.i: ■■ I : ■ > ■ ' ■ ' ii i : ' .... • i i ' Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Jthaja M 6tev. 1*. V Ljlbljani, 16. junija 1897. Metalk X. :'■ m\1'.>I a m itiid i;j i-.;.; Jmtx nit / btncj m ,hq •: «VEOI. . ' . n : • - / ' . ... • ro ,inl :! Državni zbor zaključen. :'Jli ';.. nI? to . TCo no sa številko napisali kratko poro- čilo o dr lavnem sboru, nianpo Blatili, da bode t istem trenotku te konec komediji, katero so nekateri Zagrizeni nemški krttafti uganjali v zbornici na «UWfoe velilcev. Upali no, da drtarni abor priflae .MM delo. Toda priSJo je drugače. Nemški liberalci aa jez6 in srdč, da ao izgubili vajeti is rok. Maogo desetlet« so biii nn» luni«, odbdbvali »o v državnem zbora, kovali ao postave po tvoji volji, skrbeli ao le zase in aa m&ijonarje, a zanemarjali ao delavske stanove ter jim nalagali vedno več davkov. Zatirali ao Slovane, posebno panas Slo-venoe, kater« so hoteli utopiti v nemškem morju. Prt zadnjih volitvah v državni zbor pa je bilafazbite nekdaj vsemogočna nemSko-bberalna stranka, ljudstvo po deteti je spoznalo, da nemški liberalizem ne osrečuje ljudstva in ne države. Mej tem pa ao se v državnem zboru zjediaili v večino Cehi, Poljaki, Hrvatje, Sloveno, Rumuni, več Rusinov in pa 36 poštenih kotolisklh Nemcev. Ti imajo veČino, nemški liberalci pa so potisnjeni v manjšino. In to je, kar ječi nase nemške nasprotnike. Ob veljavo so in moč, to jih griža Zato pa so sklenili, da bodo nagajali ito ropotali v zbornici ter preprečili vsako'delo. In res, ve Iti so se kakor divjaki: kričali so, razbrali po mizah tako dolgo, da ae je vladi fte preveč zdelo. Da« 2. junija vstane miafeterskr predsednik grof Bideni tet reče: V imenu vlade živo obžalujem, da je nemogoče delovanje v Zbornici zaradi burnih dogodkev. Tako se «e sme ia nemore dalje goditi. Državne koristi zahtevno, da ee temu naredi konec. Vlada je v soglasju z večino zbornice sklenila, da se brezvspeSne obravnave končajo. Zato na cesarjevo povelje zaključim državni zbor. — S tem je bil za sedaj konec storjen komediji, ki •e je vrtila v državnem zboru nad dva meseca. »livjJ* Djitt* It: r Nemci so bili kar poparjeni, ker so mislili, da bodo vlado prisili, da prekliče jezikovni naredbi aa Cesko in Moravsko. A »lada se ni dala omajati, ker bi • na drugi strani imela proti sebi večino IrtevMga , zbora, posebno pa Slovane.,-Yl»d» Pa,jft,*« .'■•!•.t ii r. ■. vrnil obisk ruskega carja. Potoval pa ne bo skoai Nemčijo, kakor bi najbolje kazalo, ampak popelje ae po morju daleč d« Okoli. t i Jtuskl car se kaže bolj naklonjenega katoličanom kzkor njegovi prednik. V kratkem bo namreč imenovanih sedmero novih 9kof>v za Rusko. Več ko tri leta trpela so poganjanja gladi toga in toliko |časa in Se dalje so bile one Škofi e brez pastirja. Zdaj pa je bila ta zadeva v kratkem reSena, in to je pred vsem zasluga caijeva, ki tudi ne pusti več preganjati katolikov. Sveti Oie je radi tega poslal carju pismo in se mu zahvalil za naklonjenost. j Angleška kraljica Viktorija obhajali bo dnč 21. junija 00 letnico odkar vlada veliko angleško državo. To j s gotovo redko, da kak vladar toliko časa vlada. Kraljica je sedaj stara 78 let. < . .-<< Španci imajo spet nove ministre. Stari sioo mogli hitro urediti razmere na Kubi, koder past 10 ni ponehal. Rtvno zadnjič smo brali, da so vstajniki z dinamitom v zrak nagnali železniški vlak, vsled deaar je več nego 100 Ijndij, večinoma vojakov, mrtvih, aetanerno mnogo pa ranjenih. Novi ministri menda tudi ne bedo ksr naglo zatrli opora, ki s'ane Spance i« [mnogo denarja in krvi. Oriko-turška vojska sedaj počiva, a ni nemogoče, da se spet prične. Poslanci raznih velevlastij mislijo, da Turki od Orkov preveč zahtevajo. Turki pa nočejo odnehati in grozč z vojsko. No, bržčas ne bo tako hudo. GrSka je sedaj od vseh zapvičeno. Sj pa evropske vlade silno grdo ravnale ž njo. Nemčija se je koj ob početku vojske postavila proti njim sa Turke in pravijo celo, da so nemški častniki pomagal« Turkom v vojski. Turški snltan je poslal nemškemu cesarju Štiri od Orkov dobljene topove, da se mu tako izkaže hvaležnega, kaj pa druzega? Druge državi, pa so pihale pred vojsko v plamen, da »e je koljrMfO vnel, potem so pa pustile Grke na cedil«. N. pr.JUhi so precej po prvi bitki, ki je za Grke slabo ize»d|# zfce*el« d°Pu< kakor hitro so jih nesle noge. To «9 ».krščanske« držav«, ki kar gore sa svobodo in jednakoprafnost twek narodov I o komedija! : !»->■ ti; i;rt o)*,. r.v yj ur ' • >» a '1b • i Podobe iz življenja. Angeljska deklica. ^ Nekega dtd so poklicali katoliškega duhovnika paira Zon Duana v hiSo protestantovskege Sku ta, da bi podati av, zakramente za umirajoče. To je iznenadilo mitijonaija, ktf je le predobro poznal krivoverskega Škofa kot hudega sovražnika sv. katoliške cerkve. Vendar pa vzame aeboj av. pppotnioo, ter se poda na pot, misleč, da bi vtegnila biti kaka katoliška dekla. Kp pride v hišo, ga peljejo v krasno opravljeno sobo, kjer je ležala v postelji devetletna deklica, bleda kot smtt. Ljubeznivega, duSevno vrlo razvitega otroka so stariSi skoraj oboževali. Doslej je bila popolnoma zdrava; mati jo je čuvala z vs0: skrbjo; kar je hudo in kar boli, ni smela okusiti. Vendar pa je bil otrok na smrt bolan. Neka globoka bol ga je ujedala, nagloma je hiral in BhujSal, da ga je bilo le kost in koža; vidoma se je bližala grobu. Najbolj izkušeni zdravniki pa skrivnostne bolezni Se uganiti niao mogli. Otrok ni bolan, so dajali, nobenega znamenja bolezni ne moremo opaziti, kakor cvetlica je, ki vene, zakaj? — tega ae vemo. Bori se že s smrtjo. Nekega dnč pa zasliši zdravnik iz materinih ust zdihlej: O ta papinska dekla! — Ta vsklik je posvetil zdravniku kakor žarek. Takoj je zahteval pojasnila, ker ima pravico izvedeti vzrok te skrivnostne bolezni. Mati jame po kratkem omahovanju pripovedovati: •Bili smo tako neprevidni, da smo v službo vzeli.mlado, katoliško Irko. Nekega dr. e gre z mojo malo Seno, (tako je bilo ime bolni dektyci), na sprehod ter jo pelje v katoliiko cenkoy. Stopili sto bili > cerkev ravno, kp ,se je dajal slovesen blagoslov. BliSčoba luči je napravila tak vtis .na mojega otroka, da je, ne vem zakaj, jela kar giniti in mreti, ter vedno in