Leto LXVL, it. Z14
Ljubljana, sreda 20* septembra 1933
Ishaje vsak dan popoldne, lzraemšl nedelje ln praznike, — Inserati do SO petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji inseraU petit vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 26.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. KnafUevm tulca it. 5
K. «123. 8123, 8114, 8126 in 8126
Podminice: MARIBOR, Orajakl trg št. 8. — NOVO MBBTO, Ljubljanska telefon št- 26 — CELJE: celjsko uredništvo: StroeamayerJeva ulica 1, teležon s t. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon it. 190 — JESENICE, Ob kokxT*ont kOC RaAun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani it. 10.801.
POSET POLJSKIH GOSTOV
JE USTVARIL NERAZRUŠNE VEZI
Po prisrčnem sprejemu v Ljubljani so si gostje včeraj ogledali Gorenjsko in Bled, davi pa so se preko Zagreba vrnili v domovino
Ker smo o svečanem kosilu v banski palači ter o prisrčnih sprejemih med potjo na Bled Čitali že davi .moramo izpopolniti le to, da se je v Kranju zahvalil za sprejem poljski poslanec Feliks Gwizdz, ne pa po-salnec in tajnik sejma prof. M. Wawrzy-nowski, ki je pa navdušil množiro v št. Vidu.
Na Bledu
Po sprejemu na Bledu se je večina gostov v spremstvu podala na jezero ter se odpeljala na otok, drugi so pa napravili izlet okrog jezera. Vsi gostje so navzlic temu, da je na Bledu skoraj neprestano deževalo in da ni bilo razgleda na planine, izražali največje občudovanje za _a biser naše domovine, pra posebno so pa pohvalili tudi podjetnost naših hotelirjev, ki so zgradili tako velike in moderne ter udobno opremljene hotele, s kakršr.imi bi se ponašala tudi najslovitejša svetovna letovišča.
Po izprehodih po Bledu in vožnji po jezeru so se vsi izletniki zbrali v veliki dvorani hotela >Toplice< k večerji ter sedli k mizi, ki je bila nadvse elegantno dekorirana z živo rdečimi salvijami in solnčno-rumenim solidagom. Razen gostov iz Poljske ter njih sp: mljevalcev iz Beograda in Zagreba so se poslovilne večerje udeležili tudi minister dr. Sverljuga s svojo soprogo dvorno damo Svrljugino, podpredsednik senata dr. Fran Novak s soprogo Vido, minister n. r. Ivan Mohorič, senatorja dr. Gre-gorln in dr. Rožič, poslanec dr. Vošnjak, radovljiški sreski načelnik dr. Vrečar, blejski župan g. Vovk, Društvo prijateljev poljskega naroda so zastopali predsednik dr.
Mole, podpredsednik dr. Štele in odbornik-poljski rojak Haslakie\vicz, dopisnik Centralnega Presbiroja Anton Zobec, seveda p-* tudi ravnatelj Putnika in Zveze za tujski promet Pintar s tajnikom Valaskom. Omeniti moramo, da je Zveza za tujski promet takoj ob prihodu poljske delegacije v Ljubljano razdelila med goste ogromno propagandnega materijala, zlasti pa brošur in plbumov s slikami naših krajev, razen tega je pa aranžiral »Putnik« tudi vse bivanje Poljakov v Sloveniji v največjo zadovoljstvo vseh udeležencev.
Kakor rečeno, so bili pri večerji na Bledu tudi njih spremljvalci iz Beograda in Zagreba, ki v včerajšnih listih njih imena niso bila točno naveden . zaradi prevelikega navala in gneče pri sprejemu na kolodvoru, zato jih pa danes imenujemo: predsednik Narodne skupščine in minister dr. Košta Kumanudi, opolnomočeni minister in poslanik v Varšavi Branko Lazarevič, poslanec in bivši minister dr. Velikar Jankovič, senatorja dr. Ljudevit Gaj in Jovan Neško-vić, poslanci Tripko Ninković, dr. Dragutin Kostić, Jovan Arandjelović, Dušan Antonij e vi ć, Milan Steparović, tajnika skupščine Ante Kovač in Ljubiša Lazarević, tajnik senata Vladimir Andrič, tajnik pred-sedništva Narodne skupščine Sima Saso, tajnik ministrstva zunanjih del Miroslav Stamenkovič, inspektor ministrstva prometa Bradvarević, ki je vlak spremljal po vsaj državi, nadalje referent Centralnega Presbiroja Mihajlo Stojanović, sekretar Stanislav Mencinger, Nikola Božič ter direktor sarajevskega »Putnika« Roje kot maršal pota.
Pozdrav ministra Mohoriča na Bledu
Pri večerji je prvi dvignil čašo minister n. r. Ivan Mohorič kot poslanec radovljiškega sreza ter navdušil s svojimi izvajanji vse navzoče tako, da je bil skoraj pri vsakem stavku prekinjen z aplavzi in odobravanji. Minister n. r. Ivan Mohorič je med drugim dejal:
Na svoji poti po kraljevini Jugos'av:ji ste prispeli r.a končno točko. Davi ste razgledali našo belo Ljubljano, popoldne pa naš alpski biser Bled. Utrujeni ste od dolgega in napornega pota, polni raznovrstnih vtisov s pota po Jugoslaviji, ko ste dospeli na skrajno zapadno mejo, kjer tisočletje stoji naš rod na braniku sl^vinstvi na skrajnem zapadu. Vam je predobro znano, kako bolestne žrtve nam je diktirala mirovna pogodba, kolike žrtve smo morali doprinesti v interesu ohranitve mira in reda v Fvropi v dneh, ko smo šc združili z našimi brati Hrvati in Srbi v osvobojeni Jugoslaviji. Vi ste lahko opazili lep napredek, ki ga nam je omogočila poetična svoboda na vseh poljih kulture in gospodarstva, ki dokazuje, da težke žrtve niso bile zaman. Ko vas pozdravljam v svojem volilnem srezu tu pod branikom naših zapadnih meja, mogočnim sivim Triglavom želim, da bi odnesli po tem kratkom b"vanju in po prekratko odmerjenem času za razgledanje vsega onega, kar bi vam želeli zanimivega razkazati in predočiti Kot uspeh naših borb, kot pridobitev na31h strrmljenj m kot program našega bodočega dela. skratka — da vse to vtisne v vas še tik pred odhodom v domovino, globok in neizbrisen spomin na nase kraje m aa naš narod
Medsebojni obiski naSth aar->dnm skupščin in senatov so po mojem globokem prepričanju važne investicije, lei so bile prepotrebne baš v sedanjem času. da se nudi predstavnikom obeh bratskih s ovan-skih narodov prrHka, da spoznajo pravo razpoložen ie in mišljenje ljudstva. Bili «te sved,AJ prisrčnih sprejemov širom naše domovme Kar tekmovala so med seboj raesfa ki ste jih posetili, da ne zaostaneio drugo z« drugim, mi, ki smo popolnoma pri kraju vašega potovanja prišli na v stni red, se bojimo, da so nas prekosili drugi v tem. kar so vam nudiH. Toda verujte eno, da smo prožeti mi. ki stojimo tu na skrai-ni severni in zapadni straži, od iskrenega in udanega prijateljstva in simpatij zi našega velikega sobojevnika iz svet vne vojne, za bratski poljski narod in njegove predstavnike. Mi se radujemo impozantnoga razmaha in napredka poljske -e.)U-blike in smo prepričani, da bo ta vaš r-o-set pri nas v bodoče še bolj utrdil vez4, k* so nas s pa j a'e doeedaj in da bo ta vaš po-srt mejnik in pričetek novega dela na zbližan j u slovanskih držav za učvršJenje nrrra in zasiguranje napredka obeh bratskih narodov.
Zahvala Poljakov
V imenu Poljakov je takoj vstal poslanec Joaaf WKoaak, ki > izradi največjo
zahvalo poljske delegacije za gostoljubnost v Sloveniji in v vsej državi ter zlasti poudarjal lepoto naših krajev. V«* poljski parlamentarci bodo delovali za ozivotvor-j^njt* skupnih idealov in se potrudili, da izpolne veliko svoje poslanstvo, ki so ga prevzeli z delom za vzajemnost med Poljsko in Jugoslavijo. Za to veliko idejo bodo delali tako požrtvovalno, kakor so se za poljsko svobodo borile poljske legije. Po zanosnem govoru poslanca VVitczaka so poljski poslanci zapeli legionarsko himno, ki so jo naši parlamentarci spremljali z najburnejšim aplavzom.
V imenu oficielnih spremljevalcev poljske delegacije se je zahvalil Poljakom za obisk senator Neškovic v francoskem jeziku, za njim je pa predsednik Društva prijateljev poljskega naroda prof. dr. Mole orisal zveze med Poljaki in Slovenci v minulosti in sedanjosti ter poudaril, naj bi prijateljskim dnevom sedanjega obiska sledili dnevi dela za idejo poljsko-jugoslo-venske vzajemnosti. Poetično je nato v francoskem jeziku govorila še članica poljskega parlamenta ga. Ludvvika VVol-ska, ki je zlasti orisala srčno kulturo našega naroda, ki se je tako sijajno pokazala na popotovanju poljske delegacije po vsej državi. VicemaršaJ senata Anton Bogucki se je z vznesenimi besedami zahvalil vsem ministrom, senatorjem in poslancem, damam in sploh vsem, ki so po-
mogli k tako lepemu uspehu izleta, posebno pa našemu poslaniku v Varšavi ministru Branku Lazare viču ter končal z geslom >Kochajme se — Ljubimo se!« Končno je navdušil vse prisotne še poslanec dr. Kostić, ki je hvalil nadvse gostoljuben sprejem jugosJovenske delegacije na Poljskem ter poudarjal, da je Poljska večna, kakor naj bo večno tudi prijateljstvo med Poljsko in Jugoslavijo, da nam bo mogoče rešiti izpod tujega jarma poslednjega Poljaka in poslednjega Jugoslovena. Spet je po dvorani zabučala poljska legionarska himna, nato so pa gostje še dolgo ostali v prijateljskem pogovoru s svojimi jugoslo-venskimi prijatelji. Deloma so prenočevali kar na Bledu, ostali so se pa odpeljali v Lesce, kjer jih je čakal njih posebni vlak, da so lahko prenočili v njem.
Povratek v Ljubljano
Davi ob 8. so se poljski delegat je s svojimi spremljevalci pripeljali v Ljubljano, Kjer so jih pričakovali ban dr. Drago Ma-rušič s tajnikom dr. Brolihom in večimi drugimi zastopniki banske uprave, pod predsednik senata dr. Fran Novak s soprogo Vido, ki je prinesla poljskim damam v slovo velik šopek, župan dr. Dinko Puc, ki je soprogi vodje vsega izleta, vicemar-šala sejma in bivšega ministra univ. prof. Waclawa Makovvskega izročil v slovo krasno kito nežnobarvnih rož, nadalje so bili prisotni pri slovesu predsednik apelacijskoga sodišča Vrančić, železniški direktor Cugmus z načelniki, predsednik Zveze za tujski promet načelnik dr. Rudolf Mani z ravnateljem Pintar jena, podžupan prof. Jare, a za Društvo prijateljev poljskega naroda sta se prišla poslovit dr. Štele in Haslakieuicz, slovesa se je pa udeležilo še tudi prav znatno število drugega občinstva ter vojaška godba.
Vsi so se predvsem zanimali za zdravje voditelja izleta vicemaršala sejma Makovvskega, ki smo že včeraj o njem poročali, kako je zaradi velikih naporov pri sprejemih obolel, da ni mogel iz vagona. Vicemaršala so namreč napadle srčne slabosti in naši zdravniki so imeli pri njem do večera pemanentno službo, ponoči je bil pa ves čas pripravljen poljski poslanec, ki je obenem zdravnik. Pacijentu se je zdravje naglo zboljšalo in davi se je spet zdrav ves gin j en zahvaljeval mestnemu zdravniku dr. Misu za veliko skrb slovenskih zdravnikov. Vicemaršal Makowski se spet počuti krepkega in bo po izjavi zdravnikov brez skrbi in zdrav nadaljeval pot v domovino.
Slovo
Kakor najboljši prijatelji so se Ljubljančani poslovili od svojih odličnih gostov, ki jim je vojaška godba za slovo zaigrala veselo poljsko koračnico. Tri vagone posebnega poljskega vlaka so priklopih beograjskemu brzovlaku, ki odhaja iz Ljubljane ob 9. in prispe v Zagreb ob 12.50, nato pa Čez Subotico in Budimpešto nadaljujejo pot v svojo daljno domovino, ki nam je z njihovim obiskom postala mnogo bližja ter nad vse mila in draga.
Pred izpremembami
v avstrijski vladi
V političnih krogih pričakujejo, da se bo ie ta teden razčistila napetost med vlado, Heimwehrom in I and
bundom
Dmivaj, 20. septembra, z. »Tagespost«
piše o notranjem političnem položaju:
Spričo hudih nasprotstev med Landbun-dom in Heimatschutzom se bodo vsa važna politična vprašanja odločila že v najbližji bodočnosti. V poročilu, ki ga bo danes podal zvezni kancelar dr. Dotlfus na seji vodstva krščanske socialne stranke, bo obeležil tud! gotove sklepe o nadalnjom taktičnem postopku krščanske socialne stranke. Z druge strani naglašajo. da bo rodal kancelar ob pričetku današnje seje ministrskega sveta politično izjavo, ki bi utegnila zadovoljiti zastopnike Landbunda !n rtei-rrratschutza in vsaj začasno omogočiti sodelovanje,
»Neuigkeits VVeltblatt« trdi, da bo bodoči razvoj političnega položaja razviden že iz osebnih sprememb, ki jih je pričakovati prav v kratkem. Zato se da sklepati, da bo sedaj v kratkem rekonstruirana Dollfussova vlada, o Čemer se je že dalje časa razpravljalo.
