■ Poštnina |Mi ▼ gutuffsA» Leto LXXTV^ št. 75 Ljnsljana, a. aprila Ud Cena Din V— Iahaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelj* In vrst a Din 2. do 100 vrat t Din 2-50, od 100 do 800 vrat 4 Trsta Din 4.—. Popust po dogovora, tnseratni davek posebej, volja aaaaaaaai v Jugoslaviji Din 14*—> am jaaaaaaat iu Din Din *, vodji UREDNIŠTVO Of URAVNISTVO LJUBLJANA. Knmfljavm vaVa K. S Podrninlaa: MARIBOR, Orajskl trs; at. T — HOVO MESTO, Ljubljanska cesta, taisfnn it. 30 — GELJZ, celjsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica i, telefon fit. 65; podružnica opravo: Kocenova uL X telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. trn a. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351, Angleži v prestolnici Eritreje Zastopniki civilnih in vojaških oblasti v Asmari so izročili mesto angleški vojski, ki prodira proti zadnjemu italijanskemu pristanišču ob Rdečem morju - Angleške čete napredujejo tudi proti abesinski prestolnici London, Z aprila. AA. (Reufler) Uradno poročajo, da so angleške impcrijske čete zavzele eritzejsko prestolnico AsmarcK Kairo, 2. aprila s. (Reuter) Posebno poročilo, ki je bilo ponoči poslano iz Khar-tuma javlja, da se je Asmara predala brez vsakega odpora. Zastopniki civilnih oblasti v Asmari so v spremstvu italijanskih častnikov prispeli v avtomobilu z belo zastavo v gjlavni stan angleške \*ojske, ki je prodirala od Ker ena, ter sporočili, da se Asmara preda Angleške čete so cesto iz Korena v Asm&ro prehodile v petih dneh, to se pravi, da so dnevno prodrle povprečno po 20 km. Kairo, 2. aprila AA. (Reuter) Zavzeto mesto Asmara leži na visoki ravnini 2300 m visoko nad morsko gladino. Asmara je moderno mesto, ki ima tudi radijsko postajo. V njej biva 22.000 prebivalcev. Z zavzetjem Asmarc je angleškim četam odprta pot proti Massaui, zadnjemu italijanskemu pristanišču ob Rdečem morju, ki je oddaljeno okrog sto km od A s mare. Kairo, 2. aprila s. (Reuter) Včerajšnje službom, poročilo poveljstva angleške voj- J . ■ »š*ndi I I i M fffl }M DURU AN lRTUM i MASSi (Zula- 2910 ] iri ABATfijg flegma« . "t1 i^vl rvL« 8»mba.^>«<> .V* TJR05EI&S l^0on«[f *j TV- JU\ ' I Mu* V(»620 &420 s sSoUota 2^1 RaKei M60 kZabul rladguj/ 3-: .. 'ŽIBUTU m* Akofo BardkviU. 2010 *$oddu •samara ' %&1> 4230 ™. -.Šakala* ,4*>o•Dssis GuboV; ^ Denbcč^ •Čakata^ Lasarar oflarkos Hofa Warof AddfsAbeba ^im* ^M*£AR Mogcr 2910 •£«1 •Turtura •6ulu& 1 Oagabur Seaabaatli ske na Bližnjem vzhodu javlja, da angleške čete v Abesmiji kljub razdejanju, ki so ga Italijani na umiku povzrocrti na železnici m cesti, hitro napredujejo v smeri od Diredaue preti Addis A bebi. PorcčHo iz Nairobija iavlja nove podrob-nesta o zavzetju Diredaue Prve redne angleške čete ki so zasedle mesto, so naletele na veliko obfTrzenc skupino iregularnih italijanskih kolonialnih čet. ki so napadale italijansko prebivalstvo v mestu Angleške čete so civiilno prebivalstve zaščitile, toda že pred njihovim prihcdce ra/rrede vojnih obveznikov. Grški veleposlanik v Ankari je imert daljni razgovor z zunanjim ministrom Saradzoglom. Zadnje* dni so an-gle3ci in grški diplomati v sa'ncm stiku 9 turško vlado. Iz Bolgarije Sofija, 2. aprila. AA. (DNBi. Pravosodni minister je včeraj podal sobranju zakonski predlog o splošni amnestiji političnih zločincev. ScfUa, 2. aprila. AA. (DNK) Scfa anje je včeraj ratificiralo bolgarsko m ciprski kulturni dogovor, podpiran 18. f bruarja. Zasedanje vrhovnega sveta SSSR Moskva, 2. aprila e. (Ta») Včeraj se je pričelo zasedanje vrhovnega sveta SSSR v Krem!tj. Na dnevnem redu je kot prva točka ratifikacija državnega j>r«Tračuna za leto 1941. Albansko bojišče Grki poročajo, da so odbili napad na postojanke, ki jili prejšnji dan zavzeli Atene, 2. aprila, s. (At. ag. )Grški generalni štab javlja v svojem snočnjem 159. vojnem poroćilu : Aktivnost patrulj in topništva. Zjutraj so sovražne edinice napadle postojanke, ki jih je grška vojska prejšnji dan zasedla. Napad je bil odbit ter je bilo zajetih 80 italijanskih vojakov, med njimi en častnik. Grško notranje ministrstvo poroča, da so sovražna letala včeraj bombardirala ladjice v bližini nekega grškega otoka v Egejskem morju. ISTapad nI povzročil niti škode niti žrtev. Atene, 2. aprila. AA. (Reuter) Ministrstvo za tisk je razglasilo preko atenskega radia uradno poročilo, da se je pri včerajšnjih operacijah posrečilo grškim četam uničiti dve sovražnikovi četi. Zamenjava grških in italijanskih državljanov Djevdjelija, 2. aprila, p. Po skupnem dogovoru med obema vojujočima se država- ma, Italijo in Grčijo, je bila včeraj popoldne izvršena na železniški postaji v Djev-d jeli ji zamenjava grških in Italijanskih državljanov. Ob 15. je prispel v Djevdjelijo iz Grčije vlak s 640 italijanskimi državljani, ki so jih sprejeli italijanska konzula iz Skoplja in Bitolja, kakor tudi zastopniki naših civilnih oblasti. Na Rakek je istočasno prispel vlak s 440 grškimi državljani, ki se vračajo čez naše ozemlje v domovino. Na poslednji grški železniški postaji Idomeni čaka drug vlak z 900 Italijani, ki bodo prepeljani v Italijo čez Jugoslavijo, čim bodo italijanske oblasti izpustile čez naše ozemlje nadaljnjih 450 Grkov. Eden pri grškem Atene, 2. aprila. AA. (Reuter) Atenski radio poroča, da je kralj Jurij sprejel angleškega zunajega ministra Edena. Varujte s@ tujih agentov, izzivačev in vohunov! Nemci in Italijani zažigajo svoje ladje ▼ ameriških lukah — Skoraj vse ameriške države so izdale varnostne ukrepe proti sabotaži na ladjah Amerika zavrnila nemški in italijanski protest New York, 2. aprila, s. (Ass. Press). Iz vseh delov Amerike javljajo o novih primerili sabotaže na nemžkiii m italijanskih trgovskih ladjah v ameriških lukah. Tako so v pristanišču Puerto Cabelo v Venezueli posadke zažgale en nemški in dva italijanska parnika. V prisi^uiisču Cai-lao so zažgali Nemci dva 5.000 do 6.000 tonska parnika, ki sta skušala uiti, pa so jim peruanske oblasti preprečile beg. 53 članov posadke obeh ladij je bilo aretiranih. V neki drugi peruanski luki je Dila prav tako zažgana neka nemSka ladja. I>ve nemški ladji, ki jima je vendarle uspelo pobegniti iz Peruja, so sto milj od obale opazila peruanska letala, ld so signalizirala njihov položaj vojni mornarici. Angleške vojne ladje, ki so v bližini, bodo obe ladji gotovo prestregle. Agenti neke nemške paroplovne družbe so skušali z letalom zapustiti Peru, pa so jih peruanske oblasti zadržale. Prav tako so peruanske oblasti zaaegle tri potniška letala nemške Luft-fcjmae ter so vojaško zastražile letališče Lufthanse v Peruju. V Mehiki je prav tako prišlo do primerov aabotaže na nemških in italijanskih lftfljfliv Neka 1000 tonska nemška in neka 2000 tonska italijanska ladja v pristanišču v Tampieu, sta bili zažgani. Mehiške oblasti so aretirale njih posadke. V Verar eruzu je bila prav tako poskusena sabotaža na dveh ladjah. O drugih primerih sabotaže poročajo iz Ekvadora_ Ameriške oblasti bo ugotovila, da je bilo na 25 izmed 28 italijanskih ladij, ki so oile zasežene v ameriških lukah, poskusena sabotaža. Po nalogu vrhovnega državnega, tožilca Jacksona bo proti članom posadk teh ladij nemudoma dvignjen? obtožnica. Poleg Zedinjenih držav »o včeraj tudi vlade Kostarike. Kube in Venezuele odredile zaseženje nemških in Italijanskih ladij, da preprečijo sabotažo. Prav tako namerava zaseči nemške in italijanske ladje Argentini j a, V Braziliji pa je 24 nemških in italijanskih ladij že sedaj zastraženih, da se prepreči sabotaža. V mornariških krogih v New Torku se govori, da so dobile posadke vseh 60 nemških ladij v Južni Ameriki nalog, da