P«6tnina plačama y gotovini Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo: Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Polletna naročnina . Lir 800 Letna naročnina . . Lir 1.500 Letna inozemstvo . . Lir 2.500 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Leto IX. - Štev. 34 Gorica - četrtek 22. avgusta 1957 - Trst Posamezna številka L. 30 PAMETNA BESEDA V zadnji številki smo objavili u-vodnik »Trezni glasovi«. V njem stno poudarili predvsem trezne misli predsednika republike Gronchija glede odnosov večine do narodnih ®anjšin ter mnenje urednika tednika »Orizzonti« o istem vprašanju. Danes se k zadevi narodnih manjšin 'račaino, in sicer hočemo opozoriti na članek, ki ga je časnikar Riccar-do Forte objavil v vodilnem demo-krščanskem dnevniku »L‘Avvenire dTtalia« iz Bologne. K temu vprašanju se vračamo tudi zato, da naši bralci vidijo, da so tudi med Italijani trezne glave, ki o manjšinah Prav mislijo, ter da ni krščanska demokracija kot taka kriva, če se narodnim manjšinam godijo krivice. Ideja krščanske demokracije je zdrava in ima tudi za postopanje z narodnimi manjšinami svoj krščanski program. Če ga pa ne izvajajo, ni kriva ideja, temveč slabi ljudje, ki to idejo zastopajo. To velja se Posebno tu na meji v Trstu. Gorici *n Vidmu, kjer imamo med demokristjani tudi na vodilnih mestih preveč ljudi, ki se še niso otresli fašistične miselnosti in narodne ttiržnje. (Ured.) Riccardo Forte v svojem članku najprej toži, da je italijanska javnost zelo malo poučena o manjšinah ter slabo pripravljena za vodstvo ljudi drugih narodnosti, ker je oka-vituivLa na jruzuh preteklosti. I\ulo pa našteva napake, ki jih italijanska večina dela pri odnosu do narodnih manjšin: 1. Pravi, da iščejo dlako v jajcu. Vsak stavek tirolskih listov to ali onstran Brenerja izrabijo, da. večajo napetost med obema narodoma. Morali bi biti bolj širokogrudni. Mnogokrat bi bilo bolje molčati. Včasih ]e treba kako neresnično trditev tega ali onega nemškega lista pojasniti, a to kratko in jedrnato brez sarkazma. Ko so tirolski fantje prižgali kresove v spomin Andreju Hojer-ju po južnotirolskih hribih, so naši Usti pisali o tem zelo sarkastično. Tirolski jantje imajo vso pravico prižigati kresove po mili volji in mi bi bolje naredili, če bi opustili vsak sarkazem, saj je bil A. Hofer plemenit junak. Še bolje bi bilo, ko bi poslali h kresovom vladnega zastopnika, da bi pokazali s tem razumevanje. Graditi je treba in ne polemizirati. 2. Tudi ni prav, da mislimo, da vprašanje južnotirolske manjšine ne obstoja. Pa tudi, če bi venomer ponavljali, da obstoji dogovor Gruber-De Gasperi, ni to še dovolj, da premagamo sovražno propagando, ki se sklicuje na tradicije južnotirolske manjšine, njihove navade in šege, njih napake in kreposti, ker je to zanje rodna zemlja in njih večstoletni dom. Teli reči ni mogoče obiti s samimi juridičnimi predpisi. Južnotirolskega vprašanja ne bomo rešili le tako, da deželo administrativno upravljamo. Tudi če manjšina v svojih trditvah pretirava, jo moramo razumeti in jo soditi po tem, kaj bi naši iredentisti naredili v Trentu 1. 1912. Pomislimo, kaj bi fekli, če bi tedanja dunajska vlada kar naenkrat preselila v Trento na tisoče in tisoče Nemcev in tako spremenila 100% italijanski Trento v 80% nemškega. Ali se ni to zgodilo okrog l. 1935 od naše strani v Boc-nu? Tudi mi bi govorili o krivični preobrazbi mestnega prebivalstva. Postaviti se je treba na njihovo stališče in potem začeli reševati poadižko vprašanje. Razumeti je treba, da smo prevzeli v meje države popolnoma drugačen narod, in deželo je treba pretvoriti v nekak švicarski kanton. Treba je, da mi sanii spoštujemo in cenimo njihove narodne svetinje, kot dela to švicarska vlada, ki ohranja in brani narodne značilnosti svojih kantonov. Ustanovitev dvojezične univerze v Bocnu bi bil eden izmed dokazov naše konstruktivne politike, tako tudi če bi odprli vrata Južnotirol-cem v vse državne službe v večji meri kot dozclaj. Zakaj bi ne bil državni komisar v Bocnu kak Juzno-tirolec? Mislite, da bi ne bil lojalen in zvest? Suj je mnogo zvestih in še kako! Zakaj bi ne mogel biti v vsaki vladi kak državni podtajnik Tirolec? Časnikar zaključuje ta svoja razmišljanja s predlogom, da je treba ustvariti bolj človeka vredno politično enoto Južnotirolcev v sklopu italijanske republike. Ali tako, ali pa ostati tam, kjer smo, in poglabljati vedno znova to bolečo rano. Lahko bi tudi ne dosegli tega, kar si želimo, če prvi predlog uresničimo, a ostala bo sladka zavest, da smo ravnali prav. KAM GRE SIRIJA? Pred prvo svetovno vojno je bil dolga desetletja najbolj kočljiv položaj na Balkanu. Tu so se križali interesi evropskih velesil in tu so se začenjale evropske vojne. Danes se je težišče nevarnosti pomaknilo nekoliko bolj na Vzhod; ne več Balkan; temveč Srednji Vzhod je postal središče svetovne nevarnosti za mir. Položaj je tu zlasti po drugi svetovni vojni tako zapleten in nestalen, da se vsak mesec menja. Arabski svet je v takem vretju v vsej dolžini svoje posesti od obal Atlantskega oceana do gora Himalaje in Indijskega morja, da se kuha v njem kot v velikanskem kotlu. In