Dunaj. 20. septembra. 6. O priliki vojaških manevrov v Solnogradu je imel vojni minister Vaugoin govor, v katerem je na-
glasi!, da se nI- treba bati nesoglasij v vladi. Sedanja doba je tako važna in cilji, ki jih zasleduje vlada, tako vzvišeni, da bo avtomatično očuvana enotnost vlade. Če hočemo skupno zmagati, se moramo fadi podrediti skupni komandi.
DmaJ. 20. septembra, c. Vodstvo Heim-wehra je imelo včeraj v Inomostu sejo, na kateri je sprejelo ostro resolucijo proti govoru podkancelarja VVinkleja in proti politiki Landbunda. V svoji Izjavi naglasa, da bo tteimwehr še nadalje ostala nepokolebljivo pri zahtevi, da se mora tudi Avstrija izpremeniti v stanovsko državo po fašističnih načelih. H©miwehr je podpirala dr. Dolrfussa v prepričanju, da se je dr. Doll-fuss odločil za isto rot Vodstvo Heimweh-ra bo te dni posetilo dr. Dollfussa in zahtevalo, da z dejanji demantira izjave podkancelarja Winklerja, ki je, kakor znano, zahteva! povratek v demokratični režim.
Vatikan, 20. septembra. AA. Sv. oče je odlikoval s Kristusovim redom predsednika avstrijske republike Miklasa. redom zlatih ostrog pa avstrijskega zveznega kancelarja Dollfussa.
Politična rudarska stavka na Štajerskem
Hitlerjevsko usmerjena Alpine M on ta n Gesellschaft Je iz političnih motivov izzvala rudarsko stavko in dobila
zato vladnega komisarja
Dunaj, 20. septembra. Na gornjem Štajerskem je v revirjih Alpine Montan Gesellschaft pred 14 dnevi izbruhnila rudarska stavka. Podjetje je brez rovoda znižalo rudarjem njihove prejemke skoro za eno četrtino. Ko so ostala pogajanja brez uspeha, so rudarji proglasili stavko ter se zabarikadiralj v rovu. Tudi na posredovanje vlade dužba ni hotela pristati na poravnavo, čeprav je bilo delavstvo voljno pristati na delno znižanje mezd. Nasrrotno pa je družba storila vse, da bi spor še bolj poostrila. Tako je prekinila električni tok, da so ostali delavci v rovih v temi, zabranila donašanje hrano in naposled ustavil* tudi dotok vode.
Vse to je vzbudilo v javnosti veliko začudenje in naposled je tudi vlada uvedla preiskavo, ki je pokazala, da ie stavka izzvana od družbe iz političnih motivov. Večina delnic Alpine Montan Gesellschaft je namreč v rokah nemških državljanov, ki so
navdušeni pristaši Hitlerja. Zato so »edaj izzvali stavko, da bi na ta način povzro-čibi neprijetnosti avstrijski vladi in nairaj-skali delavstvo proti njej.
Vlada je sinoči dolgo razpravljala o tej zadevi ter se naposled odločila za drako-nične ukrepe. Izdala je zasilno uredbo, ki določa s takojšnjo veljavnostjo, da mora Alpine Montan Gesellschaft plačevati rudarjem in vsem ostalim svojim nameščencem mezde in plače v oni višini, kakor so veljale 1. aprila in ki so deloma višje, kakor pa jih je dnržba plačevala nazadnje. Vlada je obenem postavila dnri&bi vladnega komisarja, ki kna nalogo Ln do*žno#t nadzirati izvajanje vseh ukrepov, k: Mh k izdala vlada. V v4adnh krogih upajo, da bodo na ta način štrli odpor Alpme Montan G-esellsehaft, ki potem takem nima ne gospodarskega, ne socialnega, marvae' w-razito politično ozadje.
Francosko stališče zmaguje
Italija in Amerika sta v načelu že sprejeli francosko zahtevo po mednarodni kontroli oboroževanja
— Pariz, 20. sept. AA. Vprašanje nadzor stva nad oboroževanjem, v katerem načenjajo polagoma vse države razen Nemčije gledati neobhodni pogoj za znižanje vojaških efektiv, je bilo glavni predmet razgovorov med francoskimi in ameriškimi zastopniki. V okolici Normana Davisa izjavljajo, da je ameriška teza precej blizu francoski in da so še obstoječe divergence bolj na polju modalitet kakor pa v načelu. Zedi-njene države so pristaš avtomatske in periodične kontrole in ne nasprotujejo kategorično francoskim zahtevam glede preizkusne dobe in sankcij, ki se jim zde manj vznemirljive zanje, kakor pa za evropske države. Ce bo, kar ne bi bilo izključeno, splošna konvencija vpoStevala posebni položaj USA. ne bi bil pristanek USA nanjo zvezan z nepremagljivimi težkocami. Norman Daviš bo še počakal v Parizu, da bo «ndel, kakšen bo končni izid razgovorov, nato bo pa pod konec tedna odpotoval v Ženevo. Potovanje v Rim in Berlin bo odgodil, ker upa, da »e bo mogel z voditelji nemške in italijanske delegacije pogovoriti že v Ženevi.
Parii, 20. sept. AA. Vtis, ki bo gta napravili včerajšnji razgovori na pariške liste, je dokaj optimističen. Ne samo, da se ie doseglo zbližan je med washingtonskim in pariškim stališčem; listi obenem tjdi z zadoščenjem ugotavljajo, da Je Boncour istočasno sprejel italijanskega poslanika kakor Musso-lini Chambruna: to dokazuje, da vlada sporazum med Rimom in Parizom. Zdaj je treba počakati Še rezultata Edenovsga poročila na seji britanske vlade. Med tem p« listi z veliko pozornostjo beležijo potovanje poljskega zunanjega ministra Beeka v Pariz. Tako pravi >Petit Parisien«: 2e program Beckovega potovanja v Pariz kaže, da sta dali pobudo za ta obisk tako francoska kakor poljska vlada. Zato je t« obisk novu vidna manifestacija globokega m bradie+jo-nalnega prijateljstva, ki druži Poljsko s Francijo. Tisti redki oblaki, ki so sastrli francosko-poljsko obzorje ob nekih razgovorih v Ženevi in v trenutku podpisa pa£fca štirih, so se tedaj srečno raztepli, kar je obema državama v vpliho korist.
Moža zastrupila in pobegnila z 1 jubekom
Gradec, 20. septembra. Avstrijska žandarmerija je včeraj popoldne aretirala na podlag; tiralice, ki jo je Izdala mariborska policija, v Sernauu pri Gaml'tzu viničarko Kristino Divjakovo in njenega ljubčka, 40-ietnega hlapca Antona Kajzerja iz Zgornje Sv. Kungote. ki je osumljena, da je zastrupila svojega moža. Jože Divjak, ki je bil mnogo starejši od svoje žene, j« Živel že dolgo v nesrečnem zakonu. 2ena ie imela razmerje s hlapcem jn je preteklo soboto odšia z doma. Ko si je v nedeljo Divjak s svojo 12 letno hčerko Iz prvega zakona skuhal kosilo in sta ga s hčerko použila, je obema postalo slabo. Divjak je naslednjega dne umrl, hčerko pa §o prepeljali v bolnico, kjer se še bori s smrtjo. Preiskava je ugotovila, da je bila moka, iz katere Sta Si pripravMa kosilo, zastrupljena. Žena in njen tjubček sta pobegnila preko meje v Avstrijo, kjar so ju sedaj aretirali ter JU bodo izroaii še v teku današnjega dne m-goslovenskim oblastem.
se
Poljčane ernizirajo
Poličane, 1«. septembra. Da bi dobil električno razsvetljavo en kilometer dolgi pas samotne ceste, ki spaja občini Poljčane in Pekel, je btta že dolgo vroča želja tukajšnjega in okoliškega prebivalstva. Čeprav pa je v kraju že več let elektrarna, je cestna električna razsvetljava počasi napredovala. Najprej jo je dobila občifla Pekel, za njo Sp. Poljčane in šele te dni del omenjene ceste do Dravinjskega mosta, kar je oskrbela občina Poljčane.
Zanmivo je, da so zavirali napredek naravnost smešno malenkostni momenti. Tako so zahtevali nekateri posestnik!, na katerih ozemlju bi naj stali drogovi za napeljavo, samo za to v zameno luč 5ih in še več žarnic za svojo hišo brezplačno; na to podjetnik seveda ni mogel pristati. Tudi pr: tem delu ceste so se vršila dolgotrajna
pogajanja med obči*o, pod4etntiKwn m posestniki. xWinuti teden je vendar prtfc do sporazuma ki je bila izvršena že tudi montaža. Žarnice so zažareie v veselje vseh, ki imajo tod v večernih !n zgodnjih jutranjih urah opravka. Jn teh ni malo, saj je cesta banovinska m močno frekventjvana.
Ob tem razveseljivem dogodku pa iau ne moremo prezreti dejstva, da je ostali — pekelski — del ceste še vedno v trdovratni egiptovski temi. Želeti in upati je, da bo zdaj čimprej tudi občina Pekei poskrbela za svoj še nerazsvetljend de.*, aa bo tako tukajšnja častna razsvetljava popolna.
Jugoslovefiska razstava r Sotonu
Solun, 20. septembra, AA. Včeraj je predsednik vlade Tsaldaris obiskal jug/o-slovenakl paviljon na solunskem velesej-mu. Predsednika je sprejela uprava jugo-slovenske zbornice v Solunu a predsednikom Dlngurcem ln tajnikom dr. Mibajlo-vićem na Oda. Sprejemu je prisostvoval tudi delegat trgovinskega, muzeja. Kosovac. Tsaldaris si je z velikim zanimanjem ogledal razstavljeno blago in se podrobno informiraj zlasti o žitaricah ln gozdnih proizvodih. Ko je zapuSčal paviljon, je izrekal zadovoljstvo grtke vlade, da se [je kraljevina Jugoslavija uradno udeležila solunskega velesejma; h k rat u se je aelo laskavo izrazil o ureditvi paviljona. Včeraj sta si j unosio venski paviljon ogledala tudi grški kmetijski minister Teotokis in minister za narodno zdravje Cakopulos.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize:   Amsterdam   2306.40_2236.76,
Berlin 13G4.5S—1376.S8, Bruselj 79«.91 do 800.85, Curih 1108.35_1115.S6. London 177.53—179.13, Newyork 3674.94—3703 20 Pariz 223.82_224.94, Praga 169.6*_170.52' Trst 3O0.18_302.58 (premija 28.5%). Avstrijski  šiling v privatnem  kllrine« 8.85.
INOZEMSKE BORZE.
Car i h: Pariz 20.1563, London 1€.05. Newyork 334, Bruselj 71.19, MIlan »7.1260 Madrid 43.10, Amsterdam 20«, Berlin 123.20. Dunaj 57.25, Pra*a 16.36. Varšava 57.70, Bukarešta S.06.
•. • zvečer priletimo nazaj v Ljubljano
b šestih še na Grobnlčkem polju nad Sušakom, ob pol sedmih
že na ljubljanskem letališču
Ljubljana, 20. septembra.
Torej vrnili se še nismo s Sušaka. A na* »vlak« ne vosi več, v petek so ga spravili za letos v »remizo«. Nas je ie pripeljal, potem je pa Sel počivat. Skoda.
PopotnJk, ki te pripelje pot na Sušak, ne pozabi, da imaš gori na hribu nad mestom čudovito bogato in zanimivo
poglavje iz zgodovine nase zemlje. Trsa tak i Kaštel . . . Mir junaka . . . Slučajno smo zavili skozi preperela grajska vrata ln Že je nas pozdravil nasmejan ženski obraz. V gladki nemščini z izrazito nemškim naglasom je nas postrežljiva žena vprašala, če si hočemo ogledati znamenitosti slavnega gradu. Dvema Nemkama je bila nekatere že omenila.
I« potem je Šlo kakor po maslu. Človek bi mislil, da ima pred seboj profesorja zgodovine, pa smo imeli le našo
najožjo rojakinjo Frančišku Pogačarjevo
iz Begunj na Gorenjskem. To vam zna naštevati vse, kar spada v zgodovino starega gradu in njegovih vlastelinovi Ze pred vojno je dobila službo pri zadnji grofici Nugent; vsako leto preživi sezono v gradu, kjer sprejema tujce in jim razkazuje neštete zanimivosti, čez zimo se pa vrne v svoj rojstni kraj in te popelje na Lamber-gov grad, če te je volja ozreti se nazaj v davne čase. Pravi, da jo je zgodovina veselila že v otroških letih. In res je zna lep košček na pamet. Slovepci, ki vas vodi poleti pot čez Sušak, ne pozabite oglasiti se pri Pogačarjevi Francki na Kaštelu.
Bogata in burna zgodovina dveh slavnih plemiških rodbin — Frankopanov in Nugentov — je zazidana in zakopana v teh mračnih zidovih. Zadnja grofica Nugent, stara že 82 let, živi pozabljena v gradu — trenutno se leči v zagrebški bolnici — in tudi njo čaka
vdolbina v debeli steni, kamor zazidajo po smrti njeno truplo kakor so zazidali trupla njenih prednikov in prednic. Vtei so zazidani stoje. In ko jo je naša Francka nekoč vprašala, zakaj hoče tudi ona po smrti stati, ji je to čudno zeljo pojasnila takole:
— Vi, navadni zemljani, ležite v zemlji in boste morali na sodni dan šele vstati. MS pa že stojimo in bomo pred večnim sodnikom še predno boste vi vstali.
Vidiš jih, aristokratov. tudi pred večnim sodmkom hočejo biti prvi, da bi nas uboge plebejce odrinili od nebes. NTo. ta privilegij jim lahko mirno pustimo, da nas le od nebes tu na zemlji ne odrivajo več.
V isti vrsti s Frankopani in Nugenti je zazidana v steno tudi
teta »lavnega angleške ga pisatelja Bernarda Shavva Jane Sha"vr. Hodila je na počitnice k svoji prijateljici grofici Nugentovi, pa jo je nenadoma pobrala pljučnica.
