Poštnina plačana v gotovini.
Leto IX itev. 18.
V Ljubljani, v ietrtet 1 aprila 19Z7.
Cena Din r
Izhaja vsak dan popoldne, tzvzemšl nedelje In praznike, — Insera« do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, vefijl taserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave,  reklame, preklici  beseda  2.— Din,
Popust po dogovora Inseratnl davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420.— Din.
Upravnlštvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, L nadstropje* — Telefon 2034.
lfierai so se pričela direktna pogajanja z Italijo
Optimizem zunanjega ministra« — Vloga nettunskih konvencij. — Nove italijanske intrige v Albaniji?
— Beograd, 6. aprila. Glasom uradnega poročila so včeraj pričela direktna pogajanja v našem konfliktu z Italijo. Pogajanja vodi v imenu naše vlade naš rimski poslanik Milan Rakič. Zunanji minister dr. Peric je izjavil novinarjem, da je uverjen, da bodo pogajanja rodila zaželjeni uspeh. Podobneiše izjave o trenutnem položaju je odklonil. Kakor pa se doznava v poučenih krogih, je Italija od svojega prvotnega stališča mnogo popustila in ne zahteva ratifikacije nettunskih konvencij kot pogoj za pri-četek pogajanj, marveč le želi, da bi se nettunske konvencije ratificirale čim prej, da bi se na ta način omogočila popolna izvedba že svoječasno sklenjene prijateljske pogodbe. Italija je tudi pripravljena izvršiti revizijo tiranskega pakta, ker je imela o priliki spora z Jugoslavijo priliko, da se prepriča o tem, da lahko tvori ta pakt stalen kamen spotike.
V političnih krogih se naglasa, da je optimizem zunanjega ministra popolnoma neutemeljen in daleko pretiran. Zlasti opozicija poudarja, da se vlada ne zaveda dovolj težkoče položaja naše države.
— Rim, 6. aprila. Današnji italijanski listi na kratko poročajo, da so se začeli
razgovori za dosego direktnega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo v albanskem sporu. Kljub temu na »Giornale d* Italia« nadaljuje s svojimi napadi na našo državo in zlasti podčrtava, da je Jugoslavija v trenutku, ko so se pojavila prva nesoglasja, naročila v Franciji 120 izvidniških letal. Tržaški »Piccolo« objavlja intervjev dopisnika »Daily Maila< z Ahmed begom, ki naglasa, da je tiranski pakt izključno diplomatskega značaja ter da nima nobenih vojaških klavzul, ki bi vezale Albanijo na usodo Italije. Ahmed beg Zogu naglasa, da je on sam prosil Italijo za pomoč, ko je spoznal, da mu preti nevarnost od nezadovoljnih elementov in albanskih beguncev.
— Beograd, 6. aprila. Po poročilih iz dobro informiranih krogov pripravlja Italija v Albaniji nove spletke. Glasom teh informacij stoje službeni italijanski krogi v stalnih stikih z bivšo črnogorsko dinastijo. Na željo Italije naj bi bivši črnogorski princ v slučaju, da bi Ahmed beg Zogov režim v Albaniji padel, zasedel albanski prestol in se proglasil za albanskega kralja. Italijanski krogi upajo, da se temu tudi Jugoslavija ne bi upirala.
Pogodba je bila včeraj svečano podpisana« — Nove hujskanje proti Jugoslaviji« — Zadovoljstvo v Budimpešti. — Inozemski
komentarji.
— Rim, 6. aprila. Včeraj popoldne ob 17. Je bila na svečan način podpisana v palači Chigi pogodba prijateljstva med Madžarsko in Italijo. Italijanski listi obširno razpravljajo o tef pogodbi in naglasa] o, da ne vsebuje nikakih posebnih klavzul In se po svoji vsebini ne razlikuje od sličnih pogodb, ki jih je Italija sklenila z mnogimi drugimi državami. Vendar pa le po mnenju «Corriere dela Sera* ta pogodba še posebno važna, ker ne bo ostalo samo pri besedah, marveč se bo prijateljstvo obeh držav tudi dejansko dokumentiralo. List naglasa, da je i talijansko-madžarsko prijateljstvo zlasti pomembno za slučaj eventualnih komplikacij na Balkanu. S tem dejstvom morajo računati vse vlade malih in nemirnih balkanskih držav. Ves italijanski tisk naglasa, da mora Jugoslavija dovoliti Madžarski tranzit do Reke, ker bi nikdo ne hotel prevzeti odgovornosti  za posledice, če bi Jugoslavija
skušala preprečiti Madžarski svobodni izhod na Jadransko morje.
Danes dopoldne je bil grof Bethlen sprejet v avdifenci oa dvoru.   Opoldne se
vrši v madžarskem poslaništvu svečan banket v četrtek pa bo grof Bethlen sprejet v avdijenci pn papežu.
— Budimpešta, 6. aprila. Potovanje ministrskega predsednika grofa Bethlena v v Rim je vzbudilo v vseh madžarskih krogih, zlasti pa v madžarskih vladnih strankah velike zadovoljstvo. Madžarski politični krogi naglasajo, da bo madžarsko-ita-lijansko prijateljstvo v veliki meri pripomoglo tudi do razčiščenja in ojačenja od-nošajev med Madžarsko in Jugoslavijo. Zlasti pa se naglasa, da Madžarska sedaj, ko je sklenila pakt z Italijo, ni več neznatna državica, marveč faktor, s katerim morajo vsi sosedje resno računati.
— Berlin, 6. aprila. Tukajšnji listi šele danes komentirajo potovanje madžarskega ministrskega predsednika v Rim. Skoraj vsi listi naglasajo, da ima potovanje mnogo večjo važnost kakor se službeno priznava v Budimpešti in v Rimu. Nem§kj politični krog* vidijo v tem nadaljevanje sistematičnega obkroževanja Jugoslavije, ki ga pripravlja Italija že delj časa.
Seja ministrskega sveta      Poljsko - ruska pogodba?
— Beograd, 6. aprila- Seja ministrskega sveta je trajala od 11. do 13. Na seji ni bilo nikakih važnejših dogodkov. Ministrski svet je predvsem razpravljaj o zunanjepolitični situaciji Zunanji minister dr. Ninko Peric je ministrskemu svetu poročal o vprašanju glede ukinjenja sekvestrov nad posestvi avstrijskih, madžarskih in turških podanikov. Nato je ministrski svet razpravljal o nekaterih manjših pogreškah, ki so se vrinile v razne amandmane finančnega zakona«
Kongres makedonstvujuščih
— Beograd, 6. aprila. Glasom poročil iz Sofije je sklican v Džumajo kongres vseh bolgarskih macedonskih organizacij in ma* cedonske omladine. Kongresa se udeležuje 600 delegatov in mnogo rezervnih oficirjev in podoficirjev, občinskih županov in za* stopnikov nekaterih bolgarskih mest. Pred* sednik macedonskega komiteja je v svojem otvoritvenem govoru naglasil potrebo nada* Ijevanja intenzivne akcije za osvoboditev grške in srbske Makedonije.
BAČKA OBLASTNA SKUPŠČINA
— Sombor, 6. aprila. Včeraj se jo pričelo zasedanje bačke oblastne skupščine. Takoj po otvoritvi seje je zahteval N^mec Jetzel, da se vnese v poslovnik določba, da imajo zastopniki narodnih manjšin pravico govoriti v svojem maternem jeziku. Ker je radikalna večina to zahtevo odbila, so Nemci in Madžari v teku razprave dosledno glasovali proti radikalnim predlogom. Radikali so vsled tega prišli v zelo neugoden položaj in so morali končno pristati na zahtevo Madžarov in Nemcev. Definitivno sklepanje o tem vprašanju je bilo odgođeno
— Varšava, 6. aprila. Kakor se potrjuje v zunanjem ministrstvu, se bodo še tekom tega tedna pričela v Moskvi pogajanja v svrho sklenitve garancijske pogodbe med Poljsko in sovjetsko Rusijo. Poljska predvsem zahteva, da prizna Rusija položaj Poljske kot zaveznice Rumuniie in kot člana Društva narodov ter da ustavi vsako nadaljno komunistično propagando na Poljskem.
Pred odločilno bitko na
Kitajskem
Nov pokolj Angležev
— Peking, 6. aprila. Severna kitajska voj-eka pod poveljstvom maršala Čangcolina in kantonska vojska sta oddaljeni druga od druge samo še 80 km. Vsak čas se pričakuje odločilna bitka.
— London, 6. aprila. Glasom poročil iz Pekinga je bilo v minuli noči v Hankovu ubitih 11 Angležev. Japonski naseljenci so mesto zapustili. Tudi ameriški naseljenci se izseljujejo. Glasom zadnjih vesti se Kontonci naglo približujejo Pekingu, od katerega so oddaljeni še 675 km.
MALA ANTANTA IN MADŽARSKA
— Beograd, 6. aprila. Danes bodo objavljene vse note, ki so bile izmenjane med zunanjimi ministri Maje antante In velepo-slaniško konferenco v Parizu, kakor tudi odgovor te konference glede odprave vojaške kontrole na Madžarskem. Iz not bo razvidno, da je bila odprava voiaške kontrole na Madžarskem sklenjena v soglasju med Malo antanto in veleposlaniško konferenco.
Mrzlični napori g. Uzunovica
Pašičevci so nepopustljivi in zavračajo vse Uzunovićeve ponudbe« — Velike zahteve radićevcev*
— Beograd, 7. aprila. Danes dopoldne ob 11. uri se je po daljšejn času zopet sestal ministrski svet k seji. Na dnevnem redu so razna tekoča vprašanja, po zatrdilu informiranih krogov pa se bo tudi obširno razpravljalo o političnem položaju. Razun tega danes dopoldne ni bilo zabeležiti nikakih važnejših dogodkov. Glasom poročil iz Topole je napravil kralj včeraj daljši izlet v Niš in Kruševac. V Beograd se vrne bržkone šele tekom jutrišnjega popoldneva.
Nervoznost, ki se polašča vladnih krogov spričo nesigurnega položaja sedanje vlade, se od dne do dne stopnjuje. Vse kaže na to, da bo Uzunovičeva akcija za pridobitev novih zaveznikov ostala brezuspešna. Pašičevci kažejo zelo malo volje, da bi se pomirili z Uzu-
novičevo skupino in pristali na nadalj-no vodstvo strankine in vladne politike po Uzunoviču in Maksimoviču. Niti to jih ne omehča, da jim je Uzunovič vnovič ponudil več važnih ministrstev in bi bil pripravljen še za nadaljne žrtve.
Za jutri dopoldne je sklicana v Zagreb plenarna seja radičevskega posl. kluba pod predsedstvom Stepana Radića. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, bodo radičevci na tej seji definitivno formulirali svoj odgovor na Uzu-novičevo ponudbo za sodelovanje v vladi. V političnih krogih se domneva, da bodo radičevci skušali izkoristiti zadrego g. Uzunovica ter izsiliti od njega kar največ koncesij. Med drugim bodo tudi zahtevali, da ostane Zagreb v zagrebški oblasti.
Rumu nski kralj na smrtni posfelii
Zdravniki in svojci so izgubili vso nado« — Od snoči je kralj v agoniji. — Borba za prestolonasledstvo. — Varnostne priprave
vlade*
— Beograd, 6. aprila. Glasom poTočil iz Bukarešte se je stanje rirmunskega kralja Ferdinanda v minuli noči ponovno zelo poslabšalo. Katastrofa se pričakuje vsak Čas. Kralieva rodbina ie stalno zbrana ob bolniški postelji. Bolniku moči stalno pešajo in je bolezen že tako napredovala, da Je vsaka možnost rešitve izključena. Temperatura je ponoči ponovno narasla. Narodna kmečka stranka je skušala doseči, da bi kralj še na smrtni postelji sklical kronski svet, ki naj bi aavirnl svoiečasni sklep, s katerim ie bil princ Karol odstavljen kot prestolonaslednik. Dvorni krogi pa se tej nameri odločno protivijo.
Politični položaj ie v Rumunij! z ozirom na brezupno zdravstveno stanje kralja zelo kritičen. Bivši prestolonaslednik Karol uživa me<l narodom še vedno velike simpatije in se zato vladni krogi, ki so prod njemu, boje, da bo prišlo do resnih konfliktov radi nasledstva na prestolu. Po še nepotrjenih vesteh ie princ Karol že odpotoval Iz Pariza, da bi se vrnil v Bukarešto, dasi vlada na niezovo prošnjo za dovoljenje povratka z ozirom na težko bolezen njegovega očeta Se ni odgovorila.
— Praga, 6. aprila. Češki dopisni urad poroča lz Bukarešte, da leži rumunskj kralj Ferdinand od sinoči v agoniji. Nastop smrti se pričakuje vsak trenutek. Zdravniki si prizadevajo, da z injekcijami ojačijo delovanje srca.
— Pariz, 5. aprila. Tukaj so razširjene senzacionalne vesti o položaju v Rumuni-ji. Avarescu resno računa, da bo prišlo po kraljevi smrti do težkih notranjih nemirov. Zato je koncentriral v Bukarešti več polkov. Vojaštvo ]e zasedlo vsa važnejša In vojaška poslopja. Mesto generalnega guvernerja Besarabije, kjer je koncentriran večji del rumunske vojske, je včeraj prevzel general Pascano.
