Poštnina plačana V gotovini. Leto XV., štev. 147 Ljubljana, sobota 30. fn^a IM Cena t- Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: LJubljana, 6elen-burgova ul. 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št- 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 8123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Stroesmayerfeva ulica St. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Nedopustni ukrepi Kakor poročamo na drugem mestu, je uprava Trboveljske prem ogok opne družbe sporočila rudarjem, da jim bo ponovno znižala mezde in akordne postavke za 6 odstotkov in da jim bo reducirala pravico na deputatni premog za 20 do 25 odstotkov dosedanje količine. Vrh tega hoče družba iz kopaških kategorij izločiti vse one kvalificirane rudarje, ki sedaj pri pomanjkanju dela začasno opravljajo manj kvalificirane posle. S temi in pa še z delnimi osebnimi redukcijami hoče družba prištediti na leto okrog tri milijone dinarjev. Našim rudarjem družba torej tudi letos ne bo prizanesla, čeprav so se razmere pri podjetju znatno izboljšale. Družba sama navaja v letnem poročilu, da se je v drugi polovici lanskega leta oddaja premoga dvignila za 9 odstotkov, Letoe v prvem četrtletju pa se je prodaja premoga dvignila za 18 odstotkov. Naša javnost je poročila o izboljšanju V premogovni industriji v zadnjem času sprejemala z zadoščenjem, ker je upravičeno pričakovala, da bodo sedaj vsaj prenehali novi udarci za naše rudarje in novi obupni klici, ki so se vsako leto spomladi in začetku poletja culi iz premogovnih revirjev, ko je družba izvajala vedno nove redukcije v zaposlitvi in v mezdah. Nova pogodba, ki jo je družba sklenila z državnimi železnicami, priznava trboveljskim rudnikom v letu 1934/35 enake dobave premoga, kakor v prejšnjem letu, tako da tudi od te strani ne grozijo nove nevarnosti. Družba je sicer morala pristati na znižanje cene premogu, ki ga prodaja železnicam, vendar to znižanje cene ne bo šlo na breme dohodkov družbe, kajti letno poročilo za preteklo leto izrecno navaja, vda so novo uvedene odkopne metode prispevale k znatnem« znižanju proizvajalnih stroškov«. Ker je družba že lansko leto zaključila z dobičkom, četudi ne z znatnim, je jasno, da imajo nove redukcije rudarskih mezd namen iztisniti iz podjetja večji dobiček in s tem omogočiti zopet izplačilo dividende. Motivi, ki so dovedli podjetje do tega, da hoče reducirati mezde delavstvu, so torej nesocialni in se nikakor ne bi smeli uveljavljati v tako težkih časih, v kakršnih danes živi rudarsko delavstvo, ki mu je zaslužek zaradi pogostega praznovanja že itak padel na sramotno nižino, tako da so delavske družine pred popolnim upropašeenjem. Saj prejema trboveljski rudar mesečno komaj po 400, 500 Din! Malo je danes v naši državi podjetij, ki bi se odločila k stičnemu koraku v takih razmerah, v kakršnih se nahaja Trboveljska premogokopna družba, saj so industrijci danes že zadovoljni, če lahko obratujejo brez poslovno izgube, ker vedo, da v današnjih težkih časih ni računati na dividende. Mnogo je celo podjetij, ki takrat, kadar je za služek njihovega delavstva padel na minimum, iz socialnih ozirov ne reducirajo mezd niti tedaj, ko vidijo, da je vse poslovanje deficitno. Danes nikdo ne more razumeti, da bi smelo katerokoli podjetje odščipniti od najbednejših zaslužkov svojega delavstva, ki so že dolgo pod eksistenčnim minimom, iz edinega razloga, da si na ta način ustvari podlago za povečanje dobička in za izplačilo dividende. Rudarsko delavstvo upravičeno kaže s prstom na visoke izdatke centralne uprave TPD, kjer bi se dalo marsikaj prištediti. Stroški in plače pri vodstvu podjetja so znašali lani 6 milijonov 458.000 dinarjev, dočim so se ti upravni stroški pred nastopom gospodarske krize do leta 1929. gibali na višini okrog 7 milijonov, če upoštevamo, da so se znižali upravni stroški tudi zaradi manjšega obsega poslov in zaradi prihranka pri materialnih izdatkih uprave, tedaj se lahko trdi, da bi se precejšen del onih treh milijonov, ki jih hoče podjetje pridobiti k redukcijami v revirjih, dal prihraniti samo pri stroških za vodstvo podjetja. Vse kaže, da se gospodje, ki so sklenili to najnovejšo redukcijo v trboveljskih revirjih, ne zavedajo dovolj, kak razvoj je socialno življenje naredilo v zadnjih letih pri nas in povsod okrog nas. Danes živimo v času, ko je princip narodne solidarnosti v gospodarskem in socialnem življenju proglašen za devizo državne politike. To načelo nalaga enako skrb, kakor za interese gospodarskih panog, tudi za življenjske socialne interese malega človeka. Veliki kapital je včasi prav težke krvi in počasnega razumevanja. Toda bilo bi prav gotovo tudi v njegovo lastno korist, ako bi čim prej prišel do spoznanja, da je samo načelo harmonije interesov in narodne solidarnosti tudi jamstvo za njegov obstoj in razvoj. Iz načela narodne solidarnosti sami po sebi izhajata pravica in potreba državne intervencije v prilog šibkejšim. Tako govori tudi program Jugoslovenske nacionalne stranke, ki preko trboveljskih dogodkov tudi zaradi tega ne more, ker je v prvi vrsti njenim prizadevanjem pripisati, da je poleg državnih rudnikov /rvrvi-i rl rvKn + ~ 1 .— X:v ,____. TPD največji dobavitelj naših železnic. Nad dividendarni delničarjev je kruh delavcev, nad spornim blagoslovom ra- 30.000 Sokolov v Sarajevu Grandiozna manifestacija sokolskega dela in moči — Sokolstvo najkrepkejši branik narodnega edinstva in slovanskega bratstva Sarajevo, 29. junija. Sarajevo je včeraj doživelo manifestacije, kakršnih že dolgo ni videlo. Vse ufice so polne Sokolstva, pa tudi drugega občinstva Je prihitelo na vidov-danski zlet od blrzn Jn daleč. Po ulicah so ves dan svirale sokolske in druge godbe, ki so spremljale dolge vrste Sokolov na zleti-šče ln z njega v njihova prenočišča Ponekod je bil vsak promet nemogoč, ker so Sokoli in drugo občinstvo ob zvokih godb plesali na trgih in cestah narodno kolo. Živahno so bili pozdravljeni zlasti slovenski Sokoli, ki so korakajoč po sarajevskih ulicah prepevali svoje narodne pesmi. Povsod so se okoli njih zbirali ljudie ter jim prirejali navdušene ovacije. Vidovdanski javni nastop Ob 4. popoldne je bil na zletišču, prirejenem na igrišču športnega kluba »Slavij e«, javni nastop Sokolstva. Tribune, ki imajo prostora za 14.000 ljudi, so bile prepolne občinstva V častni loži so bili člani starešinstva SKJ in najvišji predstavniki vojaških ter civilnih oblasti. Vse ulice in ceste, ki so vodile k zletišču, so bile že davno pred pričetkom telovadnega nastopa tako polne ljudi, da Je bil vsak vozni promet nemogoč. Reditelji so le s težavo vzdrževan red. Že mnogo pred začetkom javne telovadbe so bili zasedeni vsi sedeži na tribunah ter zavzeta vsa mesta na stojiščih. Gnječa Je bila tolikšna, da Je imel Rdeči križ mnogo posla. Računajo, da se Je zbralo na tribunah in na zletišču nad 25.000 ljudi, ne vštevši Sokolov, k! so nastopili pri Javni telovadbi. Na višinah Črnega vrha. ki se dviga nad zletiščem samim, se je razen tega zbralo še do 7000 ljudi, pa tudi okna okoliških poslopij so bila polna gledalcev. Javna telovadba se Je začela točno ob 4„ ko Je prikorakalo na telovadišče ob slavnostni sokolski koračnici 2600 članov vseh sokolskih žup, ki se udeležujejo zleta. Ovacije, ki Jih je prirejalo občinstvo Sokolom, so bile nepopisne. Člani so v vzorni harmoniji izvedli proste vaje, ki so bile sestavljene nalašč za vidovdanski zlet v Sarajevu. Posebno viharne ovacije Je doživelo naše vojaštvo. Bataljon 2. zrakoplovnega polka iz Rajlovca je vzorno prednašal vaje s puškami. Zatem so sledile proste vaje članic vseh žup, nakar je nastopila mariborska sokolska župa s svojimi posebnimi vajami. Člani mariborske sokolske župe so izzvali s svojim strumnim nastopom navdušeno odobravanje velike množice. Za njimi so stari Sokoli po zvokih godbe predvajali vaje s palicami. Po kratkem odmoru so nastopile selske sokolske čete mostarske. ce-tinjske, užičke ln zagrebške župe v narod nih nošah, kj so še povzdignile pestrost. Nastopilo Je nad 2000 telovadcev, ki so za ključili svoje vaje z veličastno piramido, dočim je godba odsvirala državno himno. Poslednja točka pri včerajšnji telovadbi Je bil nastop naših mornarjev s prostimi vajami, ki Je Izzval ogromne ovacije občinstva. Zvečer je bila na zletišču veHka ljudska zabava ter računajo, da se Je je udeležilo nad 50.000 Hudi. Muslimansko - kulturno prosvetno društvo »Gairet« je za sokolski zlet v Sarajevu izdalo posebno številko svojega glasnika, v katerem opisuje razvoj sokolske ideje med muslimani v Bosni in Hercegovini Posebna izdaja »Gajreta« je ilustrirana s fotografijami najuglednejših sokolskih delavcev iz vrst muslimanov. Pozdrav Poljakov In Bolgarov Poljski Sokoli in bolgarski Junak} so poslali zletnemu odboru II. pokrajinskega zleta v Sarajevu pozdravne brzojavke, v katerih se oproščajo. da se ga niso mogli udeležiti. Starešina poljskega Sokola, grof Adam Zamojski, je sporočil, da se sarajevskega vidovdanskega zleta ne more udeležiti zaradi zleta poljskega Sokolstva v Poznanju, rrišel pa fco na zlet v Zagreb. Bolgarski Junaki v Sofiji so poslali brzojavko, v kateri izražajo obžalovanje, ker zaradi valutnih ovir m težkih zaprek s potnimi listi niso mogli priti v Sarajevo, žele pa zletu bratskega jugoslovenskega Sokola največji uspeh. Proslava 25-letnice sarajevske župe in staroste dr. Besaroviča Ob 10. dopoldne je bia vodstva TPD. da zniža prejemke svojim nameščencem. Minister dr. KrameT je obrazložil aosoodu predsedniku težki položaj trboveljskih ludairjev ter naprosil za posredovanje vlade, ki je nedavno odobrila novo pogodbo za dobavo premoga med TPD in državnimi železnicami v lanskem obsegu ravno zaradi tega, da omogoči trboveljskim rjdarjem za življenje najpotrebnejši zaslužek. Današnji drugi glavni zletni dan se je pričel z impozantno povorko, ki je nazorno pokazala slovansko vesoljnost Sokolstva. Ze v zgodnjih jutranjih urah so se začeli posamezni sokolski oddelki zbirati na določenih mestih, številne godbe so priredile budnico, tako da je mesto po snočnjih impozantnih svečanostih namah zopet oživelo. Povorka, v kateri so se vrstile posamezne župe v abecednem redu, je krenila izpred Narodnega muzeja. Na čelu je korakalo starešinstvo SKJ, pred vsako župo pa sokolska godba. Posameznim župam so se pridružile živopisane narodne noše iz dotičnih krajev, tako da je bila to ena najpestrejših sokolskih povork, kar jih je bilo dosedaj v naši državi. V po-vorki je korakalo nad 30.000 Sokolov in Sokolic, posebno pozornost pa se vzbujale kmečke sokolske čete, ki so bile zastopane izredno številno. Mimohod povorke je trajal nad dve uri. Povorka je krenila po ulici vojvode Putnika čez Aleksandrovo cesto pred mestno hišo nato pa po ulici Vojvode Stepe in Šenojevi ulici nazaj po Aleksandrovi ulici ter se ustavila na trgu med bansko palačo in Zemaljsko banko. Pozdrav prvega podstare-šine E. Gangla Z balkona Zemaljske banke je nato pozdravil zbrano sokolsko armado z daljšim govorom prvi podstarešina br. Engelbert Gangl. Nzegove besede so izzvale vihar navdušenja in nepopisne manifestacije kralju, Jugoslaviji in Sokolstvu. Gangl je naj-prvo pozdravil sokolske goste iz Češkoslovaške in vzkliknil: Eno smo, eno bomo ostali s Čehoslovaki! Ko se je nato najpr-vo spomnil prvega Sokola, Nj. Vel. kralja, je množica priredila več minut trajajoče ovacije. V svojih nadaljnjih izvajanjih je br. Gangl podčrtal važnost kmečkih sokolskih čet in končal svoj nagovor z besedami: Pripravljajmo se na nove napore, za čast našega naroda, za moč in veličino Slovanstva! V tem nam pomagaj Bog in sreča junaška sokolska! Govor ministra za telesno vzgojo Ko so se manifestacije, ki so sledile govoru br. Gangla, nekoliko polegle, je povzel besedo minister za telesno vzgojo g. dr. Grga Andjelinovič, ki je pričel svoj govor z besedami: Danes pred 20. leti sem na zletu dalmatinskega sokolskega okrožju v Splitu izjavil: Sokol sivi je majhen ptič, toda premagal bo dvoglavega orla! Danes tu pred zbranimi tisoči in tisoči Sokolov in Sokolic pa pravim: Da, Sokol je majhen ptič, toda predstavlja veliko (dejo, idejo svobode. Dokler bo Sokolstvo predstavnik ideje svobode in narodnega edinstva, tako dolgo je ni sile na svetu, ki bi se mogla upreti njegovi moči in njegovemu poletu/ V svojih nadaljnjih izvajanjih je minister dr, Andjelinovič čestital sarajevski župi k njeni 25-letnici ter nadaljeval: Uprimo za trenutek vse svoje misli v Beograd, kjer naj naše misli in želje obkrožijo onega, ki je prvi med nami, pnn Sokol, kralj in gospodar Jugoslavije! (Množica je pri teh besedah priredila dolgotrajne ovacije kralju in Jugoslaviji.) Naj bo prepričan, da so tisoči Sokolov, ne samo onih, ki so se danes zbrali na zgodovinskih sarajevskih tleh, nego širom vse države, vsak čas pripravljeni, dati za velike ideje Sokolstva svoje življenje in vse, kar imajo. Množica je viharno pritrjevala in dajala duška svojemu razpoloženju z novimi ovacijami kralju in Jugoslaviji. Godba je nato zaigrala »Hej Slovane!t, ti-sočglava množica pa je zapela slovansko himno, da je odmevalo daleč po sosednih ulicah. V vzornem redu, kakor se je sedla, se je povorka nato med neprestanimi ovacijami m vzklikanjem deset m desettisočgla-ve množice, ki je tvorila gost špalir po vseh ulicah in raz okna spremljala povorko ter jo obsipavala s cvetjem, zopet razšla. Popoldanska telovadba Popoldne ob 4. se je vršil na zletišču za* ključni nastop. Že mnogo prej so se zbrali na častni tribuni najodličnejši gostje. Ob 3.45 je prispel zastopnik Nj. Vel. kralja, general Tomič v spremstvu prvega pod-starešine br. Gangla in ministra dr. Andje-linoviča. Ko se je pojavil na tribuni, so godbe zaigrale sokolsko koračnico, množi- Vojaški upor v Gradcu Hitlerjevsko navdahnjeno vojaštvo se Je spopadlo s heimwehrovci — Mir Je nastal Se le po oboroženi intervenciji se bilo pri tem spopadu streljali in da je več ljudi ranjenih, so popolnoma izmišljeni. Graški dogodki so toliko pomembnejši, ker se je zdaj prvič javno pokazalo, da vojska ni vec tako zanesljiva opora sedanjemu političnemu režimu, kakor se je še do nedavna mislilo, temveč da je že zelo prežeta s hitlerjevskimi idejami. Gradec, 29. junija AA. Snoči okoli ene po polnoči je prebudila prebivalstvo strašna detonacija Eksplozija je brez dvoma delo hitlerjevcev, ki so hoteli protestirati proti obisku voditelja heim-wehrovcev majorja Feya, ki se je včeraj mudil v Gradcu. Kakor se doznava, se je eksplozija izvršila z veliko ekra-zitno bombo na most na eni izmed glavnih ulic mesta v neposredni bližini italijanskega konzulata. Na poslopju konzulata in na vseh hišah 300 m naokoli je razbilo vsa okna Most sam, ki je bil predmet atentata, je skoraj ves porušen, asfaltirana cesta pred mostom je pa no sredi počila. Atentatorja še niso dobili. Gradec, 29. junija. AA. Predvčerajšnjim je prišlo do spopadov med heim-tvehrovci in vojsko. Neposredni povod so jim dali spopadi, ki so nastali v soboto in nedeljo med heimvvehrovcl in vojsko. Pri demonstracijah je sodelovalo okoli tisoč vojakov, ki so sprejeli Heiimvehrovee z vzkliki: Heil Hitler! Mnogo heimwehroveev so pretepli Posredovati je moralo orožništvo v popolni vojni opremi. Zanimivo je. da .je civilno prebivalstvo kazalo svoje simpatije vojski. Bed so napravili šele okoli 11. ure, ko so se vojaki in heimwehrovcl vrnili v svoje vojašnice. O dogodku je bilo izdano uradno poročilo, ki pa skuša demonstracije predstaviti kot brezpomemben dogodek in pravi: Snoči so se tu spopadli člani organizacije za samoobrambo in več vojakov. Do spopada je prišlo izključno samo iz osebne razprtije. Nekateri pasanti, pristaši raz-puščene nacionalno socialistične stranke, so skušali incident iznremeniti v politično demonstracijo, vendar je policija hitro napravila red. Glasovi o tem, da bi ca p« je kraljevega zastopnika narvdošeuo pozdravljala. Ob 4. se je pričela telovadba. Prva je nastopila cetinjsaca župa s slikovitima prostimi vajami. Sledil je nastop mostarske župe, ki je vzbudil posebno pozornost zaradi tega, keT so skupno nastopili člana, članice dn kmečke čete. Izvajali so razne skupinske vaje in želi viharno odobravanje. Nato je nastopila sarajevska sokolska župa, ki obhaja 25 letnico svojega delovanja. Jubilejne proste in skupinske vaje, ka so jih izvajali vsi oddelki, so izzvaJe nepo" pisno navdušenje. Po končanem na«'Jaz eem Slovan«. Kakor včarag, so tudi danes žeM viharno odefaravanje m svoj strumni in vzorni nastop. Sledila je Wo-vadba, s katero bi lahko na vBafcam med-na rod nem tekmovanju odnesli anapo. Današnji telovadni nastop je raždjufila sokolska konjenica. Šele ob 7. zvečer so se začele množice razhajati v zavesti, da |e Sokolstvo najžvrstejši branik ideje srobode m narodnega edinstva ter slovanskega bra*. etva. Zvečer ob 9. je bil prirejen na rietišfe, lieasten ognjemet, nakar jo sledila Fjadska veselica. Številne sokolske godbe so se porazdelile po vsem mesto, tako da je Sarajevo nocoj vsesokolsko. Za razhod je sestavljen točen prodam. Prvi oddelki bodo odpotovali b Sarajeva že tekom noči, v glavnem pa bodo zapiščafi sokolsko taborišče šele v teku jutrišnjega dne. Čehoslovaki odpotujejo na morjs, mnoge dnrere sokolske skupine pa prirede izlete v razne pokrajino Jugoslavije, da so tako kar najbolj seznanijo z lepotami naše domovine. Sarajevski zle* pa bo ostal vsem, ki so se ga udeJoali, v neizbrisnem spominu in v bodrilo k nadaljnjemu šoferskemu deli Podpora po toči prizadetim krajem v celjskem srezu Beograd. 