doba slogaštva in kriptoliberalizma."' V tistem času je liberalizem spravilo v .slabo luč tudi dejstvo, da .so zanj bili .Nemci. Takrat je bilo zelo težko biti Slovenec in liberalec obenem, kajti glavna črta ločnica je potekala po osi slovenstvo-nemšt\o, pa tudi hegemonija katoliške cerkve med slovenskimi ljudmi je ostajala zelo močna. Libentlni tabor jc .sodeloval z nemškimi kon.servativci, ker so tedanji liberalci verjeli, da lx)do konservativci za.ščitili porajajočo se slovensko buržoazijo. Glavni protagonist takšne politike je bil poslanec lil>cralcev Fran Suklje, ki .se ga je prijel vzdevek "fanatični oportunist". V osemdesetih letih 19. .stoletja .so liberalcc, zaradi zmerne politike glede nacionalnega vpra.šanja, imencnali tudi ela.stiki". Kot opozicija takšni jK^litiki in takšnim politikom, .se je pojavilo radikalno krilo mladih liberalcev pod vod.stvom Ivana Tavčarja" in Ivana Hribarja. .Notranji boji pa so sc vendarle pomirili, kadarkoli je obstajala nevarnost, da bo izvoljen neslovenski poslanec. Zlasti z Ivanom Hribarjem sc jc lil>cralizem zavzemal za krepitev .središč slovenskega kapitala, .sloven.ske trgovine, bank in posojilnic. Hribar .se je zavzel tudi za uvedbo splošne volilne pravice, čemur je večina v liberalnem taboru nasprotovala. Splošna volilna pravica je bila v prid socialdemokratom in katolikom, nikakor pa ne liberalcem, a jc bila kljubv temu uvedena leta 1907. • Na Shivnsbtm so Ubemkt jirtliajali Iz vrst biigaiili ljudi tako na /lodežciju bol v »lesilli HogalaSi so bili indilnl moije sinuibc. a idvjc simnbe jih niso zanimate Ker so/intkiarljab ivCIno liberalnega tabora. siiremenlli liberalno stranbo r nebaj otI Cesar niliCe nI Imel bori.sli Osudi Člani so .se stranbi liridruiili na osnovi piviirlCanja VeČina jih je bila Inlelekliialcev. najveC med njimi je bilo uCileljev Konec 19. siolelja je bilo razmeije med stovensbim in tujim baliitulom (veCinoma iiem.ibimj ena finiti deset v korist tujega. " l.llwralcl so britizirali Cerbev Ut didioviCino samo v medsebojnih pismih, ne Jmi tudi v javnem iiv-Ijeiijii. kjer so sodelovali s kleiibalci "Janko Kersnibje v svojem govoru />o sloivnski zmagi v deželnem zlxiru v zivzi s s/Kirom o nizve-tjavitvi mandatov nebatenh jioslancev iz vrst veleposesinibov izrazil preJiriCiinje. da 'je treba tu iiebuj mladostne elasticitele. da se poboriiiio težavnemu iHiložaju. da botte mogoCe tudi baj dobrega sioriti slabim tradicijam nasproti. 'Dvba jc nastopiti pot, ki iW/ vs/ieHnemu delovanju.'(Ihi Gestrin. Melik 1979, 514) " TavCar je IfHiS. leta zafiised eno osnovnih staliSC narodnega radikalizma: '.'iloivnec In Slovan sme v imlitiki lioCenjati to in ono, nikdar /m nc sme /laktiiiili z Nemci, ki morajo izginili iz slovenskega političnega življenja ' (lio Ciestrin, Melik 1979. 514) Prikrivajoči sc liberalizem je lulrihal tudi po "hudih nasledkih žitiovsko-liberal-ncga gospodarstv a" (Hribar, po Perovšek 1997, II) in zavračal "sleparstvo judovskega lažiliberalizma" ter obljubljal, da bodo liberalci "čuvali krščanski značaj našega naroda". (Hribar, po Perovšek 1997, 15) Ob upoštevanju krščanstva kot ene temeljnih določnic slovenskega človeka, .so hkrati z dna du.še obsojali "zlorabo Najsvetejšega in cerkve za politično agitacijo" (Hribar, po Perovšek 1997,15) Boj za .svobodomiselnost je bil za liberalce v.seskozi tudi boj zoper cerkveno nadoblast. V Pragi jc bila konec 19. stoletja ustanovljena organizacija in revija .slovenskih intelektualcev "Svobodna mi.sel", katere cilji so bili boj proti klerikalizmu, proti hierarhiji v.seh konfesij, "kajti v.se to .so ovire v kulturnem razvoju in zatiralci napredka dobrobiti ljudi" (.Vlelik 1982, 19). Njihov slogan je bil "iz Rima - iz Cerkve" (Melik 1982, 19). Takšna vrsta radikalne .svobodomi.selnosti jc bila na Slovenskem redka ter omejena na zgolj malo ljudi. Krilo mladih liberalnih študentov je bilo zelo radikalno na Dunaju, Gradcu in Pragi. Zahtevali so bolj odločno narodno politiko pod sloganom: "Iz naroda za narod." Toda ko so .se vrnili v .Slovenijo, so ,se stopili z večino v liberalnem bloku. Na volitvah 1895. leta so liberalci zmagali v mestih, medtem ko .so bili na vasi popolnoma poraženi ter niso dobili niti enega samega poslanca. Pritiski za odpravo pridevnika "liberalen" (še po.sebej na vasi), ki je simboliziral protikrščanstvo, protikatolištvo, protiverstvo in zato ne ljudsko držo, so se v tem času še okrepili. Liberalni tabor je bil zato prisiljen delov-ati v dveh krilih: urbanem in ruralncm. V devetde.setih letih 19. stoletja je s postopno širitvijo volilne pravice demokracija postala politično vpra.