— London 6. aprila. V tukajšnjih diplomatskih krogih se živahno razpravlja o možnosti povratka bivšega rumunskega prestolonaslednika princa Kana v Rumimi-jo. Naglasa se. da bi to ne ostalo brez dalekosežnih prsledic za rumuosko zunanjo politiko Princ Karel je za časa svojega bivanja v Parizu prišel v ožie stike z vodilnimi francoskimi krogi in bi to nedvomno imelo   za   pos'edlco spremembo zunanje
politike
Ovacije češkoslovaški armadi v Parizu
O priliki kongresa francoskih rezervnih
oficirjev, ki se je vršil te dni v Parizu, jo prišlo do spontanih ovacij za češkoslovaški
narod in češkoslovaško vojsko. Kongresa se je udeležil tudi predsednik francoske republike Dummergue, Člani vlade, generaliteta In admiraliteta ter mno^i odlični gostje. V imenu češkoslovaškega poslaništva sta se u-deležila zborovanja poslanik Osijsky in vojni ataše major Pospišil. Godba je zaigrala francosko in češkoslovaško himno, nato pa je po otvoritvenem govoru predsednika, bivšega ministra Lefreveja, general Mittelhauser predaval o Češkoslovaški vojski in njenem oficirskem zboru. General Mittelhauser je svojčas organiziral češkoslovaško armado in je dober poznavalec razmer v češkoslovaški vojski. Govornik je uvodoma naglasil, da vežejo francoski in češkoslovaški narod tesne vezi prijateljstva, in je nato v svojem govoru orisal razvoj češkoslovaške armade, povdarjajoč, da ee je skupnemu prizadevanju posrečilo iz povsem heterogenih elementov ustvariti močno organizacijo, ki bo v vsakem slučaju kos svoji nalogi Obširno se je bavil s težavnimi razmerami, s katerim se je morala boriti Češkoslovaška, skozi in skozi demokratska republika. Govoreč o oficirskem zboru je naglasil, da je češkoslovaški in ž njim tudi francoski narod lahko ponosen nanj. Svoj govor je general Mitelhauser končal z ovacijo češkoslovaški vojski in češkoslovaškemu narodu, kateri se je navdušeno pridružil ves zbor.
NASTOP POSLANKA BALUGD2IĆA
— Berlin, 6. aprila. Novoimenovani lugo-sloven. poslanik Balugdžič je bil danes dopoldne sprejet pri predsedniku nemške republike feldmaršartf Hindenburgu ter mu je ob tej priliki izročil svoje poverfme listine.
VELIKA PONEVERBA PRI POŠTI
— Beograd, 6. aprila. V Strugi so bile danes izvršene senzadionahie aretacije. Policija je aretirala tamošnjega upravnika pošte Nikola Nikolića in več poštnih uradnikov. V teku je obsežna preiskava, ven-daT pa čuva policija o podrobnostih strogo tajnost Doznava se le toliko, da gre za večje poneverbe državnega denarja
Tržni in sejmski dan
Vsako prvo sredo v mesecu običajni veliki tržni dan v Ljubljani ie bil danes izredno živahen in z blagom prav dobro založen. Okoličanski kmetje in tudi kmetje iz oddaljenejših krajev Gorenjske In Posavja so pripeljali na trz nad 60 voz krompirja. Cene krompirju so ostale v splošnem nespremenjene, edino krompir »rožnik* se je podražil. Na debelo so kmetje ponujali krompir po 1.75 Din kg, rožnik pa po 2.25 Din. Ves krompir ie bil že v Prvih dopoldanskih urah razprodan. Radi bližajočih se velikonočnih praznikov je opažati pomanjkanje mleka in mlečnih izdelkov; zlasti smetane je na trgu prav malo in cene mlečnim izdelkom gredo kvišku. Tržno nadzorstvo je ukrenilo vse, da prepreči Izkoriščanje. Tudi jajc in perutnine je bilo na trgu bolj malo.
V velikih množinah ponujajo oljke, saj ie cvetna nedelja pred durmi. »Kolašicec so pra-v pridno prodajale oljčne vejice. Drugi znak cvetne nedelje — zelene butare — spreminjajo trg v pestro sliko. Cankarjevo nabrežje je spremenjeno v živo pisani gozd. Razstavljene so tudi butare iz bršljina, resja in brinja, okrašene z rdečhni papirnatimi ovitki, v raznih velikostih. Cene so od
I Din navzgor.
Cene ostalim življenskim potrebščinam so neizpremenjene.
ŽIVINSKI SEJM.
Današnji živinski sejm. prvi pomladan* s ki, je bil izredno živahen. Dogon nepriča* kovano velik. Prignanih je bilo: 409 konj, 7 žrebet, ol volov, 57 krav, 7 telet in 563 prašiče za rejo. Kupčija je bila živahna. Mnogo konj in volov je bilo prodanih za domačo potrebo, nekaj konj v Avstrijo. Po* sebno živahna pa je bila kupčija s prašiči za rejo. Prodanih je bilo nad dve tretjini. Cene v glavnem neizpremenjene, samo ce» ne prvovrstnim volom so nekoliko posko* Čile. Cene so sledeče: voli I 9-50 (preje 9),
II 730, III 6-50, krave debele 5—6, krave klobasarice 230—3, teleta 10—1130 Din ki« logram žive teže. Konji po kakovosti do 5000 Din. Prašiči po starosti in kakovosti od 175—300 Din.
Dekleta pred komisarjem
Slike z ljubljanske policije.
— Danes vas je kar cela vrsta. Lahko bi napravili pravcato kompanijo I
Tako je pozdravil policijski nadzornik, skrbni javni varuh mJadmk, ki so jih stražniki in agentje prijeli na raznih krajih mesta, ker so se lovile za raznimi moškimi in deloma spale po hlevih. Stopile so pred nadzornika: visoka in močna Ivanka, doma iz kočevskih gozdov; Ančka iz zelene Štajerske, še v cvetočih letih mladosti; škofjelo-Čanka Molka, nežna mladenka, stara še le 17 let blondinka; nadalje Gorenjka Liza in vesela Cirila iz Notranjske.
— Ivanka! S teboj je velik križ. Domači župan nam piše, da si prava lahkoživka, da nočeš delati, a imaš dobre in poštene stari -še. Zakaj nočeš biti doma, kjer bi te tako rabili pri delu?
— Nočem, pa je konec vsem besedam! Sploh nočem več na policiji govoriti! se od rože Ivanka, oblečena v živopisano krilo, vihrava v govoru in kretnjah.
— Lepo karijero ei začela. Zdaj mamiš po Ljubljani že zveste zakonske može in razdiraš družinsko srečo. Poglej, tu je prišla k meni žena poštenega obrtnika in se mi milo potožila, kako si ji zmešala moža.
Ivanka molči in skoro smehljaje zre v tla. Na Zmajskem mostu jo je včeraj prijel stražnik, ker je njeno aretacijo zahtevala uboga žena Rezika, rekoč:
— Ta mi zapeljuje mojega moža Andreja* očeta Štirih otrok. 2 njo zapravlja denar, a doma trpimo pomanjkanje ...
— Ali je, Ivanka, to res? — jo še enkrat vpraša nadzornik.
— Ni res. Jaz ne zapeljujem zakonskih mož. Njen dedec mi je vedno lagal, da ni oženjen. Kazal mi je prazne prste brez poročnega obrača!
— In ti Cirilka? Lepo se voziš v vlaku in moške loviš? Ali je to res?
— Ne, gospod nadzornik. Peljala sem te iz Notranjske v Ljubljano, da dobim službo ...
— A si v vlaku povabila mladega Jožeta, naj prisede k tebi, da bo krajši čas?!
— Res je tako. Drugega ni bilo nič. V Ljubljani pa sva z Jože tom popivala in nato šla na njegovo stanovanje. Zjutraj me je spodil, brez vsega. Zato sem šla na glavni kolodvor. Tam me je prijel detektiv. Nisem nič naredila. To je strašno!
— In ti AnČka z zelene Štajerske? Kaj jo tebe k nam priieslo? Kje je tvoj dom, kje kruh In služba? Zakaj tavaš tako okrog?
Ančka, dekle živočmih oči in las, srednje, prikupne postave, je zagostolela posebno pesmico:
— Moj dom — široko polje. Moja postr-lja kup sena, in moja luč, ah, zvezde neba! Brez službe sem. Tupatam perem, ribam in
strežem. Res imam znanje z raznimi moškimi, da mi kupijo jedi in pijace. Denarja pa
nočem.
— Ti, Malka, Steješ 17 let, pa si zabredla tako nizko? Prišla si v kremplje zlobni zv od niči!
Mala Malka je bila včeraj prijeta na Kar-lovski cesti, ker je brez cilja tavala okrog, sestradana in izmučena. Začela je pred nadzornikom ihteti in pripovedovati svojo težijo zgodbo:
— Iskala sem blužbo v Ljubljani. Nikjor nisem dobila primerne in dobre službe. Prišla sem k neki gospej. Ta me je pregvorila, da sem začela prodajati   po deželi srečko.
Hodila sem okrog. V treh tednih 6em prodala toliko srečk, da sem si zaslužila 130 Din. Znana sem zlasti v Kranju, to je res.
_ In ti, Liza močna Gorenjka? Kdaj si
prišla v Ljubljano?
— Pred nekaj dnevi službe iskat. Na glavnem kolodvoru so me prijeli.
— Naš zdravnik je odredil, da morate za enkrat vse v bolnico! — je nadzornik končal razgovore.
In tako se je tudi zgodilo.
TRGOVINSKA POGAJANJA S ŠVICO
— Beograd, 6. aprila. Kakor se doznava v ministrstvu za trgovino, se bodo v kratkem pričela pogajanja med našo in švicarsko delegacijo za sklepanje trgovinske pogodbe.
Borzna poročila
ZAGREBŠKA BORZA.
Efekti: 7% invest. pos. 1921 S0.5O, 865—36.75, 2X% drž. rente za ratnu štetu 338, 338—339, Hrv. eskomptna banka 104.5 —10630, Kreditna banka Zgb. 93—96, Hipotekama banka 65, Jugobanka 95—95.5. Pra-Stediona 850—855, Drava d. d. Osijek 495— 530, šećerana Osijek 450—455, Isis dd. 46— 50, Slaveks 101—120, Slavonija 29—30, Union paromlin 300—305, Vevče 137.5—140. Ljubljanska kreditna banka 154—155.
Devize: Amsterdam 22.795 - 22.855, Dunaj 800.50 - 80350, Berlin 13.505 - 13.525. Budimpešta 995.50 - 998.50. Italija 274.265-276.265. London 27630 - 277.—. Newyork ček 56.75—56.95, Praga 16850—169.10, Čutih 10.94 - 10.97.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.13, Pariz 20.36. London 25.25. Newyork 519.875. Milan 25.08. Praga 15.40, Dunaj 73.15.
— Trst: Beograd 36.48. London 100.90, Carin 399.70, ,
1934
32
Italijansko-madžarski odnošaji
Mala antanta kot zamorec, ki fe storil za Italijo svojo dolžnost. — Utemeljeno nezaupanje v Rim in Budimpešto. — Pomembnost reškega vprašanja. — Pomirljivi rimski komentarji
Prijateljska in razsodiščna pogodba, ki so jo v Rimu podpisali včeraj pred' slavitelji Italije in grof Bethlen kot šef madžarske vlade, je nov pakt v zgodo« vini najnovejše politike na Balkanu in v Podonavju.
Pogodba sama po sebi, to se pravi v svojem splošnem delu ne pomeni ni* česar izrednega. Njen tekst se sicer še ni objavil, pričakovati pa je, da se to zgodi v kratkem, saj se je prav tako lani objavilo tudi besedilo romunsko* italijanske pogodbe; vrhu tega je itali* janska vlada oficijelno obvestila našo vlado o pogodbi in spričo tega se mora pričakovati njena objava čim prej. Po* godba bo v svojem formalnem delu ne* dvomno slična pogodbam, kakor se zadnja leta sklepajo med državami širom Evrope. V tem pogledu ne mo* remo niti oporekati oficijoznim komen* tarjem, ki jih o njej priobčuje Agen* zia Štefani, da je namreč slična po* godbam, kakor jih je Italija sklenila tudi s Češkoslovaško, Rumunijo in Ju* goslavijo. Zato tudi nikakor ni potre* ba, da bi bili napram novi pogodbi ab* solutno nezaupni.