vedno le tiščala nazaj v cerkev. Kakor je bila prej poslušna ip pobožna, tako ,uporna (ia nepokorna je postala odslej, Jtedar se jej je bilo vdeleževati branja in molitev v naSi cerkvi. Se \<š, da smo nemudoma spodili nezvesto deklo. OdtegačaBa je začela tolikanj tugovati in to koprnenje ali domiS-Ijevanje, je počasi njeno življenje razrušilo, ter jo pripravilo v tak stan, kakor jo vidjte. Nasledek te pripovedi je bil, da so morali takoj poklicati imenovanega katoliškega duhovnika k mali boinici. Mati se je temu upirala, vendar se je zgodilo. Protestantovski zdravnik je menil, da bo duhovnik opravil le neke vnanje obrede, ki bi utegnili tako živo delovati na dekličino domišljijo, da bi ozdravela. Ostal je toraj na pragu duri, da bi opazoval, kar se bo zgodilo. Kako pa ostrmi, ko se bolnica hitro po konci skloni, ko ugleda duhovnika. S sklenjenima rokama in veselja žarečega obraza se obrne k njemu in radostno zakliče: »Mojega Gospoda ste mi prinesli! Oj, nisem hotela umreti brez Jezusa.. Oče Duan je strmel, ravno tako doktor. SkuSalje malo bolnico pomiriti, ta pa stegne ročice k prsim duhovnikovim, kjer je imel skrit najsvetejši zakrament, in kliče z nepopisljivim veseljem: »Tukaj je Oni Tukaj je On!« Duhovnik jo vpraSa to in ono iz krgčanskqga nauka in čedalje bolj se čudi, ko ae prepriča, da je mala Sena popolnoma podučena o velikih skrivnost, bi sv. vere. »Ljubi gospod«, vsklikne zdravnik, »izpolnite otroku želje, ker njegovo življenje je v nevarnosti.* Duhovnik, ki je tudi to dobro sprevidel, ni prav nič odlagal. Z deklico obudi kesanjo in jej potem podeli presv. Rešnje Telo. Blaženo smehljaje se polsbko nagne nazaj v postajo in nje angeljska dušica se dvigne tje v nebo med molitvijo duhovnikovo. O kako dober je Gospod duSam, ki ga iščejo! Povsod jih najde, tudi v sredi krivovercev, ako ga le resnično in iz vsega srca ljubijo. i ireacan ir^j ,0 MC r; is 1. f i t Iz Št. Janža na Dolenjskem, 11. junija. Žalostno vest vam moram poročali. V sredo popoludne je v nasi fari huda nev hta s točo veliko škodo napravila. Prihrumela je sem iz Trojifike fare, drla čez Čirnifie, Fabrikc, Hinjice, Govejidol, Solncnik in v tem toku naprej čez Mirno. Lomila in ruvala je s koreninami drevesa in trgala strehe. V Govejidolu je podrla 3 kozolce, razkrila hlev in svinjak. V Čirniču pri Pabrtki, v Govejemdolu in deloma v Hinjloah žito (pSenico, rž, ječmen) že kosijo ter njive preorjujejo za novo nasetev. Bil je pa tudi drugod po fari grozen naliv, naraatle so vode ter travnike poplavile. Danes so nam je, hvala Bogu, vender od severa začelo aebo čistit1, barometer gre kvisko. Sicer pa, kjer ni toda pobila, letina dobro obeta, — tudi v vinogradih. Izpod Sv. Jošta, 8. junija. Nase vasi mnogo trpe pred nadležnostjo ciganskih potepuhov. Pretečem teden gre posestnik BoStar is Kranja domu v Besnico. Na cesti zagleda svojega psa, k» .mu je bil ukraden nekaj Časa poprej, ga pokliče po imenu in pes leti vesel za njim. Na to pa plane cigan za njini 2 bodalom in samokresom. Mož požene kOnja, a cigan je bil takoj ža njim, a ne sam, marveč takoj štirje; jeden mahne z bodalom po možu, ki pa skoči z v02a in se tako ogne bodalu, ki ga je samo po hrbtu oprtsnilo in ne ranilo. Potem pa cigan strelja, a tudi brezvspeSno, kajti ko zagledajo za seboj druge kmete, jo pobrišejo čez »avo v Naklo. K sreči je bil tudi gosp. župan pričujoč, kateri takoj vso stvar sporoči žandarmeriji. Zdaj so jih spravili že ped ključ. Prav bi bilo, da bi se strožje pošto- palo proti tej gadjej zalegi, ki je Uudatvu v veliko nadlogo. Povem naj tudi, da to ni prvi slučaj, kajti talovi-cigani so po Besnici že mnogo učinili. Iz Drage, 7. junija. (Ogenj.) Pretekli petek je zadela vas Trava strahovita nesreča. Okrog 1. ure popo-lude začelo je goreti. Ker so bili ljudje večinoma na po\ju, Siril se je ogenj zelo hitro. Cela vas bila je v nevarnosti. Ko so prihiteli na pomoč SrednjevaSCani in Dragarci, posrečilo se je ustaviti ogenj. Pogorelo je 26 poslopij; pogorela je Sola, ki je bila otvorjena Se le pred 14 dnevi, in podružnica sv. Lovrenca popolnoma z vso notranjo opravo, dva manjša zvona sta se raztopila, veliki se je razpočil. Škoda ceni se na 30 000 gl.; večina pogorelcev bila je zavarovana, toda za male Bvote. Zažgali so, kakor se govori, otroci, ki so se igrali z užigalicami pod ntkim kozolcem. Iz Sodražice, 6. junija. (Požar ) Dne 5. t. m. po-poludne ob 2. uri je v iz 32 hišnih Številk obstoječi vasi Zapotoku vsled otročje neprevidnosti jako hud požar nastal, koji se je tako Siril, da je v četrt uri več hiSnih in gospodarskih poslopij objel, ter gospodarjem 8 hišnih in 18 gospodarskih poslopij in več druge premičnine popolnoma uničil. Onemu posestniku, kjer je začelo goreti, se je tudi 6 glav goveje živine zadušilo. Ta požar je provzročil škodo, koja se je cenila na poslopju 9850 gld., na premičnini 2190 gld., na živini 500 gld. in sadnem drevju 700 gld., torej skupaj 13.240 gld. Vsi poškodovani bili so sicer zavarovani, toda v primeri velike Škode pač fremalo — za znesek 3700 gld. Da požar Se večje žrtve ni tiijal, pripisati je sosedom, ki so is ljubezni do bližnjega tako hitro prihiteli na pomoč. Odlikovali sta se zlasti pri tem požaru požarni brambi it Ribnice in Dolenjevasi, ki sta po svojih načelnikih s 4 brizgalnicami in drugim gasilnim orodjem vse delo jako previdno, trudapolno in z dobrim vspehom vodili. Tudi soobčani so na čelu svojih podžupanov iz 8odražce, Zamostcca in Vinice, kakor tudi vrli junaki iz sosednjh občin SuSje in Jurjevice jako veliko pripomogli, da se je požar omejil — Do milih src dobrosrčnih dobrotnikov se pa sajedno z uljudno prošnjo obrnem, da z milimi darovi siromakom v takej veliki bedi kolikor mogoče pomagajo. Drobnič, iupan. Z Radovice, 9. junija. Zanimalo vas bo, če Všm par vrstic pišem o novih vinogradih. Zasadili smo že mnogo in zdaj pridno požlahtnujemo. Tudi onihptreel, ki že lepo rode, je lepo Število. Trta je nastavila bogat zarod; grozdje cvete pri lepem gorkem vremenu. Upanje je, da kolikor bo vina, bo tudi dobro. Pa jedna stvar nam gre navskriž. Grozdna plesnoba se je letos prikaza a v tolikem obilju, kakor doslej le nobenkrat. Napadla je zlasti kraljevino in modro portugaljko in kedor ni pravočasno žveplal, bo glede na ti dve irsti malo natrgal, dasi sta ravno ti dve trti posebno bogato z grozdjem obloženi. Koder gozdje Se ne cvete, naj žveplajo, če zapazijo, da se po grozdju razširjajo tanke nitke in je grozd tak, kakor bi bil potresen s pepelom. Prvo žveplanje se mora vršiti pred cvetjem, drugo, kadar so jagode debele kakor konopljeno zrno. Žveplanje je pa sigurno sredstvo proti pleanobl. iz Celovca, 9. junija. (Kmetska zadruga.) C. kr. deželno kot trgovinsko sodišče v Celovcu je s odlokom od dne 25. maja 1807, St. 4211, potrdilo pravila »kmetske gospodarske zadruge za Celovec in okolico, registra-vane zadruge z omejenim poroštvom.