svoje ladje potope, če ne bi mogle odpluti ix pristanišč. Ugotovljeno je, da so v veČini primerov nemške in italijanske posadka na svojih ladjah sabotažna dejanja s tem, da so povzročile požare. Wa«hington, 2. aprila a (Ass. Press). Uradno poročajo, da ata nemška in italijanska vlada poslali vladi Zedinjenih držav protestni noti, v katerih zahtevata izpustitev vseh zaseženih trgovskih ladij, kakor tudi izpustitev mterniranih mornarjev. Washington, 2. aprila s. (Reuter) Ameriška vlada je zavrnila nemško in italijansko zahtevo, da vrne zaplenjene nemške in italijanske trgovske ladje ter da izpusti internirane mornarje. Zunanji minister Hull je sporočil novinarjem, da nemški in italijanski protest ne bosta i mola nobenega učinka na odločitve ameriške vlade gdede nemških m italijanskih ladii. Straža tudi na francoskih ladjaL Washington, 2. aprila e. United Fresb javlja, da je 19 francoskih ladij v ameriških lukah zastraženih. Med njimi je tudi prekomornik »Normandie«. Na odločilnem mestu izjavljajo, da v naslednjih 48 urah ne bo zaplejena nobena druga ladja. Rusko zastopstvo na Izmišljena in zlobna poročila Osebno varnost in imetje narodnostnih manjšin varujejo naši zakoni London, 2. aprila i. (AA) (Reuter) Rusija j-e ukinila svoje poslaništvo in svoj kon-zirlat v Osilu. Tako javlja stockholmski Hat »Tidningen«. Beograd, 2. aprila AA. S službene strani smo pooblaščeni objaviti naslednje: Zadnje dni prinaša del tujega tiska kakor tudi radijske postaje navzlic že objavljenim zanikanjem z naše strani, fantastične ter popolnoma izmišljene vesti o dozdevnih demonstracijah in napadih na narodnostne manjšine ter Matapanaka bitka«, po najjužnejšem rtu v Gretji Ifatapami, ▼ čigar bttžtnl se Je vrtna. Važno vlogo ▼ bitki so Imele poleg angleških tudi av-ladje. Tako Je stopila t Je avtsralska krizarka Ferth, pa tudi avstralski rušUec Stuart. Število vojnih ladij, ki so se na obeh straneh udeležile bitke, Se nI bilo objavljeno. Znani so samo podatki o Italijanskem vojnem brodovju. Italijani so se borili m tremi oUopnicaml, 11 kzlzarkaml to tretirani in da je bilo pri tem ubitih 10 Nemcev, da je bila opustošena cela ulica v Petrovgradu, v kateri stanujejo pripadniki nemške manjšine, da se dogajajo aretacije predstavnikov narodnostnih manjšin itd in še mnogo drugih docela izmišljenih stvari. Po viru vseh teh vesti se vidi, da ne prihajajo iz naše države, prav tako pa se opaža v radijskih oddajah teh držav pomanjkanje poročil njihovih dopisnikov iz Jugoslavije, ki po lastnem priznanju vsak dan pošiljajo poročita, da vlada v Jugoslaviji popoln red in mir in da ni bilo nobenih dogodkov, ki bi vsaj približno dali povod, da se veruje v resničnost teh zlobnh vesti. Najtipičnejši zgled za širjenje teh netočnih vesti pa predstavlja trditev nekega uradnega predstavnika na včerajšnji novinarski konferenci v tujini, da sta angleški minister Eden in angleški general Dill v Beogradu. 14 ruSilci. Na ang-leSkl SLOVENSKI NAROD«, sreda, z. aprila 1W1 Mlinsko stališče glede na nove razmere v Jugoslaviji Kljub rezerviraraosti uradnih mest se zdi, da Italija ne želi s&rcmeizihe v cdnesih s sosednimi državami Beograd, 2. ap:\Lla. p. Pod naslovom »Rimsko stališče slede na nove razmere v Jugoslaviji« prinaša »Politika naslednje poro^Jo svojega rim-kega dopisnika: Zadržanje meiodajnih instanc v Italiji se v zvezi z novimi razmerami v Jugoslaviji niti včeraj ni izpremneilo, niti ni bi storjen kak korak, ki bi mogel služiti za slabo oceno in se tolmačiti na negativen način. To kakor tudi splošna atmosfera zbujata vtis, da Italija niti malo ne želi spremni ti stanja v odnosih s sosedno državo, ki se je manifestiralo v mnogih do.eodkih mednarodnega značaja. Tak vtis ima ruka i velika večina opazovalcev in političnh krogov kljub veliki rezerviranosli na uradnih mestih. Tak vtis se dobiva tako do zadržanju tukajšnje š:rše javnosti kakor tudi onih krofov, ki niso blizu d os-d ko m samim, ki pa morejo vsaj v manjši meri vplivati nanje. Iz razgovorov s tukajšnjimi političnimi krosi se mere jasno spoznati njihovo mnenje, ki bi «?e moglo označiti takole: Ne vidi se razlog, zaka.i naj bi Italija in Nemčija podvzeli prv kakršenkoli korak, ki bi mogel nengodr j vplivati. Osovinske sile žele, da se reši že obstoječi obkroženi spor na Balkanu in da se ne razširi. Poleg tesa tukaj vsi žele. da bi se na Balkanu razmere uredile, da bi se onemogočilo vsako vmešavanje drugih v balkanske zadeve, kakor nra\"iio omenjani kroiri. Neomezni koraki, ki bi bili vezani na tujo pobudo bi mogli resno poslabšat; položaj, te'a pa re?no nihče ne želi. Na kratko, poudarki o v omenjenih krosih, če ostane v^e. kakor doslej, namreč brez kakih tujih vplivov in pobud, bi se nrglo pričakovati samo naib Ijše, kar se tudi želi. Označili smo točno vtise v Rimu T; vtisi ne temelje na kakih izjavah, temveč irfrlfučno na zasebnih razgovorih z ne urad p-mi toda z zelo resnimi o^eb^o^t-mi. P leg tega r>a r? vtisi do tega trenutka verjetno r>reH.~tnv\ja:o realko atr-o^fero. čeprav se tukai rnln^rso smatral seveda kot opi? samo italijanskega stališča. Grški m nunski :isk o 27. marcu Atene, 2. aprila. AA. Atenska agencija: List sProiac objavlja prvi daljši dopis svojega posebnega dopisnika Drosisa o patrio-tičnih dogodkih v Jugoslaviji 27. marca. V tem dopisu poudarja grški novinar goreče rodoljubje vseh plasti jugoslovenske-ga naroda, ki je sedaj trdneje zedinjen, kakor kdaj prej. Prav tako objavlja list »Akropolis« vtise svojega posebnega dopisnika v Jugoslaviji Papageoriusa, zlasti pa vtise iz Skoplja in pravi s tem v zvezi: Jugosloveni ljubijo svojega kralja Petra II. in imajo zaupanje v šefa svoje vlade generala Simoviča. Bukarešta, 2. apr. e. AA. (Reuter). Ru-munski listi toplo pišejo o osebi mladega suverena Jugoslavije, »TJniversul« poudarja, da bo Nj. Vel. kralj Peter nadaljeval slavno tradicijo svoje dinastije in svojega naroda, ki je dosledno izpolnjeval oporoko blagopokojnega kralja Aleksandra Zedinitelja: Čuvajte Jugoslavijo! ^Curentulr piše: Ko je Jugoslavija ču tila potiebo po notranji zaslombi. jo je našla v mladem kralju, čigar prihod na prestol je zapečatil notranje eciinstvo. »Lucca Farul« pravi po obširnem življenj > mladem kralju med drugim: V teh burnih časih držita obe roki mladega vladarja trdno krmilo, usmerjeno proti miru in nacionalni zmagi. Imenovanje novih banov Beograd, 2. aprila. L Z ukazom Nj. Vel. kralja Petra II. in na predlog predsednika nunis irskega sveta so imenovani: za bana dunavske banovine dr. Milorad Vlaska lin. pomočnik ministra notranjih del, za bana moravske banovine Božidar M. Krstić, ban Zetske banovine, za bana vrbaske banovine dr. Nikola A. Stojanovič in za bana zetske banovine upokojeni general Beža Djukanovič. Dosedanji ban moravske banovine Janl-čije Krasojevič je vpokojen. Dosedanji ban dunavske banovine dr. Branko Kijurina je postavljen na razpoloženje. Otinje, 2. aprila, p. Vest, da je general v p. Blažo Djukanović imenovan za bana zetske banovne, je bila v črni gori najlepše sprejeta. General Djukanović je eden izmed najbolj izrazitih nacionalnih osebnosti ter je bil eden izmed voditeljev napredne mladine v črni gori, ki se je borila za zedinjenje Crne gore s Srbijo. Prva izjava dr. Mačka Zagreb, 2. aprila, i. Včeraj ob 16. se je nadaljevala konferenca v banskih dvorih. Konferenci so prisostvovali dr. Maček, ban dr. šubašić, ministri dr. Andres, dr. Smo-ljan. dr. Sutej ter inž. Košutlč in dr. Krnjević. Konferenca je trajala do 19.30, ko je prvi odšel minister dr Andres. Pozneje so odšli tudi ostali udeleženci konference. Dr. Maček je izjavil novinarjem naslednje: r Gospodje ministri dr. šutej in dr. Smo-ljan ter inž. Košutič potujejo zvečer v Beograd.