Da ra se ne moremo otresti nezaup* nosti, ni naša krivda. Italija je zadnji Čas do naše kraljevine v takih odnosa* jih, da se moramo pri vseh njenih ak* tih, ki se nanašajo na politične razme* re in faktorje na Balkanu in v podo* navski Srednji Evropi, vprašati, kje so one točke, ki so cvetualno naperjene zoper nas in naše interese. Italijanska obkroževalna politika je fakt, ki se z nikakim olepševanjem ne da zanikati in ki se dejansko danes ne zanikuje. Tako v Albaniji, kot v Bolgariji in v Rumuniji in celo v Grčiji opažamo stvari, ki se nam razkrivajo kot delo italijanske diplomacije, naperjeno zo*» per nas. Da to intrigantsko stremi je* nje nima vedno in povsod uspeha, lca* kor si ga žele v Rimu, zavisi od drugih faktorjev, ne od dobre volje fašističnih vodij. Povsem prirodno je tedaj, da motrimo tudi i tali jansko^m adŽarskc od* nošaje, ki stopajo s pravkar podpisa* nim faktom v nov stadij, z zelo kritič* nim pogledom.
Rimski komentarji pravijo, da izvedba nove prijateljske in razsodiščne pogodbe ne pomeni ničesar novega, marveč da takorekoč samo formalno ugotavlja obstoječe prijateljsko razmerje med obema državama. Ta razlaga je točna samo. Če upoštevamo najnovejšo
dobo, ali še pred nedavnim je bila Italija napram Madžarski drugače razpoložena, To je bilo takrat, ko je Madžarska še upala, da doseže restavracijo Iiabsburgovcev in restitucijo nekdanje ogrske države takoj, kljub odporu sosedov. Takrat je bila situacija na razvalinah Avstro-Ogrske še mnogo manj konsolidirana, in prav nič ni bilo gotovo, če bi se eventualni nasilni prevrat ne posrečil v onih nemirnih Časih, da se ni osnovala Mala antanta, ki je naučila Madžare realne politike. Politiki Male antante se imamo zahvaliti, da je v srednjem Podonavju danes tako kakor je, in to je bilo zelo koristno tudi za Italijo, ki v onih opasnih časih nikakor ni zametovala takih uslug in ni niti od daleč mislila na to, da bi Madžarsko ščitila pred Malo antanto.
Sedaj se Madžari zahvaljujejo Italiji, da jih je rešila iz neprijetne izolacije in imajo seveda vzroka za to. Sedaj, ko je mirovno delo Male antante končano, je seveda prilika za nov nemir, za italijanske intrige, naperjene deloma proti Mali antanti kot celoti ter proti njenemu političnemu uveljavljanju, deloma proti naši kraljevini. Ako si predstavljamo, da moramo odslej računati s tem. da bo Italija podpirala madžarska politična stremljenja — in v tem pogledu se dajejo iz Rima zelo dalekosežne obljube — se to pravi, da se bo s tem izpodko-pavala Mala antanta.
In to je morda poglavitni namen Italijanske politike napram Madžarski Z zvezo z Rumunijo. osobito z ratifikacijo besarabskega protokola je Rim poskusil oslabiti Malo antanto z notranje strani, z alijanso z Madžarsko jo skuša izločiti še bolj. V koliki meri se bo to posrečilo, je odvisno od raznih okolnosti, v prvi vrsti pa prav od zadržanja Madžarske same. od njene bodoče realne politike.
Doslej so v Budimpešti jako previdni in naglasajo svojo lojalnost napram nam. V situaciji, kakor je danes, jim do neke mere to verjamemo, saj je na programu zanje gospodarski dostop do Reke, ki tvori važen predmet rimskih razgovorov in morda tudi naše pogodbe. Tu jih učijo razlogi realne politike, da so napram nam zelo vljudni. Ali morda bodo morali prav ob tej točki odnošaji med Jugoslavijo, Italijo in Madžarsko prestati svojo prvo kritično preizkušnjo. O tem nas bodo prepričali že bližnji tedni.
Dogodki križem Jugoslaoiie
Krvav ramazamski večer. — Draga kriva prisega zavoljo žene.
Ubil je moža za 50.000 Din.
Muslimani se te dni po zaključku ramazanskega posta slavili svoje naj« večje praznike, Bajram, ki značijo za« nje toliko kakor za nas Velika noč. Drugod je vladal mir, samo v selu Zla* tih pri Mostam se je odigrala krvava drama.
Fant Ilija Nuhič iz precej ugledne obitelji se je pred mesecem seznanil z Ajšo Kurtagičevo in se strastno za* ljubil v njo. Tako strastno, da sploh ni mogel več delati, marveč se začel klas titi po gostilnah. Pred dnevi je Ajšl poklonil prstan in ona je pristala, da se poroči z njim. Ko pa je stopil pred njenega očeta, ga je ta domala spodil.
V zadnjih treh dneh je Alija v hu* dem razočaranju zapravil po gostilnah okrog 10.000 Din, zvečer prvega dne Bajrama pa je z dvema do zob oboro* zenima tovarišema vdrl v hišo Kurtagi* čevih. Oče Suljo je popadel sekiro in se pognal proti otmičarjem, a preden ie zamahnil, ga je podrl strel iz samo« kresa. Nato sta se spopadla Alija in Ajšin brat Meho. Medtem sta Alijina tovariša spravila Ajšo iz domače hiše in jo odvedla na dom Alije Nuhiča.
Orožništvo, ki je bilo alarmirano, je našlo starega Suljo Kurtagiča težko ra* njenega s kroglo v trebuhu, a istotako sta se precej občutno medsebojno po« škodovala Meho in Alija. Vse tri so
odpeljali v mostarsko bolnico, celotno zadevo pa dalje preiskuje orožništvo.
*
V Novem Sadu se je predvčeraj* šnjim vršila velika razprava, ki jo je z ogromnim interesom pričakoval ves novosadski okraj. Obravnaval se je zločin Joče Iliča, 361etnega dninarja iz Stare Šove, ki je po nagovoru 501etne bogate kmetice Evice Jeličeve ubil nje* nega moža. Dogodek je svojčas vzbudil veliko senzacijo ker novosadski okraj velja za najkulturnejšcga in najnapred* nejšega v Vojvodini.
Joca Ilič je često prihajal k Jeliče« vim na delo in Evica mu je govorila: «rGIej, kak siromak si! Otroke imaš, pa malo zaslužiš. A jaz sem še večja reva. Mož me pretepa. Dan ti 50.000 Din in lepega prašička, ako mi moža spraviš s sveta...»
Joca se je izprva obotavljal, končno pa pristal. Ranega jutra je pričakoval Tošo Jeliča, ki je korakal na postajo. Sprožil je iz zasede in Jeliča smrtno pogodil. Nagrade pa seveda ni dosegel, ker je orožništvo hitro razkrilo zločin ter IliČa in Evico odpravilo v zapor. Okrožno sodišče v Novem Sadu je UU ča obsodilo na dosmrtno ječo, Evico pa na 15 let. To jima je bilo preveč m sta se poslužila pravnega leka. Toda brez uspeha. Apelacijsko sodišče, kjer
Ladislav Vladvka:
40
— Žalibog.
— V interesu preiskave bi vas prosil, gospod doktor, da svoio izjavo izpopolnite. Povejte vse, kar veste o tej zadevi.
— Obžalujem, da sem to besedo izgovoril. Nisem namreč hotel govoriti o nekaterih rečeh, ki menda ne soadaio k obravnavi.
— Jaz bi pa obžaloval, ako kot mož z akademsko izobrazbo ne izpoveste resnice, ki nam bo pomagala pojasniti to zamotano afero. Sai sem že v začetku vašega zaslišanja omenil, da lahko zamolčite stvari, ki bi utegnile škodovati vam samemu.
Oprostite, to nikakor niso moje pri-vatne zadeve in mislim, da mi ne morejo škodovati. Ako pa nočem govoriti o Horovi podlosti, storim to samo z namenom zaščititi pred zlobnimi jeziki gospo Horalkovo. ki sem jo vedno spoštoval in cenil kot nesrečno ženo.
— Ker ste že obdolžili Horo podlosti, smemo pričakovati, da boste svojo trditev utemeljili %
— Ako hočem pojasniti Ho rov nastop v Horalkovem domu. se moram vrniti k dogodkom pred poroko gospe Horal-kove. Znanci in prijatelji gospe Horal-kove se gotovo še spominjalo, da je bila pred dobrim letom zaročena s Horo. Po njegovi krivdi se ie zaroka razdrla. Pozneje je Hora zahrbtno vtihotapil v njen dom Horalka kot novega kavalir-ja, ki je s Horavo pomočio dosegel svoj cilj. Bivša Ho rova nevesta se je poročila z niim. *
Ugotavljam, da Horalku niso bili znani dogodki pred poroko in da ni ve-deL zakaj se ie zakon s Horo razdrl.
— Ali imate za svoio trditev kake dokaze, gospod doktor?
— Ravnanje gospoda Horalka, ki najbrž do zadnjih dni pred svojo tragično smrtjo ni vedel za pravo razmerje med Horo in svoio ženo. Sicer mi je pa gospa Horalkova tudi sama potožila svoje zone. Horalkova zasleolienost je bila kriva, da je lahko Hora izkoristil denarno stisko Horalkovih in prisilil gospo Horalkovo. da je dala iz strahu pred javnim škandalom in onečašcenjem svojega rnoža prednost rešitvi moževe časti v očeh javnosti pred žrtvovanjem same sebe. 1
Po dvorani je zašumelo. Občinstvo
se je predvčerajšnjim vršila nova raz«
prava, je potrdilo prvotno sodbo, ki
je splošnio zadovoljila vso javnost.
•
Nikola Radičevič iz Kravarnice v Sumadiji se je za vsako ceno hotel re* siti svoje žene Stanimire. Naveličal se je ene in iste pesmi, pa vložil tožbo za ločitev zakona. Ko je videl, da stvar ne pojde gladko, ker je Stanimira v vsakem pogledu dostojna ženska, je stopil k oOletriemu staremu navihancu Dobrosavu Peričiču in ga nagovoril:
•— Prisegel boš zame. Reci, da si skupaj z Milutinom Pajevičem videl mojo ženo v objemu z Živo j inom Ra* diče vičem. Dobil 45 kovačev, prase in 20 litrov slivovke. V mesto boš jezdil mojega konja, a pili bomo veselo ...
Za predujem je Dob rosa v prejel 150 Din in pristal. Na dan razprave je zajašil konja in se v spremstvu Ni« kole in že prej nagovorjenega Milutina odpravil v mesto. Prisegel je in izpo* vedal. kakor ga je naučil Nikola, kar je imelo za posledico, da je sodišče do? pustilo ločitev zakona.
Po razpravi pa je Dobrosav zaman čakal na obljubljeno nagrado. Nikole kratkomalo ni bilo blizu. Vrag je star« ca toliko premotil, da je povedal neka* terim sosedom, kako ga je Nikola osle« pariL Oni so se mu smejali: —Mnogo si zahteval!
— Kaj, mnogo 1 Za prisego! Od dru« gih sem jemal še več...
še tisti dan je stvar doznala tudi Stanimira. Prijavila je Dobrosava in Milutina in sodišče v Čačku ju je radi krive prisege obsodilo na 4 leta težke ječe.
Mežiška afera
Aretacija oblastnega poslanca učitelja Vinka M5derndorferja in treh dragih članov bivšega kranjskega Šolskega sveta v Mežici, ki so bili v ponedeljek zjutraj pripeljani v preiskovalne zapore mariborskega sodišča, potrjuje istinitost zapletene afere, o kateri so se zadnje mesece širite v javnosti različne verzHe.
Mežiška občina, ki ie v rokah komunistov In bernotovcev pod vodstvom Vinka Moderadorferja, ie zgradila moderno šolo in lani velik vodovod. Krajni šolski svet, ki je vodil ta dela, je pri tem prekoračil občinski proračun za celfh 700.0000 dinarjev. Mariborski policijski komisarijat ie po
nalogu velikega župana začel ugotavljati krivce, ki so povzročili velikanske prekomerne izdatke na škodo občine — in to je dovedlo do aretaciie Vinka M6derndorfer-ja, Leopolda Ozimiča. Franca Blatnika in J. VeseHka. Razen tega sta bila v Crni aretirana Se dva osumljena sokrivca in v Celju strokovni tajnik Kmetsko - delavske Zveze Alojzij LeskoŠek, prijeli pa so tudi nekega moža, ki je kot kurir komunistov prenašal letake in spise, čez koroško mejo.
Senzacilonalna afera zavzema Širok obseg in se razpleta od Mežice in Maribora do Celja in Ljubljane. Nadaljno besedo ima mariborsko  okrožno sodišče.
Preiskovalni sodnik v Mariboru dr. Ju« ha rt, kateremu je poverjena sodna preiska* va v veliki mežiški aferi, je v ponedeljek 4. t. m. izdal zaporno povelje proti dvema Ljubljančanoma, in sicer proti kulturnemu inženjerju in voditelju levičarskega komu« cističnega krila Dragotina Gustinčiču ter proti bivšemu komunisitčnemu poslancu in ravnatelju Keramenične zadruge Lovru Kle* menčiču. Mariborski policijski komisarijat je dobil od sodnika nalogo izvršiti to za« porno povelje, zato je odposlal v Ljubljano dva agenta J. Pučnika in M. Smodeja.
Ko sta ta dva včeraj prišla v Ljubljano, sta zaprosila pomoč pri ljubljanskem poli* cijskem ravnateljstvu ter sta jima bila pri* deljena dva organa kriminalnega oddelka. Agent Pučnik je včeraj opoldne izročil med
koJNO€AV!