29. junija AA. Z odlokom kmetijskega ministra je dovoljena banski upravi v Ljubljani podpora 50.000 Din za nabavo semenja poljedelcem iz celjskega sreza, ki jim je pobila toča. Pogodba o obmejnem prometu z Albanijo Beograd, 29. junija, p. Zunanji minister g. Jevtič je predložil Narodni skupščini ▼ ratifikacijo pogodbo o obmejnem prometu z Albanijo in o skadrskem trgu. Pogodba tvori dopolnitev trgovinske pogodbe z Albanijo. Prav tako je zunanji minister predložil Narodni skupščini v odobritev trgovinsko pogodbo z Bolgarijo, ki je bila podpisana v Beogradu 24. junija, a sto-pi v veljavo že s 1. julijem 1934. Premestitev Beograd, 29. junija AA. Z ukazom Nj. VeL kralja je premeščen za asistenta v državno bolnišnico za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani dr. Mihael TCnimin, dosedanji asistent v splošni državni bolnišnici v Ljubljani. Hindenburg nevarno obolel Berlin, 29. junija, g. Zdravstveno stanje državnega predsednika iHndenbnrga se je tako poslabšalo, da so morali poklicati k njemu znamenitega profesorja dr. Sauerbrucha. V poučenih krogih se doznava, da daje zdravstveno stanje Hindenbnrga povod za resne skrbi in se je bati najhnjšega. Za prihodnje dni določeni sprejemi raznih politikov so bili vsi odpovedani. Silna vročina v Ameriki Newyork, 29. junija. AA. Vročina še zmerom pritiska skoraj po vsej Ameriki. Za solnčarico je umr'n 30 ljudi. Tudi mno-> >ivine je poginilo. V zvezni državi Ken-tucky je znašala povprečna temperatura 45 stopinj v senci, v Illinoisu pa 44.5 stopinj. Stanje letine v južnih državah se je še bolj poslabšalo. « Seja Delavske zbornice Katastrofa rudarskega zavarovanja — Nevarnosti v konjunkturi tekstilne industrije — Kritika poslovanja TPD Proslava Vidovega dne Nj. VeL kralj je udaril temelj veličastnemu Meštro-vičevemu spomeniku Neznanega junaka na Avali Ljubljana, 29. junija. "V dvorano palače na Miklošičevi cesti se je danes dopoldne vršila plenarna seja Delavske zbornice, na katero so se zbrali zastopniki delavstva in aameščenstva iz vseh krajev Slovenije. Predsednik Sedej je pozdravil vse delegate, posebej pa še zastopnika banske uprave svetnika g. dr. Karlina. Spominjal se je nato umrlih članov DZ g. Mravljeta iz žirov in Jernejčiča iz Ljubljane ter žrtev kakanjske in kamniške nesreče. Dalje je predsednik v svojem poročilu naglašal, da DZ ne sme biti torišče političnih obračunavanj med posameznimi skupinami, temveč torišče delovanja za vse delavstvo ia nameščenstvo brez razlike. Koalicije ni v zbornici nobene in predsednik odločno odklanja podtikanja o nekih tajnih dogovorih med eno ali drugo skupino. Težki socialni in gospodarski položaj delavstva zahteva, da njihovi zastopniki lojalno sodelujejo v korist onih, ki so Jim zaupali mandate. Iz nadaljnjega predsednikovega poročila posnemamo: Od večjih akcij, pri katerih je zbornica sodelovala po zadnji skupščini, je treba omeniti najprej veliko anketo o brezposelnem skrbstvu, ki se je vršila prve dni marca v Beogradu. Anketa je med drugim rodila praktični uspeh, da je v finančni zakon za leto 19>34-35 prišlo pooblastilo, da se »me podporna doba za podpiranje nezaposlenih podaljšati, Ln se je uvedla posebna indirektna davščina, iz katere se bodo finansirala večja javna dela. živahno akcijo je zbornica podvzela glede obnovitve dTžavnih naročil za premogovnike. Trboveljski problem in zlasti tudi problem rudarskega zavarovanja je vkljub vsem na-T>orom ostal doslej nenačet, kaj šele da bi bil rešen. Raznih posredovanj v mezdnih in drugih sporih je bilo izvršenih 84. Pripravlja se izdaja zanimive študije o odškodninah za nadurno delo in o zaščiti delavskih zaupnikov, ki jo piše priznani strokovnjak na polju delavskega zakonodav-stva, sodnik dr. Stojan Bajič. Sodišče delavskega zavarovanja se je obnovilo po predlogu DZ. V zbornici se je ustanovil •poseben odsek, ki naj bi proučeval tarifna vprašanja v zvezi z zakonom o minimalnih mezdah. Posebno pažnjo je zfooroica posvečala starostnemu zavarovanju, bratov-skim skladnicam. V obče je bilo delovanje zbornice tudi v razdobju od zadnje skupščine obsežno in plodonosno. Tajnikovo poročilo Tajnik XJ r a t n i k je obširno in podrobno poročal o gospodarskem stanju in o socialnem položaju delavstva v Sloveniji. Med drugim je naglasil, da se izmed industrijskih panog živahno gibljejo samo tekstilna, gozdna in lesna industrija, v razveseljivem porastu pa so tudi nekateri občinski obrati. Tekstilna industrija, ki je še leta 19&9. zaposlovala komaj 7000 delavcev, jih ima danes zaposlenih že 12.675 ter še zmerom stalno napreduje. Ta ogromni porast je vsekakor v zvezi z avtarkijo, kar nas pa obenem opozarja, da se v tej nenavadni orosperiteti krije nevarnost za zdrav gospodarski razvoj in za položaj delavstva tekstilne stroke. Lesna industrija ima svoj trenutni razcvit zahvaliti ugodni svetovni konjunkturi. Med drugim je poročal tajnik tudi o konfliktu med jeseniškim delavstvom in delavci v Zenici, kjer je tamošnja železarna sklenila povečati oddelek, ki proizvaja žiro. žičnike in pločevino. Po točnih informacijah gre v resnici samo za manjšo razširitev obrata, tako da bo 30 delavcev nanovo dobilo dela med tem ko je v Zenici okroe 800 brezposelnih. Ko je govoril o vprašanju minimalne mezde, je navajal, kako nezadostni so zasluži?' delavcev v stavbi,nski stroki in po nekaterih tekstilnih obratih. Posebej je tajnik razpravljal o vprašanju starostnega zavarovanja rudarjev, ki Je danes najvažnejše vprašanje praktične socialne politike pri nas. V rudnikih je katastrofa starostnega zavarovanja istovetna s katastrofo socialnega skrbstva snloh. Pred to nevarnostjo stoje naši rudarski revirji. Naši rudniki so dali lani za razne vrste socialnih zavarovanj skoro 24 milijonov dinarjev, med tem ko je izdatek za delavske mezde znašal v istem času 76.9 milijonov Din, če z znatnimi zneski vračunamo tudi natnralne dajatve, 'icaltor so stanovanje, kurjava in razsvetljava. Odnos med zaposlenimi delavci in nnokojenci je pri bratovski skladnic! v Sloveniji naravnost porazen. Na 6858 še zaposlenih rudarjev, ki pa delaio v ogromnem številu primerov samo skrajšani delovni čas, pride v naših revirjih po poročilu bratovske skladnice za lansko leto 3027 upokolenih rudarjev. 128* nilhovlh vdov. 859 njihovih otrok ter še 115 brezposelnih bivših rudarjev, ki pa niso upokoieni. Na ramah 6858 rudarjev sloni torej 6321 rentni-kov in brezposelnih. Ta ugotovitev označuje katastrofalni položaj socialnega skrbstva v naših revirjih bolje kakor vsaka dnisra beseda. Po vsem tem psč ni čnlane3 Imamo obrate, ki Že od leta 1922. niso videli inšpektorja. Delegatini« Oodeševa, zastopnica gospodinjskih pomočnic, je zahtevala, da je treba podvzeti akcijo, da se bo uredil enoten poselski zakon za vso državo; UKi-nejo naj se zasebne posredovalnice za službe. Novi proračun DZ Potem ko so posamezni delegati opozorili še na nekatera vprašanja, ki se zastavljajo po posameznih strokah industrijskega delavstva in nameščenstva, je prišel v obravnavo proračun Delavske zbornice za leto 1934-35. Proračun predvideva skupnih dohodkov 2,183.516 Din in prav toliko izdatkov. Med izdatki je najvišja postavka za investicije, nabavke in naložbe (548.650 Din) nato pa za osebne izdatke (540.080 Din). Za socialno politiko je predvidenih 286.000 Din, za kultura« namene pa 78.000 Din. Po kratki debati je bil proračun sprejet s 43 glasovi proti 14. Zanj so glasovali vsi delegatje razen krščanskih socialcev. To glasovanje je bilo edini primer, da se zbornica na današnji skupščini ni pokazala povsem enodušne. Beograd, 29. junija. Dostojanstveno rn svečano je tudi letos prestolnica na čelu vseh mest v državi proslavila naš veličastni narodni praznik. Vidov dan. Glavno opravilo je bilo v zborni cerkvi, kjer so biLi zbrani poleg kraljevega zastopnika divizijskega generala Milana Ječmeniča m predsednika vlade Uzu-noviča, večina ministrov, člani skupščine in senata, kraljevske akademije in raznih korporacij. Z zadovoljstvom je bilo v Beogradu sprejeto poročilo, da je veLiki pravoslavni molitveni sabor na Vidov dan proglasil Kru-ševac za sveto zgodovinsko mesto m bodo odslej vsako leto romali pravoslavni verniki h cerkvi Lazarici, da se poklonijo spominu kosovskih junakov. Najbolj pietetno pa je bil letošnji Vidov dan počaščen s tem, da je Nj. Vel. kralj na vrhu Avale v prisotnosti vojakov in seljakov udaril temelj spomeniku Neznanega junaka, delu velikega mojstra Ivana Meštroviča. Po blagoslovitvi in opravilu dvorskega prote in med brnenjem peterih letal je Nj. Vel. kralj trikrat udaril po temeljnem kamnu, nato pa je bilo vzidano kraljevo posvetilo neznanim junakom, padlim v borbah od 1912 do 1918 za osvobojenje in zedinjenje Jugoslovenov. »Ta spomenik postavljamo kot svojo za-dužbino po načrtu kiparja Ivana Meštroviča za večni spomin padlim vojnim tovarišem in za svetal zgled bodočim pokolje-njem jugoslovenski m.« Novi spomenik bo res veličasten, viden od vsepovsod, od koder seže pogled na Avalo. Pariz, 29. junija. Skromno je bil Vidov dan počaščen tudi v Parizu. Proslavo je organiziralo Društvo prijateljev Jugoslavije s pariško organizacijo Poilus d' Orient in z jugoslovensko kolonijo. žalno opravilo je bilo na grobišču naših vojakov, kjer so govorili predstavniki imenovanih organizacij, zahvalil pa se jim je zastopnik našega poslaništva g. Lazare-vič. Ljubljana, 29. j-uniia. Že na predvečer Vidovega dne so zapla-polale domala z vseh ljubljanskih hiš tro-bojke in je v mraku zasijal Grad v zelenem svitu reflektorjev. Zunaj na vrhovih so zaplapolali kresovi. Na praznik sam ni bilo v mestu in okolici niti ene hiše, s katere ne bi vihrala tro-bojka. Nič ni motilo, da se je v državnih uradih vršilo delo in da so bik trgovine odprte, kakor navadne dni Ulice so poživljale množice dijakov, ki so z Vidovim dnem zaključili šolsko leto. Na vseh šolskih zavodih so se vršile svečane akademije, ki so imele na sporedu pafcriotične deklama cije, pevske točke, recitacije. Popoldne se je pa mladina povečini že odpeljala iz mesta na svoje domove. V cerkvah so bila dopoldne slovesna opravila. V stolnici je opravil svečani re-kviem škof dr. Gregorij Rožman s številno asistenco. Cerkvenemu opravilu je prisostvovala velika množica meščanov poleg oficielnih zastopnikov. Navzočni so bili: ban dr. Marušič, divizijski general g. Cu-kavac z oficirskim zborom, župan dr. Din-ko Puc z občinskimi odborniki, zastopniki raznih državnih uradov, organizacij, korpo-racij in institucij, zastopniki Sokolstva, rezervni častniki in drugi. Svečana liturgija je bila ob 9. tudi v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišiča in v evangeljski cerkvi. Vreme je bilo na oba praznika kolikor toliko zadovoljivo in so ljudje zlasti današnji praznik izkoristili za izlete. Maribor, 29. Junija. Obmejni Maribor je zlasti lepo proslavil Vidov dan. Hiše so bile okrašene z zastavami, med svečano službo božjo pa so bile zaprte vse trgovine in je počivalo tudi delo po obratih in tovarnah. Službe božje, ki jo je v stolnici celebriral knezoškof g. dr. To-mažič ob asistenci številne duhovščine, so se udeležili vsi predstavniki državnih in civilnih oblastev. Zvečer pa je priredil pevski zbor Glasbene Matice v parku lepo uspel koncert narodnih pesmi, ki je dostojanstveno zaključil slavje Vidovega dne. Celje, 29. junija. Na Vidov dan »o bile žalne službe božje zaporedoma v katoliški župni, v pravoslavni in evangeljski cerkvi. Žalne službe božje so se udeležili zastopniki civilnih in vojaških oblastev in uradov ter predstavniki mestne in okoliške občine, korpoTacij m društev, Sokoli v kroju rn rezervni oficirji v uniformah. Po zaključnih šolskih službah božjih so bile v šolah lepe vidovdansrke proslave, združene z razdelitvijo izpričeval Ptuj, 29. junija. Tudi Ptuj je dostojno proslavil spomin na pokojne vojne žrtve. Mesto je bilo v zastavah. V proštijski cerkvi se je darovala svečana maša zadušnica. kateri so priso-stvovli sreski načelnik dr. Bratina, mestni župan g. Jerše, komandant mesta major g. Manoilovič ter drugi zastopniki raznih uradov. Trgovine so bile z časa službe božje zaprte. Šolska proslava v Ljubljani Ljubljana. 29. junija Lepo uspele proslave Vidovega dne so doraščajočo mladino tudi letos spomnile največjega poraza, kar jih je doživel jugoslovenski narod v boju za svojo svobodo. Pomembnost teh šolskih proslav je tem večja, ker nastopa v njih mladina sama, ki se na ta način mora poglobiti v zgodovino. Ona ima prvo besedo — in ne, kakor ne" koč — kak poljuben predavatelj, ki je s pol ure trajajočim spominskim govorom opravil svojo pičlo dolžnost Od vseh letošnjih šolskih proslav^ je pa bila nedvomno nailepša, najskrbneje pri-nravljena proslava Vidovega dne v dvoTani Filharmonije, kjer so se nredstavili s krasnim programom dijaki Tli. državne realne timnaziie. Prireditev je otvoril prof. dr. Lovrenčič .Toža s pesniško zasnovanim govorom: »Ob solncu s Kosovega polja«. S tol;ko topline ie pri nas doslej le malokdo nriV^al tisti del srbske zemlje tam na hi- za dragocene točk?. Najboljši del moštva je hrta napadalna vrsta, ki je za razred nadkrilvv va'la napad nasprotnika. Zelo dobra je bila tali ožja obramba, dočim je bila krilska vrsta ofenzivno odlična, defenzivno pa nf bila na višini. Rapid je razočaral. Po nj^ovi w*tnfi tek. mi smo od njega pričakovali Moštva ee jie sicer trudilo, toda posamezni igralci so bili neokretni in prepočasni. To ve4ja zlasti za naipadalno vneto, ki je črnila mnogo prilik, da bi rezultat zmanjšala. Toda vsako še tako eierurno situacijo so napadalci klavrno zastreljali. Slaba je bila tadi ožja obramba. Krilska vrata je bila kolikor toliko na mesti. Zdelo pa ee je, da se posamezni igralci ti formacije ne znajo pralno plasirati. Tekma, ki jo ie prod 800 gtedaki «odfl dobro in objektivno dr. Planinšek, je bil« od začetka do konca zanimiva in fair. Predtekma med rezervama Svoboda is Rapida ja z 2 : 2 ostala neodločena. BSK-Jugoslavija komfo. : Hapod (Palestina) 3:1 (2:0) Beograd, 29. jfundja. p. Včerajšnja mbm tekma med moštvom Beograda, ki ga je rilo moštvo BSK, ojačano z dvema igračama Jugoslavije, proti palestinskem« nv*tvn Hapoel iz Tel Aviva, j|e končala z nna&o domačinov 3:1. Domačini eo bili vee ča« boljši. Gledalcev je bilo okoli 4000. Hajduk : Gratffanskf 3:2 <3:1) Zagreb, 29. junija. Na današnji poteahn tekmi mad splitskim Hajdukom in domačim Gradjanskim, ki ee je z ozirom na zadnjo zmago Hajduka nad Concordio pričakovala z veliko napetostjo, ej zopet Hajdu-k odnesel zmago s 3 : 2 (3 : 1). Gostje m prevladovali zlasti v prvem polčasu, v dragem pa so bili nadmočni domačini Pest minut pred koncem je prišlo do incidente, zaradi katerega |e morala intervenirali policija. Slabo ie sodil g. ViTtajid. Publike ofeoK 4000. Cela domačija žrtev požara Tržič, 29. junija V ponedeljek zgodaj zjutraj je tržiSca sirena zbudila meščane iz spanja. Gorela je v občini Sv. Ani domačija Godna Ivana, po domače Komarja. Takoj so se naši vrli gasilci odpravili z avtom in motorko na kraj požara. Kmalu za njimi je dospela tudi samostojna predilniška četa. Na mestu so bili že domači gasilci od Sv. Ane. Ker je Godnova domačija v hribu 20 minut od ceste, ni bilo zadosti vode in tako je kljub hitri pomoči pogorelo vse do tal, kajti gasilci so se morali omejiti le na varovanje sosednih hiš. Domneva se, da je bil ogenj podtaknjen. Orožiništvo vodT preiskavo. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno, poniskod dež, zmerno teplo. Italija postavljena na laž Albanska vlada odločno demantira rimski komunike o demonstracijah italijanske vojne mornarice v Draču »Transooeanska radijska emisija«, smo ___x__: : Jo nKklr L i «ra. w Tirana, 29. junija, p. Poluradni komu nike italijanske vlade, s katerim je skušala pred nepoučeno inozemsko javnostjo opravičiti nerazumljivo demonstracijo italijanske vojne mornarice pred Dračem, je izzval v albanski politični javnosti veliko ogorčenje. V albanskih političnih krogih so takoj ugotovili,, da je rimski komunike izvit iz trte. Italijanska vlada namreč zatrjuje v svojem komunikeju, da ni šlo pri tem za nobeno demonstracijo, marveč za običajen »prijateljski poset italijanske vojne mornarice.« Samo zaradi neke tehnične napake je bilo baje brzojavno obvestilo italijanskemu poslaniku v Tirani dostavljeno prepozno in zato tudi albanska vlada m bila pravočasno obveščena. Albanska vlada je sedaj postavila rrm: ske kroge na laž. Albanski tiskovni urad je danes izdal uradni komunike^ v katerem ugotavlja: V nasprotju z navedbami pol uradnega poročila iz Rima, ki ga je razširila tudi pooblaščeni izjaviti, da obisk, ki ga je 24. t. m. napravila italijanska mornarica v draškem pristanišču, ni bil pripravljen s pristankom albanske vlade in al: banska vlada o tem tudi ni dobila poprej nikakega pooblastila. . V albanskih političnih krogih so slej ko prej prepričani, da je bila to demonstracija, naperjena proti Albaniji in proti Jugoslaviji v zvezi s posetom francoskega zunanjega ministra Barthouja v Beogradu. Regionalni pakti, ki so v snovanju, bi grdo prekrižali vse politične račune Italije. Italija se v svoji j>o-litiki revizionizma in imperializma čuti vedno bolj osamljeno in kakor se da sklepati iz komunikeja albanske vlade, je izgubila tudi ves ugled in vpliv v Albaniji. Vsekakor pa je odgovor albanske vlade na rimski komunike skrajno značilen ne samo za razmerje med Rimom in Tirano, nego tudi za metode, ki se jih poslužuje rimska diplomacija. Izpopolnitev poljske vlade Imenovanje novega notranjega in kmetijskega ministra — Nova smer v notranji politiki? Varšava, 29. junija d. Že več dni napovedana preosnova vlade je bila izvršena včeraj. Predsednik republike Moscicki je podpisal na predlog ministrskega predsednika Kozlowskega odlok o imenovanju dosedanjega varšavskega župana Koscialkow-skega za notranjega ministra in poslanca vladnega bloga Poniatovskega za kmet. ministra. Obenem so bili ministrovi namestniki v notr. ministrstvu Dolanowski ln v ministrstvu za kmetijsktvo in agrarno reformo Kowacki in Kasinski upokojeni. Novi notranji minister K06Cialkowski in novi kmetijski minister Poniatowski sta izšla iz vrst demokratske levice parlamenta ter spadata med one pristaše Pilsud-skega, ki vidijo v sedanjem režimu prehod k svobodnemu razvoju države. Novi notranji minister se je v poslednjih letih izkazal kot energičen upravni strokovnjak. Kmetijskega ministra smatrajo kakor ministrskega predsednika za zastopnika kmetom prijaznih smeri. Njegova na- loga spričo stiske, v kateri so poljski agrar-ci, in spričo malenkostnih sredstev, ki so na razpolago za kmetijstvo ter za naselje-valne namene, vsekakor ne bo lahka. Francosko-poljska vojaška pogodba Varšava, 29. junija r. Francoski general Debeney, ki je v sredo odpotoval iz Varšave, je po obisku nekaterih poljskih pokrajinskih mest odpotoval nazaj v Pariz. O poteku njegovih razgovorov z me-rodajnimi krogi v Varšavi se čuva najstrožja tajnost. Po prisrčnem sprejemu, ki ga je francoski general doživel v poljskem glavnem mestu, sklepajo, da je prišlo do sporazuma o nameravani izpremembi polj-sko-francoske vojaške pogodbe. Ta sporazum se bržkone tiče organizatorično tehničnih vprašanj in strateških posledic omi-ljenja poljsko-ruske napetosti. Razširjenje pokojninskega zavarovanja Beograd, 29. junija. AA. Na podlagi_ pooblastil iz finančnega zakona 1934-35 je minister za socialno politiko in narodno zdravje pozval delodajalce in delavske zbornice ter njihove organizacije, da pošljejo svoje mnenje o vprašanju razširjenja pokojninskega zavarovanja na nameščence, ki velja zdaj samo za področje Slovenije in Dalmacije. Kakor hitro dobi minister te podatke, bo takoj ukrenil nadaljnje korake za zavarovanje privatnih nameščencev po bankah in industrijskih podjetjih. Najstarejši moški umrl Carigrad, 29. junija, g. Najstarejši moški sveta Zaro Asa je danes v tukajšnji bolnici umrl. Pred svojo