šanje. .Na politično prizorišče sta stopila .socialna demokracija in krščanski socializem. Zavezništvo med libeialci in klerikalci je bilo na Slovenskem v tem času preklicano. Oba tabora sta ustanovila nove časopise, kot sta npr. katoliški "Domoljub" in liberalni "Rodoljub". Leta 1892 je bilo formalno ustanovljeno "Katoliško politično združenje" (1905 se je preimenovalo v Slovensko IjucLsko stranko). Liberalci so si 1891 leta nadeli imeli "Narodna stranka", pozneje pa -SO .se preimenovali v "Narodno napredno stranko". Družbena baza Narodno napredne stranke je bila slovenska liberalna buržoazija, liberalna inteligenca, učitelji, na vaseh pa tudi gruntarji. Glavni cilj stranke je bila narodna avtonomija. Podpirala je katoli.ški kulturni program. Leta 1906 je bila u.stanovljena Narodna stranka za deželo .Štajersko. Furlani (1912,77) piše, da je bil program stranke "napreden, ne radikalen in za vsako ceno napreden, kakor bi bil morda program nemških in francoskih radikalcev, temveč v smislu štajerskih Slovencev napreden". .Naprednost je, po njegovem mnenju, zelo relativna stvar Za slovenske liberalce je naprednost že vse, kar "spodbuja pocdinca in celokupnost k večji pridnosti in vztrajnosti, kar množi njegovo izdatnost in uspešnost v delu, vse, kar dviga na višjo moralno stopinjo, kar blaži njegovo dušo, krepi njegovo voljo, jekleni njegov značaj, skratka, da je napredno v.se, kar dela iz pocdinca boljšega človeka, skrbnejšega očeta, zvestejšega moža, ljubeznivejšcga brata, vernejšega prijatelja, prijaznejšega soseda, zavcdncjšega in požrtvoval-nej.šega rodoljuba in veljavnejšega državljana" (Furlani 1912,77). Ivan Hribar, eden od vodilnih liberalcev, v svojih spominih (1932, 21) pi.še, da so politični boji med liberalci in klerikalci pogosto potekali za oslovo .senco. Hribar meni, da je boj izzvala .ivstrijska vlada, da bi oslabila enoten nastop slovenske politike. V strankarski jjolitiki je prevladovalo navdušenje za narodnostno stv.ir na eni in ljubosumnost med voditelji na drugi .strani. Krek in Su.šteršič, voditelja klerikalcev, sla na primer povzdigovala slogan: "Bolje nem.ški kot slovenski liberalec" (Hribar 1932, 26). Liberalni tabor je deloval proti novemu delav.skemu gibanju in poklicnim združenjem, to je sindikatom. To je bil tudi najpomembnejši razlog za ponovno pakiiranje s katoliško stranka ter z nem.škimi političnimi strankami. Socialdemokrat Ivan Cankar je zato zapi.sal; "Svobodomiselne stranke, ki bi slonehi n;i resničnih potrebah naroda, ni š Liberalna stranka je nev;irna pnivi svobodi bolj kot arm:ida kaplanov-agitatorjevš živi od zlagano idealnih fraz in podlih dejanj, ;i njeno čislo jc tema, kakor bi rekel Lev.stik " (po Ge.strin, .Melik 1979, 569) Liberalna stranka jc podpir;ila ;ivtonomijo Slovencev pod avstrijsko krono podobno kot klerikalci. Liberalci so kljub temu videli predv.sem dobrobiti slovenskega kapitala, če bi se slovenske dežele povezale s Hrv;iti in Srbi. Nekateri liberalci (Hribar), ki so bili pan.slavisiično usmerjeni, .so proti ghivncmu toku močno podpirali novo drž;ivo Srbov, Hrvatov in Slovencev, Med liberalnimi tradicijami velja omeniti ma.sarikovsivo in njihovo revijo "Naši zapi.ski". Njihovi glavni cilji .so bili boj proti klerikalizmu in marksizmu, zavzemali pa so .se za demokracijo, kulturni razvoj ter za lx}ljši družbeni in ekonomski položaj ljudi. Masarikovci ni.so bili klasični liberalci, saj so bili v marsičem zelo blizu socialdcmokraciji, .Njihov vpliv je preživel v Sokolu. Slovenski liberalizem v prvi Jugo.slaviji Leta 1919 je bila u.stanovljena liberalna jugoslovanska demokratična stranka OnS), ki so .se ji pridružili tudi slovenski liberalci. Strankina družbena baza v .Sloveniji .so bili mlaili in |x>.svein;i inteligenca. Njen program je bil zasnovan na idejah svobode misli, enakopravnosti med v.semi stali.šči in družbenimi razredi, o.seb-ni svobodi in gospodarstvu ter ločitvi cerkve od države. Novi elementi so bili enakopravnost žensk in elemenii socialne politike. Stranka je poudarjala jugo.slo-vansko enotnost na kulturni ravni in centralistično ureditev drž;tve. jDS je [Kidpi-rala uniiarno državo in je nasprotovala federalizmu. Nasprotovala je pravici do samoodločbe, češ da je bi!;i konsumirana že ob združitvi. Predlagala je dvodoin-nost: v drugem domu parlamenta bi .sedeli predstavniki gospodarstva. Najbolj radikalna je bihi z zahtevo po agrarni reformi. Liberalci so skušali v Sloveniji omejili vpliv katoliškega tabora z uvedbo enoineg;i programa .