ICE
naf bolj $<l , naj t rpcžrncjše, zato najcenejše.
kosilom zaporno povelje. KlemenČič je sprva protestiral, a se končno udaL Mirno je sledil agentu. Z večernim vlakom so ga od*
Eeljali v Maribor. Inž. Gustinčič je bil iz j ubij a ne odsoten po poslih v Zagorju. Ko je prišel 8 prvim večernim vlakom v Ljub« IJano, ga je agent Smodej na glavnem kolo« dvoru aretiral in s prihodnjim mariborskim vlakom odvedel v Maribor. Aretacija je v Ljubljani vzbudila precejšnjo senzacijo. V koliko sta zapletena v mežiško afero, bo pokazala nadaljnu sodna preiskava.
Varstvo mladine v Ljubljani in
je sprejelo te besede z viharnim ogorčenjem, ki je pa takoj utihnilo, ko je Hora vstal z zatožne klopi in stopil pred Kovarika. Stoječ pred njim ie spregovoril z drhtečim glasom:
— Vse. kar ste povedali slabega o Horalku. ie podla laž.
Napetost je dosegla vrhunec, ko je užaljeni Hovafik zabrusil Hori v obraz:
— Tako govorite zdai o Horalku vi, ki ste z grožnjami o fmančnm miniranju prisilili njegovo ženo, da se ie vam proti volji vsega svojega bitja udala. Tako govorite vi ki ste zlorabili Horalkove nezakonite manipulacije s tuiimi valutami, da ste potem poslali zaslepljenega moža na potovanje, zagrozili ženi, da ga ovadite- in jo prisili« da se je vam ponovno udala.
— Horalek ni nikoli ničesar poneve-ril. Bil je poštenjak od nog do glave, kajti imel je najboljši namen svoje dolgove poravnati.
— Zato ste ga menda ustrelili.
Na te besede ie odgovoril Hora razburjeno, toda razločno:
— Horalek ie ustrelil samega sebe.
Tišine v porotni dvorani ie bilo mahoma konec. Zaman le predsednik opozarjal občinstvo, da bo dal dvorano izpraznili, ako ne bo mirti. Njegov glas
V pondeljek ee je vršil redni občni zbor Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana. V razpravni dvorani okrajnega sodišča v Ljubljani se je zbralo precejšnje število društvenih članov, katere je predsednik g. Albert Levienik iskreno pozdravi in podal besedo tajniku dr. Viljemu K r e j d i j u , ki je v svojem poročilu povdarjal, da je vse društvene uspravne posle v preteklem letu požrtvovalno vršil predsednik sam. Ker odsek za zaščito deee in mladine pri velikem županu v Ljubljani sam upravlja posle državnega dečjega doma, mestni magistrat pa posle krajevne zaščite dece in mladine za mesto Ljubljana, se je delokrog društvenega poslovanja precej skrčil, kljub temu pa društvo kaže zelo živahno delovanje. Pretežni del društvenih poslov je obstojal v vodstvu generalnega varu-štva, ki ga je okrajno sodišče v Ljubljani poveril u društvu. Funkcije generalnega varilstva je opravljal gospod predsednik Le-vičnik sam; njegovo poročilo izkazuje, da je koncem leta 1926 imel pod svojim varuški ni okriljem 565 varovancev. Naravno je, da tako število varovancev daje ogromno dela. Ni le potrebna številna korespondenca, nego je bilo treba tudi vlagati v mnogih slučajih tožbo na priznanje očetovstva in v še več slučajih je bilo treba prisilno izterjavati preživninske prispevke, ki pritičejo varovancem. Pa tudi osebno nadziranje varovancev daje mnogo posla in skrbi. Zdravstveno eta-nje varovancev generalnega varuha je bilo zelo zadovoljivo. Od vseh varovancev sta u-inrla tekom leta 1926 samo dva, to je 0.85 odst. V primeroma malo slučajih je bilo treba radi slabega ravnanja in zanemarjanja prevzetih dolžnostih energičnega nastopa generalnega varuha.
V glavnem se krijejo izdatki, vezani z vodstvom generalnega varuštva, le iz prispevkov ljubljanskega mestnega magistrata. Blagajniško poročilo, ki ga jo podal gospod ravnatelj Emanuel Josin, izkazuje v L 19*26 dohodkov 28.483 Din in izdatkov 11.420 Din, torej 17.013 Din prebitka, ki je naložen v raznih ljubljanskih denarnih zavodih.
Na predlog pregledovalca računov g. Ivana RSgerja se je podeUl blagajniku absolutorij. Ker poteče funkcijska' doba odbora šele leta 1929, sta ee letos volila le dva računska preglednika in sta bila zopet izvoljena dosedanja preglednika gg. Iv. ROger in Iv. GO-et i§a.
Občni zbor je na predlog g. Levičnika iskreno čestital soustanovitelju in podpredsedniku društva g. Ivanu ROgerju st., ki je nedavno praznoval svojo 85-letnico. Na predlog tajnika dr. KrejČija se je občni zbor nato s priznanjem zahvalil tudi predsedniku in blagajniku, ki z veliko nesebičnostjo In požrtvovalnostjo vodita društvene posle.
Društvo za otroško varstvo in mladinsko
skrb v Ljubljani, ki e primeroma majhnimi dohodki vzdržuje res važne in zelo uspešne posle mladinske skrbi v Ljubljani, priporočamo našemu požrtvovalnemu občinstvu, da se ga spomni s svojimi prispevki.
Prasneta
VUoHnistka Vida JeraJeva je brez dvoma prva Slovenka, ki se je kot vljoli-nistka posvetila docela umetniški karijeri. Umetnica le hčerka konservatorijskega profesorja in člana opernega orkestra — dirigenta g. Karla Jeraia In hčerka znane slovenske pesnice Vide Jerajeve. Rojena na Dunaju, kjer je oče služboval v orkestru dvorne opere, je dobila začetne glasbene nauke na dunajski akademiji za glasbo. Po prihodu v Ljubljano je obiskovala kon-servatorij Glasbene Matice v LJubljani ter istega dovršila z izvrstnim uspehom pri prof. Šiaisu. Za tem je šla kot državna štipendisika v Pariz ter ie tam eno leto študirala pri znamenitem pedagogu prof. Lucianu C a p e 1 - u. Danes deluje kot učiteljica vijoline na šoli Glasbene Matice.
Lucijan Capot je izvrsten interpret Beethovna in z vso pravico pričakujemo, da bo tudi gdč. JeraJeva podala Beethovnovo Kreutzerjevo sonato v smislu svojega znamenitega učitelja. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Cerkven koncert v stolnici se vrši danes v sredo ob pol osmih zvečer. Šest orgelskih točk bo izvajal ravnatelj stolnega kora Stanko Premrl, devet pevskih skladb stolni pevski zbor. Pevske skladbe, spremljane z orzlami bo vodil pevovodja •LJubljane* Anton Dolinar. a capella skladbe Stanko Premrl.
se je izgubil v splošnem trušču. Predsedniku ni preostalo drugega, nego prekiniti obravnovo za deset minut.
Hora je bil očividno zelo razburjen. Sedel je zopet na zatožno kloD in prosil kozarec vode. Roka se mu ie tako tresla, da ni mogel dvigniti kozarca do ust.
Predsednik je ob ponovni otvoritvi obravnave zagrozil občinstvu, da bo dal dvorano takoj izprazniti, ako ne bo popolnega miru,
— Obtoženec, gospod doktor Kova-?ik ie pravkar izrekel neke trditve o vašem razmerju z gospo Horalkovo. Vi zagovarjate Horalka. namesto da bi se sami zagovarjali. Ali si upate tajiti, kar je"izjavil doktor KovaHk? Je-li bilo vse tako. kakor trdi on?
— Bog mi je priča, da ne vem. Hora se je prijel za glavo in solze
so mu pritekle oo obrazu.
— Gospod doktor, ali morete svoje trditve podpreti z dokazi?
— Sklicujem se v vsem na to, kar mi je povedala gosna Horalkova.
— Torej nam lahko do veste, kdaj in kje sta govorila o tem med štirimi očmi.
Kovafik je začel pripovedovati o oni tragični noči. ko ie Čakal nad kamnolomom Milo, kako se ie zakasnila in
£Beležnica
Koledar.
Danes: Sreda, G. aprila 1927; katoličani.
Celestin; pravoslavni: 24. marca, Zahar.
Jutri: Četrtek, 7. aprila 1927; katoličani:
Herman; pravoslavni: 25. marca, Blagove.-li.
Današnje prireditve.
Gledališča: D runa: »Pahljača la<ly \Vin-dermere< A. — Opera: zaprlo.
Kino Matica: iLva Mara in Alfonz Fry-land.<
Dežurne lekarne. Danes:   Piccoli, Dunajska c; BakarČič, Karlovska c •
Za naše naročnike.
Danetš so na vrsti izkaznic« serij R in S, jutri izkaznice serije T.
Pretresljivi prizori ob ministrovem odhodu
To je tako, kadar se iz Ljubljane odpelje kak minister: najprej se mora pripeljati. Potem ga na ljubljanski postaji pokorno čaka salonski voz, do* kler gospod minister ne opravi svojih opravkov. In ko je gotov, priprežejo salonski vagon k beograjskemu brzo-vlaku, sprevodniki salutira jo, lokomotiv va veselo zapiska in potegne gospodu ministra nazaj proti Beogradu.
Ejy da, lepo je biti minister!
Toda če imaš smolo, ti tudi kot ministru ne ostanejo prihranjene neprilU ke na ljubljanskem kolodvoru, kjer gre vse točno na minuto in sekundo kakor po špagL
GosDod minister za socijalno politiko se je v ponedeljek zvečer moral v navadnem vagonu vrniti v Beograd Salonski voz je sicer stal v pripravi od sobote, toda ministrov strežaj se je s ključi izgubil v lepi Ljubljani, ki se je menda kar ni mogel nagledati od zunaj in znotraj. Ker torej salonskega vagona nikakor niso mogli odpreti, se fe gospod minister hočeš-nočeš moral zadovoljiti s I. razredom navadnega va* gona. Kmalu nato je prisopihal na ko* lodvor streiaj, ki je svojemu gospodu sledil s potniškim vlakom.
Poznamo gospoda ministra kot dobrega človeka in se nadejamo, da men da ja ne bo napravil radi občutne neprilike kakega velika »pitanja«. Če pa je potrebna redukcija, naj prizadene tistega, ki zares ni nič kriv: salonski vagon...
Sport
Službeno iz LHP.
Vzame se na znanje dopis «Kuratorija slepcev*, istotako se vzame na znanje dopis ASK Primorja elede trenlnz tekme.
Za soboto 16. IV. se sklicuje ustanovni občni zbor MO v Mariboru v restavraciji pri «Zamorcu» ob 16. urt
Vsi klubi se opozarjajo, da Je treba javiti podsavezu vsako prijateljsko tekmo najkasneje 48 ur pred pričetkom. Interna-cijonalno na 8 dni poprej preko Dodsaveza Savezu. Prijavnina mora biti v vsakem slučaju priložena, sicer se tekma prepove. Sodnika za vsako tekmo je treba prositi pri podsavezu. Sodniki se opozarjajo, da Je tnajstrožje zapranjeno sojenje, ako niso delegirani po podsavezu. Najkasneje 4S ur po tekmi Je treba odposlan" podsavezu sodniško poročilo v 2 primerkih s takso D'n 10.—. oziroma Din 30.— za internacijonal-no tekmo. V naprotnem slučaju se bo uvedlo proti sodniku disciplinsko postopanje, istotako se bodo zabranile vse tekme, za katere ni določen sodnik po podsavezu. I. SSK Maribor se obremeni za Din 10.— za prijavnino tekme Maribor rez. — Merkur, katero svoto Ima poravnati do 15. IV.
G. Voglar se Doziva, da pošlje sodniška poročila in sodn. takse zadnjih dveh, po njem sojenih tekem, do 15. IV. Poživlja sc g. Cizelj. da vplača sodn. takso Din 10.— za tekmo Ilirija—Maribor.
Prihodnja seja se vrši 11. aprila ob 20. nrl v Emoni.
JHS razpisuje za soboto 9. IV. ob 20. uri redno glavno skupščino s sledečim dnevnim redom: poročilo preostalih članov upr. odbora: poročilo blagajnika in temi. referenta; poročilo revizijskega odbora; absolutoril: volitve; slučajnosti. — Vsi klubi se pozivajo, da do tega termina vplačajo zaostalo članarino Jn da v Interesu daljnjega razvoja hazenskega sport3 prisostvujejo skupščini v čim večjem številu. Kje se bo skupščina vršila, se objavi pravočasno  Iz seje 4. aprila. Tajnik.
kako mu je pri Motolu vse povedala.
Predsednik je zopet vprašal floro, ki je napeto poslušal, ali ima h Kova-fikovi izpovedbi kai pripomniti.
— Kdai se ie to zgodilo? Kovafik ie takoj sam odgovoril.