smrtjo je trdil, da je Mar 165 let. Po mnenju strokovnjakov zdravnikov, ki so sa rtddavno preiskali, je bil star siamo 120 let. Novi bolgarski parlament Sofija, 29. junija, p. Bolgarska vlada je sestavila predlog novega proračuna za Narodno predstavništvo. Novi parlament, ki bo prišel na mesto razpuščenega Sobranja, bo štel vsega 210 poslancev. Od teh jih bo 44 izvoljenih, 80 pa jih imenuje vlada. K temu jih pride še 60 iz vrst strokovnjakov in zastopnikov raznih strokovnih organizacij, gospodarskih zbornic itd. 20 pa iz vrst bivših politikov, šest pa bo zastopnikov univerz in drugih važnejših ustanov. Odlikovanje Beograd, 29. junija p Na predlog trgovinskega ministra je odlikovan z redom Jugoslovenske krone 5. stopnje učitelj državne dvo razredne trgovske šole v Celju in predsednik Celjskega pevskega društva Konrad Fink in na predlog nfinistra za socialno politiko z redom sv. Save 3. stopnje g. Štefan Divjak, upokojeni šef oddelka in vršilec dolžnosti upravnika državne bolnišnice za duševne bolezni Maš! kraji in ljudje Nov udarec rudarjem TPD je zagrozila z novo redukcijo mezd in s poslabšanjem položaja kopačev — Rudarske intervencije v Ljubljani Ljubljana, 29. junija Generalno ravnateljstvo TPD je v sredo poklicalo zakonite zastopnike rudarskega delavstva v njenih revirjih, predsednika II. skupine rudarske zadruge Pliberška iz Trbovelj ter načelnike lokalnih skupin Murna iz Trbovelj, Krautbergerja iz aZgorja in Bedenika iz Hrastnika v Ljubljano, kjer jim je generalni ravnatelj sporočil sklep zadnje seje upravnega sveta družbe, da vsemu delavstvu od 15. julija dalje zniža mezde za 6 odst. Po tem znižanju bi rudarski delavci I. kategorije (kopači) zaslužili po 35.75 Din na dan, II. kategorije (pomožni kopači) 31.25 Din, III. kategorije (vozači) 26.75 Din. IV. kategorije pa v prvi skupini (ženske) 21.75 Din, v drugi (mladoletni delavci) pa 18 Din. V istem smislu b-^do znižane tudi vse akordne in premijske postavke. Prav tako se bo znižal tudi deputat premoga. Poročeni kopači, ki so prejemali za svoj posel 7.5 tone premoga na leto, g-a bodo dobivali poslej samo 6 ton (pol kockovca, pol orehovca). Samski kopači, ki žive s starši v skupnem gospodinjstvu m ki so prejemali doslej po 4 tone premoga, ga bodo poslej samo po 3 tone, delavci v skupnem rudniškem stanovanju pa po 2 toni na leto. Obenem je generalni Tavnatelj sporočil predstavnikom rudarjev, da je upravni svet družbe sklenil, izločiti iz kopaških kategorij vse one kvalificirane kopače, ki so dodeljeni delom, kakršna ne odgovarjajo kopaški kategoriji, in zasesti vsa ta dela z delavci odgovarjajočih nižjih kategorij. Predsednik II. skupine Pliberšek je na to sporočilo odvrnil, da zastopstvo rudarjev na te sklepe upravnega sveta ne more ničesar izjaviti, preden ne stopi v stik z vsemi rudarskimi strokovnimi organizacijami in z delavstvom samim. Zastopstvo rudarjev je obenem zaprosilo za razpravo ter poudarilo, da se delavstvo nahaja v tako skrajno bednem položaju, da ne more nobene žrtve več sprejeti nase. Če TPD že mora iskati ugodnejše finančne rešitve, naj bi rajši podvzela redukciie pri visokem uradništvu, ki je še zmerom prav dobro plačano. Generalni ravnatelj je nato izjavil, da je družba tudi pri uradništvu že reduciral plače in namerava te redukcije progresivno še nadaljevati. Redukcija mezd, kakršno je sklenila TPD, bi katastrofalni položaj, v katerem se nahaia rudarsko delavstvo, pomaknila na rob obupa. Že danes so prejemki rudarjev pri 13. delovnih dnevih na mesec tako skrajno nizki, da iščejo zaposleni družinski očetje podpor, če hočejo rešiti svoje otroke pred propastjo od gladu. Vest o nameravanem znižanju mezd pa je med delavstvom vzbudila toliko večje nezadovoljstvo, ker se je komaj pred nekaj dnevi vršil zbor delničarjev družbe, ki Je vkljub krizi izkazal dobiček. Prav tako gotovo prejemajo upravni svetniki in visoki funkcionarji družbe za svoje posle tako visoke nagrade, da bi lahko družba z redukcijo njihovih prejemkov brez dvoma enostavneje in hitreje prišla do onih treh milijonov dinarjev, ki jih namerava s svojim sklepom vsako leto odtrgati delavstvu. Še težji, usodnejši udarec pa družba pripravlja svojim delavcem z namero o izločitvi onih kopačev, ki ne opravljajo dela, kakršna pripadajo^ rudarskemu profesionistu. Takšnih kopačev, izmed katerih mnogi delajo pri rudniku po 20 — 30 let, je v trboveljskih revirjih približno polovica. Okrog 50 odst. vseh rudarjev hoče torej družba staviti nekako na razpoloženje. — Polovica rudarjev bi morala biti vsak hip pripravljena, da jih rudniška uprava dodeli v nižje kategorije z nižjimi mezdami. Takšen sklep pomeni v rudarskem svetu prav isto, kakor če bi država nekega dne objavila svojemu uradništvu, da od jutri dalje ne veljata več ne število službenih let, ne šolska izobrazba. Saj je znano, da je treba tudi za kvalifikacijo rudarja mnogo let praktične izobrazbe. A da jemlje družba delavcem še deputatni premog, ki je pri tej krizi odjema na licu mesta v revirju zanjo najmanjše praktične vrednosti, daje vsej^ tej redukciji rudarskih mezd in položaja kar težko umljiv značaj. Akcijski odbor rudarskih strokovnih organizacij, ki mu predseduje Pliberšek in v katerem so še Štruc za NSZ, Arh za Zvezo rudarjev in Lešnik za Jugoslovansko strokovno zvezo, je imel včeraj v Ljubljani sejo, na kateri je sklenil, prirediti vrsto zborovanj po vseh reviriih. V četrtek se bo v Ljubljani vršila razprava med zastopniki rudarjev in TPD. maturi grob v Savi Utonil je afeiturient trgovske akademije Tone Kraje iz ugledne notranjske družine — Trupla še po dveh dneh iskanja niso našli Ljubljana. 29. junija V sredo popoldne, dva dni po srečno pre-Stanem zrelostnem izpitu, so se odšli v (Medno kopat v Savo absolventi Trgovske akademije, med njimi Anton Kraje, sin uglednega lesnega trgovca in veleposestnika iz Grahovega pri Cerknici. V vodo so šli spodaj pod znano Cirmanovo gostilno Traviati« in >Rigoletu< in je bila prvi večer v boljši dispozicijo nego drugi. Ima izredno pevsko tehniko, na trenutke preseneča e svojimi kolora turnimi okra-pi, ki jih poj? vprav mojstrsko. Samo »tril-ler« in nekateri posamezni toni imajo neki prizvok, ki vsebaje skrb. po dveh uspešnih nastopih je hn«4 francoski tenorist Andre Burdino tri nadaljnja gostovanja v operah »Carmen«, >Tosca« in Bohemee. v vseh so prišle njegove visoke pevske kvalitete do najboljšega izraza, a njegovi nastopi občinstvo tolikanj mikajo, da po bil? vse predsta-ve razprodane. V ritmičnem pogledu si Burdino marsikaj dovoljuje, vendar tudi to radi poslušamo. ker ume vse podati z okusom. Najmanj uspeha je imel v >La Bohemec: twi mu ni uspelo. da bi bil prekosil prekrasno Solarijevo kreacijo, ki smo jo slišali šele nedavno. sCarmen« je ob njegovem gostovanju dosegla baš 200. predstavo: majhen jubilej, ki pa sa ni nihče slavil. Skladatelj Lujo Šafranek - K a v i č ie stopil pred občinstvo s svojim četrtim scenskim delom, in sicer z baletom a -nje«. Spisal ga je na lastni scenarij, ki pa no kaže posebno srečne roke. Avtor je bil poudaril v nekem interviewu, da dajejo sanje neomejeno polje svobodni fantaziji, kar je v bistvu nesporna resnica. Toda naš junak, ki mu moramo slediti v njegovih sanjah, ima slučajno hud? in nesrečne sne. Mimo tega sanja — predolgo. Skratka: sanje aares dajejo ustvarjanju mnoge možnosti, vendar morajo biti zanimive in zabavne, Če naj jih podajamo občinstvu. Sanje z vsem mogočim in namogočim, pričakovanim in nepričakovanim, so kai hvaležen tema za balet, dasi saima zamisel danes ni več originalna. Luju Šafranekiu je pa bolj uspelo, zainteresirati poslušalca z glasbo nego z dejanjem na odru. Njegova glasba v tem baletu je gibčna, ima ritem in ilustrativno silo, je ljubka, preprosta in pozorna in ima prilagodljive sposobnosti za oder. Mimo tega je zelo zvočno instrumenti rana, orkester je vedno poln barve in -zraza, nikjer ni pretiran, vedno ie kombiniran okusno in nevsiljivo. Orkestralni efekti so doseženi decentno, vzlic temu pa temperamentno in z izrazitim občutjem za orkestralni kolorit Šafraitetk je v tem delu ustvaril 6vojo najboljšo partitjro. — Za »Sanjami« eo dajali Š3 balet »Chopiniana« ki ga ie kreirala Margarete Proosasjova na kiavirelbo glasbo jo je storila Izprememba uredbe o draginjskih dokladah. Zatorej naj se izprememba ukine, namesto nje pa naj vlada na osnovi pooblastila, ki ga je dobila od narodnega predstavništva, izda uredbo, po kateri bodo vsi — od najvišjega državnega funkcionarja do najnižjega — prizadeti enako, sorazmerno po dohodkih, če se že mora šte-diti pri prihrankih državnih uslužbencev. Predvsem pa je treba stremeti za tam, da se odpravi ogromna razlika med dohodki državljanov. Skrajni čas je — zaključuje resolucija — da se začne najresneje proučevati ugotavljanje minima in maksima dohodkov. Naj se striktno in brezobzirno provede načelo, da sme vsak državljan imeti dohodek le od ene službe. Dosledno provajanje tega načela bo omogočilo zaposliti ogromno število brezposelnih. Brezobzirno je tudi treba ukiniti nagrade in tantijeme pri vseh državnih podjetjih. To soboto ob pol 18. se bo vršil v sejni dvorani mestnega magistrata ustanovni občni zbor dravsko-banovinske sekcije Jugoslovenske ženske zveze. Kakor se je Ženski pokret v Ljubljani prvi energično zavzel za popravo krivic, prizadetih poklicnim ženam z novo uredbo o draginjskih dokladah, tako bo prav gotovo tudi nova sekcija JŽZ podpirala to težnjo. Kraljev prapor »Obiličucc za zlati jubilej Beograd, 29. junija Petdesetletnica akademskega pevskega društva »Obilic« je bila na Vidov dan proslavljena na najsvečanejši način. V četrtek dopoldne je bila v zborni cerkvi za-dušnica za vsemi častnimi člani, osnova-telji m dobrotniki društva. Zvečer je nato bila v dvorani nove univerze svečana akademija, ki jo je otvoril rektor dr. Ivan Gjaja, prisostvovali pa so številni odlični Beograjčani. Rektor je izročil na koncu svoje čestitke društvu, ki je ponos beograjske univerze, adreso, v kateri izraža akademski senat pevskemu društvu »Obi-liču« priznanje in zahvalo, ker je visoko dvignilo in daleč poneslo prapor beograjske univerze. Zatem je imel daljši govor, minister prosvete Boža Maksimovič. Pevski zbor je med govori zajjel himno, zbor »Hej trubacu« in za zaključek MokranJ-čevo 15. rukovet. Na Vidov dan je bila glavna svečanost Ob navzočnosti kraljevega zastopnika generala Vladislava Kostiča, članov vlade, diplomatskega zbora, narodnega predstavništva, občine in mnogih uglednih društev in korporacij je bila blagoslovljen krasen prapor, ki ga je društvu poklonil Nj. Vel. kralj. Kraljev zastopnik je v prapor zabil tri žeblje (za kralja, kraljico in prestolonaslednika). nato je privezal lento, čestital v kraljevem imenu in izročil prapor predsedniku »Obilica« dr. Vladimiru Co-Toviču, ta pa po krasnem govoru zastavonoši Vasiliju Košutiču. Nad vse lepo počastitev svojega zlatega jubileja je »Obilic« zaključil zvečer z velikim koncertom v dvorani Kolarčeve zadužbine. 55 let t srečnem zakona Trbovlje, 29. junija 551etmico poroke sta proslavila 19. t. m. še čvrsta in zdrava v krogu svojih ljublje-nik otrok, prijateljev in ožjih znancev zelo poznana goriška rojaka gg. Marija in Andrej Čarga, doma iz Volč pri Tolminu. V svoji dolgi življenjski dobi sta občutila in preživela mnogo lepih trenutkov pa tudi udarcev, med temi vse trpkosti vojne, begunstva in fašistična preganjanja. Zapu- V NEDELJO, DNE i. JULIJA na običajnem mestu med »Malimi oglasi« »Jutra« NOVA SLIKANICA izpod peresa in risala našega ljubega znanca G. T H. ROTMANA POZOR NA ZAČETEK: V NEDELJO, DNE X. JULIJA stiti sta morala rodno grudo in se naseliti pri svojih hčerkah v Trbovljah. Svoje otroke sta vzgojila v strogem narodnem duhu. Gomilčeva hiša je bila vedno zbirališče vseh zavednih in iskrenih Slovencev. Vsi prijatelji in znanci jima žele, da preživita jesen življenja v krogu svojcev tako lepo in zadovoljno kakor sta živela nekdaj onkraj meje ob bistri Soči. Pet tisočakov v mišjem gnezda Polšnik, 29. junija Posestnik C. v Polšniku je izkupiček za vole v znesku petih tisočakov zavil v papir in shranil v podstrešju za tramovje. Ko je te dni denar iskal, ga ni našel več na mestu. Orožniški komandir, ki mu je bila javljena tatvina, pa ni mogel verjeti, da bi tatovi ukradli denar s podstrešja. In res, ko so ponovno vse preiskali, so našH m vitek s tisočaki čisto na drugem koncu podstrešja. Miši so zanesle zavitek za gnezdo. K sreči je bil načet le papir, v katerem je bil denar zavit, in enemu tisočaku je že manjkal ogel. Ostali štirje tisočaki so popolnoma ohranjeni. Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo cesto po večkratni uporabi naravne »Franz Josefove« grenčice s tem, da jo izpijemo kozarec, preden ležemo spat. Specialni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah. Krasne stvaritve ženskih rok Na razstavi Drž. osrednjega zavoda za domačo obrt Ljubljana, '29. junija V brzojavnem stilu se imenuje Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani kratko DOZ. Nič ni prikupna starinska in nečedna veža, iz katere se odpirajo vrata v kleti in hleve, tako da je človek prvi hip malo disgustiran. Prvo nadstropje pa nudi že bolj prikupno lice in ko vstopimo v prvi razstavni prostor, smo prav prijetno presenečeni. Vse skupaj je prav za prav lepa pesem, sestavljena iz več kitic, ki jih tvorijo posamezne mize. Prav posrečena je bila misel, da se enkrat pokaže tudi našim damam, kako se dajo uporabiti naše čipke narodnega stila, ki jih je prvotno zasnovala znana zagrebška umetnica Zlata pl. Šuflayeva in je bila potem prva toaleta izdelana na Dunaju. Drugo, zelo apartno damsko oblekico je pa izvršila najmlajša mojstrica gdč. Tilka Kosova iz Huj pri Kranju. Toaleta je res prava mojstrovina navzlic temu, da stane komaj 600 Din. Šef zavoda je prepričan, če bi se našlo vsaj 10 naših dam, ki bi si omislile takšne toalete (seveda vsaika drugačno) in če bi se med sezono pokazale parkrat recimo na Bledu in v Rogaški Slatini, bi se te moda prav gotovo prijela tudi tujih letoviščark. Patriotizem in navdušenje je treba časih le malo bolj praktično pokazati in tu se nudi sedaj res najlepša prilika. V Italiji forsrrajo letos tudi toalete iz domačih čipk in nedavna modna razstava v Turinu je pokazala nekatere lepe modele. Vendar so naše toa* lete nekaj povsem originalnega. Razstavljene zavese so zanimive zaTadi svoje originalnosti in cen, ki so še nižje kakor banaški izdelki, ki se prodajajo kot »pristno jugoslovansko domače delo«. Naj nam bo dovoljeno samo kratko vprašanje, ali niso naše Prevaljčanke tam na skrajni severni seji tudi Jugoslovanke! Tam so ugasnili plavži, utihnil žvenket kladiv in ropot strojev po delavnicah in rudnik se je izpremenil ▼ ozek ventil, da se ne po-dušijo domačini — od gladu. Tam ne valovi klasja rumeno valovje, ampak kupujejo banaško koruzno moko in žgance za bore novčiče, ki jih prislužijo pridni prsti »mrežark«, kakor se dekleta nazivajo sama, ki izdelujejo mrežnate (file) izdelke. Jesenice delajo prekrasen toledo in v vednem pomanjkanju živeči Železniki prav lepe čipke kakor tudi ostali sami pasivni kraji. Uboge so naše žene in dekleta, ki se s šivanko v žuljavi roki otepajo gladu... Druga soba je pa posvečena naši domači vohii. Zastopana je gorenjska, solčavska, gorjanska in pirotska volna in izdelki iz nje. Pred nedavnim časom je minister kmetijstva dr. Kojič omenjal veliki pomen volne v našem gospodarstvu. Na tej razstavi bi prav lahko našel del svojih idej že uresničenih. Na naše vprašanje kako Je z volno pri nas, v naši banovini, nam jie g. Račič dal tako obširnih pojasnil, da g^ je naš poročevalec naprosil, naj napiše >• tem informativen članek, ker je to takso važna zadeva, da se mora za njo zanimaii tudi širša javnost. Razstavljene so preproge od primitrroiii gorjanskih pregač pa do najlepših vozda-nih perzijcev. Tkanje preprog se je precej razširilo pri nas in zavod izdeluje tudi načrte po starih originalih v vseh velikostih, tako da je postal tudi v tem pogledu popolnoma neodvisen od inozemstva in praw tako številne dame. Domače predilnice predejo tudi že volno in domače barvan*« prav zgovorno dokazujejo, da so zmožne podati najfinejše barvne nianse. Razstava je poučna in kaže ne le krasne izdelke, ampak tudi krepko roko, ki vodi organizacijo vsega dela lepo sistematsko in z velikim uspehom. Odpirajo se pred nami lepe nove smernice dela, ki ba v doglednem času uspelo. Eno pa je treba ponovno ugotoviti: zavod se nahaja v tako tesnih in neprimernih prostorih, da je vsak večjih razmah skoraj docela nemogoč. Zavod bi moral do-Oiti na vsak način lej>e, velike in svetle ateljeje, združene z velikim, reprezentativnim bazarjem vseh jugoslovanskih narodnih in narodno umetniških izdelkov in potem bi bila to še vse drugačna atrakcija za tujce, ki ne bi mogli odoleti zapeljivosti del in bi pridno segali po njih. Skrajni čas je, da merodajni faktorji pristopijo k realiziranju te ideje, da ne bo prepozno. Brata je preklal na dvoje Subotica, 29. junija V sapor v Snbotid »o oddali Ma-džara Nandorja Olaha, ker je na zverinski način nbil svojega starejšega brata Jožefa. Nandor pravi, da je nedavno dobil v roke pesnio, a katerim je brat Jožef povabil njegovo ženo na sestanek. Pri košnji m« je to očital in ker je Jožef vzrojil, ga Nandor napadel s koso, brat pa se je bralni! z vilami. Nandor je tako silovito malmil s koso, da je brata v pasu domala prerekal na dvoje. Oee, ki je že visoko r letih, je bil priča strašnega prizora. Nas>-dor je po zločinu pobegnil, vendar se je slednjič sam javil orožnikom. Pravi, da je zločin izvršil v silobranu, ker mu je brat s vilami tagrozil, da bo iz njega napravil pravi madžarski paprikaš. KULTURNI PREGLED Senzacija z opero „Dorica pleše" in drugo Zagreb, 26- junija no kaže posebno srečne roke. Avtor je b Chopina v insferu men taci ji Krešimirja Ba-ranoviča m Oskarja Josefovioa. V obeh delih je Fromanova izvršila režijo in koreografijo in ie zopet pokazala, da je iznajdljiva umetnica in da ima okus in fantazijo. Dirigiral je Lovro Matačič. Nova domača opera >Doriea pleše« je vzbudila senzacijo. Zgodilo ee je namreč prvič, da je prišla na oder opera, ki nima ne libreta in ne sladatelja, ker jo je ustvarilo samo — ljudstvo. Libretist Gjuro V i -lovič in skladatelj Knsto O da k sta bila samo nekaka mikrofona, ki sta nalik električnemu ušesu ujemala vse. kar medjimur-sko ljudstvo čuti in misli, potlej pa sta postala njegova navdušena častilca, ki sta vse to fiksirala na papir. Čeprav zveni to, kar smo povedali nekam neverjetno, je vendar resnično. Evo, kaj pravi o tem Vilovič: »Nisem spisal 6vojih verzov, marveč sem jih vzel iz teksta medjimurakih narodnih pesmi. Odak ni dal niti ene svoje melodije, a lahko bi skora> rekli: niti svojih daljših glasbenih pasjsov. marveč ie vedno pusti L, da se razpoje medjimurska narodna pesem. Tako je »Dorica pleše« stoodstotno narodno glasbeno delo.