šole za v.so državo. Poudarjali so "pomen razvoja industrije in temu naklonjene zakon(xlaje, zlasti priljubljena tema p;i jim je bilo prizadevanje za zaščito državnega uradni.šrva in name.ščencev." (Prunk 1982. 122) Od 38 možnih slovenskih poslancev je jDS dobila le tri. toda zmagala je na državnem nivoju z 92 poslanci. (Najmočnej.ša v Sloveniji je biLi klerikalna stranka s H |X)slanci.) Večina članov je podpinila program jDS do konca prve jugoshivije, ker so verjeli, da so lahko v Sloveniji močni le skozi močno osrednjo vlado v Beogradu. Srčika narodnega programa, ki .so ga še po.sebej poudarjali v trideseiih letih, je bila ideologija jugo.slovanskega nacionalizma proti nacionalizmom |K>.sa-meznih narodov v lugo.slaviji. Če bi bila Slovenija avtonomna, bi imeli klerikalci ab.solutno večino. To jc bil razlog, da -so bili liberalci proti avtonomiji Slovenije. Poudarjali so projugoslovanko usmerjenost nasproti proavstrijski, ki so jo pripisovali katoli.ški ljudski .stranki. Le redki med njimi .so bili proti unitarizmu in centralizmu, vendar so sc ptjkoravali strankini večini. Ob razcepu JDS leta 1924 so .se slovenski liberalci pridružili Pribičevičevi Samostojni dcntokrat.ski .stranki, ki jc na \olit\'ah leta 1927 dobila 58% \-.seh liiberalnih glasov, kar je bilo šc vedno le petina v primerjavi s konservativno katoliško SLS. (Prunk 1997, 70) Z uvedbo diktature leta 1929, je bila stranka razpuščena, leta 19.53 pa so slovenski liberalci skupaj z delom kmetijcev pristopili k režimski Jugoslovan.ski nacionalni stranki, ki je obstajala do konca prve Jugoslavije in v ilegali še pod okupacijo. (Prunk 1997,70) Blizu liberalizmu je bila tudi Samostojna kmečka stranka, ki so jo "klerikalci dejansko upravičeno imeli za liberalno ekspozituro na podeželju" (Prunk 1982, 119). Da bi |x)udarila svojo nacionalno usmerjenost, sc je leta 1925 preimenovala v Slovensko kmetsko stranko. Tretja stranka, ki je pripadala liberalnemu bloku, je bila Narodna socialistična stranka, ki je bila v prvi polovici dvaj.setih let najostrejši kritik unitarizma Jugoslovanske demokrat.ske .stranke. V prvi Jugoslaviji je politično sfero v Sloveniji bolj ali manj obvladovala katoliška I.jud.ska stranka. Sociali.stično gibanje je bilo pod velikim priii.skom, njegov najbolj radikalni del. Komunistična partija, pa je bila od leta 1921 prepovedana. Liberalci so podpirali Beograd ter bili zato šibki v Sloveniji navkljub dejstvu, da .so bili dolgo druga najmočnejša .stranka. Nekateri liberalni politiki so .sodelovali v najbolj unitarističtii jugoslovanski vladi (1918-1921,1924) in .še po.sebej po letu 1929, ko je nastopila doba kraljeve diktature. Prunk (1982, 124) poroča, da so sloven.ski liberalci podpirali unitaristični režitn oktroirane ustave do te mere, da so punktacije klerikalcev razglasili za separatistične. Postavili .so program nove Jugo.slovanskc nacionalne .stranke, ki je trdila, da Slovenci. Hrvatje in Srbi tvorijo enoten jugoslovanski narod. Hkrati so .se zavzeli za državno za.ščito minimuma kmečke posesti in podporo zadružništvu. Ciospcnlarske korporacije in sindikati se lahko ustanavljajo pod pogojem, da jih država usmerja v kon.struktivni .socialni mir. Unitarizem je bil tudi glavni razlog za odcepitev bolj nacionalistično usmerjenih kril in skupin. Prunk (1982, 125-27) poroča, da je bilo teh .skupin več, med najpomembncj.še pa uvršča: 1. narodno demokratično skupino okoli lista Slovenija, 2. skupino kulturnih delavccv, ki je izstopila iz Ljubljanskega zvona in ustanovila revijo Sodobno.st, s čitiier jc liberalna stranka izgubila intelektualni potencial in .se zato od tedaj utapljala v pragmatizmu, 3. slovenske mačkovcc, ki so v Sloveniji poskušali oblikovati Mačku podoben kmečko demokrtičen, protiklerikalni avtonomističen program. 4. zvezo društev kmečkih fantov in deklet, 5. in .sokolsko gibanje, ki je bilo kot športno in politično gibanje na liberalni strani, še po.sebej, ker je bilo proti klerikalizmu. Sokoli .so poudarjali .svobodno dejavnost kol osnovo za pravilno izobrazbo nilatlih, svobodo pobuile in liberalno organizacijo. Poudarjali so ludi narodno zavednost in napredno.st. Liberalna nilatlina je 1935. leta ustanovila novo re\ijo z naslovom Na.ša misel, katere glavna tema je bila poudarjanje "jugoslovanskega naroda" in zoperstavljanje nacionalni avtonomiji Slovenije. Tudi v vrstah liberalnih .