nihče ne ve, kaj se bo v tem kotlu skuhalo, mir ali nova svetovna vojna. Dočim smo komaj v zadnji številki poročali, da so se ponehali boji v Omanu na prostranem Arabskem polotoku, moramo danes poročali o novih zapletljajili v Siriji ob obalah vzhodnega Sredozemskega morja- Dežela Sirija Sirija je dežela severno od Palestine ter meri 181 tisoč km2. Ima 3,500.000 prebivalcev, skoro izključno Arabcev, glavno mesto je Damask, ki šteje okrog tri sto tisoč prebivalcev. Sirija je danes republika. Do druge vojne je bila bolj ali manj pod vplivom Anglije, kakor vse države Srednjega Vzhoda, po vojni pa se je tudi tu začelo močno nacionalistično gibanje zlasti kot odpor zoper izraelsko državo, ki se je vse arabske države boje, posebno pa njene sosede. Strah pred Izraelom prihaja odtod, da je ta nova država ravno v sredi med arabskim svetom in da s svojo gospodarsko in vojaško silo predstavlja neprestano nevarnost, da se iz Palestine razširi na sosedne dežele. Tega se vsi Arabci boje, da se ne povrnejo časi kralja Davida in Salomona, ki sta vladala vsem ljudstvom od Egipta do Evfrata. Zato krčevita borba zoper Izrael. Neverjetna zarota Pri tem gredo arabske države, sosede Izraela, dvojno pot; ene se borijo proti Izraelu tako, da skušajo ohraniti prijateljske stike z Zapa-dom, druge pa se borijo proti skupnemu sovražniku Izraelu, a pri tem iščejo pomoč Sovjetske zveze. Med temi sta sedaj ostali dve državi: E-gipt in pa Sirija. V teh dveh državah je vpliv sovjetske Rusije vedno močnejši. Vendar o Siriji do nedavna ni bilo mogoče reči, da je prišla povsem pod ruski vpliv, ker so bili še vedno močni tisti, ki so se tega vpliva otresali. Sedaj pa se zdi, da je v tein oziru nastopil korenit pre-okret. Sovjetom naklonjeni krogi med vojaštvom so dobili vso oblast v roke. V ta namen so organizirali nekrvavo revolucijo. Predvsem so vrgli v svet novico o veliki »ameriški zaroti« zoper sirsko neodvisnost. Trdijo namreč, da so odkrili v Damasku zaroto sirskih domačinov, ki so jo pa dejansko vodili nekateri ameriški diplomati. Ti zarotniki, da so si postavili za cilj vreči sedanjo vlado v Siriji in vzpostaviti prijateljske stike z Izraelom. Potem bi si razdelili Jordanijo in si priključili Libanon. Končno bi pomagali izgnati Francoze iz Alžira. Za vse to bi nudila ameriška vlada močno denarno pomoč. Baje 400 milijonov dolarjev. Take namene je torej imela »zarota«, ki da so jo odkrili. — Seveda v Ameriki vse te obtožbe zanikajo, saj so preveč neverjetne. Posledica tega odkritja je bila, da so komunistično navdahnjeni krogi vzeli oblast v roke. Odstavili so načelnika glavnega stana generala Nizameddina, ker je bil nasproten Sovjetom, ter postavili na njegovo mesto polkovnika Afif Bizra odločnega filokomunista. Prav tako so odstavili razne druge osebnosti ter jih nadomestili s komunistično navdahnjenimi. Predsednik republike Kuwatly je šel v Kairo do Nas-serja. a se ne ve čemu. Vsekakor je sovjetska Rusija obljubila Siriji znatno pomoč v denarju in tudi V orožju. Medtem na Zapadli molče gledajo, kaj se v Siriji dogaja, ker se vtikati v njih notranje zadeve si nihče ne upa. Eni so bolj. drugi so manj pesimistično nastrojeni glede prihodnosti Sirije. Eno je gotovo: sirska republika je zopet napravila dolg korak v območje sovjetskih satelitov. Pri tem je zelo prav napisal August Guerriero v »Corriere della Sera«: »Vse to, kar se dogaja v Damasku, ima videz, da se norca brijejo iz zapadnih velesil. Amerika meni, da brani svobodni svet. In glejte, v Damasku bojevita manjšina in brez pomislekov pripravi neke vrste komedijo zoper ameriško poslaništvo, s terorjem omrtvi večino ljudstva, ki niti od daleč ni komunistično, in pred nosom Ameri-kancev izroči deželo v roke Moskvi. Prav tako kakor se je zgodilo v Pragi leta 1948. -Zelo prav so zato trdili, da ameriška obramba svobodnega sveta brani tega pred nevarnostjo, ki ne obstaja — pred nevarnostjo oboroženega napada — toda ga ne prav nič brani pred resnično nevarnostjo tihega komunističnega osvajanja.« In res vidimo po vojni, kako dežela za deželo pada pod sovjetski vpliv brez velikih vojska: Kitajska, Severna Koreja, Severni V ietnam, Češkoslovaška, Egipt, sedaj Sirija. Nič čudnega, saj je Amerika tista, ki komuniste povsod podpira, samo da vsakotoliko rečejo, da niso z Moskvo. O jugoslovanskih beguncih Jugoslovanskim beguncem posveča časopisje v dnevni kroniki v Italiji in Avstriji precejšnjo pozornost, saj bi lahko uvedli stalno dnevno rubriko »Jugoslovanski begunci«. Ti namreč res stalno vsak dan bežijo. Kako je s tem v Italiji, smo tudi mi že večkrat pisali. Sedaj so se pa oglasile tudi avstrijske oblasti. Notranji minister Helmer je povedal, da je v mesecu juniju pribežalo 1500 Jugoslovanov na avstrijsko ozemlje, v mesecu juliju se je njih število dvignilo na 2600, v avgustu predvidevajo, da bo doseglo število 3500. Minister je povedal, da vsak dan pribeži v Avstrijo od 60 do 80 oseb. Do konca leta računajo, da jih bo pribežalo 20 tisoč. Begunska taborišča v Wagni na Štajerskem in v Annabichl na Koroškem da so prepolna. Vlada, je rekel minister Helmer, se bo obrnila na Visokega komisarja za begunce pri