« Udje prvega odbora so gg.: Jan. Ure v. Voglah, načelnik; Jan. Fritz v StražiSču, njegov namestnik; V. Podgorc, vikar v C«-lovcu,- tajnik; J. Božič p. d. Teljan v Pokrčah; J. Sorgo v Smartnu; A. Jiger v Voglab; Janez Singer v Strugi; M. Prosekar v Kotmarivaai; M. Rebernik v 2relcu; M. Holiber v HodiSah; J. Kordel v Medgorjah; L Dresi v Vatrinju, odborniki. Zglasila in nasoanila je poliljati g. tajniku V. Podgorcu. Uradovalo se bode začasno v prostorih slovenske posojilnice, Pavličeve ulice It. 7, in sicer ob četrtkih od 10. do 12. ure predpoludne in od 1. do 3. ure popoludne ter ob sobotah od 10. do 12. ure predpoludne. Listek. Dolg. (Spisal Jakob Normand.) »Zakaj vendar ne vatopite v kako društvo, v kak klub.?« so nagovarjali grofa R., po vsem Parizu znanega ogerskega bogataša, njegovi prijatelji. »Povsod bi vas vsprejeli z odprtimi rokami, saj ste boljši Parižan kakor marsikdo, ki je že od nekdaj tu. Vsekako morate iti med nas.« V 'Jaz Vas predstavim ,Jokeju'!« »Jaz .EpatantuM« »Ne, ne«, odvrne grof uljudno; »zagotavljam vas bilo bi popolnoma brezvspišno.« ' »Nikakor ne; lam bodete čitali časnke, našli bodete prijateljev, pogovorili ae bodemo o dnevnih dogodkih — I« »Shajali še bodemo k skupnim obedom —!■ »Urili v sablanju — |« »Igrali biljard — I« »Prilično napravili tudi kak izlet -1« Gri fu se čelo zmrači; osorno zavpije: »Ne govorile več o temi Nkdar, ne, nikdar!« Prijatelji ostrme; še nikoU ni tako neuljudno govoril, nikoli ga še niso videli tako razburjenega. Takoj opazi stari grof, kako neprijeten utis so napravile njegove besede, salo se jame hitro opravičevati: 'Oprostite, prosim vas, oprostite ! Po nepotrebnem sem se razburil. Surovo sem odgovoril na prijazna vaša vabila. Oh! Vzbudili ste ni neprijetne spomine. Ne, prijatelji, nikdar ne vstopim v kako društvo, čemu? Povedal vam bom vzrok, ker tako prijateljski sa me skrbite. Umeli bodete potem mojo razburjenost in gotovo tudi oprostili.« Grof rzdihne, nasloni si osivelo glavo na roko ter začne pripovedovati počasi, s tihim glasom. »Takrat sem bil star"25 let, — sedaj sem jih 58. Stvar je, kakor vidite, že nekoliko stara; vendar se mi je tako globoko utisnila v spomin, kakor bi ae dogodila včeraj. Kot dvajsetletni lahkožive c sem živel v Parizu grozno lahkomiselno in brezskrbno. Zapravil sem vse svoje precejšnje premoženje. Da poravnam dolgove, pisem svojemu očetu. Posije mi zahtevano svoto, ne da bi Crhnil jedne besedo; a ravno ta velikodušnost me je tako potrla, da sem prisegel, da ga n koli več ne poprosim, naj pride karkoli. Ko sem vse plačal, ostalo mi je še 80 000 frankov, — pač malenkost. Sklenil sem za vso svoto igrati; če dobim, si opo-morem, če pa izgubim, — no, preostane mi ie Se jeden korak — ostaviti življenje. Sklep je bil res malo pre-hiter za petindvajsetletnika, toda bil je trden in ne omajala bi ga nobena sila. Najprvo grem v gledišče, potem pa naravnost v klub, — tedaj sem bil član marsikaterega kluba. Noč je bila mrzla, žalostna, deževalo je neprenehoma. Ko pridem na glavni trg, vidim visoka, razsvetljena okna; zdi se mi, kakor bi me opazovala z velikimi rumenkasto rudečimi očmi. Za okni prihajajo in izginjajo temne sence. »Tu bodemo torej nocoj poslednjič igrali!« si mislim ter pospešim korake. Ko hočem prestopiti prag, zadenem s nogo ob nekaj črnrga, ki je ležalo na lit h. — Stopim bližje. Bila je mala beračica, stara komaj deset let, bleda in bolna, zavita v umazane cunje; spala je. Nekoliko is sočutja, so bolj pa vsled aeke slutnje — kajti tam gori s« jo Slo nocoj za moje življenje — vzamem zlat ter ga stisnem speči ubožici v roko. Motne oči se nekoliko odpro; tiho saSepečo »hvala«; prsti se ji tesno oklenejo zlata, — potem pa sirota zopet zaspi.' Nekaj minut pozneje sem bil že v igralnici. Le kakih deset igralcev je bilo, vsi so bili razvneti. — Takoj pri prvi igri dobim tisoč frankov; zlat, ki sem ga podaril siroti, mi je prinesel srečo. A kmalu se list obrne. Saj poznate strastna igralce; nepotrebno bi mi bilo torej opisovati strast, ki me je Freobvlada'a tedaj, ko sem omahoval med dobičkom in zgubo, med obupom in nado, med — življenjem in smrtjo, časi in ljudje se spremene, igralci nikdar! Ura je odbila dve čez polnoči, jaz sem imel le Se tisoč frankov. Vso sem stavil naenkrat. Vzdignil sem osem... že sem upal, da sem r«>šen. v Nasprotnik je vzdignil devet. Izgubljen I , ■/ Vstanem, na videz popolnoma miren, a v resnici razburjen, kakor Se nikdar. Na svidenje I so mi klicali od vseh stranij. D&, da, na svidenje! Jutri, kje bodem jutri ? Drugi sedejo na moje mesto. Nadaljeval so igro. Ko si oblečem suknjo, se nehote ugledam v ogledalu. Bled sem bil kot vosek. Počasi stopam po stopnjicah navzdoli. Spodaj so spali Štirje strežniki. Ko grem mimo se jeden prav zaspano vzdigne, vsi drugi spe dalje. Vseh Ceh podrobnostjj se ie natanko spominjam. Prižgem si smodko: zadnjo — sem si mislil. Stanoval sem le par korakov od igralnice. Vse moje stvari so bile urejene. Čez četrt ure bi imelo biti vse končano. Težka vrata se zapro za menoj. Stal sem zunaj; zazebe me. Stopim nekaj korakov dalje ter zadenem ob nekaj trdega: — bila je moja beračica. Med igro sem jo popolnoma pozabil. Otrok se ne gane. Se vedno spi mirno, a v roki tišči podarjeni zlat. Nekaj smešnega mi pride na misel. Kdo . . . Sreča je čudna reč. Z zlatom lahko dalje igram in lahko zopet vse nazaj dobim ... Ta zlat, ki je počival tako dolgo v tej nedolžni ročici mi lahko prinese srečo ... Tako je! ... Toda miloščina