študentov je prišlo do obsodbe unitarizma in šestojanuar.ske diktature, ob.sodbe liberalne stranke in do ustanovitve samostojnih klubov. Razkroj osrednje liberalne stranke je še posebej pospešila izguba oblasti. Stranko je zapustilo tudi veliko volivcev, ki .so jo podpirali, dokler je bila na oblasti. Zwitter (1935, 304) kot liberalec in zgodovinar je tedaj zapi.sal: ".Sloven.ski liberalizem ne končuje danes v viharjih in prevratih, kot nositelj velikih mi.selnih in etičnih vrednot, pač pa se nacionalno in socialno izkoreninjen razkraja v praznoti duha in v cinični borbi za golo korist." Liberalni unitarizem ni priznaval .slovenske narodne volje po nacionalni emancipaciji ter narodni, kulturni, državnopravni in politični uveljavitvi. Slovencem je bil tujek, ki z njihovinii temeljnimi narodnimi interesi ni imel nič skupnega. (Perovšek 1996, 276) Pod tem vtisom je nastal ludi članek Frana Zwiitra (19.39, 412), v katerem ugotavlja, da so bili mali narodi v 19. stoletju pastorki liberalizma. Prepričan je bil, "da bodočnost slovenskega naroda ni vezana na bodočnost evropskega liberalizma." Pred začetkom druge .s\'etovne vojne v .Sloveniji je liberalni labor razpadel na več delov zaradi naslednjih dilem: demokracija ali fašizem, parlamentarizem ali dikiatorstvo, komunizem in delavsko gibanje ali pregon, narodno vprašanje in federalizem. (Melik 1982, 23) Liberalizem za časa socializma Med drugo svetovno vojno je liberalizem kot avtonomna formacija v Sloveniji praktično zamrl. Pomembnejši del liberalnih .strank se je v začetku vojne vključil v Slovensko zavezo, del pa se je približal OF. Do končnega preloma je prišlo po prekinitvi stikov med partizani in .Vlihajlovičem", ko .se je del liberalcev odločil za partizane, del pa je kot protikomunistično usmerjen stopil na stran okupatorja ali pa ohranil nevtralnost čakajoč na rešitev z zahoda. Tisti liberalci, ki so vstopili v Osvobodilno fronto, .so postali člani Komunistične partije (KP) ali pa .so jih potisnili na rob. Toda tudi v KP so imeli liberalci viden vpliv, zaradi česar je CK KPJ pogosto kritiziral slovensko vodstvo, da "se utaplja v malomeščanst\'u in legaliz-mu" (Nečak 1992, l67). Do končne rešitve liberalnega vprašanja je prišlo leta 1947 z Nagodetovim procesom, kjer je bila skupina liberalcev, ki je bila proti vodilni vlogi KP v Osvobodilni fronti in je zato delovala izven OF, obsojena za zločin proti človeštvu. " Sbii/ilim Suim fmirdii. ki je hllti tlel ()/\ se Je fm inifmilii MiliiiJIorU'ii na /mrilzaiie v SrhiJ! »ilUtCila za iKiiljiiim Mihajlorli.'!!. /Mto sr>p JanaarJa lela 1942 izklJiiCIll Iz O/'. '/. iijeiiii IzkIJaüwiJii. Je hil iz <)!■ izklJiiCen nmiarisliCiii Jnnoshvanski elemenl. Itkrali fxi liiili sicer oslabljen liberalni element, (frank 0)92. .i20J V povojni slovenski zgodovini liberalizen» zaznanjuje obdobje srede šestdesetih in srede sedemdesetih let. Liberalne ideje so sc razvijale v kulturniških krogih organiziranih okrog posameznih revij. V .šestde.setih letih so bile najbolj vplivne Persjjcktive, revija, ki je veljala za opozicijsko. V tem času .so .se znotraj politične platforme Zveze komunistov tudi zgodile pomembne strukturne spremembe. Centralistična vclikosrbska frakcija je bila poražena in reformno usmerjena frakcija jc začela z ambicioznim proce.som demokratizacije: liberalizacijo gospodarstva, deccntralizacijo, procesom nadgradanje konfederalnih razmerij med republikami v jugoslaviji. pluralizmom v krovni organizaciji .SZDL in ZK. tlelegatskim sistemom itd. Glavni politični čredo slovenskega liberalizma je bilo stališče, tla notranja kritika lahko spremeni strukturtj sistema. Najbolj radikalna zahteva je pretlvidevala reorganizacijo SZDL na osnovi načel, ki .so vladala v Osvobodilni fronti, in možnf>st vključevanja različnih mnenjskih skupin, ki bi pripravile neodvisne programe in imele pravico kritizirati uradno politiko. Temeljni princip nove federalne ureditve naj bi bila po njihovem konceptu nacionalna (rcpubli.ška) suverenost, na osnov i katere bi .se določile pristojnosti fctleracijc. Glede tega ni bilo razlik meti konservativnimi in liberalnimi frakcijami v Sloveniji. Glavne razlike .so bile predvsem v taktiki in metotlah. Osretinja oscbno.st slovenskega liberalizma je bil Stane Kavčič, pretLsetInik slovenske vlade od IS)67. tlo 1972. leta. Teoretsko jedro slovenskega liberalizma je bilo zbrano v krogu revije Teorija in prak-sa, totla liberalne skupine so obstajale tudi znotraj vlade, skup.