« Kakor izvemo, so ministri in inž. Košutič ponesli 3 seboj sklepe včerajšnje konference hrvatskega narodnega vodstva. Jtsg^slovenski Madžari kralju Petru II. Petrovgrad, 2. aprila, i. V imenu madžarske skupine je senator dr. Imre Varadv poslal mlademu kralju naslednjo brzojavko: Nj. Vel. kralju Petru H.! Ko stopa Vaše Veličanstvo na prestol, prosimo Vaše Veličanstvo, da izvoli sprejeti izraze zvestobe in vdanosti madžarske manjšine v kraljevini Jugoslaviji. Jugoslovenske manifestacije v Lycftu LryOnf 2. aprila, s. (Ass. Press) 500 francoskih dijakov je včeraj v Lyonu manifestiralo za Jugoslavijo. Dijakom so se pridružile tudi velike množice prebivalstva. Bile so to prve javne demonstracije v Lyo-nu od sklenitve premirja dalje. Sovjetski radio Moskva, 2. aprila, s. Moskovski radio citira skoraj dobesedno proglas jugoslovanskega ministrskega predsednika generala Simoviča, objavljen v ponedeljek zvečer. Poudarja, da namerava Jugoslavija voditi prijateljsko politiko z vsemi sosedi in da si bo prizadevala z vsemi sredstvi, da bi bila z njimi v najboljših odnosih. Prav tako citira moskovski radio snočnji komunike agencije A vale o lažnivi tuji propagandi glede Jugoslavije. Zaupanje v našo vrhovno državno vodstvo je najboljši eagevsr na zlobne vesti is tssjine A >0 <& za dcftiokf sporazumom bo ameriškim letalskim in pomorskim silam omogočena, da znata o ojačijo obrambni pas v Panamskem prekopu. Na drugi strani so Zcdin'cne države dale Mehiki dovoljenje, da se njene letalske m pomorske letališč. sile poslužujejo amerišk'h ifraaajsfa za Predsednik Roasevelt je doveli! prvi izdatek v znesku 1080 milijonov dolarjev TTashmgton, 2. nprila sl (Asa Press) | lahko uporabljalo mehiška letališča, s tem Predsednik Rt . . .': je sporočil snoči na konferenci tiska, da je že izdal nalog za izdelavo vojnega mat;-;i!a v vrednosti 1080 milijonov dolarjev, ki bo na podlagi zakona o posojanju vojnega materiala prepuščen dem< kretskim državam v pomoč. Material, ki je bil dan v izdelavo, obsega opremo za vojsko in mornarico, kakor tudi za letalstvo. Predvidena je tudi proizvodnja živil. Predsednik ni hotel navesti držav, katerim bo poslano orožje. VToshington, 2. cprila AA. (Reuter) Predsednik pomorskega odbora kongresa Win-son je včeraj podal predlog, ki naj da vladi pooblastilo, da sme prevzeti vse tovarne, ki delajo za narodno obrambo, posebno tiste, kjer ncstajo.jo stavke, ker to ovira izvedbo programa narodne obrambe. Washington, 2. aprila A A. (Reuter) V razgovoru s poročevalci listov jc predsednik Roosevelt izjavil, da ne vidi potrebe po kakšnih novih zakonskih ukrepih za preprečitev stavk v industriji, ki dela za narodno obrambo. Roosevelt je dodal, da bo skušal doseči pravilno funkcioniranje sedanjega mehanizma s tem, da bo imenoval nov posredovalni svet. Vzajemna uporaba oporišč v Zedinjen ih državah in Mehiki Washington. 2. aprila. AA. (Reuter.) Zunanji minister Hull in mehiški poslanik sta včeraj podpisala dogovor o vzajemni uporabi letalskih oporišč obeh držav. N»w Vork, 2. aprila, e. Zastopniki Zedi-njenih držav in Mehike so zakilučili podajanja o vzajemni podpori m obrambi Severna In Srednje Amerike. Na podlagi tega soorazuma bo ameriško vojno letalstvo General Sikorski v Ameriki Otawa, 2. aprila, s, (Reuter). Včeraj so prispeli v Kanado poljski ministrski predsednik general Sikorski. podtajnik angleškega ministrstva aa plovbo Šalter in novi viaoki komisar sa Kanado, bival minister Malcolm Mae Donald. General Sikorski potuje v Waahlngton, kjer bo konferiral a predsednikom Roosevelt om In člani ameriške vlade, glede dobav ameriškega vojnega materiala za poljsko vojsko. Podtajnik ministrstva aa plovbo Salter je sporočil, da odhaja v Zedinjene države po posebnem nalogu ministrskega predsednika Churchilla, da organizira sodelovanje med Anglijo in Zed i njenimi državami v vprašanjih trgovske plovbe in gradnje trgovskih ladij. Salter je poudaril, da bodo imele ameriške Ladje važno vlogo v > bi tki za Atlantik«. Druga obletnica Francove zmage Madrid, 2. aprila, s. (Reuter). Španski radio javlja, da nemški in italijanski poslanik pri španski vladi nista prisostvovala včerajšnji paradi o priliki dru^e obletnice zmage generala Franca. Veliko članov diplomatskega zbora je bilo pri paradi navzočih. Madrid, 2. apr. e. (Havas). O priliki druge obletnice zmage je general Francu izdal zakon, na podlagi katerega bo izpuščeno na svobodo 40 ujetnikov, ki so bili aretirani zaradi udeležbe pri uporu, V zadnjih dveh letih je bilo objavljenih več podobnih zakonov, toda v nobenem primeru ni bilo amnestiranih toliko ujetnikov. Gre v glavnem za republikanske bojevnike ali ljudi, ki so simpatizirali s prejšnjim režimom. Njihova osvoboditev je pogojna in bo do stala izvrsna Sela no proučitvi vsakega primera posebej. Promet skozi Burmo Čungking, 2. aprila a (Reuter) Uradno rx>ročajo, da je birmanska vlada pristala na zgraditev železniške proge od Lašia do kitajske meje in dalje, tako da bo dosežen stik s kitajsko železnico, ki vedi do Jinana. London, 2. aprila a (Reuter) V spodnji zbornici je sporočil včeraj minister za Indijo Amerv, da je bila cesta iz Birme na Kitajsko zaradi ponovnih japonskih letalskih napadov mestoma poškodovana in je bil promet deloma prekinjen. Sedaj pa se vrši promet že po vsej cesti. Značilnosti mvs šahovski turnir v Leningradu Leningrad, 2. aprila s. Snoči je bilo igrano VII. kolo v -ahcvskem turnirju za prvenstvo Rusije. Lilienthal in Botvinnik sta izbrala v svoji partiji neko estro varianto španske otvoritve. Botvinnik je kot črni kmalu izenačil, nato pa je prišel celo do napada. V časovni stiski pa je napravil Botvinnik napako, s čimer je omogočil nasprotniku, da je držal večni šah. Partija je zato končala remis. Partija Bondarevski-Boleslavski je prekinjena v boljši poziciji za slednjega. V francoski obrambi je Boleslavski žrtvoval najprej kmeta, nato pa figuro za napad. Partija Kercst-Smislov je prekinjena v enaki poziciji. Stanje po VII. kolu je v vodstvu: Botvinnik 4(2), Keres in Lilienthal po 3(1). KOLEDAR Danes: Sreda, 2. aprila: Frančišek Pavi. DANAŠNJE PRIREDITVE Srbsko-sloven^ka razstava »Lade« v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18. DE2URNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. Ga. Marija Bsnač f Davi ob S. je umrla v visoki starosti gospa Marija Bonač, vdova po pokojnem trgovcu Ivanu Bonaču, ustanovitelju uglednih Bonačevih podjetij, ki Je umrl 1. 1920. Pokojna gospa je bila mirnega in pl2-menitega značaja, marljiva in delavna kot mravlja. V vseh krogih prebivalstva je uživala največji ugled in spoštovanje. Svojemu preranernu soprogu je bila verna družica in krepka opora. Vse njeno življenje je bilo posvečeno delu. šele visoka starostna leta so 30 prisilila, da se je umaknila v zatišje. Pokojnica je bila zavedna slovenska žena ter je vzgojila svoje otroke v strogo narodnem duhu. Siromakom je bila plemenita dobrotnica. Nf.j ji bo lahka domača zemlja! Vsem njenim naše globok sožalje! «■9 mirna neg ¥ JLonaonu Minulo noč so vrgla nemška letala le stekaj hztrA na fužnozapadno Anglijo London, 2. aprila s. (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju: Sovražna letala so vrgla snoči nekaj bomb na južne zapadno Anglijo. Povzročena je bila le majhna škoda. Človeških žrtev ni bilo. Sicer ni nobenih peročil o sovražni letalski aktivnosti nad Anglijo v pretekli noči. London, 2. aprila s (Reuter) Kakor javlja letalsko ministrstvo, so bila včeraj nad Anglijo in v bližim angleške obale sestreljena štiri sovražna letala Dva nemška bombnika so sestrelili angleški lovci, ko »te napadla neki anglešk" konvoj ob zapadni obali. V teku včerajšnjega dnevu se posamična sovražna letala vrgla več bomb da razne točke ob južni in vzhodni angleški obali ne da bi povzročila mnogo škode. Edino na dveh točkah v bližini obale jc btk> povzročene nekaj škode in bilo je nekaj žrtev. Nekaj oseb je bilo ubitih. Ponoči jc vladal ra/cn nad južnozapad-no Anglijo povsod m>r. Londt n je preži-vol že 12. zaporedno mimo n^č brez letalskega napada Dublin. 