je, ki sem jo podelil ©tri ku ; da bi mu jo zopet vtel, bi bilo nesramno! Toda dobil bodem . .. Morda vse jedno dobim ... in potem ji dam podvojeno ... stokrat toliko nazaj. Kakor hudodelnik pogledam krog sebe. NikogzT nO Skloaim se k otroku .. . stegnem varno roko ... in po-tipljem bliščeči zlat... Ga imam že v roki... vrnem se v klub, v igralnico nazaj in vr2em zlat na zeleno mizo ..." Grof postajal je vedno bolj vznemirjen. Njegov obraz, doslej miren, je prihajal vedno bolestnejši... Nadaljeval je le težko ... .Dobil sem ... jedenkrat. i. dvakrat... in mislil sem že mali sirotici vrniti... ji dati par zlatov... Takoj!... Toda sreča! Nestalna oreča 1 Morda bi bilo škoda jenjaU .. . Ne! Nadaljevati hočem... Igram dalje ... in dobivam'... vaelej ... čas prehaja . .. odbila je že tri... in v žepu imam 200.000 frankov. Igralci prosijo milosti.. . Zagrabim dve polne pesti zlatov ter hitim doli po stopnjicah ... Ubogi, dragi otrok! Kako bode srečna I. .. Kako lepo ae bode vzbudila I... Skrbel bodem za njeno bodočnost... za celo njeno življenje .. . srečna bode. .. srečna po meni... saj sem ji dolžan ... kajti rešila me je .. . Naglo skočim skoti vrata ... z razprostrtimi rokami hitim k nji.. . Nikogar tu I... Ne I To je nemogoče ... Saj je ležala vetoder tukaj ... pred nekaj hipi... oziram se ... veliki prostor je bil prazen, hladan in otožen, skozi gosto meglo so prodirali prvi žarki jutranje zore . . . — Kje je ona, moja mala beračica . . . noja iešitev"... Mimo pride neki mož .. . Vprašam ga . . . osup-njen me pogleda ... videl ni ničess, misli, da sem zblaznel, pospeši korake ter izgine v megli Kje je ? ... Po kateri poti je šla ? ... Na desno ? ... Na levo ' ... Preletim oeste ... Nič, vedno nič ! ... Ali bi bilo mogoče, da bi je več ne našel? Potem ostanem pa tat. .. Da!... Cisto navadno sem okradel to revico ... Saj je bil ta zlat njen ... in jaz sem ji ga vzel. . . tat I — In ta zavest, da imam dovolj zlata, da jo osrečim . . . osrečim celo njeno življenje ... če jo zopet najdem ... Grem k policiji; Čakam ure in ure dolgo . . . — Naposled se odpre pisarna. Sprejmejo me . . . Povem ves dogodek ter opišem svojo sirotko... Popraševali bodo ... Tndi sam grem na lov ... Preletim ves Pariz; prc-iščem vse revne,še, najbolj oddaljene okraje, upajoč, da se me bode usoda usmilila ter mi vrnila otroka ... Prešlo je osem, štirinajst dnij . . . nobenega sledu pri policiji ... in tudi jaz nisem opravil ničesa. . . Morda bodete menili, da me je brezvspešno poizvedovanje kmalu utrudilo, da sem obupal? Nikakor ne. Le jedno misel sem imel: najti jo ter ji vrniti, kar sem ji vzel. Da, vzel I N hče mi ne more zmanjšati krivde. Kdo ve? Ali nisem bil še bolj kaznjiv, kakor sem mislil? Ta zlat, ki sem ji ga dal, pa zopit vzel, bi morebiti tudi njo osrečil, jo iz uboštva izkopal... obvaroval sramote ... sed»j pa strada!. .. Iskal sem, neprestano iskal... že Md 80 let..: in našel ničesa ... Najbrže je umrla ubog* sirota... ali še slabše . In če pomislim, de sem jo morebiti kedaj srečal z njo govoril, ne da bi vedel, de je onal... Ona Je I___Daj ji nazaj, kar si ji ukradel! w .. Ako so kaj posebnega ne pripeti, je ne bodem našel nikoli več. Tida svoje krivde se hočem vender oprati. Ker nisem mogel tega naravnost, bočem to storiti na drug način. Neoženjen sem in jedini gospodar svojemu premoženju in ob jednem tudi očetovem«... Ce ne najdem pred smrtjo svoje sirotke, hočem osrečiti več druzih I" Grof molči nekaj čisa. Potem sd vtdigne in otrese z glavo, kakor bi se hotel tnebiti žalostnih spominov. Nato reče z žalostnim nasmehom: „Sedaj, prijatelji dragi, veste, zakaj ne vstopim več v noben klub; radi hude, morda celo pretirano vesti sem to prisegel; gotovo me bodete umeli, kakor tndi prejšnjo mojo razburjenost." Tri leta so pretekla. Gref je hodil redno po potovanj b. Pred nekaj dnevi so pa brali t časopisih to U preproste vrst ce: „Iz Budimpešte nam naznanjajo smrt grefa H.... V oporoki je o.-Uvil vse svojo ogromno pie m^ienje pariškim ubožcem." Svoje male beračice ni našel. Razgled po Slovenskem. Birmovanje v ljubljanski škofiji preloženo. Ker so prevzvišeni gospod knezošktf zadnje dni toliko oboleli, da morajo po zdravnikovem ukazu nekaj tednov popolnoma počivati, so bili primorani za sedaj napovedano kano-nično obiskovanje in birmovanje za nedolcčen čas preložiti. Opravili so te dni le birmovanje na Igu in na Golem. G!ede drugih krajev pa, ki so bili doslej za letos določeni, odločili bodo še le pozneje, kedaj in kje, da bodo birmovali, ker bodo morali vsled prekratkega časa nekatere za sedaj določene postaje tudi popolnoma izpustiti. t Frančišek Wohinc, blagi župn k v Križah pri Tržiču je dne 7. junija po dolgi bolezni umrl v 77. lelu. — Porodil se je dne 2. decembra 1820 na Breznici, dne 30. julija 1844 je bil posvečen za maSnika. Kot duhovni pomočnik je služboval v St. Vidu pri Cerknici, v Tržiču, 26. septembra 1861 je bil imenovan župnikom v Kovorju. Leta 1870 jo dobil župnijo Križe, katero je vneto oskrboval do svojo smrti. — »Jedna blaga duša je na svetu manj, jedna sveta, upajmo, v nebesih več«, tako piSe o pokojniku njegov kaplan gospod J. Vole na listu, s katerim naznanja njegovo smrt. S tem jo popolno označen blagi pokojnik, kateremu dodeli Bog večni mir in pokoj 1 Birmovanih Je bilo biukostne praznike v stolnici ljubljan ki 1745 birmaneov, in sicer v nedeljo 1455, v ponedeljek pa 290. Umrl je v nedeljo dne 13. junija po kiatlu bolezni in previden g. Matija Muhar, cerkvenik v stolnici. — Pokojnik je svojo službo vestno in natančno opravljal skozi 26 let. — Prijateljem in znancem bodi priporočen v molitev. N. v m. p.! ■'■ * ' ' ' Ljudska posojilnica, rogistrovans zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Gradišče, št. 1. Prometa (v 5 mesecih, od 1. januvarija do 31. maja 1897. leta) 1,062.658 gld. 38 kr. Hranilne vloge se obrestujejo po 41/, odstot. obresti in sme vsakdo vložiti. Posoja se le članom. Tudi so vsprejemajo vloge na tekoči račun in se od dneva vložitve obrestujejo. — Opozarjamo na bilanco, katera se nahaja v insiratnem delu na zadnji strani. Občini Rakek in Šilce ste se vsled odredbe c. kr. finančnega ministerstva za čas