Nekaj časa so gospodovali tik po vojni v gradu Italijani. In dvatisočletna kultura je rudi tu zapustila sledove. Niti mrtvi nimajo miru pred njo. Enega veljaka so od-kopali, mu pobrali dragocenosti in meč, okostnjak pa vrgli na grajsko dvorišče Čast, komur čast. Pa še na druge načine so se ovekovečili tam, kamor se vrača Napoleonov in celo Cezarjev duh. Frančiška Pogačarjeva ti pove o njih še marsikaj lepega. Tn pravi, da že vedo, zakaj se utrju-jeio na nasprotnem bregu. Kulturo je treba braniti, posebno če je že tako stara.
Francka nas popelje še v mračno votlino pod kapelico, kjer je bHa zazidana bela gospa s Trsata s svojim ljubčkom, potem se pa poslovimo od nje in hitimo po stopnicah nazaj doli v mesto. Za nami mračna preteklost, pred nami svetla bodočnost, tu gori dih preperelosti, smrti, tam doli kipeče Življenje, tu podzemni rovi, tam zrčne ceste v nedogledne daljave. Na meji dveh svetov smo in hitro se vračamo v naš, lepši, svobodnejši, človeku bližji svet . . .
Z našim dobrim prijateljem Vilharjern smo srkali v tihem zalivčku sladko bakarsko vodico, ko se je naglo bližala ura odhoda, še bi bili radi uživali njegovo gostoljubnost, pa je nas vezala obljuba, da
priletimo zvečer nazaj v Ljubljano. Prvi polet po težki nesreči in zadnji v sezoni . . . Saj veste, da ga človek ne more žrtvovati bakarski vodici.
Varno je nas pripeljal naš skrbni »po-stajenačelnik« tudi nazaj na letališče. V mestu sta prredla še dva Ljubljančana, inž. Ciril Juvan in njegova soproga. Nekaj dni pred katastrofo na Studencu sta bila priletela na Sušak in zdaj se vračata po isti poti in še na misel jima ne pride slediti maloduSnežem in strahopetcem. Tako je nas že pet, kolikor je v letalu sedežev, a sa soprogo pilota Jerošenka ne bo prostora. Rada bi odletela z možem v Slovenijo, pa ne bo mogla, ker so vsa mesta zasedena. Strojevodja ali šofer bi nemara protestirala, če bi jima dejali, da ne smeta popeljati 6 seboj ženic. Pilot pa niti ugovarjati ne sme.
Na letališču si nestrpen, četudi sicer nestrpnosti ne poznaš. Tempo življenja čutiš kakor nikjer drugje.
V pristanišču bodočnosti stojiš. Nehote pogledujemo na ure. Zdaj, zdaj mora biti Jerošenko iz Zagreba tu. Sladka ženica je tudi nestrpna, saj se že dolgo nista videla. Zjutraj jo je hotel pozdraviti po telefonu, pa »o mu is hotela sporočili, da še 6pi. - - Nikar je ne budite. — je dejal, saj se bova videla zvečer, ko se vrnem Iz Zagreba. In še v Beograd bi bil lahko »stopil« mimogrede, pa b! bil vendar 5e pra*oe*soo oansi O, « sladka ženica!
Naše nestrpnosti je konec, izza hribov se prikaže naš »vlak«, naglo, neslišno se nam bliža, komaj se prav ozremo v višave, že se spušča na letališče in obstane pred nami . . . Brž mu potegnejo is repa vreče peska in jih nadomeste s potniško prtljago. Rep mora biti obtežen, da se ptič v zraku ne postavi na glavo.
Naš vrli krmar Jerošenko se poslavlja od svoje ženice, mi pa stiskamo roko našemu Ijubeznjivemu gostitelju in ga vabimo na
kranjske klobase s kislim zeljem.
Obljubi nam, pa mu nič ka, ne verjamemo. Kdo bi zamenjal špansko kri in bakarsko vodico za ljubljansko meglo? Muz'ka se pretaka Vilharjem po žilah . . .
Jerošenko se je poslovil, že *ed' za krmilom. Motor zabuči, propeler znbrni . . . zemlje ni več pod nami, proti zapadu se dvigamo iz ko'line Grobničkega polja Že vidimo zopet pod seboj naše smje morje.. . Po morju bodočnosti plovemo nad morjem preteklosti in napol sedanjosti . . . Tam doli globoko pod nami se vije med hribi železna kača, zasekana v skale se zvija po strmih klancih in kar smili se ti, tako je majhna, okorna, počasna. Zapuha po nji vlak in komaj je prisopihal na tretjo postajo Sv. Kuzam. si ti že na ljubljanskem letališču oddal »vozni listek« dr Ra-oetu . .   A postaj je na železni kači
od Sušaka do Ljubljane 69.
Samo za hip so nam ušle misli drugam, pa se je že dvignil Jerošenko z nami v si-rje višave, da bi lahko poboži'i Risnjakovo piešo, če bi nam bile roke maio daljše. In še se vzpenja, še čutimo, kako nam poga-njtjo krila. Voloska, Opatija in <eka se skrivajo globoko doli pod n^mi za obzorje, kako* b: jih pritiskalo nekaj k flom, le Si_šak se št poslavlja od nas, pa tudi on nam kmalu izgine izpred oči. Solnce ;e že pcziatilo s krvavo rdečo večerno zurjo ncbosklon oi zapada do zahoda, zatonu se bliža, hišu'fm in človečkom p>d nami ne sije več h nas še spremlja, uas p^msne ljudi na krilih zmagujočega duha. A :aj bi se bali  če je solnce z nami . . .
In očak. Triglav je naš. Tam daleč nekje na severu zapira naše obzorje sre-pim. zlobnim očem. Na jugu naše morie, na severu naš Triglav, na vzhjdu naša luč. na zapadu r.aše solnce    . . Hi pa   redi re
čarobne simfonije zdravja, moči, duha in življenja.
O, duša človekova, kako bi ne pela v prekipevajoči radosti in ponosu? . . . Kako pritlikavi, smešni ste vi, ki mislite, da nam boste izsušili naše morje, podminirali našega očaka, ugasnili našo luč in zatemnih naše solnce! . . . Mi letimo naprej, a vas je
Za slovenske učne knjige
Ljubljana, 20. septembra.
Šolski pouk na osnovnih in srednjih šolah se Je pričel. Žal pa so učne knjige in učni načrti, zlasti na srednjih šolah, še vedno nepopolni in neprikaldni za današnje gospodarske ln prosvetne razmere. Zato se popolnoma upravičeno razburjajo vsi narodno zavedni starši, boječ se zopet slabega napredka svojih otrok, ker posvečamo narodni prosveti za duhovno, moralno ln telesno vzgojo posameznikov in narodne cel-ote, glede na geografski, gospodarski in kulturni položaj posameznih krajev, v katerih živi naš narod, premalo pozornosti, ker ne upoštevamo okolnosti, ki so največje važnosti za povzdigo narodne ln državne misli, ker ne nudimo mladino v nje ožjem materinem jeziku učnih pripomočkov in knjig, iz katerih se najlepše, najslajše in najlažje čita in uči ljubezen in zvestoba kralju in domovini, ki na ta način tudi najlažje preide v žile in kri našega podmladka.
Pred razpadom avstro-ogrske monarhije so se morali slovenski dijaki Že v drugem razredu učiti zgodovine iz nemških knjig, v tretjem razredu pa že tudi grščine, fizike, mineralogije in deloma tudi latinščine, od petega razreda dalje pa sploh predmetov, razen našega materinega jezika. Kolika muka Je bila to za nas! Snovi, ki smo jo morali pređelavati ln probavljati, smo se učili brez zanimanja, le suhoparno, radi napredka in pozitivnega reda v spričevalu, nismo se pa učili z ljubeznijo in patrijotičnim čutom v srcu, med tem ko smo slovenskemu materinemu jeziku posvečali vso pozornost in se ga učili iz ljubezni, s popolnim čutom v srcu in v hrepenenju, doseči vrline in zmožnosti naših prvoboriteljev, narodnih borcev za našo svobodo, čeprav smo morali z gnevom v srcu ta naš občutek navidez pred naliml narodnimi sovražniki večkrat prikrivati.
To je bil tudi glavni vzrok, ki ga bivša nemška vladajoča gospoda ni pravočasno odkrila, vzrok, da smo rapidno hiteli k osamosvojitvi v svojo lastno driavo, rjubljeno Jugoslavijo.
Z letošnjim učnim načrtom so v dravski banovini uvedene med dragimi za III. in tfV. razred srednjih sol >Medenica« nemške vadnice, s srbsko - nemškim učnim jezikom, ter v IV. raz. Popovlčeva >Istorija Jugoslovenor norog veka«. lx zgoraj obrazloženega nas in naio mladino tako postopanje ne »bližnje z brati Hrvati ln Srbi, nasprotno nas od njih le oddaljuje. Zlasti za zgodovino Jugoslovenov, ki je za nas in našo mladino največjega pomena in najvažnejši predmet, bi se morala Izdati pri nas takoj slovenska knjiga, ker se edino tem potem v ožjem materinem jeziku najlažje vzbudi in podige r mladini ljubezen in zvestoba do kralja, naroda in domovine. Narodna zgodovina je zlasti za manj nadarjene dijake že sama na sebi zelo težak predmet, četudi je pisana v slovenščini, kaj šele v srbohrvaščini, katere naša mladina v IV. razredu srednjih šol še zdaleka ne more popolnoma obvladati. Srbohrvaščina pa naj ostane samoumevno kot samostojen predmet, samo da
strah, vam se je zajedla katastrofa v mozeg in kosti . . .
Da, mi letimo naprej. An j i Jadran in sivi Triglsv, objeta v enem pogledu! . . . Le poj, propeler, le resi zrak ... Le krmari, ti vrli sin prostrane ruske zemlje! . . . Da sem vsemogočen, bi ti dal motor in propeler, ki bi te dvignila tako visoko, da bi poljubile tvoje utrujene oči to sveto zemljo naše neugasljive luči . . .
Triglav in morje smo objeli z enim pogledom ... In še bi se radi dvignili, da bi nam objele žejne oči vso širno domovino od vzhoda do zapada, od severa do juga. brez meja, brez topov in strupenih plinov. Rus-krmar krmari . . . Dvignili bi se tako visoko nad izmučeno mater zemljo, da bi videli na nji samo še človeka, zdravega, silnega, plemenitega, poštenega, stremečega kvišku in naprej . . . Rusu-krmarju se zaupajmo . . . Jerošenko sedi za krmilom . . .
Sopotnik mi pokaže z roko nazaj na morje, obenem pa naprej na Triglav, in obraz se mu zjasni. Mar je tudi on doumel vso veličino tega nepozabnega prizora?
Se nekaj minut, ne minut, sekund, pa nas pozdravljajo na eni strani Bloke, na drugi pa Kočevje z Ribnico in Velikimi Laščami. Da, vse to se drži gledano iz zračnih višav kar nekako skupaj. Prelepi so prizori pod teboj in prehitro sestavlja čarovnikova roka pravljični mozaik belih hišic, pisanih njivic in zelenih gozdiČev, da bi utegnil na vsakem ustaviti pogled. Če bi mogel, bi obstal nad tem čudom stvarstva, da bi se ti naslajalo oko brez konca. A propeler brni,
Se pičlih deset minut, pa smo v Ljubljani.
Se vidiš Kočevje in Velike Lašče na desni, na levi Bloke, pred seboj pa Turjaški grad. a čez deset minut boš pri D. M. v Polju!
Krim nas pozdravi, tik pod nami je, naravnost nad Igom splavamo nad ljubljansko kotlino, Ižanska cesta beži za nami v daljavo, čudovito lepo je ižansko polje v jesenski odeji. Pa ni časa, da bi vse videl in vse občudoval Komaj se dobro zaveš, da si ob pol petih popoldne še pil ob morju bakarsko vodico, da si ob šestih še stal na Grobničkem polju nad Sušakom, pa je ura pol sedmih in letalo se ustavi na ljubljanskem letališču. Škoda, da je vse lepo na svetu tako kratko!
Boj času in daljavi! Nad 250 potniških letal reže vsak dan v Evropi zračno morje tja in nazaj, nad 2500 ljudi se dvigne z njimi v zračne višave in komaj vsak t leto enkrat slišimo o letalski nesreči v civil nem letalstvu. Pokažite šoferja, ki ima za seboj dvanajstkratno pot okrog zemlje brez najmanjše nesreče, kakor jo je imel pokojni Nikitin! Jože Zupančič.
bi se tega poslužili glede slovenščine tudi naši bratje Srbi in Hrvatje na njihovih srednjih šolah.
Zelo dobrodošli pa so nam srbohrvat-ski profesorji, z veseljem jih sprejmemo, da se pobliže kot bratje in sestre spoznamo, ter na podlagi ustmene govorice in predavanj olajšamo naši mladini pot do cilja. To bo edina prava in trdna podlaga za državno in narodno edlnstvo, pot, ki bo naravnim, ne pa prisilnim potom s pomočjo učnih knjig, v dobi par desetletij popolnoma izenačila jezik našega tro-imenega, v bistvu enega naroda. Ako hočemo sebi, narodu In državi dobro, proč 6 takimi vsiljivimi učnimi metodami.