ščine. Zveze komunistov, še posebej v Ljubljani, in na Univerzi, v množičnih metlijih in med ekonomisti, ki so bili naklonjeni reformam. Nasprotja so bila premočna in mednarodne razmere preveč nenaklonjene", da bi liberalizem v Sloveniji lahko vztiržal. Kljub njegtnemu političnemu porazu in politični likvitlaciji njegovih glavnih akterjev, so bile nekatere njegove ideje vključene v ustavo iz leta 1974. Naj omenimo pretlvsem konfeticralni status repul> lik in pokrajin ter decentralizacijo in večjo avtonomijo potljetij. Poleg tega pa je liberalizem prispeval h "krepitvi slovenske (samo)zavesti in afirmaciji slovenske državno.sti" (Repe 1992, 261). Samoupravljanja in tlružbene lastnine te vrste liberalizem ni nikoli postavljal pod vpra.šaj, je pa s .svojimi idejami in pobudami načenjal njuno legitimnost. Tudi o.scmde.seta leta so slovensko politiko okužila z libenilizmom, ki je nastal kot "naddeterminirajoči dejavnik spremembe" (Štrajn 1995,47), kar pomeni, da je treba spremembe v .socialističnih državah razumeti kot rezultat liberalnih vrednot kot so osebna svoboda, človekove pravice in javno tlelovanje. V Sloveniji ne bi mogli vzpostaviti političnega sistema liberalne demokracije, če ne bi bilo že prej liberalizacije .stx:ializma in razvoja demokratične tradicije. Strajn poudarja, da je bila reformna frakcija Zveze komunistov obtožena liberalizma, študentsko gibanje v poznih .šestde.setih pa anarholiberalizma. Liberalizem je bil takrat omejen na idejo svobodnega trga, ekonomskega pragmatizma in plura-lizacijo politike. Strajn trdi, da liberalizem v .Sloveniji pridobiva na moči vse od " Soijelskti zasedba Čeiknshvaike /9(5«. leta je /xjmeiiila pm lal iieiiabUiujemisli. ki je okiv/iil cen-iralisiiCim usmerjene skupine njunoslavijl. polovicc šcsulfsetih let. Konec sctlcnulcsetih let .so nekatei i elementi liberalizma preživeli celo v ideologiji "pluralizma samoupravnih interc.sov" Filvaiila Kardelja. V času .socializma je bil "spontani liberalizem" negativni rcHeks vladajoče ideologije, z o.samo.svojitvijo pa bi .se liln^ralizem lahko ohranil in okrepil .samo kot "politično organizirani zavestni liberalizem" (Strajn 1995, 5.3). Sanio.stojna država - liberalne stranke V proce.su demokratizacije konec osemdesetih let so .se nekatera politična gibanja in organizacije hotele postavili na vse bolj izpraznjeno pozicijo centra, s katere je sestopala ZK." To potezo je najprej povlekla Zveza socialistične mladine •Slovenije, ki .se je imela za vmesno stranko meti Zvezo komunistov in DE.MOS. Na začetku nobctia od strank ni prevzela imena liberalna stranka, ker je bil liberalizem v vSloveniji nepopularen zaradi nenačelnosti, centralizma v prvi Jugoslaviji in propadlih projektov v drugi Jugo.slaviji, Anketa Slovensko javno mnenje kaže, da je liberalizmu leta 1991 pripi.sovalo zelo negativen in negativen značaj 47,5% anketirancev, leta 1998 pa .samo .še 20,8, zelo pozitiven in pozitiven pomen leta 1991 5,7% anketirancev, leta 1998 pa kar 23,7 (ToS 1998,16) Vladajoča barva je bila tetlaj nacionalizem, glavna politično vpra.šanje pa o.sa-mosvojitev Slovenije. Ko pa so si novonastale zvxrze že nadele raznorazna imena, sc je tudi Mladinska organizacija zavedla, da s starim imenom ne more v novo-nastali strankarski prostor Liberalizem jc bilo edino veliko doktrinarno ime, ki Se ni bilo zasedeno. Slovcn.ska obrtniška stranka, ki je bila ustanovljena leta 1989, je brez razprave prevzela to ime in se registrirala kot Liberalna stranka. V tem času je o prevzemu tega imena intenzivtio razpravljala tutli ZS,V1S, ventlar je prvenstvo zamutlila, in tako je bila prisiljena nadeti si drugo ime, Liberalno demokratska .stranka. Ne gletle na samopoimenovanje lahko trtlimo, da je bila prva v vrsti lilx^ralnih strank na novodobni politični sceni Slovenska demokratična zveza, ki .se je v uvotl-nem nagovoru predsetinika Izvršnega odbora Dimitrija Rupla opredelila kot "stranka clružljene sretline", "stranka ix)djetnikov, vendar (je) tutli stranka delavcev in uslužlx.'ncev". Pripadniki stranke so .se razglasili tudi za .svobotlnjake. "Po na.