— Tiste noči, ko ste na dvorišču ustrelili oživljenega zidarja in ko je dobila gospa Horalkova hud živčni napad.
Hora ie povesil glavo.
— Ne vem.
Predsedniku ni ugajalo stališče obtoženega bankirja, ki je začel svoj zločin trdovratno tajiti Mož se je delal nevednega.
— Obtoženec, vaše izoovedbe si začenjajo nasprotovati. Nič vam ne bo pomagalo, ako boste tajili. S tem zavle-čete obravnavo, druge koristi ne boste imeli. Spočeka ste priznavali svojo krivdo in prosili, naj vas obsodimo, zdaj pa naenkrat trdite, da se ie Horalek sam ustrelil. Tu na mizi leži samokres, ki ste ga izročili sami komisarju koširske stražnice. Ali je bil Horalek s tem samokresom ustrelien?
— Da.
— Ali ste vi ustrelili Horalka?
— Hotel sem ustreliti Horo.
— Saj ste vendar namerili na Horalka, ne pa nase.
0566
Dnevne vesti
Vj Ljubljani dne 6. aprila 1927.
— Državni štipendisti v tekočem semestru V prosvetnem ministrstvu je bila imenovana posebna komisija za določitev državnih štipendistov v tekočem semestru. Komisija je predložila ministru, naj ostanejo vsi dosedanji šur>endisti, ki so izpolnili določene pogoje. Stipendije znašajo 500 dinarjev mesečno.
— Razpisano mesto profesorja vojne akademife. Vojna akademija v Dubrovniku je razpisala natečaj za stalnega profesorja francoščine m nemščine, Kandidatje morajo :~neti akademsko naobrazbo in najmanj pet let profesorske službe. Prošnje je treba vložiti do 15. maja.
— Iz carinske službe. V pokojen je uradnik carinarnice v Ljubljani Ivan Voldonšek.
— Opozorilo izseljencem v Kanado. Naš -eneralni konzulat v Kanadi opozarja vse :norebitne izseljence, da imajo upanje na uposli tev v Kanadi samo kmetje, ki pa morajo skleniti s farmarji pogodbo vsaj za eno leto, da ne ostanejo brez zaslužka. Vsi oni izseljenci, ki mislijo priti iz Kanade brez potrebnih listin v Zedinjene države, se varajo. Kontrola je tako stroga, da brez dovoljenja nihče ne more priti iz Kanade v Zedinjene države. Kdor reflektira na zaposlitev v rudnikih in tovarnah, naj ne hodi v Kanado. Rudniških in tovarniških delavcev v Kanadi ne potrebujejo, ker imajo dovolj svojih brezposelnih delavcev.
— Slovenske čipke v Beograda. Ljubljanska osrednja čipkarska zadruga je te dri priredila v prostorih Ženskega društva v Beogradu razstavo slovenskih čipk. Sodeč po informativnem poročilu v »Politiki«, je razstava, ki se danes zaključi, deležna lepega uspeha.
— Natečaj za računske preglednike oblastnih kontrol. Za ustanovitev oblastnih kontrol pri vseh oblastih v državi je treba postavit; na temelju čl. 88. in 99. zakona o slavni kontroli za sedaj pri vsaki oblastni kontroli po dva računska preglednika. Preglednike imenuje glavna kontrola. Imeti morajo kvalifikacijo, ki se zahteva za pre-' tednike glavne kontroie (ČL 13 zak. o ^avni kontroli), imajo pa čin in plačo računskih preglednikov glavne kontrole ter se plačujejo iz oblastnih proračunov. Kandidati naj se javijo do 10. aprila glavni kontroli s pismeno prošnjo in priloženimi dokazi, ki jih zahteva čl. 12. urad. zakona. V prošnji je treba označiti, na katero oblast dotični kandidat reflektira.
— Natečaj za uradnlštvo podružnic državne Hipotekarne banke. Za otvoritev javnih podružnic državne Hlpotekarne banke v Zagrebu in v Ljubljani razpisuje državna Hipotekama banka natečaj za 2 pravnika, 2 šefa knjigovodstva. 2 blagajnika, 2 likvidatorja hi 2 uradnika - pripravnika. Prošnje je treba poslati državni Hipotekami banki v Beogradu do 15. aprila tega leta.
— Zaostali davki. Vprašanje izterjavama zaostalih davkov je po finančnem zakonu resno na ta način, da se bodo odplačevali s tekočimi davki v letm 1927, 1928, 1929 m 1930. Ako je celokupni znesek zaostalih davkov večji od letne davčne obveznosti, se bodo plačevali zaostali davki v štirih letih, ako je večji od tri četrtine letne davčne obveznosti, v treh letih, ako rresega polovico, v dveh letih, ako presega četrtino, v prvem letu, ako je pa manjši od četrtine, se mora poravnati skupno s tekočimi davki.
— Mostarski premogovnik ustavi obrat. Te dni bo mostarski premogovnik ustavi: obrat Okrog 700 delavcev izgubi za-siužek. Ta premogovnik je dobavljal doslej premog Jadranski plovitbi, ki je baje sklenila pogodbo o dobavi premoga s premogovnikom v Srveriču pri Drnišu.
— Davek na nova poslopja. Generalna direkcija davkov je sklenila oprostiti davkov vsa nova poslopja v Beogradu in dru-*žh mestih. V mestih, ki štejejo nad 50.000 Prebivalcev, so nova poslopja oproščena davkov za 30 let, v mestih z 30.000 prebivalcev pa za 15 let.
— Naši cariniki v Bratislavi. Danes dopoldne so prispeli naši cariniki na povratku v Jugoslavijo v Bratislavo, kjer jim le priredila bratislavska trgovsko - obrtniška 'bormca svečan sprejem. Zvečer se vrši gostom na čast banket v prostorih trgovske zbornice. Jutri si ogledajo naši cariniki Bratislavo in njene zanimivosti, na kar se vrnejo v domovino.
— Nove gradbene pridobitve Zagreba. Hrvatska metropola dobi krasno novo palačo. Zgradil jo bo nadškof dr. Bauer. Te-•eeska dela za to veličastno nadškofijsko zgradbo so že dovršena, v kratkem se prične z zidavo. Palača bo stala okrog 50 do 60 milijonov dinarjev in bo dograjena še do "Konca letošnjega leta. — Široko akcijo za zgradbo malih stanovanjskih hiš ie te dni skrenil zagrebški mestni zastop. Osnoval - fond. za katerega je občina sama poklonila tri milijone dinarjev. Posojila se bodo dajala do 50.000 Din. — Ilica, glavna prometna žila v Zagrebu, dobi do kraja dvotir-30 cestno progo, ki je zares nujno potrebna. Dela bodo dovršena se tekom tega meseca.
— Šolarskl kino na vasi. V srbskem seiu Miholjaacu so Šolarčkl Štirih razredov "snovne šole. ki pa je zmašena v eno samo sobo, nabavili filmski aparat in doslej priredili že 34 poučnih predstav, ki Hh poleg mladine pridno obiskujejo tudi starejši ljudje Kino podjetnih šolarčkov, samih poralad-karjev Rdečega križa, postaja nekaka mala Uudska univerza, ker predstave spremlja učitelj s posebnimi poljudnimi pojasnili.
— Rešitev Iz valov. V Prijedoru le šo-<arček Dušan VranjeŠevič čakal na brod, da se prepelje na drugi breg Save. Pri poskakovanju ob bregu le nenadoma zdrknil v vodo in valovi so ga že nesli dalje. Težak Avdo Ališič, ki je videl prizor, se
je oblečen pognal v vodo za dečkom in ga po velikih naporih rešil na suho. obudil k zavesti m odnesel s t arišem- To. ie že drugič, da je Avdo Ališič požrtovamo rešH človeka smrti v valovih Save.
— Zopet potres v Podravju in Aledji-murju. Včeraj popoldne ob 3.28 so prebivalci Koprivnice ter ostalih krajev v Podravju in Medjimurju zopet čutili potres, ki je trajal tri sekunde. Podzemsko bobnenje* ki je prihajalo od severozapadne smeri, je prineslo dva precej močna vertikalna sunka.
— Za zdravniške vdove in sirote. Zdravniška zbornica za Slovenijo ie naklonila Pokojninskemu zakladu za zdravniške vdove in sirote. mesto venca na krsto dr. Neu-wirtha v Mariboru znesek 2000 Din, a Zveza blagajniških zdravnikov povodom smrti dr. Karla VVtsingerja v Litiji 300 Din, nadalje sta darovala g. dr. Breznik v Radgoni in prof. dr. Šerko v Ljubljani po 100 Din, za kar izreka najtoplešo zahvalo vsem darovalcem Pokojninski zaklad za zdravniške vdove in sirote.
— Dražba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca marca 1927 sledeče prispevke i. s.: L Podružnice: Novo mesto ž 132 Din; Kostanjevica 1000.45 Din; Maribor ž. 1456 Din; Sv. Lenart v Slov. goricah 270 Din; Brdo 300 Din; Slovenjgradec ž. 518 Din; Ribnica na Pohorju 190 Din; Vransko 500 Din; Kamnik ž. 158.25 Din; Celje m. 657.40 Din; Ljubljana: šentpeter-ska ž. 5000 Dm; mestna ženska 152 Din; šentjakobsko - trnovska m. 220 Din; šentjakobsko • trnovska ž. 300 Din; skupaj 10.S54.10 Din. — IL Andrej Senekovičev sklad: ž podružnica Št Pavel pri Preboldu 460 Din — 11L Razni prispevki: A. Potočnik, Ljubljana, tO Din; Tinca Rebar-Frisch, Ljubljana, pokroviteljina. 100 Din; uprava Slov. Naroda 100 Din; skopaj 210 Din. — Vsota vseh prispevkov 11.524.10 Din.
— Podpornemu društva slepita v Ljubljani, VVolfova ulica 12, so darovali: Hranilno in posojilno društvo delavcev Maribor 500 Din, Kreditni zavod za trgovino in industrijo 500 Din, Crešnik F. v Crni 300 Dm, Krisch Magda 20 Din, Boršrner Franja 20 Din, Neimenovana 10 Dm. Vsem plemenitim darovalcem se kar naj iskrene je zahvaljuje odbor.
— Pri gripi, bronhitisu, vnetju bezgavk, karariu pljučnih konic, zaslezenju nosu in požiralnika, obolelostih ušes in oči skrbite za to, da želodec in črevo z rabo prirodne grenčice »Franz - Josef« večkrat temeljito očistimo. Odlični strokovnjaki za negovanje zdravja potrhijejo, da tudi pri vročičnih nalezljivih boleznih voda Franz - Josef trpečemu   človeštvu izkazuje   velike dob-
rote
I? Ljubljane
46L
—1:   Premestitev   generala Tripkovića.
Pomočnfk komandanta dravske divizijske oblasti brigadni general Sava T r i p k o -vič bo v kratkem premeščen iz Ljubljane na Cetinje kot divizijski komandant.
—lj Deložacije v LJubljani. Na podlagi razsodb stanovanjskega sodišča ima mestni magistrat nalogo te dni izvršiti po svojih organih 12 prisilnih deložacij. Doslej je Izvedel tri- Stranke so se ali se bodo vselile v druga manjša in zasilna stanovanja.
—lj Zaključno predavanje v društvu «SoČa». V soboto 9. apriia 1927. se vrši v društvu cSoča» zaključno t. j. zadnje predavanje v letošnji sezoni. Ta večer predava vladni svetnik g dr. Rudolf An-drejka in sicer o ^Pokrajinskem obeležju Tavčarjevih romanov*. «S.>čani» posebno pa celokupen odbor naj se tega predavanja udeleže vsi brez izjeme. Dobrodošli tudi prijatelji društva. Po predavanju prosta zabava. Začetek ob pol 21. uri zvečer v prostorih Ljubljanskega dvora. Vstop vsem prost 344/n
—lj Gremij trgovcev za ljubljansko okolico ima svoj redni letni občni zbor v četrtek, dne 7. aprila t. 1. ob 9. uri pred-poldne v Zbornici za trgovino, obrt jn industrijo Člani se vabijo da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. — Načelstvo.
—lj Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek danes v sredo ob 18.30 na moškem učiteljišču z dnevnim redom: 1. Vojakov govor proti alkoholizmu. 2. Debata. — K sestanku so vabljeni vsi!
—lj Glavni dobitki tombole društva •Skrb za mladino*, ki bo v nedeljo 10. t m. ob 3. popoldne na Kongresnem trgu, so razstavljeni od danes naprej v izložbah tvrd k Urbane in J. C. Maver. Tablica stane samo 2 Din. Pomagajte graditi Dečjl dom v Aleksandrovem. — Odbor.