Iz Kranja
— Živahno predvolilno gibanje. Sinoči
je bil sklican ob 20. url v Ljudskem domu sestanek pred kratkim ustanovljenega Obrtniškega društva. 2e na ustanovnem občnem zboru, kakor tudi na kasnejših sestankih, se je zahtevalo, da obrtništvo strnjeno m enotno nastopi pri bodočih občinskih volitvah, pa bodisi samostojno ali pa da se veže na ono politično skupino, ki bo obrtniškemu stanu nudila največje zastopstvo na svoji kandidatni listi. V ta namen je bil tudi izvoljen šestčlanski odbor, ki naj vodi pogajanja, toda brez obvez. Ta sklep pa so l.ekateri člani odnosno celo sam predsednik kršili. Zato je bil sinoćnji sestanek jako buren. Nastopilo je več govornkov, pokazala sta se dva tabora in pretil je razkol odnosno celo razpust sestanka. Končno pa so se le zedinili in predlagani sta bili dve listi kandidatov-obrtnikov. Z veliko večino je bila izvoljena od g. Liebra predlagana sledeča lista: gg. Jeglič Rudolf, Sink Franc, Pernuš Josip, Pernuš Janez, Oster-man Miha, VVendling Jurij, Slabe Avgust, Majnik Ignac, Kern Adolf in Grašič Ivan stč Izvoljeni obrtniki so edini upravičeni nastopiti v imenu obrtnikov in se pogajati z nosilcem liste politične skupine g. županom Ciril Pircem. Ob 22. je predsednik g. Rebolj zaključil sestanek, na katerem je bii navzoč kot zastopnik vlade sreski podna-čelnlk g. Majhnič.
— Na državne strelske tekme v Beogradu, ki bodo od 17.—23. t. m. in se jih udeleže najboljši strelci iz vse drŽave, je delegirala tukajšnja krajevna Streljačka družina 5 najboljših kranjskih strelcev in sicer gg. Smole Avgusta, Muzolini Maksa, Rozman Franceta, Tavčar Ivana in Jelene Cirila, ki so sinoči z brzovlakom odpotovali.
SK Korotan, Kranj* vljudno javlja SK Javorniku, Rakek, da je na tendencijozne in resnici naravnost v obraz bijoče vesti o prvenstveni tekmi dne 17. t m. prisiljen reagirati na edino primeren in športen način, namreč, da vso zadevo v primerni obliki, podkrepljeno s poročili verodostojnih prič, sporoči ljubljanskemu nogometnemu podsavezu. Za posledice naj se SK Javor-nik zahvalimo piscu omenjenih člankov.
V Stični je tudi lepo
Velik lov In piknik v Tamanlški dolini.
Stična, 20. septembra V nedeljo 14- t. m. priredi krajevni odbor »Krke« t Stični velik lov in piknik. Lov se bo vrlll v trakovškl občini, piknik pa v Temenlški dolini v Štorovju.
Za to prireditev vlada pri nas veliko zanimanje. Lova se lahko udeleže val lovci, ki imajo lovske karte. Poleg domačih lovcev so va-bljeni tudi ljubljanski. Zelo nas je razveselilo, ko smo prejeli obestllo, da se lova udeleže korporativno vsi člani lovskega kluba želesničarjev direkcije dr* železnic v Ljubljani. Liovisče je zelo obširno, saj se razteza čez reč občin. Zato se ni treba bati, da bi bili lovci v napoto drug drugemu.
Ljubljanski lovci Izstopijo v Stični, Isto-tako tudi ostali Izletniki. Na postsji bodo čakali nanje vodniki, ki bodo odpeljali lovce r lovišče, izletnike pa na islet v Stično in bližnjo okolico. Vodniki bodo čakali pri pr'hoJu prvega izletniškega vlaka in p-i prihodu drugega Jutranjega, t. j. ob 6.30 in 8.30 uri.
Izletniki si bodo ogledali etiški samostan, odtam pa se bodo napotili skozi Me-kine, kjer si bodo lahko ogledali Jame. ki jih sedaj raziskujejo, v Brezovec k Bre zovščakovi jami in nato na Pristavo, potem pa v Temeniško dolino do fetorovja, kjer bo piknik. Piknik se prične okoli 13. ure. Do takrat bodo lovci že končali z lovom in se sešli z izletniki v štorovju pri pikniku. Tam pripravimo Stičani gostom veselo presenečenje. Poskrbljeno je za harmonikarje, ki bodo vneto igrali, da bomo vsi zidane volje, posebno, tudi, ker si bomo lahko privoščili, kar bomo hoteli. Dobili se bodo pečeni prešički, kranjske klobase, sir, salame, krnh, pecivo, vino. pivo, žganje, likerji in še druge dobrote Razvil se bo lahko tudi ples na trati.
Če bo deževno vreme, bomo prireditev preložili na prihodnjo nedeljo. Pričakujemo pa lep, somčen dan, kakor je bil preteklo nedeljo. Zato pa Ljubljančani, če le morete, prihitite v našo sredo! Dolenjec odhaja z ljubljanskega kolodvora ob 5,19
_ s tem imate polovično vožnjo — in ob
7.26. Stroški so tako nizki, da ne igrajo nobene vloge!
S Ponikev
— Nesreča kolesarja. Ko so šli v nedeljo ljudje k jutranji maši v Trebnje, je pri-vozil po cesti s kolesom N. N., doma v bližini Trebnjega. Zaletel se je na vso moč v A. Zupančiča iz Dol. Ponikev in ga podrl tako. da je zadobil nekaj prask in si raztrgal obleko. Zadeva je bila prijavljena orožniški postaji v Trebnjem, a zadnjo besedo bo izreklo sodišče.
— Napad. Po deželi ljudje radi obiskujejo ob nedeljah svoje znance. Tako se je napotila v nedeljo N. P., doma iz Martinje vasi, k svojim prijateljem na Rihpovec. Pot jo je vodila po gozdu. Naenkrat ;e skočil iz grmovja neznan moški proti njej, jI iztrgal ročno torbico, ki je bila v nji zlata ura, poročni prstan in 50 Din gotovme, tako da trpi napadenka 600 Din škode. Opozarjamo ljudstvo, ako bi kdo prodajal te predmete, da dotlčnega naznanijo najbližji orožniŠki postaji. _
Lahkoatletske tekme sokolske župe Kranj
Da pokaže rezultat dela na polju lahke atletike in uspehe v letošnjem poletju, je priredila sokolska župa Kranj v nedeljo za svojo V., to je kranjsko skupino, lahkoatletske tekme. — Izven obveznega tekmovanja se je dopoldne vršila oLimpiJska štafeta za poka! mestne občine. Tekmovale so 4 skupine v teku 800 X 400 X 200X100 metrov. Start in cilj sta bila pred gimnazijo Jn sicer so tekli od tu po Prešernovi ulici in Glavnem trgu in zopet nazaj. Rezultati te štafete so: l. I. štafeta sokolske-ga društva Kranj (tekstilna šola) 3:54.5. 2. štafeta sokol, društva Stražišče, 3. štafeta sokol. dr. Kranj (tekstilna šola), 4. štafeta sokol. dr. Kranj, ki pa ni prispela na cilj. — Pri naraščajski štafeti 4X100 m sta tekli dve skupini, obe od sokol, društva Kranj in je prva prispela na cilj v 54. m'n Pri štafeti ženskega naraščaja 4X60 m ie nastopila le 1. skupina od sokol. dr. Kranj, ki je dosegla v 29. min. cldj. — Ob pol 11. pa se je pričelo pravo obvezno tekmovanje in sicer v odbojki. Najprej so nastopili člani, nato moški naraščaj in končno članice in ženski naraščaj iz Kranja ln Stra-žišča. Rezultati: (člani) Kranj II : Stražišče 15:8, 7:15, 15:2; Kranj I: Kranj (tekstilna šola) 15:13, 14:16, 11:15. Ker se 'e zmagovalec v I. tekmi Kranj II. odpovedal igre z zmagovalcem v II. tekmi, 3e bil končni zmagovalec Kranj (tekstilna Šola). Nato so nastopile članice: naraščajni-ce 15:11, 15:11 in končno moški narašča] Kranj : Stražišče 15:10, 15:8. Končale so tekme v odbojki ob pol 13. Sodil je povsem objektivno br. Planinšek Viktor. — Popoldne ob 15. so se najprej vršile na letnem telovadišču tekme članov v šeste-roboju (skok v višino, skok v višino ob palici, med kopja, met kroglje, plezanje 5 m in tek na 100 m). Tekmovalo je 9 članov. Najboljše mesto je dosegel br. Toma-škovič Franjo, Kranj (tekstilna šola), drugo br. Majnik Nande, sokol. dr. Predvor, in tretje bf. Košnik Milan, Kranj.
Potem so se vršile tekme v posameznih panogah in so dosegli najboljše rezultate pri skoku v višino br. Tomaškov'č Franjo, Kranj. 150 cm, pri skoku v višino ob palici br. štiglic Viljem. Kranj, 240 cm, pri metu kopja zopet br. Tomaškovič Fr. 39 m (oba od tekstilne šole), pri metu krogle (obojeročno) br. Mlhelčič Joža, Kranj, 17.86 m, pri rlezanju 5 m br. Roos Vojteh, Kranj, 9" ni pri teku na 100 m br. Teran Srečko, Kranj (tekst šola) 11 */•". — Dalje so se vršile tekme članic v četveroboju (skok v višino, skok v daljino, met žoge in tek na 60 m), ki so se lih udeležile samo članice sokol, društva Krani-Najboljše mesto ima s. Nučič Sonja, drugo s. Veingol Mici in tretje s. Stanič Slavka Vsek prireditev se ie udeležilo precej občinstva, ki nI štedilo z odobravanjem. Zfo-
sti tekme v odbojki so spremljali števi.n: »drukarji«. — Tekme so se zaključit v telovadnici z nagovorom br. Jterešina. ki le predal pokal mestni občine zmagovali! štafeti tekstilne šole. V krajšem govoru s* mu Je zahvali; Strlič Bmlii, ki je zlasti po-vdarll veliko naklonjenott njihovega direk torja g. dr. inž. Hočevarja in njegovo raz umevanje za telesno vzgojo. Da so b-i* dijakj tekstilne šole dosegli ta usreh gre velika zasluga br.  nž. Mlakarju, njihpr> fesorju, ki vodi br. tekstilce pri telovadbi Navdušeni so se zvečer vračali zmagovt tekmovalci v povorki z priborjenim pokalom v mesto in spremljani od velike mno-žice so prepevali od sreče in veselja.
Koledar.
icvstabij. Morana, pravoslavni 7. sipi-
ni:
tembra.
Današnje prireditve, Kino Matica: Ekstaza. Kino ideal: Halo Babyl Kino Šiška: Tajinstvena vrata.
Dežurne lekarne. Danes;   Mr.  Kuralt,    Gosposvetska cesta 10 in Sušnik, Marijin trg 5.
3xp>c>d sita
in r^eta
Nacionalizem je zdaj močno v modi, bolj v modi, nego v srcu, pa se prav radi pokažemo in postavimo na nacionalnih prireditvah. Pred Ljubljano se je prav po sebno izkazal tudi naš severni Ptuj. Mno go Slovencev iz vseh krajev ju pohitelo tja, da izkažejo priznanje Ptujčanom ta njihovo težko delo med nekdaj tam zelo številnim nemškim prebivalstvom.
Izletniki in nacionalisti so se seveda iz Ptuja oglašali svojim prijateljem z razglednicami. Ena nam je prišla v roke. Kar lično je izdelana in prav lepo kaže na **-mem stoječi stolp župne cerkve, ki je bil nekdaj stražama. Pod sliko stoji jasno tn razločno »Ptuj*, na drugi strani pa »M. M. Ptuj. Nachdruck verboten«. Torej še vedno košček nemščine. Ta razglednica ni zaloga iz še dobrih starih časov, ker bi bil Ptuj na nji Pettau, nego je izdana ie v Jugoslaviji in je kljub temu obvelja! nemški je zik, kakor da je Ptuj kje ob Dunavu v Avstriji, in nihče se ni zmenil za to. Lepo je sicer od založnika, da se je vsaj skril pod črki M. M., vendar pa smo mnenja, da bi Ptujčani prav lahko našli tega nacionalista, ki je poskrbel, da se ptujski gosti z jugo-slovenskih nacionalnih svečanosti morajo javljati svojim prijateljem na nemških razglednicah.
Bilo bi hvaležno delo za Ptujčane, če bi takim gospodom 15 let po ujedinjenju prijazno raztolmačili, da Ptujčani bolj razumejo, ako je ponatis prepovedan, kakor pa če je »Nachdruck verboten«, ker take sicer malenkostne stvari ne dvigajo ugleda našega naroda.
Naše
DRAMA
Začetek ob 70.
Sreda, 20.: V agoniji. Red Sreda. Četrtek, 21.:  Sonata strahov. Premijera.
Red četrtek. Petek, 22.: Zaprto.
Sobota, 2'6.; Pohujšanj« v dolini šentflor-
janski. Red B. Nedelja, 24.: Komedija ameSnJav. Tjeven.
Miroslav Krleža: »V agonijic Drevi ob 20. uri bo prva repriza drame >V agoniji«, ki jo je za na! oder zrežiral dr. Branko Ga-vella. V plavnih vlogah nastopijo goape Mira Danilova, Nablocka ter pe. Sancin in Gre-eorin. Predstava se vrSi za stalni red Sreda. Radi lažjega umovanja Krležinih del opozarjamo na članek >GlembajevSčina«, ki ie izšel v Gledališkem listu za delo >V agoniji«.
Srrindbergova >Sonata strahov« prvič na slovenskem odru. RežLe*er Ciril Debevec je pripravil slovenski prevod Strindbersove trodejanske komorne igre >Sonata strahov« in naštudial to delo z našim dramskim ansamblom. V posameznih vlogah sodelujejo: za. Marija Vera, gdčna Bolta r jeva. ga. Ra-karjeva. Medvedova. Slavčeva in Kukčeva ter gg. Skrbinšek, Dabevec, Kralj, Potokar, Plut^Jerman in Sancin. Po zamleleku g. režiserja je napravil načrte za inscenacijo ing. arh. Franz. Opozarjamo prav posebno, da je to delo brez uvoda, ki je priobčen ▼ Gledališkem listu težko razumljivo, zato priporočamo nakup Gledališkega li9ta, ki izide sa to premiiero. ki bo v četrtek dne 21. t. m, za stalni abonma Četrtek.
OPERA Začetek ob 20.
Sobota., 23.: Pikova dama. Premijera. Izv. Nedelja, 24.: Jim in Jlll, opereta. Izven.