ZN ter ga prosila za pomoč pri preselitvi tolikega števila beguncev v prekomorske kraje. Vedno večje število beguncev iz Jugoslavije, piše »Neuer Kurier«, priča, da ljudstvo čuti Titov prehod v sovjetski blok in odgovarja nanj z vedno večjim begom v tujino. V tem oziru se kaže nova napaka za-padnjakov. Ker so pa zapadne velesile, zlasti še Združene države, naložile veliko kapitala v Jugoslaviji, nočejo priznati tega dejstva, zaključuje časopis. K temu bi mi pristavili samo, kako da se vse jugoslovansko časopisje razpisuje na dolgo in široko o velikanskih uspehih, ki jih imajo v industriji, v kmetijstvu, ljudstvo pa beži, kot ni bežalo niti v časih najhujših gospodarskih kriz v preteklosti. Saj če 20 tisočem beguncev v Avstriji dodamo še one iz Italije, dobimo število od 30 do 40 tisoč v enem sainem letu. Čudimo se, da o tem problemu oblastniki v Jugoslaviji nič ne razpravljajo in da nič ne store, da bi odpravili stisko, ki sili ljudi k takim množičnim pobegom. Na drugi strani, ko hi Ameri-kanci bili nekoliko bolj dalekovid-ni, bi ravno iz teh množičnih pobegov mogli sklepati, kako težke so gospodarske prilike v Jugoslaviji in zato, kako slabo so naloženi nj h kapitali. KD proslavlja De Gasperija V nedeljo je KD obhajala tretjo obletnico smrti Aleide De Gasperija. Za to priliko so se zbrali v Sella di Val Sugana, kjer je De Gasperi umrl. vsi glavni voditelji KD. Njen tajnik Fanfani je imel govor, ki je zbudil veliko zanimanje pri vseh ital. strankah. V tem govoru je Fanfani poudaril, da bo KD tudi zana-prej ostala zvesta sredinski politiki, ki jo je vpeljal rajni De Gasperi. Bistvo te politike je v tem, da noče vlade ene same stranke, čeprav bi ta stranka imela absolutno večino, temveč išče sodelovanja vseh demokratičnih strank za skupen blagor. Fanfani je pri tem poudaril, da bo KD pripravljena na sodelovanje z drugimi strankami, kakor bodo pokazale prihodnje volitve, da so le stranke zveste demokratičnim idealom. Zato vidijo nekateri v teh besedah ponujeno sodelovanje tudi socialistom, če se bodo jasno izrekli za demokratično sodelovanje brez komunistov. Vsekakor je nedeljski Fanfanijev govor razblinil strah manjših strank, češ da misli KD na kako diktaturo ene same stranke, če bi odnesla večino pri prihodnjih volitvah. Nastala je pa nova težava okrog predsednika republike. Gronchi je V Čadeži jih bodejo List »Tedenska tribuna«., ki izhaja v Ljubljani, v številki z dne 1. avgusta na prvi strani v članku »Mnogo hrupa za niča piše o nekem zdravilnem vrelcu llarina Zlaka na slovensko-hrvaški meji. Naslov članka je TT na četrti strani spremenila v »Atom zamenjal svetnike«. Med drugim člankar pravi, da so vsa ozdravljenja na božjih poteh: na Brezjah, na Trsatu, na Sveti gori in tudi v Lurdu plod sugestije. Bolniki, ki tja romajo, imajo tako vero v ozdravljenje, da v resnici ozdravijo. Ta njihova vera se samo slučajno veže z vero v boga (piše z malo začetnico!) ali v pomoč tega ali onega svetnika. Na to odgovarjamo: Pri čudežih, ki se gode zlasti v Lurdu, ne gre samo za živčne bolezni. Gre za neozdravljive bolezni vsake vrste, ki jim. človeška veda ne more dati nobene pomoči: za slepe od rojstva, za jetične v zadnjem študiju, za gnile in strte kosti, za raka, za gobavo bolezen. Ozdravi v Lurdu približno eden od tisoč bolnikov, ki jih tja pripeljejo. Za čudežna proglase v Lurdu šele tista ozdravljenju, ki ostanejo trajna. Ozdravljeni bolniki se morajo po enem letu vrniti na pregled, ki ga izvrši komisija več zdravnikov. Tudi vsak brezveren zdravnik ima tja dostop. In če le eden ugovarja. čudeža ne potrdijo. Poleg tega še cerkvena komisija mnogih primerov, ki so jih zdravniki proglasili za nadnaravne, ne prizna za čudežne. Izključeni so vsi primeri, pri katerih bi bila možna kaka sugestija. Dalje se čudeži v Lurdu ne gode samo pri kopanju v lurški vodi, marveč tudi pred votlino in pri blagoslovu s sv. Rešnjim Telesom. Vo-do so učenjaki že dostikrat znanstveno preiskali, tudi z radioaktivne strani, pa niso našli v njej nič izrednega. Velika razlika med o-zdravljenji v Lurdu in v kakšnih zdravilnih kopališčih je tudi v tem, da so ozdravljenja v Lurdu hipna, se izvrše v trenutku, v zdravilnih kopališčih pa počasi po večkratnem kopanju. Tudi je sugestija pri majhnih otrocih popolnoma izključena. V Lurdu pa imamo tudi primere o-zdravljenj malih otrok. Tudi po drugih božjih poteh Cerkev nikdar ne bo lahkomiselno proglašala čudežev, dokler jih ne bodo potrdili zdravniki in ne bodo trajni. Iz tega more vsakdo spoznati, kako prazno in neresno je pisanje lista »Tedenska tribuna«. Čudežev na božjih poteh ne more razložiti sugestija in tudi ne kakšni zdravilni vrelci. namreč zopet dal izjave, da si predsednika republike ne predstavlja kot notarja, ki akte le podpisuje in registrira. Iznesel je tudi nekatere svoje poglede na notranjo in zunanjo politiko Italije. Seveda so se prizadeti tudi oglasili in zopet imamo polemike o delokrogu in območju poglavarja države. V ZDA SO ODKRILI SOVJETSKO VOHUNSKO OMREŽJE Rudolf Ivanovič Abel, ipoglavar sovjetskega vohunskega omrežja, je dne 21. junija padel v roke ameriške policije. Pred devetimi leti je ilegalno prišel v Kanado. Pozneje se je izselil v Brooklvn, kjer se je izdajal za umetnika, v resnici pa je kot polkovnik ruske obveščevalne službe zbiral fotografije, negative, zemljepisne karte in podatke vojaškega z,načaja, ter jih pošiljal v Sovjetsko zvezo. Ameriške oblasti so izjavile, da je Rudolf Ivanovič doslej najvišja ruska osebnost, ki so jo aretirali v ZDA. Obtožbe proti njemu so tako velike, da ga lahko kaznujejo s smrtjo. Leto IX. - 1957 - Stev. 34 NAS TEDEN V CERKVI 25. 