2. aprila AA. (Reuter) Tiskovni urad pri min str-tvu vlade je snoči razglasil: Ncccj je treščilo na zemlja v grofiji \Vakesfordu neko nemško letalo. Posadkr> smo internirali. Obrambne vaje proti plinskim napadom London, 2. aprila, s. (Reuter) Notranji minister Morrison je nedavno opozoril angleško prebivalstvo na možnost plinskih napadov. V mestu Kingstown ob Temzi so se nato vršile vaje za obrambo pred plinskimi napadi. Uporabljeni so bili med vajo tudi plini. Prebivalstvo je nosilo plinske maske. Na več točkah so bile organizirane posebne postaje, lu 30 dajale navodila za uporabo plinskih mask. državne a pmvmw:Q Proračun državne administracije »ača 9*024,£>93.&oo Din in državnih ustanov 5.090,436..c :\; Din Včeraj je bil uveljavljen novi državni pivaračun. Proračunska doba bo trajala 9 mesecev, do konca leta. Proračun je sestavljen do predpisih novega zako:ia o državnem računovodstvu. Novi proračun se razlikuje po sestavi od lanskes i proračuna po tem, da ie razdeljen v dva r>-glavja: na splošno državno upravo in državno gospod ar st vo. Skupni izdatki državne uprave in državnih ustanov znašajo 14.115,124.100 din; na državno upravo odpade 9.024,688.100 din izdatkov, na državne ustanove pa din 5.090.426.000. Izdatki državnih ustanov se krijejo z dohodki državnih podjetii. Sore-vidimo. da ti zdatki znaša io dobro tretjino celotnih izdatkov. Pri tem je treba še naglasiti, da ie čisti dobiček državnih podjetii proračunjen na 490,131.800 din: državna blagajna bo torei prejela skoraj pol miliiarde din še od državnih podjetii za splošne upravne stroške. V novem proračunu ie prišlo mnogo boli do izraza kakor prejšnja leta skrb za pospeševan ;e državne podjetniške delavnosti, kar velia predvsem za državne železnice, ki so največje državno podietie. 2e!ezn:-cam ie treba posvečati v teh časih še posebno pozornost, ker ie od njih v veliki meri odvisno vse gespodarsko življervie. Povečani so bili krediti za državna podleti a in finančni minister ie izrazil upanje, da bodo državne ustanove lahko v novi proračunski dobi boli aktivne. Številčno ie nov preračun od lanskega povečan za 1379 8 miliionov din. v resnici 1e oa povečanie maniše že zaradi tesa. če računamo da je bil lanski proračun poznele izpopolnjen s številnimi izrednimi krediti. Proračun pa ne izkazuje pove- čanja izdatkov vojnega ministrstva; ministrstvo krije svoje izdatke iz l-kl.da zi narodno obrambo. Proračun se zdi v Fr-~ meri z lanskim precej zvišan tudi zaradi tega, ker obsegi vse izdatk - /a krit * anuitet za vse loto, med tem k j proračun-ka doba znaša le 9 mesecev C e upoštevajno vse to, sprevidimo. da je novi proračun v resnici povečan le z okrog 530 mil jonov din. Najbolj je zvišan preračun finančnega ministrstva, ki kriie izdatka vse državne finančne uprave. Zvišanje znaša 886.2 milijona din, a od te vsote odpe le na samo stroške uradniške aprovizaciie 6*0 mfi-jonov din. S tem kreditom bodo pomagali državnemu uradništvu. ki je bil i ' 1 i prizadeto zaradi đrsjdnje N kakmi obliki bo porabljen ta kredit. Finančno ministrstvo bo dotiralo tud .- lad narodne obrambe z 230 mili ion *: n Proračun prosvetnega ministrstva io zvišan za 122 milijonov din. Skupno en i-ša 712.38 mil. din. — Posobej je treba opozoriti na zvišanje kreditov zn posn Sevanje kmetiistva: povečanj so za okro t 100° o. kar je ena največjih znači n sti novega proračuna. Izdatk-" kmeti.'-:' :i ministrstva so povečani od 81.8 mil na 170 66 milijona din, T zvišan vsem na račun povečanih kred;t-\- zn no-spešovanie kmetiistva. Upamo, d i b~d i H kredit1 d^hro porabljeni kar ie -lasti važno v teh časih, ko ie produktivnost kmetijstva še v posebnem interesu di Finančni mmister je v Svojj izjavi o novem proračunu narrla-'!. dn io rov pro-rnčun povsem realen, kar rprevl ;- mo po višini državnih d. hodkov v pn tekli proračunski dobi. Obnavljanje zalog pri podjetjih Kako bi bilo treba določati prodajne cene blsga, da bi podjetja lahko obnavljala svoje zalege Ljubljana, 2. aprila Vprašanje cen je v teh časih še vedno najbolj zanimivo. Nedavno je sicer izšla ministrska uredba, da je prepovedano vsako zvišanje cen do 1. avgusta, zato bi marsikdo mislil, da je s tem ukrepom odpravljeno vse nadaljnje razpravljanje o draginji. Vendar je prišlo kmalu po uveljavitvi uredbe do nesporazumov; nekatere vrste blaga so se tu in tam podražile, kakor n. pr. pri nas meso. Pozneje so razveljavljali podražitve, a vendar tudi s tem zadeva še ni bila odpravljena. Najmočnejši argument proti ustalitvi cen je, da podjetja — obrtna in Industrijska, a tudi trgovska — ne morejo obnavljati svojih zalog: tovarne ne morejo nakupovati surovin, če izdelkov ne bodo smele prodajati po ceni, ki bi krila produkcijske stroške; trgovec detajlist ne bo nakupoval blaga na debelo, če ga ne bo mogel prodajati na drobno v sorazmerju z nabavnimi cenami. Morda bi se kdo vprašal, kako se morejo podjetja sklicevati na nabavne cene in zvišane režijske stroške, ko vendar velja prepoved o podražitvi tudi za surovine in prodajo blaga na debelo. Ce se blago na debelo res ne bo več podraževalo, če se bedo tovarne lahko zalagale z nepodraže-nimi surovinami, ne bo tudi nevarnosti, da bi bilo porušeno ravnovesje med naba-nimi in prodajnimi cenami — a razen tega se režijski stroški ne bodo smeli zviševati tudi zaradi davkov, zvišanja prevoznih stroškov itd. Producenti so se doslej pritoževali nad politiko cen predvsem zaradi tega, ker so morali blago prodajati po starih cenah tudi še po zvišanju nabavnih cen. Preden so smeli podražiti blago, so morali Čakati na dovoljenje pristojnih oblasti. Prošnje navadno niso bile takoj rešene, četudi je podjetje prodajalo blago, ki je bilo nakupljeno ter producirano po starih cenah, je vendar trpelo škodo, če so se medtem zvišali režijski stroški ter se podražilo blago v prodaji na debelo. Trgovsko podjetje mora namreč za obnovitev zaloge plačati več, a staro blago je moralo prodati po nespremenjenih cenah; če hoče zalogo obnoviti, se mu zmanjša substanca, kapital. Pri večkratnem obnavljanju zalog poti istimi pogoji podjetje tako Izgublja stalno, čemur mora slediti polom, če podjetnik raje ne opusti trgovine in ne naloži kapitala, kolikor ga pač še ima. drugje. To velja tudi za tovarne, ki morajo kupov.ni vedno dražje surovine, svojih izdelkov pa ne smejo podrazevati. Pri večjih podjetjih je izguba na kapitalu seveda lahko zelo velika. Zdaj nekateri vidijo m varnost, d.i podjetja ne bodo več redno obnavljala svojih zalog, ker ne bodo smela podražiti bla-ga. O nevarnosti v resnici smemo gov če ne bodo ostale nespremenjene tudi cene vseh surovin. Ustalitev crn je bila nujno potrebna, zato pa je tudi trel a i riti vse pogoje, da se bodo cono res ustalila, in sicer tako, da ne bodo temu sle Ide nobene neprijetne komplikacije, zlasti ne pomanjkanje blaga. GoapodarstvenUd zahtevajo, naj oblasti dovolijo kalkulacijo prodajnih cen na podlagi dnevnih 11 cen. To se pravi, da bi smele tovarne prodajati tudi tiste izdelke, ki so