—lj * Ljubljanski Sokol* ponovno opozarja in vabi članstvo, p. t. stariše in vse prijatelje sokolske ga naraščaja na svojo mladinsko telovadno akademijo, katera se vrši v soboto 9. t t oč n o ob 8. zvečer v društveni telovadnici v Narodnem domu. Spored obsega sledeče točke: 1. moška deca: proste vaje z dolgo palico; 2. moški naraščaj: hkratni skoki čez tri konje; 3. ženska deca: vaje na treh gredeh; 4. moški naraščaj: «Dvanajstorica». 5. moški in ženski naraščaj: orodna telovadba; 6. ženski naraščaj: proste vaje za pokrajinski zlet leta 1927; 7. moški naraščal: «Buči morje Adrijansko«; 8. moška in ženska deca: Igre; 9. moški naraščaj: vrhunske va-ie; 10. ženski naraščaj: rajalne vaje; 11. moški naraščaj r «Lavovi»; l.. Zaključna skupina. Vstopnina: 4 Din, sedeži 10 Din.
—I j Rekvijem za pokojno gospo Marijo Šusteršič - TlČar se vrši v petek 8. t. m. ob 7. v frančiškanski cerkvi. 345n
—lj Poskusen samomor radi bede. Na
dolenjski policiiski stražnici je višji železniški uradnik Martin Rame okoli 16.30 naznanil okolišnemu nadzorniku M. Gerzini-ču, da Je malo preje opazil na vrhu Golovca v gozdu v bMžinl nekdanje Anžtče-ve gost;lne nekega starejšega moškega, ki se je vil v težkih krčih in neprestane sto-
kat Na Rametovo vprašanje, kaj mu je, Je uho odgovoril, da je izpil solno kislino, ker si je hotel končati življenje Nadzornik je takoj obvestil rešitao postalo, a sam je. šel na lice mesta. Tam je našel brezposelnega strojnika, 54-leinega Franceta B. iz štepanJe vasi. Prenesli so ga z vrha Golovca v Hradeckega vas, od koder so ga z avtom odpeljali v javno bolnico, kjer so mu izprali želodec Je sedaj izven nevarnosti. Nesrečni mož je izjavil: «Hotel sem umreti. Nočem več Živeti.* Zastrupiti se je hotel zato, ker se nahaja v skrajni bedi in je že 5 mesecev brez posla.
—U Tatvine na dnevnem redu. Včeraj so bili tatovi zopet v akciji. Na Medvedovi cesti v Šiški stanujočemu mesarju Antonu Pucihariu ie neznan tat snoči okoli 20. odpeljal iz odprtega stanovanja 1000 Din vredno kolo. Kmalu nato Je sledila druga tatvina kolesa. Sedlarju Leopoldu ŠuŠteršičn je okoli 31. neznan tat odpeljal z dvorišča hiše Št 41 na Dunajski cesti skoraj novo kolo. vredno 2500 Din, znamke «Gerika». O tatovih ni nobenega sledu. — Soproga ključavničana Marija Lampe Je naznanila, da ie neki tat včeraj posetil njeno stanovanje ter odnesel iz nezaklenjene omare dvoje novih moških hlač, vrednih 300 Din.
—lj Drobiž iz policijske kronike. Policija je aretirala in zaprla včeraj odnosno danes zjutraj sedem sumljivih oseb, dva mladeniča radi totalne pijanosti in pet vlačug. Prijavljenih je zopet več slučajev tatvin, med drugim dve tatvini koles. Dva veseljaka sta snoči v neki gostilni na Bregu začela pretepati goste. Naj preje se le visoki Janez spravil na neko mlado dekle, zatem pa sta on in mali Albin pretepla ne-za bogove, kako sta robantiia po gosti 1-kega krojaškega pomočnika. Bil je prizor nt* Sedaj bosta imela opravka in sitnosti pred okrajnim sodnikom radi lahke telesne poškodbe Prijavljenih je šest voznikov radi cestnopolicijskega reda.
«ITO» zobna pasta najboljša.
Ugoden nakup   nogavic,   vezenine in
žepnih robcev je pri O. Dobeic Pred Škofijo št 15. 109
Iz Celja
—-c lz Sokolskega društva v Celju. Te
dni se je vršilo v društveni telovadnici poljudno predavanje o temi: »Pogled v zgodovino novejše filozofije«. Predaval je profesor g. dr. Z e I e n 1 k. Drugo predavanje se bo vršilo prihodnje dni. Starosta dr. Milko Hrašovec bo predaval o vtisih rn o poteku glavne skupščine Jugoslov. So-kolskega Saveza v Beogradu. Prosvetni odsek pripravlja še več predavanj. — Na-raščajski dan Celjske Sokolske župe, združen z razvitjem naraščajskega prapora celjskega Soklskega društva se vrši v nedeljo dne 29. maja v Celju. Popoldne istega dne bo na dvorišču mestne osnovne šole Javni telovadni nastop. — Velika tombola se vrši v nedeljo dne 8- maja. Z razprodajo kart se prične v prihodnjih dneh-
—c Tedenski izkaz mestne klavnice v Celja. V tednu od 28. marca do 3. aprila se Je zaklalo: 1 konja, l brka, 22 volov, 22 krav, 2 tellci, 15 telet, 51 svinj in 3 kozliče. — Uvozilo se je: 187 kg govedine in 1675 kilogramov teletine-
Iz Maribora
—m Poskusna vožnja z novimi avtomobili. Včeraj se je vršila na progi Maršbor-Ruše in na progah Maribor - Št 11 j in Maribor - Duplek poskusna in komisijska vožnja z novimi mestnimi avtomobilu Avtomobili funkcijonirajo brezhibno In bo v prihodnjih dneh. vsekakor pa še pred veliko nočjo, otvorjen na vseh teh progah redni promet S tem bo dobil Maribor nove prometne zveze s svojo okolico. Zlasti pomembna je proga Maribor - Duplek, kjer ni niti železnice, niti kake druge prometne zveze. Avtomobilski premet se vedno bolj razvija in dokazuje, da so bile redne prometne zveze že dolgo in nujno potrebne.
—m Koncert mojstra Sllwinskega, slovitega poljskega pianista, bo za Maribor prava senzacija. Koncertni biro Glasbene Matice je skoraj vse karte Že prodal. Kdor si še ni zasigural mesta, naj to nemudoma stori, ker se koncert ne bo ponovH.
—m Uspešna racija. Zadnje dni je bilo v Mariboru izvršenih več vlomov. Policija je v noči od ponedeljka ua torek priredila obsežno racijo. Prijela je več sumljivih elementov, posebno bogata pa je bila žetev med častilkami Venere. Nič manj kot 15 deklet m žen je romalo v policijski zapor in po zdravniškem pregledu v bolnico. V neki zakotni kavarni so odkrili cei bordel, kjer sta se mati rn njena, še ne 141etna hčerka prodajali gostom. Tudi v magdalen-skera predmestju ie bilo v neki baraki shajališče žensk, ki se prodajajo na cesti. To je nov dokstz, da postaja vprašanje tajne prostitucije vedno bolj pereče in bi bil že skrajni čas, da se reši na način, ki bo omogočal boljšo kontrolo in preprečil nevarnost širjenja spolnih bolezni, ki so se strahovito razpasle
—m Neumestna šala. V Vetrinjski ulici 13 si je nekdo dovolil povsem neumestno šalo ter je zvečer, ko so že skoraj vsi legli k počitku, s cunjami zamašil dimnik. To bedasto šalo je skoraj cela družina plačala s svojim življenjem. V štedilniku je bil naložen premog. Ker je bil dimnik zamašen, strupeni plini, ki nastajajo pri gorenju premoga, niso mogli odhajati in so se širili v stanovanju. K sreči se ie eden izmed prebivalcev še pravočasno zbudil in odprl okno, sicer bi se bila vsa petčlanska družina zadušila. Zoper storilca Je uvedeno kazensko postopanje.
—m Ukraden avto. Mariborski trgovski potnik Uhler se Je včeraj odpeljal v Ruše, kjer se je ustavil v gostilni Novak. Med rem pa je nekdo avto. ki ga je pustil na cesti pred gostilno, odpeljal. Vse poizvedovanje In iskanje je bUo hr^" ^-^no. Lastniku končno nI preostajalo drugara, nego
da se z vlakom vrne v Maribor. Na potu na kolodvor pa je našel svoj avto popolnoma razbit v cestnem jarku za kolodvorom. O storiicu ni nobenega sledu.
—m Zopet poskusen vlom v magdalensko pošto. V poštni urad v magdaienskem predmestju je bil že ponovno izvršen vlom. Tudi v noči od ponedeljka na torek je doslej neznani storilec skušal odpreti vrata, kar pa se mu ni posrečilo, ker ie bil še pravočasno prepoden. Sicer pa bi bil plen itak minimalen, ker odhaja denaT sproti na glavno pošto. V isti noči so bili izvršeni še trije drugi vlomi, vendar pa je bil plen povsod malenkosten. Policija je prijela več osumljencev.
—m Zasedanje mariborske oblastne skupščine zopet odgođeno. Prvotno je bilo sklicano zasedanje mariborske oblastne skupščine za ponedeljek, dne 11. t m. Na dnevnem redu je razprava o proračunu. Kakor pa sc doznava, je zasedanje odgođeno ta se bo sestala oblastna skupščina še le po veliki noči, ker gradivo za proračun in druge posle še ni pripravljeno.
~m Velikodušen dar PTL. Mariborska Posojilnica v Narodnem domu je ponovno naklonila Protttuberku-lozni ligi za opremo jetičnega oddelka pri mariborski Javni bolnici znesek 10.000 Din, tako da je ta denarni zavod daroval skirpno v to svrho že 20.000 Din, kar je za današnje razmere gc-tevo prav velik znesek. To pa ie obe.iem tudi najboljše priporočilo za ta naš najsolid-neiŠI denarni zavod, ki je že ponovno dokaza!, da Ima razumevanje za potrebe kulturnih in Jobrodelnih društev.
—m Protestni shod stanovanjkib najemnikov, ki so ga sklicali minulo nedeljo mariborski socijalisti, je skleni! oster protest proti nameravani ukinitvi stanovanjske zaščite, Govornila Golouh. Eržen in KlanČnik so naglašali. da bi uklnftev zaščite najhujše zadela baš najslabše situirane sloje, zlasti še, ker se v Mariboru nI ničesar storilo za odpravo stanovanjske bede in vlada strahovito pomanjkanje stanovanj. Shod ie potekel rarmo in brez incidentov. Kljub klerikalni protiagitaciji je bil shod zelo dobro obiskan.
—m Nova tovarna za usnje v Mariboru. Mariborski trgovec g. Ivan Koražija namerava v Frankopanovi ulici osnovati novo tovarno za kože. Kakor je sicer pozdravljati razvoj mariborske industrije, bi bilo vendar želeti, da bi se podjetje preneslo v industrijski center v Melju, ker pač ni priporočljivo, da se tako podjetje osnuje tik šolskega poslopja in sredi obljudenega mesta. Tudi us-njarna V. Freund namerava svoje podjetje znatno razširiti in prizidati enonad str opno, moderno urejeno sušilnico.
Izpred sodišča
CIGANI.
Pred sodnike pricapljajo 3 cigani, gledajo prko pred se in tiho kimajo z glavami.
Sodnik: >No, Peter; vi prav za prav niste pravi cigan, saj ste bili včasih oglar?«
Peter: »Bilo je, nikoli se ne vrne. Zgal sem oglje in žvečil ovsen jak; naveličal sem se, PriSli so mimo na« skozi hosto tam blizu italijanske meje cigani in me povabili s seboj. Kakor prožna mačica se mi je laskala temnoka Liza in vse sera popustil. Včasih smo prijetno živeli, včasih smo stradali. Ne, gospod sodnik, cigan sem in nič drugega!«
Sodnik: »Pa vi, Nikolaj? Tudi vi ste *e poeiganili in se potepali okoli s svojim konjem in priležnico Brajdičevo?«
Nikolaj: »Kaj hočem, dospod? Moja žena je, po cigansko sva poročena in rad jo imam. Po svetu sem pa moral s trebuhom za kruhom.«
Sodnik: »Za kruhom ste šli, da, ampak ne da bi ga bili zaslužili, temveč samo, da bi ga bili priberačili. Saj sami niste imeli mirne vesli.«
Nikolaj: »Seveda, ker smo cigani, nas vsi preganjajo.«
Sodnik: >Počakajte malo. Mirne vesti nimate; saj ste hitro zbežalt ko ste zagledali orožnika; svojo ženo in konja ste pa kar čisto po cigansko pustili sredi ceste. Drugi dan so vas orožniki prijeli, pa ste rekli, da ste cigan Hudorovič.«
Nikolaj: »Res je tako!«
Sodnik: »No, in vi, Janoš, vi ste res prave ciganske krvi?«
Janoš: »Res sera cigan in cigan ostanem; a nedolžen sem in nisem ničesar zakrivil. Po Dobrunjah smo pa res hodili.«
Sodnik: »Ali ste Sli mar na izlet v Do-brunje, če ste nedolžni. Potepali ste se vsi trije, pa mir besedi!«
Vsi trije: >Ne, mi smo pošteni ljudje; p>-šteni, res pošteni, izpustite nas. gospod!«
Sodnik: »Postava mi ne dovoli. Vsak 5 dni boste zaprti.«
Janofi: »Oh, izpustite nas, sotnee sije in tako lepo je zunaj 1 Pa žene nas čakajo m plakajo!«
Sodnik: »Ste ie opravili.«
NAPAČNA ŽENA. Dva Gorenjca, čvrsti Bizelj in krepostna Cizara, sta se srečala na pustni torek v Ljubljani.