8. nedelja, 11. pob.: sv. Ludovik, kralj, tretjerednik 26. 8. ponedeljek: su. Ceferin, p. 27. 8. torek: sv. Jožef Kalasancij, sp. 28. 8. sreda: sv. Avguštin, šk., cerkv. uč. 29. 8. četrtek: Obglavljenje sv. Janeza Kr., sv. Sabina, m. 30. 8. petek: sv. Roza Limanska, d. 31. 8. sobota: sv. Rajmund (Rajko), sp., sv. Pavlin, šk. * SV. LUDOVIK (f 1270) francoski kralj, je bil odličen vladar, dober mož in skrben oče svojim enajsterim otrokom. Ko je imel 20 let je hudo zbolel, zaobljubil se je, da bo šel na križarsko vojno reševat kristjane in svete kraje v sveti deželi izpod turškega jarma. Sovražnika je premagal, toda med vojaki je začela razsajati kuga, tako so sovražniki zajeli njega in vojsko; prisiljen je bil skleniti mir. Nato je ponovno šel reševat kristjane, a ga je med tem zalotila smrt. Umrl je z besedami: »Stopil bom v tvojo hišo in te molil v tvojem templju in slavil bom tvoje ime.« Mnogo naših načrtov se izjalovi — Bog gleda na dobri namen. IZ SV. EVANGELIJA isti čas je odšel Jezus iz V tirskih krajev ter šel sko- zi Sidon li Galilejskemu morju sredi pokrajine De-seteromestja. In pripeljejo mu gluhonemega ter ga prosijo, da bi položil roko nanj. Vzel ga je od množice stran, vtaknil svoje prste v njegova ušesa in se s slino dotaknit njegovega jezika: in pogledal je v nebo, vzdihnil in mu rekel: nEfe-ta<(, to je »Odpri se!« In kar odprla so se mu ušesa in razvezala se je vez njegovega jezika in je prav govoril. Zapovedal jim je, naj nikomur ne pravijo: pa bolj ko jim je pripovedoval, bolj so razglašali. In na vso moč so strmeli, govoreč: »Vse je prav storil: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govore.« * ' Evangelij opisuje čudežno ozdravljenje gluhonemega holnika. Z očitnim čudežem je Zveličar dokazal nele svojo izredno zdravniško moč, ampak pravo božjo vsemogočnost. Dokazal je, da je dober in usmiljen do vseh pomoči potrebnih in da nobene ponižne prošnje ne odreče. S svojim dejanjem je izzval splošno odobravanje in navdušenje ljudi. Vsi so strmeli nad Učenikovo osebo in močjo. Odlomek nam nudi več koristnih naukov. Najprej daje novo oporo in moč naši veri v Jezusovo božanstvo. Človeški zdravniki ne zmorejo dati z dotikom in besedo ne govora ne sluha. To zmore le oseba z božjo močjo. Nato govori o Zveličarjevi veliki dobroti in sočutnem usmiljenju. Odrešenik je neprimerno boljši n! ?|i življenja Cerkve NA OGRSKEM SO OBSODILI NA SMRT KATOLIŠKEGA DUHOVNIKA Ogrski časopisi poročajo o smrtni obsodbi katoliškega duhovnika Laszla Mindszen-tyja, obtoženega, da j« sodeloival z uporniki v zadnji uiktohrski vstaji. Umorjeni duhonvik ni v sorodstvu s kardinalom Mirulszentvjem. To je prva smrtna olbsod-ba katoliškega duhovnika, ki so jo ogrske komunistične oblasti tudi javno priznale. V kratkem bo prišel pred ljudsko sodišče skupno z drugimi duhovniki bivši tajnik ogrskega primata Egon Turesanyi, ki so ga pred kratkim prijele komunistične oblasti, kakor smo že poročali. DELO MISIJONSKIH ZDRAVNIC-REDOVNIC Lelno poročilo zdravnie-redovnie iz Filadelfije, ki delajo v 26 misijonskih središčih, kaže, da so v preteklem letu te redovnice zdravile 600.000 bolnikov. Imajo tudi številne šole za zdravniški pouk. Kongregacija ima 500 članic. VEDNO NOVE KOMUNISTIČNE SPLETKE Komunistična vlada Vzhodne Nemčije skuša oslabiti moč katoliške Cerkve tudi s tem, da omejuje število dijakov, ki smejo študirati teologijo. To se pač sklada z različnimi težavami, v katerih se znajdejo n. pr. fantje v Jugoslaviji, če hočejo vstopiti v bogoslovje. ZASTOPSTVA NA KONGRESU KATOLIŠKE MLADINE Na kongresu mladih katoliških delavcev v Rimu jc bilo verjetno najštevilnejše zastopstvo iz Anglije. V Rim je prišlo 12.000 mladeničev, ki so zastopali vse angleške škofije. Iz Avstrije pa je prišlo okrog 3.000 mladih delavcev. Prav toliko zastopnikov je poslala Holandska. Prišli so » posebnim vlakom. AVSTRIJSKI ODBOR ZA SKLENITEV KONKORDATA Avstrijska vlada je imenovala člane odbora. ki bo imel nalogo izvesti pogajanja za konkordat med sv. stolico in Avstrijo. V odboru so: avstrijski kancler, podkancler, minister za zunanje zadeve, za industrijo, za pravosodje, za finance in za socialne zadeve. LITVANSKI KATOLIŠKI DNEVNIK Kardinal Stritch, nadškof v Chicagu, je odiprl v mestu nov samostan patrov Marija-nistov, kateremu je priključeno založništvo litvanskega dnevnika Draugas (Prijatelj). To je edini litvanski katoliški dnevnik na svetu. KONGRES KRISTUSA KRALJA V FATIMI Pretekli teden se je vršil v Fatimi kongres Kristusa Kralja. Na kongres je prišel tudi kardinal Piazza. Na kongresu je govoril škof Fulton Sheen o temi: Fatima in islam. REDOVNICA JE DAROVALA SVOJE ŽIVLJENJE