Znižane cene. Ponedeljk, 23-: Zaprto.
»Pikova dama«, muzikalna drama v 7 slikah, katere snov je porabil Cajkovskega brat po slavni noveli Puškina, je prva operna vprizoritev v novi sezoni. Izredno posrečen libreto in genijalna muzika nesmrtnega Cajkovekega je s tPikovo damo« dosegala vselej po pol en uspeh in privlačevala vs-led svoje melodioznosti tudi Široke maae občinstva. Opera je na novo naŠtadirana in inscenirana in na novo prevedena po g. Niko Stritofu. Premijera je v soboto 23. tm.
JI
Četrtek, 21. septembra 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13: Čas. plošče, borza. 19: Radio orkester. 20: Gospodinjska ura (ga. Grum-Skuljeva). 20.30 Tamburaški sekstet. 21.30: Čas, poročila 21.45: ura Šlagerjev, poje gdč. Anta Kova-čičeva s spremljevanjem radio orkestra 23: Konec.
Petek. 22. septembra 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13: Čas plošče, borza. 19: Rtdio orkester. 20: Poto vanje po Poljskem (Vuga Odon). 20.30 Prenos iz Zagreba, vmes čas in poročila 23: Konec.
itev 214
>9L0VEN9KI NAROD«, dne 20. septemm 1983
Stran S.
ZVONIMIR
ROGOZ
DANES PREMIERA
v filmski umetnini češkoga režiserja Maohatega
Ekstaza
HEDA KIESLER
Predprodaja vstopnic od 11.-^,13.    ELITNI KINO MATICA
Predstave ob 4.. % 8. in 1410. zvečer Telefon 2124
Dnevne vesti
— Rumunski princ Nikola v Zagrebu. Včeraj popoldne 00 imeli na zagrebškem letališču redkega gosta, rumunskega princa Nikolo, ki je priletel z avijonom iz Milana. Sprejeli so ga predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Visokemu gostu je bila prirojena zakuska, potem je pa nadaljeval polet proti Zemanu. od koder je odletel v Bukarešto.
— Šolske postaje. Prosvetni minister je na podlagi zakona o narodnih šolah predpisal pravila o šolskih postajah. Ce v posameznih naseljih ni predpisanih pogojev za otvoritev redne šole, daei ie tamkaj najmanj 10 otrok, doraslih za šolanje, ki pa zaradi terenskih, klimatičnin ali drugih vzrokov ne morejo obiskovati bližnje ljudske šole. lahko prosvetni minister na predlog banske uprave otvori šolsko postajo. Šolska postaja ima prvi in drugi razred. Naloga teh postaj ie izobraziti otroke no posebnem učnem načrtu. Načrte predpise prosvetni minister. Upravna občina mora poskrbeli svetlo in prostrano sobo za učilnico, najnujnejšo o-pravo, učna sreds+va in sobo za učitelja z najnujnejšim pohištvom za prenočišče. Prav tako pa tudi kurjavo, postrežbo in prevozna sredstva za prihod in odhod- Če teh nima. pa mora izplačati učitelju vsak mw>ec vnaprej denarno odškodnino. V prvi razred se vpijejo vsi otroci od 7. do 13. leta. Za neredno povečanje šole so odgovorni roditelii ali skrbniki. Učitelje imenuje prosvetni minister. Pouk traja jo 1. septembra do konca juniia dva ali tri dni tedensko, skupno 10 ur. šolska postala spada pod upravo sole, h kateri spada učitelj, ki jo vodi. Učenci, ki so dovrSili 7. uspehom 1. in 2. razred, morajo kot redni učenci p**>Čati 3. in 4. razred najbližje ljudske 5ole. To pa ne velja za učence, ki jim ie najbližja sola oddaljena nad 7 km. Šolske postaje se Mkine-io. Če nn?»taneio poeoji «a otvoritev ambulantne ali redne 5ole ali če upravna občina ne izpolni pogojev teh nravil.
— Nov odvetnik v Mariboru. V imenik advokatov a sedežem v Maribora je bil vpisan Vladiboj K apno.
— Sprejem gojenk v enoletni tečaj za dečje negovateljice v Beogradu. V domu materinskega udruženja pri državnem zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Beogradu se prične 1. novembra enoletni tečaj za negovateljice dojenčkov in male dece. V tečaj bo sprejetih 20 učenk. Prošnje je treba poslati domu materinskega udruženja v Beogradu, Kralja Miljutina 6*2 do 20. oktobra. Podrobnosti natečaja so razvidne i* »Sl.ižbenega lista < št. 70 z dne 20. t. m.
— Razpisana zdravniška služba. 0UZD v Ljubljani vnovič razpisuje mesto zdravnika uradnika T. plačilnega razreda I. plačilne stopnje. Prošnje je treba vložiti do 15. oktobra do 12. ure.
— Tz »Službenega lrsta«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 76 z dne 20. t. m. objavlja razpis kakšne takse je treba pobirati po službenih razmerjih med službodavci in službojemniki, odločbo o uporabi inozemskih terjatev v dinarjih, ki so nastale iz vnovčitve kuponov inozemskih posoiil, bonov in ostalih državnih obveznic v tujih valutah, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933 in razne objave iz ^lirčbenih Novine
— Zaf-etek letošnje vinske trgat re. Po § 8 zakona o vinu in M. 26 pravilnika k temu zakonu je dovoljeno, da se sme grozdje za zobanie trguti. kadar je kaka vrsta doz^rola. Obča trgatev grozdja za pripravljanje vina na s* ne sme vršiti pred rokom, ki ga določijo za vsako občino občinska oblastna sporazumni) s sreskim kmetijskim referent >m. Obč'nske uprave pa lahko dovoljujem trgatev ranih grozdnih sort tadi pred rokom'za splošno trgatev, pravtako pobiranje bolnega grozdia p^/nih sort. in sicer sporazumno z vinogradniki. Neupoštevanje določenih rokov, to jO vsaka predčasna trgatev se kaznuje po $ 30 zakona o vinu z zaporom 1— 14 dni al? v denarju od Din 25.- do T)-n 1000 in sicer potom sreskega načelstva. Po<*>bno letos, ko se obeta kvalitativno slaba letina, ienajnuiineie potrebno in se zato oozivajc vsi vinogradniki, da se točno pridržujejo gornjih določil vinskoga zakona.
— Italijanske oblasti preprečilo izkrcanje češkoslovaških izletnikov. lz Raba poročajo, da se je hotelo 130 Češkoslovaških leto-viščarjev odpeljati s parnikom >Plav€ na izlet v Opatijo. Potne liste so imeli v redu, toda italijanske oblasti jim niso dovolile, da bi se izkrcali v Opatiji, in tako so se morali vrniti v Crikvenioo. kjer so ostali ves dan. Bili so seveda zelo ogorčeni. Italijani niso hoteli povedati zakai Jim ne dovolijo izkrcati se.
— Delo dobe. Borza dela v Liubljani sprejme za takoj 1 pianista, 1 pečarskega pomočnika. 15 delavcev za kamnolom, 1 čevljarja. 1 krojača. 1 pekovskega pomočnika in 3 tkalske mojstre.
_ Dobava. Gradbeni oddelek direkcije Irlavnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave kaibelsklh muf, kabelskih končnikov ln membran, glede dobave 1300 kg ploščatega taljenega železa in korenic za sekcijo. — Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.
— Slovenski kmetovalci v Podravini. Sre-ski veterinar g. Josip Samec iz Murske Sobote je organiziral v nedeljo izlet naših kmetovalcev v Virje in Gfjrgjevac. Izleta se je udeležilo 111 izletnikov, od teh S veterinarji. 3 agronomi. 2 ekonoma, 9 učiteljev in 94 najboljših kmetovalcev iz srezov Murska Sobota. Dolnja Lendava in Ljutomer. S petimi avtobusi so ee odpeljali v Virje, kjer so bili prisrčno sprejeti, pa tudi
v Cijurg;evcii so jih kmetje navdušeno pozdravili.
— Vreme. Vremenska napoved nam obeta oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bilo v naši in savski banovini deževno vreme, drugod pa samo oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 25. v Skoplju 23, v Sarajevu 17. v Beogradu 16, v Ljubljani 15.4, v Mariboru in Zagrebj 12 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubiiani 76Y).3. temperatura je znašala 8.8.
— Svinja odgriznila otroku roko. Krnel Gjubič iz Zgornjih Vratc blizu Zenice se je mudii z ženo pri sosedu, otroci so bili pa sami doma. Triletna hčerka Stana se je igrala okrog svinjaka in slučajno je vtaknila roko skozi odprtino. Lačna svinja je zgrabila otrocička za roko in mu jo odgriznila. OtročiČek je padel in potem mu je svinja odgriznila še levo uho.
— Samomor. V Karlovcu se je zastrupila 50-letiia Matilda JankoviČ. V inozemstvu ie imela baje bogate sorodnike, ki se pa niso zmenili zanje Vid ii je bil tako opešal, da ni mogla dobiti dela in vse kaže. da 1*0 je nogn.ila v smrt beda
Pri slabosti je naravna »Franz Jose-fova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« vode, ki je zlasti pripravna za nežni rast ženskega telesa. »Franz Josefova« greneiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
— Ij Ugledni strokovnjaki «a osuševanje barja v Ljubljani. 2e včeraj se je v Ljubljano pripeljalo pet Članov mednarodne ko misije za regulacijo Mjre, ki jih spremlja šef odseka za regulacijo rek ing. Panlič iz Beograda Strokovnjaki so iz Gradca in z Dunaja ter si danes ogledajo tudi nase Barje jn regulacijo Ljubljanice pod vodstvom naših strokovnjakov in zastopnikov mestne občine.
—lj Z ljubljanskega aerodroma. Letalski promet na 1 ubljanskem letališču je norma len, zračna zveza z Zagrebom je re Ins. Letala so večinoma dobro zasedena, kar je dokaz, da letalska nesreča ljudi ni oplašila. R.^dnri letalska zveza z Zagrebom bo trajate najbrž do 28. oktobra, dočim je bil zračni promet na progi Ljubliana-Snšak za leta<i 7n1clivčen že 15. t. m.
—lj šest tramvajskih prog se bo križalo pred Evropo oziroma na Ajdovščini, ki je že zdaj vsa razkopana. Včerai so začeli kopali za drugo tramvajsko progo, ki bo vezala krožno progo s Šentviško. Stare proge na križišču bodo morali preložiti, obe kretnici pred Schneiderjem in Verovškom ter pred trgovino Zalto bosta preloženi kakih osem metrov dalje proti kavarni Evropi, premaknjeni bosta pa tudi nekoliko Šentviška in viška proga, ki bosta napravili manjšo krivuljo. Na Ajdovščini delajo zdaj podnevi in nonoči, da bodo deia čimprej končana. Istočasno se sukcesivno nadaliuje delo na Maea-rvkovi in Jegličevi cesti, dočim na Zaloško cesto dovažajo gradbeni materijal. Tam bodo že prihodnji teden začeli s kopanjem temeljev za novo progo.
—?j Uprava policije opozarja, da je za sestanke občinskih volitev v smislu § 31 zakona o društvih in shodih potrebno' predhodno dovoljenje obče upravne oblasti prve stopnje, katero si mora vsak sklicatelj tri dni popreje izposlorati.
—lj Z živilskega trga. Na živilski trg je bil davi precejšen naval, in kakor običajno ob sredah in sobotah je vladala mestoma gneča, zlasti na sadnem prostoru. Tja so pripel iali velike zaloge češpelj. jabolk, hrušk in tudi grozdja. Kvalitetno blago je bilo samo med hruSkami, ki jih prodajajo od 3— 5 Din kg, jabolka pa od 4 Din naprej. Iz Bele Krajine so kmetje pripeljali precej češpeli, konkarirali so jim pa tudi Bosanci. Cena kg je od 2—2.50. Gob ni bilo veliko, pozna se. da je premalo deževalo. V primeri z lanskimi so cene višie. Merico nudijo po 4, kg pa po 10 Din. Maline so po 4, brusnice po 5—6 Din liter. Značilno je, da so jih na Pogacarjevem trgu branjevci nudili po 5. kmetie pa po 6! Zelenjave je bilo v izobilju, cene so povprečne. Kg fižola v stročju je 2—3 Din, 100 kumaric za vlaganje 14 Din, kg paradižnikov 3 Din, cvetače od 2—5 Din po kakovosti in velikosti, glava zelja ali ohrovta 1—2 Din. Tudi jajca imajo stabilno ceno od 0.75 do 1 Din komad, par jarčk pa od 25—32 Din. Cene mestr so: goveje 6—10. telečje 12—16, prešičje 14—18. Na trgu je bilo tudi nekaj domačih rib. šču-ka 80. karp 24, pečenke in klini pa !oo 10 Din kg. Kupčija na trsu je bila živahna.
—lj Vremenska hišica v Zvezdi menda res ni rojena pod srečno zvezdo. V mislih imamo pred vsem tisti njen del, ki privablja največ občinstva, Tlakomer, ki za Crtu je stanje zračnega pritiska. Vedno mu nekaj manjka. Zdaj kolesje nI navito, ki žene pripravo, zdaj zopet nima dovolj Crnila ali celo nič. Drugikrat je napak postavljeno Crnilo, ki se ne Bklada s tlako-merom na južni strani. Po navadi pa je Crtalo napak postavljeno glede drugega Časa. Kdo hI našteval vse te nedostatke, kl so sicer malenkostni, a vendar pomenih, ni.   Micao m lahko rede, da ao tisti, za
vsako nadaijno strokovno uporabo docela neporabni. Zadnje dni pa smo dolivsll
še nekaj prav posebnega. Stoprav v mesecu septembru v letu Gospodovem 1933 ter toliko in toliko let po narodnem probuje-nju in osvobojenju so prvikrat (!!) namestili namestu tedenskih listov z nemSkimi imeni dni nove liste s slovenskimi imeni dni. In glejte, papir teh novih listov je kakor pivnik vpijal Crnilo priprave! Ko je neki trgovec videl to Bkazo, se je Isne-bii sledeče: »Nobeno domaČe delo ni za nič!« Seveda so jih takoj zamenjali z nemškimi listi!