bili iz ni iz surovin starih zalog, po novih cenah. Sklicujejo se na to, da podjetja morajo imeti neko minimalno zalogo sur vin In pomožnega materiala, da sl saj i ne- moteno produkcijo. Pri tem je pa treba zlasti računati, daje nabava surovin dandanes mnogo počasnejša kakor pred letom ter da je treba včasih čakati celo do IS mesecev. Trde tudi, da je v državah, kjer oblasti dirigirajo cene, dovoljena kalkulacija na podlagi dnevnih tržnih cen. Pri tem opozarjajo, da bodo posledice zelo škodljive, če oblasti ne bodo ugodile tem zahtevam ter da se bo predvsem zmanjšala produkcija, mnogi delavci t. »do izgubili delo, začelo bo primanjkovati blaga itd. Trditi smemo, da odstranitev vseh teh nerednostl v produkciji in na tržiščih ni nobena težava in da je z dobrim nadzorstvom nad cenami in produkcijo mogoče preprečiti vse škodljive posledice politike cen. Kakor rečeno, ustalitev cen je potrebna in če preprečijo vse zlorabe in izigravanja predpisov o prepovedi r dražitev, upamo, da ne bo zastala tudi produkcija ter da bo dovolj blaga. Sati:&mor pod železniško lokomotivo Tragična smrt upokojene učiteljice Mare Miku-luševe v duševni zmedenosti Ljubljana, 2. aprila Na gorenjski prosi, pri železniškem prelazu v Podlimbarskega ulici v Šiški, je davi izvršila samomor upokojena učiteljica 521etna Mara Mikuluš, ki je stanovala v hiši št. 27 v Podlimbarskega ulici. Mikuluševa. ki ie bila samska, je že ponoči vstala iz postelje in se precei dolgo sprehajala po sobi. kar so čuli sostanovalci v hiši. Kasneje se je oblekla in odšla ven. Sprehajala se ie po ulicah v Sl-p.ki. zjutraj pa se ie ustavila ob progi, kjer je počakala železniško lokomotivo, ki odhaja cb 5. proti Št. Vidu. Ko je lokomotiva pribrzela mimo. se ie Mikuluševa vr?la pod njo in io ie lokomotiva raztrgala. Strojevodja, ki je dogodek opTzil. je takol ustavil stroj, bilo pa je že prepozno. O do^odko ie takoi obvestil čuvnia. ta na glavni kolodvor. Čuval ie takoj telefoniral tudi policijski stražnici v Šiški, ki je obvestila policijsko upravo. Zjutraj j? prišla na krai žalostnega dogodka policijska komisija, v kateri sta bila zdravnik dr. Lužar ter dežurni uradnik g. Lovrečič. Po ugotovitvi okoliščin je bil obveščen mestni pogrebni zavod in so truplo prepeljali v mrtvašnico na Zale. Kakor so ugotovili, je šla nesrečna Mikuluševa v smrt v popolnem živčnem in duševnem razkroju. Pokojnica ie že dolgo časa bolehala na živcih ter ie že pred dnevi skuhala v svojem itsnovantu tevr-šiti samomor. Takrat je izoila večjo k ličino jod^. vendar so to sosed ie pravočasno opazili in i i nudili pomoč Tudi naslednje dni je hodila okros? močno potrte in gvorĐa znancem, da ^ n; več živeti. Mikuh-ševa. ki v Liublja-ni ni imela ožjih sorodnilcov. fe Mla p° rodu ft št. Vida pri Vipavi, pristojna Pa le bila V Trtic na Gorenjskem. Zgled patriotizma Iz D^k-njskiSi Toplic Beograjska »Politika« objavlja sliko starega Črnogorca G jura VukaJinovica in piše: Siromašni kmetovalec Gjuro Vuka-šmović iz sela Lajkovića pri Podgorici v črni gori ima posestvice, ki meri štiri orale. Pridno je obdeloval svojo zemljo in živel z ženo, zadovoljen 3 koščkom kruha, ki ga mu je dajalo posestvice. Pa so nastali za našo državo hudj časi in vojaška uprava je začela klicati obveznike na vojaške vetbe. Starega Gjuro ni držalo več doma. Izročil je svoje posestvo ženi, naj ga obdeluje, kakor ve In zna, on pa je odšel v mesto in se prijavil kot dobrovoljec na vežbo pri ondotnem delavskem bataljonu. — Zdravilišče v Dol. Toplicah je bilo sicer celo zimo odprto in je bilo tudi v naj-I hujšem mrazu vedno nekaj gostov, ki so i se posluževali zaradi zdravljenja kopanja v termalni vodi. toplejše vreme pa je privabilo še več zdravljenja potrebnih letovi-j ščarjev. To so po največ težji bolniki, ki I sta jih ostra zima in nadležni revmatizem j prisilila, da se čim prej poslužijo uspešne-I ga zdravljenja v termi. Mesec april bo prl-j vabil Se druge, ker imajo Dol. Toplice zelo 1 ugodno lego in so obvarovane pred mrzli-! mi vetrovi. Prava letna sezona se bo prl-I čela kakor običajno meseca maja. 1 Inserirajte v „SL Narodu44! Ste*. 75 »SLOVENSKI NAROD c, srafe, S. aprOa ML Stran 9 Hopar Hace pred sodiščem Ha c? taji^ da bi imel namen ustreliti koga frnmed svojih zasledovalcev — Zasliševanje prič Ljubljana, 2. aprila. Zasliševanje prič v včerajšnji dopoldanski razpravi proti Antonu Hacetu je poteklo brez presenečenj. Priče so vztrajale pri svojih prvotnih izpovedbah. Predvsem so zaslišani orožniki odločno potrdili, da je Haee, ko so ga zasledovali in ga hoteli aretirati, streljal med begom z očitnim namenom, da zadene zasledovalce in jim onemogoči nadaljnje zasledovanje. Te izpo-vedbe so zelo važne, ker trdi Hace. da je streljal vedno na. slepo, samo da bi prestrašil orožnike, ni pa imel namena, koga izmed njih usmrtiti. Vse kaže, da je bil v resnici zgolj slučaj, če Hacetove krogle niS3 pogodile svojeg-a cilja, razen pn spopadu v Spodnji Hudinji pri Celju, ko je izcvne številke in zopet redovne številke so se vrstile vse popoldne. Kar po vrsti s;> šli in zdel-* se je, da redovnih številk ne bo nikdar konca. Nekakšen poseben p Moža i zavzema v procesu obt. ženec Miha Kovačič, ki vztrajno trdi. da pri njem niso našli blaga in predmetov, ki jih je nakradel Hace s tovariš! Glede K-vr.čiča. krojača iz Radohove vasi. pravi obtožnica, da ni po izsledkih, preiskave nobeneza pozitivnega d c kaza, da bi sam ali v družbi ostalih obtožencev sodeloval pri vlomnih tatvinah, doka 'ano pa je. da ie imel pravcato skladišče, kjer je prikrival vse mogoče Dredmete. ki so izvirali z raznih vlome v Haceta in njegove družbe. Obtoženec je že v preiskavi krivdo zanikal. Prvotno se je zagovarjal, da je večino blaga, Ivi so £a pri njem zaplenili varnostni organi, nakupil od raznih dalmatinskih krošnjarjev. Pozneje je zatrjeval, da je več blaga kupil od nekih poljskih beguncev, kar se je izkazalo za popolnoma izmišljeno in neresnično. Šale proti laoncu preiskave je Kovačič priznal, da je poznal Haceta. da je Hace zahajal v njegovo hišo in da je bil z njim večkrat tudi Pestotnik. Priče so izpovedale, da Kovačič svoje poštene obrti sploh ne opravlja, razen kake malenkosti, da ie pri ljudeh na sabem glasu in da se je v glavnem pečal le s prekupčevanjem raznih tihotapskih predmetov in blaga sumljivega izvora. Včeraj zaslišani orožnik A. Golob iz St. Vida pri Radohovi vasi je povedal, da imajo orožniki neprestano posla s Kova-čičem. Na sumu je bil že večkrat, da je sodeloval pri raznih tatvinah, toda dokazati mu niso mosli ničesar. V glavni razpravi torei Kovačič vztraja pri trditvi, da niso pri njem našli nobenih zalo? nakradenega blaga. Za DDcamezne predmete odločno trdi, da jih niso našli v njegovi hi$£, tako na prime1- flobertovke rfcd. Včerai ie celo povc-dal. čigav ie pralni stroj. l*i BO f*& r»n5i; \r nie «©*H h:-'i Ko- vačičev očs te nnmre; mena lik in je do-ttl v popravilo pisalni stroj od nekoga z Rašice. Glede tega stroja trdi obtožba, da je bil ukraden, Kovačič pa je povedal celo ime lastnika tega stroja. Predsednik je Kovačiča vprašal, zakaj lastnika stroja že prei ni omenil. Kovačič pa je odgovoril, da ga je imenoval že med preiskavo, toda v spisih o vsem tem ni ničesar zapisanega. Kovačičev primer se bo moral bolj pojasniti in menda bo sodišče njegovo zadevo izločilo in preiskavo dopolnilo z novimi poizvedbami. Dopoldanska razprava Snoči do 20. je predsednik velikega senata prečital sodne spise vseh glavnih ob- tožencev, dopoldne pa je nadaljeval čitanje drugih aktov, predvsem aktov o zasliševanju in izpovedi soosumljencev, ki