« Velike so besede, ki sta jih tu izrekla avtorja, — in tako ju smemo imenovati, in še veča« i« njuno dejanj?. Lahko ga s oolno pravico imenujemo: senzacionalno. Pesnik m skladatelj sta zatajila svoio tvorno silo in zaokrožila drobne narodno besede in melodije v predepo celoto- Motiv ee vrati aa motivom, drug lepši od drugega, in v kratkem času se je nakopičilo toli ogromno bogastvo, da bi mogli iz bogate Doriakte zakladnice črpati gradivo za dve operi. Zares t«> je glasbenik Odaks potratno roko raztrosil prekrasno blago, edinstveno po svojem značaju, lepoti, moči in izrazu. Ti motivi vprav zaslepijo po svojem čaru in učinkujejo po preprosti, naravni lapoti, kakor razodetje in kakor neka prvinska sila. Blagor si ga narodu, ki ima teke motive, blagor si ga tudi skladatelju, ki mu je uspelo, zbrati te bisere, jih obdelati in posredovati preko pevcev in orkestra! Srečen je tudi j>esnik, ki je tako globoko pogledal v ljudsko dušo! Pesnik ni imel namena, ustvarita »opers« v dosedanjem emisij besede. Ustvaril ie ljudski oder, slike iz ljudskega življenj«, ne oziraje si na to, ali ee dramatska akcija razplete na samem odru, ali pa le z besedami. Vilovič ni ustvarjal »teatra«, marv?č je le vtelesil neki ivelik pojav — velik po duhu. ideji, koncepcij in občutju. Zato je njegovo delo enako iskreno kakor je značilno. Oba umetnika — Vilovič in Odak — sta nam podarila z novim tipom odrskega dela, s koncertno opero, umetnino, ki je v enaki meri simpatična, kakor jse izvirna.^ Nista se ustrašila monotonije, nista premišljala, ali ne bodo posamezni prizori zboe nedostaja-nja dejanja predolgi in ali ne bosta s svojimi preobilnimi darili preveč naveličala in nemara celo utrudila poslušalca. Nista ee ozirala na efekt, marveč sta delala iskreno. s polno dušo in z živim srcem, nervduši^oe se za vse, kar je vznikk) iz saaneea Ijad-stva. Zaradi tega pa njuno d edo krona reesiv-een uspeh, ki sta ga v polni meri zaslužita. Mimo sintetičnih odlik ima tjdi nekatere detajle, ki so nad vse odlični. Tako je, postavimo, rrotarraš Janoš blsščeča prik®Ben in je le škoda, da s svojo ariginaLnostjo ne razveseljuje skazi vseh pet slik. Veliko vlogo imajo v »jDorici« zbori, posebne poroznosti pa eo vredni originalni p^esi, ki jih ja Margarete Fromanova študirala v sesneca Medjimurju. Opero je dirigiral Jakov Gotova«. lo je imelo pred razprodanim glodal iščem ogromen uspeh. Tod5 vb© ostale ve/prize «• bile odlično obiskane, kar je najboljši doka*, da si je >Dorica« pridobila rojevanje ». simpatije občinstva Dramatsko društvo k Kartowea je nva« jalo pri nas z velikim uspehom tridejanskaf dramo Sfcjepana Mihaliča »Bukovački«. Režiral jie Hinko Tomažič. V opereti »Dežela smehljaja« je natopi? slovenski tenorist Ado D a r i a n. Zaradi odsotnosti žad nisem moeel prisostvovati predstavi. Zagrebška kritika sodi o nfam, da je »nrtiniran pevec, čigar glasovne sposobnosti dobro ustrezajo vodftnian ooeret-nim vlogam. Je mvzrkalen, frazira okusno, ima lep mana de voee m je dosegel ob svojem prvem nasrtop« v Zagrebu burea uspeh.« V gledališču pripravljajo izvedbo Rad» tioeva drame iz aodobaaea istrskega živijo- L Danes zadnjikrat vele-film, ki je dosegel na Dunaju in v vseh velemestih ogromen uspeh ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 ČRNI LABOD Film strasti in greha. — Claodette Colbert in Kieardo Cortez. — Dopolnilo »Paramonntov« zvočni tednik. Predstave na oba praznika ob 4., 7.15 in 9.15 zvečer. Iftimače vesti * Današnji številki so priložene položnice za one gg. naročnike, ki jim je naročnina potekla. Prosimo jih, da zaradi olajšanja poslovanja in zaradi reda V dostavljanju lista nakažejo naročnino takoj v prvih dneh julija, kakor tudi da poravnajo morebitne zaostanke. Na ta način si naročniki za jamčijo pravico do »Jutrovega« zavarovanja za primer smrtne nezgode v znesku 10.000 dinarjev. Naročniki, ki so doslej plačevali naročnino za pol ali četrt leta naprej, naj ob nastopu drugega polletja blagovolijo obdržati to lepo navado in naj plačajo naročnino za 3 ali 6 mesecev, ker tako upravi lista zelo olajšajo delo in ji prihranijo tudi mnogo stroškov. Oni, ki so poslali naročnino zadnje dni julija, naj ne smatrajo položnic za opomine, ker so se položnice v tem primeru z njihovimi nakazili na potu križale. Ob nastopa dragega polletja pa vabimo prijatelje našega lista, ki dozdaj še niso naročeni ali ki so naročnino kdaj prekinili, da stopijo v krog naročnikov. Podpiranje domačega, tiska bodi vsakega narodnjaka dolžnost. Za časa počitnic, dopustov in odhoda v letovišča in kopališča prosimo p. n. naročnike, da nam javijo izpremembo naslova pravočasno, da jim bo tudi list pravočasno dospel na novi kraj. Imenujejo pa naj vselej stari in novi naslov. Uprava »JUTRA«. PLITVIČKA JEZERA „B e 11 e v u e44 renoviran, prvovrstna oskrba, pension od 50 do 75 Din. Se priporoča Joža Krainer. ♦ Diplomski izpit. Včeraj so položili diplomski izpit iz zoologije, botanike, fiziologije in geologije na filozofski fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani kandidatje: gg. ivan Krečič z Ježice pri Ljubljani, živko Lovše iz Maribora in gdč. Stana Perko iz Poljan nad škofjo Loko. ♦ Koroški Slovenci za svoje pravice. Glasilo koroških Slovencev »Koroški Slovenec« objavlja v svoji števiki z dne 27. junija na-sednjo izjavo: »Kot glasilo tudi slovenskega koroškega kmetijstva izjavljamo: Z vstopom v koroško kmečko zvezo so slovenski kmetje naglasili lojalno svoje stališče napram državi, a se nikakor in v ničemer niso odrekli svojim narodnim pravicam, ki jih jim jamčita ustava in kance! ar jeva obljuba. Dolžnost koroške kmečke zveze v bodoče je, da prepreči in onemogoči vsakovrstne poizkuse raznarodovanja in narodnega uspavanja po delovanju kmetijske zbornice potom gospodarskega pouka, tečajev, glasila i- dr. Dolžnost koroške kmečke zveze je, da zanaprej ufcine vsa zapostavljanja južno-koroških, slovenskih gospodarskih interesov interesom severne, nemške Koroške. Brezkompromisna je smer slovenske manjšine in v vseh njenih organizacijami na Koroškem v narodnem oziru. Njena zvestoba do države Je hkrati zvestoba do slovenske narodnosti. %a državo in državne organizacije, ki bi zahtevale zvestobo zase, a ne dovoljevale in podpirale zvestobe do naroda, bi manjšina. seve tudi v bodoče ne mogla imeti nobenega navdušenja«. * Osmi mednarodni filozofski kongres bo letos v Pragi pod predsedstvom prezi-denta ČSR, filozofa dr. Masaryka. Priprave so velike. Po želji akcijskega komiteja se je tudi v naši državi osnoval poseben odbor za kongres, ki ga tvorijo: dr. Bra-nislav Petronijevič iz Beograda, dr. Albert Bazala iz Zagreba, dr. France Veber iz Ljubljane in prof. Dušan Nedeljkovič is Skoplja. * Vsej slovenski Javnosti. Bliža se pravnik slovenskih apostolov sv. Cjrila in Metoda- Po staiem slovanskem običaju naj tudi letos zažare na vseh naših vrhovih, osobito pa na državni meji, mogočni kresovi, ki nai sirom domovine in preko mej oznanjajo, da biva tod slovenski rod, ki Ijubj svojo grudo in ki je vedno na straži za svo e najsvetejše narodne pravice. + Tečaj podmladka Rdečega križa. Pedagoški tečaj za učitelje in učiteljice iz vs<± države priredi Podmladek Rdečega križa v Beogradu od 15. julija do 12. avgusta. Tečaj bo obsegal splošni pedagoški del di-d a k t ično-me to d i č ni. praktični-metodični del izdelovanje učil, prvo pomoč ter ideologijo organizacijo PRK. Prijave sprejema Oblastni odbor PRK v Beogradu. Simina ulica 19. ♦ Za udeležbo pri svečanostih posvetitve župne crkve sv. Cirila ln Metoda v Ljubljani je dovoljena polovična voznina. župni nrad objavlja naslednje nujno navodilo: Vsak udeleženec z dežele naj na svoji železniški postaji kupi poleg voznega listka legitimacijo, ki jo 'bo potem dal v Ljubljani pri proslavi žigosati, da bo vozni listek veljal za brezplačni povratek. ♦ Znižana voznina po državni železnici v Nemčiji. Uprava nemške državne železnice je sklenila povišati popust na železnici rnozemcem in nemškim državljanom v inozemstvu od 25 na 60%. Popust 60% velja za dobo od 10. julija do 31. oktobra 1934. Potnik mora v Nemčiji bivati najmanj sedem dni. Vozni listki s popustom so veljavni dva meseca. ♦ Iz Društva kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino. Društvo je poverilo z junijem tajniške posle pomočnika sreskega kmetijskega referenta g. Martelan-cn Karlu v Kranju (sresko načelstvo). Zato se v bodoče obračajte na zgoraj imenovani naslov v vseh zadevah DKS. Nadalje daje DKS članom nasvete in navodila, kakor tudi posreduje glede služb, kolikor more. Večji posestniki in kmetijski obrati, ki potrebujejo nameščence kmetijske stroke, se lahko obrnejo na tajništvo društva. Občni zbor DKS bo ob priliki Mariborskega tedna v Mariboru, člani DKS naj se za zbor temeljito pripravijo in se ga zanesljivo udeleže. ♦ 34. redni občni zbor Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani se bo vršil v petek dne 6. julija t L ob 7. uri zvečer v posvetovalnici Združenja trgovcev v Trgovskem domu, Gregorčičeva ulica 27., pritličje, levo. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitev odbora, društvenega razsodišča ter dveh preglednikov računov. 6. Določitev ustanovnine, članarine in pristopnine za leto 1934. 7. Samostojni predlogi. Samostojne predloge Je naznaniti pet dni pred občnim zborom pismeno društvenemu predsedstvu. ♦ Podpora žrtvam letalske nesreče v Be-lišču. Kakor smo poročali, je preteklo nedeljo pri letalskem mitingu v Belišču zahtevala nesreča osem smrtnih žrtev, večje število pa je ranjenih. Pokrenjena je akcija za pomoč svojcem ponesrečenih. Tako je osrednji odbor Aerokluba v Beogradu daroval 100.000 Din, oblastni odbor AK v Osijeku 50.000 Din, mestni odMatiea Ur v. kazal, do-hrovoljacac. Opereta uprizarja klasično Sdppejevo »Boccaceio« v novi obdelavi Bodanskega. — V načrtu so igre pod milim nebom: dajati bodo operi »Nikola Suh i <3 Zrinekic in »A i do« tiar katfkavski komediji »Dioganes« in »Ljubimiirovič«. — V drami je prišla na vrsto »12 ertolica«, Levi nova dramatizacija romana Iljfa m Petrova. _ Še v tej sezoni bo uprizorjena drama Angleža E. Shenvooda »Na londonskem m os'u (The Waterloo Bridge). Žiga Hirsehler. Produkcija državnega konservatorija Naš drž. konsarvatorij je zaključil svoje eolsko leto z dvema zelo uspelima prireditvama. Prva, manjša po obsegu in manj zahtevajoča po vsebini, je bila v intimni Fil-harmonični dvorani, druga pa v veliki unionski. Vsi nastopi gojencev so pokazali smotrno d'3lo v teku preteklega šolskega leta na vseh stopnjah glasbene izobrazbe in izpopolnitve. Prva produkcija je dala priliko, da ee izkažejo gojenci pevskega oddelka; nastopili so: baritoniet Tone Petrovčič, soprani-etinja Helena Larpajne in Miaijda Lovše, mez-zosopranietka Vida Rudolf — napovedani baritoniet Joža Likovič pa je zaradi obolelosti izostal. Odličen je bil nastop klarinetista Miljutina Rajbarja, ki jo vprav pra-sene Ujivo dobro zaigral Webrovo koncerti- no op. 63 s spremljavo klavirja. Ze od ustanovitve dalje stremi naš koneervatorij, da bi čim prej in čim bolje izobrazil kadi ar za bodoči simfonični orkester, in dedno mu je to že uspelo. Še vse premalo pa ©e nanovo v^opivši gojaaiei zavedaijo, da niso le violina in klavir in petje edino zveličavne panoge glasbenega udejstvovanja, temveč da pihala in trobila nudijo vsakemu izvajalcu najmanj enako zadoščenje in veselje ob znatno manj napornem Študiju in ob mnogo lepših izgledih za morebitno namestitev. Zaradi fcaga je bila ta točka produkcije, ki je pokazala, do kako lepe stopnje predna-šanja je lahko privesti vestnega gojenca v primeroma kratkem času pri študiju klarinete — in slično je pri vseh ostalih pihalih in trobilih — morda najpoučnejša in najpomembnejša. Poleg teh je nastopil še violinist Dušan Prevoršek, ki že zaradi svoje izredno mladosti obeta mnogo, ter pianist i-nji Zora Rupel-Turk in Rožena Mucba, prva s tehnično še preprostimi skladbami, druga s pravo koncertno točko. Druga produkcija je bila znatno daljša po kompozicijah, dasi je sicer obsegala manj nastopov. Nastopili so baritonist Cveto Švigali, sopranistinfa Mira Gnusova in tenorist Anton Drmota iz pevskega oddelka, iz instrumentalnega pa pianistinja Silva Hraišovec in violinist Albert Dermelj. Zaključna točka, ki je zavzemala skoro polovico celotnega sporeda, pa je pripadala absolventu pianistu Reinholdu Gallattiji. ki je ob ©premljevanju orkestra zaigral Griegov klavirski koncert op. 16. Pomembno je bilo izvajanje cikla samospevov »Seguddille« skladatelja Janka Ravnika, kajti to izvajanje je bilo prav za prav prvo, dasi so kompozicije stare že preko 10 lert. »Seguidillec spadajo m.vi najznačilnejše samospeve, kar jih pozna naša literatjra. Odlikuje jih enotnost nastrojenja, svojstveni način glasbenega izražanja, pestra barvitost, osobito v spremljavi, izrazita, samonikla melodična liniia in izbrana okusnost — vse prednosti, ki jih pri tako mnogih, kričavo napovedanih modernih samospevih zaman iščemo. Pevski part tega cikla pa je izredno naporen in zahteva poleg brezhibne intonacije tudd gibanje v nevarnih legah, zato, mislim, se rih še ni upal lotiti nihče. Zasluga našega konservatori ja ja, d® jih ie obel pozabe. Ob spremljavi skladatelja samega jih je muzikalno brezhibno in z mnogo izraza zapel tenorist - absolvent Anton Drmota. Prav tako vzorna je bila tudi točka violinista Derme-lja, ki ie pokazal poleg odlične tehnike tudi še veliko in nezmotljivo muzikalnost e prednašanjem Vitalijeve ciaccone. Ves interes je zarezala sklepna točka, kjer se je pianist Gallattia izkazal kot tehnično in in-terpretacijsko zrel umetnik. Griegova lahko ranljiva, nekomplicirana. a efektna in klavirsko vzorno napisana 6klaidba ia zavzela poslušalstvo ter eo bili vsi nastopajoči deležni burnega aplavza. Koncert J? opremljal združeni orkester drž. konservatorija in Orkestralnega društva Glasbene Ma/tire pod taktirko L. M. Iz Ljubljane o— Važna pridobitev za stare upokojenke tobačne tovarne. Večjemu številu upokojenk tobačne tovarne je bilo L 192«. ustavljeno izplačevanje njihovih provizij (pokojnin). Razlog temu ustavljenju je bil predvsem v tem, ker so jim umrli možje, ki so bili državni nameščenci. Bilo je treba več let, da se je razčistilo to vprašanje, ki Je »daj ugodno rešeno. Glavna kontrola je priznala pravice dvema takima vdovama. Zato je uprava državnih monopolov tndi za vse ostale napisala ngodmo rešitev in bodo njihove rešitve te dni poslane glavna kontroli na odobrenje. Upanje je, da bodo vse prizadete — 79 to številu — prav kmalu dobile svoje zaostanke in povečane penzije v večini od 1. 1927. naprej, za 7 let skupaj, kar bo za te družine v današnjih časih prav lepa pomoč. u— Izlet pevskega zbora Glasbene M~ tice bo v nedeljo 1. julija ob lepem vremenu čez Rašico na Skaručno. Peljemo se s kamniškim vlakom ob pol 9. do Ježice. Udelež>bo prijavite z listkom v odborov© skrinjico do sobote opoldne. u— Vrtno prireditev s plesom bo hnelo društvo »Tabor« jutri na vrtu restavracije »pri Levu« (Gosposvetska cesta). Sodelovala bo godba »Sloga«. Program bo pester. Vstopnina neznatna. Pridite, ho prav prijetno! u— Umrla je desetletna Airtce Rova-nova, hčerkica vdove po uradniku TPD. Pogreb bo jutri ob 17. iz Zarnikove ulice št. 5. Naše sožalje! u— »črni labod« je božanski spev, pesem ljubezni, ki nam jo poje ljubka Claudette Colbert. Danes poje zadnji dan. Njena pe-sem je labodji spev umirajoče ljubezni. Ona sama je kakor dih pomladi, ljubezen polna greha in spoznanja, večna ljubezen in hrepenenje. Danes je zadnji dan, da slišite njeno pesem, da vidite njo, najlepšo med lepimi. Jutri bo v Elitnem kinu Matici repriza monumentalnega filma »Carica Katarina«, v katerem igra glavno vlogo slavna Elizabeta Bergnerjeva. Ta film je povsod žel ogromen uspeh in prepričani smo, da tndi v Ljubljani ne bo izostal. B— V Strugi Ljubljanice oba dneva niso nič praznovali. Z delom se mndi in je v zadnjih dneh opaziti tndi res razveseljiv napredek. Ljubljanično dno je zdaj zbeto-nirano že do Filipovega dvorca in manjka le še nekaj deset metrov da bo doseženo trrmostje. Delo gre zdaj prav hitro od rok in bo, če tega ne preprečijo kaki hndi nalivi, struga v mesto v teku prihodnjega tedna popolnoma urejena n— Premog ga je zasul. Jases Novak, hlapec pri prevozmici Kraljevi na Tyrševi cesti, Je peljal v četrtek dopoldne voz premoga po Sv. Petra cesti. Naenkrat pa se mn je pri vozu zlomila ročica in «0 deske odletele. Kakor bi treniL se Je premog sesul na cesti na tla in pokoapl pod seboj tudi Novaka. Mož Je dobil pri tem hude notranje in zunanje poškodbe, da ao ga morali nemndno odpeljati v bolni&rieo. Iz Maribora a— 238 mladih gre v življenje. Ob zaključku letošnjega šolskega leta je matn-riralo na štirih mariborskih srednješolskih zavodih skupno 238 dijakov in dijakinj. Na klasični gimnaziji Je maturiral© sknp-no 72 maturantov in maturantk, na realni gimnaziji 50, na državnem učiteljišču 115, na trgovski akademiji pa 1L Največ med njimi bo učiteljev in učiteljic, in sicer 115, v bogoslovje jih namerava 20, na tehofko 11, zdravilstvo namerava študirati 11, poljedelstvo 8, živinozdravstvo 4, vojno akademijo pravo 14, glasbo 8, modroslovje 11, lekarnarstvo 5, šumarstvo 6, umetnost 2, žurnalistiko, zemljemerstvo, visoko šok) za telesno vzgojo, brodogradnjo, arhitekturo, komeorcijalno visoko šolo, eksportno akademijo in elektrotehniko po 1, v državno službo nameravajo trije, v železniško službo 4, v privatno službo pa 2L a— Sprejemni izpiti na klasični In realni gimnaziji. Na klasični gimnaziji se je prijavilo k sprejemnemu izpita za prvi raa-red 182 učencev, in sicer 156 dečkov tat 36 deklic. Sprejemni izpit Je napravilo 127 deč kov in 24 deklic, skupno torej 15L Večji je bil naval na realno gimnazijo, kjer «e je prijavilo k sprejemnemu izpita 235 učencev, in sicer 127 dečkov in 108 deklic. Izpit Je napravilo 86 dečkov in 81 deklic skupno torej I67. a— Turneja mariborskih maBh barmori-kar}ev — podmladka RK* Oblastni odbor Jadranske straže in mestni odbor iRSK ▼ Maribor« priredita v dneh od 7. do M. infija turnejo maHh harmonikarjev podmladka RK na Jadran. Pod vodstvom Vilka Šnšter-šiča bodo harmonikarji PRK v pestrih narodnih nošah nastopili v Crikveoici, na Sn-šaku, v Splitu in drugih mesti na sinjem Jadranu. a— Dve kazenski obravnavi. Predvčerajšnjim dopoldne Je stopil pred mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča 17 letni France K, posestniški sin is Senčaka, obtožen, da je s kolom pobil Dojenčkom od 5 mesecev dalje se dajejo z dobrim uspehom prikuhe kot špinača, pesa, koleraba ali karfijola, obenem s preizkušenim in znanstveno pregledanim proizvodom HORDENZTM dr. Wandera Prikuho s Hordenzymom jemljejo dojenčki zelo radL »Hordenzym« se dobiva v vseh dro-gerijah in lekarnah. Cena Din 89—. svojega znanca Lodvika Ž mavca. Obtr-ae-nec in pokojni žanavc sta si bila nekaj »Jasa zelo dobra. Ker pa je pokojni žm« ki Je bil precej starejši ob neki prilik5 T družbi smešil obtoženca, je bilo njun« ga prijateljstva konec. Obtoženec je nekega dne, ko sta kopala v vinogradu letos v marcu, domov grede udaril Žmavca s iao-lom po glavi, da mu je prebil krtačijo. Žmavca so prepeljali v bolnišnico, kjer jo drugi dan umrl. Obtoženec je pri obravnavi odkrito in skesano priznal fr Janje. Senat je upošteval njegovo mladost ta neoporečnost ln ga je obsodil na 1 leto bivanja v poboljševalnici. Drugi grešnik pred sodniki je bil kočar France Hojs iz Fot-mošcev, kjer je letos v aprila ukradel posestnika Martinu Haanlerjn iz kleti 600 1 vina, vrednega 2100 Din. Posestnik H> n»-ler Jo videl obtoženca, kako je odpfi^al njegovo klet ia ga naznanil orožnikom. Obsojen Je bil na 1 leto težke ječe ia na izgubo državljanskih pravic za dobo treh let. Iz Celja O— Na državni realni gimnaziji v Celju je Mk> ob koncu šolskega leta 816 učene er in učenk (547 učencev in 269 učenk). Baz-red js dovršilo 369 učencev in 200 nč» at: (64 učencev in 48 učenk z odličnim, 3 35 nčenoev in 86 nčenk s prav dobrim ter 150 ačencev in 66 nčenk z dobrim uspehom). Popravne izpite ima 118 učencev in učenk, razredne izpite ima 8 nčeooev m 1 učenka, razred ponavlja 47 učencev hi 18 nčenk, pravico do rednega šolanja je izgubilo 5 učencev in 1 učenka. a— Na državni dvorazredni trgovski »on v Ceju je bilo ob koncu šolskega leta 73 učencev in nčenk (18 učencev iti 55 učenk). Prvi razred je obiskovalo 12 ačencev in 33 nčenk, drugi razred pa 6 učencev in 22 učenk. Razred je dovršilo 7 učencev in 54 nčenk (9 nčenk s prav dobrim, 3 učenci in 17 nčenk z dobrina ter 4 učenci ki 8 učenk z zadostnim uspehom*. Popravne izpite ima 8 učencev in 13 učenk, padu »o 3 učenci tn 8 nčenk. S— Tekmo koscev in mladinsko zborovanje v škofji vasi priredi Društvo kmečkih fantov te deklet v škofji -rasi pri Cc lja v nedeljo L Jnlija. Ob 13.30 bo pri gostilni %. Sotoška v šmarjeti sprejem sosednjih društev. Ob 14. bo kreni sprevod na tehno-vališče v škofji vasi. Po tekmi kosccv bo pred gasilnim domom zborovanje teme> mla nja sirene so že bile na doiočenSh mestih ▼se tri motorne brizgatne, isto tako tndi plezalno In reševalno moštvo. Med brizganje;n vode od vseh strani so vrti reševala! reše-valj otroke oa ta> način, da so tih metal? skozi okna ▼ j-Jabte m Pa spuščaH po veh. Seveda se je nabralo mnogo abčf.n- škerjianoa, diskretno, v zgolj instrumentalnih medstavkih pa prav tako izraoits in vseskozi brezhibno. Ta točka js poleg nastopa pianista pokazala tudi zvočnost t?ga orkestralnega korpusa, ki je poklican, da ustvari iz svoje srede vzoren koncertni faktor prvega reda. Veliki plus obeh produkcij pa js bila 8s poleg dokaza resnega in vedno k višjim ciljem stremečega dela vsega učrbaljstva zavoda in njega vodstva t odi še smotrena izbira sporeda, ki jie navajal po pretežni večini slovanska dela. Culi smo skladbe Novaka, Arenskega, Grečaninova, Milojeviča, Kraka, Kričke, Tajčeviča, Dobrovema, Caj-kovskega in Ravnika, ter bi momli čuti še pesmi Lajovica in Osterca, ki pa so zaradi obolelosti nastopajočih odpadle. Taka «no-trenost sporeda nas bo kmalu izvlekla i® zmotnega mnenja, da Slovani ne bi imeli zadostnega muzikalmega repertoarja. Novo vodstvo drž. konservatorija je s takim smo-trsnim uravnovešenjiem sporeda dokazalo smisel za zdravo narodno orientacijo in naj na tej poti vztraja, saj prav v šolskem zavodu je najbolj potrebno, da se občuti narodna zavest in pripadnost. S. K. „Zvonček" ob zaključku 35. letnika Marsikar je bilo že povedanega o mladinski literaturi, hvalili eo to in ono, še v©5 P® grajali, vendar pa črnogledje kljub vsemu ni primerno. Ce nikamor drogam. «o pri- nesla povojna lete maj v mhrfinricn književnost dobrino mero optimizma. Ja prav te tako. Zarja »tolefcja otroka« feeno žari na obmorju in mogoče bo njena loč zasijala še ▼ marsikaterih literarnih delih aa, mladino. Med sbxve™akšmri mladinskimi S* saw»- ma >Zrvnčak< vsekakor odlično mestom, Fe* in trideset lebni jubilei zadostno priča o Jmr-iosti in resnosti tega priljubljenega mesečnika. Pravkar ja izšla zaključna deseta številka »Zvončka<, ki nas zopet preseneča e svojo pestro, bogato vsebino- Urednik dr. Pavel K ari in ie dal pričujočemu tetmka zelo prikupno, modarno zunanjo oprearo in porazdelil vsebino v rjbrike, ki morajo zanimati vsakogar. Mnogo pozornosti je posvečal »Zv»oočefac med letom vprašanje naših zasužnjenih bratov s poučnimi, zgodovinskimi m 'leposlovnimi članki (Gor' čez izaro, Božičevanre v slov. Korotanu, Zakaj rraij ljubimo Koroško. Deca brez mladosti, Pohojena roža). Razen pesmi, pravljic, povesti in drngih pripovednih spisov je priobčil >Zvonček« vee sestavkov i® zgodovina, ženil.jepisja in narodopisja. Pod vzelavjem >Za pridne rokse« najdejo otroci mnogo zanimivih navodil za razne ročne spretnosti. Tudi glasba je zastopana v »Zvončku« e kratkimi skladbicami za klavir. Nekateri pridni Zvončka rji pa sami prispevajo kratka zgodbice aH pe-eemce. ki jih priobčuje uredništvo pod imenom >Iz mladih peres«. Bogve. morda sa v teh mladih, nadarjenih glavicah doniva! ■trm, U so oModoTjll vzorno dlscipfcro članstva. č— Avtobusni Izlet v Logarsko doBoo bo v nedeljo dne L julija. Odhod ob pol 4. zjutraj. Povratek iz Logarske doline ob 18.. prihod ob 22. Avtopodjetje I. Goreča o. Iz Zagorja t— Borno protestno zborovanje rudniških nameščencev proti znižanju plač se je vtršik) na Vidov dan zvečer v rudniški restavraciji Že dvakrat so bile znižane plače in enkrat ustavljena napredovanja, sedaj pa se spet nameravajo znižati plače, odnosno ukiniti 11 plača. Sklenili so, če se namera izvrši, da odpovedo vsa sodelovanja pri raznih organizacijah. Poslali bodo tudi obširno spomenico oblastvom in centrali TiPD v Ljubljani. 7— Konj se je nbfl r potoku. V pon<*le-IJek ee je peljal posestnikov sin Lojze Snoj i dolgim vozom po drva k rudniku. Ko }-• hotel to z vpreženima koncema obrniti, je aadnjji del voza zdrsnil preko škarp? v potok Medijo in potegnil tudi konje e seboj. Ko je prišla pomoč, eo šele opazili, da ee je eden konjev ubiL Dragega eo spravila malo pobitega iz vode. Lastnika je pred leti stal konji 7000 Din. Iz Ptuja j— Seja sreskega kmetijskega odbora se je vršila v ponedeljek pod predsedstvom g. Vindiša, občinskega predsednika z Brega. Odbor je predvsem obravnaval prošnje selekcijskih društev in gojencev kmetijskih šol Podpore se bodo delile po premoženjskih razmerah prosilcev in je bd za to določen večji znesek. Na seji sta se obravnavali tudi vprašanji cepljenja svinj in plemenske živine. Odbor je sklenil prispevati k nakupu plemenskih telic, ki se bodo nabavile v Avstriji, znesek 10.000 Din, in sicer tako, da priskoči vsakemu posestniku, ki si nabavi plemensko telico, na pomoč s podporo po 2_?0 Din za kg. j— Osebne vesti. V ptujski bolnišnici j« nastopS službo zdravnik g. dr. Munda Josip, po rodn iz Zamušanov. — Za komandanta orožniške čete ie imenovan kapetan II. klase g. fiervald: Josip i z Vranje. j— Poslovilni večer priredi Sokol orožni-škemu majorju br. Milanu Cvetko vi čn drevi ob 20. t zgornji dvorani Narodnega doma. Sokol izgubi z fcratom Cvetkovičem, ki }e premeščen v Kranj, neumornega delavca, ki ga bo zelo pogrešal. J— Omojitev kopanja na prostem. Da se preprečijo nesreče pri kopanju, je mestna občkia odredila, da je dovoljeno kopanje na prostem le v mestnem kopališču. Na — Dve hudi nezgodi. V ptujsko botug-co so pripeljali 69-letnega posestnika Brurica Valentina iz Mihovcev, ki je padel pod voz in doWl hude zunanje in notranje poškotfbe. — Z voza je padel 9!etni tesarjev sin Rogirta Stanko iz Budine in si zlomi} levico. j— Tatvina kolesa. Pred nekaj Zvončka« najdemo tudi imena priznanih mladinskih pisateljev starejše generacije (Gangl, Rape, Vemdot, Golar). Za bogato ilustracijo pa skrbe slikarji Podrskar, Šubde, Oton Gaspari in drugi, ki rim gre vse priznanje. Za prihodnje leto nam obeta uredništvo preureditev zunanje opreme in še bogatejšo, pestrejšo vsebino >Zvončka«. Čestitamo k toliki požrtvovalnosti, vztrajnosti in dobri volji, M je spričo današnjih težkih časov zares občudovanja vredna. V. Bitene. Ma* Pallenberg. Eden največjih komikov podobnosti ji postaj žrtev aviatične nesreče: komaj se ie bal Max Pallenberg dvignil z avionom nad Karlove Vare, že je odrekla tehnika in letalo strmoglavilo na tla. Max pallenberg se .je vrnil na zemljo, a ne več kot mojster vedre umetnosti, marveč ko* boren ostanek nečesa človeškega, tako neskončno ubogega v vsej svoji smrtnosti, koma i spoznanega med ogrodjem letala in o*»tanki dveh drugih ponesrečencev. Tako ie Max Pallenberg odigral svojo tragedijo in se umaknil v neskončno zakulisje smrti. — Max Pallanberg silo svojega ta- lenta povzpel med prvi umetnike v sredn ji Evropi. Ta potomec roških Židov je začel svojo kariero pri potujočih igralcih, ki so ee klatili po Moravskem, si priboril pot do Piscatorjevega gledališča v Berlinu in jo zaključil kot član Reinhardtovih amsamblov. Vsekakor dolga razvojna pot, toda Pallenberg jo je prehodil sorazmerno v kratkem času. Njegove komične kreacije so bile znamenite. Bil }b najboljši Švejik: on je šele odkril v tem tipu vso globino češkega, dona Ouijjota. In Šv~Jk \e bil zadnji in najknitej-ši maščevalec habsburške monarhije. Pal-ferobergova komika je bila originalna in zato zmagovita: tako igrajo samo komiki, ki so doumeli w>o filozofijo smešnega in do-gledali njegovo tragično dno. V zgodovini povojne gledališke umetnosti bo Pallenberg trajno zapisan. —o. Zdenka Zikova v Zagrebu. V Zagreb je prispela solistka dunajske državne opere, bivša članica, ljubljanske in zagrebške opere Zdenka Zikova. Gotovala bo dva večera v Narodnem gledališču. Za nastope odlične pevke, ki si je pridobila svetovni sloves, vlada nenavadno zanimanje. Not fasopis >Srbska Lužica«. Jugoslovan-si prijatelji Lužiških Sr^ov bo pričeli izdajati v Ljubljana voje prvo osrednje glasilo, časopis >Srbska Lužica«. Cehi imajo že dolgo tak časopis, pri nas se ie pojavil šele sedaj, a y mnogo lepši obliki in ur?jevain lato, da je po Astri vsebini in mnogostraii skih informacijah prekosil sicer vse h v?}* vredni »Lužičkorbeky vestnik«. Ureamk »Srbske Lužice* je Vekoslav Bučar, ki je že ponovno pokazal e svojimi spisi, da dobro pozna bitje in žitje, prilike in neprili-ke najmanjšega slovanskega naroda. Časopis prinaša srbekohrvaške (obe pisavi) in slovenske oriepevke, pritegnil pa je tudi hi-žiškosrbeke in češke sodelavce, med katerimi se posebno odlikuje profesor Karlove 'aniverze dr. Josef Pata. Prva številka vsebuje med drugim daljše poročilo o potovanju lužiškosrbskuga skladatelja Bjarnata Kraiwca po Jugoslaviji, nadalje slovenski prevod lužiškosrbskih narodnih pripovedk k ilustracijami Hanke Krawee, članek Bjarnata Kra"wca o skladatelju Karlu Avgtueti Kocorju, Bučarjev prevod daljšega spisa dr. Josef a Pate >Iz kulturnega življenja Lužiških Srbov po svtetovni vojni«, Viktor Car Emm ie prispeval članek »Dr. Arnošt Muka i Istra«, a uredništvo je pripravilo obilo zanimivega drobdža m rjbriko >Vesti iz srbske Lužice«. »Iz slovanskega in tujega sveta« in »Tiskovni pregled«. Časopis je ilustriran. Želimo mu obilo uspeha in ga naftopleie priporočamo! Čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET PASTA ZA ZOBE čudovita po okusu 1 neprekosljiva v učinku?! pa igra v rimskih sporazumih le podrejeno vlogo. Ne bodo pa uveljavljene mnogo važnejše odkrite preference, ker vztraja Italija na tem, da se morajo prej urediti vsa vprašanja, ki so prepuščena direktnim sporazumom med italijansko in avstrijsko industrijo. Ta pogajanja pa se bodo gotovo zavlekla do jeseni. = Naša letošnja pšenična letina. Tajnik novosadeke blagovne borze g. dr. Branko PetTovčič je> podal zanimivo izjavo o letošnji pšeničnd letini. Čeprav je žetev v polnem teu, je že sedaj mogoče ugotoviti, da bo donos mnogo boljši, kakor se je pričakovalo. Deževno vreme, ki je sledilo euši, p na pšenico zelo ugodno vplivalo im se je rastlina popravila v neverjetni meri. Pšenica je sicer v nekaterih krajih redka in nizka, vendar je zrnje zelo dobro razvito in prvovrstne kakovosti. Pred tedni je bila na no-vosadski konferenci zveze kmetijskih združenj iznešena cenitev letošnje pšenične letine v višini 18 milijonov metrskih etotov, kar bi krilo našo domačo potrebo, dočim bd za izvoz preostala le rezerva iz lansk? odlične letine. Od lanskega presežka nismo skoro nič izvozili in znaša ta presežek preko 20.000 vagonov. Kakor pa je sedaj podoba, bo letošnji pridelek višji nego je bil prej ocenjen, tako da bo tudi od latošnjie letine ostalo nekaj za izvoz. ^ — Preference za našo pšenico v AvstrOL Kakor znano se že dalj časa vršijo na Dunaju pogajanja zaradi preference pri uvozu naše pšenice v Avstrijo. Po pogodbi med našo državo in Avstrijo od 9. marca 1932. nam je priznana *a letni kontingent 5000 vagonov preferenca v višini 320 zlatih kron prj 100 kg. Ta ugodnost pa se ui mogla izkoristiti, ker je Avstrija Madžarski priznala višjo preferenco. Sedaj je dosežen med našo državo in Avstrijo sporazum, po katerem priznava Avstrija tudi naši državi višjo preferenco za kontingent 1500 vagonov jugoslovenske pšenice. Ta kontingent pa se mora izkoristiti do 25. julija. Sporazum je v četrtek podpisal za Avstrijo kancelar dr. DoJMus. za našo državo pa naš poslanik na Dunaju g- Nastasijevač. Sporazum je takoj stopil v veljavo. = Velika škoda earadi suše r CeSkoele-raškt Češkoslovaško kmetijstvo je rad^ prav hud udarec. Suša je povzročila v teq deželi ogromno škodo. Predvsem bo letošnji pridelek krmil in sena izredno slab, tako da obstoja velika nevarnost pomanjkanja pri prehTani živine. Pšenična letina bo izrazito slaba. 9oša traja nadalje in je nujno potreben dež tako za izsušene travniki, kakor tudi za polja. Pri krompirju in sladkorni pesi se škoda ne da več popraviti. Tudi letina sadja in hmelja bo letos zelo slaba. Češkoslovaške kmetijske organizacije so stavile vladi že številne predloge, ki imajo namen, obvarovati kmetij^vo pomanjkanja krmil m omogočiti državno intervencijo v primerih, kjer bi bili kmetovalci, ki rte morajo prehran iti živine, primeram pro-daiti to živino. Borze Beograd. London 172.03—1713163, Pariz 234.66—225.97, Newyork 3377.72—3405.90, Newyoric kabel 3399.72 — 3427^0, CurSi 1106.35—1113.85, Milan 290.90-n298.30, Praga 141.34—142.20, Amsterdam 2312.63 do 2323.99, Berlin 1330.14—1340.99, Bruselj 796.63—800-57. Čarih. Pariz 20.2875, London 15.55, New-york 307.25, Bruselj 71.8760, Mrla® 2638, Madrid 42.06, Amsterdam 206.70, Berlin 12120, Dunaj 57.25, Stockholm 80.15, Oslo 76.10, Kobenhaven 69.45, Praga 12.76, Efekti Beograd. Vojna škoda 30450—306. za oktober 307 zaklj., za nov. 307, 305.50 zaključek, 7% invest 71 zaklj., 4% agrarne 36.50 zaklj., 6% begluške 54—54.25, 7% Blair 56.25, 56 zaklj., 8% Blair 62.25 do 62.50, 7% Drž. hip. banka 67.50—68.50. Narodna banka 4050—4070. PAB 214—216. Radio Sobota, 30. junija LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.46: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Mlchele Fleta poje na gramofonskih ploščah. — 18.30: Zabavno predavanje: Med potujočimi igralci (Ferdo Delak). — 19: Koroška ura (g. Staudegger). — 19.30: Zunanjepolitični pregled {dr. Jug). — 20: Ruska glasba' radio orkestra, vmes samospevi ge. Popove. — 21: »Lroaca« na ploščah. — 2?: Čas, poročila, harmonika solo (g. Stanko). BEOGRAD 16.30: Pesmi. — 20.30: Narodne pesmi in plesi. — 22: Plesna glasba na ploščah. — ZAGREB 12.30: Plošče- — 17-Lahka glasba. — 20.15: Koncert na čelo. — 20.45: Orkestralen ln pevski koncert — 22.15: Lahka godba. — PRAGA 2fi-. Opereta iz Bratislave. — 22.30: Mešan glasbeni program. — BRNO 19.10: Hanaške pesma. — 30: Prenos vperete iz Bratislave. — 22-30: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 19.15: Plošče. — 20: Chopinove klavirske skladbe. — 20.45: Bellinijeva ope;a »Norma«. _ DUNAJ 12: Orkester. — 15.40: Ci-tvaški koncert — 16-25: Zborov, petje. — 30: Večer filma. — 2225: Ciganska godfca. — 24: Nadaljevanje koncerta. — BERLIN 20AO: Zabaven program. —KONIGSBERO 20.10: Mešan program. — 21.10: Serena-de. — 22-30: Plesna glasba iz Berlina. — MOHLACKER 20.15: Plesi evropskih narodov. — 23: Kabaretni program. — 24: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 17.30: Lahka glasba. — 00.30: Zabaven program. — 2120 Koncert orkestra. — 22.45: Lahka glasba na ploščah. — RIM 17: Koncert orkestra. — 2020: Plošče. — 20.45: Mešan program. — 22.10: Godba za ples. Iz življenja na deželi BLED. Zvočni kino Bled predvaja v soboto 30. in nedeljo L julija veletilm »Brod brez luke«. V glavni vlogi Harry Plel ter zvočni tednik. VRANSKO. Zvezna strelska družina bo imela v nedeljo 1. julija slavnostno otvoritev novozgrajenega strelišča. Prireditev bo združena z nagradnim streljanjem in ljudsko zabavo na vrtu gostilne »Slovan«. — Otvoritev bo že ob 7. dopoldne, začetek nagradnega tekmovanja pa ob 10. Ker so dragoceni dobitek, se nadejamo, da bo prireditev privabila mnogo prijateljev strelskega, športa v naš kraj. Sklepanje zakonov v Nemčiji Pred letom dni je nemška vlada tedala. odlok, ki tolmači nove norme za sklepanje zakonov v Nemčiji. V zaKonski stan ne sme stopiti nihče brez spričevala uradnega zdravnika. Zdravnik mora preiskati nevesto in ženina ter ugotoviti, če sta zdrava, t j. 6e ni v njuni rodbini kakšnih dedna ali nalezljivih bolezni. Seveda se me. a, pri tem ozirati tudi na načela glede arij-skega porekla, ki veljajo v novodobni Nemčiji tort rasno pravilo. Največjo pozornost posvečajo zdravniki v preiskavi duševnim boleznim. Osebe, katerih predniki izkazujejo primere blaznosti in slaboumnosti, ne dobe dovoljenja za sklenitev zakonske zveze. Pa tudi po sklenitvi izgubi zakon veljavo za tistega zakonca, M se mu lahko dokaže jalovost v pogledu potomstva. Nevaren zvezdnik Viofcor Mac Laglen, ki je postal kot partner Dolores del Rio znamenit filmski zvezdnik, si je naprtil neprijetno tožbo. Pri snemanju novega filma je igral tako temperamentno, da je svojemu »nasprotniku«, majhnemu angleškemu igralcu, razbil nos. Poškodovanec ga je tožil za 2000 funtov odškodnine. Pred hollywoodskimi sodniki se je nevarni zvezdnik zagovarjal kaj preprosto. Dejal je: »Režiser mi je rekel, naj v tem delu filma pokažem nekaj navdušenja in to sem tudi storil.