od 1. novembra t. 1. dalje priklopili c. kr. davčnemu uradu cerknitkemu. V Radečah ustanovilo se je konsumno društvo, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, Odbor je sestavljen iz načelnika in njegovega namestnika in -pa iz 13 odbornikov, ki se razdeli po sosednih vasoh. Udanoetna Izjava. Občina Trnovo na Notranjskem izvolila je v obfi. seji s dnč 4 marca t. 1. PrevzviSenega kneza in Škofa Ljubljanskega v znak popolne udanosti, spoštovanja in ljubezni svojim častnim občanom. — Modrega vladiko ohrani Bog Se mnoga letal Posojilnica in hranilnica v Poljanah nad Skofjo LokO. Meseca marca, aprila in maja se je vložilo 20.734 g'd. 79 kr., vzdignilo 1455 gld. Posodilo se je 14 590 gld., posojil vrnilo 855 gl. Stanje hranilnih vlog: 77.878 gl. 237, kr.; stanje posojil: 29.940 gl. Promet zadnjih treh HMsecev : 45 916 gld. 84 kr. Udov 134 Misijon. — Spomenik Baragov. Z Dobrnič se poroča: Trije veleč. gg. oo. Lnzaristi vodili bodo od 28 junija do 6. julija sv. misijon v Dobrničah; ob tej priliki odkril se bode 29 junija tudi spomenik, ob stoletnici postavljen v farni cerkvi slavnemu misijonarju in škofu Baragu. Parebrod na Ljubljanici. Gosp. Karol Kotnik na Vrhniki je prosil dovoljenja, voziti po Ljubljanici s pa-robrodom, in sicer od Vrbnike do Ljubljane. Parobrod bode urejen ta promet z ljudmi in s blagom. Foita v Udmatu. Due 16. roenika t I. odpre se v Udmatu, pol. okraju ljubljanskem nova postna ekspedi-cija z imenom »Ljubljana 5«', koji urad se bode pečal s prodajo poštnih vrednostne, sprejemanjem navadnih in priporočenih piaemskih poSiljatev, postnih nakaznic do 600 gld., ter ob jednem služboval kot nabiralnica postno-branilnlčnega urada. Tombola. G. kr. minhterstvo je gasilni družbi v Gorjah pri Bledu dovolilo efektno tombolo v korist društvene p le gaj ae. Povožen je bil dne 5. junija v Strelskih ulicah v Ljubljani Janet C-ber it Matlnje vasi. Vozil je hoje, a je na klancu ta gradom premalo aavil, hotel je konje obdržati ta'vajeti, kar se mu spodtakne' on omahne in po nesreči pade pod tadnje kolo, ki mu je slo čet prsi. Bil je takoj mrtev. Mil. knezoifcof lavantlnski so se v petek, dne 4. junija popoludae ob 0 uri vrnili iz B rna, in sicer, hvala Bjgu, prav zdravi in čvrsti. Na biakoStno nedeljo pa so peli ob 10. uri v stolni cerkvi slovesno sv. mašo, nato pa birmovali 605 otrok. V rogaškem okraju se je vsled ministerskega odloka ustavilo iztirjevanje zaostalih davkov do meseca septembra. Ker je vsled lanske toče in prepovedaaih svinjskih sejmov rogaški okraj silno obožal, je ta odlok za našega kmeta velike važnosti, za kar se imamo zahvaliti veleč. g. dekanu J. Tombabu, ki je po drž. poslancu g. dr. L. Gregorecu ieposloval davkoplačevalcem to olajšavo. Silni nalivi dne 4., 5. in 7. justfja so napravili na južnem delu Pohorja veliko škode; potegnilo je deževje mnogo plazov, rodovitna zemlja se je na debelo zasula s peskom; pretrgali se kolovozi, voda je odnesla mnogo lesa in raztrgala jet pri Stingčevem mlinu v vitanjskem trgu. Ubogo ljudstvo I . Nemško-elovenske poštne pečate je zaukazalo trgovinsko ministerstvo pri vseh novoustanovljenih poštah na Štajerskem in Koroškem, kjer stanujejo Slovenci. Pri sedanjih poštah ostanejo pa še stari nemfiki pečati, dokler se ne obrabijo (I) Župnik ioief Škerbinc t Dne 4. t. m. je umrl v Slatini, kamor je bil šel iskat v budi bolezni pomoči, jeden najzaslužnejših duhovnikov - rodoljubov koroških, preč. gosp. Jotef Škerbinc, župnik, kn.-šk. duhovni in dekanijski avetovaleo v Vogrčah ob Pliberku. Pokojni je bil vseskozi vsoren duhovnik, nad vse vnet in delaven domoljub in zagovornik teptanih pravic koroških Slovencev. Dosegel je starost 66 let. — Naj v miru počival :t Iz Rajhenburga se nam poroča I 9 letni pastir pri Fr. Haitanul je Sel dne 9. t m. s dvema domačima otrokoma v stransko izbo, vzel je puSko v roke in vstrelil takoj do smrti 4 letnega otroka, starejšega 6 letnega pa nevarno ranil. Drugi dan mu je zdravnik izrezal 5 svinčenih trn, drugih ni mogel, tako da je le malo upanja, da bi ludi ta otrok ostal pri življenju — Torej zopet: Očetje, ne branite nabitih pušk v sobi I Raznoterosti. jI • v I (Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.) Dnč 3. junija je bil obsojen na tri leta težke ječe 21 letai posestnikov sin Ignacij Hribar iz Krašnje. Duč 26. dec. 1896 je pred Koželjevo gostilno v KraSnji brez povoda napal dva gosta, ki sta prišla it gostilne. Potem je grozovilež razbijat po oknih in vratih ter konečno vlomil v hišo ter 4 kolom udaril pO glavi tako gostilničarja Koželja, da je ta izgubil levd oko. — Zaradi hudodelstva golju-fije je bil obsojen bitši kramar Ivan Križman V Kamniku na 9e«t tednov je?e. Bratranec njegov Iran Križman, posestnik v Mlaki je bii obtošbe oproščen. Ktamar Križman je na rasne načine skušal dobiti kredit pri trgovcih, dasi istega ni mogel poravnati. Bratranec njegov ga je baje pri tem početju podpiral. Na pet let tetke ječe jo bila obsojena 21 letna Ala Velkavrh it Vrzdenca pri Vrhniki, ker je zadušila svoje novorojeno dete in je skrila pod Ceber. — Na 3 in pol leta je bil obsojen posestnik Jakob Jerman iz Domžal, ker je po krivem prisegel, da ne dolžuje posestniku in trgovcu U- Jermanu v Ljubljani 6900 gld. katerih povrnitev je t» sodnijsko zahteval. Mafija Bezek is Borovnice je bila radi deto-mora obsojena na & let teike ječe. — Frančiška 2#ir daršič iz Vel. Lašč je radi Utvine dob^ 8 ječe. - Stari tat- Andrej Anderberg, ki je kradel *i vino, vozove itd. jo bil obBoJen na 8 let te«ke ječe, (Romaije v loret« v proslavo sv. CirJJa .ia Metoda.) Na praznik sv. Cirila in Metoda dnč ,5, julija t. L bodo posvetili v cerkvi Matere Božje v Loreti kapdo, sezidano ondi na čast sv. C rila in Metoda. Največ zaslug za to ima biskup Strossmayer, ki je nabral in daljv ta namen do 26 000 frankov. B.l je zato tudi naprošen, da b: on kapelo blagoslovil, pa si vsled visoke starosti ne upa na tako pot. ZHto pa pozivlje vernike svoje Škofi.e, kakor posnamemo iz »Glasnika biskupijc bosanske in sriemske«, naj se za isti dan v obilnem Številu udeležč romanja v Loreto. Ako bi se morda kdo itmed Slovencev hotel pridružiti temu romanju, kar bi bilo gotovo želeti, poizve