Mlada sestra Margherita Greif se je nahajala s skupino gojenk zavoda Srca Jezusovega na gori Monte Caorina v bližini Trenta. Nenadoma se je odtrgala težka skala in se začela valili navzdol pro.ti dvema deklicama. Sestra, ki je to opazila, se je vrgla na otroka in jih tako zaščitila z lastnim telesom. Skala jo je potlačila do smrti, doeim sta bili obe deklici samo nekoliko o,praskani in prestrašeni. SVETI OČE JE Z NAMI MOLIL Na praznik Marijinega Vnebovzetja o-poldne so radijske oddajne postaje prenašale angelovo češčenje, ki ga je naprej molil sv. oče. Na milijone vernikov se je pridružilo zbrani molitvi skupnega očeta in počastilo s tem Devico \ nebo vzeto na njen zmagoslavni dan. Na koncu je sv. oče podelil še svoj blagoslov. HELIKOPTER V SLUŽBI ANGELOV Na svojevrstni način se je vrnil angel na vrh zvonika v Sacile v Furlaniji. Cerkev sv. Nikolaja v Sacile, ki stoji že od leta 1400, je bila v prvi svetovni vojni močno poškodovana. Granatni izstrelek je odlomil tudi kos zvonika in močno poškodoval angela na vrhu. Leta 1936 pa je še potresni sunek dovršil svoje delo, nakar je še strela udarila v zadnji ostanek an- gela. Župnik msgr. Pastjuali se je na moč trudil, da bi zvonik dobil novega angela. Do angela je prišel, a kako spraviti na 37 m visok zvonik 2 toni težkega angela, visokega čez poldrugi meter. Prišel je na edinstveno zamisel, da ‘bi angela spustili na zvonik iz helikopterja. In res se je odzval za to težko nalogo pilot veronske šole SETAF Ramon F. \Varen. Na stotine vaščanov je prisostvovalo dne 16. avgusta tej silno težki nastavitvi. Po večkratnih poizkusih je končno težki kovinasti angel le obstal na pripravljenem podnožju in delavci so ga nato še pritrdili. Sedaj zopet kraljuje angel na zvoniku v Sacile. RAZNO in usmiljen kot pa mi ljudje. Že nas, ki smo slabi in nepopolni, gane bolezen in trpljenje. Koliko bolj Njega, ki je neskončno popoln in ne pozna nobene hudobije! Nadalje nam čudežni dogodek utrjuje za-upanje v Jezusovo dobroto. Takoj je izpolnil izraženo željo. Zaupajmo še mi: Jezus tudi naših ponižnih in pravičnih prošenj ne presliši. Tudi nam bo pomagal v naših potrebah. Pojdimo k Njemu, posebno v nesreči in trpljenju! V vsaki stiski in potrebi bodi On naša prva in glavna pomoč! Niso namreč zdravniki in zdravila, ki dajejo zdravje, ampak zdravje daje Bog. Vse dobrote izhajajo od Boga. Zatekajmo se torej k Jezusu, povejmo Mu naše želje, Njemu priporočimo naše potrebe! Nekateri ljudje zapravijo veliko časa in denarja z o-biski zdravnikov in često brez uspeha, na Gospoda pa včasih nemarno pozabljajo. Bodimo pametni: išči- mo potrebno rešitev predvsem v Bogu, v molitvi, v sv. zakramentih! Cesto je najboljše zdravilo sv. obhajilo. Koliko čudežev je naredil Jezus, koliko tudi Sv. Hostija! Zelo koristno je plačati sv. maše in z njimi klicati Boga na pomoč. Končno nas evangelij vzpodbuja k navdušenju za Jezusovo osebo. Navdušimo se Zanj, ki nam je že dal in nam še hrani toliko dobrot! Ljubimo Ga z vsem srcem in navdušujmo se vedno znova .Zanj, ki je naš Bog! Koliko navdušenja pokažejo včasih ljudje za prazne stvari in kako malo za Jezusa! Gospodu naj bo hvala pred vsemi in nad vsem! Njemu darujmo naša srca in gorečo ljubezen! Obisk škofa Rožmana v Franciji (Nadaljevanje) V četrtek 7. juniju je Prevzvišeni obi-sknl apostolskega nuncija v Franciji, ki se je živo zanimal za probleme slovenske e-migracije in za položaj v domovini ter se med drugim n. pr. tudi informiral o položaju dr. Pitami ca. katerega je osebno spoznal v Ameriki. Popoldne istega dne je Prevzviseni obiskal hiši slovenjebistriških sester v Versaillesu ter Meudonu. V soboto 15. junija se je začel obisk slovenskih kolonij v Pas-de-Calais, kjer deluje msgr. Zupančič. V nedeljo 16. je bila zjutraj škofova sv. maša s pridigo v Lievinu, po sveti maši pa so rudarji, ki so se zbrali v velikem številu s svojimi zastavami ter z zveznim predsednikom Blažem Zupančičem na čelu, pozdravili Prevzvišenega. Ob dvanajstih pa je bila sv. maša v Bruavju. ki jo je daroval msgr. Zupančič, pridigal pa je Prevzvišeni. Popoldne pa je bila istotam v Bruayju zunanja proslava v poljski dvorani, kjer je društvo svete Barbare združilo proslavo obiska Prevzvišenega ter proslavo materinskega d nova. Pevski in gledališki deli predstave so pokazali Prevzvišenemu kulturno delo naših izseljencev v Pas-de-Calaisu in z obrazov vseh, ki so napolnili dvorano, se je bralo zadovoljstvo, da so imeli med sabo slovenskega vladiko. V ponedeljek 17. junija je bila zjutraj sv. maša v Sallaumines, kamor so prihiteli številni tamošnji rudarji vkljub temu, da je to bil delotmi dan in čeprav so titovci vodili propagando proti. Po sv. maši so v dvorani zastopniki društva pozdravili škofa. Popoldne istega dne je Prevzvišeni obiskal razne druge kolonije, predvsem Meuchlin, kjer so se pri zveznem predsedniku Blažu Zupančiču zbrali Slovenci iz najbližje okolice. SESTANEK S SLOVENSKIMI DUHOVNIKI V torek, sredo in četrtek, 18.. 