so dajali Hacetu potuho, ga skrivali ln prenočevali ali pa bili kako drugače z njim ln tovariši v zvezi. Takih osumljencev Je 21, med njimi 7 žensk. Obtožba je zahtevala, naj se vse izpovedi teh osumljencev prečltajo, ni pa zahtevala, naj se osebno ponovno zaslišijo. Soosumljenci bodo prišli Se naknadno pred pristojna okrajna sodišča. Zanimivo je, da so med soosumljenci tudi Ženske, ki so bile dobre prijateljice ln ljubice obtožencev, so pa govorile v preiskavi resnico in močno obremenjevale obtožence. Zlasti Ver le Je med čitanjem spisov neke ženske, ki je bila njegova ljubica, neprestano vstajal ln trdil, da je vse neresnica, V teku popoldanske razprave bo dobil besedo državni tožilec, za njim pa branilec dr. Gruden. NEVNE VESTI — Polovična voznlna za občni zbor Tnjsko-prometne zveze. Generalna direkcija je odobrila polovično voznino odbornikom ln delegatom. Id. se udeleže občnega zbora Tujskoprometne zveze v Ljubljani dne 4. aprila. Na vstopni postaji naj udeleženci krupi jo celo vozovnico in obrazec K-13. Polovična v ozn ina bo delegatom priznana le, če se izkažejo s pooblastilom društva, ki ga zastopajo. Ie Lf«»lfane lj— Nov grob. Davi je umrl v Leonišču po dolgem, hudem trpljenju poštni ravnatelj v p. Alojzij Vernik. Pogreb bo ▼ petek ob 15.30 z Zal. kapelica sv. Petra, k Sv. Križu, kjer ga polože v rodbinsko grobnico. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše globoko sožalje! IJ— JNAD Jugoslavija. V četrtek 3. aprila bo v čitalnici članski sestanek. Predavala bosta docent dr. Stojan B a j i č in publicist dr. Branko V r Č o n. Po predavanju razgovor in debata o mladinski napredni skupnosti. Dr. Vrčon bo podal tudi pregled beograjskih dogodkov in kratko zunanjepolitično poročilo. Vabimo Članstvo, naj se sestanka udeleži v čim večjem številu. —lj Pozor pred nasedanjem! Udruženje četnikov, pododbor Ljubljana, opozarja občinstvo, naj ne naseda raznim podtalnim elementom, ki nastopajo tudi z raznimi dopisi in drugimi sredstvi v imenu Četnikov. Vsak naš dopis je podpisan od predsednika in tajnika ter opremljen s štam-piljko Udruženja četnikov. Zato prosimo, naj se drugi dopisi ne upoštevajo in se zavračajo, pisci pa izroče oblastem. — Udruženje četnikov, pododbor Ljubljana. —lj Akademija ljubljanskih podmladkov Rdečega križa, ki bi bila v opernem gledališču prihodnjo nedeljo 6. t. m.f je odložena na nedoločen čas. —lj Ljudska univerza In Prirodoslovno društvo. Zaradi odsotnosti dr. ing. Kuhlja predavanja danes ne bo. 244—D —lj Občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, sklican za petek 4. t. m. v belo dvorano hotela »Union«, je preložen na nedoločen čas. 243-n —lj NA VSAHO MIZO LA&KO PIVO! — Zveza lovskih društev v dravski banovini bo imela občni zbor v nedeljo 6. aprila ob 10. dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22. —lj Glavo si je prebila. Ponoči po 1. Je stražnik začul iz Židovske steze žensko vpitje, zaradi Česar je brž odhitei tja in našel na tleh neznano žensko s prebito glavo, hudo okrvavljeno. Stražnik je o tem takoj obvestil reševalno postajo, ki je poškodovanko z avtom odpravila v bolnico, kjer so ugotovili, da gre za neko Ano V. doma z Viča. Povedala je, da je padla po nekih stopnicah, kjer ji je spodrsnilo, zaradi česar si je prebila glavo. lj— Tatinski prsti povsod, Marija Pav-linova je prijavila, da ji je bilo v nekem lokalu v mestu ukradenih iz žepa 300 din. — Anton Markelj se je ustavil z vozom v Kapiteljski ulici, nato pa odšel po opravkih na trg. Z voza je med tem ukradel doslej še neznan tat 5 kg surovega masla, vrednega 150 din. — V mestni klavnici Je nekdo ukradel Jožetu Habjanu sivo pleteno jopico, pisano moško srajco. S mesarske nože znamke »Tofra« ter jeklen brusilec. Habjana je tat oškodoval za 400 din, — V noči na soboto le nekdo odnesel iz podstrešja v L^vričevi ulici it 45 lestev, last Ivana Likoviča. Ukradena lestev je bila vredna 150 din. Naše gledališče D B A M A Začetek ob 20. url :\„U::cij" LluJ Li« Četrtek, 3. aprila: Zaprta vrata. Red A Petek, 4. aprila: zaprto N'ušičeva »Protekcija« Je eno Izmed začetnih del popularnega dramatika ln kaže v zametku že razne vrline, Id Jih Je v kasnejših delih razvil do velikih učinkov. Njegove komične figure, ki Iščejo protekcije pri ministru in prihajajo v razne težkoče, so zabavne in jamčijo za prijeten večer. Igrali bodo: Fecek, Nablocka, Simčičeva, Cesar, Rakarjeva, Tiran, ki bo tokrai prvič igral vlogo Svetlslava, Levarjeva, Po-tokar. Slavčeva, Drenovec, Danes, Preset-nik, Plut, MilčinskL Režiser: prof. SesL O P E B A Začetek ob 20. url Sreda, 2. aprila: zaprto Četrtek, 3. aprila. Faust. Red flslrtasl Petek, 4. aprila: zaprto Jutri v četrtek bodo peli Charles FTan-cois Gounodovo opero »Faustc Francoski skladatelj je postal s to opero (svojini tretjim opernim delom) »laven po vsem sveto. Po nekaj letih Je prišlo to delo zopet na nas oder v novi režiji šef-režiserja C De-bevca, pod taktirko dirigenta D. Zebreta ln v koreografiji Inž. Golovina. Idejni osnutki za Inscenacijo: C. Debevec. Načrti: Inž. Pranz. Realizacija: B. Vavpotič. Iz Maribora — Sokolska mladina ln ves zavedni Maribor bosta proslavila nastop svojega mladega kralja z dnevom mariborskega sokolskecra naraščaja. Id bo v nedeljo 6. aprila. Na predvečer telovadna akademija v sokolskem domu. — Velika tatvina svinca v Mariboru. Včeraj sta bila v Mariboru aretirana dva mlada nevarna vlomilca, 261etni Franc Sa-letinger iz Razvanja in 271etni Jože Kokolj iz Spodnje Dobrave. Oba sta že dalje časa vlamljala v železniške vagone v Mariboru. V noči od 21. na 22. marca sta ukradla iz vagonov pet velikih kosov svinca, čez dva dni zopet več kosov in pozneje se jima je vlom posrečil še enkrat, železniška uprava je utrpela okrog 20.000 E>in škode. Iz Celfa —C Drevl ne bo predstave v gledališču. Gostovanje mariborskega Narodnega gledališča, ki bi moralo drevl uprizoriti v celjskem gledališču Hauptmannovo tragedijo »Dorotejo Angermannovo«, je odpovedano. —c O radnja Športnega Igrišča pri Spod. Lanoviu. Mestna občina Je razpisala oddajo prestavitve ograje s športnega igrišča na? Glaziji na novo športno igrišče pri Spod. Lanovžu. Ponudbe je treba vložiti do vštetega 12. t. m, v vložišču mestnega poglavarstva. —c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje tn okolico bo v torek 8. t. m. od 8. do 12. opoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. —c Pouk na Glasbeni Matici v Celju se nadaljuje nemoteno. —c Umrla je v torek v mestnem zavetišču v Medlogu 841etna vdova po poštnem zvaničniku Katarina Cičigojeva. — Na Bregu pri Celju je umrl v ponedeljek 80-letni zasebnik Josip Nago. —c usoden padec. V ponedeljek si je 64-letna vojna vdova Ivana Melina iz Konjic pri padcu zlomila levo nogo v gležnju. Po-nesrečenko so prepeljali v celjsko bolnico. —c Tujski promet, umrljivost in brezposelnost, v mesecu januarju je obiskalo Celje 1539 tujcev (1464 Jugoslovenov in 75 inozemcev) nasproti 1177 v letošnjem februarju in 862 v lanskem marcu. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 32 oseb, in sicer 4 v mestu in 28 v javni bolnici. Pri celjski borzi dela se je od 21. do 31. marca na novo prijavilo 149 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 23 oseb. posredovanj je bilo 23, odpotovalo Je 36, odpadlo pa 89 o=eb. Dne 1. t. m. je ostalo v evidenci 1482 brezposelnih (1198 moških in 284 žensk) nasproti 1481 (1201 moškemu in 280 ženskam) dne 20. marca. Delo dobi Srečke državne razredne Meri e so Igralcem na razpolago ¥ ZADRUŽNI HRANILNICI V LJUBLJANI Dalmatinova ulica 12 hlapcev, 1 čevljarski pomočnik, 10 kmečkih dekel, 4 orožniške kuharice, 3 služkinje ter po 1 vzgojiteljica in natakarica. e— Zgorela pri živem telesu. V Polzeli pri Celju je prišlo do nenavadne nesreče. Skupina otrok je med igro zažgala kup dračjo. Plamen je objel 7letno Marijo Ocvirk, Otroci so se preplašili ter pestili deklico ki ie zadobila strasne opekline in zaradi njih umrla. —c Pa»ji davek in prijava psov. Mestno poglavarstvo v Celju poziva vse lastnike psov, da prijavijo od 1. do 15. t. m. vsakega nad tri mesece starega psa v pisarni mestne klavnice. Davek za čuvajskega psa znaša 10 Din, za prostega psa 120 Din, tiskovina za prijavo 1 Din. pasja znamka pa stane 4 Din, Čuvajski pes je samo tisti pes, ki je stalno priklenjen aH pa prost v ograjenem prostoru, s katerega ne more pobegniti. Kdor ni lastnik hiše ali gospodarskega poslopja, ne more prijaviti svojega psa kot čuvaja. Neprijavljene ali nepravilno prijavljene pse bo po 15. t. m. polovi! in pokončal konjač. lastnika pa bo mestno poglavarstvo kaznovalo po Čl. 113. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z globo do 9000 Din ali z zaporom do 30 dni. Sorzna poročila Curih, 2. aprila. Beograd 10, Pariz 9.15, London 1736, New York 431, Bruselj 69, Milan 21.68, Madrid 3959. Berlin 172.50, Stockholm 120.675, Oslo 98.50, Kodanj 83.50, Sofija 425. Lisabona 1728, Budimpešta 85, Atene 300, Carigrad 337.50, Bukarešta 200, Helsingfors 870, Buenos Ai-res 99.75. Občni zbor zavaroval* ne zadruge »Croatia« Dne 29. marca je bil 55. redni zbor hrvatske zavarovalnice >Croatia«, ki ima ie od ustanovitve naše države, torej nad dva desetletji, svojo podružnico v Ljubljani in svoje glavno zastopstvo v Mariboru. L. 1940 je kljub obilju težav zaradi nemirnih mednarodnih dogodkov prineslo našim domaČim zavarovalnicam nadaljnjo ekspanzijo in napredek. Tako zaznamuje v 1. 1940 tudi zavarovalna zadruga »Crou-tia« porast in zadovoljiv razvoj v svojih poslih. Pri tej priložnosti zbuja pozornost vzajemno poslovno delo »Croatie« s slovenskimi domačimi zavarovalnicami, ki ne prihaja do izraza le v Ljubljani in Sloveniji, temveč tudi v Zagrebu in na Hrvatskem, kakor tudi v ostalih poslovnih središčih naše države, kar je koristno za razvoj ln napredek našega skupnega domaČega zavarovalstva. »Croatia« je v 1.1940 dosegla v elementarni in življenjski skupini znaten skupni dohodek s premijami 46,503.058.94 din. Na koncu istega leta je bilo v veljavi 119.6G6 polic. Zavarovalne vsote in glavnice obeh skupin so narasle na 13.229.323.010 din. Za škode od ustanovitve zavoda pa 312 mil 192 175.74 din. Tehnične rezerve zadruge znašajo 143,123.706.09 din, matematična premijska rezerva življenjske skupine pa 110.454.020 din. Vrednost nepremičnin je dosegla vsoto 43,838.912.90 din. Skupna jamstvena sredstva znašaja 161 mil. 028.6S6.03 din. 242-n t JOSIPINA VVEIBL in ANA PAPEŽ javljata v svojem ln v imenu ostalih sorodnikov, da je umrl po dolgem težkem trpljenju, spravljen z Bogom, njihov ljubljeni brat, gospod 21 loplj Vernik poštni ravnatelj v pokoju Dragi pokojnik leži na mrliškem odru Stara pot 2. Pogreb se bo vršil v petek, dne 4. aprila 1941 ob H 4- uri z žal — kapele Sv. Petra — k Sv. Križu, da k svojim leže v večni mir ln pokoj. LJUBLJANA, dne 2. aprila 1941. Marija Bonai roja Samec vdora po pokojnem Ivanu Bonaču previđena s tolažili svete vere. K večnemu počitku jo spremimo v četrtek J. t. m. ob s* uri popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico. LJUBLJANA, dne Z. aprila 1*41. žalujoče rodbine: BONAČ, dr. PEHANI, ERLICH in ostalo sorodstvo. Strun A. »SLOVENSKI NAROD«, sreda, *. -prt* J9€L Stoletnica rojstva skladatelja Dvofaka Kako je zaslovel po vsem svetu talentirani glasbenik Letos praznujejo Cehi ta ves kulturni svet 100-ietnico rojstva enega izmed največjih slovanskih skladateljev Antona Dvoraka Oficieine proslave na Ceskem 30 se začele 19. marca. Dvofakovo ime je bilo dolgo neznano. L. 1672 je bil član Komzakove kapele neki violinist Dvorak, ki je sodeloval tudi v orkestru Prozatimnega divadla. Ze deset let je igral v orkestrih in kazalo je, da bo ostal svoje življenje le godbenik. Bil je že nad 30 let star, njegovo ime je biLo v javnosti še neznano. Dvorak je bil dijak praške orglarske šole in se je potegoval za mesto organista. L. 1873 je dobil službo organista v mali cerkvi sv. Vojteha v Prag, Kal organist se je začel u dejstvo vati tudi ^'komponiranju. £e, ko je nastopil službo organista, je začela nenadoma vsa Praga govoriti o nekem doslej neznanem skladatelju Antonu Dvofaku. Njegova skladba ?Hymnus« je dosegla izreden uspeh, toda ljudje tedaj še niso vedeli, da je avtor te skladbe bivši vio'mi.st v mali praški cerkvi. 32 let je bil star. ko je začela o njem govoriti vsa Praga, vendar ni mogel niti sam slutiti, rta bo žo čez štiri leta njegovo ime zaslovelo po vsej Svropi. Sicer je mnogo delal ▼ prostem cr.su in izdelanih je imel že okrog 30 opusov na polici ob svojem klavirju, še več del pa je bilo začetih. Kot godbenik ni imel mnogo časa, da bi se posvetil svojemu delu, ko pa je postal orga- nist, je lahko mnogo več jB— posvetil komponiranju. Ko je sprevidel, da je njegova prva sklad-ba dosegla tako lep uspeh, je nadaljeval ustvarjalno delo še z mnogo večjo vnemo. Začel je dogotavljati dve simfoniji, uverture, suito, malo opero itd. Imel je mnogo začetih del, ki jih je po prvem uspehu vročično nadaljeval. Izmed končanih del je izbral najprej kantato na Halkovo besedilo, potem pa se je lotil s posebnim ognjem Moravskih dvospevov. Kmalu je Imel Izredno mnogo naročil in delal je zelo marljivo. Zložil je opero »Trda palica« L 1874, >Vando« 1.1875, nakar so v enakem tempu sledila druga njegova velika dela, uverture, kan tate itd. Pod oboki cerkvice sv. Vojteha so se rodile prve melodije večjega dela »Slovanski plesi« (op. 45). To delo ga je tako prevzelo, da je takoj nadaljeval in izdal drugI del (op. 72). L. 1877 Dvorak ni bil več neznani organist. tedaj je tudi zapustil to službo. Za njegove Moravske dvospeve je zvedel skladatelj Brahms, ki je priporočil Dvofaka berlinskemu založniku Sirnmrocku. Tedaj se je začel prevrat v Dvofakovem življenju. Dvorak je postal avtor svetovnega imena. Njegovi. »Slovanski plesi« so bili sprejeti po vsej Evropi z velikim uspehom. Pozneje se Dvofaku ni bilo treba več boriti za uspeh in vsa dela, ki so sledila so našla povsod najboljši sprejem. Dvorak Ima tudi pri nas izredno mnogo oboževalcev in zlasti cenimo njegovo operno glasbo. Sezona nahoda Kako se obvarujemo pred obolenjem Najpogostejše pomladno obolenje je nahod. Za nahodom oboleva približno 75 odstotkov prebivalstva v našem podnebju. Pri mnogih obolenjih pride do nevarnih komplikacij, zlasti če obole otroci. Te komplikacije lahko povročajo smrt, vendar pa je Angleški minister za Indijo g. A m e r y, ki se je boril med svetovno vojno na solunski fronti. Znan ni samo kot politik, ampak tudi kot lingvist, ki govori poleg drugih jezikov tudi srbohrvatski zaradi pogostih obolenj zaradi nahoda nastopila že nekakšna prirojena odpornost. Nahod je mnogo bolj nevaren na primer za Eskime. Eskimi bolehajo le zelo redko za to boleznijo, zato pa je pri njih navadno smrtna. Nahod je katar nosne sluznice. Nekateri domnevajo, da ga povzroča nevidni povzročitelj, tako imenovani virus nahoda, ki je morda istoveten s povzročiteljem hripe, vendar pa še ni zanesljivo gotovo, da nahod povzroča v resnici virus. Nekateri strokovnjaki sodijo, da je samo od odpornosti organizma, drugih bakterij in kolikor toliko od pravočasnega zdravljenja odvisno, ali po infekciji nastopi nahod ali hripa. Nosna sluznica je sestavljena