« Mac Laglen je, kakor znano, sin angleškega škofa. Rodil se je 1883 v Londonu in je bil zaporedoma vojak, boksač, iskalec zlata, operetni pevec in še mnogokaj, preden je postal filmski zvezdnik. Letovanje na kolesih Angleška železniška družba je uresničila letos original«! domislek. Za najemnino 3 funtov na teden doba lahko vsakdo od nje vagon na razpolago, ki je urejen udobno za bivanje Šestih oseb in ima tudi kuhinjo z vsem potrebnim gospodinjskim orodjem. Takšne stanovanjske vagone ti postavi železniška uprava na stranski tir kakšnega, lepega a malo obiskanega ozemlja. Stanovalci teh letoviščnih hiš na kolesih stopijo iz voza lahko naravnost v vodo, si v njem lahko kuhajo in uživajo v praktično urejenih oddelkih vsakovrsten kom-fort. Nenavadna eksplozija V Gradcu je 14 letni di jak Ernst Koller eksperimentiral s kemičnimi snovmi. Hotel je zdrobiti neke rdeče kristale in je v ta namen uporabljal izgorelo električno žarnico. Hipoma je nastala eksplozija, ki je žarnico raztreščila. Drobec stekla je ranil dijaka v desno oko, razen tega ga je ožgalo po glavi in je dobil še več drugih poškodb. Odpeljali so ga v bolniši^ccv Podpis v Versaillesu Kako so Nemci podpisali mirovno pogodbo Pod naslovom »Mirotvorci 1919« Je opisal bivši angleški poslaniški svetnik v Berlinu Harald Nicolson vtise, ki jih je dobil ob podpisu mirovne pogodbe v Versaillesu. Ker je bila letošnja obletnica versajskega miru za Nemčijo dan žalosti (povsod so visele črne zastave), so nekatere Nicolsonove beležke še posebno zanimive. Nicolson piše: 28. junija 1919. Versajski dan. Obedoval sem zelo zgodaj in sem se odpeljal iz Majestica v spremstvu Headlama Morleya, zgodovinarja, ki pa mrzi historične prizore. še nikoli ni bil Versailles tako krasen in mogočen kakor ta dan. Stopila sva v zrcalno dvorano, razdeljeno na tri dele. Na dnu so se gnetli novinarja. V sredini dvorane je stala miza v obliki podkve za podpisnike. Clemenceau je že sedel na svojem mestu, ko sva vstopila. Okrog in okrog naju so se pogovarjale skupine. Vmes so prihajali v dvorano delegati v majhnih gručah in so se polagoma pomikali proti sredini prostora. Wilson in Lloyd Geortge sta prišla zadnja. Vsedia sta se na svoji mesti. Miza je bila s tem izpolnjena. Clemenceau se je ozrl na desno in levo in dal služabnikom znak. Nastala je tišina Nato je dejal: »Pripeljite Nemce noter!« Državnikov glas je zvenel ostro in prodirno. Skozi vrata na koncu dvorane so se prikazali štirje častniki, francoski, angleški, ameriški in italijanski. Za njimi sta prikorakala nemška odposlanca dr. Miiller in dr. Bell. Bila sta oba mrtvaško bleda. Georges Clemenceau Odvedli so ju k njunim sedežem. Zopet je Clemenceau prelomil tišino. Dejal je: »Gospoda, otvarjam sejo. Sestali smo ae zaradi podpisa mirovne pogodbe.« Nemška delegata sta planila na noga, ker sta bila obveščena, da bosta podpisala prva. Toda VVilliam Martin ju je potisnil nazaj na stol, ker še ni prišel njun čas. Mantoux je prevel Clemenceaujeve besede na angleški. Potem se je St. Quentin približal Nemcema in ju je odvedel z največjo vljudnostjo k mizici, kjer je ležala razprostrta listina. Splošna pozornost. Nemca sta podpisala. Nastopilo je splošno olajšanje. V tistem trenutku so zunaj zagnmeM topovi. Oznanjali so Parizu, da je mirovna pogodba podpisana. Skozi odprta okna pa je odmevalo v dvorano odobravanje množic na prostem. Podpisovanje se je nadaljevalo. Ko so vsi podpisali, je zopet nastala tišina. Dvignil se je Clemenceau ter izjavil: »Zaključujem sejo!« Niti besedice več. Večina občinstva ie ostala v dvorani, Nemce pa so odvedli iz dvorane. Polagoma so zapustili dvorano Wilson, L»loyd George in slednjič Clemenceau. Painleve, ki je sedel dve vrsti za menoj, je skočil pokonci, da bi pozdravil državnika. Pomolil mu je obe roki in je ujel desno Clemenceaujevo rokavico ter mu čestital. »Da,« je dejal Clemenceau, »to je lep dan.« V njegovih kalnih očeh so stale solz« Vitamin € Njegov pomen za matere in otroke yitanim C, H, da deluje o katerem so prvotno misli-samo proti skorbutu, je po zadnjih raziskovanjih odločilnega pomena tudi za množitev. Najdemo ga v mnogih rastlinah, a ne v počivajočem semenu, dočim se v trenutku klitja razvije v velikih množinah.. Posebno mnogo tega vitamina je v zelenjavi, v svežem krompirju, ci-tronah, oranžah, paradižnikih, malinah, jagodah, jabolkih, hruškah. Med živalskimi produkti ga najdemo posebno v mleku, manj pa v mišicah, jetrih in obistih. Pri človeku ga je največ v tako zvanem kolo-gtru, prvem ženskem mleku, v skorji stranskih obisti in v rumenem telesu jajčnika. Kemično je tako imenovana heksu-romska kislina. V zadnjem čaisu so ga odkrili v velikih množinah v papriki. Kar se tiče njegove uloge na spolno življenje, poroča o tem obširno E. Vogt v neka medicinski reviji. Kakor drugi vitamini, prehaja tudi ta Ljubezen in politika Proces Sabatier, v katerem stoji varani zakonski mož proti vodji francoskih socialistov Paulu Faureju, ker ga je dal slednji internirati v neki umobolnici, da bi mogel v njegovi odsotnosti uživati ljubezen njegove žene, daje francoskim listom ogromno gradiva za vsakovrstne opazke. Posebno Glement Vautel, duhoviti kram-liač »Journala«, strese vsak dan polno torbo šal na račun enega ali drugega. Sabatier je namreč pred procesom ponudil Faureju poravnavo, če mu plača stotisoč frankov in mu poleg tega dovoli, da bo imel tudi on zakonske koristi od svoje žene. Afera spominja v mnogočem na svoje-časno dogodovščino Clemenceauja, ki je odprl možu svoje prijateljice veliko diplomatsko kariero. REKI Z JUŽNEGA MORJA Vidi bolho onkraj morja, a ne slona, ki mu visi na trepalnicah. Ni vode, M bi tekla navzgor. Mož hoče morje osolitL NI dima brez ognja. Ta lahko nosi veter v svojih mrežah. Je sicer truplo, a vendarle truplo sund-kega leva. Kjer je sladkor, »o tudi mravlje. Naj si bo tigra še tako grozovita, svojih lastnih mladičev vendarle ne požre. Celo ose! se ne zadene dvakrat ob ista £amen. črn je mangistan, a nebeško sladko njegovo jedro. Zlat je numdu, a njegov okus kisel. vitamin od matere preko materine pogače v plod. Zato so vitamini v materini hrani za plod, a tudi za prvi čas otrokovega življenja odločilnega pomena. Poskusi z morskimi prašički, ki so pa za ta vitamin še posebno občutljivi, so pokazali, da 50 odstotkov samic ni moglo zanositi, če niso dobivale vitamina C v svoji hrani Mnoge med tistimi, ki so se oplodile, so dobivale skorbut, a druge so abortirale. Materino telo oddaja vedno le del vitamina plodu, drugi del si hrani kot rezervo. Ce odaa premalo, plod umre. Tudi po rojstvu potrebujejo plodi neke vitaminske rezerve, da se morejo normalno razvijati. Človek ni tako občutljiv, vendar pa ne-dostajanje vitamtna C tudi njemu povzroča celo vrsto bolezni. Sem bi spadali tudi marsikateri primeri nerodovitnosti in umiranja plodu, če vsebuje materino mleko premalo tega vitamina, povzroča to novorojencu razne kvare in bolezni. „Bele norveške kraljice" ni več V starosti 99 let je umrla Bjdrnsonova vdova Na svojem posestvu v AuJestadtu pri Li-lienhammru je umrla te dni 991etna »bela norveška kraljica« ga. Karolina Bjornso-nova, vdova po dramatiku, pisatelju in zagovorniku človeških pravic Bjornstjernu Bjornsonu. Pokojnica je bila v Skandinaviji zelo popularna in spoštovana dama. čeprav ji je zaradi visoke starosti v zadnjih letih opešal sluh in vid, je bila vendarle izredno živahna ter je napravila na vsakega obiskovalca mogočen vtis. Nosila je vedno bela oblačila in je vzorno upravljala zapuščino pokojnega moža, kateremu je bila v življenju najboljša družica. Kakor žena Tolstega, je tudi Karolina Bjornsonova prepisovala rokopise svojega moža na čisto. Kako je bil norveški pesnik navezan na pomoč svoje žene, priča sledeča anekdota. Bjornson je imel na nekem slavju govor in je obtičal sredi stavka. Tedajci se je obrnil h Karolini z vprašanjem: »Kako se glasi dalje ?>* žena, ki je sedela precej daleč v dvorani, mu je vrgla geslo in Bjornson je trenutkoma vzplamtel v posrečenem govoru. Gospo Bjornsonovo je pred leti, ko se je mudil kot gost Penkluba na Norveškem, obiskal tudi pesnik Oton župančii- , - \ - -s , JH P^Siliilllllfe. H ^ III sl^. > »uli iflM BPpSB»ml " Mmmm * * * jSStf^m lip, . , t^ m^m Mjli Bjornson z ženo Earolino Počasi, otroci! V mnoge angleške šole so uvedli nenavadno novost. Kakor znano imajo šolski otroci po končanem pouku navado, da jo pobrišejo na vse pete iz šolskega poslopja (znamenje, kako jih šola veseli). V tem pa tiči nemajhna nevarnost za njihovo življenje in zdravje, ker promet nima navade, da bi se dosti oziral na množico šolarjev, ki mahoma preplavi cesto. Da bi to nevarnost odstranili, so si nekatere šole izmislile v svojih vratih konstrukcijo iz tramov v obliki črke V, ki je spodaj tako tesna, da more vsakokrat le en otrok skozi njo in še ta z vso previdnostjo. Tako otroci ne morejo napraviti nenadne gneče na cesti. Po eni strani misel ni slaba. Kako bd pa bDo, če bi v šolskem poslopju n. pr. začelo goreti in bi morali otroke čim prej spraviti iz te nevarnosti? Tajni Napoleonovi dokumenti Pri prezidavanju Kremi ja so odkrili pod nekim zidom železno skrinjico s tajnimi dokumenti Napoleona Bonaparta. Dokumente so očividno Skrili v zadnjem trenutku pred Napoleonovim begom iz Moskve. Ruska vlada je izročila listine posebni komisiji, da jih preštudira. Zaroka Fulvia Suvicha Italijanski državni podtajnik za zunanje zadeve Fulvio Suvich se je odpeljal po sestanku Mussolinija in Hitlerja v Stra pri Benetkah v Trst, kjer se je zaročil z mlado baronico Matildo Parisi, vdovo po genovskem marki ju Stalienu. Mož Parisi-jeve je umrl lani, vdova pa bo stopila v novi zakon še letos v avgustu. Čitajte tedensko revijo »Življenje in svet" operne plesne šole Y Baten de Boctogne so te dni z izvrstnim uspehom nastopile m Vade plesalke opernega gledališča Žrtev neprevidnosti Pri Langelaisu je raztrgal bral vlak iz Nantesa tovorni avtomobil, ki je malomarno vozil čez tir, ne da bi se prej prepričal, če je proga odprta Smrt Alfreda Savoira Znani sodobni francoski dramatik je bil rodom iz Poljske V Parizu je po kratki bolezni nenadoma umrl znani francoski dramatik Alfred Sa-voir-Poznanjski, ki se je šele pred nekaj dnevi vrnil iz Poljske v Francijo. Bil je eden najbolj uspešnih sodobnih buljvarskih dramatikov in se je gibal v krogu gledaliških idej kakor pred njim Capus, Don-nay in drugi. V zadnjih letih je vsekakor veljal za najuspešnejšega reprezentanta francoske veseloigre. Savoir se je narodil v Lodžu na Poljskem, toda je že v mladih letih šel v Pariz, kjer se je sijajno asimiliral. Postal je tipičen buljvarski odrski pisatelj, in sicer v dobrem pomenu besede, kajti imel je dar, da je timel pisati gladek in duhovit dialog, ki je temeljil na sijajnem opazovanju ljudi. Lahko se reče, da je bal zlasti zadnja teta modni gledališki pisec pariške pUblike. Gledališki ravnatelji so naravnost trgaE list za listom njegovih rokopisov iz pisalnega stroja. Savoirjeva dela pa so z velikim uspehom prevajali tudi v tuje jezika in jih igrali na velikih inozemskih odrih. V Ljuibljani smo videli pred leti njegovo »Osmo ženo«, katero je spravil na oder ruski režiser Putjata. Na Dunaju, v Berlinu in drugod pa poznajo še kopico drugih Savoir jevih del. Mnogo se igrajo; Velika kne-ginja in natakar, Pravljica v Velikem hotelu, On. Katarinčica. Krotilec in druge stvari. Kakor se je Conrad-Korzeniowski poangležil, tako se je Savoir-Poznanjski pofrancozil in je z njim izguoilo gledališko občinstvo, ki ljubi e spri t v komediji, ostroumnega matematika moderne veseloigre. „Kanoni" belega športa Dva tedna bo ves svet, ki se zanima za tenis, sledil z napetostjo poročilom o rezultatih mednarodnega teniškega turnirja, ki se je pričel v Wimbdedonu. Wimbledonskl turnir ni samo največji, temveč tudi najodličnejši teniški turnir na svetu. Ni vsakemu igralcu dano, da bi se ga smel udeležiti. Tu se odigravajo namreč tako rekoč borbe za svetovno prvenstvo. Te borbe se vršijo vsak dan Ob 2. pop. na 14 igriščih, a dnevni obisk beleži okrog 20.000 navdušencev, ki se že ponoči postavljajo v vrsto in donašajo Vseangle-škemu teniškemu klubu ogromne dohodke. Kadar stopi kraljevi par v častno ložo, se prekine vsak match, igralci se postavijo v dolgi fronti proti tej loži in 20.000 gledalcev stoji kakor na povelje, dokler vladarska dvojica ne sede. Tu se zbira tudi najvišja angleška družba, a igralce sprejemajo s takšno slavo, kakor največje zvezdnike. Vsak dan izide 16 strani obsegajoči program, ki beleži vse dobojevane boje. Vse celine so tu zastopane, letos n. pr. s 23 narodi. Zanimivo je, da igrajo v Wimbledo-nu samo na zeleni trati in že to je, kakor ški dnevi v WimMedenn v medsebojnih tekmah je dejal neki francoski šampion, pravo doživetje. Kdo bo zmagal letos? Lanski prvak, Avstralec Cravsrford, je tudi letos favorit, dasi ga je na francoskih tekmah premagal utrujenega med tem Nemec v. Cramm Crav,rford je v ostalem prvi igralec britskega imperija, ki je p-Pattersonovi zmagi, 1. 1922. odnesel n;- -slov svetovnega prvaka. Odtlej so gospodovali v tenisu Američani in Francozi. 1924. se je začela era »treh mušketirjev«, Borotri, Cachete in Lacosta, pred štirimi leti je zmagal Tilden in ko je ta prenehal biti amater, je veliki naslov še dvakrat padel Američanom v roke, namreč S: dneyu Woodu in Vinesu. če hoče Crawford še letos zmagati, se bo moral silno potruditi, kajti proti sebi ima same »kan one«. V damski skupini nI nobene, ki M jo mogli favorizirati, časi Suzane Lenglenove in Helene WilIsove, ki sta vse druge s svojo igro postavljali v senco, so končali. Največje šanse pa imajo baje Američanka Helen Jacobsova, Angležinji Scrivenova in Roundova ter Danka Krahwinkel-Sperlin.' gova. Smodnik Izumitev smodnika pripisuje legenda, kakor znano, freiburSkemu frančiškanu Bertholdu Schwarzu, ki je živel v 13. stoletju. Vendar pa so tudi trdili, da so smodnik, kakor mnogo drugih stvari, izumili Kitajci že davno pred našim štetjem. Nedvoumen dokaz za to trditev bi bOa arheološka najdba, ki jo je napravila v začetku letošnje pomladi v deželi šansi ob severnem pobočju gorovja Vutaj neka eks-pedicija. Našla je tam poleg drugih zelo važnih stvari celo vrsto mogočnih porcelanskih posod, ki so vsebovale, kakor je pokazala kemična analiza v Sanghaju, močno eksploziven smodnik. Poleg posod pa so odkrili tudi starokitajske tekste s podrobnimi navodili za izdelovanje smodnika. lz pisave in drugih znakov se da z absolutno točnostjo ugotoviti čas, ko so te tekste napisali. Iz njih izhaja, da so Kitajci že 300 let pred našim štetjem pozna^ M to strelivo in ga izdelovali na debelo. Rabili pa ga niso kot Evropci v vojne namene, temveč za prirejanje umetalnih ognjev in ljudstvu v zabavo. Ali ni bilo to pa-metneJBe ? ^^^^^^ nekaj za vse V kislih jedeh ne sinemo nikoli hraniti žlic, ti vsebujejo baker, ker se baker v kislinah spremeni v zeleni volk, ta pa zastruplja jedi. ^ Bakterije z redkimi izjemami silno hitro rasejo. V 24 urah se iz ene same bakterije z neprestano delitvijo »zvijejo lahko milijoni novih klic. Posebno dobro opažamo to pri mleku. Če pustimo mleko, zlasti T vročem času. na prostem, »e kmalu »kisa in sestri. Temu so vzrok bakterije, ki so se v njem v kratkem času silno razmnožile. V eni sami kaplji takšnega mleka je na milijone bakterij. Na te5če Je človeški želodec prazen sli pa vsebuje kvečjemu 30 cm* snovi Ženska umrljivost je napram moški večja le od i0. do 14. leta m v letih nad 60: večia je tudi v najvišjih starostih od 90 do 100 let V vseh ostalih življenjskih dobah je manjša. Človeško telo sestoj? povprečno iz 16 odst kosti, 42 odst mišic, 14 do 30 odst žlez, živcev, kole m drobovja. Da bi se novorojenci ne zamenjavali Dosedanje metode, ki so jih uporabljali v porodnišnicah zoper zamenjavo novorojencev, so vse bolj ali manj odpovedale. Na ženski kliniki v Debreczinu pa so si zdravniki izmislili način, ki je siguren. 1z razstopili e hudičevega kamna in pirolnega, m od rila sestavljajo mešanico, ki omogoča z navadnim jeklenim peresom pisanje na kožo. Po nekoliko minutah se beležka posuši in se ne da več odpraviti z vodo. Ohrani se najmanj dva tedna. ANEKDOTA Pri nekem gostovanju Leona Slezaka, H je pel Lohengrina, je gledališki strojnik dai ukaz, naj začno premikati laboda še preden je pevec odpel svoj poslovilni spev. Lohengrin ni še niti stopil v čoln, ki bi ga moral odpeljati po predpisih režije. Ne glede na to, je labod veličastno »rezal valove« ■in Slezak, ki ga ni mogel zadržati drugače, si je dal duška z besedami: »Prosim povejte mi, kdaj pa odhaja naslednji labod?