_lj Vaem mojstrom sobo- črkoSHkar-jem, pleskarjem In llearjernl Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani opozarja, da se vrSi v Četrtek, dne 21. t. m. toCno ob 18. uri v pritlični dvorani Zbornice za TOI, Beethovnova ul. 10, predavanje g. Ernt«ta Oldenbrtieha, strokovnega učitelja z Dunaja in svetovno znanega strokovnjaka v gori navedenih strokah. Imenovani bo predaval o najnovejši tehniki v sobo ln črkoslikaratvu, pleskarstvu, ličaratvu in dekoracijski tehniki v splošnem. Predavatelj bo tudi predvaja! praktične poizkuse in bo priredil tudi razstavo svojih del, katero si lahko vsakdo ogleda tekom jutrišnjega dne že pred predavanjem. Ker se imenovani mudi samo mimogrede v Ljubljani in se predavanje ne more pozneje vrSitl velja ta poziv tudi za podeželske mojstre, ki bi se želeli udeležiti predavanja. Ime predavatelja samo jamči, da bo predavanje izredno zanimivo in pouCno; zato bi bila čim večja udeležba s strani mojstrov umestna in koristna.
—lj Prodaja zarubljenih predmetov. V soboto, dne 23. septembra 1933 ob 8. uri bo imela darvena uprava za mesto Ljubljana prodajo zarubljenih predmetov iz proste r«> ke v skladišču mestnega načelstva na Jegličevi cesti (baraka) in sicer: večje množine krožnikov, kozarcev, blagajna, gramofoni, razno pohištvo, poltovorni avto, kolesa itd.
—lj Otvorjen je red C. Priglase sprejema uledališka blagajna. 09tali abonmani pa so skoro popolnoma zasedeni. Lanske abonente, ki se do sedai našemu vabilu Še niso odzvali, ponovno vabimo, da se prijavijo tudi letošnio sezono- Dobrodošli pa so tudi vsi  novi stalni  prijatelji našega gledališča.
—lj Največji svetovni cirkus gori! V velikem Paramountovem govorečem tilmu »Kralj džunelec je nanizanih toliko aenzn ciionalnih prizorov, da je to filmsko delo eden najnapetejših filmov letošnje sezone. Predstavlja nam silnega moža, ki je zrasel v džungli med levi in drjgimi zvermi. Postal ie prijatelj in vodja orjaških zveri, ki so ga ubogale kot krotke ovčice. Impozantni so prizori levje dresure v areni ogromnega cirkusa, nepozaben  je prizor panike
v gorečem cirkusu, beg občinstva, napad prestrašenih zveri na bežečo žensko, ogorčena borba tigra in besnega leva- Še mnogo senzacionalnih prizorov bomo videli v krasr nem filmu >Kralj džungle«. Pripominjamo še. da igra v filmu glavno vlogo najjačji človek sveta in da bo predvajala ZKD i-em-ško verzijo filma, tako da bo občinstvu tudi ves dialog jasen in razumljiv. Predstave zanimivega filmskega dela bodo od petka dalje v Elitnem kinu Matici.
_lj Narodna galerija. Umetnostno zgodovinsko društvo prireui v sredo 20. t. m ob treh popoldne obisk narodne galerije v Ljubljani. Vodil bo msgr. Viktor Steaka. člani društva in drugi prijatelji umetnosti povabljeni. Sestanek na desni strani Narodnega doma.
_lj Tuberkulozen siromak Josip Skrok, ki
o njem poročajo zagrebški lieti, da so ee ga nekateri že usmilili in mu poslali potom upra- skromne prispevke, se je zglasil včerai tudi v našem uredništvu s prošnip, naj opozorimo plemenita srca nanj. Mož je res vreden usmiljenja, tuberkuloza ga je že tako razjedla, da komaj še hodi, a v bolnico ga ne morejo sprejeti, ker ni prostora Darove sprejema zanj naša upava.
_lj Pevski zbor Glasbene Matice. Dre-
vi ob 20. uri vaja vsega zbora.
_lj  Nogavice,    razne  svilene flor in
otroške, dobite trpežne pri tvrdki Miloš Karničnik, Stari trg. 57-1
—tj Žrtev neprevidnega voznika. Na Blei-wo»isovi cesti je včeraj popoldne nepreviden voznik podrl in povozil 73-letno starko Mino Vesnjakovo. občinsko ubogo z Vica. Star ka ie bila močno poškodovana na glavi in po elesu ter so jo morali prepeljati v bolnico.
_|j  Nevarno divjanje.   Ko ae je včeraj
okrog 15.30 peljal dijak II- realne gimnazije Mirko Kos na kolesu po Tržaški cesti, je nenadoma v divjem galopu pri vozil z Lepega pota kovag K. z vozom. Konj se je zaletel v kolo in je Kos v velikem loku odletel na cesto, voz je šel pa čez njegovo kolo ter ga popolnoma stri. Dijak je bil precei resno poškodovan na glavi in po nogah, raztrgal si je tudi vso obleko. Prepeljali ao ga domov in domaČi so morali pozvati zdravnika. Očividci zatrjujejo, da je nesrečo zakrivil kovač K.
_lj C h p i s t o f c v zavod, Ljubljana
znana najstarejša privatna trgovska šola. vpisuje dnevno le še tekočI mesec na Domobranski cesti 15. _ Vpisnina 30 Din. mesečna iolnina 120 Din. revni popust. _ Šolsko leto 2. oktobra. Zahtevajte prospekt. ii'0-n —I j Očala daljnogledi barometri fotn aparati itd najusodnejši nakup pri Pr. P Zajca izpraSanem optiku. Ljubljana. Stari trg 9 Ceniki brezplačno
ZVOČNI KINO IDEAL
Danes ob 4., 7. ln 9. ari zvečer
HALO BABY!
Prekrasna filmska opereta o mladi uradnici podzemske železnice to njenem zaročencu pilotu. — Čarobne popevke Panla Abrahama.
Marta Eggerth, Hermann Thi-mig,    Jakob    Tiedtke, Fritz Kampers
Danes nepreklicno zadnjikrat!
Iz lovske sezone.
— Gospod svetnik, ali pojeste vedno sami, kar ustrelite na lovu?
— Oprostite, gospod, kaj misiite, da smo ljudožrci?
Visoka sttrošt.
— Ali misliS, da žive žene delj, ka« kor možje?
— Seveda, to vidimo najbolje pri vdovah.
Drago Lmder
Nepozabnemu bratu Rudolfu v spomin
Ob petindvajseti obletnici 20. septembra 1908
LJubljana, 20. septembra. Danes je Tvoj spominski dan, dragi, nepozabni Rudolf! Zdi se mi. kot da je bilo včeraj, v zdravi mladostno-moški lepoti Te vidim hiteti po Selenburgovt ulici. Radostno sva se pozdravila. Povedal si mi, da greš prihodnje dni v Prago, kamor Te vabijo prijatelji izza nedavne pevske turneje »Slavca«, s katerim si bil tudi Ti. Veselil sem se Tvojega načrta, da se hočeš za stalno preseliti v zlato Prago. — Bilo je zadnje najino svidenje. Kajti naslednji dan, 20. september, je imel biti Tvoj zadnji!
Ko sem nesrečnega dne zvečer hitel v mesto, gnan po zli slutnji, so ceste proti središču zapirali vojaški kordoni.
Skoraj me je zajel vrtinec naglo se gibajočih oseb ob frančiškanski cerkvi. Kakor da je prihrumel silen val. v begu so padali otroci, padale so matere. Skoraj vrglo me je na gomilo živih teles, ki so vstajala in ponovno padala ob krikih groze. S klici, s pogledi in rokami smo moški ustavili brezobzirne naskakovalce. ki so ne oziraje se na starost in spol, bili okrog sebe s puškinimi kopiti, suvali in rinili v nas z rezili bajonetov.
Nobenih obrazov se ne spominjam več in ne vem, kdo izmed znancev je tedaj bil z menoj na tistem kraju. Vem le, da smo najbolj zadnji stali obrnjeni proti surove-žem, odrivali bajonete in klicali; t Stojte! Ali ne vidite, da so na tleh otroci!?«
Tisti hip se pripode dragonci. V navalu popada nekaj konj. Medtem, ko so se pobirali jezdeci, je nam uspelo, da so mogli ležeči in teptani dvigniti se in zbežati proti Unionu in v Frančiškansko ulico, nakar smo se tudi zadnji sprostili stika s podivjano soldatesko in se naglo zatekli v unionsko kavarno.
Pri stranskih vratih v Frančiškanski ulici naenkrat zgneteni v živo kepo, so se posamezniki le s težavo trgali iz nje, skoraj padajoči skezi vrata v kavarno. Zasledovalci so skušali zadnje potegniti nazaj na ulico. Se čutim prijem v zapestju in silen sunek Ni uspelo zlobni roki. že sem bil našel oporo v vratih in z urno kretnjo sem se mogel oprostiti. Opotekel sem se v kavarno.
In kmalu se je zgodilo z oddaljenega mesta so zagrmeli streli. Nisem več vzdr- I
Iz Trebnjega
_ K našemu včerajšnjemu poročilu o
balincarski tekmi med Trebnjim in Vičem pri Ljubljani smo naprošeni. da objavimo, da je poraz Trebnjega (100:71) pripisati zgolj naključju, ki je zahtevalo, da 8e za tekmo določeni igralci tekmovanja niso mogli udeležiti, ker so bili zadržani. Tako je šibka postava Trebnjega podlegla, izbrani močni postavi Viča. Zato je uspeh naših rezervnih balincarjev prav dober in bi ViCanl z izbranim našim moštvom imeli trd oreh, ki bi ga le težko zdrobili. Res usodno naključje!
Iz Celja
c_ Nesreča v milarnl. V ponedeljek 18. t. m. popoldne je stiskal 30 letni Ivan 2uraj, lelavec v Celjski milarnl na Sp. Hudinjf, s strojem milo. Pri tem ga je zadelo cepilo in mu odrezalo levi palec, žuraja so takoj prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnico.
_c Nogomet. V nedeljo 24. t. m. ob 15.30 se bo pričela na Glaziji v Celju druga, nogometna tekma med SK Elanom iz Novega mesta in SK Celjem. Prva tekma 17. t. m. v Novem mestu se je, kakor znano, končala z neodločnim rezultatom 5:5 (3:3). Za nedeljsko tekmo vlada v Celju in okolici veliko zanimanje.
—e Najdba. V torek 19. t. m. ekrog 7.30 zjutraj je bila v Aikerčevi ulici najdena rjava ženska ročna torbica z drobnarijo, majhno vsoto denarja in železniško legitimacijo na Ime Frančiške Šinkovičeve. Lastnica naj se zglasi pri prelFtojništvu mestne policije.
Iz Ptuja
_ Zopet dva velika požara, ki sta uničila dva lepi domačiji.. Pri posestniku žuran Francu v Korenjaku je 9. t. m. nenadoma izbruhnil ogenj, ki je uničil 23 m dolgo in 7 m Široko, zidano ln a slamo krito stanovanjsko ln gospodarsko poslopje. Zgoreli so tudi vsi svinjski hlevi, pohištvo, posteljnina, žito, sodi in drugi predmeti, tako da trpi 2uran Din «0.000 škode. Gasiti so pomagali tudi vaščani, pa je primanjkovalo vode in so bila v nevarnosti tudi sosedna poslopja. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen. Dva dni pozneje pa je izbruhnil ogenj pri posestniku in trgovcu Horvatu Alojzu v Gorisnici. Tudi temu je pogorela stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. Zgorelo pa mu je tudi šest vozov krme, veliko slame, vozovi in gospodarsko orodje, tako da ztiaSa skupna škoda Din 30.000. Ogenj je izbruhnil v ko-larnlci, vzrok pa je še neznan in preiskujejo sadevo orožniki.
Nezgoda dveh čolnarjev. Iz Saizbur-ga sta se napotila po Dravi slikarja Bo-guslav Vilhelm in Jožef Kolkec, ki sta potovala v gumijastem čolnu. V Četrtek sta pasirala Ptuj, proti večeru pa eta ie bila pri Ormožu, kjer ju je pa voda zanesla pod na obrežju stoječa mlinska kolesa, ki so mahoma pogrebila čoln ter ga potegnila s seboj v globočino z vsemi predmeti, ki sta jih imela čolnarja s seboj, med tem tudi vso gotovino okoli 500 šilingov. Sama sta si komaj rešila golo življenje ter so jima dobri ljudje pomagali z obleko. Mestna policija v Ptuju pa jima je dala nekaj denarja, da sta se mogla vrniti nazaj v svojo domovino.
_ Ciganska družba se je pojavila. V
gozdu v Strelcih se je naselila 6 glav bro-ječa ciganska družba, ki Je 10. t. m. oropala skozi gozd Idočo posestnico Lizo Golob iz Moškanjc, ki se je vračala iz Strele domov. Golooova je najprvo srečala ciganko, kmalu pa eta »kočila ls grmovja le dva cigana, ki sta Jo zgrabila in prisilila, da Jima Je izročila vse. kar Je imela pri tebi, k aračl le tO Dia gotovina ln kos usnja. Cigane ao prepodil! mimoidoči l.'uđ-Je. Orožniki »o Jih začeli zasledovati, pa so Jim cigani pravočasno ušli. Nasu ao v
žal, mora! sem zopet ven na ulico. Dospe vš i do kavarne Evropa sem poleg sebe slišal nekoga izgovoriti strašne besede: Lunder je padel! Tedaj me je povsem prevzela edina misel, da moram k njemu. Pozneje sem bil spoznal, da sva se srečala na poti. V Prešel novi ulici so v temnoze-leni nosilnici nesli mimo mene eno izmed žrtev.  Spredaj in zadaj vojaška patrulja.