šem prepričanju mora biti politika glede verskih in ideok)ških vprašanj neopredeljena. Ravno v tem /e njeno .svobodnjašao. Če se včasih imenujemo svobodnjaki, s tem mislimo na to temeljno .svolx>tlno tlemokratično usmeritev." Demokracija i» njihovi pretistavi ne potrebuje pritlevnikov. "Etlini pridevnik, ki ga s ponosom priznavamo, je slovenski. .Mi smo slovenski demokrati." skici za povzetek programa pa jc stranka zapi.sala, da si kot osrednja slovenska nacionalna stranka "prizadeva za utrtlitev sretlnjega bloka slovenske politike" (SDZ 1990, 11), ki jo ix) njihovi predstavi tvori l^E.MOS. Stranka jc f)b nacionalni usnierit\'i {X)sebej poudarila odprtost za vse državljane Slovetiije. SDZ .se je zavzela za "nacionalno odgovorni) podjetništvo" proti "podjetniškemu liberalizmu, ki bi si tlovoljeval v.se, kar veča prolit". (SDZ 1990,11) " l' nizmenifi henvmimije lilxmifiziiiti (v offlibl /tlx-niliie dvmitbmdje. iriiie vbinioitilje In Clofcbovih /miflc) nii sivloi nl mrni. fKimeni ivnicr lilH-nillzem. Slovenska tlemokralična zveza se je razcepila na nacionalistično-kaioliSki del in posvenu tlel okiohra 1991 leia. Prvi tlel, Narotino tleinokrai.ska .stranka, jc po volitvah 1992. leta postal tlel Slovenskih krščanskih tlemokratov. Drugi del pa se je razdelil .še na dva dela. Večji del stranke .se je združil z Liberalno tleinokrai.sko sirankt), manjšina pa je ustanovila novo stranko z imenom Demokrati Slovenije. Želijo biti sredinska" stranka s sloganom "Sredina za prihtnlno-st". Zanimivo je, tla nočejo sodelovati - kot so zapisali v svojem programu - s tistimi, ki "zagovarjajo čisti ekonomski liberalizem ali kakršnokoli vrsto ck.stremizma, nacitinalizma itd." Glede na program spadajo Demokrati Slovenije meti socialne liberalce. Druga je Liberalna stranka, katere jedro tvorijcj obrtniki. Njena najbolj liberalna [KMeza je havekovsko zagrizeni, teoretsko sicer nerellektirani, aniikomunizem. 1990. leta .se je .stranka očistila elemenitjv .starega režima in je po mnenju voditeljev .setlaj res prava tlemokralična .stranka. Na volitvah leia 1990 je bila stranka članica koalicije DEMOS in je flt)bila štiri otl 240 mest v Skup.ščini, imela pa je tutli dva ministra v prvi vlatli. Na volitvah 1992. leta je tlosegla samt) 1,5%, kar pa ni biki dovtjlj za v.stop v parlament. Liberalna stranka izhaja iz "zgtulovin.ske dediščine slovenskih liberalcev, ki .so .s\oja hotenja izrazili v geslu svolx)da, napredek in omika. (Lilx^ralna Stranka 1995. .3). Meti štirinajstimi točkami njihovih ciljev velja Se posebej omeniti: skrb za narod; skrb za slov enske nacionalne manjšine v .so.sednjih tlržavah; skrb za jezik; povezave s Slovenci po v.scm sveiu; dajanje pretino.sti dt)mačemu kapitalu; zemlja ne sme biti na vtiljo nedržavljanom Republike Slovenije in na koncu s ti.skanimi črkami: "Skrbeli bomo z;i ohranitev .slovenske avtonomije!" .Med njihove priljubljene cilje'" spadajo: - uveljavljanje zasebne lastnine kot |x>goja in jamstva gospodarske samostojnosti človeka, - vzpodbujanje človektne ustvarjalnosti in njegove skupne koristi, - skrb za človekovo dostojanstvo in svobodo, - onemogočanje prodaje zemlje tujcem, - dosledna obramba parlamentarne demokracije. V praktičnih dejanjih poslancev jc bila strank;! zelo dejaven proizvajalec komunistične prikazni v njihovem tako imenovanem boju proti komunizmu. Po padcu precLsednika stranke s položaja župana Kranja na volitv:ih leta 1998, stranka nima več vidnega vpliva v slovenski politiki. Tretja in najmočnejša je že omenjena Zveza socialistične mladine, kasneje ZSM.S-Lil>eralna stranka, ki .se je preimenovala v Liberalno demokrat.sko stranko na kongresu 1990. leta. Stranka je opretlelila liberalizem kot "v osnovi skeptično tlržo, ki jo preveva nezaupanje do vseh velikih j^rojektov, pa naj se jim reče Socializem, Nacija ali Demokracija" (.Manife.st liberalizma 1990,9) Pravijo, da .se liberalizem ne pusti ujeti patetiki "velikih dejanj", ampak .se raje ukvarja s potlrt)bnt>stmi, ki ostajajo najK)! prezrte. So za ciemoknicijo, kajti demokracija je edini projekt, ki ve za " Ih'niobralfka simiitd Sknvnije ■ Ik-niolintlf Slmvni/c ■ Jc 'ithfthsbo iien[nvileljcim /lolillčiui stranka icnira'fl. člen Statuta OS). '■ TI cilji so nalii.vinl na zadnji strtmi knjitice. ki rsebnje kraiek firogram in stana strtmke. Isti cilji .m za/listini indi na strankinem koledarja. svojo mejo. Nekateri pomembni poudarki v tedanjem programu .so: "Za nas je pomembna .svobocLi tukaj in zdaj. .Ne zanima nas svoboda v.seii. Zavzemamo .se za s\'olK)do vsakogar." ".Svoljoda je za nas .s\oboda izbire: svobocki izbire v vsakodnevnem življenju, svoboda izbire na področju gospodarstva in svoboda izbire v politiki." "Svobotla je za nas svoboda tistega, ki je drugačen." "Liberalizem je zelen ali pa ga ni." (.Manifest lil>eralizma 1990, 9-10) Civilna družba mora imeti nadzor nad državo. -Suverenost je, tako v .Manifestu liberalizma, deljena med državo in civilno