« VSAK DAN ENA Kazen »Tako, za kazen te zaprem v klet. Pojdi dol, zakleni in mi takoj prinesi ključ k S P O R T Reforme v našem nogometa Izpremembo državnega prvenstva, reorganizacija saveza in podsaveaov slal na glavno skupSCino svojega delegata, ne bo Imel pravice glasovanja. Proste vstopnice Vse proste vstopnice ae ukinejo, pravico Zagrebški >Jurtarnji list« objavlja v svoji včerajšnji številki zanimivo poročilo o važnih izpremembah v našem nogometu Te izpremem.be se tičejo državnega prvenstva, ustroja saveza in podsavezov, prostih vstopnic na tekme itd. Zagrebški list pravi, da ie svoje informacije, ki so za naš nogomet prave senzacije, dobil na najbolj merodajnem mestu, zaradi česar smatramo za svojo dolžnost, da jih sporočimo tudi našim čitateljem, ker pomenijo velik preobrat v našem nogometnem športu. Način državnega prvenstva Letošnje državno prvenstvo se ne bo odigralo po sistemu, ki ga je sklenila zadnja glavna skupščina JNS, namreč s predtekmo vanji, temveč se bo vršilo po prvotnem načrtu nacionalne lige, v kateri bo sodelovalo osem najboljših klubov, odnosno osem klubov, ki so v lanskem ligaškem tekmovanju zasedli prvih osem mest, namreč: BSK. Hajduk, Gradjanski, BASK, Jugoslavija, HASK. Concordia in Primorje. Savez in pod saveza Save® bodo tvorili po en delegat vsakega ligaškega klufba, po en delegat vsakega podsaveza in 7 članov, ki Jih bo imenovalo ministrstvo za telesno vzgojo. Upravni odbor bo torej imel 25 članov. V tem oziru bi imele glavne skupščine JNS Vezane roke. Sedanji podsavezl bodo ukinjeni ter bo Ustanovljenih 9 podsavezov na sedežih banovin. Podsavezi bodo dobili večjo avtonomijo. Glavne skupščine podsavezov bodo odgodene. dokler se ne izdelajo nova pravila ln pravilniki. Odločitev o tem vprašanju bo objavljena čez nekaj dni. Kar se tiče skupščin podsavezov, bo določeno, da mora biti vsak klub zastopan po svojem delegatu. Vsak delegat bo torej mogel imeti lamo eno pooblastilo. Klub, ki ne bo po- Železničar (Zagreb) : Primorje V nedeljo Igra v Ljubljani zagrebški Železničar, ki je pravkar absolviral podsa-»ezno prvenstvo in dosegel z razliko 7 točk prvo mesto. V vseh 15 tekmah, ki Jih je moštvo igral v spomladanski sezoni proti svojim proti .mikom v podsavezni konkurenci, ni bilo niti enkrat poraženo. S tem je dovolj povedano o moči in kvaliteti nedeljskega nasprotnika našega liigaša. črno-beli so v zadnjem času pavzirali. Zato pa so tem bolj resno trenirali. Lahko ge zanašamo na to, da bodo predvedli odločno in lepo igro. v kar jih bo zagrebško tnoštvo gotovo prisililo. Tekma se igTa na igrišču Primorta. Službene objave LNP (Seja ti. o. 21. junija 1934.) Namoči Stanko, dr. Kosti, Novak, Logar, še-tlria, Buljevič, Vospernik, inž. Bartl KaiM Na predlog SZNS Ljubljana od 19. junija »e verificira igrišče Reke za vse tekme. __ V zvezi dopisa SZNS od 22. maja ln nafirtnfr-pn Sklet>a JNS. službeno br. 27, točka 16 od 15. Junija se poziva Hemes, da v roku osmth dni poravna ss. Pevaieku sodniško takso 25 Din za sojenje tekme Ilirijo : Vojaški SK Triglav dne 22. aprila. V izvedbi naloga ima Hermes obvestiti LNP. __... . Imenujeta se v o. o. Trbovlje Bostic Anton ln Pintar Valentin, poslednji na mesto odsto-ptvšega odbornika Slavka Mama. Suspendirajo se klubi: Maribor, Laško. l?an. dokler ne poravnajo sodniških honorarjev, ln sicer Maribor Clmpermanu 337 Din (Maribor : IV ril a 8 aprila v Mariboru}. Laško Oberlindt-nerju' 75 Din (Laško : Atletiki 29. oktobra 1933 r Celju), Elan Janežiču neznan znesek (Elan : K^-ški 2 novembra 1S33 v Novem mestu). Statistične pole MZFVN se odpošljejo JNS tn se mu obenem sporoči, da jih Delavec, Hermes. Krški. Panoniia. Sava. Šoštanj niso vrnili. Suspendira se Disk. dokler ne poravna naložene kazni 200 Din pri podsavezni blagajn!. (Seja a. o. 26. junija 1934.) Navzoči Stanko, dr. Kosti, Novak, Logar, Setl-na, Kuret, inž. Debelak, Malovrh, Skalar, Buljevič, Vospernik, Dori.ec. Glede na službene objave OZDS od 22. Junija, v katerih je objavljeno delegiranje Vodiška za tekmo Radovljica : Slovan 24. junija v Radovljici, se vloži argumentirana prijava na JNS, ZNS in MZFVN. V smislu § 12, 1 podsaveznih pravil se skliče redna glavna skupščina podsaveza na dan 15. julija 1934 v Ljubljani; kraj in čas bosta naknadno objavljena. Vzame se na znanje prijava klubov Svoboda _ store in Triglav — Hrastnik v članstvo JNS. Poslovni odbor naj izvede poskusne tekme. Gorenjcu — Jesenice in Kamniku se na tozadevni prošnji dostavijo pogoji za sprejem v članstvo JNS. Dopis Jugoslavije od 20. Junija se odstopi SZNS v Izjavo. Na proslavo Zagorja dne 7. in 8. julija se določi kot podsavezni delegat Kuret. na proslavo Mure dne 27. in 28. junija se določi kot podsavezni delegat Jugovec. Dopis Ilirije od 25. junija v zadevi troškovni-ia ss. Ro>enfelda s tekme Ilirija : CSK se odpošlje JNS. Zavrne se zahtevek ss. Jordana po obnovi postopanja proti Bertoncliu Stanku. Primorje. ln Klančniku Avgustu. Hermes. ker ne ustreza vsem pogojem iz § 84 kazenskega pravilnika. Objavljalo se spremembe članstva JNS na poriročju LNP tekom tekoče poslovne dobe: Pa-non'ia je bMa sprejeta v članstvo JNS po objavi JNS. službeno br. 44. točka 1. od 13. oktobra 3933: Ptuj je bil sprejet z ob lavo službeno br. 45. točka 1. od 20. oktobra 1933; Slavila je bila dokončno sprejeta z objavo službeno br. 8. točka 12. od 9. februarja 1934: Enakost je bila sprejeta z ohiavo službeno br. 15, točka 4. od 30. marca 1934: Drava 1e bila sprejeta z objavo službeno br. 17 točka 2. od 6. aprila 1934: Svoboda — Tržič tn Dpiavtv- sta bila spreieta z objavo službeno br. 25. točka 4. od 1. Junija 1934. Vsi odborniki LNP. ki so v podsavezu sodelo-rali nad 10 let aH ki bodo v bodoče delali nad deset let. prejmejo premanentne proste izkaz-n"" (Seja n. o. dne 26. junija.) Redna glavna skupščina podsaveza bo v nedeljo 15. julija. Lokal in čas se objavita naknadno. Dnevni red v smislu 5 18 podsaveznih pravil. in siser: 1. izvolitev 'verifikacijs':ega odbora. 2. izvolitev dveh zapisnikarjev ln dveh overo-vatellev zapisnika, 3. poročila tajnika, blagajnika m nadzorstveneca odbora ter razrešnlca, 4. volitve odbornikov ki lzpadelo v smislu 5 16 3/b, 5. volitve nadzornega odbora. 6. pred lopi 110-avnesra o-ibora in predlog članov (predati jih 'e tajniku pismeno naika=ne1e 6 dni pred skupščino). 7 predlogi za glavno škutrtčlno JNS. Ce se ob določenem času ne So zbralo ua Klavni sknT^čtnl nadpoiovično število članov, bo pol ure pozne je na istem kralu nov občni zbor z l«tim dnevnim redom, ki bo »klepal ne elede na število prisotnih čT-,nov f5 13 podsaveznih pravil) Pravico udeležiti se skupščine imaio: 1. no en delegat vsakeea kluba, ki 1» reden član JNS. * f^sovalno r>™ 2 Vsl odborniki podsaveza; 3. častni člani JNS: 4. zastopnik JNS. (Seia n. 0. ane 27. .iTrnHa 1OTO Navzoči: Stanko. Novak, Setina, Mrdjen, Ko-sirnik, Vrhovnik, Kuha-- , ^kme 29. Junija: v Maribora, Igrišče RaDida, ob 18. Kapi d : IllrMa. službujočega do očl 0. 0.. v Hrastniku, Igrišče Hrastnl-%a"J l T^' J?ra^aik : Dobra*, službuje« Lt-povšek. Prvenstvene tekme 1. Ju'iJa: v Maribora, do prostih vstopnic izgubijo člani upravnih odborov saveza in podsaveza, vsi sodniki, funkcionarji Itd. Pravico do prostih vstopnic bodo imeli samo veliki listi z dnevno športno rubriko in športni listi, in sicer po dve vstopnici, upravni odbori sekcij sodnikov, ki morajo nadzorovati sodnike, ter funkcionarji, ki vršijo na tekmi službo. Proste vstopnice bodo obdržali oni reprezentativni igrači, ki jih že imajo in ki so si pridobili pravico do njih. Komunike saveza Prihodnje dni bo izšel komunike saveza v obliki resolucije, v kateri se bo nagJa-šalo, da sedanja huda bremena ter nemo-gočnost igranja srednješolcev ovirajo vsak napredek nogometnega športa in da so ta dejstva največ kriva za današnji nivo našega nogometa. Tako zagrebški »Jutarnji list«. Vsi naši klubi so na vseh teh vprašanjih zelo in-teresirani ter pričakujejo z veliko nestrp-nostjo potrditev teh vesti od strani saveza. Nova uprava JNS na prvi seji V torek zvečer se je vršila v Beogradu prva plenara seja nove uprave JNS. Iz Ljubljane je prisostvoval tej seji predsednik Ilirije g. dr. Lapajne. Izvolili so se finančni, poslovni in kazenski odbor. V tehnični odbor za sestavo državne reprezentance, ki bo vodil posle dosedanjega sa-veznega kapetana, so bili izvoljeni dr. Pleša lz Zagreba ter inž. Miodragovič in Ivo šuste iz Beograda. Obširno se je razpravljalo tudi o vprašanju službenega organa »Sportista«, ki izkazuje velik primanjkljaj. Dalje se je razpravljalo tudi o izpremembi pravil. ■a nnksa Cersrja, Jadranu 900 Dtn e* Staneta Benedettča, Hermesu 150 Din za Ludvika Karl-fca, 100 Din za Ladota Mikluža, 150 Din za Ivana KoAenino, Svobodi — Zagorje 300 Din za Valentina Pintar j a, Zagorju 200 Din za Joahlma Baloha, Celju 150 Din za Ivana Helllngerja, Hermesu 100 Din za Joeipa k oš mrl j a, Retju 500 dlnarjeiv za Milana Gričarja, Svobodi — Zagorje 150 Din za Vinka čebina, csk 150 Din za Mljo Hrebaka, Dravi 700 Din za Erne6ta Petana (pogojno), Mariboru 400 Din za Franca Križanca ln 400 Din za Jo6lpa Konica (obakrat pogojno). Klubom, ki so pri blagajni lnp v zaostanku, se gornji zneski knjižijo v dobra lgrižče R&plda, ob 18. Rapld : Maribor, službujočega določi o o., v Trbovljah ob 18. Dot riift . Hrastnik, službujočega in Igrišče določi o. o., v Novem mertu igrišče Elana, ob 16. Elan ; Korotan, službujoči Petrlč. Preložijo se prvenstvene tekme Železničar : Rapld od 28. junija na 5. JuUj, Rapld : Železničar od 7. julija na 12. Julij, Rapld : Celje od 5. julija na 15. JuUJ. Prošnji Hrastnika za odgoditev tekme Hrastnik : Dobrna od 29. junija na poznejši termin se ne more ugoditi, ker nI razpoložljivih terminov. Rapld : Ilirija se ne preloži od 29. Junija na poznejši termin, ker Je bila tekma* v smislu § 8 prav. sav. prv. tekem 12. maja določena za 17. Junij ln Je bila le zaradi višje sile preložena na 29. junija ln ker nista oba kluba sporazumno zahtevala preložitve tekme. Odobrita se prijateljski tekmi Litija : Zalog 29. Junija v Litiji, Primorje : 2eleznlčar 1. Julija v Ljubljani. Naknadno se zabeležita prlja-teljsk tekmi Celje : Vojaški SK Triglav 24. Junija v Celju, Rudar : Laško 24. Junija v Hrastniku. V tej zvezi se CSK na dopis št. 229 od 26. junija dovolita dve tekmi z vojaškim teamom čakovske posadke. Zavrne se protest Trbovlja St. 76 od 19. Junl-Ja proti verificiranju prvenstvene tekme Trbov- sveti] a VO. ^^SS^STSSA ! Ureditev bo v nedeljo 8. julija nastopa v smislu načelnega sklepa jns. službe- J z razvitjem naraščajskega prapora, ki mu no br. točka 2. od 14. novembra 1932.^^ j ^ kumoval Nj. Vi s. prestolonaslednik Pe- Is OZDS (slnžben©). Za tekme, prijavljene odbora za delegiranje sodnikov se delegirajo aa nedeljo 1. Julija Novo mesto: ob 16. Elan : Korotan DeržaJ, Trbovlje: ob 18. Dobrna : Hrastnik Wagner. igrišče Primorja: ob 18. Primorje : 2eleznlčar Pevalek. Sodniki se ponovno opozarjajo, da ne smejo soditi tekem, za katere niso bUi delegirani. Izjema Je dovoljena edino, ako ni delegiranega sodnika. Mladinski plavalni tečaj. V ponedeljek 2. julija prične že dragi mladinski plavalni tečaj, ki ga priredi Ilirija v svojem kopališču. V tečaj se sprejemajo deklice in dečki od 7. do 14. leta, ki morajo znati plavati. Mladina se bo v tem tečaju učila crawl. Prijave sprejema od danes ključar na kopališču. Prljavnino 6 Din Je plačati takoj v ponedellek g. Bradaču. Vstopnina v kopališče Je 2 Din. S 1» U €1 i 25* letnica višltega Sokola Vič, 29. junija. Sokol na Viču, ustanovljen 1. maja leta 1909.. bo praznoval od 1. do 8. julija 25-letnico obstoja. Za proslavo so priprave v polnem teku, zlasti v telovadnici je živahno. Za akademijo, ki bo na praznik sv. Cirila in Metoda zvečer na letnem teJovadišču ob bajni razsvetljavi, so vse vaje naštudi-rali in sestavili domači vaditelja in vaditelj ice. Pri akademiji nastopi tudi prvič naraščaj jezdnega odseka, ki ga je nvežbal jahalni mojster podpolkovnik br. Dragotin Masek. Kot otvoritvena slavnost bo v nedeljo 1. jul .'ja ob pol 21. na letnem telovadišču slavnostna predstava »Tugomera« v režiji br. Severja. Pri predstavi bo sodelovalo nad 70 oseb, med njimi najboljši igralci in igralke. Igra je prav dobro pripravljena in bo občinstvo z njo gotovo zadovoljno. Dopoldne ob 11. istega dne bo poklonitev blago-pokojnim bratom in sestram na vjškem pokopališču, kjer bo Sokol položil krasen venec pred križem na pokopališču. Pozivamo članstvo, naraščaj in deco da se polnošte-vilno udeleži žalne svečanosti. Zbirališče ofo pol 11. v Sokolskem domu na Viču. Letno telovadišče, ki ga je dobil Sokol od viške občine, nudi prav lepo sliko. Vse naprave na telovadišču so izvršili člani sami s kulukom in s pomočjo bratov mecenov. Telovadišče je izvršeno po načrtih stavbenika br. Ivana Marinfiča. Na južni strani telovadišca so postavljeni paviljoni, med katerimi je godbeni paviljon, a na severni strani je tribuna, ki ima prostora za 100 oseb. Telovadišče jma električno raz- Odbora za kaznovan fe sodniško poročilo o prijateljski Ptuj 17. junija v Cakovcu. tekmi čsk : i ter. in z javno telovadbo, pri kateri nasto- VeriftkacHe igralcev: s pravico takojšnjega na- \ f0 V« društveni oddelki, naša hrabra VOj-stopa po § 18 »Uputstva« za Grafiko Milan stu- ska ra jezdni odsek. Pričakujemo, da bodo vse prireditve številno ofoiskane, kar delavni viški Sokol tudi zasluži. plca, za Primorje Zorko Tavčar, za Ilirijo Ivan Herman; za Dobrno Jože Kos; po § 7 »Uputstva« za CSK Josip Božiček; g pravico nastopa 7. julija 1934 za Grafiko Danilo Jeršek. Mirko Veber. za Korotan — Kranj Milan Slokan. za R°ko Ivan Beseničar, za Primorje Karel Jančiear, Pavel Satler. Emil Korošec, Josip Mthellč. Mllovan _ _ SSS^ Branko* D^ik.^an^^ ^ telovadišču v Grosupljem. Spored šan Marinšek; s pravico nastopa 27. sep+ombra Sokol ▼ Grosaplju priredi ob desetletnici 8. julija ob 15. javni telovadni nastop na 1934 in 27. decembra 1934 za Grafiko Rudolf Pelicon; čitalo se brez pravice nastopa, do t zadevne rešitve po JNS za Rudarja Viljem Ram-šak. Ivan Smlt. Jože Žveplan; poziva se Gradjanski. da dostavi izkaznico za Matijo Medjl-morea in da lavi eventualne zadržke. iz seznama verificiranih, ierralcev se črtata Prte Mnicen, Josip Kojc. oha Laško. Po naloeu JNS. službeno br. 24. to^ka 16 od 25. msia v zvezi s službeno br. 17. točka 13 od 6. aprila se verificiralo za Tllrijo Jug Franc ln Svetle Ignacij z dnem 3. novembra i°33 « tem. imata pravico nastooa. 9. rnaja 1934, Rlapar Franc z dnem 3. novemb"> ^SS s tem. da ima pr«"ico n«st.or>« 9. »iilM* 1934. N« dem!« z dne 26. tuniia pa o'W7aria •»Mfi«" — Hrastnik da sme nastopiti na poskusnih tekmah "a-no z igralci, ki še niso verificirani za noben klub; r.ato se mu poskusna tekma 1. Ju-1H» n» dovoli. Verifikacija prvenstvenih tekem: Retje : Trbovlje 5 : 2, Dobrna : Trbovlje 2 : 1, Reka : Mars 3 : 2, Disk : Zalog 2:1, Hermes : Ilirija 2 : 2. Hrastnik : Zagorje 4 : 0, Reka : Domžale 8 : 3, Svoboda : Olimp 2 : 1. Seja p. t. dne 27. junija 1934.) Navzoč! Sancin, Novak, Setina, dr. Prodan. Sokllč, dr. Mauri. — Prispevajo se iz poškodbe-nega fonda naslednji zneski: Domžalam 200 Din stopa ao se edeleZTIa tnAlleinverkauf mit Nieder-lage« na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. CHAMPION bo prav pester. Ker je Grosuplje znano kot lepo dolenjsko letovišče s krasno okolico in so železniške zveze zelo ugodne, smo prepričani, da nas posetijo vsa okoliška društva in prijatelji Sokolstva. Sokol v St. Jerneju je imel v nedeljo 24. t m. lepo uspel javni nastop na prostoru br. iReclja. Sodelovala so društva iz Novega mesta, Kostanjevice, od Sv. Križa, Bele cerkve, jz Mokronoga in Krškega. Telovadci so bili deležni za vzorna izvajanja splošnega odobravanja. Po nastopu je slo dila prijetna zabava, h kateri je rrip°mogla kostanjeviška godba, ki je igrala tudi pri nastopu. Sokol v Črnomlju je imel letni nastop v nedeljo 24. t m. Bratska društva so tudi to pot prihitela k nam. Zlasti se je odrezala delavna sokolska četa lz Koprivnika, ki nas je obiskala z deco in velikim številom članstva s starosto br. Prinčičem na čelu. Na- sveclca ima svetovne rekorde. DOBIVA SE POVSOD. Glavno zastopstvo in skladišče Robert Welnberger, Zagreb, Gajeva 10 5696 Ali si že član „ Vodnikove dražbe"? OPOZORILO! Ne zahtevajte >gume< temveč izrecno „0 L L A" TROPIC da ne boste razočarani! Originalna samo v belem »OLLA« KARTONU Triletna trpežnost. RODITELJEM! Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in bm teka« priporočamo »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka. Odraslfca 3 likerske čašice na dan. Ded 3 mahi žličice na dan. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v po*-litrskih steklenicah. Steklenica Din 35. Reg. S. br. 4787-32. TKALNICA BOMBAŽNIH IN PLATNENIH TKANIN želi v Jugoslaviji prevzeti v najem manjše število statev. Statve morajo biti postavljene in pripravljene za obratovanje in tudi sicer v najboljšem stanju. Ponudbe pod »Tkalnica« je poslati na Propagando d. d. Zagreb, Jelačičev trg 5 Vsa strta od krutih udarcev svoje usode naznanjam v Imenu svojega edinca Joškota, dedeka g. Juro Gorjupa in ostalega sorodstva vsem, ki so jo poznali, da mi je umrla moja prezlata hčerka ANICA v desetem letu svoje starosti. Pogreb bo v nedeljo, dne L Julija 1934 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Jarnikova ulica št. 5. Ljubljana, dne 29. junija 1934. EMA KOVAN, vdova po uradniku TPD. OMicu I^uHjau M<»tjafi pogretad mwo4 V celjsko savinjskih vinogradih i. Ljubljana odkriva v zadnjem času čare belokrajinskih vinskih goric in prireja izlete na Štajersko, v solnčne Slovenske, po Bartschu in drugih nekoč toliko opevane gorice. Iz Celja pa gremo poleti rajši v Laške in Rimske toplice, v hladnejše Savinjske planine, v Logarsko dolino in na Okrešelj; občudujemo in uživamo proizvode naših domačih in tudi nedomačih goric, — a domačih vinogradov in priznanih dra-meljsko-savinjskih goric se le redko kdaj spomnimo. In vendar tudi te naše gorice glede naravne mikavnosti in glede žlahtnega pridelka ne zaostajajo za drugimi slovenskimi goricami. Doma pač zatemnuje naše gorice v gospodarskem pogledu in glede gospodarskega zanimanja naše savinjsko hmeljarstvo, kateremu je posredno ali neposredno posvečeno vse zanimanje prebivalstva. H. Bila je seja sresikega kmetijskega odbora. O proračunu se je sklepalo. Minenja smo že bili. da smo upoštevali vse gospodarske panoge okraja, ko nepričakovano vstane živahni in delavni župan, drameljski, gospod Mastnak, in se z vso gorečnostjo zavzame za posebno postavko: za celjsko vinogradništvo, za prireditev vinarske razstave v Dramljah. Kmetijska statistika izkazuje sicer skoraj v vseh občinah sreza večjo ali manjšo površino s cepljeno trto zasajenih vinogradov toda v vinogradništvo celjskega sreza dotlej nisem mogel prav verjeti. »Bo pač bržčas tako. kakor marsikje drugod,« sem si mislil. obronkih sreza raste stara črnina in tu in tam kak žlahtni trs, statistika pa izkazuje še stare podatke.