o tem bolj natančno pri biskupovem tajniku v Djakovu, gospodu dr. M a t o N o v o s e 1 - u. (Svoji k svojim) Pod tem naslovom se nam piše z dežele: Nalagajmo svoj denar pri domačih denarnih zavodih in to le v svojo lastno korist na eni strani, na drugi strani pa pospešujemo s tem naS gospodarski napredek, ter dobiček pri tem zopet sami imamo, da konečno ne gospodarijo tuji z naSimi novci in dobiček porabljajo za nam celč tuje in nasprotne namene. — Star sem že 72 let, nosil sem 27 let prihranjene novce v kranjsko hranilnico, ta je denar posojevala večinoma izven dežele, napravila dobiček in ga porabila za namene kakor »Bul verein« itd. in to vse z mojim denarjem, vrh lega so se gg. pri kranjski hranilnici ponaiuli kot gospodarji in to vse z mojim denarjem — vsaj deloma — kar po glavi mi stari bi se trčil, tako obžaljujem vse to, da mi se oči niso odprle preje. Naj pa bode to izgled mlajšim. Kranjska hranilnica vzela nam bode posihmal od 4% obrestij 10 kr., to me je zdramilo, premišljeval sem sem-tertje, naposled Sel k »Ljudski posojilnici« v Ljubljani — Gradišče St. 1, se o vsem poučil in prišel do prepričanja, da je pri tej posojilnici denar ravno tako varno naložen, kakor pri kranjski hranilnici, vrh tega mi daje 4'/, % obresti popolnoma, ne da bi odtegnila onih 10 kr. — posledica vsega tega je bilo, da sem svoje hranilne knjižice kranjske hranilnice izročil vse »Ljudski posojilnici« katera mi je izdala novo knjižico čez kapital in obresti in vkupno mi ga nepretrgano obrestuje za več kakor pol procenta više. — Dobil sem še drugih pojasnil, kako si s tem činom koristimo sami Bebi po celi črti, osebno in splošno in sprevidel sem, da storim tako-le razven sebi, splošno »Domoljubno« dolžnost. Z Jaj mi je srce se potolažilo, prav veselim se sam nad seboj. Storite tako tudi Vi mi rojaki kranjski, sebi v prid in ne bo dolgo, da postanemo neodvisni, gospodarji svojega sami, v korist naSemu gospodarstvu. M>rda vam ia kaj več pišem. Pozdravljem Vas s prošnjo, da to moje pismo objavite tako kakor se Vam zdi primerno, udani J. Pr. (NesreJa pri zvonenjn.) Grozna nesreča se je pripetila o velikonočnih praznikih v vasi Ponteviko 'na Laškem. Služba božja se je ravno končala. Ljudje so v gostih trumah odhajali iz cerkve. Fantje so pa v zvoniku pritrkavali, kar so jim moči dale. Naenkrat se razbije kembelj pri velikem zvonu in posamezni kosovi so frčali iz' zvonika med množico. Najtežji je padel na tri dekleta, ki so Sle skupaj iz cerkve. Jedni je glavo po-polnoma razbil, drugi je razbil rame in hrbtišče, tretja sicer ni bila ranjena a vsled groznega strahu jo nevarno obolela. na (Pes ga je raztrgal.) Neki laski delaveo hotel je u„ Dunaju prenočiti pod milim nebom. Napal ga je pa veliki pes in ga grozno raztrgal. NaSli so nesrečnega delavca vsega razmesarjenega. iUzvid«'.o se je iz vsega, da se je delavec boril za žive in mrtve s psom, ki ga je pa premagal. Tekel je nesrečnež tudi kakih 300 ko-rakov, a pes mu je sled.l in ga zgrabil ter do smrti obklal.' Pes je na to šel k svojemu gospodarja Sled za njim se pozna prav do doma. (Kupčija s sužnji v Afriki) Ta rana človeštva se še vedno nagnusno gnoji. Med 200 milijoni Afnkancev je 50 milijonov sužnjev. Na otokih Zanzibar in Gemba ki sta pod velikobritansko vlado, je 200 tisoč sužnjev. Vsako leto utihotapijo na otok Zanzibar 7000 sužnjev, in 11 000 v Arabijo. A čeprav podjarmijo Mohamedance, ki so glavni kupčevalci s sužnji ta grda kupčija ne bo prenehala. Preveč je ukoreninjena. StariSi prodajajo otroke. Dolžnike in hudodelnike prodajo *a sužnje. Sužnje rabijo za vse. Suženj je tovorna žival, ki nosi slonovo kost, gumi in vosek na obrežje in prinaša evropske pridelke naznj v deželo. Suženj je to, kar je bila komela sa evropske karavane, ki se podajajo v le neznane knge. Ta grda trgovina se bo odpravila kadar se bodo vse razmere popolnoma spremenile. (Najmanjša slika na sveta) Nek slikar je pred kratkim izpostavil sliko, ki je komaj pol palca velika. Predstavlja pa mlin na veter. Med vratasi dobro razločiš mlinarja z vrečo na rami. Miia stoji na nekem zelenem gričku. Prav blizu mlina je voz, in nekaj korakov v stran je tropa možakarjev. Vse je pa čudovito natanko naslikano, tako da morsS tudi s prostim očesom vse razločiti. (Bogata beračica) V Pragi je te dni znorela 79 letna beračica Marija Kiatobvil. Policija jo je morala prijeti. Ko so preiskavali njeno obleko, so aaSli na hrbtu dvoje hranilnitnih knjižic, katere so bile zašite med obleko. Knjižici sta bili vredni nič manj kakor 6914 gld. 9G kr. Beračica je stanovala na dvorišču nekega samostana ia je dragim beračem, ki so dobivali v kuhinji juho, posojala skledice po krajcarji. (Bicikelj za pestunje) je najnovejši izum. Kolo je tako napravljeno, da je pred sedežem pričvrščena nekaka zibelj iz katere pa otrok ne more pasti, tudi če se bicikelj zlomi ali prevrne. Pa naj kdo reče, da svet ne napreduje. (Odkritosrčen zdravnik.) 0 veleučenem zdravniku in tajnem svetniku prof. Nusbaumu v Mnihovem pripovedujejo marnikako veselo dogodbico. Neki bavarski pi-vovar, imel je krč v nogah. Pelje se v Mnihovo k Nusbaumu, s katerim sta se poznala Se izza vojaških let. »No«, pravi profesor, »kje čutite težave?« »Gospod tajni svetnik v nogah.« — »Tak6, v nogah. No, čujte, če so težave v kolenih, imate kr«, če pa spodaj na prstih, je protin.« — »Gospod svetnik, v kolenih bo.« — »Tako, torej pokažite i.....Prav imate, krč je.« — »Ia kaj pomaga zoper to bolezen?« — Pre; dragi Fips, to tuhtate, ia če uganete pravo sredstvo, m< povejte; in — oba sva v enem letu milijonarja.« ,Ifl kaj drugače?« — »Tedaj kolikor mogoče malo pijte, noge imejte pa ategnene in gorite.« — »Lepa hvala, gospod svetnik, koliko sem dolžan?« J- »Velja moj recept nič, ljubi Fips, pomaga pa tudi nič.« (Ajde peanemaje.) V Vinsanu (Vincennes) na Francoskem umri je nedavno neki Frer, kojega poslednja volja* je bila, da ga veselo pokopljejo. To se zgodi. »Žalujoči« plešejo in prepevajo vesele pesmi zadej za rakvijo, ki je odičena s pisanimi trakovi in cvetkami. Za njimi koraka godba igraje najživejSe poskočnice. Po pogrebu je v gostilni velika pojedina, kjer nazdravljajo umrlemu Freru. Nazadnje je ples do ranega jutra. In tak pogreb na Francoskem ni bit prvi, marveč v enem letu že četrti. ,. . , (Obisk v vejaln ci.)General: »Stezadovoljni s hrano ?