družbo: civilna družba je vir suverenosti in država je njen izvajalec. Le v primeru, če so .suvereni tudi državljanke in državljani, lahko govorimo o demokratični državi. V tem ča.su se je stnmka zavzemala za popolno demilitarizacijo Slovenije in je bila za to, da obrambno politiko nadomesti mirovna politika. Podobno kot o.stalim liberalcem jim je bil cilj tržno gospodarstvo, pravna in .socialna država ter materialno in duhovno bogata družba (.Manifest liberalizma 1990, 12). Zavzemali so se za .socialno politiko kot korektiv tržnega gos|>odarsrva. Bili .so proti centralizaciji in za regionalizacijo Slovenije ter za dvodomni parlament. Po volitvah 1990. leta, ko jc stranka dobila največje .število |X)slancev, je ostala v opoziciji s .še dvema bivšima družbenopolitičnima organizacijama - s socialisti in Stranko demokratične prenove. Leta 1992 je bil za predsednika druge .slovenske vlade izvoljen Janez Drnov.šek, človek z velikim političnim kapitalom. Na volitvah leta 1992 je zmagala, postavila mandatarja in .sestavila koalicijo. Po prevzemu obla.sti je stranka izgubila .svoj mladostniški obraz in postopno postala stranka novega sreilnjega razretla, z velikim vplivom na poslov neže in mlade intelektualce. 1994. leta .so .se Liberalno demokratska .stranka. Socialistična stranka. Demokratska stranka in Zeleni združili v Liljeralno demokracijo Slovenije. Nastala je največja politična grupacija na Sloven.skem, ki je na liberalizem cepila nacionalno noto demokratov in socialni čut .socialistov, iz ča.sov ZS.MS pa ohranila odprtost za ideje nove političnosti. Leta 1995 je bila sprejeta v Liberalno internacionalo, njen predsednik pa je postal podpredsednik te organizacije. Stranka je zmagala tudi na volitvah leta 1996 in ponovno sooblikovala vlado. Na kongresu v začetku leta 1998 je stranka razglasila pragmatično politiko kot stalnico svojega delovanja, hkrati pa sc jc ustrašila samozadostnosti in možnosti, da bi se je volivci enostavno naveličali. Pred.sednik .stranke je pragmatizem označil kot politiko vladajoče .stranke, ki i.šče zmerne, sredinske poti v interesu večine volivcev. V glavnem ideološkem nagovoru je Slavoj Žižek opozoril, da stopamo v svet, v katerem "klasične liberalne rešitve odpovedo", zato .se je zavzel za novo politizacijo, primerno zdajšnjemu ča.su. Skupina intelektualcev, ki je podpirala politične ideje mladin.ske organizacije, je ustanovila "Debatni klub 89", ki je organiziral javne razprave o teoretičnih vpra.šanjih političnih sprememb. Leta 1992 se je ta skupina preimenovala v Liberalno akademijo in postala organizacija intelektualcev z zelo različnih področij, predv.sem družbenih in humanističnih ved, ki simpatizirajo z liberalnimi idejami. Ta intelektualni krog je že v začetku devetde.setih let začel polniti vrzel na področju liberalne literature v .sloven.skem jeziku. Za akademsko rabo je leta 1990 izšel kompendij tekstov najbolj znanih liberalcev dvajsetega stoletja (Rizman 1992). Ne preseneča, da so liberalci začeli .svojo prevajalsko pot s prevajanjem Hayeka.V začetku clev-eidesetih sta bili prevetleiii dve deli, ki ostro kritizirata socializem kot pot v hlapčevstvo iu zagovarjata čisti liberalizem kot najustreznejši princip za urejanje družbenih razmerij. .Mladin.ska organizacija je javno.sti hotela pokazati, da je liberalizem nekaj, kar .se radikalno razlikuje od .socializma. Sledil je zbornik odlomkov teoretikov liberalizma z naslovom Nekaj lem o liberalizmu (1995). Sele potem .so pri.šli na vrsto klasiki libeializma kot na primer Millov e.sej C) svobodi in nato še Tocquevillova Demokracija v .\meriki. Glavne poteze razgrajevanja .socialističnega si.stema, med tirugim proces denacionalizacije in privatizacije, so se napajale pri doktrini liberalizma. Prav tako je besni antikomunizem, zlasti v vrstah novih podjetnikov, rasel na liberalnih spodbudah. Prak.sa, ki je peljala v nezaposlenost, zmanj.ševanje gradnje stanovanj, kle.stenje .socialne države, krepitev valute, zmanjševanje inflacije za vsako ceno ipd. se je navdihovala pri idejah liberalizma. Zato so se pojavile ocene, da so bila devetdeseta v Sloveniji obdobje lilx'ralizma o.semnajstega stoletja; drugi verjamejo, da je .