»O, Cizara, lepota naše fare. pozdravljena! Pustni torek je danes, vse se veseli; po-veseiiva se se midva!« je za vabil Bizelj svojo rojakinjo.
Cizara je sramežljivo sklonila glavo; a naenkrat se je zasmejala: »Kaj pa, Če zve tvoja Žena; ljubosumna bo.«
»Pusti mojo babo *n vesela bodiva!« jo je vzpodbujal Bizelj.
Vdala se je, Šla v gostilno, kjer sta ga luckala pozno v noč.
Cizara je pozabila na sramežljivost in prijazno mežikala Bizeljnu, ki jo je povabil s seboj v kamrico v hotel.
»Kdo sta,« ju je vprašal vratar.
»Jas sem gospod in Bizelj; a ta dama je moja žena gospa in Bizeljka,« se je odrezal vinjeni možiček.
Ko sta zjutraj odhajala, ju je pri vratih pozdravil stražnik, ki je njun rojak. Prestrašila sta se in ga kar poznati nista hotela
Stražnik je stopil k portirju in pogledal, kako sta vpisana. Ko je videl, da ima Bizelj kar dve ženici, ga je naznanil.
Plačala sla vsak 100 Din globe.
Cizara se je sicer zagovarjala, da ni bilo -✓nič takega« in da sta  se zato izdala za I moža in ženo, da sta lažje prišla do kamrice, \
>MsIite, da vaju bom še pohvalil,« jima je i dejal sodnik m ju odslovil 1
Gosnodorstuo
Sladkorni trg
Na vsa sladkorna tržišča vpliva nesigurnost glede razvoja cen. Konzuro se omejuje na zaloge, ki so se nakopičile lani v trgovini na drobno. Spekulacija je prepričana, da se mora promet v najkrajšem času povečati in da bo glavni kupec Anglija. Zaloge uvoženega sladkorja so padle v Angliji že na normalno višino tako, da bo moral angleški konzura kriti potrebo za. me-sece maj—avgust z novim uvozom. Vprašanje je seveda, koliko bo to povpraševanje vplivalo na porast cen.
Korizum. je nazadoval rudi v drugih državah. Na ncwyorškem trgu se pozna zlasti vpliv nazadovanja Izvoza iz Zedrnjenili držav in Kube. Stare zaloge v kubanskih in severoameriških pristaniščih so že pred enim mesecem za 400.000 ton presegale lansko stanje. Kubanske tovarne obratujejo s polno paro. Do konca marca je znašala produkcija na Kubi 3,538.0Q0 ton proti 3,496.000 lani. Spekulacija skuša pritisniti na sladkorni trg z govoricami o odgodi t vi nove kubanske kampanje in omejitvi produkcije Govori se tudi o manjšem pridelku sladkorja na Javi. Prvotno so cenili javan-sko sladkorno produkcijo na 2.3 milijone ton. po zadnjih vesteh bo pa znašala samo
I, 953.000 ton. Lichr je objavil prvo poročilo o stanju evropskih sladkornopesnih posevkov. Mikusch je cenil letošnji evropski prirastek na 10 do 12%. kar potrjuje tudi Licht. Ni pa izključeno, da se razmere do nove kampanje bistveno izpremene, zlasti kar se tiče obsega posevkov.
V Newyorku m Londonu so bile cene preteku teden z malimi izjemami neizprerae-njene. Na praškem trgu so padli tečaji od 220 na 210 Kč. Nova surovina se je prodajala od 190 do 195 Promet z belim sladkorjem je bil slab.
—g VTI, Ljubljanski veiesejem od 3. do
II. julija 1927. Rok za prijavo udeležbe na letošnjem velesejmu bo kmalu potekel. Takoj nato se bo pričelo z dodeljevanjem razstavnih prostorov in se bo moglo na pozno došle prijave ozirati le še, v kolikor bo razpoložljivega prostora. Vsak industrijalec, obrtnik in trgovec, ki zna varovati svoj poslovni interes, razstavlja na Ljubljanskem velesejmu, ki omogoča solidno tr-govanjc in razpečevanje izdelkov. Udeležba na Ljubljanskem velesejmu ie eno najuspešnejših sredstev, da si tvrdke povečajo svoje proizvajanje. Zato naj se v svojo lastno korist čira prej odločijo za udeležbo in se prijavijo uradu Ljubljanskega velesejma.
—g Zahteve naše mlinske industrije. Povodom predstoječih trgovinskih pogajanj s Češkoslovaško je poslal Savez vojvodinskih mlinarjev trgovinskemu ministru spomenico, v kateri zahteva, da se češkoslo-vašTca uvozna carina na moko In žito zniža pri kilogramu od 0.75 na 0.45, dalje da se ukine naknadna taksa, ki znaša za češkoslovaško moko 2.50, za inozemsko pa 12 Kč za 100 kg. Mlirarii zahtevajo tudi, da se izpremenl devizna praksa, tako, da bi jugoslovenski izvozniki dobivali svoje terjatve v češkoslovaških kronah in da bi bilo češkoslovaškim mlinarjem dovoljeno na vsakih 100 kg izvožene moke uvoziti 133 kilogramov carine prostega žita.
—g Fond vojne škode v lanskem letu. Uprava vojne škode objavlja poročilo o stanju in kretanju fonda vo.tae škode v preteklem letu. Celokupni izdatki so znašali 169,061.040.52 Din, dohodki so bili pa za 158.452.52 Din manjši
—g Žitni trg. Po poročilu novosadske borze je vladala na domačem žitnem trgu pretekli teden stagnacija. Dovoz je bil slab. Promet je znašal 130 vagonov. Koruze je bilo prodano 72, pšenice 30, moke 16, otrobov 10, ovsa in ječmena pa po en vagon. Cene so ostale večinoma neizpremenjene.
—g Jugoslovensko - ruska pogajanja. Rumurtski list »VitoruU priobčuje brzojavno vest iz Beograda, da se prično v kratkem med našo in sovjetsko vlado pogajanja o obnovitvi diplomatiČnih odnosajev in o trgovinski pogodbi. To vest treba sprejeti z vso rezervo.
—g Eksploatacija Bel j a. Finančno ministrstvo je poslalo v Belje posebno komisijo, ki je pregledala to državno veleposestvo in zbrala materijal za načrt bodoče eksploatacije. Komisija se je mudila v Belju nad dva tedna in se podrobno seznanila z upravo državega veleposestva.
—g Zahteve hrvatskih obrtnikov. Savez hrvatskih čevljarjev je poslal trgovinskemu ministru spomenico, v kateri zahteva, naj «*e v novem zakonu o organizaciji gospodarskih zbornic usvoji načelo skupnih, ne pa ločenih zbornic. Hrvatski Čevljarji so pa za skupne zbornice samo pod pogojem, da se določi v zakonu ustanovitev posebnih zborničnih ol-eekov za industrijo, trgovino in obrt
—g Zaščita nase mlinske industrije. Ker se nahaja naša mlinska industrija v težki krizi, je poslala novosadska trgovska zbornica trgovinskemu in zunanjemu ministru spomenico, v kateri zahteva, naj bi vlada povodom trgovinskih pogajanj z Nemčijo in Češkoslovaško poskrbela, da se omogoči večji izvoz naših mlinskih proizvodov. V ta namen naj bi Nemčija in Češkoslovaška znižali uvozne carine.
— Komisija za pregled investicij delniških družb. V trgovintkem ministrstvu se je ustanovila posebna komisija, ki bo pregledala investieije delniških družb Družbe so namreč zaprosile za valorizacijo investicij. Komisija bo poslovala v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani.
—gMadiarska tekstilna tovrrua v Jugoslaviji. Budimpeštanska tekstilna tovarna Goldberger d. d. namerava po razširjenju svojega budimpeštanskega podjetja zirraditi v Jugoslaviji veliko tekstilno tovarno. V ta namen je že posredovala pri naši vladi.
—g Podružnica PoStn* hranilni*« v *k©j> lju Nadzorni odbor PoStne hranilnice je skl«-nil. da se ustanovi v Skoplju podružnica. Postni minister je ta sklep odobril. Odobreni eo tudi potrebni krediti. Podružnica bo začela poslovati že sredi aprila.
\
>
To in ono
Neumestna šala
«Corriere della Sera» poroča o zani* m ivi storiji, ki se je odigrala nedavno v Florenci. Gre za skrajno neokusno šalo, ki deželi stroge fašistovske nrav* stvenosti ne dela posebne časti.
V Florenci se je poročila neka dama i/ višjih krogov. Dan pred poroko se je oglasil v njenem stanovanju telefon in neznani glas je sporočil nevesti, da dobi dopo'dne krasno darilo, ki ga bo gotovo vesela. Nevesta ni niti slutila, kakšno darilo se ji obeta. Lahko si mislimo presenečenje in strah neveste, ki je dobila namesto poročnega darila krasno kovinsko krsto. Krsto so prine* sli štirje pogrebci. Pomota je bila iz« ključena, ker je bil naslov neveste toč* no označen. Nesrečna dama je najprej krčevito zaplakala, potem pa omedlela.
Policija je začela takoj iskati ne* znane cinike, ki so si dovolili to ne* okusno šalo, toda vse prizadevanje je bilo zaman. Krsta je bila naročena pri pogrebnem zavodu telefonično in ker je bilo naročilo popolnoma v redu, je bil ravnatelj zavoda prepričan, da je krsta namenjena mrliču. Policija vodi sedaj preiskavo, da dožene, kdo je to neokusno šalo zakrivil. Ni izključeno, da si je dovolila to rafinirano šalo ka* ka ženska, ki je imela z ženinom lju* bavno razmerje in se je hotela na ta način svoji nasprotnici osvetiti.
Velepodjeten uzmovic
Pred sodiščem v Vratislavi se vrši te dni razprava proti bivšemu kovaču Barbeju, rodom Francozu iz Alzacije. .Mož ima za seboj burno preteklost in je eden najdrznejših in velepodjet* nih uzmovičev. kar jih pozna kriminal* na zgodovina Nemčije. Bil je radi tat* vine že opetovano kaznovan, to pot pa je obtožen radi 2000 tatvin.
Iz obtožnice, ki obsega približno 50 strani, je razvidno, da je Barbe tekom zadnjih dveh let res izvršil nad 2000 tatvin, kar je tudi odkrito priznal. Ob-toženec je rojen kleptoman in krade vse, kar mu pride pod roke. Posebno rad ima kolesa, zakaj obtožnica ugo* tavlja, da jih je ukradel 187. Ženiral pa se tudi ni tatvine v cerkvi ali na sodišču. Pri frančiškanih je kradel mo» leke, na sodišču kolke in talarje, iz šol ie odnašal brisače, termometre in suks nje. Zahajal je v ugledne restavracije, si naročil dobro večerjo in pobasal je* dilno orodje. Bil je tudi stalen gost gledališč, a le zato, da je lahko odna*
šal obleko iz garderobe. Zdravnikom je odnašal dragocene instrumente, sta* rinarjem antične vrednosti. Skratka, kradel je vse, kar je videl in karkoli je mogel.
Razprava' proti rafiniranemu uzmo* viču bo trajala več dni. Barbe je že star, a neprijeten znanec sodišča. Pri razpravah se namreč strahovito razbur« ja, vzkipeva in obklada sodnike z naj» gršimi psovkami. To pot ga bodo po* steno zašili.
Dragocena noga ing. Mareka
V ponedeljek se obravnava proti ing. Mareku ni nadaljevala ker je od* šel sodni senat v vilo zakoncev Marek v Modlingu, kjer se je vršil ogled. Ma* rek ni bil prisoten, njegova žena se je pa udeležila ogleda. Vilo so že zgodaj zjutraj obkolili orožniki, da preprečijo naval radovednega občinstva. Ob 11. dopoldne se je pripeljala Marekova v avtomobilu svojega zagovornika dr j a. Teiricha in v spremstvu sodnega paz* iiika. Znanci so jo navdušeno pozdra* vili.
Sodniki so si najprej ogledali prizi* dek. v katerem je Marek delal, ko se je pripetila zagonetna nezgoda. Član rešilne postaje v Modlingu je demon* striral, kako so Mareka našli. Zaseb* niča Novotna, ki stanuje v neposredni bližin zakoncev Marek je pripovedo* vala, kako je nudila Mareku prvo po* moč. Nato so napravili razne poskuse s sekiro, potem je pa odšla komisija v Marekovo stanovanje, kjer sta obto* žena Marta Marekova in njena sestra Pavla L6wensteinova pokazali, kje sta bili v hipu. ko je Emil Marek zakričal. Pavla Lovvenstein je stala z vedrom pri vodovodu, Marekova pa je sedela za mizo in prepevala Predsednik senata je sedel na stol, na katerem je sedela takrat Marekova, in skušal ugotoviti, da*li je bilo mogoče videti Mareka pri delu. Komisija je odšla tudi na prome* nadno cesto. Priča Tsokajeva se je po* stavila k lipi, od koder je zaslišala Ma* rekov krik. Priča izjavlja, da bi morala videti, ako bi bil kdo v bližini Mareka. ko se je nesreča zgodila.