« M Novmeci »Da, gospod general.« — General: »Je dosti bran« ? In potem, ali ne dobi na vse zadnje jeden velik kos, drugi pa majhen ?« — Novinec: »Velikega ne dobi nobeden, gospod general.« (Zvite.) A: »Ti praviš, da kadilci malo časa živ«. Moj o«e je strasten kadilec, pa je vendar sedaj že okroglih sedemdeset let star.« B: »Da, koliko bi bil pa Se le star, če ne bi kadi!!« (Smefinica.) A.: »Kaj pa svinja na sosedovem dvorišču tako neznansko cvili?« — B.: »Ker jo koljejo; mar si naj zdaj vriska !« Prihodnja številka „DOMOLJUBA" I. julija 1897 zvečer. izide dna Lotery*li« srečke. Dsssj, 13. junija: 68 Gradec, 12. junija: 46 Line, 6. junija: 40 Trst, 6. junija: 16, 86, 10, 85, 83. 3 22 39 23 4 76, 7 81. 9, 77, 57 82. Tržne il »»/ I % ». I '.tj -'ifj * >/• jM i * ■ • v- 1 > < cene v Ljubljani. 9. junija M 145 li <-ir" • 1 Pfleaica m. st. . R(ft) > Ječmen, \» Oves, » Ajda, » Proso, » Ronua, » Krompir, » Leča hkti. . Grah, » Fiiol, » Mulo kgr. . Mast, » . Speh, svež » SE 8! 30 6 20 f>\-6 201 7/20 7 60 12 11 9 — 76 74 Špeh, povojen, kgrr Surovo maslo, » Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso kgr. Telečjo > » . Svinjsko » » . KoStrunovo» » . Pijanec..... Golob..... Seno, 100 kgr.. . Slama, .» » . . 1 Drva trda, 4 kub. mtr. 6 » mehka . . . -'. —__- 70 66 40 60 18| 40 78 30. o Ji "irs.S- . 7 - '.f ■■''< je najboljši in najčistejši primeseh h kavi. . 149 25-9 Cestite gospodinje! ■■■■■ Zahtevajte in kupujte to kavo T Prodaja se y rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v ikatljah. Zahvala in priporočilo. § Delolj ulme Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in po deželi, da sem s 1. junijem 1. 1897. svojo že -»ari JL«"* po vsem Slovenskem dobro znano gostilno „Pri Štefanu" v Ljubljani, za frančiškansko cerkvijo preselil v svojo novo na istem prostoru stoječo hiio Z jako prostornimi sobami. Postregel bodem vse svoje cenjene obiskovalce vestno z domačo in ceno hrano in točil razna zdrava le naturna vina ter zmiraj sveže Auer-jevo pivo. Tujci dobe s 1. avgustom t. 1. pri meni tudi prenočišče. Zahvaljuje se za dosedanji mnogobrojni obisk, se tem potom ob jednem najtopleje priporočam tudi za nadalje Z velespoštovanjem 190 2-2 Alojzij Pogačnik (po domače „Štefanov'.) rtnnnni ♦ Samo v naši zalogi _ pri gospodu Frideriku Homanu v Radovljici oddajejo se na drobno rasni ostanki, in sicer: okolo 200 (»tankov široke plave kotonlne, 4 m za 80 kr. . 300 „ »/, „ , „ 4 „ „ 80 . „ 400 „ podloge (kanofas), 4 „ „ BO „ „ 500 „ rjave kotonlne, 4 „ „ 60 „ „ 600 „ vsakovrstnih oajgov ln satlna 4 „ „ 700 „ pisanega in belega platna za srajce 3 „ n 800 „ obelenega platna 4 „ „ 900 komadov rjuh, 200 metrov dolžine, ena „ 1000 „ rjuh, obelenih, 200 metrov dolžine ena „ 1600 „ vsakovrstnih predpasnikov (birtahov) za žene in deklice od 20 do 60 kr. Za popoln« nepokvarjeno, dobro blago se jam5i. Velespoštovanjem Brata JRaichart tovarna bombažnega blaga osebe — povsod — katere iSčejo trajni denarni zaslužek, naj pismeno povprašajo pod „Zukunft»vorsor|re" Gradec, poste restanle. 163 8-8 Kmetovalcem kateri se hočejo poučiti o marsičem, kar kotiiti njihovemu uspešnemu gospodarstvu. priporočamo knjižico Kmetom v pomoč. Narod&o-gotpodarska raiprava Spisal Iv. Belee, župnik. Cena 20 kr., po pošti 23 kr. Dobiva se v „ Katoliški Tiskarni" liil Fischer, Kamnit, Kranjsko. Ponižno podpisani slavnemu občinstvu uljudno naznanja, da je s I. majem lotos obfieznani v mestu Kamnik, najprljetnejiem savetlšAu in kopališču, prevzel zopet v lastno režijo. Priporočujo« se slavnemu občinstvu za obilni obisk naznanja, da bode skrbel prav posebno zadovoljiti cenjene goste z taborno vinsko kapljloo, vselej svetim pivom, x dobro, ukuano gorko ln mrzlo kuhinjo. V hotelu se nahaja mnogo sob aa prenoMM«, kakor tudi letna stanovanja. 189 10-1 S spoštovanjem Fran Fischer. 80 „ 60 „ 60 „ 75 „ 1 gld. t t t ! ♦ t 191 1-1 ! t 195 1-1 v Dornbirnu. t ♦ , Velečastiti duhovščini, sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo neutolažljivim Brcera, da je bil pozvan k Vsemogoč-I nemu naš itkreno ljubljeni, nepozabni sin, oziroma brat in atrije, preč. gospod Janez Kačar iupnik na Bohinjski Bell danes, dne 1. junija, ob 1 uri po polnoči po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 35. letu starosti. Pogreb pojde v četrtek, 3. t. m., dopoldne ob 10. uri iz župnisča na Bohinjski Beli v ondotno iupno cerkev, od koder bo truplo predragega pokojnika prenešeno po slovesni službi božji na župnijsko pokopališče in ondi pokopano. I Svete maše zadušnice darovale se bodo v Ljubljani, na Bohinjski Beli in v raznih krajih po deželi. Blagega rajnika priporočamo vsem, zlasti še častitim gospodom duhovnim sobratom, v pobožno molitev. V Ljubljani, dni 1. jnnija 1897. i""**6". - Dragotin Kadar, brat. -, Frančiška omoi. Bahovco, Joslpina, sestri. - Josip Bahoveo, svak. - Pepček, Xvan, Prano, Ciril, nečaki. 1 AJoJsiJa, Paula, nečakinji S % % § * % #do pV ** ' ifa..-_— * Vsak kdor ljubi okusno kavo, hoče rdrav ostati ln si kaj prihraniti. «s- Priporočen od zdravnikov. -sa Marijaceljski grenčec (v trgovini popolnoma prost, sme ga torej prodajati vsak trgovec. Najboljše nadomestil za prepovedane takozvane Marijaceljske želodčne kapljice. Razprodsjalol dobč najvišji popust. Plakati v vseh jtz.kih za reklamo ae dobe zastonj) Okropiujofi, okusen, poživljajoč, osvežujoč, zdravje pospešujoč, v dijotetičnom ozira blagodejen je /IftlndfiTli t*««*« najfinejšega Ct5 Dtp. SCHUT2MARKE. vonja (aroma) in naj boljšega ukusa, ne zoperno grenek, marveč prijetno pogreni — Srečno izbrana sestava izredno dobrih, čistih zelišč, najv» stnejša priprava z najboljšo podstavo alkohola omogoči prirejanje najizvrstnejšega želodčnega gren-Aeoa, kateri krep<-a idodao in izvrstno učinkuje proti oslabljenju želodca in iq°ga p'ebavnih organov. Priporočen od zdravnikov, potrjen po neštevilnih zahvalah. — Steklenica 20 kr., 6 stekl. yttrgtvena znamka. 