19. in 20. junija, so se zbrali slovenski izseljeniški duhovniki iz Francije, Anglije, Belgije, Holandske ter Nemčije, ter so pod vodstvom Prevzvišenega v senci starodavnega Marijinega svetišča nn belgijsko francoski meji skupaj molili in pretresali tekoče probleme. Zbrali so se: iz Francije gg. Čretnik, Grims, Flis in Zupančič, iz Anglije je prihitel g. Kunstelj, ki je tudi sicer velik del pota po Evropi spremljal škofa, iz Belgije so prišli gg. Ilo, Reven in Žakelj, iz Holandske g. Flek, iz Nemčije pa g. Tensundern, g.Seškar iz Miinchena je bil zaradi bolezni zadržan. Na praznik svetega Rešnjega Telesa je bila zvečer v romarski cerkvi slovesna pon-tifikalna maša, pri kateri je imel g. Čretnik francosko pridigo. Po končanem duhovniškem sestanku je prevzvišeni še obiskal araškega škofa, nato pa odšel za teden dni v Belgijo, odkoder se je 29. junija vrnil v Vzlunlno Francijo, kjer deluje msgr. Grims. Še isti dan je obiskal več bolnikov v bolnici v Merleba-chu. NA BOŽJI POTI V HABSTERDICKU f nedeljo 30. junija je bilo veliko romanje Slovencev iz Vzhodne Francije k brezijanski Materi božji v Habsterdicku. Prišli so iz Moselle, iz Meurthe-etMoselle ter iz vseh krajev, kjer so naseljeni. Prihajal je avtobus za avtobusom in osebni avti, tako ni čuila, da je bila velika cerkev nabito polna. Ob deseti uri se je začela pontifikalna maša, kateri je sledila še druga, ki jo je daroval g. Čretnik. Popoldne ob treh je imel Prevzvišeni še eno pridigo, nato pa pete litanije Matere božje. Pred začetkom pontifikalne sv. maše so Slovenci pod slavolokom, ki so ga postavili za prihod Prevzvišenega, tega slove no sprejeli; kot zastopnica mater ga je pozdravila slovenska mati iz Merlebha ter mu poklonila kot spomin krasen album s slikami vseh kolonij, kjer v Vzhodni Franciji bivajo Slovenci, nato ga je pozdravi! še msgr. Grims. NEPRESTANO NA POTI V ponedeljek 1. julija je bil obisk prt škofu v Metzu ,ki je izrazil svojo veliko srečo. da more pozdraviti velikega škofa, ki je za svojo vero moral in mora toliko trpeti. Zvečer istega dne je bila sv. maša za Slovence v Aumetzu, prav tako naslednji dan. Obakrat se jih je zbralo veliko število in v ponedeljek zvečer po sveti maši so Slovenci tudi skupaj pozdravili Prevzvišenega, ki je naslednji dan obiskal tam nekaj družin in bolnikov. V sredo 3. julija je bila sveta maša za Slovence v Tucquegnieux, kjer so se po maši zbrali v dvorani in kjer so pozdravili gospoda škofa otroci ter v imenu drugih g. Jankovič, slovenski učitelj, ki deluje v tem kraju. V četrtek 4. julija je bila sv. maša v Greutzualdu, v petek pa v Jeanne d'Are. V kolikor je med tem Prevzvišenemu ostalo časa (kdor pogleda na zemljevid, ve, da sg ti razni kraji včasih oddaljeni po 100 km drug od drugega) je obiskal bolnike. Toda g. Reven ga je že čakal s svojim Volksivagenom, da ga je preko Luksemburga odpeljal dalje, kjer je Prevzvišeni obiskal tamošnjega škofa, ki je sedaj mednarodni predsednik kongresov Kristusa Kralja, kar je bil prej on sam. V Franciji je pri vseh, ki so ga srečali in videli, pustil globok vtis, slovo je bilo, kakor slovo od očeta: vsem je bilo težko, da odhaja, in vsi so želeli in želiio. da bi še prišel mednje. „Ossei*vatore Romano" o škofu Rožmanu Dne 10. 8. je vatikansko glasilo »Osser-vatore Romano« prinesel naslednjo vest: y>Preteklo nedeljo 4. avgusta je na grobu prvaka apostolov v vatikanskih grobnicah imel zlato mašo prevzvišeni* msgr. Gregorij Ro žman, škof ljubljanski. Obdajali so ga duhovniki, redovniki, redovnice in verniki slovenska narodnosti, stanujoči v Rimu in v okolici. Prevzvišeni jih je po sv. evangeliju kratko, prisrčno, a odločno nagovoril, naj ostanejo zvesti rimski Cerkvi in naj molijo za svoje rojake doma, ki so tako ogroženi v svoji veri. Po sv. maši so se vsi podali v zakristijo, kjer so prebrali pismo, ki ga je sv. oče naslovil na Prevzvišenega ob priliki njegovega jubileja. V tem pismu je rečeno, da beseda sv. očeta hoče biti nadomestilo za oddaljene vernike na dan praznika njih Pastirja. Kakor je znano, nadaljuje vatikanski list, je bil msgr. Rožman obsojen pod komunističnim režimom v njegovi domovini na 12 let ječe. Begunec iz svoje domovine se je posvetil dušni oskrbi slovenskih vernikov izven domovine in sicer v Severni in Južni Ameriki, kjer se je žrtvoval zanje kot neutruden apostolski pridigar. V teh zadnjih mesecih je obiskal Zahodno Evropo, da je prinesel svojim rojakom očetovsko besedo tolažbe in vzpodbude, da ostanejo trdni v veri svojih očetov. ki je bila vedno rimsko katoliška vera.« Prihodnjič prinesemo prevod pisma sv. očeta škofu Rožmanu. ZATIRANJE MODE NA KITAJSKEM Komunisti so lansko pomlad dovolili ženskemu svetu, da se sme oblačiti bolj živo, kombinirati barve in kroje oblek in njim prilagoditi tudi perilo, nogavice in čevlje. Kitajke so rade segle po tej svobodi in z ulic je hitro izginila komunistična enoličnost v ženskih oblekah. Letos so tovariši spremenili svoje misli o ženski modi. »Nasvetovali« so Kitajkam, naj v »znamenju varčevanja« nosijo samo komuni-tične kroje v modri, črni ali sivi barvi. Revice se bodo morale pokoriti temu nasvetu, dasiravno ga na skrivnem preklinjajo; z njimi simpatizira naravno ves mladi moški svet. ŽRTVE GORA Vsaiko leto zahtevajo gore svoje žrtve. Pretekli teden smo trepetali za usodo šti* rili