Na frančiškanskem mostu je zopet stal kordon, bili so prav oni ubijalci s poročnikom Mavarjem. Nekam zmedeni, me niso zadrževali, ko sem tekel proti magistratu.
Toda le mlake krvi sem še našel na kraju zločina, na tlaku, kjer je zamrl bratov zadnji vzdihljaj. Vem, da me je klical, da so šepetale njegove ustne moje ime, da bi mu pomagal.
Povedali so mi, da so pravkar odnesli Lundra. Kmalu sem bil pri njem. Grobar, ki se je vračal z nosači in stražniki od mrtvašnice pri sv. Krištofu, me je spremil nazaj. Našel sem ubogegra bratca Rudolfa položenega na kamenito mizo v veliki dvorani. Pri plapola jočem svitu groba rjeve svečice sem se zagledal v njegov dragi obraz. Milovale so ga moje drhteče roke, klicala moja nema usta. V nepopisni boli je klonila glava do njegovega hladnega čela. še hranim robec, s katerim sem oti-ral kri okrog strašne rane v njegovih prsih.
In zatem še svidenje z njegovimi in mojimi ubogimi starši! Kako naj bi jlm<j bil sporočil pregrozno vest?
Rudolf nevarno ranjen. Pridita takoj, za vsak slučaj črno oblečena,«?: se je glasila moja brzojavka. Njuno srce ni moglo verjeti napol tolažilnim besedam sporočila. Ko so se ob nemem svidenju srečali pn^iedi, sta razumela: »Mrtev je!t
Bridka bol ni našla utehe niti po letih. Do smrti ju ni zapustila misel, de. njim ljubljeni Rudolf nima niti spomina, da še skromen nagrobni kamen ne pove, kje ležita ubogi sinko Rudolf in njegov mlajSi drug v smrti, Ivan Adamič.
Da bi Vama, dragi očka, in mamica, bilo vsaj dodeljeno, da sta videla počaSoenje njegovo sedaj po 25 letih! —
Nikoli nisem mogel govoriti o tem, kako je bilo takrat. Njemu in Vama bodi danes posvečen ta moj spomin!
arozdu le še nekaj obleke ln druge predmete, ki so jih cigani v naglici pozabili.
— Noćni streli s<> pokali nedavno noč pred hišo Hrga Janeza, posestnika v Ga-berniku. Kakor se je pozneje ugotovilo, so bili streli namenjeni Hrgovi hisi ln streljal je baje sosedov sin. Streli bi bili lahko usodni, če bi se bil v kritičnem trenutke kdo pojavil pred hl&o. Fant slcej trdi, 6a nI streljal s ceste, marveč e svojega dvorišča in zato, ker je bilo okoli hlSe nemirno. Orožniki so mu zaplenili puftko In za-levo preiskuje sodišče.
_ Velika   tatvina.   Nedavno   Je bik)
ukradeno lz zaklenjene hiše pri beietn dnevu posestnlci Neii Roškar v Slav66ml, obč. Sv. Andraž SI. gor. 90 k« masti, vač posteljnih rjuh, posteljnina, 6 klobas m 8 kg mesa v skupni vrednoati Din 1J0O. _ Kmalu se Je zopet pojavil vlomilec pred hišo, to pot pa ponoči ter je z drogom na oknu zlomil železni križ. Ker pa Je v sobi spala hči Marija, ki se je abudlla m prižgala luč, Je vlomilec pobegnil. VTrjgntkm so orožniki že izsledili.
Iz Črnomlja
— Komasacija občin je tudi pri na* veb*r
dila veliko zanimanje, zlasti glede na bližajoče se volitve. Dočim v marsikaterem drugem srezu naše banovine ni bilo ratno po novi združitvi pomembnih sprememb, je v na5em srezu dosedanjih 22 občin združenih v novih 7, ki imajo sedaj moopo boljše pogoje za samo*to{no gospodarsko živltecrjo, nego prejšnje male. Neizpremenj&na jo ostala le čmomeljska mestna občina, dočim so dosedanje občine Adlešifi, Tribuče, Grib-lfe in katastralna občina Zuniči iz viniike občine združene v novi adleSieki obSini. 96* sedaje obine Dobliče, Doka, Petrova vas, Talčji vrh in Zlanina v novi občini Crnomeli okolica s sedežem v Črnomlju, dosedanje občine DragatjS, Butoraj in TanSa gora v novi občini Dragatuš, dosedanje občane Kot, Semič in Vinji vrh v novi občini Semič, dosedanje občine Ceplje, Dol, Dolenja Podpora, Radence in Stari trg v novi občini Stari trg ob Kolpi in dosedanji občini Vinira brez katastralne občine fcuniči in Sinji vrh v novi občini Vinica. Živahno zanimanje vlada turi i za občinske volitve, pa bodo občinarji v nove občinske odbore gotovo volili mole ne glede na njihovo prejšnje politično prepričanje, ako je le njihovo dosedanje delo zadostno jamstvo za bodoče.
— Vpliv kmetijsko pospeševalne gluibe v našem srezu se vidno opaža. Prvotnj nezaupanje se polagoma spreminja v zaupanje in nodelovanje. Tudi vedno naraščajoči obisk kmetijsko posvetovalnih dni pri sre-skem načelstvu dokazuje, da je prebivalstvo spoznalo in uvidelo možnost napredka edino le v teenem sodelovanju z oblastjo, ki je zlasti gospodarskemu dei.i pri nas posvetila največjo pozornost. Sreoko načel-stvo je &talno v živahnem stiku tudi s podružnicami Kmetijske družbe in podpira njih stremljenje in delovanje.^ V zadnjem času se vse podružnice prav živahno udej-stvujejo.
— Živinoreja je v našem srezu 5e vedno v precej slabem stanju, zlasti pa svinjereja. 2e večkrat smo naglašali, da dovaiajo naSi kmetje iz savske banovine prešiče, ki ]lb krmijo in potem z malim dobičkom z pot prodajajo dalje, s tem načinom pa tudi razširjajo živalske kužne bolezni, ki nieo uri nas baS redke. Banovino velja pobijanje teb bolezni mnogo več, neg1> bi veljalo par plemenskih mrjaščkov, pa je vendar še klfib temu njihoivo Število izredno nizko. Banska uprava je bila Še v prvem polletju napro-šena s posebno vlogo, da pomanjkanju plemenskih mrjaščkov od pomore s subvencioniranimi, dočim pozneje takih subvencij ne bo več treba, ko se bo gojitev mrjaščkov pri nas Že udomačila. Prebivalstvo bo itak samo uvidelo na konkretnih primerih, da je domača svinjereja dobičkano&nejla od do-sedanjega načina. Upamo, da ee bodo naše želje vsaj demo izpolnile.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 10. —gt—Jbai 1938
175
ve sirot*
Somu
In posvetovali so se.
In posvetovali so se.
Prevladajo je mnenje, naj ostanejo čolni zvezani in šele v skrajni nevarnosti bi vrvi prerezali.
In tako je nastala noč.
Zensks je bila morska bolezen tako izčrpala, da že dolgo niso vedele, kaj se godi okrog; njih.
Večina je ležala nepremično na dnu Čolnov.
Poročnik d' Ouvelles je krčevito stiskal ročaj krmila, Marjana je pa sedela moiče pri njem, oči uprte v nebo, ki je kar žarelo od neprestanega bliskanja.
Oba dva brodolomca, izgubljena v čolnu sredi širnega morja, sta tisti bip obujala spomine.
Oba sta obujala v spominih preteklost, da bi našla v nji ure svoje mladosti.
Marjana je našla v teh spominih pomirjenje, saj ji je bil prijeten občutek, da je sicer grešila kot ljubica Jakoba Frocharda, da pa dela pokoro za svoj greh. Njene poteze so kazale blagodejen duševni mir.
Nasprotno so pa globoke brazde na poročnikovem čelu pričale, da roje temu možu težke misli po glavi; bilo je, kakor da ga peče ob tej uri smrtne nevarnosti vest.
Cesar so se mornarji bali, se je zgodilo v prvih nočnih urah.
Veter je pihal z vedno večjo sik> m Ogromni valovi so mogli postati čolnom vsak hip usodni.
2e opetovano je malo manjkalo, da jih besneči valovi niso prevrnili.
Častnika sta opozorila na to poročnika, ki je moral krvavečega srca zapovedati, naj prerežejo vrvi.
Takoj so ogromni valovi odnesli čolne vsakega na svojo stran. Nekaj časa so se brodolomci med bliskanjem še videli in z veseljem so ugotavljali, da veslajo v isto smer.
Da se prepričajo, da razdalja med njimi ne postaja večja, so v krajših presledkih klicali iz čolna:
— Gk>rieux!...
Na ta kJic so odgovarjali iz drugih dveh čolnov: »Bog nas varuj!«
V temni, viharni noči so bifi ti kHci strahotni.
Brodok>rrtcj so se pa bali, da jih kmalu ne bodo slišali, ker je vedno boij grmelo in treskalo. Grom je pretresal o^račde m bliski so razsvetljevali ognjeno črne globine zevajočega obzorja.
Zdelo se je, da divja vihar še z večjo silo. Bučan je razburkanega morja, pomešano z ječanjem nevrhte, je onemogočalo vsako sporazumevanje med Čolni.
Kričali so in se klicali, toda odgovora ni bilo; klici iz enega čolna najbrž niso mogli več doseči drugega čoina.
In ta strašna negotovost je trajala do ranega jutra. Po strašnem divjanju viharja je morje končno vendarle prizaneslo čohru, ki sta bila v njem poročnik in Marjana.
Toda jutranja zarja je prinesla poveljniku in njegovi posadki mučno presenečenje.   Druga dva čolna sta bila
ponoči izginila.
Kakor daleč je sesalo oko, ni bik) na mirni morski gladini nobenih sledov. Vihar se je bil polegel, morje umirilo, toda čolnov ni bilo nikjer.
In brodolomci so odveslali naprej sami, zapuščeni, z edino nado v srcu: da srečajo ladjo, ki bi jih vzela na krov.
Od tistega trenutka so bili vsi mornarji gJoboko potrti.
Eden, stoječ vzravnan spredaj na čolnu, je opazoval obzorje, da bi sporočil drugim radostno vest, če bi se prikazala težko pričakovana ladja ali pogrešana čolna.
Tudi Marjana je vstala; in njene oči so se uprle v daljavo. Nje strah ni bil prevzel, njen obraz, je kazal popoln notranji mir. Rada bi bila zagledala v daljavi ladjo ne toliko zavoljo sebe, kolikor zavoljo svojih družic, ki so bile Že vse obupane.
Nesrečnice so ihtele, tarnale in sklepale roke. Zaman bi bilo vse prigovarjanje, naj ohranijo mirno kri. Zdelo se je, da se je vseh lotil obup.
Nevarnosti od strani morja m viharja se je piidružU še strah pred lakoto z vsemi mukami groznega smrtnega boja.
Se nekai dni, pa bo začelo primanjkovati hrane; sodček z vodo je bil že do polovice prazen in hrano je bilo treba deiiti že po pičim norčijah.
— Ali je res čakala nesrečne brodolomce tako kruta usoda, kakor se je bal poročnik d* Ouvelles?
Na to je kazal dan, ki je sledil viharni noči, ko sta dva čolna brez sledu izginila.
Toda po strašnih, dolgih urah stranu in negotovosti se je naenkrat razle-gei klic mornarja na jamboru:
— Ladja na obzorju!
Takoj so planili vsi brodolomci pokonci, iztegnili so roke proti belim jadrom in začeli klicati na pomoč, kakor Ga bi jih mogla slišati posadka ladje, oddaljene več milj.
Nekaj Časa so zaman klicali, potem jih je pa zopet obšla groza.
Kako naj bi opozorili nase posadko ladje na obzorju? Kakšna znamenja bi morali dajati, da bi jih opazili na tako veliko daljavo?
Poročnik je zapovedal dvigniti ob čolnu pritrjeni drog s kavljem in privezati na konec kos blaga, ki naj bi opozoril posadko tuje ladje, da so v čolnu pomoči potrebni brodolomci.
Marjana je takoj odtrgala od svojega krila širok trak, da so ga privezali na konec droga.
In to znamenje je vihralo po zraku sredi   klicev obupu jočih brodolomce v.
Potem so pa čakaLi v mučni napetosti, boječ se, da bi ladja ne odplula naprej bodisi zato, ker posadka ni opazila znamenja aii pa ker se poveljnik ni zmenil za usodo nesrečnežev, ki so ga zaman klicali na pomoč.
Čakali so, oči uprte v ladjo, stoječo na videz nepremično na obzorju.
Nastal je trenutek grozne napetosti, ki se je izpremenila v obup, ko so opazili, da je ladja izpremenila smer. Kaj je pomenilo to? Ali ne bodo morali v strahu in grozi gledati, kako se ladja počasi oddaljuje in izgublja tam daleč na meglenem obzorju?
To bi pomenilo, da so splavale vse nade po vodi. To bi bil začetek počasne smrti, umiranja od lakote, sredi pretresljivih krikov   in   groznih prizorov
besnega obupa, ko izgube močnejši vse človeške lastnosti in se izpremene v divje zveri.
Cas je pa hitel, minute za minutami, dolge kot ure, so tekle v mučni eno-UčnostL
Solnce se je vedno bolj nagibalo k obzorja in poljubljalo z zadnjimi žarki širno morje.
Zdelo se je, da je ladja vsajena v morje lesketajočih se draguljev.
Se trenutek in to morje v vseh barvah prelivajočih se solnčnih žarkov in lahnih valov se pogrezne v temo.
Še trenutek in nesrečni brodolomci pokopljejo komaj porojeno upanje na rešitev.
Tedaj so pa začeli vsi goreče moliti.
Kar se je izpremenila vroča molitev v klice nepopisne radosti. Ladja se ie obrnila in krenila z razprostrtimi jadri naravnost proti čohru.