« Resni ekonomi so mi vendar z vso pre-pričevalnostjo m zanosom zatrjevali, da je tudi vinogradništvo celjskega sreza tre- ba vzeti resno in uvaževati bolj kakor doslej. Baje, da je mnogo lepih vinogradov v občinah Dramlje, Frankolovo, Sv. Jurij pri Celju (okolica). Nova cerkev, Višnji vas in slednjič v celjski okolici. Lastna opazovanja in obhodi so me prepričali, da zatrjevanja glede obsežnosti in resnosti vinogradništva nikakor niso bila pretirana. ni. V Dramlje, k Sv. Uršuli potujem. V oddaljeno, razmeroma visoko ležečo, hribovsko občino, ki v zadnjem času kaže posebno mnogo delavnosti in razgibanosti v kmetijsko prosvetnem pogledu. Na višje gore in bolj strme klance sem navajen. Prav položna se mi zaradi tega vidi sicer dolga in vijugasta gladka cesta, ki vodi iz Št. Jurja ob južni železnici v Dramlje, mestoma skozi hladnejši gozd. •Kmalu se na nekem ovinku izza gozda pokaže bela, vsa v solncu se blesteča cerkev Sv. Uršule in pod njo široko pobočje z zelenimi, geometrično razčrtanimi vinogradi, ki se svetlikajo v poletni vročini. Sicer je videti cerkev Sv. Uršule prav blizu, toda potrebno mi je, po zatrdilu kmetica, ki ga srečam, dobre pol ure, da dospem od glavne ceste iz Dramelj od »vage« na sleme Sv. Uršule. — Prijazni in zgovorni občinski predsednik me spremlja. Dočim so ozimine v dolini še zelene, tu, ob pobočju Sv. Uršule spravljajo že dozorelo ječmenje snopje. Solnčnost in toplotnost drameljskih vinogradniških leg pa predvsem dokazujejo po-samna figova drevesca, ki rastejo tu in do-našajo plod — na prostem. Sredi vinogradov in trsja sva. Samo. žlahtne vrste rastejo tod: burgundec, laški rizling, silvanec, šipon, traminec, žlihtni-na, modra frankinja. Trsje je bujno, v kolikor ni napadeno od črnega paleža. Spre- menljivo vreme silno zavlačuje cvetenje. Proti peronospori so se vinogradniki doslej borili uspešno. Silne skrbi pa povzoča seneni črv ali kiseljak, glede katerega se snujejo raznovrstni ukrepi in se predvsem ugiba potreba pomoči — javne uprave. Tu me opozori predsednik še na kakega posebnega škodljivca, tam na kakšen prav značilen cvet, drugje zopet na dela v vinogradu, na škropljenje, ki se obavlja že vtretiič, na žvepljanje, ki bo izvršeno že v dri»<,ič. Kop je ravnokar obavljena, do-vršuje se druga vez. Vedno lepša panorama vstaja za nama, vedno bližje sva cilju, slemenu Sv. Uršule. Slednjič prisopihava na vrh in se oddahneva. Tik ob nedograjeni vili, odnosno ob planinskem domu sva; zgradil ga je podjetni gostilničar Mlakar v Dramljah, v domnevi, da bo tu zgoraj lahko otvoril re-•tavraciio za redne goste ali bo vsaj »pension« za upokojence, ki si želo miru v naravi in ne predaleč od prometa. Samo eno uro je od tod na železniško postajo Ponikvo in dve uri v Št. Jurij ob južni železnici. Še par korakov proti cerkvi Sv. Uršule in pred nama se pojavi čisto na vrhu z razgledom na vse strani lična, na pol lesena hiša z ogromnim napisom: Banovinska trsnica Sv. Uršule pri Dramliah. Diven razgled v sinjo daljo na jug, na sever in zapad. Hlastno motriva, študirava in razbirava vse te doline in dolinice, hribe in holme, gore, griče, cerkve in gradove, ki žde v bližnji ali večji dalji pod nama. Mahoma naju vzdrami iz zamaknjenega ogledovanja pokrajine stari treničar, ki sa-motari pri Sv. Uršuli, menda že 25 let. Povabi naju na kupico vina in žrtvuje na čast •obiska« posebno spravljeno buteljko. Počasi se nam razvozljajo jeziki. In ker Se nisva prišla iz občudovanja razgleda, nama začne trsničar z vso vnemo razlagati okolico, naju opozori na stožčasti Boč, Do-načko goro, Sladko goro, Ivan išči co na Hrvatskem, 2usem-grad, Rifnik grad, celjski grad s Celjem, Kum, Mrzlico, Raduho, Ojstrico, Kamniške planine, Julijske Alpe, Urško goro in Konjiško gorovje... Nad 30 cerkva je videti od tod. V resnici veličastna in izredno obsežna panorama. Bolj kakor doslej bi tako lahko dostopna Sv. Uršula pri Dramljah zaslužila, da se ji odpre poleti večji tujski promet v zameno za nekoč živahno božjo pot, ki je obstojala še pred 40 leti m ki obstoja menda nekoliko še sedaj. IV. Pri prijetno osvežujoči, prav pitni kapljici lanskega preidemo na stvarnejša raz-motrivanja glede življenjskih prilik ljudstva, glede vinogradništva in kletarstva. 216 ha zemlje je v Dramljah po uradni statistiki zasajene s cepljeno trto. Večji posestniki, ki želijo prodati vino skupno in v večjem, imajo še tretjino lanskega pridelka v zalogi. Cena za liter je 5 do 6 Din. Razmeroma lahka, prav pitna, izredno zdrava pijača bi bila posebno priporočljiva za one kraje, ki ljubijo pitno, ceneno pijačo in ki so dosiej konzumirali znatne množine jabolčnika in sedaj prerovedane izabele: na primer Mežiška doMna in Obdravski okoliš. Pri takem razmotrivanjo in razlaganju se spomni stari trsničar-samotar v nenadnem sentimentalnem navdahnjeojti nekih cekvenih in božjepotnih odnosov, ki so menda nekdaj obstojali med Sv. UiSulo nad Slovenjgradcem in Sv. Uršulo pri Dramljah. Ti odnosi naj bi se spet poživili in dvignili ter našli vidnega odraza tudi v gospodarskem pogledu, v zamenjavi vina za druge izdelke v korist ljudstva v Mežiški dolini in v korist drameljskih vinograd-nikov. _ Domači konsumenti v Celju m po Savinjski dolini pa vedo itak že v zadnjem času ceniti bolj ko nekdaj domačo, lažjo in zdravo pijačo, naša prvovrstna vina tz dra-aneljsko-srrvkijskih goric. Fran Wernig. 11 Woffh 34 Ciarragan Roman GarragaTi se je nasmehnil. »Že spet ste tako strogi, Nikolina.« »Saj je res. Zakaj sedite kakor lipov bog in mi ne poveste ničesar o svojih skrbeh? To ni tovarištvo.« Odvrnil je, ves hvaležen za njeno sočutje: »Seveda imate prav, Nikolina, a to so majhne skrbi, ki vas z njimi nočem dolgočasiti, kadar pridete zvečer semkaj, utrujeni od svojega lastnega dela.« * Prvič nisem nikoli trudna, drugič pa — pripovedujte.« »Nu torej — stvar napreduje prepočasi, NikoLina.« »Prenaglica ni dobra, bi rekel Bokofzer. Za nekaj mesecev vam vendar ne gre, dragi Garragan.« »Pač. In še zelo mi gre zanje. Vsak dan staine denar, In denarja zmanjkuje. Majhno premoženje sem že vtaknil v ta motor. Od izkupička za potsdamsko hišo mi ne več dosti ostalo.« Nikolina se je zamislila. »To je nerodno. Zdaj seveda razumem, da imate skrbi.« Pomolčala je nekoliko, nato .ie zelo samozavestno dejala: »Dobro misel imam, Garragan. Ali mi ne bi dovolili, da se z Bokof-zefjem pomenim o tej stvari? Bokofzer je širokopotezen človek in bo takoj spoznal pomen vašega izuma. Sicer imam pa pri njem iolFko veljave, da bo brezpogojno privolil, če bo videl, da se zavzemam zanj.« »Najlepša hvala, NikoFna, a tega ne bi maral.« »Zakaj ne? Ali se bojite, da bi mi morali biti hvaležni?« sNinfina!« »Nobene hvaležnosti ne terjam. Ta reč je za Bofkafzerja dobra in gladka kupčija. Posodil vam bo potrebni denar, vi nra pa propasti te, reciva, pet in dvajset odstotkov dobička svojega izuma.« Garragan je skoraj proseče odvrnil: »Ne bodite huda, Nikolina, taka zveza je zame nesprejemljiva. Sam hočem dokončati svoje dek>.« Nikolina je vzkliknila, in težko je bilo reči, ali za šalo afi zares: »Tisti je moj, kdor hoče nemogoče!« »Zakaj nemogoče, Nikolina?« je malce dlakocepsko odvrni! Garragan. »Ce je mogoče, bo moja lastna moč zadostovala, če je pa nemogoče, tedaj mi tudi gospod Bokofzer ne more pomagati.« Nikolina je vzkliknila. »Tako nisem mislila, dragi Garragan. Ali se spominjate, kai sem vam rekla v Potsdamu prvi večer?« Zmajal je z glavo. »Pekla sem, da vam bo težko živeti.« »Menda bo res tako, pravi moj prijatelj Emil Pachaly v takih primerih.« Skomignila je z rameni, se ozrla po dvorani, opazila, da je b9 mladi človek v nasprotnem kotu še vedno sam, in se začudila njegovi nevesti, češ. kako je mogla zastaviti tako zalega pobalina. »Nikar se ne jezite name, Nikolina. Saj veste, da sem neroden in okoren človek. Imejte usmiljenje z menoj.« Obrnila se je k njemu in mu krepko pogledala v oči. »Vam, Garragan — hvala Bogu — ni treba usmiljenja.« Garragan ni našel besede in se je zagledal v svoje vino. »Zdaj vam ponudim še nekaj, dragi Garragan, a najprej mi morate obljubiti, da ne boste hudi.« »Prisežem vam, da ne.« | Obotavljal se fe, kakor da b! bilo težko najt! obfifeo, r kateri bi smela izraziti svojo ponudbo. »StvaT je namreč taka. Imam 320 dolarjev, ki sem si jfh prihranila. Ali .vam smem posoditi ta denar? Seveda za prvovrstne obresti, reciva, deset odstotkov na mesec.« Garragan se m ujezil, a tolikanj se je ustrašil te ponudbe, n taka zadrega ga je obšla, da se je le plašno pobrani!. »■Ne zamerite mi, dragi Garragan, dobro sem mislila.« »Vem, Nikolina; ali — to je popolnoma — nemogoče.« »Moj Bog! Nemogoče je staromodna beseda, ki je dandanes nihče več ne nosi. A razumem vas.« Garragan je v svoji zmedenosti izpil ves kozaTec vina. Nikolina je pozorno opazovala starega kapelnika, ki je s svojima tovarišema pričenjal uverturo Kelerjeve »Veseloigre«. Garragan je hotel Teči kaj prijaznega; ko je pa pogledal Nfko-Iino, mu je zdajci zakipela kri, in srce mu je jelo hitreje utripati. V tem prečudnem trenutku se je zavedel, da je njegova dobra tova-rišica vabljivo, krasno dekle. Opazovalska zmožnost mladega grofa Heniksteina se je pokazala v tem, da je to izpremembo na Garraganovem obrazu takoj opazii in pravilno ocenil. Zdaj se je stari Garragan izdal, je zmagoslavno pomislil Glorijin paže, in jel ugibati, kako bi se kar najbolje okoristil s svojim odkritjem. Garragan je ljubil to gospodično, o tem ni bilo dvoma, a popolna neprisiljenost, s katero se je pla-volaska spet obrnila k tovarišu, je kazala, da ona ničesar ne slut! o Garraganovih čuvstvih. Heniksteinova pot je bila jasno začrtana. Moral se je zvezati z mlado damo, in prepričan je bil, da bo s popolnim uspehom doigraia vlogo, ki je bila Mariski Tothovi pretežka. Poklical je natakarja, plačal svoj račun in odšel iz Testorana, da bi počakal na ulici; za pič ni smel izgubiti sledu te dame, ki se mn je zdela zdaj važnejša od samega Garragana. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davita za vsaU oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plaCajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka zn vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« JJJjj j^ y odgovor, priložite Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Seseds l Din. davek 2 Din za šifro aii dajanje na slcrva a Drn. NajmanjžJ znese S 17 Din. Več brivskih pomočnikov povečanja lokaJa sprej-tofcnj saiom »Rapid«, St. Pe*r» oesia eter. 2o. 17292-1 Pletilje za rokavice sprejmeni taioj. Pomnil« r«. og.ami odd-eJek »J nt rac prwi enaiSko »Za rokavice-«. 17305-1 Služkinjo m ■»«« h'«na deia. fci sna wwfi kuhati, pprejnv? Ve-irotk) Doiinar, Notranje 27. 17281-1 Tenis trainer be» iakoj za Bled. Jankovi*4., vila Erika, Bled »lii Ljrotr jana, trg. Škof. 17301-1 Pletilje *wi> to. r-oka-v-ire, gpr«"raem Naslov T oglasnem odd^kn »Jirtra*. 17285-1 Keramika sa fin« keramiko. i dn*j?o prakso. FT>rejTne takoj Rad. Š*=f«TH>Y>ie. P^Mrra-d. Kraljice Marije 37. 17312-1 Bes°da 1 Din d&vek 2 Din jsa eifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 11 Din. Učenca 6o!skiim spričevalom, v trgovino z mešanim b'*5r*~-Tn in lesom sprejme takoj J. Lan ko, Tribonje, poč^a Vuaeraca. Hrana in stAn,owaj>j« v hišd. 17311-1} Va jen ko e primerno ijobrn/sbo spnej-TnAm takoj. Predpogoj nekaj OTMUtt.a »eimSČine. Pfl-r-fnmerija »Vortiiec, Se^bur-gova -hI«:!. 17310-44 EMS Beseda 50 para. da ve s S Din za Šifro ali da Jan Je naslova 3 Din. N»J-mnnlši znesek 1? Dtn PlačHni natakar k: govori več jeaikav ta li ooioži kavcijo, išče na-lEeščeoje. Evero id-oč lokaj v najem nii aa račnin. Cenjene po-nmflbe n« oa^aeni oddeek Jflija. pod šifro »Zanožem«. 17217-2 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na elava 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Nudrmo Vara ™ ns-ajben de««j dohra oblačila. A. Presker Ljubljana. Sv. Petra cesta 133 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din 5—71etno deklico spr-ojoem t dobro -oskrbo in nad®oretivo. PpHika, da gn nauči aemščine. Po;«e-nH« daje Ane Rude, Vir. pošta Dofc. 17289-14 Avtg^moto Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro al! dajanje na slova 5 Din. Nai manjši znesek 17 Din Tovorni avto ■znaTike JtP^u^eotc prodam. Naeiov t o^ieenem odde'kn »Jutra«. 17307-10 Rabljen karter ia Peugeot avtomobil, tipe 177 B, 10-24 HP. kuipim takoj. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17274-10 Motocikla Harfey-Daviidton 350 ecm, io ladian polico scouit 750 ccim « prikolico, oba v n« itveljiš-ftin ita^iju ngodmo prode Viktor Bohmc, Ljubljana, Tjršova ceet« 21. 17086-10 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na ?lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dtn. Hranilne vloge vseh baiik kupimo ks prodajamo najugodneje io promptno. Bankarsko - po-priici'te znamk« &a 3 Din 161-16 Hranilne knjižice iad-rašne rretze in Meetme bramitaice prodaje, kupim pa knjižice Ljudoke po&o-jitoi-ce. — Pojasnila daje Aag-jfitin, Agentura banonih pofiov, Ljn'b jana, Akik-eandrova 4. 17290-16 Hranilno knjižico Mes-tme hra.nilmke ljnbliam-fike, z vlogo 61.500 Din, predam najboljgemn porrad-niku. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šiifro »Original«. 17294rl6 Hranilne knjižice Kmeteke poeojifcriee prodam. Ponudbe m. ogiapni oddflek »Jutra«: pc«i raačlj?th vrat. lastnega pridelka nad 60 ( prodajam ugodno. Naelov v ogl. oddelku »Jutra«. 17287-33 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Kolarji! — Suh les! Jeseivovi Modi, suhi, izredno lepi, okrog 10 m'. Modi. špice, in razen drug kolerski lee. tušem že po 8 let, »e bo prodajal v nedeljo 1. t. m. v št. Vidu nad Ljubljano štev. 47. 17-256-15 Jagnjetove plohe eu-he, v m er&ta od 50 do 100 mm, širine od 90 am naprej m dolžine od 2 m naprej, ia takojšnjo dobavo, kakor tudi črni gaber gladke Mode od 18 esc ia 2 m naprej — ter hrastove in orehove L Mode od 60 cm naprej krapi To-varna furnirja — PodreSje, pošta Dob. 1728R-15 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek Dtn. Stanovanje komfortbo, ▼ t i H bfea centra, 3—4 aobe in vrt, iščem ta november aii pO; zneje. Ponudbe na oglasni cddriek »Jutra« pod šifro »Trgovce 19&i«. 16707-21/a Dvosob. stanovanje £ kopalnico, iš?eim v Ljubljani. Ponudbe na oglaerai oddeflek »Jutra« pod šifro »Avgust«. 17304-21/e imM Seseda 50 para. davek 2 Din. za šifro ali da-tanje naslova 3 Din Najmanjši znesek 1? Din Višji drž. uradnik ?šže za 1. julij v cemt.ru mesta ali oeposredimi Milini opremljeno gareonije-ro ali večjo evetlo, opremljeno eobo e separatnim vbodom in souporabo kopalnice. Retfiektira ee farno na vieoko pritličje aii I. nadstropje. — iNunudbe na opae. oddelek »Jtrtra« pod »Garscmijer«. 172S4-33/a \U'i'n\r hfiim Beseda 90 para. davek v Din. ea Slfro ttil da j&n)e naslova 3 Din. Na) manjši znesek 19 Din Dve sobi parietira-m, obe sepaiirani, emo veliko šn eoo manjšo, s skrbno postrežbo po ugodni oeni oddam s 1. julijem t Kolegijski niMoi št. 21/L 16736-33 Mesečno sobo lepo io sotatoo, c eepara<- ni-m vbodom, oddam s 1. julijem. Ogledati v Knaf-ljevi ulici 13/2. 17000-23 Upokojencu ali upokojenki eivemt. tudi 6en počitaice oddam lepo opremljeno sobo s brano, izven Ljubljane. Avtobusna rveza. Naslov pove og'asni oddelek »Jutra«. 17373-23 Lepo, zračno sobo z vso oskrbo ali brez oddam s 1. julijem na Aleksandrovi cesti 4/in vrata št. 15. 17*346-23 Opremljene sobe eoinč-ne io zračne, e posebnim vbodom ter 1 aii 2 posteljama po 125—350 Din lahko tudi z vso oskrbo oddam v Sp. Siškii, Cerne-tova 31. 17192-23 Sobo lepo opremljeno odidem na Mestnem tngu 17/11, vrata št 8. 17303-33 Sostanovalca sprejmem v Florijanski uJ. št. 10/HI. 17275-23 Pozor, društva! 2 sončni sobi i balkon-om tn sonporabo telefona takoj oddam v centru mesta Naslov v oglasnem oddelku »Jubra«. 17221-23 Opremljeno sobo t viKidoiii a etopnjišča odda Novak. Filgnerjeva ul. št. 10 (poleg Tabora). 17280-23 Sostanovalca sprejmem v so.bo s prost.rm vbodom v Flori'ja(nski tri. št. 17/1. 17308^33 Opremljeno sobo lepo, oddam 2 osebama m 130 Din na mesec za osebo, w«t. tudi s hrano, v eredSni mesta — Florijan-ska ulica št. 10, pritličje. 172J>9-23 Lepo sobo sepafiremo, z razgledom na Trlico oddam t Rožni ulici št. 3/1. 17283-28 Letoviščarii radj letovanja se obrnite na gostilno Tavčar v Poljanah nad Škof jo Loko. Dobra postrežba, lepe sobe, senčnat trt kopanje v topli Suri. Oedodnevoa oskrba 33 Dia. 16035-38 Udobno letovišče r Lukovici pri »Slaparju«. Zračne sobe, lep vrt, prvovrstna hrana, krasni sprehodi. kopanje v tekoči vodi in kopališču. Avtobusna jveiza Ljubljana.—Celje. — Pearoija od 30 Din dalje. Iiietrn ;kom in letoviščarjem se priporoča Vida Vidic. * ' 17296-38 /J Stroj za izdelovanje stokoture tndi starega kupi A4o.iz.ij Kruder sin, rsapošilialnioa strokoture, Preloge 6o. Pnihova, Slov. Konjice, Dravska banovina- 171.11-29 Dražbe Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dražba kuhinjskega pohištva, obešalnikov, jedilnega pribora, »r, 375 kom. polhovih kožic itd. bo danes (soboto) line 30. junija ob 16. uri v Sta^etovi ulici št. 27/a. 17291-32 Dopisi Beseda /(Din davek 2Din za Alfro ali dajanje aa alova S Din Najmanjši znesek 20 Din. V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Absoluten mir, .Amie, Banka 2000, Cisto, Center, Družabnik, Dva, Dober zaslužek, IV'moč zavod, Domačija, Frank, Gotov i.na 40.000, Gotovina A. L., Hlode, Jamstvo, 1. julij, Kavcija, Knjižica 600.000, Knjižica, Kolovozač, Kredit, Kjerkoli, Letovišče, Lepo bodočnost t eksistenco, Merkur 19, Marljiva, Masaža, Marljivo dekle, Napredek, 100.000 navedba cene, Poletje. Pridna, zanesljiva moč. Plačam, Prihodnost, Pleskar. Resen kupec Resna bodočnost, Rentabilnost 8088, Rakek. Resnost, Snažno, Sigurna, bodočnost, Sposoben, Spr-c-tiia Strogo diskretno, Snažni ost Sum« dva. Takojšnje file-čilo, Takojšnje pVčuo proti gobovini, Takoj, plačilo Tovarniško Uradnik 19.6, Ugod.no. Varno 36, Vsa oskrba, Zava-rovalnica, Značajma družina 5, Zemljišče. 240.000, 70.000, 86, 25.000, 66. 40. Razno Beseda l Din. davek a Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjš* enesek 17 Din Telefon 2059 _ Premog jTJ^ Kar bo pakete yf drva in koks & » nudi POGAČNIK Bohoričeva olica 5. Uspeh za uspehom Sanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jntrovega« malega oglasnika! Na križiSču centroma Ljubljane oddamo za l. avgust v I. nadstropja komfortno stanovanje jbstojefie: iz 5 velikih sob in dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale za: zdravnike zobozdravnike zavarovalnice odvetnike agenture modne salone. 474C Vprašati v oglasnem oddelku »Jutra«. K U B A N Y-JEV MATE ČAJ brani ter krepfta živce in mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta 1, ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno! 126 ALEKSANDROVO OTOK KRK NAJLEPŠE KOPALIŠČE GORNJEGA JADRANA HOTEL VILA LUCIJA tik ob morju PENZION DIN 55—65 — PRVOVRSTNA POSTREŽBA — ZAHTEVAJTE PROSPEKTE — UGODNE PAVŠALNE CENE NOVA UPRAVA BORIS M. PLESNIČAR (PREJ V PARK-HOTELU NA BLEDU) 178 Zahvala« Vsem, ki so nam izrazili pismeno aH ustmeno sočustvovanje ob bridki izgubi naše ljubljene mamice, stare mamice in sestre, jospe Jerice Aljančie ter jo ofbsuli s cvetjem in venca, izrekamo našo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, posebno domačima gg. župniku in kaplanu, gg. dr. Bežku in dr. Pancetu za požrtvovalnost v zadnjih trenutkih trpljenja, in domačemu pevskemu zboru. Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnico na njeni zadnji poti 5731 KRANJ-iRRIŽE, dne 27. junija 1934. Žalujoči rodbini: MARENČIČ, ALJANČIČ. Vožnja z avtomobilom je zdaj kakor let z aeroplanoi Samo Goodyear izdeluje »A£BWHEELc grame Ako imate na svojem vozu gume „AHIWIIEEL" ne boste občutili niti najslabše poti. Poskusite se samo enkrat peljati z njimi — prepričali se boste, kako so te velike super-elastične gume ugodne ▼ avtomobilizmu — in nikoli več ne boste uporabljali kakih drugih. Zahtevajte, naj Vam jih pokaže zastopnik Goodyeara v Vašem mestu« V svrho montiranja »AIRWHEEL« gume na vašem voza, je namenjava starih koles s specialnimi kolesi prav tako preprosta kakor samo izmenjan je gnme in je zaradi tega tudi cena zelo umerjena. ,AIRWHEEL4 zračna kolesa Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« AdolJ Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tis karo ar ia Franc Jezeriek. Za Inseratni del le odeovoren Alnfe. Novak. Vai ? Ljubi jajrL