plezalcev, dveh Nemcev in dveh Ita* lijanov. ki so preživeli skoro teden dni v nevarni steni Eiger v švicarskih Alpah-Po velikem trudu se je posrečilo drznem11 in spretnemu plezalcu iz reševalne skupi* ne, da je enega izmed njih spravil «a varno. Ostala dva Nemca sta izginila breZ sledu, drugi Italijan pa je nižje doli >’ steni, še vedno privezan na vrv, umrl. Na prazni?k Marijinega Vnebovzetja =o bile gore zopet dolbro obistkovane. In tud* tokrat ni šlo brez žrtev. Trije dunajski plezalci so hoteli dne 13. avg. preplezati severno steno gore Pelino, a pri tem se je enemu izmed njih izrul žebelj, na ka' terega je bil privezan z vrvjo, in zsrmel je v prepad. Ostala dva sta na srečo bila razvezana in sta ostala na previsni skalii a brez vseh sredstev in hrane, ker je v»e imel pri sebi prvi plezalec. Dva dni in dve noči sta prebila na tej nevarni skali in vpila na pomoč. Šele v jutro tretjega dne ju je slišal neiki pastir in obvestil reševalne slkupine v Cortini. Po velikanskem trudu se je posrečilo članom društva »Scoiattolo«, da so rešiili nesrečna Dunaj* čana iz nevarnega položaja, potem ko sta ———— - - — V RADIJSKI ODDAJI »VERA IN NAS ČAS« BO GOVORIL V NEDELJO 25. AVGUSTA OB 12. URI TRŽAŠKI GOSPOD ŠKOF O MISIJONU, KI SE BO VRŠIL V TRSTU MESECA OKTOBRA. bila že popolnoma izčrpana. Tudi trupi0 tretjega so prepeljali v dolino. Smrt v skupini Marmolade je našel tud' dunajski visokošolec \\ erner Krause. 1111 Monte Rosa pa komaj dvajsetletni plezalec Villa, katerega je ubila .skala, ki se je nenadoma sp roži 1 a z vrha in ga zadela. Iz Catanie poročajo, da so po dveh dneh in nočeh. ko je z zlomljenimi udi ležal v nekem prepadu na Etni, našli 27-letnega Carla Lombardija, ki se je ponesrečil na višini 1700 metrov. Z velikimi težavami so ga prenesli v Catanio. Kljub vsem tem nesrečam bodo ostale gore za vse čase priljubljena točka za vs*i ki ljubijo mogornosit narave, ki ke ure so preživeli tudi ribiči na odprtem morju, ki jih je vihar zajel iznenada. Pristaniško poveljstvo je takoj poslalo na pomoč vlačilca »Audax«, ki je vse ribiške ladje srečno pripeljal na varno. A tudi večje ladje in parniki so bili v nevarnosti. Tudi iz severozahodne Istre poročajo, da je vihar prizadel precejšnjo razdejanje. V Izoli je dosegel hitrost 140 'km in morski valovi so se dvigali nad meter višine ter preplavili vse obrežne ceste in vrtove. Materialna škoda je precejšnja, vendar smrtnih žrtev ni bilo nikjer. Prav tako je vihar povzročil veliko škodo na obrežnih napravah v Kopni. OBVESTILA OBVESTILO BEGUNCEM. V petek dne 30. avgusta ho ob 9. uri delitev živeža ža begunce od abecedne črte A do L vključene. Ostali bodo prejeli živež v (soboto dne 31. avgusta ob 3h. DAROVI ZA KATOLIŠKI TISK: N. N. namesto cvetja na grob bivšemu učencu Eligiju Pirihu 1000; N. N. Trst 680; N. N. Trst 500 lir. Bog plačaj! Radio Trst A Nedelja, 25. avgusta: 9.00 Kmetijska oddaja. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 17.00 Slovenski zbori. — 18.30 Mladina pred mikrofonom: »Nastop gojencev o* troškega vrtca iz Boršta«. 20.30 Re-spighi: »PLAMEN«, opera v 3 dej. 26. avgusta: 12.00 O pravilni prebrani: »Potreba po vodi in rudninskih snoveh«' — 12.55 Orkester Frank Chac*ks£ield. -rf 18.00 Hačaturjan: Koncert za violino in orkester. — 19.15 Radijsika univerza- Državljan in javna uprava: »Odgovornost javne uprave in njenih funkcionarjev«' — 21.00 Znanost in tehnika: O Mednarodnem geofizičnem letu: »Na obisku pri pionirjih Med. geolizičnega leta«. 22.00 Izbrani listi iz slov. 'književnosti: Josip Jurčič: »Sosedov sin«. — 22.15 Mendelssohn: Simfonija št. 5 v d-molu* 27. avgusta: 12.00 Pisani svet: »Turška žena danes«. — 19.15 Zdravniški vedež. 20.30 Od melodije do melodije. - — 21.00 Carlo Goldoni: »Pahljača«, komedija v 3 dej. Igrajo člani Radijskega odra. 28. avgusta: 12.00 Izvor in gojenje okrasnih rastlin: »Orhideja«. — 13.30 Kvartet Milt Jackson. — 19.15 Skromne zgodbic« o koristnih rečeh: »Klobuk«. — 21.00 Obletnica tedna: »Fizik M. Faraday in njegov doprinos napredku«. — 21.15 Hindemith: Sinifonija serena. — 22.00 Iz italijanske književnosti in umetnosti: »Neorealizem v slikarstvu in gledališču«- 29. avgusta: 12.00 Potovanje po Italiji: »Turistični razgledi M. A. Bemonija«. — 13.30 Operne arije — poje tenorist Mario Del Monaco. — 18.00 Schubert: Simfoni ja št. 2 v B-duru. — 19.15 Radijska univerza: Evropska kolonialna ekspanzija: »Delitev Afrike«. — 21.00 Dramatizirana zgodba: Mirko Javornik: »Neprc magljivi«. 30. avgusta: 12.00 Življenja in usode; »Slo venski izseljenci v Združenih državah«- — 19.15 Žena in dom. 20.30 Od melodije do melodije. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 22.00 Večerni pogovori Francesca Carneluttija. 31. avgusta: 12.00 Po tržaški okolici: »Po stari in novi cesti na Opčine«. — 12.55 Priljubljene melodije. — 16.00 Radijska univerza: Psihologija živali: »O gazeli in begu živali«. — 18.30 Oddaja za naj-mlajše: Mirko Kunčič: »Triglavska roža«. Igrajo člani Radijskega odra. — 21.00 Teden v Italiji. — 21.15 Mandoli-nistični tržašiki ansambel. 21.45 Večerne melodije. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca! trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7°'/o davek na registrskem uradu. Wilhelm Hunermami: 18 i/$a božjih okopih Resnična povest prevedena z dovoljenjem založbe Ilerder »Neumnost! Prihaja!« ga je kregal Robert. »To se mora napraviti čisto drugače. — Za božjo voljo, jakobinci! moraš zakričati ali kaj podobnega.« »Kričati sploh ne sme,« je godrnjal Jurij, ki je prav tedaj vstopil s težkimi koraki. »Če bo vpil, se bo izdal. Čisto tiho mora zašepetati: Za božjo voljo, jakobinci! Prečastiti v omaro! — Ali si razumel?« »Za božjo voljo, jakobinci! V prečastito omaro! Razumel sem!« je ponovil Lipe ubogljivo. »Tepec!« ga je nahrulil Jurij. »Torej še enkrat vse skupaj!« To pot je šlo bolje. Mati Bernardova je spet razlagala duhovniku, zakaj mora Lipe toliko jesti, ko je pridrvel orožnik po stopnicah navzgor. V istem hipu pa je bil Robert — Coudrin že v omari in skozi zadnjo steno je bil izginil v skrito sobo. Mati — Lipe je bil pravkar zaklenil omaro, ko je orožnik silovito odprl vrata v sobo. »Še malo hitreje moraš zaklenili,« je kregal debeluha. Sicer pa je bil z glavno skušnjo zadovoljen. * Isto uro je neki berač štorkljal z berglami po ulicah v Poitiers. Kar naprej se je ustavljal in potem stokajoč šel dalje po svoji poti. Neka žena, kateri se je smilil, je stopila k njemu in mu dala nekaj drobiža; berač ga je vzel in zamrmral: »Bog plačaj!« Tik pred bolnico za neozdravljive bolnike se je pa starec nenadoma spet ustavil in za trenutek strmel proti dvema možema, oblečenima po jakobinsko, ki sla mu prihajala narav- nost nasproti. Nato je nekajkrat hitro stopil in izginil v bolnici. Tudi oba jakobinca sta postala pozorna na berača. »Glavo stavim, Janez Planier,« je zagodrnjal eden izmed njih, ki je bil zaradi zanesljivosti svojih nazorov postal okrožni poveljnik v Poitiers. »Glavo stavim, da je bil.« »Najbrž res misliš, da je kruljavec bil Peter Coudrin, kajne, Jurij Piorrv?« je odvrnil v dvomu Janez Planier, predsednik kazenskega sodišča. »Pomota jfe izključena,« je rekel okrožni poveljnik. »Njegovo debelo kmečko bučo poznam še iz semenišča. Posvetiti ga je moral kak nezaprisežen škof. Da bi mu kuga sedla na vrat!« »Peter Coudrin v Poitiers!« Janez Planier je zabrlizgnil skozi zobe. »Tega lopova iščejo povsod. Jakobinci v Chatel-lerault so kar divji zaradi njega. Šli so po njegovi sledi do grajske pristave De la Motter d‘Usseau. Potem pa je kar nenadoma izginil. No, če je on ta berač, in polagoma ponehavam dvomiti o tem, potem ga imamo sedaj v pasti. Takoj bom ukazal narodnim stražnikom, naj preiščejo vso bolnico. Sedaj ne more več izginiti.« Predsednik sodišča je pomignil nekemu orožniku, naj pride bliže. Zabičal mu je, naj kar naprej opazuje vrata bolnice in naj nikogar ne pusti ven. Nato sta oba z dolgimi koraki odhitela proti vojašnici narodne straže. Tisti čas ni bilo v Poitiers nobenega večjega sovražnika Cerkve, nobenega bolj neusmiljenega preganjalca nezaprise-ženih duhovnikov', kot sta bila Janez Planier in Jurij Piorrv, ki sta kot odpadla duhovnika hitro splezala do visokih mest v revolucionarni državi. * Medtem je hodil Peter Coudrin v bolnici za neozdravljive iz sobe v sobo, od bolnika do bolnika. Tukaj je lahko čisto brez skrbi izvrševal svojo duhovniško službo. Med ubogimi bolniki, ki so bili vsi zapisani smrti, ni bilo izdajalcev. Kako veselo so se razjasnili obrazi, ko je duhovnik položil roko na vroče čelo, dal mrzličnim piti, vlil obupanim novega poguma z nekaj dobrotnimi besedami. K vsaki postelji je prinesel tolažbe in veselja, povsod je daroval nekaj ljubezni svojega božjega Gospoda. Coudrin je bil bolnico že večkrat obiskal. Bolniki so vsako jutro željno čakali na njegov prihod. Tudi dobra sestra Ave, katero so dotlej pri delu med smrti zapisanimi še pustili v miru, ga je veselo pozdravila. Ni pa skrivala, da je v skrbeh zaradi duhovnika, kajti prav v bolnicah so revolucionarji posebno goreče iskali nezaprisežene duhovnike. Peter Coudrin je pravkar izpovedal nekega umirajočega. Nato je izpod svoje raztrgane suknje izvlekel srebrno kapsulo, jo odprl s svetim spoštovanjem in dvignil Gospodovo Telo: »Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo in ozdravljena bo moja duša.« Sestra Ave, ki je klečala poleg bolniške postelje, je trikrat pozvonila z zvončkom. Neozdravljivi bolniki so se vzravnali v svojih posteljah in molili Odrešenika, ki je bil prišel v to bedo. Komaj pa je umirajoči prejel sveto popotnico, ko so se vrata sunkoma odprla in v sobo je pridrvela neka stara služabnica vsa bleda od strahu ter zavpila: ! »Narodna straža je obkolila bolnico. Pravkar so vdrli v hišo.« »Rešite se!« je zaklicala sestra Ave duhovniku. Nekateri bolniki so kričali v silnem strahu. Edini, ki ni izgubil miru? je bil Peter Coudrin. Že je slišal hitre korake revolucionarjev v veži, slišal je, kako so loputali z vrati v bolniških sobah-Kazalo je, da ni nobene rešitve. V zadnjem hipu je pa opazil, da v eni izmed postelj nJ bolnika. Na tablici je bilo zapisano ime Marclie a terre. »Kje je pa ta?« je vprašal sestro. »Umrl je. Davi smo ga dali prenesti v mrtvašnico,« je odgovorila sestra Ave. (Nadaljevanje)