Gotovo je bila posadka opazila znamenja. Kmalu ni bilo več mogoče dvomiti, da prnje ladja na pomoč brodolomcem.
Lahen oblaček dima se je dvignil ob strani nad krov; zadooel je zamolklo strel in od vseh strani se je čul odmev.
To je bila obljuba posadke, da pribiti brodolomcem na pomoč.
V čolnu so pa morali razumeti ta poziv tako, da naj veslajo proti ladji.
Mornarji so napeli vse sile in čom se je mogočno zarezal v valove, puščajoč za seboj globoko brazdo sredi rje-nečih se valov._
Stephen Pichon
Iz Pariza poročajo, da je umrl tam bivši minister Stephen Pichon. Pokojni je bil rojen I. 1857 v Arnay le Duc in postal je novinar. Kot urednik po Clemenceauu ustanovljenega lista »Ju-stice« je postal prijatelj slavnega francoskega državnika in spadal je k njegovim najzvestejšim privržencem. Leta 1882 je bil izvoljen v parlament in pridružil se je radikalnim socijalistom. Leta 1893 je odložil mandat in se posvetil diplomatski službi. Najprej je bil poslanik v Haiti, potem pa v Braziliji. Leta 1898 je bil poslan v Peking, kjer je Lzposloval za Francijo važne železniške koncesije. Leta 1906 je postal zunanji minister v Clemenceaujevem kabinetu. Njegovo delo so bile pogodbe s Španijo in Anglijo o ohranitvi status quo v Atlantskem oceanu in Sredozemskem morju ter podobna pogodba o Severnem in Vzhodnem morju z državami ob teh morjih. Njemu se mora Francija zahvaliti za previdno, toda uspešno politiko v maroškem vprašanju.
O sovražil se je pa v javnosti s svojimi članki v »Tempsu«, kjer je pisal proti antanti kot gospodarsko in vojaško nesmotreni zvezi. Zato je moral v juniju 1911 odložiti ministrstvo in sledil mu je de Selves. Leta 1913 je bil pa zopet imenovan za zunanjega ministra, ko je odstopila Briandova vlada. Tik pred vojno je z vlado vred odstopil. V decembru 1917 je bil pa zopet minister v Clemenceaujevi vladi. Bii je zelo nezaupljiv napram nemški politiki med mirovnimi pogajanji in zahteval je varnost proti Nemčiji. Leta 1920 je odšel definitivno iz vlade, postal je direktor »Petit Jaurnaia« in še istega leta je bil izvoljen za predsednika novinarskega sindikata. Mnogo zaslug si je pridobil pokojni za Češkoslovaško.
trentinskih gor. Namestu svile rabijo za krila laneno platno. Tudi vse potrebščine za optične, fotografske in radio instrumente izdelujejo Italijani doma.
Vojaško letalstvo od ostale armade ni odvisno. Ono ima svoje ministrstvo, svoj štab in zdaj tudi svojo admiraHte-to. Letalskemu ministrstvu so podrejene delavnice, šole za pilote in opazovalce, vojna letalska šola za višje častnike in posebni meteorološki zavodi. Letala za bombardiranje so letos pokazala na manevrih v Milanu, da so na zek> visoki stopnji. V zadnjem času je dobilo italijansko vojaško letalstvo novo napravo za metanje bomb, ki je vdelana v letalo tako, da niti pilot ne pozna njenega ustroja. Tudi zasledovalna letala so Italijani zelo izpopolnili. 2e lani so dosegli v Curinu v hitrosti z njimi prvo in drugo mesto. Baje imajo letala, ki dosežejo hitrost 400 km na uro. Vsak mlad mehanik, ki ga veseli letalstvo, se lahko brezplačno izšola za pilota. 15. aprila so otvorili v Italiji 26 letalskih tečajev, iz katerih pride nad 500 mladih pilotov.
Italija se utrjuje
tudi v zraku
Možno letalstvo je napravilo iz Italije pravo velesilo
Balbo na delu
Se po svetovni vojni nihče ni videl v Italiji velesile enake Franciji, Angliji ali samo Japonski. Sijajno oborožena, sita in lepo oblečena italijanska armada je bila poleg tega še v veliki premoči, pa je vendar bežala pred lačnimi, raztrganimi in izmučenimi avstrijskimi četami, kadarkoli se jim je zahotelo pognati Italijane v beg. Italijanski vojak sploh ni bil za vojno v strelskih jarkih, kjer se je moral boriti ne samo proti sovražnikom, temveč tudi proti nesnagi in mrčesu. Je pa vprašanje, aH ti slabi vojaki ne bodo izborni vojaški piloti. A bodoča vojna se nam obeta v zraku in iz zraka.
Italija postaja s svojim letalstvom prava velesila. Kako Italijani delajo na polju izpopolnitve svojega letalstva, nam najbolje priča polet Balbo ve eska-dre čez ocean. Mussolini ni mogel najti za italijansko letalstvo primernejšega moža, kakor je Balbo. Vedel je, da je naloga težka, in izbral je za njo razmeroma zelo mladega moža, ki je pokazal občudovanja vredno energijo. Začel je z nepričakovanimi inšpekcijami — prileti na letališče, pregleda vse, premesti nekaj častnikov, kaznuje tega ali onega, ki je zamudil v službo in ki ne kaže nobene volje do napredka. Tako je počasi stare ljudi izpremenil v nove ah' pa jih odslovil. Pa tudi staremu inventarju je prišel Balbo kmalu do živega. Na letališčih je dal podreti stare lesene barake ter zgraditi najmodernejše hangarje in poslopja. V letalskem ministrstvu je napravil pravo revolucijo. V novem poslopju so med pisarnami steklene stene, da nihče ne more lenuhariti. Da bi niti akti ne spali, je dal dvakrat ali trikrat vse pregledati. Kaznoval je strogo, toda pravično. Nastopil je neizprosno proti protekciji in povzdignil disciplino, ki jo je svet občudoval na nedavnem poletu učencev orbetellske letalske šole v Ameriko.
Največje Balbovo delo je pa letalska šola vojaških pilotov v Orbetelhi. Prvi učenci so poleteli z Balbom iz Italije v Brazilijo. V šoli vlada zelo stroga disciplina. Neprestani zdravniški pregledi, stroga prepoved alkoholnih pijač in kaje, gojitev sporta in tovarištva. Šoli je dodeljen organizator-no institut internat Umberta Maddele-ne in v njem se vzgajajo sinovi letalcev, ki so se smrtno ponesrečili. Poleg letalske šole v Orbetelhi slovi še šola pilotov lovcev v Desenzanu. Iz nje je izšel svetovni rekorder Agello, ki je 10. aprila na avijonu Mačehi Ca-stoldi 72 iz tovarne Fiat prekosil v Orlebaru rekord angleškega poročnika Steiniortha, ko je dosegel hitrost 682 km 403 m na uro.
V gradnji letal je Italija najbolj stremela po osamosvojitvi. Država, navezana na uvoz sirovin, bi zašla v politično odvisnost od svojega dobavitelja. Vprašanje jekla so gladko rešile državne železarne v Cogne, kjer se izdeluje tudi duraluminij. Ameriški les za propelerje so nadomestili z lesom s
Kako nastopi spanec
Fiziologija spanja je predmet živahnega zanimanja zdravnikov, ker se poja vija zadnja leta vedno pogosteje spalna bolezen in pa nespečnost. Dunajski zdravnk Economo je odkril pri proučevanju takozvane možganske hri-pe. ki povzroča nespečnost, da je v možganih prizadet privesek (faypofysa). Privesek lahko smatramo rudi po poskusih na živalih za možgansko središče spanja. Z obsevanjem tega centra z r6ntgenovimi žarki je bil dosežen uspeh pri trajni nespečnosti. Berlinski profesor Zondek je dokazal, da je pri ljudeh, ki trpe na naglem kolebanju duševnega stanja od razekaženosti do brezbrižnosti v krvi ze4o malo hroma. Pomirjajoči vpiiv broma je še davno znan. Izkazalo se je. da se izloča hrom v znatni množini v hypofy«.
V spanju prodira brom v možgane, ko se pa človek prebudi, se nabira Xr~ pet v hypofysi. Zondek je pripravil bmmhorrnon, ki je vbrizgan v kri povzročil spanje. Možganski privesek tvori torej brom vsebujoči spalni hormon. Dokler človek bedi, je nakupičen v možganskem privesku. Spanec pa nastopi s tem, da se iz priveska razširi v možgane. Poleg tega zaziblje človeka v spanje tudi alkohol, pa morda tudi druge snovi v krvi. Po jedi se poveča količina alkohola v krvi in človek postane zaspan. Tudi večerni vrček piva vpliva na človeka tako.
Hojse od bradavice.
— Kaj vas bradavica na nosu nič ne jezi?
— Bradavica bi me de ne jeztta tako, kakor bo, da me vsak tepec opozori na. njo.
V palači Ljubljanske kreditne banke
LJUBLJANA, Tvrseva cesta
se oddajo pisarniški in obsežni poslovni prostori.
Točnejše informacije pri upravi zavoda
Prvovrstni HOTEL
v mestu, z restavracijo in kavarno ter opravo; 25 tujskih
sob in stanovanja
se odda v najem 1« oktobra 1933«
oziroma 1. januarja 1934. Ponudbe je poslati na g. Osterberger Aleksander, Ptuj.
ZAHVALA
Za preobile dokaze iskrenega sočutja, Id smo jih prejeli povodom nesrečne smrti naiega ljubega brata« strica in svaka« gospoda
Ivana Kosi eri a
se tem potom naflskrenejc zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo prt mnogim darovalcem krasnih vencev, zastopnikom oblasti in društev in vsem, ki so dragega pokojnika pocastitt na poslednji
ti.
ŽALUJOČE RODBINE:
KOSLER, SEEMANN, RUDEŽ
LJUBLJANA, SO. septembra 1033«
RAZNO
VSE KAR POTREBUJETE
oglašujte v >Slov. Narodu«. — Beseda le Din 0.50. 3516
PO 50 PAR ENTLAJNJE vezenje zaves, monogramov. »Jul Jana«
VošnJakova ulica (v bližini Slamiča) in Sv. Petra c. 55.
NAJBOLJŠA VLNA vseh vrst se točijo v gostilni »Frankopanski dvore v Šiški.
NAPROŠA SE plemenit, dobrosrčen človek, da bi podaril revni deklici knjige za 1. razred meščanske šole. — Naslov v upravi »SI. Naroda«, event. se knjige oddajo v upravi. 3689
Krojaški modni atelje J. JELOVSEK, Ljubljana«
Kongresni trg št. 8, L nadstr. (Poleg Kina Matice)
se priporoča za izdelavo oblek, površnikov in sukenj vseh vrst. Moderen kroj. Solidna izdelava. Zmerne cene. 3824
ČAJNO MASLO iz pasterizirane smetane Din 19, čajno maslo lz sladke smetane Din 18.- franko — razpošilja vsak dan sveže — Tibaut Jurij, mlekarstvo, Krapje, pošta Ljutomer. 3725
Modna konfekcija
Najboljši nakup
A. PBESRER, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 14. 11/T
VTNA DALMATINSKA in slovenska od Din 4.- naprej na debelo in drobno — Buffet »Dalmacija«, Novi trg. 3730
Na obroke!
Na hranilne knjižice i
POHIŠTVO Dobi se samo pri nas. Orehove šperane
spalnice črešnjeve spalnice šperane spalnice pleskane spalnice omare postelje
kuhinjske oprave kuhinjske kredence
Sprejemamo vsa naročila ln popravila po konkurenčni ceni. — Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri MIZARSTVU »SAVAc, LJubljana, Kolodvorska 18  Miklošičeva 6 Telefon 2780
Din 7.000.-
4.800.-3.000.-1.800.-400.-200-850.-450,-
STANOVMai\
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom, parket, razgled na cesto — oddam. — Aleksandrova cesta 7/n, levo.
3677
SLUŽBE
Kdor išče službo,
naj oglašuje v > Slovenskem Narodu«. Beseda samo Din 0.50
IŠČEM GOSPODIČNO k 8 letnemu dekletcu, ki poučuje v srbohrvaščini. — Lederer, Desider, Sombor. 3699
STAREJŠA GOSPODINJA
za vsa dela išče službo. — Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Dobra kuharica 3664«.
KROJAŠKEGA POMOČNIKA
za konfekcijo sprejmem. — Naslov v upravi > Slovenskega Naroda.« 3732
KMETSKO DEKLE
išče stalno službo. — Veber, Žalec pri Celju. 3721
AKO PRODAJAŠ ALI
KUPIŠ NEPREMIČNINO oglašuj v »Slovenskemu Narodu«. — Beseda samo Din 0.50.
NOVA HIŠA v Vižmarjih naprodaj. — Pojasnila: Petač, trgovina, Viz-marje. 3685
NAPRODAJ PARCELE
pod mesto spadajoče, v Alešev-čevi ulici; m* 35 Din, tudi na hranilne knjižice. Vodovod, elektrika gramoz na licu mesta. — Pojasnila daje: Sag-meister, Celovška cesta št. 78
3723
MLAJŠA GOSPODIČNA
pridna gospodinja, vajena vseh M Snih del in kuhanja, želi službo  pri   boljšem  gospodu   ali j PRODAM NJIVO manjši obitelji. — Elsa Štor, zasajeno s hmeljem. Informa-Krapina, Popovec.             3654 j cije: Kranjc, Vransko. 3720
Specijelni entel oblek
ažuriranje, pred tisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri
Matek & Mikeš. Ljubljana
poleg hotela S
J
Vezenje raznovrstnih monogramov. parila, saves, pregrinjal; jntlanje, izdelovanje gumbnte V al ©d najmodernejše ureditve podjetja — najnižje
rjMjuja: Josip ŠmpmmM Za »Narodno tiskarno«: Pran Jesersek _ Za upravo ln lnaeratnl del Usta; Oton UHiistttf — Vat t Ljubljani