šlo za popoln posnetek neoliberalizma. Vsekakor je liberalizem v več dimenzijah močno zaznamoval proces tranzicije in kon.solidacije demokracije na Slovenskem. Liberalna tloktrin;i je bila tudi osnova za temeljne poteze .slovenske ust;tve, ki je bihi sprejeta decembni let;i 1991. Njene glavne libenilne poteze .so: človekove pravice in temeljne svoboščine, delitev oblasti, ločitev cerk\'e od države, s\olx)dni trg in svobodna konkurenca in neposredna odgovornost vsakega |3osl;inca ljudst\'u. Sredina devetdesetih je bilo obdobje izteka neoliberalne in neokonservativne re%'olucije, ki se je v .svetu začela ob koncu sedemdesetih let in .se z;iključila z nastopom Clintona. Blaira, Oljke v Italiji in .Socialistov v Franciji. .Nenazadnje, ob koncu lct;i 1998 je celo veliki fan liberalizma Georg Soros liberalizmu napoved;il konec. Devetde.seta .so bila lako obdobje n;ijvečjega razcvet;i liljentlizm;! na Slovenskem. Liberalizem je bil v resnici na sredini. Ko pa mu od vsega o.stane samo ■še boj zoper "totalitarni fundamenializemlahko razberemo, da se je idejno izčrpal in s tem izgubil .svežino in mobilizacij.ski naboj. Zaključek Za začetek liberalne tradicije na Slovenskem \elja protestantsko gib;inje s Primožem Trubarjem, prvim slovenskim piscem, na čelu. Po kruti in brutalni reka-tolizaciji v 17. stoletju, je te vrste libemlizem postal obroben vse tlo druge polovice 19. stoletja. Politično življenje, s tem pa tudi liberalne ideje, je bilo organizirano med slovenskimi študenti na Dunaju in potem razširjeno v večja urbana srecli.šča dežele kot so bila Ljubljana, Tr.st, Gradec, Gorica, .Maribor. Zaradi pomanjkanja močne urbane populacije, sloja slovenskega meščanstva ter zaradi ogromne kmečke populacije, so bili družbene razmere za klasične liberalne ideje zelo neugodne. Po drugi .strani pa Slovenija ni imeht svoje lastne države niti kulturne " Slaifij Žiieb (l'J9H. JU J. kol Itleolon IiIht(iIi le o/Kije, /ilSe. 'sledice. V: Zgodovina .Slovencev, Ljubljana; Cankarjeva založba. Kardelj, l-dvard, 1957 Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, 2. izd, Ljubljana; Cankarjeva založba. Kresal, France. 1998. Zgodovina .socialne in gosptKiarske politike v Slovvniji j)d liberalizma do druge .svetovne vojne. Ljubljana: Cankarjeva založba. Liberalna .stranka, 1995. Statut in program. I.jubljana; Liberalna stranka. Lončar. Dragotin. 1921. Politično življenje Slovencev. Ljubljana. I.ukšič, Igor. 1996. I\>liiical Culture in Slowni;L V PLusser in Pribersky (ured.), Political Culturc in i:ast Central liurope. .str. 91-104. Aldershot. Brookfiled; Avebury Liberalno demokratska stranka. 1990. Manifest Liberalizma. V; M. ,^tinc (ur.). Liberalno demokratska stranka. Program in statut, 14. kongres ZSM.S-l.iberalne stranke oz. Liberalno demokratske stranke v Zagorju 10. novembra 1990, str 9-13. I.jubljana: Liberalno demokratska stranka. Melik. Vasilij. 1972. Razcep med staroskA-enci in mladoslovenci. Zgodovinski č:tsopis. I.jubljana; Zgodovinsko društvo. Melik, Vasilij. 1982. Slovenski liberalni tabor in njegovo razpadanje. Pris|x-vki za zgodovino delavskega gibanja .XXII, I.jubljana. Nečak, Ou.šan. 1992. liberalizem, l-nciklopeclija .SUnvnije, .sir 167. I.jubljana: Mladinska knjiga. Pcrov.šck, Jurij. 1996. liberalizem in vpra.šanjc slovenstva. Nacionalna politika Mineralnega tabora v letih 1918-1929. Ljubljana: MtKlrljan. Perov.šek, Jurij. 1997. Duhovni in idcjmi|Tolliični oris Ivana Hribarja. V T. Čepic in J. Kebolj, Homo sum... Kim Hribar in njegova l.juhljana, .str 9-28. I.jubljana: .Mestni nui/ej Ljubljana. Program Liberalne demokracije .Slovenije. 1998. -1000, kongresn:i .številka, str 16-32. Ljubljana: Liberalna demokracija Slovenije. Prunk, Janko. 1982. Politične koncepcije slovenskega nie.ščan.stva v stari Jugoslaviji. Prispevki /J zgodovino delavskega gibanja, .št. 1-2. 1'runk, Janko. 1992. Sk)ven.ski nan)dni vzpon. I.jubljana: Državna založba .SU)venije. Prunk. Janko. 1997. Liberalni tabor med Ljubljano in Zagrelioni. V: Slovenska tridc.seia let:i. Simpozij leia 1995. Ljubljana: Slovenska Matica. Repe, Božo. 1990. Obračun s Perspektivami. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. Repe. Božo. 1992. "Liberalizem" v Sloveniji. Borec. št. 9-10, I.jubljana. Rizman. Rutli (ur) 1992. Sodobni liberalizem. Ljubljana: KRT. SDZ. 1990. Programska brošura. SDZ: Ljubljana, .^[rajn, Darko. 1991. O liberalni akadeniiji. Revija 1000. št. 2, str 13. .Štrajn. Darko. 1995. Liberalizem kot element družbene .spremembe. V: Darko .^trajn (ur). Meje demokracije. Ljubljana: Liberalna akademija. Toš, Niko in .sodelawi.l998. Ob 30.1ctnici raziskovanja sloven.skega javnega mnenja. .SJ.\198/2. IVidatkovna knjiga. Ljubljana: I DV, CRJMMK. Zver, .Milan. 1998. Avtktorska disertacija, l-DV. Zwitter, Fran.1939. P« slovenstvu. .S