Po končanem ogledu je predsednik diktiral zapisnikarju zapisnik, dočim so stražniki odvedli Marekovo k avtomo* bilu. Spotoma so obtoženko oblegali fotografi in celo filmski operaterji, ki so posneli ta prizor Avtomobil z ob* toženko se je vrnil na Dunaj. Včeraj dopoldne je bil zaslišan sodni izvede* nec prof. Meixner. na kar je prišel na
vrsto drugi del obtožnice, ki govori o nesreči sami. Marekova in njena sestra sta skušali pregovoriti uslužbenca v bolnici v Modlingu, da bi izpovedal, da je zavarovalna družba z amputirano Marekovo nogo manipulirala. Ako se posreči dokazati te manipulacije z in* ženjirjevo nogo, bo obtoženec opro* ščen in zavarovalna družba mu bo mo* rala izplačati zavarovalnino v znesku 400.000 dolarjev.
Grozna drama v gozdu
V francoski provinci Dovdogu je živel kmet August Christophe v stal* nem prepiru s sosedi Chausserv. V soboto zvečer je v gozdu Christophe počakal zakonca Chausserv in ju na* padel s srpom. Zadal je možu več ran in tudi ženo je precej obdelal Vendar se mu je zdelo, da je srp nepripravno orodje in ker je domneval, da sosed še ni mrtev, je odšel še po puško.
Ta čas so sosedje nudili ranjenima prvo pomoč in ju spremljali domov. Sredi pota je pa zbesneli Christophe iz zasede še streljal na ranjenca in je tež« ko ranil moža v prsa, ženo v ramena in •otroka v noge.
Ko je zbesneli morilec opazil, da se težko ranjeni Christophe še vedno v agoniji vleče proti domu, je stopil k njemu in mu pognal še kroglo iz nepo* sredne bližine v glavo.
Morilec se je nato vrnil domov in se obesil.
Senzacijonalen proces v Pragi
Včeraj zjutraj se je pričel v Pragi proces proti ravnatelju Produktive F. Grohu, trgovcema Rudolfu Novaku in Viktorju Dostalu, ravnatelju delniške družbe Melantrich Jaroslavu Saldi in ravnatelju češke Ljudske posojilnice Josefu Koželuhu, ki so obtoženi, da so potom nezakonitih manipulacij z ob* veznicami vojne škode povzročili dr* žavi ogromno škodo. Glavni obtoženec je Franc Groh, ki trdi, da je kupoval vojno posojilo samo od češkoslovaških državljanov in da sam obveznic ni imeL, ker jih je prodal že med vojno. Pre» iskava je dognala, da je vpisal obto* ženec za 100 milijonov Kč obveznic IV. vojnega posojila. Groh pravi, da je zaslužil pri tem samo 250.000 Kč.
Groh je bil ravnatelj Produktive in sc je pečal z borznimi špekulacijami. Potoval je često na Dunaj, kjer je bilo mnogo obveznic vojnega posojila. Ker so jih ponujali po zelo nizki ceni, jih je začel Groh kupovati, misleč, da si ho na ta način pomagal iz denarne sti* ske. Poleg tega je posredoval pri raz* nih čeških denarnih zavodih, da so vpi*
sovali vojno posojilo, za kar je dobil mastno provizijo. Drugi obtoženci so se deloma osebno udeležili teh mani* pulacij, deloma pa pomagali glavnemu obtožencu.
Proces je vzbudil med prebivalstvom splošno zanimanje. Nekateri se zani* majo za izid iz političnih motivov, ker so bili obtoženci, zlasti pa Groh, eks* ponenti političnih strank, druge pa za* nima, kakšna kazen bo zadela medvojne dobičkarje, ki so si na tako lahek način zasigurali eksistenco.
Trgovec z ženo in dvema metresama
Pred pariško poroto se je te dni odigral epilog krvave drame. Pred porotniki se je zagovarjala Leonida Ge-rard, metresa bogatega pariškega trgovca Depreza.
Viktor Deprez je bil velik lahkoživec. Pred 25 leti se je oženil, istočasno pa je imel ljubavno razmerje s takrat 16-letno Leonido Gerard, uslužbeno v njegovi pisarni Žena je vedela za to razmerje, vendar možu ni nikdar očitala nezvestobe. Nasprotno: z Gerardovo se je sprijaznila in skrbela je tudi za njene tri ottoke, ki jih je imela z njenim možem. Tako je trojica živela v slogi in harmoniji in zdi se, da je vsem trem prijalo haremsko živiienje.
Ta idila, ki je trajala polnih 25 let, se je pred dvema letoma tragično končala. Deprez je imel sicer že šest kri-žev na hrbtu, vendar mu pa žilica še ni dala miru. Njegovo srce se je znova vnelo. Začel je dvoriti neki 16-Ietni mladenki, uslužbeni v njegovem podjetju: pri tem je seveda zanemarjal svojo ženo in metreso.
Obe ženi sta kmalu odkrili njegovo nezvestobo in Leonida ie sklenila, da se krvavo maščuje. Nekaj dni kasneje so našli trgovca ustreljenega v uradu. Dobil je pet strelov v glavo: Leonida ie maščevala svojo časi
Pred poroto, ki je razgalila don-žuansko Deprezovo življenje, je Ge-rardova opisala   Depreza kot skrajno
skropuloznega človeka, ki da je bil brezobziren napram njej. kakor tudi napram svoii dobri ženi. V svoji frivolni igri je šel celo tako daleč, da je sedaj na stara leta zahteval od svoje žene, naj njegovo 16-Ietno ljubico sprejme na stanovanje. «To je presegalo vse meje,» je zaključila metresa, «in zato sem storila njegovim avanturam konec.»
Značilno je, da žena pokornega Depreza ni skušala obremeniti Gerardovo, marveč jo je slikala kot dobro žensko. K razpravi je prišla še tretja žen-
ska. Bila je mlada in koketna Marie Andree, zadnja Deprezova ljubica. Bila je v vidnni zadregi, vendar je predsednika cinično zavrnila, da ga nič ne briga, koliko ji je dajal Deprez. Nato je pričela histerično plakati in prisegati, da je z Deprezom izgubila svoje najdražje bitje na svetu. Porota je Gerardovo oprostila.
Dame občudujeio
fini okus tvrdke Dragu Schwab, Ljubljana, ki
je nabavila za to sezijo krasno blago za damske plašče. Za toliko lepote 6o cene res aizke. Priporočamo cenj. damam, da se napotijo na ogled blaga.
X Število mitijon.-rjev v Ameriki. Po za d* nji nedavno izišli statistiki za leto 1925. je razvidno, da je bilo v Ameriki leta 1925. 3CL295 milijonarjev. Število milijonarjev ie tekom enega leta naraslo za 9000 oseb. Sedem milijonarjev ima nad pet milijonov dolarjev letnih dohodkov, devet nad 4. petnajst nad 3, trideset nad 2H In dvesto nad en milijon.
X Težka letalska nesreča. Nad Toulo* nom v Franciji se ie te dni dogodila težka letalska nesreča. Dve mornariški letali, ki sta krožili nad mestom, sta trčili skupaj in treščili na zemljo. Oba pilota in oba častnika - opazovalca sta se ubila.
X Justifikadja dveh častnikov*izda]al* cev. Pred vojaškim sodiščem v Tarnavu na Poljskem sta bila nedavno obsojena na smrt dva poljska častnika. Id sta vohunila v prid Nemčiji ter jI Izdala obrambne načrte Poznanja. Predsednik republike ie odklonil pomiloščenje, na kar Je bila te dni nad obema častnikoma izvršena Justifi-kacija.
X Drzen rop v Parizu. PariSld a pasi so te dni izvedli drzen roparski napad v neko trgovino z zlatnino na Rue Amsterdam, eni najprometnejših ulic v Parizu. Več maskiranih apašev je vdrlo v lokal, oplenili so n govino in pobegnili s plenom v vrednosti 500.000 dinarjev.
Enodružinsko hišico
z vrtom, vodovodom in elek* trično razsvetljavo v mestu ali na periferiji mesta kupim ta* koj. — Ponudbe pod aeEnodru* žinska/810» na upravo «Sloven* skega Naroda*.
Osebni avtomobil
IS/20 HP «Mercedes», starejša tipa, dobro ohranjen, z odprto in zaprto karoserijo, šest sede* žen — naprodaj za Din 20.000. — Cenj. ponudbe pod «Za— 11.632» na Publici t as d. d., Za* greb, Gundulićeva 11. 807
t ■■■ižHli ,    - " -• *-    -g^       ftAli„ni#<-        *a popravo «seh  pisalnih   računskih   koolrnln. r zmnoztvalnih strojev |
"pecnalne menantnv delavnic? in bi,g In PO ko.k«M-*p5 cen. Lua
LJUBLJANA Telef 980
Šelcnburgovd ulica C I
21 L
Bili
kakršnikol
brez
Palma
življenje
m.
Trgovsko podjetje
sprejema v ugodno obrestova« nje tudi manjše vloge. — Po* nudbe pod »Obresti 10 %/784» na upravo «Slov. Naroda«.
Šivalni stroj
kupim. — Ponudbe pod «Dd* bro ohranjen/794» na upravo eSlov. Naroda».
Ključavničarski pomočnik
mlajša moč, dober delavec zmožen slovenskega in nem* škega jezika išče službo. — Ponudbe pod «ZanesIjiv/791» na upravo «Slov. Naroda*.
Kemična pralnica in barvanje oblek
v najrazličnejših barvah izvr« tuje dela v najkrajšem času pri najnižjih cenah.
Anton Boc, Ljubljana, Šelenburgova ulica 61. - Tovarna: Vič-Glince.
Klavir
dobro ohranjen — radi po« manjkanja prostora takoj na« prodaj. — Pismene ponudbe pod «Klavir/804» na upravo «S!ov. Naroda».
Nizke vrtnice
v 40 najnovejših  vrstah nudi
po najnižji ceni — Ivan Bres
ceinik. Velika  čolnarska ulica
št 21. 785
Posest"
Realitetna pisarna
družba z o. z.
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 4
sprejema prijave in pos r e d u j e pri oddaji stanovanj, sob, tr» govskih in obrtnih lokalov, za oddaj al ce popolnoma brezplačna Nudi prevzemnikom veliko izbiro v  stanovanjih, samskih sobah,   trgovskih   in obrtnih lokalih po nizkih pristojbinah Za odda jal ce najboljša pri« lika oddaje stanovanj, ker brez vseh stroškov. 43/L
L Y A
ARA
i
CA
ALFONS FRVLAND
ELENA LUNDA — PAUL OTTO Režija: FRIEDRICH ZELNIK
VESELO! ZABAVNO! ELEGANTNO!
ELITNI KINO MATICA, naj udobnejši kino v Ljubljani.
Najnovejši
kraiev kini
tiskan v latinici
je iziel in stane s poštnino vred Din 215.
Naroča se v knjigarni
Tiskovne zadruge v Ljubljani,
Prešernova ulica 54. nasproti glavne pošte.
„OP.CO"
je najboljši švicarski sir v škatljaH. Zahtevajte ga povsod!
Z a s t o p s t vo:
Fr. Srdar & Co,, Zagreb, Ilica 91.
Trgovski pomočnik izurjen v mešani stroki, zrno* žen  slovenskega in nemškega jezika — išče službo v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod «Dober prodajalec/811» na upr. «Slov. Naroda».	Zračno sobico z lepim razgledom, električna razsvetljava, v Rožni dolini — oddam šivilji ali dvema oseba* m a. — Ponudbe pod «Cistost 509» na upravo «Slov. Naroda*.
Opravo za špecerijsko trgovino kupim. — Ponudbe pod «Špe* cerija/792» na upravo «SIoven* skega Naroda*.	Več gospodov sprejmem v vso domačo oskrbo. — Istotam ceno naprodaj otroški voziček (Brcnnabor). — Naslov pove uprava «SIoven< skega Naroda*. 812
SVETUJEMO VAM
da si naroČite
PUCH" KOLO
ki je najbo
Dobi se po sol dni coni In tudi na obroke le pri t* rdki
IGN. VOK, LJUBLJANA
Taviarieva ulrca Stev. 7.
SBBBBBBSBBSBSBBBBBBC.
L1
B} Kje se najbolje kupi
je brez dvoma znan jglede kako- ns vosti blaga in res nizkih cen pri S
IGNŽARGI g
LJUBLJANA. Sv. Petra cesta.
i
Priporoča cenjenim odjemalcem veliko izbero razrih nogavic, rokave površnih jopic, bluz, oblek ter razn [JJJ5 rnoS^o, d*msko in otroško perilo ter ra^nc kravate (jjj samovezn ce itd. — Velika Ubera za krojače in šivilje, ff*
HJ H SBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Urejuje: Josip Zupančič, «• Za »Narodno tiskarno*; Fran Jescridc — Z* iaaeratsl del Usta: Oton Christoi — Vsi v Ljubljani
03