1 gld., 12 stekl samo 2 gld. — Dobiva se v vseh prodajalnlcah, toda pri nakupovanji: Pozor I Pristen in pravi ima varstveno znamko Marijino Celje, katera je oblastveno vknjUena. Da pa se pri kupovanji obvaruje ponarejenega ali pokvarjenega blaga, je najpriporočljivejse obrniti se pismeno naravnost do glavne za oge Lekarna Trnkdczy, Ljubljana, Kranjsko, katera razpošilja — da se občinstvo seznani s pravim, pristnim blagom — najmanj 6 steklenic z obratno pošto po vseh delih sveta 191 24—2 Liniment. Capsici compos. 144 10 is lekarna Blohter-Jeve ▼ Pragi priznano Izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 7U kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 46 26-24 Ricbter-jev liniment s sidrom' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „ sidro" kot pristne. Riohter-Jeva, lekarna pri sistem leva v Pragi. Visoko o. kr. ministerstvo in velssiavna c. kr. deiolna vlada sa Kranjsko v Ljubljani sta in tioer prvo z odlokom z dne 24. aprila 1897, it. 12.604. slednja pa z naredbo z dne 2. maja 1897, št. 6698, podelila podpisanemu koncesijo za otvoritev privatne agencije v Ljubljani s pravico za Izdelovanje nastopne naštetih listin, in aioer: prošenj na Ni. veličanstvo, računov, vlog na razne osrednje urade in druga oblastva, zadevajočih po-miloseenje in razne milostne čine, obrtne, ženitvene in pristojnostne, državljanstvene, iz- in priselje-vanistvene, vojaške, naborne in one stv ari, ki so v področji političnih oblaatij, pa tudi zastopstvo v naštetih opravilih. Uljudno dajoč to na splošno vednost, se priporočam najtopleje v naročila na izdelovanje vseh v pisarniško stroko vštevajočih ae stvarij ter zagotavljam točno, najvestnejšo izvršitev po nizki ceni. Velespoštovanjem Josip Perhauc v Ljubljani, 188 3-3 Streliilce ulice štev. 4. Herbabny-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta 26 let t največjim uspehom rabljeni, prsni sirup raztaplja sle«, upokojuje kašelj, pomanjšajo p6t, daje slast do Jedi, pospešuje preb&vljanje in redllnost, telo Ja61 in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko li prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrooik pospešujejo narejeaj* kosttj. Cena steklenlei Je 1 gld. 25 kr., po pofttl 20 kr. ve« 113 14 za zavijanje. 668 20—20 iČWTi 5!! IHEH9ABNV' Svaril« * Svarimo pred po-Ifs CJVO.IIIU. naredbami, ki se pojavlja io pod jednakimi ali podobnimi ime li, a so vendar po svoji sestavi ln svojem učinka popolnoma različne od našega originalnega 26 let obstoječega pod-fosforn&sto kislega apneno-fteleznega sirupa. Zahteva naj te torej vselej lsrečno Herbabny-Jev apneno- železni sirup. Pasi naj se tudi na to, da Js zraven stoječa oblaniiveno protokolirana varstvena »namka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti s druslml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe! Dunaj, lekarna „zur Barmlierzigkeit" VII/l, Kaiserstraase 78 in 75. Zaloga tudi skoro v vseh lekarnah. IVAN SCHINOLEH i.t.i. STROJE VE. SPRAVEJ.OROD.1C VSAKE VRSTI » m»triJi»(..m»TKu»iin» pohižhe ^ejmjtmijsi h(M.II. M BN...MfT««M.(k*IJi. U Mi.rln.mli. (l?.lj4..< __ AMMV. au«.„il..... M J..J.M MAmh. Rm m /mm* w» in .Al... ..!*>< jmi mt" • Htmhorgu pri Oufraju. "Tgftf nmfiff BaKMBaPuo mmmaV L. 00 OJ I co Vse i, za i ___i irnl Vnovič znižane oene! to Trltarl (iiitjlni »troji i».lito),T n»Uwyii izvršili. Suiil-nloe m sadja In zelenjavo. - Ikropllnloe proti perenosperi, zboljšani ee*tav Vermoierov. — latlliilo*. mlini m ilto, atlakalnloe (preie) sa vino In sadi* različnih sestav (te stiskalnica imajo ikoro ono tlaeilno moč, kakor hidravlične [vodovodne] preie). — Slamoreznioe, katere ae jako lahko gonijo, po zelo totemih cen»h. — Sti-ekalnloe *a aano In slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi IG. HELLER na Dunaju, II/2 Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati! 182 4 Zastopniki se iiiefo. 265 20-5 Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskarna po niskaj ceni. Peye 164 10—8 odpravi v 7 dnčh popolnoma dr. Chri8tOff-a Uborni, neškodljivi Ambra-crčme -mm jedino gotovo očinkujoče aredatvo proti pegam in za olep-ianje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v LJubljani. keaje, Hwizde kornonbnriki redilni prašek. Žlvlnozdr. dlet. aredatvo goved« Is evee. Babi se še tekeai 43 let, po največ hlevih, ake žival aeče jesti, »lake prsbavlja, vikal j iaaje ailaka in da daje iiviaa več ailaka Cena: škatlj. 70 kr, pol škatlj. SI kr. Pristen je le, ako ima poleg natisnjeno varstveno znamko. Dobiva s« v vseh lekarnah ia drogverljab. Frane Iv. Kirizda t. in k. 117 ■■unski 8—5j grajal .eharnarv I.rM-^a rt , L avitr. -ogerikl in ras dvorni zalagatelj V avrfca varaestl ak-Slastva pred alfivred-aiaii peaarelaajl ae-slai ed sedaj aadalje ta le eMaatveae regl« strevaae vvitieea znamka. Jedino pravi (Tinetara balsamiea) Is lekarna »rt naagtljB varha" in tovarno farma-oevtitaik preparatov A. Thierry-ja v Prtfraii pri Rogatoe-Slatini. Praaksiea ia petrjea ad zdravstvenih eklaatev. Vajstarsje, najpzistnejo, naj realneje In najoeaeje ljndeko denaie spravilo, ki ate« prtas Ia plaSae balasti kri v ieledca Itd. ter Je vaera-kno aetraaje Ia zanaaje. V znak pristnosti je taprta vsaka steklenica s srebrno kapiuo, v katero ie vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierrj lekarna pri »ang^ljn va-rlkn". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleae ti-akaae varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem mč vrednejo ponaredbo. Pazi naj aa teraj vedna natančna aa seleno varstveno znamko, kaker zgeraj I Peaarejalee ie peeae«evalee evejega jediee pravega balzama, kaker tudi prekapce aii vredsih ponarejenih, eMieatve varaječlh dragih kalzaauv, zaaleduje« aajatrežja sedoijakiai peten aa pedlagl zakans e varstvenih znankah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega haliam, aaj ae aarail direktne ia saalevl: Ha angelja varha lekarno A. TkierrjJa v »re-gradl pri Bogateo-Matini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Mar- kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Baz-posilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. Pasi naj se vedno natančno na sgrorajino salano varstveno znamko, katero mora nositi v mak pristnosti vsaka ateklenloa. Adolf Thierry, lekarnar il89 20-t-ll v Pregradi pri Regatec-Slatlni. 396 30-11