iz posebnih stanic z gubami, ki se krčijo in širijo ter pri tem izločajo posebno sluz. će so te gubice v gibanju, ne more priti do infekcije, ker sluz povzročitelja bolezni stalno odplavlja. Nosna sluznica je pogosto Izpostavljena spremembam toplote, če ni utrjena in če pride do ohladitve tako hitro, da se celice odnosno cevčice ne morejo dovolj hitro prilagoditi, se ustavi gibanje gubic tako, da se povzročitelj bolezni naseli v sluznici. Infekcija se pojavi z draženjem živčnih koncev v nosni sluznici tako, da začnemo kihati. Poveča se krvni obtok, sluznica oteče, kar otežuje dihanje. Sledi intenzivno izločanje vodene tekočine, ki se tretji ali četrti dan začne sprerninjati v gostejši sluznati zelenorumenkasti izloček. Devetega dne se nahod navadno konča. Po cevi, ki gosto gosto bolj nevarna njega ušesa, čelni in nosni plikacije, je pomoč. Iz tega je razvidno, da Je nahod lahko veže oko z nosom, pride po-inf ekcija na oko samo, toda komplikacija je vnetje sred-Včasih nastane tudi vnetje v duplini Ko nastopijo te kom- potrebna vselej zdravniška Motocfklist turške vojske na manevrih v Tracdjl bolezen, kakor navadno sodimo. Zato je potrebna velika previdnost. Najbolje je, da se utrdimo proti nahodu, kar je zelo enostavno, vendar mnogi tega ne vedo. Ko se zjutraj umivate, izpla-kujte nosnice z mrzlo vodo. V začetku iz-plakujte nosnice z mlačno vodo, potem pa z vedno bolj mrzlo. Ne izpostavljajte se tudi naglim izpremembam toplote. Oblačite se tako, da se ne boste znojili in da bo obleka vendar dovolj topla. Varujte se alkohola, pa tudi tobačnega dima in drugih par, ki dražijo nosno sluznico. Tudi presuh zrak v stanovanju ni priporočljiv. Zato postavljajte na peč ali radiator posode z vodo. Varujte se tudi zaprašenih prostorov. V času epidemije nahoda se iz-ogibljite obolelih in izpisku j te nos in gr-grajte vodo s primerno zmesjo desinfek-cijskih sredstev. Nahod se pogosto posreči pregnati z uživanjem vode z majhnim dodatkom joda, ali Če se dobro oznojimo po lipovem čaju, gorkih zavitkih aH aeplilnu. Zdravljenje nahoda je navadno enako s pomočjo mhaliranja. zavitkov in Čaja, pod zdravniškim nadzorstvom pa lahko s pridom uživamo kalcij, se obsevamo in jemljemo razne praške ter preparate. Sreda, 2. aprila Ob 14: Poročila- 17.30: Naši pevci in pevke (plošče). — 18: O treznosti in dostojnosti (prelat Janez Kalan). — 18.20: Plošče. — 18.30: Mladinska ura: Poj te z nami! (vodi prof. Luka Kramolc). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nacionalna ura: Vojaška oddaja. — 19.55: plošče. — 20: Samospevi gdč. Vande Zist-ler, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. — 20.45: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.06; Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Pisan drobil (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski salonski orkester (g. V. Novšak). — 14: Poročila.— 17.30: Jugoslovanski spored (radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nacionalna ura: Beograd govori. — 19.40: Plošče. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Reproduciran koncert simf. glasbe. — 21: Koncert češke in ruske glasbe (radijski orkester). - -22: Napovedi, poročila. ŠAH Monsrtre-brzoturnir, ki ga je nameravala prirediti Slovenska šahovska zveza v deljo 6. t. m., je odpovedan. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek pose Dej. r*reK±ici, izjave neaeda din L— davek posebej, mam ko — Popustov za maie oglase ne priznamo. 4a pismene odgovore glede malih oglasov )e creoa priložit- RAzno Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek a.— din PLANINCI _ ie pijejo spotoma zganja in vin, pač pa le krepilno in svežilno »AMBROŽEVO MEDICO« iz >MEDARNEDuquesne« po predpisanem odmoru nadaljevala svojo pot proti orijentu, sta se častnika zopet sestala. Deodat je držal v roki obsežen sveženj pisem in še obsežnejši sveženj novin. Obraz mu je kar žarel. Pismo mlade žene je bilo dolgo. Dvajset strani najfinejšega pisemskega papirja je bflo gosto popisanih z drobno pisavo. Na koncu sta bili pripisani dve vrstici z otroško roko: »Moj ljubi papa, poljubljam Te in rad Te imam!« Materina roka je držala in vodila otročičkove prstke in častnik je solznih oči poljubljal v znak globoke ljubezni mesto, kjer sta počivali materina in otrokova roka. Kar požiral je vsebino dolgega pisma in nič ga ni motilo, da ga je prečita! večkrat zapored. Ko se mu je pa približal Romain, je nehal citati pismo. — No? — je vprašal Romaina s prijateljskim glasom, — kaj je novega? Kaj vam piše soproga? Ali gre vse po vaših željah? — Da, da, vse gre dobro, hvala vam. Kako pa kaj vi? — Poglejte sami — je odgovoril Deodat, — in presodite: devetnajst in pol strani Nasmehnil se je in utrl solzo, ki se mu je zale-sketala v očesu, — Oh, te ženske! — je nadaljeval, — kaj vse spravijo skupaj. Če enkrat začno, ne vedo, kje naj nehajo. Le poglejte, kako si je moja ženica vtepla v glavo, d° mi mora sinko pisati —■- čeprav je star šele dve leti in poL In še vedno nasmejan je pokazal Romaina na koncu pisma dve vrstici okornih, velikih črk. Quelern te malone otroške rado-*;. svojega tovariša kar prenesti ni mogel. Krvavečega srca je odšel. On ni govoril resnice, ko je tovarišu odgovoril, da je prejel od doma ugodne vesti. Zdelo se mu je preveč poniževalno, da bi priznal, da ni prejel nobenega pisma, da njegova mlada žena po dveh mesecih zakonskega življenja ni imela niti toliko časa, da bi mu bila napisala nekaj vrstic v dokaz, da misli nanj in hrepeni po njem. Ta dokaz Jeannine brezbrižnosti je najbolj težil Romainu srce. Prvič se je vrnil v mislih na preteklost in šel skozi svoje življenje, odkar je bil dovršil mornariško šolo pa do tistega dne, ko je odvede! ljubezni vredno bitje pred oltar. Kakšen zakon je bil to, če je pa prišlo po dveh mesecih najsrečnejše zveze, kar jih pozna svet, tako daleč, da objokuje strte sanje in za vedno pokopano t eČo. V srečo ljubezni namreč Romain ni več veroval. Nehal je bil verovati v njo tistega dne, ko je začutil, da je ostala Jeanne hladna kakor led ob njegovih poljubih tako, da je ostal hladen tudi on sam ob njeni žareči lepoti in vsej prekipavajoči strasti. Šele zdaj je spoznal, da je strast najmanj varna primes ljubezni, ki jo ljubezen najlažje pogreši Spoznal je, da spada k pravi ljubezni tisti notranji plamen, tista skladnost v nainežnejših čustvih, ki zveze dvoje bitij v eno, preden se združita telesno. In pomislil je, da take ljubezni ni poznal, ko se je oženil. In ni si upal gojiti nade, da jo bo morda spoznal pozneje. To je Romaina zelo bolelo in v prvih urah ^a je obšlo tako silno ogorčenje, da je malo manjkalo, da ni obupal. Zdelo se mu je, kakor da sliši odmev daljnega prokletstva, visečega nad njegovo zakonsko zvezo. In prišlo je tako daleč, da si je zaželel, da bi mu ne bilo treba niti čutiti, niti misliti, temveč da bi se mogel zatopiti zgolj v svoje dolžnosti in skrbi ter postati povsem njihov suženj. In res se je z vso vnemo posvetil svojim dolžnostim tako, da se je zdelo to njegovim tovarišem kar čudno, še nikoli niso videli Romaina de Quelerna tako marljivega in vestnega, kakor zdaj. Dober častnik je bil sicer vedno, toda zdelo se je, da je naenkrat postal spretne jši in vestne jši. Sam Deodat, mož, vajen vestno in vneto izpolnjevati svoje dolžnosti, je opazil to in se pošalil: — Kaj se je pa zgodilo z vami, Quelern? Človek bi skoraj mislil, da hrepenite po odlikovanju. — Da, — je odgovoril Romain s prisiljenim nasmehom. — rad bi dosegel nagrado miru. rad bi pozabil na misli. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani