218. številko.
V Ljubljani, i toni 21. septembra 19%
Ll. leto.
»Slovenski Narod" velja po polti s
za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto skupaj naprej. pol leta » „ . četrt leta „ m % na mesec   . _
K 5t>— . 25 -. 13-. 4-50
celo leto naprej  ....   K 55* ~
sa Ameriko in vse druge dežele1 celo leto naprej   .  ...  K 60* -
Vprašanjem glede Insaratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Upravniftvo (spodaj, dvorišče levo). K n ali o v a nt'.ca it S, telefon it 8 S.
Uhaja vsak dan ivalar iimaiati aadalja la prasnike.
lasera ti se računajo po porabljenem prostoru in sicer   1 mm visok, ter Si mm širok prostor: enkrat po 12 viru, dvakrat po U vin., trikrat po 10 v. Poslano (enai prostor) 30 vin., parte in zalivale (enak nrostor) 20 vin. Pri večjih insercifah po dogovoru.
Notf naročniki naj pošljejo naroćaiaj vedtt) po aakaiaiot. ~fM
Ns saiao aisaeae naročoe brez poslat?« denarja se ae moremo nikakor ozirati.
„Marodaa tiftkaraa" teUIoa it 69.
ceio leto o&prej pol leta
.Slovenski Narod" velja v LJubljani
dostavljen na dom ali če se bodi ponj:
četrt leta „ na mesec
K 48-— . 24—
I
12.-4*-
Posamsina Številka velja 30 vinarjev«
Dopisi naj se karikirajo. Rokopisi se ae vračajo. Uredništvo; Hnaflova ulica it S (v L nadstr. levo), toleion it 34
Tn#. Odon Para:
Hale železnice pri nas.
Za mestni (lokalni) promet, kjer grre za hitro in kratko vožnjo, za hitro odpravo blaga posebne vrste na kratke oddaljenosti ne bi se splačalo graditi normalno železnico. V takih slučajih si pomagamo z zgradbo male železnice posebno cenejše konstrukcije in cenega prometa. Promet sam more računati z velikimi ali pa tudi malimi množinami blaga oziroma potnikov.
, Najstarejša oblika male železnice je železnica s konjskim posonom t zv. tramwav. V Avstriji je bila prva koncesija za tako železnico dana L 1S59. in 1865. tvrdki C. Schalk. Jaequei & Comp. in zgrajena za poskušnjo proga. Dunaj - Schottenriner - Dornbach leta 1865. Na jugoslovanskih tleh je nastala prva taka železnica v Trstu leta 1876., epe leto pozneje kakor v Pragi. Se le L 1891 sledil je Celovec,
Železnice te vrste so se razvile hitro v mnogih drugih oblikah poleg raznega načina pogona. Tako ie bila kon-cesionirana v Avstriji 1. 1S74. prva mala železnica na parni pogon, 1. 1S88. prva vrvna železnica, leta 1894. prva električna železnica in L 1912. prva viseča železnica. Na jugoslovanskih tleh je mala železnica normalnotirna s parnim pogonom le ona v Slovenski Bistrici koncesijonirana 1. 190S. Vrvnih in visečih železnic pri nas ni. Električni pogon je bil prvikrat pri nas leta 1900. koncesiran v Trstu, kjer je bila konjska železnica polagoma vsa elek-trizirana izvzemši kratek košček v svobodni luki. Tudi celovška konjska tramwav je bila i. 1910. elektrizirana. Po letu 1900, nastala ie pri nas cela vrsta električnih malih železnic normalnega in ozkega tira. Tako 1901. ljubljanska (ozka)* 1904 puliska (normalna). 1909 goriška (ozka) 1910 du-brovniška (ozka). 1912 piranska (ozka), 1913 opatijska (ozka). Vse te železnice so last občin ali r>a privatnih družb in zato lahko opišemo gospodarsko sliko, katero kaže tako podjetništvo pri nas.
1. Konjska železnica obstoji le v Trstu v dolgosti 1*003 km od L 1893. Je le še ostanek bivše mreže, ki je od 1. 1876. s 6*7 km začela in se je razvila do 11*6 km 1. 1893. Leta 1900 do 1901 bile so vse linije elektrizirane izvzemši tega enega kilometra. Trampa v ie last družbe tržaških električnih železnic
2. Parna mala želez ni ca ie omenjena* bistriška. Je dolga 3*735 km in koncesirana leta 1908 kot last štajerske dežele. Deželni odbor štajerski vodi upravo. Promet vodi Južna železnica. Otvoriena je bila 11. decembra 1908. Leta 1913. ie vozila 59.324 oseb (216.295 os. km) in 17.242 ton blaga 477.631 ton km. Investiranega kapitala je bilo 294.861 K.
3. Električne železnice so pri nas: "L Trst: >Societa Triestina Tranrvvav« ima 6 linii v tržaškem mestu. Njena koncesija gre od L 1899. naprej. Ravnateljstvo ima v Trstu. Mreža šteje črte: Boschetto - Servola 7*404 kilometrov. Južni kolodvor - Barcola 3"890 km fl. 1900). Via S. Antonio - Via di Rojana 1*905 km, Ponte della Fabra-Via Sette Fontane 1*204 km (1. 1900), Piazza dei Legna - Barriera - Vecchia 0"578 km (L 1900), Piazza dei Negozia-* ni - Chiozza 1*460 km (1. 1900). Skupno 16.441 km (25.219 km normalnega tira).
Te železnice so opravile L 1913. 230.680 voženj in društvo je investiralo 6,032.419 K, od katerih ie 6 milijonov gl_ akcije: amortizirano ima 562.200 K (1. 1913). Čistega dobička je bilo leta 1913. 598.500 K. — >Aktiengesellschaft der Triester Kleinbahnen< ima črto Trst - Općina fkonc. 1901 za prvi del Trst - Skorklia, L 1905. za drugi del do Opčine). Upravni odbor in ravnateljstvo v Trstu. Linija je dolga 6*249 km (tir 7*141 ozki 1*0 m), in je tehnično zanimiva, ker ima ozobljeni tir z maksimalnim spadom 250% o. in adhe-ziiski tir s spadom 50%o. Investirano je 1,983.762 K. Gl. akcij 800.000 K pri-orit akcij 820.000 K. Amortizirano pri-orit akcij za 55.800 K. Čistega dobička 1. 1913. je bilo 111.873 K. — >Občina Tržaška, mala železnica Piazza Gol-doni - S Sabba«:. Železnica ie last tržaške občine, bila je 1. 1903. koncesiio-nirana in otvoriena se le 1. 1913. v juliju. Je normalnotima. Občina te jo dala v promet omenjeni prvi družbi Železnica ima 3*970 km dolgosti (7 338 km tira). Koliko je investirano v to železnico, še do danes ni določeno Cisti dobiček je znašal 42.835 K (za L 1913).
2 Piran: >Akteingeeell3chait Ve-reinigte Gasverke in Augsburg«, torej firma iz Nemškega dobila L iyi^- koncesijo za zgradbo proge Piran - l"orto-rose; vrhovna uprava ie v Atiersburgu. prometno vodstvo v Piranu. Železnica ima dolgOBt 5*479 km (tira 5 737 km ozkega 0 760 m). Investirano ie ^ij**' kron. Čistega dobička je b'*o 1. 191a. le 18.242 K.
, 3-, P*ili: >Istrianer Elektrizitats und Kleinbahngesellschaftc ima v lasti 3 črte: Dr. kolodvor - mornarniška pl šola (L 1904. konc) 3*708 km. Morn! kasino - Valerijin park (1. 1904. konc.) 1 120 km, Viale Bassan - Cesarski gozd U. 1910, konc.) 2'446 km, skupno torej i 274 km (tira 8 033 km. normalnega). Investirano je 1.482.512 K (za 150.000 kron gl. akcij, za 1,310.000 K prioritetnih akcij), amortizirano (1913. leta) za 5000 K glavnih in za 31.400 K prioritet, akcii. Čistega dobička je bilo 1. 1913. le 8991 K. Uprava i vodstvo v Pulju.
4. Opatija: >.A' nzianer Elektr. u. KleinbahngesellshL ima linijo Ma-tulie - Opatija - Lovran koncesionirano leta 1906. Uprava ie na Dunaju, prometno vodstvo v Opatiit. Železnica ie dolga 12*409 km (tira 13*5n'» km ozkega 1*0 m). Investirano je 2 SS8 901 K (za 650.000 K glavnih in za 2.200.000 K priorit. akcij), amortizirano leta 1918. se nič. Čistega dobička tega leta ie bilo za 105.469 K.
5. Gorica: >$ocieta Goriziana Tre-novia< ima upravo in prometno vodstvo v Gorici, kjer ste koncesiionirani dve črti 3"7S2 km in 0"S92 km, skupaj 4*674 km (tira 5*074 km, ozkega 1*0 km). Konce^ijonirana ie bila L 190*"$, promet ie začela 1. 1909 Investiranih ima 886.514 K (za 720.000 K -lavnih akeii*). amortizirano za 9600 K glav. akcii: čistega dobička leta 1913. znatno svoto 66.244 K.
_ 6. Dubrovnik: :>Dubrovačka električna željeznica< konce?i"onirana leta 1912. ima sedež uprave in vodstva v Gružu. Niena železnica znsša 4*400 km t tira 3*480 km. ozkega 0*760 m). Investirala ie 500.000 K v glavnin akcijah, amortiziranega ni še nič. Dobička či-sjega ie bilo že L 1913 S4.S66 K.
7. Ljubljana: >Allgemeine Osterr. Kleinbahngeseli-chaft« ima koncesijo za 3 črte 3*220 km. 2*012 km in 0*044 kilometrov, skupaj 5*276 km. Tira ie 6*259 km. dz*ffega 10 m. Uprava ie na Dunaju, prometno vodstvo v Liubliani. Invest. glavnica ie znašala 1.200.000 K v glavnih akciiah. Amortizirano nič. Dobička je imelo društvo leta 1913. le 7256 K. komaj da =?o stroški prometa pokrili. V voini ie drugače.
8. Celovec: >KIa2-^nfnr:er Strassen-bahne ima 3 r-rte 5*783 km. 3*444 km in 0*892. skup 10*119 km: otvoriena ie bila 1911 (koneesiionirana 1911) Uprava in vodstvo v Celovcu. Investirano je 2.194.123 K. Je last občine. Dobička čistega ie imela 1913. leta 110.332 K.
Če pregledamo stanie malih železnic dobimo to-le sliko:
	km.	mil. K glavnice	H se obrestu-
			je pO o
Celovec	. 10*119	2*2	5*03
Sloven. Bistrica	. 3*735	0*3	9
Ljubljana	. 527R	1*2	0*'71
Gorica          . .	. 4*671	0*9	7*47
Opatija         . .	. 12*409	2*9	3*65
Pulj          .   . .	. 7*274	1*5	0*59
Piran        .   . .	. 5*447	10	1*95
Trst          .   . .	. 16*441	6*0	9*94
Trst - S. Sabba	. 3*970	?	9
Trst - Opčina .	. 6*249	2*0	6*'o9
Dubrovnik	. 3*400	0*5	16*97
Skupaj	. 78*994	18*5	
Ugodno ozemlje za male železnice so velika mesta, ki jih v slovenskem zaledju ni. Neugodno stanje ljubljanske male železnice se ie od leta 1913 popravilo. Tem huje ie zadela vojska promet na obali, ki še ni dosegel svojega končnega razvoja. Tu ima no vojski kapital še dobro polje. Zveza Reke z Lovrano. zveza Tržiča z luko. posebno pa razvoj Trsta v njegovem neugodnem terenu
bodo za male železnice velike naloge. Trst - Miramar - Sesljan in ozobliene in vrvne železnice na tržnški Kras so za razvoj Trsta velike važnosti.
Zakon o vojnih škodah.
Dr. G. Z. — Kar je v Avstriji iz prejšnjih vojn določil glede vojnih škod, je vse brezpredmetno. V poštev prideta torej le:
1.) Zakon od 26. decembra 1912 d. z. št. 236, o vojnih dajatvah s celo kopo ministrskih izvršilnih nared; 2.) zakon od 13. avgusta 1918 d. z. št. 316, o odplačila za dajatve v vojaške namene.
Prvi zakon daje le odplačilo (»Ver-gutung,« ne odškodnino) za dajatve, k: so bile od vojaške oblasti zahteva-n e (običajno preko glavarstev, pa tudi naravnost preko občin, v sili pa kar direktno od lastnika). Odškodnina se daje le izjemoma, n. pr. če je vporabliena nepremičnina v substanci Škodo trpela. Ce ni pjačila takoj ali če se ga dobi premalo, se začne postopek, ki dajate-Ija izroča na milost ne nemilost treh komisij, ki rešijo stvar, kadar se to vladi prav zdi. Ta odplačila so predmet političnih kupčij. Celo gališke poslance so že trikrat vjeli s r~ ^nim obetanjem likvidacij.
Drugi zakon prinaša le malo napredka. Daje se odplačilo za vse premičnine, ki so na ukaz vojaštva bile uničene, za naturalije in sredstva za vojskovanje, s katerimi lastnik sam ni smel razpolagati in so zategadel prišle v roko sovražniku. Važnejša je obveza, da se dovoli odplačilo za porabo, poškodbo in uničenje nepremičnin če niso poškodovane naravnost po streljanju ali siceršnjih bojnih činih: kjer so zemljo prekopavali, navozili ovire, pohodili in gradili pota in sploh kar so na hišah in kulturi poškodovali vojaki sami in ne g r a n a t e, to se mora odplačati (»verguten«). Novi zakon je le avtentična interpretacija nejasnega besedila zakona iz leta 1912. Postopek je zopet isti, t. j. v roki vlade.
Zato je za obnovo po vojni uničenih krajev potreba nov zakon, ki naj sloni na enakosti in solidarnosti vseh državljanov napram vojnim bremenom. Vlada se izgovarja, da bi morala Ogrska skleniti vzporeden zakon, po katerem bi se krile odškodnine iz skupnih sredstev, kakor to velja pri vojnih dajatvah. Madžari nočejo o tem nič slišati. V mirovni pogodbi z Romunsko so si že izposlovali posebno odškodnino za Zalesje. Le to, 1* se neposredno rabi za vojskovanje, ie skupna stvar po njihovem mnenju. Kar pa se »slučajno« še pripeti (n. pr. uničenje hiš in Kulturnih naprav po granatah), to ni nobena potrebna dajatev, temv. škodljiva posledica, kakor jih vojna sabo prinaša še mnogo. Ni ga sredstva, razun pogajanj, da se kaj dobi od Ogrske.. In ta pot je brezupna. Zato se je deži c. kr. vlada s toliko večjo vztrajnostjo.
Ko ni hoteja vlada, je v obnovnem odseku poslanske zbornice poljski poslanec L 6 w e n s te i n predložil načrt zakona »glede odplačila vojnih škod«.
Lowensteinov načrt.
Te dni se bo obravnaval ta načrt. Vlada mu ne pritrjuje t. j. izključuje sankcijo. Tudi ta načrt stoji na recipročnem stališču z Ogrsko, dasi ie za nas edino korektno stališče, da se držimo države, koji smo tačas državljani, ta pa naj išče regres. Če bi vlada hotela, bi vojna uprava lahko sama izvedla velik del obnove v lastni režiji, kakor to deSa že danes glede poslopij, ki jih rabi ali k! imajo protekcijo iz drugih razlogov. Potem bi ipso ioeto breme zadelo skupni mobilizacijski iond. Vlada pa danes forsira le pa-liativno sredstvo »Voinokreditnega zavoda«, hoteč rešiti obnovno akcijo po vzorcu pomoči pri elementarnih škodah (n. pr. potresna akcija v Ljubljani) s posojili za nizke obresti in kasnejšo stereotipno borbo za odpise.
Po Lo\vensteinovem načrtu naj se odplačajo (tudi samo »verguten«) škode na premičnih in nepremičnih stvareh, povzročene neposredno po vojni: kar je uničil ogenj iz strelnih strojev, požar, tatvina, rop, plenjenje, kar je nastalo škode radi bega, kontri-bucije sovražnika in neopravičene rekvizicije lastnih čet, vse to se odplača i. s. po cenitvi na dan mobilizacije. Če je bil predmet potem izboljšan, treba to uvaževati, istotako. če je bil nabavljen šele med vojno. »Ako pride do obnovitve, naj se prizna, v kolikor nadomeščujoča nabava povzroča večji trošek, iz pravičnosti (Billi^keit) primerna doklada k •» .rovni vrednosti. Za živino in druge aprovizaciiske predmete, za drva itd. in surovine, s.e prizna odplačilo po taritih. ki ne smejo presegati tarifov za vojne dajatve.
Vojno škodo po L6wensteinovern načrtu ugotove okrajne, deželne in mi-nisterialne komisije, sestavljene povsem po vzorcu vojnodajatvenih komisij, ki niso nič drugega nego aparat, ki pritiska navzdol, ki zadržuje in sitnari, dokler oškodovanec ne odneha. Vse škode preiskuje okralna komisija, ki pa jih sme odmeriti le do 50.000 kron, sicer gre odmera na deželno komisijo. Odplačilo se izplača 14 dni po pravomoćnosti razsodila in se šele eno leto p o Prijavi začne obrestovati s 5%.
L6wensteinov načrt je za nas n e -sprejemljiv: že to, da se samo odplačuje (verguten) in ne poravna škode, je nemoralno. Vojne dajatve, ki se zahtevajo po vsej državi so nekakšna dolžnost kakor je n. pr. dolžnost moških, ki služijo v vojakih. Zato se ne plača to, kar ie prizadeti trpel, ampak mu da le malenkost (n. pr. pri stanarinah se ne da tega, kar bi lastnik stanarine res dobil, ampak nekako odplačilo za obrabo). Vojne škode v zmis-lu novega zakona pa izvirajo iz nesrečnega dejstva, da se vojna baš na tem
mestu vrši, kar ie neprostovoljna žrtev za srečnejše zaledje (prim. lex Rhodia de jacta). Vsaka poštena država mora nuditi za te nesrečne žrtve popolno odškodovanje. Vsak ve, da psihičnih trpljenj ni možno povrniti, zdravja, ki ga je izgubil begunec, ni možno plačati živega kapitala, ki je zamrl z deco. ni mogoče ceniti: in vendar imajo vse te izgube* gmotne posledice za prizadete družine. Tudi odišlega dobička ni mogoče ni zdaleka zanesljivo ceniti, da bi dobili trdno oporo za odmero. A kar je škode na predmetih, to mora biti popolnoma povrnjeno. 2ivirra. ki jo drugod rekvirirajo, se jo jemlje po gotovih načrtih, da se ohrani kmetu možnost obdelovanja. Beguncem pa je uničeno vse. Če je človek žrtvoval hišo in vso opravo in živino, vendar ne gre to poravnati po vojnodaiatvenem kopitu! Načrt daje za nekatere predmete. Če se jih obnovi, še »primerno dokla-do«, mesto da bi direktno rekel: damo Vam toliko, da morete kupiti enak predmet, ali pa Vam damo predmet nazaj in natura. Tudi način postopka, kako se po Lowensteinu pride do odplačila, mora vsakdo odklanjati, kdor pozna ko-ruptni sistem in kdor ve, da se v tej državi baranta tudi s tem, kar mora država po zakonu dati. Tu treba objektivnih oblasti i. s. s o d n i j, da vlado k plačilu prisilijo._
Oražite slovensko zemljo!
Koroški Nemci so vse javno gospodarstvo v deželi monopolizirali; vse tozadevne akcije imajo pridevek »koroško«, po svojem delovanju pa bi morale nositi pridevek »vsenemško«. Z gospodarsko politiko K* MUfiHJ uničili slovenskega kmeta na Koroškem. Pri tem jim je vsikdar vlada šla na roko. Med vojsko so ustanovili »Karntner Bank«, ki skuša spraviti ves kmetski kapital v nemške roke. Koroška vnoy-čevalnica za živino, ki jo vodi narodni odpadnik Schumv, je dobi med vojno cd deželne vlade monopol za nakupovanje in prodaianje živine; ta vnovče-valnica ne izplačuje kmetom rekvirirane živine na roko, marveč po »Karn-tner banki«, ki izplačale kmetom šele čez mesec dni in še pozneje. Tako tečejo obresti v bančno blagajno^namesto lastnikom — kmetom. Ker pnnaja denar iz cele dežele, si lahko mislimo, kako banka raste; saj je ustanovila že v Volšpergu podružnico. Kam bo šel ves ta dobiček? Zoper Slovence, ki so po vladni uredbi prisiljeni, da proti svoji volji te zavode podpirajo v lastno škodo in pogubo.
Nemci so ravnokar ustanovili družbo z omejeno zavezo po imenu »Karntner Bodenvermittlung«, katere pravi namen je, urejevati prodajo in nakup zemljišč na Koroškem tako, da bodo prihajala slovenska posestva v nemške roke! Ta »koroška« (beri vsenem-ška!) posredovalnica ni nič druzega kakor od vlade koncesijonirana »Siidmar-ka« v deželni obleki. Člani te koroške »Sudmarke« so: »Verband der Karntner Sparkassen«, »Der Landesverband der landwirtschaftlichen Genossenschaften«, »Deželni hipotečni zavod.« »Sudmark«, predsednik nemškega Volksrata na Koroškem vitez Maks Burger, -»Karntner Bank«, celovška podružnica central-brnke nemških hranilnic koroška vnovcevalnica za živino, Holzvenver-tungss:esellschaft v Celovcu, flolzhan-delsgenossenschaft v Beljaku, baron franc Aichelburg - Labia za Kfirnter Kriegsbauherstellungspatenschaft (ne berite tega izraza glasno, da se vam jezik ne zlomi).
- Slovenski posestniki, čuvaite slovensko zemljo pred grabežljivim tujcem. Vsa vabila te »koroške Sudmarke« v peč! Ko se ustanovi pododbor Narodnega sveta za Koroško, — v najkrajšem času — se bo z zadevo natančneje pečal. Slovenske posojilnice bodo morale v tej zadevi biti posebno pozorne, da varujejo in ščitijo posest našega kmeta. Tudi ta nemški naskok bomo znali odbiti, ako bodo le slovenski posestniki sami storili svojo dolžnost! Dolgo, trdno upamo, itak ta boj ne bo trajal, ker ga bo končala Jugoslavija! — »Mir.«__
Spominjajte se političnih preganjancev
Prispevke pošiljajte na:
drla Viktora S a i nI k a, pisarna ar.TrUleria, DalmatinoTaul.it. 7.
Izjava dalmatinskega oDteljstva.
(S skupščine v Splitu 15. septembra.)
Mi, ki širimo svetlobo nauka v našem narodu, živimo sedaj že Štiri leta v temi glada. Nas so, bolj kakor kateregakoli, morili z gladom... (zaplenil c kr. komisar na skupščini).
Naš glad znači glad naroda v njegovi želji za naukom. V nas so ubijali narod. Glad ubija voljo in duha In zato je imelo naše gladovanje cilj. Ker ubiti voljo, znači odpraviti prosveto. Ubiti duha, znači zabraniti mu, da bi vide** svetlobo istine in čar narodne bodočnosti
Ponosni smo na to. da vsi udarci štirih let niso oslabili volje m niso oslepili duha. Delali srna Videli smo. Videli smo grozote, & jih je pretrpel naš narod in besnilo sinov-izrodov našega plemena in zgroznili smo se.
Videli smo zoro novega dneva in razveselili smo se. Videli smo novo Soince Svobode in sedaj verujemo.
Verujemo, da so Hrvatje, Srbi in Slovenci en narod, ki se|e s podpiranjem umetno stvorjenih zablod klal na korist naših sovražnikov, na žalost rodoljubov, na pogin nas vseh.
Verujemo, da demokratiiem mora bi ti ed ini temelj naše politike s sredstvom širenja presvete, pridržanja narodne sile v vsakem praven in v vzbujanju dornovinske ljubezni.
Verujemo, da se naši narodni ideali oživotvorijo potom narodne samoodločbe na način, kakor ie bilo to obrazloženo na raznih naših narodnih ztx>rih in na zborih1'in v izjavah bratskega češkega naroda, če-gar načela si osvojamo in iih odobravamo.
Obetamo, da bomo to vero vfffi v
duše in srca onih, ki so nam poverjeni, da jim otvorimo oči v svetlobi istine in dobrobitnosti
Povedali jim bomo, da je največja dolžnost: Ljubezen za narod. Prepričali jih bomo, da je največja narodna dobrota: Svoboda.
Jugoslavija po mađarskih načrtih.
= Jugoslovanska fronta. Pod tem
naslovom piše »Pesti Napio«: Na podlagi prečudne misije grofa Tisze gre sedaj za to, da Bosna in Hercegovina potom plebiscita sami odločite o svoji usodi. Od politike grofa Tisze do politike Wilson ni tako daleč. Misija grofa Tisze se tiče v ostalem za sedaj samo Hrvatske, a ne tudi Bosne in Hercegovine. Toda to je vse eno. Prebivalstvo v onih deželah je po plemenu in po jeziku isto, bistvena razlika je samo geografična oddeljenost, muzfimani hrvatsko - srbskega maternega jezika in posebni državnopravni položaj teh dežel. Kljub temu pa tvori hrvatski in bosanski problem, zlasti z ozirom na zunanjo politiko, os vsega jugoslovanskega problema. V Sarajevu je imela vsa svetovna vojna svoj pričetek, aneksija Bosne ie bila povod mobflizacije in demarš med obema skupinama ter je bila pravi vogelni kamen, ob katerem se je spodtikala Italija. Tudi je približala aneksija Bosne našo državo Bolgarski in. kar je najvažnejše, Bosna je jedro vsega srbskega vprašanja. Oni ki spoznava važnost narodnostnega problema, mora brez vsakega pridržka odobravati, da se reši to vprašanje na podlagi nepristranskega demokratizma. Kakor ne odobravamo, da je bil eden izmed glavnih provzročiteijev vojne, grof Tisza, ta zaslepljeni aneksijonist poslan med Jugoslovane, da napravi tam red med narodi, o katerih nima niti najbolj primitivnih pojmov, kakor jih nudi Baedecker, smatramo vendar ono drugo, da naj Bosanci sami odločajo o svoji usodi, za pravilno.
= Velika Hrvatska. »Az Cst« si ie baje dal iz političnih krogov poročati, da se bo ustanovila Velika Hrvatska z nadvojvodo na Čelu.
=3   Spitzmuiler   in Jugoslovansko
vprašanje. »Neues Wiener Tagblatt« izve, da je bila včerajšnja avdijenca skupnega finančnega ministra barona SpitzmUIlerja v »vezi s pogajanji glede jugoslovanskega vprašanja.
= Kaj Je delal grof Tisza na Hrvatskem. Budimpeštanski listi pišejo o Tiszovem potovanju v Zagreb in Sarajevo: Grof Tisza se je predvsem informiral pri politikih, kako mislijo o raz&k-
Jenjn in utesnitvi fu^siovansfaga gibanja na jnjru. V drugi vrsti se je hotel podučiti o mnenju rešitve jugoslovanskega problema, zlasti glede končne pripadnosti Bosne in Hercegovine. Budimpeštanski hsti pravijo, da so se člani srbsko-hrvatske koalicije ter srbsko orijentirani politiki Bosne in Hercegovine izrekli za skorajšnjo priklopitev Bosne in Hercegovine Hrvatski in Slavonski. Politiki, ki se zavzemajo na Hrvatskem in v Bosni za hrvatski kurz, so se izrazfli, da bi bilo priklopitev Bosne in Hercegovine Hrvatski želeti samo. če se uveljavi tudi v Bosni in Hercegovini hrvatski kurz. Ce pa bi se nadaljeval dosedanji srbski kurz v Bosni, so hrvatski politiki za priklopitev Bosne in Hercegovine Ogrski, da se srbo-hrvaiski kurz na Hrvatskem in v Slavoniji ne ojači še boli. Grof Tisza se je informiral tndi o učinku jugoslovanske agitacije s strani avstrijskih Jugoslovanov v Hrvatski in Bosni. V Budimpešti vedo sedaj tudi, da se je prepričal grof Tisza, da odklanjajo hrvatski politiki skupno politiko z avstrijskimi Jugoslovani. Ce je prišel grof Tisza resnično do vseh teh zaključkov, potem se je gotovo »dobro informirale. Glede banske krize vedo, da bo padla odločitev v par dneh. Ogrska viada stoji baje na stališču, da se mora banska kriza rešiti ustavnim potom. Novi ban bi se moral opirati na obstoječo saborsko večino, torej na koalicijo Budimpeštanski listi med tem gotovo še niso bfli informirani, da banska kriza ne obstoja več.
= Grof Tisza v Dalmaciji, Kako bi že rekli Madžari, če bi prišel kak avstrijski državnik mešetarit k njim? Ali bi ne nastala velika »mednarodna« afera, ali bi ne bilo to vmešavanje v notranje zadeve, kršenje zvestobe in še kaj hujšega? V Zader pa ie prišel 17. t. m. Štefan grof Tisza ter je popoldne naprosil na razgovor k sebi poslance Biankinija, dr. IvČeviča, dr. Machieda, Prodana in dr. Ziliotta. Grof Tisza je sprejel vsakega posebej ter se je z vsakim poslancem delj časa razgovarjal. Namen teh razgovorov je bil. da se v splošnem informira o aktualnih političnih zadevah in s posebnim še na Dalmacija Grof Tisza potuje po Dalmaciji oficijelno kot vajaška oseba, v resnici pa izključno v druge svrhe, zlasti zaradi aprovizacije. Porabil pa je to priliko, ko se je prvič mudil v Dalmaciji, da je stopil v stik tudi z dalmatinskimi politiki Na izrecno željo grofa Tisze so se vršni razgovori pod strogo diskrecijo.
= Grof Tisza v Sarajevu. Na čast grofu Tiszi, ki je dospel 24. L m. v Sarajevo, je dal deželni šef dejeuner, pri katerem je izrekel željo, da naj bi gost dobil globok vpogled v vse razmere v deželi ter je opozarjal na skupno ljubezen Bošnjakov in Hercegovcev do svoje rodne grude. Grof Tisza je pravd, da goji tople simpatije za deželo ter je »izvajal: Živimo v času, ko nastopajo najbolj divji načrti. Ce gre smot-rena akcija naših najhujših sovražnikov za tem, zasejati needinost med nas ter pogubiti monarhijo z notranjimi prepiri, mora biti sveta dolžnost, da ljudski voditelji bolj kot kdaj čutijo odgovornost in izločijo vse drugo, samo da pripeljejo z vplivom cele svoje osebnosti ljudstvo na pravo pot Monarhija živi m bo živela ter se ne bo dala spraviti od nobenih fraz njenih sovražnikov in njih žurnalistične propagande iz sveta. Tisza je naglašal ozko bratstvo med Madžari in Bošnjaki v vojni ter je izjavil, da gre sedaj za to, da nam v zaledju politične mahinacije naših sovražnikov ne pokvarijo, kar so naši sinovi v sveti skupnosti zunaj v strelskih jarkih dosegli. Ta vojna nas mora približati drugega drugemu in nas ne sme zapeljati vaba, ki jo vporabljajo zadnji Čas naši sovražniki. Združeni smo po usodi in po svetovno zgodovinskem razvoju ter moramo stremiti za tem, da ostanemo edini. Gre namreč za to, ali bomo izšli iz te vojne edini, ali pa se bomo dali zapeljati od smrtnih sovražnikov monarhije, ki so tudi smrtni sovražniki bo-senskega ljudstva in ali se bomo dali od njih pridobiti za načrte, ki se ne dajo izpeljati. Govornik je napil, da bi prebivalstvo Bosne in Hercegovine našlo pravo pot.
= Bosensko - hercegovsko vprašanje In Ogrska. »Neues Wiener Tag-hlatt« je dobil iz podučene strani tole sporočilo o načrtih za ureditev jugoslovanskega vprašanja: V sovražnem inozemstvu so razširjene govorice, da je prišlo glede rešitve jugoslovanskega vprašanja, glede katerega posvetovanja se niso končana, do zaključka, da se bosta Bosna in Hercegovina kratkom a-10 priklopili ogrski državi. Nobeden izmed merodajnih faktorjev nima take rešitve v mislih. Kakorkoli se bodo pogajanja in posvetovanja končala, nikakor se vprašanje ne bo rešilo na ta način, da se bosta Bosna m Hercegovina kratkomalo priklopih vladnemu in upravnemu apratu Ogrske. V poštev prihaja pač priklopitev Bosne in Hercegovine deželam ogrske krone na ta način, da obdržita imenovani provinciji popolnoma avtonomno vlado in upravo in da se ustvari razmerje, ki bi nekako odgovarjalo razmerju Hrvatske m Slavonije napram Ogrski. Bosna m Hercegovina naj bi ostali slej kot prej avtonomni kakor Hrvatska in Slavonija. Oba dela ogrske države bi poslala posebne delegacije v ogrski državni zbor ter na ta način potom svojih delegacij sodelovala pri vladi monarhije. .
= Še ena madžarska rešitev jugoslovanskega vprašanja. Budimpeštanski listi vedo, da se bo jugoslovansko vprašanje rešilo že v kratkih dneh. Zadnja avdijenca ogrskega ministrskega predsednika je baje v zvezi s to odločitvijo, ker so bila vprašanja rekompenzacij Še sporna za slučaj, da se jugoslovansko vprašanje reši v madžarskem zmisln. liartfafffrž tapgi so seseda anoričai*
da bo prišlo v kratkem do sporazuma.
Oni so mnenja, da morejo biti merodaj-ni, seveda nemški krogi, v Avstriji za rešitev, kakor jo zahteva Ogrska, namreč da se priklopi t a Bosna in Hercegovina Ogrski in da se priklopi Dalmacija Hrvatski. Drugih bolečin v Budimpešti nimajo,
= Izdajstvo Frankovcev slede Reke. Znane so vezi med Frankovci in madžarsko klerikalno stranko, kateri načeljuje minister Zichy Aladar. Glasilo stranke »Alkotmany« se v posebnem članku bridko pritožuje radi jugoslovanske propagande, ki sega celo po Reki in jo hoče pohrvatiti Nato pa pohvali Frankovce, češ, da so oni pravi zastopniki reševanja hrvatskega vprašanja in da dobro vedo. da so Frankovci tudi glede Reke pripravljeni za zadovoljiv sporazum z Madžari. Dobro; da ve to tudi Jugoslovanski narod.
Hudi boli ob Somml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 23. septembra. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Armadna skupina grm. Ruprehta. Pri krajevnih pod-vzetflh južno od Neuve Chapelle smo vjell več sovražnikov. Artiljerijsko delovanje je oživelo med Ypresom in 1 a Bassejem, na obeh straneh Scarpe in v odseku kanala Du Nord južno od Mar-cniiona. — Skupina go. v. Bonna. V odsekih vzhodno in jugovzhodno Epechya ter med potokom Oniignon hi Sommo je dobil artiljerijski boj popoldne zopet večjo silo. Zavrnili smo pehotne napade, ki so jih Angleži naperili proti uaši črti jugovzhodno od Epechva. Kakor v zadnjih dneh, se je tudi včeraj posebno odlikovala druga gardna pehotna divizija. Cer noč je močnejše strelsko delovanje trajalo. V nočnih napadih vzhodno od Epechva se je sovražnik ustalil v posameznih delih jarkov. Boji v pred-polju ob OisL — Skupina nemškega cesar jeviča. Med Ailetto in Alsno je bojno delovanje včeraj popustilo. Izvidnl boji v ChampagnL — Skupina generala von Gallwitza. Med Cotes Loraines in Mos-lo je bO artiljerijski boj rano zjutraj včasih stopnjevan. Sovražnika, ki je z močnimi oddelki izvršil sunke proti Hanmontu, južno od DampvTitouxa in Rembercourta. ter tipal z izvidnimi oddelki na mnogih točkah proti našim pozicijam, smo zavrnili. Zapadno od Moste smo svoje črte nekoliko preložili naprej. Nadporočnik Lorzer je dosegel svojo 42„ poročnik Banmer svojo 30. zmago v zraku. — v. Ludendortf.
Vas H a u m o n t leži na woevrski jezerski planoti, dobra 2 km vzhodno od velike ceste Etain - Thiaucourt - Pont a Mousson. 8 km severo - zapadno od Pont a Moussona. — Vas Dampvitoux leži 3 km vzhodno od Haumonta, vas R e m -bercourt pa ob veliki cesti Thiaucourt - Metz, 4 km severo - vzhodno od ) Thiaucourta. j
Berolin. 23. septembra. Vv'olifov urad poroča: V borbi za Siegfriedsko pozicijo, ki traja sedaj že od pričetk* septembra in o kateri so Angleži prezgodaj poročali, da so jo prebili, je bil 21. september posbeno težak, a za nemške čete uspešen bojni dan. Po hudem streljanju, ki se je pričelo ob 5. uri 40 minut a je bilo do skrajnosti silno zlasti kar se tiče delovanja topov in mino-metov vseh kalibrov, je nastopila angleška pehota malo pred 6. uro k napadu, črno in rumeno se kadeči dim, ki se je dvigal, kjer so zadele granate, se je valil v gostem ognju tuleč po pobočju navzdol. Za dimom so prišle, spremljane od bojnih letalcev in tankov v gostih masah angleške pehotne čete. Nemška obramba pa je bila. kakor poroča armadno poročilo, v noči na 20. september zapustila svoje črte. Brezusuešno je bilo torej izstreljeno toliko angleških granat Ves pripravljalni ogej je bil zaman. Branitelji so pustili, da je ognjeni val šel preko njih. Iz neomajnih pozicij je spreiel angleške napadalne valove in oklopnike* uničujoči artiljerijski ogenj in ogenj strojnih pušk. Kmalu so se pričele naprej pritiskajoče mase ustavljati. Videti Je bilo, kako so napadalni valovi popadali na tla. ali pa se obrnili. Potem so se omajah* tudi tanki. Nemške baterije m obrambni topovi proti tankom so silno učinkovali m kmalu so ostali tanki šli nazaj, aH pa so se vsaj ustavili. Hitro je bilo vse končano. Na celi fronti so bili angleški naoadi popolnoma zavrnjeni. Toda Angleži niso izgubili upanja. Se enkrat so eno celo uro obstreljevali z naftežjim ognjem nemške črte, potem je njih pehota ob 8. zjutraj zooet napadla. Angležem se je sicer posrečilo vdreti v južni del Villers - Guislainsa. takojšni! pro-tisunek pa jih je vrgel zopet ven. Vzhodno od Epechva. kier so bili poslali v boj posebno močne flotilje tankov, kljub temu niso niti za korak napredovali. Vzhodno od Lemnira oklonniki niso dospeli niti do prednjih nemških črt. Pri Fermi Ouenne-mont se Hm je posrečilo na eni točki vdreti, takoišnjl protisunek pa ie obnovu" položaj. Polagoma je boi Dopustil. Ob 2. popoldne so pričeli Angleži z novim sunkom. Prišlo pa je samo do delnih napadov, ki so dobUi zlasti proti večeru in ponoči veliko silo. Zavrnili smo jih do zadnfega. Krvave izgube Angležev so zelo velike. Vzhodno od Poussva Teži samo nred odsekom enega gardnega poTka nad 400 mrtvih.
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
22. septembra zvečer. V pokrajini južno od St. Ouentfna smo svoje pozicije razširUl vzhodno od Fontainesa ter .dospeli do zapadneiara roba Vendetilla. Severno od Alsne smo zlomili tri močne nemške protinapade, predno so dospeli do naših črt. Zaoadno od Sancva smo pridobni tal ter vreli več sovražnikov.
21. septembra popoldne. Tekom noči so zavzele francoske čete. M se bojujejo v pokrajm! pri St Ouentinu. kraf Benav ter so napredovale tuđ! severno od tega kraja. Zavmfle so nemšlrl protinapad na Castres. V ookraiini ob planoti severno od Alsne na obeh straneh artiljerijsko delovanje. V Turami sta ostala dva sovražna napada na francoske postojanke v smeri na Arraconrt brezuspešna. Z ostale fronte nI ničesar poročati —>
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
22. septembra zvečer. Sovražni napadi severo - zapadno od La Bas-seeja so bili izvršeni brez večjega poudarka. Nase pozicije so popolnoma neiz-premenjen©. Z ostale fronte ni poročati ničesar.
21. septembra popoldne Včeraj popoldne smo zavrnili nove napade proti našim postojankam severno od Moeu-vresa. Zvečer je sovražnik obstreljeval naše pozicije v sosedstvu gozda Gauche. Posrečilo se je sovražniku pod zaščito tega ognja potisniti našo prednjo postojanko severno od gozda nekoliko nazaj. Vso noč je nemška pehota z ognjemeti in bombami opetovano skušala naše črte na tej točki vpognid. Naše čete so te napade zavrnile. Tekom noči smo severo - zapadno od Bel-lenglise nekoliko napredovali. Danes zjutraj se je pričel boj v odseku vzhodno od Epechva. Zadnjo noč smo izboljšali svoje pozicije zapadno od Messinesa ter zavzeli nekaj utrjenih nemških pozicij. Vjeli smo nekaj sovražnikov. Jugo - vzhodno od Ypresa so naše Čete zopet napredovale.
AMERIŠKO  URADNO POROČILO.
V VVoevTu so vdrle naše štrafunske patrulje na dveh krajih v sovražne črte, prizadejale sovražniku Številne izgube ter pripeljale 25 vjetnikov nazaj. Sovražni oddelek, ki je poskusil prodreti, je bil pred našimi pozicijami zavrnjen ter je pustil nekai mož v naših rokah.
Cesar Viljem avstro - ogrskim častnikom.
Berolin, 23. septembra. »Lokalanzei-ger« poroča, da je cesar Viljem nagovoril avstro - ogrske častnike na zapadni fronti ter jih slavil kot pomagalce in tovariše, kakor so prišli tudi Nemci Avstrijcem pomagat. Izvajal je: Vi veste, da stojimo tu morda pred trdimi boji in veste, koga imamo nasproti. V Ameriki je padla beseda, da imajo Amerikanci voljo, prinesti Francoski, ki sama ne more zavojevati Alzacije - Lo-rene, te pokrajine kot darilo. Zdi se mi, da bodo sledila dejanja za uresničenje teh besed.
Nemški podmorski čolni pred Ameriko.
Bero, 22. septembra. (Kor. ur.) Ameriški listi sredi avgusta so poročali dan na dan o uspešnih akcijah nemških podmorskih čolnov ob ameriški obali. Zdi se, da so nemški podmorski Čolni zlasti ker entent-nim državam manjka kuriva, sklenili, potapljati v Evropo namenjene petrolejske parnike, iz katerih si pred potopitvijo na-domeste svoje lastne zaloge. Poleg tega so podmorski čolni uničili dve kabelski zvezi. Vsi listi prinašajo velikansko pozornost vzbujajočo vest da je kapitan neke potopljene ameriške ladje, ki ie bil nekaj časa vjet na nemškem podmorskem čolnu, spoznal kmalu nato, k% je bil izpuščen, v neki newyorški gostilni častnika podmorskega čolna, ki se je bil očividno pripeljal v posebno konstruiranem člonu v New York. da dobi tam informacije. Drugi pripovedujejo, da je neki častnik na podmorskem čolnu povedal vjetim Amerikancem, da je bil dva dni poprej v nekem newyorškem gledališču. Pokazal jim je tudi kupone vstopnic. Vfilsonovo ščuvanje proti Avstro - Ogrski,
Berolin, 23. septembra. »Lokalanzei-ger« poroča iz Rotterdama: Glasom brzojavke iz VVashingtona je predsednika VVil-sona zaradi njegovega odgovora Avstro-Ogrski obiskalo mnogo ameriških politikov in članov diplomatskega zbora, ki so mu čestitali k energičnemu zadržanju. Iz neposredne bližine predsednika pripovedujejo, da se je poslednji čas podrobno izrazil o mirovnem vrašanju. Wilson je izjavil, da* se mu je zdelo neobhodno potrebno že v kali zadušiti ta novi poizkus mirovne propagande. Rekel je: Treba nam je popolne zmage in ne moremo pripuščati razgovorov. Tudi ako bi Avstro - Ogrska jutri rekla, da srejme vseh 14 točk mojega mirovnega programa, bi vztrajal na odklonitvi razgovorov. Besedam svojih sovražnikov danes ne moremo verovati. Treba nam je več kakor njih obljubo, da ostanejo mož-beseda. treba jih je storiti nezmožne, da bi prelomili besedo.
Italijanka ofenzivo.
NASE URADNO POROČILO.
Dunaj, 23. septembra. (Kor. urad.) Ničesar novega. — Sef gen. štaba.
Odmor v italijanski ofenzivi. Iz vojaškega razmotrivanja 23. septembra. Italijani so včeraj mirovali vsled posledic poraza, ki so ga doživeli na asia-ški planoti in na odseku med Brento in Piavo. Ni pa dvoma, da bodo Italijani v kratkem zopet poskusili prebiti našo fronto.
Razmere na Ruskem.
RUSKA FRONTA.
Moskva, 21. septembra. »Pravda« opozarja v uvodniku na istočasno prodiranje Bele garde v Severni Rusiji proti Kotlasi in na prodiranje Bole garde na uralski fronti, ki hočejo napraviti zvezo z Angleži na severu. Bela garda je pripravljena celo opustiti vso črto ob Volgi. Na severu so se Angleži sprti s socijalniml revolucijonarjl desnice. V Sibiriji se poostruje nasprotstvo med konstituanto v Samari in vlado socijalnih revolucionarjev desnice. Prišlo je tudi že do sporov s sibirsko vlado. Dnevi sijaja za socijalne revolucionarje desnice v komiteju konstituante so bili z opustitvijo Samare pri kraju, kar je Angležem na severu in provizorični sibirski vladi samo dobrodošlo. Uspehi na fronti ob Volgi se ne smejo precenjevati, storiti pa je treba vse, da ne pride do fronte Arhangelsk - Vjat-ka - Ufa.
Švedski Rdea križ ta Čeho - SlovakL
Stockholm, 23. septembra. Misija švedskega Rdečega križa, ki se mudi v Rusiji in Sibiriji, je bila aretirana od Ceh o - Slovakov, ki jo dolže, da stoji v zvezi z Nemci in bol j še viki.
Baka ta kako je bilo mesto zavzeto.
Rusko poslaništvo v Berlinu prinaša to - le brzojavko iz Moskve:'
Poročilo, da so Turki zavzeli Baku, se potrjuje. Dasiravno skušajo s turške strani dokazati, da niso oni zavzeli mesta, marveč Tatari iz Azrbejdžana. vendar to ne Izpremeni nič na oceni dejstva, V Ba-kuju se neprestano vrše eksplozije, mesto gori.. To poročilo vzbuja, v rusk&. vladnih
bogih izredne skrbi. Kakor znano, je bila vsa industrija in vse plovstvo na Kaspi-škem morju In na Volgi odvisna od petroleja, Id je prihajal iz tega mesta, Uničenje petrolejskega proizvajanja v Bakuju je za dolgo uničilo vso rusko industrijo. Na drugi strani cenijo ruski vladni krogi zasedenje Bakuja kot zelo resen politični dogodek, zlasti ker smatrajo, da neizpolnitev te zelo važne obveznosti s strani Nemčije odveze tudi Rusijo v veliki meri prevzetih obveznosti.
Naš korespondenčni urad je istočasno poročal iz Kavkazije: Zavzetje Bakuja vzbuia v vseh izlamskih delih Kavkazije veliko veselje in živo hvaležnost. 56\ polk pod poveljništvom Fehmi bega se je v več-urnem boju moža proti možu z Angleži posebno odlikoval. Število vjetih in plena je veliko. Dela pri telegrafih onemogočujejo sporočanje podrobnosti o zmagi.
Turčija ie z zavzetjem Bakuja kršila bistveno določbo mirovne pogodbe centralnih držav z Rusijo, zato so posledice ne-predvidne^ zlasti ker je vsled tega prišla Rusija s svojo industrijo in s svojim prometom v še mnogo težavnejši položaj, kakor je bila že do sedaj.
Kozaška republika iu njena politika.
Kijev, 19. septembra. Dne 13. septembra se je zaključilo zborovanje donske vojske. Resolucija, sprejeta na tem zborovanju odobrava zunanjo politiko atamana Krasnova napram centralnim državam, ki ima namen, zadovoljiti ol>e stranki, ne da bi se spuščala donska vojska v boj z Nemčijo. Resolucija pozdravlja pogajanja z Ukrajino ter želi dobrih stikov s sosedo, izreka simpatije prostovoljki armadi, s katero se donski kozaki skur-no bojujejo proti boljševikom in zahteva kar najožjih stikov s kubanskim ozemljem ter ustanovitev enotne državnosti, sestavljene iz donskega, kubanskega in tereškega ozemlja. Trgovinsko ministrstvo izdeluje trgovinske pogodbe z Oeorgijo, Poljsko, Finsko in Belo Rusijo. Odredba notranjega ministra ukazuje za poštno in brzojavno upravo, da je ukrajinski jezik edini službeni jezik Vsi uradniki se morajo naučiti tega jezika. Ta odredba vzbuja tem več pozornosti, ker se je zlasti zadnji čas vršila zelo živahna agitacija za uvedbo ruskega kot enakopravnega uradnega jezika.
Monarhistična agitacija v Ukrajini.
Kijev, 22. septembra. (Koresp. urad.) Ukrajinska brzojavna agentura je pooblaščena izjaviti, da odklanja ukrajinska vlada vedno bolj naraščajočo monarhistično agitacijo v Ukrajini in da ji namerava stopiti nasproti z isto konsekvenco, s katero je nastopila proti sicrajnim socialističnim strankam. Odposlanstvo *iz Krima, sestavljeno iz vladnih zastopnikov in strokovnjakov, odpotuje pričetkom prihodnjega tedna v Kijev, da prične s pogajanji z ukrajinsko vlado.
Vladna kriza v Sibiriji.
Moskva, 20. septembra. (Koresp. ur.) Iz Pense poročajo, da se je kriza v sibirski vladi provzročena vsled politike generala Almasova, zelo poostrlia- General je bil odslovi j en ter sta nato odstopila tudi ministra Mihajlov in Serebrinkov.
Amerika proti boljševikom.
WashIngton. 21. septembra. (Koresp. urad.) Reuter poroča, da se združi civilizirani svet proti terorizmu v Rusiji pod gospodstvom boljševikov, so naročile Zedi-njene države ameriške svojim veleposlanikom in poslanikom v zavezniških in nevtralnih deželah, da naj doženejo, ali bi se vlade, pri katerih so akreditirani, združile za takojšnji nastop, da pokažejo onim, ki vrše te grozovitosti, stud, s katerim gleda civilizirani svet njih počenjanje.
Bolj še viki proti Jugoslovanom.
Moskva, 21. septembra. (Koresp. ur.) »Izvestja« poročajo, da je komisarijat za ljudsko gospodarstvo v Moskvi odredil takojšnjo registriranje vseh v sovjetski republiki se nahajajočih Jugoslovanov (jugoslovanskih državljanov), Srbov, Hrvatov, Slovencev, Bolgarov in tudi Cehov. Ta korak se utemeljuje s protirevojucijonamim nastopom »jugoslovanskih reakcij ona rjev«. (Op. ured.: Večje budalosti s* tudi korespondenčni urad ni mogel zmisliti.)
Kitajska priznava Čeho - Slovake.
Tokljo, 23. septembra. Kitajska vlada je sporočila Čeho - Slovakom, da jih priznava kot bojujočo se silo.
Odškodnina za umorjenega grofa Mirbacfaa.
Berolin, 19. septembra. Neki češkoslovaški in protiboljševiški h*st v Samari poroča, da so baje ljudski komisarji izplačali rodbini umorjenega grofa Mirbacha kot odškodnino 5 milijonov rubljev v zlatu.
Umikanje Bolgarov.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
2L septembra. Od Skurnbiia do Crne oboiestranski artiljerijski ogenj. Na več točkah ie bil včasih zelo silen. Ob vzhodni ČJrni so vrgle naše enote več srbskih oddelkov v protinapadu nazaj. V loku med Črno in Vardariem traiaio boji z veliko liutostio. Tekom zadnjih dni so naše hrabre čete krvavo zavrnile silne angleško - grške napade na naše pozicije pri Doiranu ter ie na to bojno delovanje na tei fronti popustilo. V dolini Strume spopadi patrulj v predpolju.
22. septembra. Zapadno od Ohridskega jezera in pri Crveni steni včasih silen sovražni artiljerijski ogenj. Na Peristeriju in severno od Bi-tolja smo v borbi mož proti možu zavrnili sovražne napadalne oddelke. Dobili smo v roke grške in francoske vjernike. Zapadno od Crne so imeli naši bataljoni hnde boie z močnimi sovražnimi silami za višine iužno od Trojaeov in Drenova. Ker smo umaknili fronto v kotu med Crno in Vardar-jem, smo svoie sosedne enote potegnili nazaj v nove pozicije iužno od Prilepa in severno od Doirana.
FRANCOSKO URADNO POROČILO IZ MAKEDONIJE. #
21. septembra. Tekom 20. septembra so zlomile francoske in srbske armade na Drešezijski planini resen odpor bolgarskih poslednjih čet ojačenlh od nemških oddelkov. Izrabljajoč uspehe prejšnjih dni, so naše čete prekoračile Vezrl ter dospele rano zjutraj v Demir Kapu. Sovražnik le ml £x&mv^  urniku  povsod razdejal
vasi In uniči! zaloge ter razdira ln uničuje tudi še naprej v smeri na Gradčko. Tudi ob Vardarju in pri Doiranu je sovražnik razdejal postajališča, municijska skladišča in zaigal letalske postaje. Število vjetih in vplenjenth topov narašča. Srbske čete so se polastile neke popolne montažne čete in popolne baterije kalibra 10'5. Naši letalci nadalje vznemirjajo umikajoče se sovražne kolone. V pokrajini vzhodno od Varza se pričenja sovražnik tudi umikati. Zavezniške čete so zavzele Orle. Severno in severo - vzhodno gorskega masiva Džena so francoske in grške čete skupaj s srbskimi armadami nadalje prodrle.
Letalski napad na Carigrad.
Carigrad, 22. septembra. (Kor. urad.^ Vsled ugodne razsvetljave ob polni luni so poskusili včeraj sovražni letalci napasti Carigrad. Ker je bila obramba zelo energična, so ostali letalci le malo časa nad mestom ter so se odstranili, ne da bi bili napravili kaj škode. Danes ponoči so obnovili svoj poskus.
Angleško prodiranje v-Palestini.
TURŠKO URADNO POROČILO.
21. septembra. Težki boii na palestinski fronti traiaio. Angleži napadajo s posebnim pritiskom med obalo fn železnico. Da se skrajša naša fronta, so se naše čete tudi vzhodno od železnice po hrabri zavrnitvi vseh sovražnih napadov na ukaz umaknile v novo poziciie severno od do6edaniih črt. Sicer ničesar novega.
22. septembra. Na palestinski fronti se vrši naše gibanie. s katerim smo pričeli tudi ob Jordanu v popol^jli redu. Naže poslednje čete se . povsod hrabro braniio. Na ostalih frontah nobenih pomembnih docodkov.
Grof Burian o svoji noti.
Berlin. 23. septembra. (Kor. urad.) V >Berliner Taeeblattu« ie v ponedeljek priobčil šef urednik Teodor Wolf članek, kier razpravlja o pojasnilih srrofa Buriana o svoji noti. Glasi se: Sprejem, ki ga ie bila nota deležna, me ni presenetit ker nisem pričakoval skoro ničesar druereea. Nisem mislil, da se bo ententa od danes do iutri izrekla pripravljeno, pričeti z mirovnimi pogajanji. V taki situaciji, kakršna je danes, ie potrebno od časa do časa s pomočjo kakega reagenčnega sredstva dati stvarem iasne obrise. Nota ie bila tako reagenčno sredstvo in mislim, da ie že prav pomembne prikaze spravila na dan in iih bomo gotovo že v prihodnjih dneh videli še kai.
Značilno ie n. pr. izredno nujno sporočilo, s katerim odgovarja predsednik Wilson. Izplača se. premišliaft o vzrokih te naglice. Najbrž ie Wilson hotel prehiteti druge ententne države. Vsekdar mu ie laskalo slavohlepje. da ie arbiter mundi. Se za časa nevtralnosti, ki i e ni vpotreblial preveč srečno, je stremel po tej vlogi. Tudi odkar se je zaradi podmorske vojne pridružil ententi, ni opustil želie. biti svetovni sodnik. Tako ie Dostavil svoiih 14 točk in zraven še dvakrat4, to ie 22. Te točke naj bodo merodavne za preureditev sveta. Ne pravim, da ie pri tem neod-kritosrčen: nekako bi se dalo reči, da ie odkritosrčen in neodkritosrčen obenem Tako bi se mu dalo očitati mnogo slučajev, ko se ie Amerika sama pregrešila proti principiiam onih 14 točk. n. pr. pri obnašanju proti Kolumbiji, pri odvzettu Teksasa. Slednjič so se pa s tem ozemlia otvorila kulturi Hočem le reči, da ni dobro, vedno le naša dejanja staviti v protislovje z nazori, ki so izraženi v Wilsonovih točkah. Ako torej tako brzo odgovarja na Wilsono-vo noto in v njej s tako prenagljenostjo poudarja, da se absolutno drži svojih programnih točk, se ie to zgodilo samo, ker ne želi. da bi mu Angleška in Francoska z odgovorom in svojimi posebnimi željami prišli vmes. Hotel ie onemogočiti razgovor med niima. Zato se ie tako podvizal. Kakor rečeno, to gotovo ni nezanimivo.
Previdno so potlačili vsako izjavo o tem, kako ie nota učinkovala na pacifistične kroge in ni dvomiti, da se bo ta učinek pokazal v parlamentarnih debatah na Angleškem In da bi bilo treba dokazov za to. da so ententne vlade same to verjele ali se tega bale, ie dokaz za to pač v nervoznosti, s katero ie drž. tajnik Balfour že čez dve uri. ko ie noto prebral, podal odgovor v znanem govoru. Tako tudi Clemen-ceau. Na ta govora odgovarjati z enakima govorama. ne bi imelo pomena. Z zvenečimi govori ustvarjati vedno nova nezadovolistva, ni posebno težko in bi bilo tudi v direktnem protislovju s predlogom
Glede pravega trenotka ie bilo med nami in Nemčijo popolno porazumlje-nie, saj vse vprašanje ni' od danes ali včeraj. Bile so tudi različnosti v presoji, niso se pa tikale časa. Nemške čete na zapadu so dosegle Hindenburgovo črto in io bodo držale. S tem ie nastopil odmor. So trenotki, ki jih je treba porabiti, ako hočemo delovati. Kdo nai nam pove. kdaj se ponudi prihodnji primerni trenotek? Mi imamo pa dolžnost, da delamo z vso resnobo in ne čakamo brezdelni. Ob vsem zaupanju vase in v svojo vojaško situacijo ne smemo opustiti ničesar, kar bi nas približalo miru. Ne maramo si pozneje očitati, da smo kai zamudili. Odpošilja-tev note ie bil korak v tem zmisln, p o-trebno pa bo storiti še kai drugega. Pri vas in takisto pri nas se lahko zgodi marsikaj, kar bi vedlo vsai do razbremenjenja položaja. Ne smemo se pa varati v tem. da nrave velike težavnosti izhajajo iz teritoriial-nih vprašani.
Za sedal ie moia nota dosegla vsai to, da se ie položai na nasorotni strani pomaknil v svetlejšo luč. Dala nam ie spoznati marsikai. kar smo znabiti slutili, pa ne videli tako natanko. Ako mo-iemu koraku tudi ni bilo dano. že sedai otvoriti pot do miru, nas to ne bo oviralo, da še naprei zasledujemo ubrano pot. Ne bomo pa takoj storili prihodnjega koraka, nego šele po gotovem odmoru, takrat, ko se nam bo zdel trenotek za to pgoden, vselej pa v popolnem sporazumu s svojimi zavezniki. Jaz mislim, da ne smemo križem rok gledati, kako mineva čas.
218. štev.
.SLOVENSKI NAROD", One 24. septembra 1918.
Stran 3
Stirinafet totk Ufilsono-vega programa.
V odgovoru na Bnrianovo noto se sklicuje Wilson na tistih štirinaistero točk, Jri jih je bil že postavil kot mirovni program. Prijavljene so bile 8. januarja kongresu (parlamentu). Glase se:
Prva točka pravi, da so vse rnirovne pogodbe javne, kakor so se tudi sklepale javno in da torej ni dovoljeno sklepati kakršnihkoli tajnih mednarodnih dogovorov, nego da nai se vrši diplomacija VBelei odkrito in pred vsem svetom.
Druga točka je popolna svoboda ladjeplovstva na morjih izven teritorijalnih voda v miru in ob vojni, iz-vzemši ona morja, ki se s kakim mednarodnim dejanjem v svrho izvršitve mednarodnih pogodb zapro deloma ali popolnoma.
Tretja točka govori o Čim največ mogoči odstranitvi vseh gospodarskih zaprek ter ustanovitvi enakosti trgovskih razmer med vsomi narodi, ki se priklopijo miru in združijo za vzdržani e te enakosti.
Četrta točka zahteva primerna jamstva, ki naj se dajo in sprejmejo, da se oboroževanja narodov znižajo na najnižjo mero, ki je mogoča glede na notranjo varnost.
Peta točka govori o svobodni, odkritosrčni in popolni ureditvi vseh kolonijalnih zahtev, ki nai temelji na strogem izoplnjevaniu načela, da morajo pri odločanju vseh suverenitetnih vprašani imeti interesi v postov prihajajočega prebivalstva isto veljavo, kakor upravičene zahteve vlad, katerih pravico je omejiti.
Šesta točka se tiče izpraznitve vsega ruskega ozemlja in take ureditve vseh Rusije se tičočih vprašanj, ki zagotavlja trdno in kar najbjlj svobodno skupno delovanje drugih narodov sveta, da se za Rusijo doseže neovirana prilika, da more neodvisno odločati o svojem lastnem političnem razvitku in naciionalni politiki ter pod zakoni, kakršne hoče sama* zagotoviti Rusiji odkrit prijazen sprejem v družbo narodov, da. še več, podporo v vseh stvareh, ki jih Rusija potrebuje in si jih želi sama. Ravnanje, ki ga bo v bodočih mesecih deležna Rusija od svojih bra-tovskth narodov, bo jasna preizkušnja nje dobre volje in nje razumevanje za stiske Rusije v razliko od nje lastnih interesov.
Sedma točka: Ves svet pritrdi, tla je Belgijo izprazniti in obnoviti, ne da bi se Tx>izkušalo kakorkoli, omejevati nje suverenost, ki jo izvršuje v družbi z vsemi drugimi narodi. Ni eno drugo dejanje ne bo tako kakor to, služilo namenu, obnoviti zaupanje narodov v zakone, ki jih ga ureditev svojih razmer določijo sami med seboj. Brez tega spravljivega dejanja bi za vselej bila oškodovana vsa zgradba in sila mednarodnega narodnega prava.
Osma točka: Vse francosko ozemlje naj se osvobodi in zasedeni deli postavijo v prejšnji stani. Popravi nai se zopet krivica, leta 1S7L od Pru-sov prizadeta Francoski v alza.:4*r> lorenskem vprašanju, krivica, ki že .skoro 50 let vznemirja svetovni mir. da se zopet v interesu vseh zagotovi mir
Deveta točka: Pcrprava italijanskih meja naj se izvrši po jasno vidnih narodnih črtah.
Deseta toSkat Avstro - ogrskim narodom, katerih prostor med narodi želimo videti zaščiten in zagotovljen, naj se da prilika za avtonomni razvitek.
Enajsta točka: Rorrmnrla, Srbija in Crna gora nai se izpraznijo In zasedeno ozemlje obnovi Srbiji naj se zagotovi svoboden in varen dohod do morja. Razmere različnih balkanskih držav med seboj naj se s prijaznimi dogovori določijo primerno zgodovinsko rlrmim črtam pripadnosti k raznim narodom. Ustvarijo naj se jamstva za politično in gospodarsko neodvisnost ter teritorijalno nedotakljivost balkanskih držav.
Dvanajsta točlča: Turškim delom sedanje osmanske države naj bi se zagotovil varni užitek suverenosti: pravtako pa naj bi se drugim narodnostim, ki se sedaj nahajajo pod turško oblastjo, zagotovila nedvomna sigurnost življenja ter absolutno neovirana prilika za avtonomni razvi tek Darda-nele naj se pod mednarodnim jamstvom odpro kot svoboden prevoz za ladje in trgovino vseh narodov.
Trinajsta točka: Ustanovi naj se neodvisna poljska država ki^ mora obsegati vse nedvomno od poljskega prebivalstva naseljeno ozemlje; dobi naj prost dohod do morja.# Mednarodna pogodba bi morala jamčiti za nje gospodarsko neodvisnost in teritorijalno neodvisnost. ,
Štirinajsta točka: Ustanovi naj se splošna zveza narodov. Specijalne pogodbe naj v enaki meri velikim in malim državam priskrbe jamstvo politične neodvisnosti ter teritorijalne nedotakljivosti. Glede na te javne poprave krivice in uveljavljeni e pravice, se čutimo tesno spojene z vladami in narodi, ki so se združili proti imperi-ialističnim listam.
Politične vesti.
— Načelniki klubov na Dunaju. Načelnika Poljskega kluba Tertila pričakujejo danes na Dunaju. Načelnik Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Korošec pride na Dimaj v četrtek.
= Odmevi k Burianovf noti. Francosko armadno rx>veljmštvo je dalo pri armadi in na fronti razglasiti in najnti govor rrrimstrskega predsednika Ue-menceana. Splošno pa francoski listi niso zadovoljni z načinom Clemenceau-vejra odgovora na noto ter smatrajo odgovor potom »Journala« za ponesrečeno šalo. — »Times« poročajo, da bo Anglija odposlala svoj odgovor sele v torek. Besedilo angleškega 00govora se ne bo objavilo prej, predno ne bo dospelo na Dunaj. — Romunski vladni Ust »Jasni« v avstro - ogrski noti vidi znake slabotnosri ter opozarja, da cen-* trame države še niso na konca svojih moči, četudi misD ententa, da bo mogla (Sktirati mir, — Španski isti so mne-
nja, da mora španska vlada podpirati
vsak korak za mir že iz egoističnih razlogov, da se težavni položaj Španske še bolj ne poslabša. Vojna volja Severne Amerike je največja ovira za mir. So pa tudi zelo vplivni španski listi, ki na možnost miru ne verjamejo in ki vidijo v avstro - ogrski noti samo politični manever, izvršen v dogovoru z Nemčijo.
— Jugoslovansko gibanje na tlo-kindskem. »N. Rotterdamski Courant« piše 13. septembra: Sploš k> in čimdalje močnejše gibanje med Jugoslovani v ententnih in nevtralnih deželah Evrope in Amerike je našlo odmeva tudi na Hoiandskem, kjer se je osnovalo društvo, sloneče na teh-le načelih: Jugoslovani (holandsko-Zuid-Slavea) so pod imeni Srbi, Slovenci in Hrvati (Servi-ers, Slovenen en Kroaten) v resnici en edini narod z enim jezikom, ki jih je spajala ena in tista zgodovina v srednjem veku. Štejejo 10 do 12 milijonov ljudi in prebivajo v kompaktni masi v kraljevini Srbski, Crni gori, Bosni in Hercegovini, v Banatu, Bački, Banovini (Basania?), Slavoniji, Hrvatski, Dalmaciji, Koroški, Štajerski, Kranjski ter delu Gorice in Trsta, Mnogoštevilni begunci iz imenovanih dežela Avstro - Ogrske so osnovali z drugimi Jugoslovani iz Srbije in drugih iugoslo-vanskih krajev društva, ki delujejo v dosego neodvisne jugoslovanske države, ki naj bi obsegala ozemlje, kjer bivajo Srbi, Slovenci in Hrvati. Tako so se tudi v Holandski sešli prošlo-nedeljo zastopniki Jugoslovanov (to so največ mnogoštevilni rudokooi v Limburgiji itd) v Haagu. Osnovali so društvo, ki se je prijavilo h kriškemu programu ter proglasilo, da bo sodelovalo na osvobo-jenju jugoslovanskega naroda.
= Prepoved češkega deželnega gospodarskega sveta. V dunajskih nemških političnih krogih se zatrjuje, da bo vlada prepovedala delovanje češkega deželnega gospodarskega sveta za Češko in Moravsko. Vlada bo ute-meUila baje svoj korak s tem, da se ogroža na ta način ves državni preskrbo valni sistem.
= Tajna brezžična postaja pri PragL Nemci so iznašli že zopet izdajstvo Cehov. Pravijo namreč, da se nahaja nekje v okolici Prage tajna brezžična postaja, ki dela samo ponoči, do-čim je čez dan skrita. Zatrjuje se, da so našle oblasti, da prihajajo brezžični valovi v smeri iz Ričanov, kjer je brezžična postaja najbrže skrita v neki vili. Gre najbrže za prenosno postajo, vsled česar jo bo težko najti.
= Kongres tlačenih narodov. »KSlnische Ztg.« poroča iz Curina: Glasom vesti italijanskih listov se bo zopet sestal takoj po ententni konferenci, ki je za nekaj časa preložena, v Parizu kongres tlačenih narodov. Zastopani bodo vsi tlačeni narodi in vsi odbori, ki so se v ententnih deželah osnovali v zaščito teh narodov. Kongresu bodo predsedovali Albert Thomas, Porre m Steed.
= Lukacs obdolžaie Khuerra radi »srbske propagande«. Dopisnik »Neue Freie Presse« je imel razgovor z bivšim ogrskim ministrskim predsednikom dr. Lukacsem, ki je izjavil o razmerah na Hrvatskem nastopno: Razmer na Hrvatskem je mnogo kriva nesrečna politika grofa Khuena-Hederva-rva. On ni vedel, da bodo Srbi, katerim je on vstrezal, nekoč velika srbska nevarnost za Hrvatsko. O vseslovan-skem pokretu je rekel: Ako bodo Hrvatje delali skupno s Srbi, bo to njihova poguba. Prava sreča je. da so Jugoslovani ločeni po široki masi Ogrske od avstrijskih Slovanov. Cisti lojalni stebri monarhije so samo Nemci in Madžari.
= Ogrska cenzura in Število slovaških sodnikov. Ogrski iuridični list »Jo-gugvi Szemle« je priobčil pred kratkim statistiko v gorenjeogrskih kom i ta tih delujočih advokatov in sodnikov. List ugotavlja, da se nahaja v vseh gorenje-avstrijskih komitatih 92 slovaških odvetnikov in samo en slovaški sodnik. To najneznatnejše število slovaških sodnikov ni ngajalo niti ogrski cenzuri, kajti črtala je tudi tega samega slovaškega sodnika, na kar je list v svoji prihodnji številki navedel število slovaških sodnikov s 300, katero število je cenzura pustila. Katero število slovaških sodnikov je pravo, o tem si je vsak na jasnem.
= Berollnski poirtični razgovori Glavni odsek državnega zbora se sestane danes. Včeraj so se zbrale posamezne politične skupine na konference. Socijalni demokrati so konferirali s cen-trumom ter bo stališče teh dveh strank merodajno za vlado in kanclersko krizo. Zatrjuje se, da ni pričakovati izbruha vladne krize. Zlasti se domneva, da bo državni kancler sprejel željo socijalnih demokratov, da naj se prično pogajanja glede pruske volilne reforme v določenem roku. Glede vstopa socijalnih demokratov v vlado se pogajanja še vrše.
= Dr. Helffeflch odstopil kot diplomati čni zastopnik v Rusiji. Poroča se, da je dr. Helfferich odstopil kot diplo-matični zastopnik Nemčije pri ruski sovjetski vladi Na željo državnega kanclerja je izjavil, da rade volje prevzame zopet svoje prejšnje delo, t J. da izdela načrte za gospodarska pred dela za mirovna pogajanja.
= Kako se mora Nemčija premagati, rz Amsterdama? »Agence Ha vas« poroča: Upravitelj angleške propagande lord Northcliffe je imel na veliki skupščini v Citvn govor, v katerem je na fantastični način pripovedoval, kako se mora Nemčija premagati. Northcliffe ne dvomi o tem, da bodo zavezniki v Berolinu diktirali mir. Zato pa ni potrebno, da si zavezniki delajo pot v prusko glavno mesto z boji. To se da doseči na drug način. Nemčija ni enotna država« marveč sveza raznih naro-
dov, ki se ne morejo trpe« med seboj. Ko dospo ententne čete v Nemčijo, se zobesi bela zastava, katero je zobesila Avstro-Ogrska na mnogih malih dvorih. Pruska ki ie v Draždanih in v Mo-nakovem istotako obsovražena kakor v Londonu, bo videla na svoje oči, kako je osamljena.
= Kaznovani romunski kraljevič. Ker je kraljevič Kari svojevoljno zapustil svojo garnizijo, mu je naložil njegov oče 75 dni strogega aresta, ter je moral takoj nastopiti svojo kazen. Kakšne posledice bo to imelo za deželo in za dinastijo, še ni znano.
= Nemška mirovna ponudba Belgiji. Grof Reventlow piše v »ueutsche 1 i.geszeitung«: Zdi se, da so sedaj mirovni predlogi že privatna stvar posameznih oseb. Grof Torring. brat belgijske kraljice, je stavil belgijski vladi svoje obsežne predloge, ker je prepričan, da potrebuje Belgija skorajšaji mir. Grof Torring je svoje ponudbe predložil kanclerju in državnemu tajniku in ta dva sta mu rekla, da ne :;me oi.načiti svojih predlogov kot vladne predloge. Vprašanje je, ali nista mogla preprečiti, da bi grof Torring ne odposlal teh predlogov, ali pa, ali je to taki at že storil. Vsekakor je zelo nevarna stvar, igrati se s takimi zadevami ter bi morala vlada brez ozira na osebo preprečiti vsak poskus. Belgijska vlada je z zasmehom odklonila te predloge. Storila je to v podrobni noti, ki kaže, za kako važno za politično propagando smatrajo to privatno ponudbo. Belgijska vlada je bila prepričana, da stoli za ponudbo nemška vlada. Ce bo vsak nemški državlian, ki misli, da nekaj velja, ki želi mir in ki ima znance in sorodnike v sovražni deželi, delal take korake, potem bo stališče Nemčije prav kmalu zelo zabavno.
= Amerika in živila za Nizozemsko. Amerika je pripravljena dovoliti Nizozemski i/voz 100.000 t. živil, od katerih leži polovica že Sest mesecev v Argentinlii, čc Nizozemska zopet postavi v promet za -100.000 ton trgovskih ladij, ki stoje danes v evropskih pristaniščih. Ameriška nota pravi, da Nizozemska ojačuie Nemčiji njeno stališče. Kljub temu da dobavlja Nizozemska Nemčiji mnogo živil, torpedira Nemčija nevtralne ladje, ki se vozijo v nevtralna pristanišča.
Tržflianlid na potovanju.
Minister za avstrijsko prehrano je govoril, dal je napisati svoje grožnje in ukaze — zdi se. sedaj bomo rešeni oderuhov in glada. Tekati in loviti se za živežem nam ne bo nič več treba, za apro^i-zacijo nas ubogih meščanov bo skrbela vlada. Kako? Videli bomo v najkrajšem času. Nade ne gojimo posebno velike, saj se nam deli sedaj, ko so najboljši meseci s katerimi se nas teši gotovo nad pol leta, še vedno le po četrtiraio in osminko živil na teden. Morebiti so pa tako varčni m hranijo živež za slabše mesece, ko ne bo niti bilke zelenja več. Krompir? 0 tem samo čitamo, kako je uspel tu in tam, čitamo, da ga dobivate pri Yas v Ljubljani, a pri nas ga ni. Pač, dobi se ga »pod roko« po lepi ceni 4 K 80 vin. kilojrram! Ali ni
to naravnost vnebovpijoče? Da naš Trst! Kje so tvoji trgi, polni najrazličnejše zelenjave, sočivja, sadja, melon in angu-rij! čisti in zapuščeni so ti naši trgi, da je žalost pogledati jih in Tržačanom se delaio sline baš sedaj, ko je čas za to, skomine po sladkih krvavo - rdečih angurljah, po okusnih melancanih. sladkem grozdju in finih figah. Nič — in če je kje slučaj na-nesel, da ima prodajalka jerbas fižola v stročju ali paradižnikov, vije se od nje daleč, daleč tja ven vrsta. Prodajalka pa deli svojo milost — bolj po simpatijah in znan-stvu — kakor kakšna kraljica. Videla sem vaš trg v Ljubljani; bilo je v soboto popoldne pred veliko skupščino Ciril - Metodovo. Gledala sem kar debelo: toliko je bilo tam še božjih darov, videla sem mnogo zelenjave, buč, fižola v stročju, sliv, suhih hrušk, jabolk, a nikjer nič vrste. Blažena vaša rodovitna okolica! Odslej je ne bom videla več, niti zelene Štajerske in ne bogate Hrvatske. Minister za prehrano bo skrbel, da bomo lepo, komodno doma lahko dobivali vsega česar smo morali iskati do zdaj po svetu. Doživelo se je na potovanju res marsikaj zanimivega, še več pa neprijetnih iznenadenj, pehanja suvanja In ponižanja ko smo trkali na vrata pri bolj ali manj i mo vi tem kmetu s svojo kramo na hrbtu ali denarjem v žepu.
Po veliki Ciril - Metodovi skupščini sem šla dalje za živežem. Prva etapa je bila v Trbovljah, v tisd znani soteski, kjer je vzduh vedno prepojen s premogovim prahom in vonjem. Od kolodvora se vije uro dolga pot skoro vedno med visokima stenama. Ko se svet nekoliko odpre, postaja ti prijaznejše Na kolodvoru izstopa veliko število potnic — večinoma žen trboveljskih rudarjev, ki znašalo od vseh krajev živež domov. Težko jim je tu za prehrano. Pravila rrri je neka Trbovelj-čanka da so ji odnesli iz omare polovico kruha, katerega je spekla za svojce za ves teden. Drugi so pa odnesli kruh naravnost iz peči, a ker nI bil še dovolj pečen., je tat odrezal vso skorjo, sredico vrgel pred hišo.
V vlaku sem se peljala z neko Italijanko - Tržačanko, katere moža so poslali službovat v nemški Gradec, ker je bil v Trstu »nevarenc. Radi bomb Je Sla še ona z otroci tja ven, pa mi je pravila kako zmerjajo nemški otroci v hiši njene otroke. Rekla je, da rabi njena deca ki ni bila prej nikdar vajena takih besed, take psovke za svoje nemške sovražnike, da se njena rahločutnost kar stresa. Mislim si pa le — je dejala, naj le reagiralo in NemčiČi na| vedo, da kakor kličejo oni v gozd, tako jim odmeva Iz gozda. Na Pragerskem sva v prepolni restavraciji prisedll k mizi, kamor je bal sedel mlad poročnik Ko je naju slišal govoriti italijansko, se je ves žareč veselja vmešal v pogovor. Naročil si je večerjo in jo v pravem pomenu pogoltnil brez kruha Od druge natakarice si je dal prinesti še eno tako porcijo, katero Je baš tako naglo metal vas* "   ~     *   - 5
Proga Pragersko - Čakovec! More U biti kaj strašnejšega nego je potovanje po tej progi? Polno, nadačeno vse povsod, vesel si lahko, da smeš stati stisnjen v kakem kotu. Na vsaki postaji prihajajo novi potniki — MedjimurcL Med seboj govore slovensko - hrvatsko narečje, s svojimi madžarskimi sopotniki pa tolčejo po madžarsko. Sedel mi je nasproti tak Medjunurec s hčerko in jedel lep bel kruh. Lepo in veselo se je pobahai: Nisem še jedel črnega, odkar je vojna. Pripovedoval je drugemu kmetu, da je imel lansko leto toliko koruze, pšenice in žita sploh, da ga ni mogel niti spraviti. Letos pa kaže njegovo polje še bolje. Rekel je, da se otroci v šolah uče le madžarščine, pa da ne znajo naposled ne enega ne drugega jezika. Poučila sem ga. da bi Šole morale biti slovenske, oziroma hrvatske, kajti otrok se mora učiti najprej v svojem maternem jeziku. Ne vem, ali sem ga prepričala. Prekinil Je razgovor in poluglasno zapel enolično madžarsko pesem pred se.
Kratko je potovanje od štajerske meje do Čakovca po madžarski zemlji, ali dovolj dnlgo, da skazulejo Ogri svojo oblast Železniški uslužbenci vedno nekaj kriče In tulijo na potnike. Neki kmet je dejal sprevodniku, da se pelje V Cakovac, nakar ga je oni nahrulil, da se pravi Caktornja aH kako. Oddahneš se, ko ostaviš tisto Caka-tornjo in obrneš z drugim vlakom proti starodavnemu Varaždinu,
Tu je na prehrani nekaj svetoivanskfli otrok, katere sem hotela obiskati. Grem po široki ulici pa čujem z druge strani: »Ljubim ruke!« In priteče mi nasproti svetoi-vansko dekletce, kateremu je žarel obraz samega veselja, kakor se razveseli vsakdo, ki sreča na tujem znanca iz svoiega kraja. Slovensko govorico so otroci zamenjali s hrvaško, vedejo se srosposki In •ljubim ruke* stresajo na desno in levo. Naš slovenski »dober dan« mi pa vendar bolj ugaja nego ta švabska tujka. Nekaterim naših otrok se godi imenitno, gospoda pazi strogo na deco, katera ne sme nikoli na tiMco. Skoro povsod imajo poleg hiše, krasne vrtove in nasade, kjer se havi naša deca ob lepem vremenu ves dan.
\kcita: bosenski, tržaški, istrski otroci Da prehrano v Hrvatsko je idealno lepa ;:r?res bratska in nekateri naših bratov Hrvatov, ki ^o vzeli hladno deco k sebi. Izpol-nujejo idealno svoje dolžnosti napram prevzeti deci. Tn tak otrok govori lahko o ^reči. Drutf hi si osobito z večjimi otroci prihranili radi ene^a posla, otrok Je sft — a to je tudi vse. Na splošno pa Je akcija zgodovinske važnosti in ostane večen dokaz jugoslovanskega bratstva in medsebojne ljubezni troimeneTa naroda.       Mar. B.
Vest! iz pplmcpskih dežel.
Ustanovitev obnovitvenih svetovalnic za Primorsko in ugotavljanje vojne škode. Namestništvo v Trstu sporoča: Kakor kaže izkušnja prebivalstvo ni dovoli poučeno o stvareh vojne škode, vojnih dajatev, pravic civilnih vojnih oškodovancev ter o delovanju voinokreditnega zavoda za iužno ozemlje in obnovitveni akciji, da bi moglo primerno uveljavljati svoje upravičene zahteve in si izposl^vati za obno-no potrebno državno podporo. DaTigodi prebivalstvu v tej smeri, je namestni-stvo ustanovilo obnovitvene svetovalnice, ki so pričele delovati 20. t m. Te svetovalnice bodo daiale prebivalstvu nasvete v vseh vprašanjih, tičočih se vojne škode in obnovitve, mu pomagale pri sestavi prijav in prošenj, daiale pojasnila, kaka odškodnina mu gre, za kake podpore more prositi itd. Dajale pa bodo na podlagi izkušeni tudi nasvete in predloge oblastim, kako naj se zboljsaio obstoječi predpisi. Sedeži in področja svetovalnic so navedeni spodaj. V krajih, kier ni svetovalnice, opravljajo okrajna glavarstva in občinski uradi njihove posle. Obenem z ustanovitvijo svetovalnic se prične tudi ugotavljanje vojne škode. Pripominja se, da zakonitih določeb o ošTcodni-ni za vojno škodo doslej ni in da imajo ta ugotavljanja le informativen značaj. Ugotovitev vojne škode se izvrši na prijavo oškodovanca Prijave se ali dajo uftmeno na zapisnik pri svetovalnicah ali pa se s posebnimi obrazci, ka se dobe pri svetovalnicah brezplačno, dopošljeio svetovaInici. Rok za prijavo se zasedaj ni določil. Doslej so se ustanovile naslednje svetovalnice: Dunaj: za veletrgovino in veleindu-strijo na Goriškem in Gradiščanskem na sedežu goriške trgovinske zbornice na Dunaju L Srahenring 8, sa vse ostale poklicne kroge pri pomožnem odboru za begunce z juga na Dunaju L Landskrongasse L — Ljubljana: pri pomožnem odboru za begunce z juga za vse poklicne kroge, — Trst: begunski odbor v ul. Madonna del mare št. 2, za vse poklicne kroge. — P ulj: pri vojnopomožnom uradu za vse poklicne kroge. — Gorica: za malo in srednjo trgovino pri trgovinski in obrtni zbornici v Gorici; za malo obrt pri zavodu za pospeševanje obrti v Gorici; za vse druge poklicne kroge mesta Gorice, občine Ločnik, potem tržaškega in gradiščanskega okraja pri pomožnem odboru za begunce z juga v Gorici ul. Municipio 4. Ta svetovalnica ima zaupnike v Furlaniji in potovalnega inštruktorja. — T r ž i č: za malo obrt, malo trgovino in delavtvo ter nameščence obrtnih obratov v tržiškem in červinianskem okraju. Potem v Tolminu, Sv. Luciji, Bovcu, Kobaridu in Cerknem za vse prebivalstvo teh okrajev. Poleg tega se nameravajo ustanoviti posebne svetovalnice za posamezne skupine udeležencev. Doslej ie slovensko velepose-stvo ustanovilo tako svetovalnico v prostorih Kmečke banke v Gorici na Kornu za svoje pripadnike.
Prehranjevalni urad v Gorici ima skrbeti sedaj za 213.840 oseb v vsej deželi Goriško - Gradiščanski, in sicer: v mestu Gorici za 10.000 oseb, v goriškem okrajnem glavarstvu za 57.900, v tolminskem 30.800, v sežanskem 27.500. v gradišČanskem 26.300, v tržiškem 40.800. Gsobie za obnovo Goriške se šteje posebej, in sicer skrbi prehranjevalni urad v Gorici za 5086 oseb, v Grsdežu za 4510 oseb, za delavce in uradnike v ladjedelnici v Tržiču 1370 oseb, aa oaobje južne  železnice 3926
oseb in za osobi e državne železnice 6400 oseb. Prebivalstvo v Gorici silno raste.
Najmlajši češki umetnik na goslih v Trstu. Dne 26. t m. nastopi v Trstu v Politeama Ros-setti Pepa Barton, najmlajši svetovno znani češki umetnik na go.dih.
Umrl je v Barkovliah pri Trstu g. Josio K r e Č i č.
Dva dečka pred poroto v Trstu. Na poštnem uradu v Divači je bil zaposlen lani v decembru neki loietni deček Kari B. Nekoč ie zmaknil vrečo, v kateri se ie nahajal denar, in io je skril. Kmalu so prišli na .-led tatvini in sumili omenjenega K. B„ ki ie bil odpuščen. Kakor ie pozneje izpovedal, je hotel vzeti kakih 60 K, vzel pa je v resnici 8000 K. S svojim denarjem je pobegnil v Gorico, tam dobil nekega svojega prijatelja, s katerim sta prav pridno zapravljala denar. Končno ga ie prijela žendarmoriia in našli pri njem še 3000 K denarja in nekaj nakupljenoga blaga Deček je vse priznal. Porotniki so na stavljeno vprašanje z 10 oz. 9 glasovi zanikali krivdo obtoženca, na kar ga je sodnija oprostila obtožbe. Druga razprava se je vršila proti nekemu loletnemu dečku Antonu J. iz Šibenika obtoženega tudi tatvine. Učil se je pri brivcu Antonu Boni ven tu. Zaslužil je okoli 50 K na teden in mati je dobro skrbela zanj. Ko Da se je seznanil z nekaterimi malopridni mi tovariši, ie začel zanikati svojemu gospodarju Bo-niventu denar. Ko je slednjič hotel vzeti bkratu okoli 700 K. so ga zasačili in izročili sodniii. V sodni dvorani je jokal, priznaval svojo krivdo in obljubljal, da no bo nikdar več kaj takega storiL Videlo se ie. da ga ie spravila na slabo pot samo malopridna družba Porotniki so ga oprostili obtožbe.
Proces radi potopitve Uovdovega parnika »baron Gautsch«. Iz Pulja poročajo, da se prične proces radi potopitve Llovdovega parnika »baron Gautsch« pred tamkajšnjo okrožno sodniio dne 30. t. m. Proces bo traial najmanj tri dni.
Skandal s sladkorjem v Dalmaciji. Poročali smo že na kratko o škandalu s sladkorjem v Dalmaciji. Namesto, da bi se sladkor razdeljeval pravično med prebivalstvo, je služil za razne nečiste posle. Komisija ie v Makarski zaslišala razne priče. Izvedelo se je. da količina sladkorja aprovizacije   v Makarski, ki se je nahajala v skladišču Zadružne zveze, je znašala 113 kvintalov. Od tega se ie prodalo 110 kvintalov na Vis Petru B rad ano viču, trije kvintali so ostali v Splitu v 6 zavojih po 50 kg. Po nalogu   Zvezinega   uradnika Be-kavca so bili poslani v Vranjic nekemu človeku, ki vedno sprejema   blago za aprovizacijo. Za sladkor prodan Bra-danoviću 3e je inkasiralo 291.500 K. Ta znesek se je imel razdeliti med 4 osebe, katerih ena je višji okrajni komisar v Makarski dr. Karel Zoreč Največji del si ie  pri držal  baje  Bekavac   to io 149.000 K. Ko je prispel upravitelj ma-karskega okrajnega glavarstva dr. Zoreč v Split ie bil tam aretiran. Pravi, da je njegova žena dobila pismo in v njem 42.500 K. katere pa je   nesel v Split, da jih povrne Bekavtm.   ker ie slutil, da bi tih bil on poslal. Razne ru-povedi prič pa nravija da ie bilo Zoren vse znano.   Vrši   se  obširna preiskava.
»Crescendo ©ome Jngoslavia*. Zagrebškim >Novinam« piše nilhov dopisnik z Reka: Kakor poroča redki madžarski list »Tengerpart«, je dirigent hrvatske opere, ki sedaj nastopa v reškem gledališču >Fenieec. Nikola Faller. pri vprizoritvi opere >Madame Butterflv< pri neki točki namignil orkestru, da nai igra verescendo«. Ker mu orkester ni sledil, ie dirident zakli-cal nalahno >crescendrx in zopet >cre-scendoc k očno pa popolnoma glasno: »crescendo come Jugoelavia!< Madžarski list napada zato Falleria in mu svetuje, nai se na Reki izogiba jugoslovanske propagande. V ostalem pa ie tudi še vprašanje, ari fo kaj resnice, kar trdi rezki madžarski list!
Dnevne vesti.
— Is politične  koneeptne službe.
De^emovladni koncipisti Gustav G o -1 i a, Friderik D e n in dr. "Viljem Pfeifer so imenovani za okrajne komisarje na svojih sedanjih službenih mestih,     ^ _. __
— Vojaške oprostitve ustavljene. >Zeit< poroča da je vojno ministrstvo ustavilo vse nadaljne oprostitve od vojaške službe. Ta odredba nai stopi takoj v veljavo.
— LjndskosoUke vesti. Pavla P i r k e r in Neži k a N a d 1 e r sta nameščeni za suplentinu v Ribnici, Ivana O r a ž e m v Loškem potoku, Marija M a v r i n v DraTi
— Velik shod železničarjev, kon-sumentov južne in državne železnice se je vršil v soboto 21 t m. Velika dvorana Mestnega doma ie bila nabito polna Poročevalci so imeli referate o aprovizadji, o nedostatni preskrbi železničarjev z živili, obleko, obutvijo in drugim. Govorili so med drugimi so-druga Kopač iz Trsta in Kristan iz Ljubljana K besedi sta se oglasila živahno pozdravljana dr. Iv. Tavčar, župan ljubljanski in dr. Vladimir Ravnihar, državni poslanec 1 jub-IjanskL Oba sta razpravljala o pomanjkanju in veliki draginji ter o njih vzrokih. Dr. Ravnihar je zagotavljal železničarje, da imajo na svoji strani veliko večino drž. zbora, ki bo podpiral no samo s svoiimi simpatijami, ampak, če se odločijo za energičnejše korake, tu* di z dejanjem. Živahna pohvala je sledila obema govoroma Končno so bile sprejete resolucije, ki zahtevajo ta-kojšnie izboljšanje aprovizacije, sicer odklanjajo železničarji vso odgovornost za posledice. Je to zadnji apel do merodajnih faktorjev. Ena izmed resolucij zahteva nemudno sklenitev miru in sicer miru — od naroda do naroda!
— Shod državnih uslužbencev. V. nedeljo dne 29. t. m. ob 4. uri popoldne se vrši v dvorani »Mestnega doma< v Ljubljani shod državnih uslužbencev s sledečim dnevnim redom: »Beda državnih nslužbencev«. K mnogobrojni udeležbi vabijo združene o*^ ganizaciie državnih uslužbencev.
— Kranjskemu učiteljstvn. Nujno se svetuje učiteljstvu vseh okrajev na Kranjskem naj vpelje, ako de tega ni
storilo, za vsak okraj svx>io aproviza-<riio, četudi ie že zdaj morda deležno iakega priboljška, ki pa ne zadostuje, da bi so moglo učitelistvo preživliati, kam še, da bi moglo svojo službo uspešno opravljati. Vpeljava aproviza-e£i v posameznili okrajih naj se objavi *v 2>Slov. N;irodu< in >Sk>voncuc. Ko se laiprovizacija splošno vpelio. se bo se-;stavila deputacija za vse okraje in ta bo gotovo dosegla to, kar ueitelistvo neobhodno potrebuje za svoi obstanek in v blagor sole. V objavi naj bo naw-•den predsednik nprovizačnega odbora. Nemudoma na delo!
—- Opozarjamo, da se vrsi seia >Upravnoga gledališkega svetac v sredo, dne 25. t. in. ob 9. uri zvečer.
— .Iz pisarni' SIo\vuskeira dež. narodnega gledališča v Ljubljani. Vodstvo gledališča nujno potrebuje muzikalno naobraženega opernega suflerfi tfsuflerko). Peflektanti nai se takoj, javijo v gledališki pisarni.
— Koncert. Operna pevka Krma barska bo v Ljubljani v četrtek. 26. t. m izvajala sledeč lop spored del rajnih narodov: 1. a) Smetana: Arija iz opere >Dvo vdovi«, b) Caikovskii: Ariia iz opere >Pique Dame*. 2. Pesmi, a) Anion Lajovic: Sorenada, b) Laiovic: Kaj bi le gledal, c) Anton Dvorak: Ach neni, neni tu. e) Rihard Strana*: Tajni poziv. — 3. Pesmi: a) Peter lliie f\ii-kovskii: Zapoj mi pesem, o. mati! b) Cajkovskij: Na plesu, c) Čajkovski j: Zakaj? č) Jan Malat: Imam te rad. d) 'Josip PavČič: Pastirica 4. a) MeVer-■beer: Arija iz opere >Kobert vrag«, b) Ponohiolli: Arija iz opere Gioconda, — 'Xa klavirju spremlja gdč. Dana Kob-ler. — Začetek koncerta točno ob &S& uri.
— Uradniki c kr. deželnega in okrajnemu sodišča, v Ljubljani, so mesto vonca po umrlemu goso. c. kr. sod. svetniku Ivarolu Zotman darovali znesek 50 K v prid >Deželncga društva«, <c kr. avstr. zaklada za vojaške vdove in sirote, tor za varstvu otrok in oskrbo mladine v Ljubljani.
— Razstava narodnih ročnih del in različnih slovenskih narodnih noš se otvori zjurtkom oktobra v >Mladiki-c •Odbor >Splosnega slovenskega ženskega društva« se obrača na vse rodoljubne Slovenke in Slovence, naj mu blagovolijo posoditi za to razstavo iz svojih zasebnih zbirk najleoša in najznačilnejša narodna dela. Razstavne predmete sprejema odbor od jutri, srede, do vštete sobote. "JS. r. m. v > Mladiki«, Tfcri-tličje, vsak dan od 10.—12. dopoldne In od 3.—5. popoldne.
— Prošnja za staroslovenske čitanke. Mariborski študentje prosijo dobre duše. ki še imajo Staroslovensko čitanko, naj jo posodijo za letošnjo šolsko leto. Razglasite v Vašem listu našo prošnjo. Kdor se nas bo lahko in rad usmilil, naj pošlje knjigo na Borisa Kristana Študenta v Mariboru Nagvje-va ulica 10..III. Rabimo 10 izvodov. Vemo, da bomo dobili knjige, kajti v nas ie pogum in veselje za slovenščino.
— Vojaški dom v Ennsn. Za snujoči se voiaški dom goriškega strelskega nolka št. 2. v Ennsn ie treba še precej opreme, ki je pa polk ne premore. Ker so obiskovalci tega voježkoga doma skoro sami Slo ven. i. se obrača vodstvo Jkoimieja za ta voiaški dom do" slovenskega občinstva, naj no možnosti pripomore, da se vojaški dom opremi s potrebnim. Želeti bi bilo: Slike iz ožje domovi p.o polka Ovraniskej. družabne igre {neigralne Jcarte), slov. knjige in Časopisi, kratke slovenske gledališko igre. če mogoče humoristične, glasbeni instrumenti. Blagohotni darovi naj se z značbo namena pošiljajo na Solda-tenheim d. k. u. k. Geb. Sen. R. Nr. 2. Enns. Spodnja Avstrija,
— Kaj je storiti z ročnimi granatami. Opetovano ie že bilo razglašeno, da se morajo najdene ročne granate in druga razstrelilva brezpogojno pustiti na licu mesta ler <la se to mora orožni postaji, v Ljubljani na c. kr. policijskih siražnicalL ali pri artilerijskemu skladišču (Artilieriezeugs - Depot) pri top-ničarski vojašnici naznaniti. Vzlic temu se ie opazilo, da nekateri na hnb-Ijanskem polju ročne granate naravnost iščejo, nabirajo in domov na stanovanje, da celo v šolo, prinašajo. Radi tega se pobiranje in odnašanje izstrelkov in eksplozijskih snovi na novo najostreje prepoveduje in pripominja da se bodo prestopki ne samo po § la. cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854. drž. zakona št. % kaznovali, ampak, da se bo kršitelio to prepovedi po oko išči nah zasledovalo tudi radi tatvine in po določilih zakona za razstrelil-vp. Vsakdo, ki poseduje sedaj so ročne granate, druca razstreliva ali dele istih, se poživlja,, da te predmete takoj izroči ar ti 1 i eri i s k (Brnu sk lad i sen fArtilieriezeugs - Depot) pri topni carski vojašnici.
— Popisovanje prašičev. V«ded odredbe c. kr. deželne vlade se bodo v Ljubljani popisovali prašiči in sicer dne 25. in 26. t m. od 8. do 12. dor>oldne. Lastniki prašičev jih morajo iti popisat na magistrat v popiso valni urad. G al letova hiša pritličje, desno, v Spodnji Šiški in na Barju jih bo popisovala komisija od hiše do hiše. Kdor popis zamudi oziroma napove napačne podatke, bo v smislu obstoječih predpisov kaznovan.
— Za lovce. Prejemalnica divjačine za Kranjsko že dlje rasa ne dobiva od lastnikov in najemnikov lovov ter od lovcev sploh nikake divjačine, katero so navedeni krogi po tozadevni naredbi obvezani oddajati. Zaznalo se ie, da jo nekateri celo pošiljajo iz dežele. Vsi prizadeti krogi se resno opozarjajo, da se drže tozadevnih predpisov, bar bi se sicer proti njim postopalo z vso strogostjo.
— Umrla je sinoči v tukajšnji deželni bo miči po težkem trpljenju gospa fiermina Mikug, vdova po dezelno-sodnem svetniku.
Razstrel je vanje v Zadobrevi. Jutri dopoldne se razstreli nekaj poškodovane municije v Zadobrovi ob Savi.
Umri le v Trebinju v tamkajšnji vojaški bolnišnici gospod dr. Pero Z i -ž a v cvetu svojega življenja, v 30. letu svojom. Dr. Pero £iža^ v vojaški službi provijantni častnik, v civilnem svojem poklicu odvetniški kandidat, rodom Istran, ie bil poročen s hčerjo g. Lavrenčica iz Postojne.
Umrl ie v Semiču postajenačelnik X.Rad0&eie.
Slov. Bistrica. (Narodna veselica v
črešnjevcu pri Slov. Bistrici.) Poročali smo že, kako se je lepo razvilo narodno življenje v Slov. Bistrici. Posebno druga narodna slavnost je okorajžila ljudi, posebno mladina je začela krepko delati in buditi zaspance. Ravno tukaj se je pokazalo, kako hvaležno ie dandanes vsako narodno delo, ker ne samo mesto, tudi vsa okolica je narodno popolnoma disciplinirana. Na obe narodni sla vnesti v juliju in avgustu je prihitelo iz celega okraja do tisoč ljudi in ker so ee vračali vsi skrajno zadovoljni, nam bodo prihodnjič gotovo prostori polovico premajhni. Te slavnosti pa so imele še ta lep učinek, da so se začeli naši u a rodni delavci tudi po sosednih občinah gibati. V uro oddaljenem Črešnjevcu. ki leži na krasnem gričku med Slov. Bistrico in Prager->kera, so si vsled agilnosti železničarja
Vim-arja ustanovili >Bralno društvo v. ki je minulo nedeljo že priredilo veselico z igro in peljem. Ker stanujejo na Oresnievcu železničarji i» Pra-gerskega in Slov. Bistrice, in ie torej velika nevarnost, da ae krai odtuji pod vplivom tujih orgamzaeii, je sklenila
i.'::-.'.v. % Slov Bistrici, novo ustanovljeno >Bralno dmštvo< na Črešnjevcu z vsemi močmi podpirati in ie torej priredila tudi na to veselico skupen izlet bistriških Slovencev, ki so se pozivu polnostevilno odzvali. Na Oreš-tiicvcu je doma znani nemčurski vodja l\*\\snik in ta ie tudi dosegel da se je bralnemu društvu v zadnjem hipu prepovedalo igrati v šoli. Igralci pa so so iz trenutne zadrege hitro rešili s tem, da so postavili na ljubkem sadnem vrtu rodoljubnega kmeta Pučnika ličen oder, raz katerega so daleč po dolini plapolale slovenske troboinice. Na stotine ljudstva je zasedlo senčnat sado-nosnik in veselo pozdravljalo pevce in igralce, ki so vsi častno izvršili svojo nalogo. H koncu je ljudstvo še nagovoril v imenu bistriških Slovencev g. dr. Reisman, ki je Bralnemu društvu časti-tat tla je želo že v prvem nastopu tako lep uspeh, ter nato opisal bedo jugoslovansko deee, posebno pa naših begunskih otrok, prosil, da nai z odprtimi rokami sprejmejo pobiralce za narodni blagdan. Ljudstvo je z zanimanjem sledilo izvajanjem govornika in h koncu je mogočno zadonel sredi vasi klic ljudstva: Kvišku srca, živela Jugoslavija! Po programu se je razvila na vrtu in v gostilni g. Poljšak nrisrčna ljudska zabava in blagajnik nam je z veseljem sporočil, da bodo slepi slovenski vojaki, kakor tudi >Diiaška kuhinjac v Mariboru prejela lep dar iz te prve narodno veselice na Črešnjevcu. predsednik društva pa nam je obljubil v kratkem še lepšo prireditev na Crežnjevon. — Poročamo o tei sicer lokalni prireditvi obširneje — ne radi prireditve same. pač pa da pokažemo stoterim drugim krajem po slovenskem Štajerskem, ki že vsa 4 leta narodno življenje spi, čeprav imajo veliko ugodnejša tla za delo. kakor tukaj pod Pohorjem, da se da povsod delati, če ima le eden trdno voljo. Ne čakajmo čudežev, vsak sad 6i je treba priboriti in zato: Konjice, Ptuj itd. vstanite, kajti ljudstvo bo povsod in vedno za vami!
Novi župan v Rogatcu. Za župana v Rogatcu je izvoljen tamkajšnji poštar in posestnik Josip Sporn.
Iz Ptuja Ptujska okrajna sodnija je bila že od nekdaj na glasu, da vladajo na njej turške razmere, ki so postale med vojsko še neznosnejše. Gleda 6e samo na to. da se kaže na zunaj vse >stramm deutsch«. potem pa mirna Bosna K raznim izgovorom, da se ne more pravilno slovenski uradovati. se ie v zadnjih časih pridružil nov razlog, češ. da gospodične, ki paradiram kot vojno nadomestilo za zapisnikarje, no obvladajo dovolj slovenskega jezika, da bi mogle po slovenskem diktatu pisati. Nastavljene so seveda same Ptnjčanke, ki so obiskovale nemške mestne šole. iz katerih je naš jezik izključen. A tudi radi tega, ker sodnija najbolj beraško plača, se zateče tia najslabši materiial, ki drugod radi nezmožnosti ne dobi službe. Po vladnem sistemu se namreč pri najnižjih štedi, da >višp:< lahko iz prihrankov prejemajo večje izredne nagrade. Za zgled, kako potem izgledajo redki slovenski zapisniki, navajamo par slovenskih stavkov, katere je narekoval okrajni sodnik dr. Traun: >v Tčetertek so bili vojaki, občinski piza-tel in orožnik pri meni, da bi meni srne (zrnje!) vseli. Jaz sem se branil in uslep tega so me orožnik zaprli.« — Toda ne le pisarniške moči, ampak tudi sodniki niso zmožni slovenskega jezika Nekaj časa je bil tu na substituciji kuTzovec Walzl, s katerim je Pitreich osrečil Gornjo Radgono. Slovenščine ni toliko zmožen, da bi pravilno izgovoril ali zapisal vsaj en stavek. Naš jezik ie tako mrcvari 1. da ie celi Ptuj na njegov račun zbijal šale. Prigovarjal je na primer strankam, naj >se pergnhajo«. naj >tožbo nazai vlečejo< itd. itd. Sedaj je baje na substituciji v Ormožu. Ne-umluvo je. kako izhajajo ž njim slovenski odvetniki? In tak. jezikovno popolnoma nezmožen sodnik sodi v gornje-radgonskem okraju, ki ie po 92% slovenski po uradnem šteti n! — Te jezikovne cvetke bi bolj spadale v kak hil-morističen list, n. pr. >Kurent«, če ne bi bile priče, v kakih razmerah je obhajal svoj petdesetletni jubilej člen XIX. državnega temeljnega zakona o enakopravnosti vseh narodnosti v uradih .. .
Kilo masti za 105 K. Iz Gradca poročajo, da je dospelo tja te dni 5 vagonov ogrske masti. Dotični agent je zahteval 105 K za kilo, ali povsodi 60 ga dobelo gledali in iziavili, da tako drage masti ne knpiio. Agent pa se je odrezal, da spravi mast na Semering, v kak vojni obrat ali na Dunaj pa jo bo prodal po ceni 105 K za kilo.
V blaznosti ie zadavila v Gradcu v Schonaugasse št. 7. vdova Solatna Karo I i na Seidl svojo osemletno hčerko, potem se ie hotela obesiti, ko pa s« jej to ni posrečilo, je pila strup. Deklico so našli mrtvo, mater pa nezavestno in Jo odnesli v bolnico. Seidlovo Se, odkar jej je umrl lani mož. vedno trla žalost ki se je končno sprevrgla v blaznost.
Golaž iz pokvarjenega mesa is iedla v Celovcu, kakor nam poročalo iz Kranja gospa Alojzija P e eni k. Ko se je vrnila v Kranj, jej je začelo prihajati slabo in kmalu na to> ie umrla.
Kino Ideal. Spored za danes torek. 34. septembra Prvo predvajanje slavnega romana ruskega pisatelja A, Mak-
sima Gorkega: »Katarini Bateirov« ali »Is višin de ljudske*** presočisca«.
Privlačnost prve vrste. Nastopajo najboljše moči. V glavnih vlogah Annie Goth in Josip Pakots. Poleg tega ie: >Toalete a*, soareie«. živlienska slika v 2 delih, sestavila Luži Wett. Kot dodatek najnoveiša vojna poročila. Spored mladini ni pristopen. Predstave od 4_ ure dalje, zadnja ob % na 9. uro. Kino Ideal.
IsKubrjsna denarnica. V soboto med 6. in 7. uro zvečer se ie izgubila pri cerkvi sv. Jožefa v veliki gnječi denarnica, v kateri ie krušna izkaznica, izkaznica za moko in obleko. Glavno, kar hi dotična gospa rada nazaj dobila, pa so zdravniški recepti. Na krušni izkaznici ie natančen naslov i 2 suhi teli i ce. Denarnico je našla neka ženska ki je rekla da jo je oddala stražniku, pa ni bilo res. Prosi se, naj odda denarnico na policiji ali v našem upravništvu.
Aorovizacija.
-f- Mesa jutri ne bo. Ker železnica ni pravočasno dala na razpolago vagonov, mesarji jutri ne bodo prod&iali mesa, marveč še le v četrtek.
4_ Meso na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo meso v sredo, dne 2o. t. m. in v četrtek, dne 26. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen ie tale red: V sredo dne 25. t. m. p o p o 1 d n e od 2. do pol
3, štev. 1 do 200, od pol 3. do 3. štev. 201 do 400. od 3. do pol 4. štev. 401 do MO. od pol 4. do 4. štev. 601 do 800. od
4. do pol 5. štev. 801 do 1000, od pol 5. do 5. štev. 1001 do 1200, od 5. do pol f>. fttev. 1201 do 1400. od pol 6. do 6. štev. 1401 do 1600. — V četrtek, dne 26. t. m. d o p o ! d ne od 8. do pol 9. štev. 1601 do 1800. od pol 9. do 9. štev. 1801 do 2000, od 9. do po! 10. štev. 2001 do 2200, od pol 10. do 10. št-v. 2201 do konca Kilogram stane 2 K 80 vin.
-f- Inozemsko meso. Mestna aprovi-zacija ljubljanska bo oddajala inozemsko meso v sredo, dne 25. t. m. v cerkvi sv. Jožefa in sicer od pol 7 do pol 9. ure dopoldne za privatne stranke in od 9. ure dalje za gostilničarje.
Razne stvari,
* Nova Španska bolezen. Pojavila se je nova španska bolezen, prične se tako, kakor navadna španska bolezen, kmalu pa se razvije v legar. V Madridu jc bilo 5000 slučajev nove bolezni.
* Železniška neserca t Draždanlh. Dne 22. septembra sta trčila v Draž danih dva vlaka. Vzrok Je baje ta. da sta vozila predaleč preko sijrnalov. 32 oseb je mrtvih, 28 težko ranjenih. V ponesrečenem brzovlaku se je nahajal tudi prejšnji avstrijski trgovinski minister dr. Barnreimcr, ki je dobil prt trčenja notranje po&odbe.
* Koliko Je vreden naš denar. »VMen-ske Ihrstrovane Novinv« pripovedujejo tole: V neki restavraciji v Carinu je obedoval neki avstrijski dostojanstvenik. Natakar mu je računal obed 280 K m vprašal, ali bo plačal račun v papirju? Dostojanstvenik mu pomoli deset kron v zlata Prosim, to je pa druga stvar, pravi natakar !n napiSe drag račun, vzame dvajset kron v zlatu In vrne avstrijskemn gospodu gosta 78 kron v papirni. Nekemu drugemu avstrijskemu gospoda se fe pripetilo Se nekaj lepšega. Ko se Je v Bemu v gostilni dobro najedel, so mu počfle naramnice. Stopi v prodajalno, da si kupi nove. Veljale so 96 centi-mov. Da avstrijsko krono v srebru. Na svoje veliko začudenje |c dobil nazaj 4 cen-time m eno krono v papirju.
Gospodarstvo.
— Ravnamo cene za vino v Primorju. Presojevalnica cen v Trstu Je določila za vsa vina, pridelana v Istri, Trstu m tržaški spodnji okolici, ravnal-no ceno na 60 K na stopinjo in hektoliter. Na podlagi te ravnale cene so se določile za prodajo na debelo in drobno vseh gori navedenih vin naslednje ravnalne cene: a) v Trstu na debelo v sodovih iz prodajalčeve zaloge transHo K 640, zadacano v malih sodovih in pletenicah čez ulico po K 696 hektoliter, v steklenicah po K 7-20 liter; b) v Trstn v gostilnah po K 7*36: c) v Istri v sodfli po 56 litrov in več, nezadacano po K 6*40 liter; d) v Istri v gostilnah, zadacano, po K 7*20; e) na osminah, zadacano. po K 6-40 liter. — Za 9 sto-pinjsko vino, pridelano na Krasu, na Goriškem in v tržaški zjrornji okolici, so se določile naslednje cene: a) iz pri-dclovalčeve kleti po K 666 hektoliter, b) v Trstu, zadacano. v steklenicah čez ulico po 8 K. c) v Trstu v gostilnah po K 824, d) na Krasu, Goriškem in tržaški zgornji okolici v gostilnah po K 7 84 v, e) na osmicah. zadacano, po K 7 20 v. — Cena za istrska vina ter vina iz Trsta in tržaške spodnje okolice se določa na podlagi cene 60 K za stopinjo alkohola na Krasa, Goriškem in tržaški zgornji okolici pa na podlagi cene 74 K za stopinjo alkohola Ravnalne cene ne veljalo za desertna vina v steklenicah. Posojena posoda se mora vrniti.
— Afl bo sedaj kaj Špirita? Finančno rmmstrsrvo ie sklenilo dati 40% špirita v prosti promet. Cena za hektoliter bo znašala 2400 kron namesto dosedanjih 2000 kron. DrŽava bo dobila od tega 1900 K. proizvajalec 500 kron. Za špirit, ki ne bo v prostem prometa, se bo ustanovila centrala.
— Krona in marka. Vsled uvoza zlata iz Rusije v Nemčijo ae ie znatno zboljsala nemška marka Sedaj ae pri odpoiiljanju denarja v Nemčijo plača za 100 mark 176 naših kron.
— Dodelitev Milne eoti. C. kr. finančno ministrstvo ie iziemoma dovolilo uvoz primerne enkratne množine jedilne soli iz Nemčiie v monopolni okoliš i »ven češke ter le od te množine solni trgovini >Andraž Jud. G. m. b. H. in Ebenseec (Gornje Avstriisko) dodelilo 1000 ton. Dovolienje za uvoz te množine je vezano na nogoi, da se sol razpeca izkljnčno na Štajerskem (iz-vzemši GTadec), na Koroškem in na Kranjskem.
— Blagovni promet   i Romunijo.
Vrhovno poveliništvo posadne armade v Romuniji objavlja, da 6e bo v kratkem otvori 1 na železnicah in na Donavi blagovni promet v Romunijo. Privatno blago is Avstro - Ogrske bo odhajalo z vlakom >Merkur< ig Nemčije pa z vlakom >Carmen<. Splošna uvozna prepoved za zasedeno ozemljo se bo preklicala. Blago, ki bo dospelo s temi vlaki se ne bo smelo zapleniti. Prevoz bo smel oskrbeti edino avstro - ogrski blagovni prometni urad in družba >Ex-pressc. Za poslano blago bo moral pla- J cati prejemnik 2% fakturne vrednosti. Pošiljalo se bo samo pl&cano blago ali pa blago po povzetja Prejemnik ie odgovoren za plačilo vseh stroškov.
— Tu se zgledujmo. Pri nas nimamo volov za obdelovanje poli, če vidiš J še kje kako kljuse, ki crkava na cesti. ' ie to redkost in če slišiš cviliti kakega ] prašiča pojdi in poslušaj te   nebeske ■ glasove. Drugače ie v neagrami in ne- ; živinorejski Nemčiji. Dobro bi bilo Če i bi enkrat kaka medzavezniška komiki- ■ j a javnosti razkrila te tajnosti. Tako so ! izvršili uradno štetje živine   v   Ohar- I lottenburgu. torej v mestu, ki fte gotovo \ ne odlikuje pred   drugimi nemškimi mesti, kar se tiče živinoreje. Štetje se \ je izvršilo 2. septembra in je statistično dognano, da imajo tam danes 2181 konj proti 2332 konjem meseca marca t. 1. Goveje živine je bilo marca 376 glav. danes je inu\io 377 glav. Prašičereja je narasla od 363 na 553.   Koza so imeli marea 1069. danes jih imajo 1&51. Kra-Hičkov je bilo 9542. danes iih ie 15.494. levilo kokoši se ie zvišalo od 11.961 na 14.868. število rac od 94 na 363 in število gosi od 192 na 479.
Darila.
Našim cenjen, naročnikom.
Pozor! Naznanjamo cenjenim naročnikom, da jutri v sredo ustavimo pošiljanje lista vsem onim zamudnikom ki so — žal — prezrli rok vpo-shuve naročnine. Na tozadevne reklamacije — zakaj so ie list ustavil — no moremo posameznikom odgo vari ari.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 18. septembra: Marija Vieten, za-sebnica, 82 let Stari trz 9.
Dne 19. septembra: Jožica Fornaza-rič, žena odvetniškega koncipljenta, 24 let, Elizabetna cesta 5. — Karel Diehi, veleposestnik. 34 let Zaloška cesta 2.
Dne 20. septembra: Sestra Hermlna Juliiana Hofer, usmiljenka. 58 let, Radec-kega cesta 9. — Gabrijela OabriČ, poštna uslužbenka. 22 let. Dunajska cesta 50.
Dne 21. septembra: Marija Hojker. žena železniškega sprevodnika 32 let Jenkova ulica le. — Marija Cciser, rejenka, o tednov, Strcllška ulica 15. — Marija Jam-nik. hiralk:i. 75 let RaJ^ckega cesta 9. — Viljem Gospodaric, trcovoev sin, leta.
Dne 22. septembra: Anton Boočina, užitkar. 96 let Radeckega cesta 9. — Cecilija JCresal, hiralka, H3 let, Radeckcjra cesta 9.
V  deželni bolnisnlctr
Dne 17. septembra: Alojzija Trstenjak, vdova kontrolorja Mestne hranilnice, 55 let. — Terezija Franka štvflia. 52 let
Za »Slovensko narodno gledališče* v
L j obijam: Litijsko pevsko društvo »Lipa« nam pošilja kot darilo del čistega dobička igrane drame >Deseti brat«, 100 K; dalje r. Robavs iz Litije 10 K in Leskovic 6i Gruden iz Litije 4 K: skupaj 114 K. kateri znesek nam ie izročil z. L Laiovic iz Litije. Gospa Vida dr. Novakova iz Ljubljane je pridobila naslednje deležnike: Kosp. Franc Klemene, trgovec 1O00 K: Ivan Vrančič. sodni predstoinik 200 K; Antonija Šrrubcb, trgovka, 500 K; J. Belič, gostilničar, 100 K; Ivan Bonač 200 K in darilo posp. inc. Menr-vllle 50 K. — Vsem skupaj lepa hvala!
Darovi za goriške begunce. Preč. jr. Josip Bambič, župnik v Preloki, je daroval j v spomin umrleca prijatelja preč. g. žup- j nika Ivana Prijatella, za goriške begunce j 20 kron. Pokojna Marija Lah iz Sodinev pri Vetiki NedeJii na Štajerskem, se ^e še na smrtni postelji spominjala ubogih begunskih sirot, katere preganjata glad in kruta usoda,   ter volila zanje 400 kron, kateri znesek je poslal župni urad Velika Nedelja 'Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani«, ki izvršuje tem potom svojo prijetno dolžnost da Izreka dobrotnikom svojo najtoplejšo zahvalo.
Za slovensko šolo v Maribora so darovali: šolski ravnatelj Franc Jnrkovič v Šmarju pri Jelšah, polovico čistega prebitka otroške predstave dne 1. septembra 114 K; pisarna dr. rvana Tavčarja v Ljubljani, plačala Alojzij m Celestina Glavnik. 30 K: Peter Štefan, c. kr. profesor na višji vojaški realki v Mariboru, o priliki krsta Mravijakovc Alenke, 30 K; Miloš Oset trgovec na Muti, nabral na poroki Gustava in Marije Kompotsek, 100 K: veseia družba pri Brinovcu na Vranskem 40 K: Hranilnica in posoiihtica v Središču 200 K; Alojzij Ci-žek, c. kr. divizijski župnik. 100 K: nadpo-ročnik dr. Lipold 100 K: dr. Irgolič v Mariboru, nabrano na njegovi gostiji v slavni »prlekiii« 82 K: družba jugoslovanskih častnikov v zasedeni Itallj! SO K: Tr. Ks. Osterc. vojni kurat v Gradcu. 50 K: dr. Fr. Rosina v Mariboru, na račun pokrovitelj-nrnc. 100 K; T van Kejžar. nadrevident južne železnice v Ljubljani, zbrali ljubljanski železničarji v veseli družbi. 61 K: upravni-štvo »Slovenskega Naroda« 100 K; Marta Gobec, učiteljica v št .Tanžti na Dravskem porju, nabrala med učenci IT. razreda 12 kron; Anton Lasbacher. kaplan v Celju, dar Slov. katol. izobraževalnega društva v Celju, 100 K: Dramatično društvo v Mariboru del čistega dobička prireditve v Narodnem domu v Mariboru dne 18. avgusta. 1000 K: vojni kurat Marko Krajne 176 K 50 vin. (vnovčeno vojno posojilo): Jakob Blažen, c. kr. davčni tmravttelj v Celju, nabral dne 14. septembra v gostoljubni MS gosp. župana Borovnika v Legnu pri Slov. Gradcu, 06 K; upravništvo »Slov. Naroda« 45 K: Marija Gomilšak. posestnik pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah, 10 K: Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru delni prebitek koncerta dne 15. septembra. 400 kron. — Prispevke je pošiljat" na naslov moške podružnice družbe sv. Cirila In Metoda v Mariboru (blagajnik Franc Pišek, Narodni dom). — Šolski odsek.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Koottar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«
Na ru"ivatnern nčfBščn Leirat v Mariboru se prično dne 1. oktobra 1918 novi tečaji za stertografijo, strofrio pisarne, pravopise, računstvo, v zveži s te*Th:li nimi načeli enostrokega kujij?x>vodstva, Jepopista, nemškega in slovenskega jezika. Prospekti zastonj. Privatno učilište Le^at v Mariboru, VuVrringhofgasse št 17, L nadstropje,
Rušim naročnikom!
„Slovenski Narod* velja sedaj: V Ljubljani na dom ali v upravi:
1 me s ©c •••••••••• 4 K
V 1 e ta •«»••••••••• 1211
'*............24 „
1 lato...........48 h
Posamezne številke stanejo 30 vinar.
Po poŠti:
.  4 K 50 h
. 13 m — „ -«5 -   - -
1 mesec - • • • • V« leta
"   ff ••••••
1 leto ••••••••50
Za Nemčijo $5 kron, za ostale dežele M kron.
91
Upraua „Slou. NnrorJo"
Našo srčnodobro, nepozabljivo mamo oziroma svakinjo, gospo
Hermsno Hikui roj. Posti
c kr. sodnega svetnika vdovo
nam je včeraj dne 23. septembra ob 9. uri zvečer po dolgi mučni bolezni, previđeno z zakramenti sv, vere in po straJnem smrt-nem boju ugrabila neizprosna smrt.
Pogreb naše predrage pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 26. septembra ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče v Škofjoloko, kjer jo bodemo položili k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodejo brale v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
Prosimo, da se opustijo žalni obiski.
LJubljana • Spod. Slika 118, dne 24. septembra 1918.
Ludvik, Kart, sinova. Slavi, Ani, hčeri.
Anton Mlkui, svak.
■■H
33
218. štev.
„SLOVENSKI NAROD41 dne 24. septembra 1918.
Stran 5.
BSl
Glasbena Matica v Ljnbljanl in njen Pevski ibor žalujeta ob krsti svojega dragega, zvestega, blagega Člana in
mnogoletnega odbornika, gospoda
Karla Zotmanna
o. kr. deželnega sodišča svetnika v L ubl|an!,
ki je po dolgem bolehanju danes zjutraj preminul, da se preseli v kraljevstvo miru in večne harmonije.
Na zadnji poti iz hiše njegove smrti na Kongresnem trgu Št. 13 k Svetemu Križu ga spremimo dne 25. t. m. popoldne ob 4. url. 5106
V ljubem nam ostane spominu.
V Ljubljani, dne 23. kimavca 1918.
»Glasbena Matica v Ljubljani".
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je naš nadvse ljubljeni oče, oziroma soprog, gospod
Rado Saje
postajenatelnlk v Semiču
dne 21. t m. po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Semič, dne 21. septembra 1918.
Mara Saje roj. Inglic, soproga. — Milka, Korica, Baldo, Slavko, Mirko otroci.
ZAHVALA.
Za mnoge dokaze sočutja med boleznijo in ob smrti našega ljubega očeta, soproga, gospoda
Rado Sajeta
kakor rudi za mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za mnoge dokaze ljubeznivega sočutja med bo-leznijo in ob smrti našega nepozabnega, tako kmalu nam odvzetega ljubljenca, za lepe poklonjene cvetke in številno spremstvo na poslednje počivališče se naj-presrčneje zahvaljujeta globoko žalujoči 5110
rodbini Hovotny in Ecber.
Zahvala.
Povodom prebridke izgube moje srČnoljubljene soproge, oziroma skrbne mamice, gospe
Marije Hojker
mi je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da mi ni mogoče se zahvaliti vsakemu posebej.
Naj tedaj tem potem izrečem svojo globokočijtečo srčno zahvalo vsem, ki so mi na ta ali oni način tešili neizmerno bol. Osobito pa se zahvaljujem tistim prijateljicam, ki so darovale prekrasne vence moji najbolj ljubeči soprogi in tudi vodstvu društva in vsem, ki so v tako nepričakovano obilem številu spremili moje najdražje k prezgodnjemu grobu.
V Ljubljani, dne 24. septembra 1918.
Karol Hojker
sprevodnik jutne teleznlce.
Zahvala.
Povodom prebridke izgube naše iskrenoljubljene gospe
Jožice Fornozorič nu. Pouletič
nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej.
Svojo globokočutečo, srčno zahvalo izrekamo gospodu Dr. Al. Kraigherja za vestno in požrtvovalno zdravljenje, gospe dr. Luschitzkvjevi in prečastiti sestri Mariji za trudapolno strežbo in tolažbo, dalje vsem cenjenim darovalcem cvetja in onim, ki so naše najdražje spremili k večnemu počitku.
Dr. Stanko Pornaserid, odv. kondpijent v LJubljani, soprog. — Rodbina Anton roraasarJi, Bilje pri Gorici. — Rodbina Jos. Pavlo«©, veleposestnik v
Mirnu pri Gorici.
Išče se hrana in stanovanje
za učenko 15 let Ponudbe z navedbo cene naj se pošljejo na upravniStvo »Slov. Nar.c pod „O 909S1.
pssF" Proda ao zelo
VELIKA OMARA
v 2 delih, pripravne za kako trgovino. Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 5105
Škornii,
skoro novi, it 42, so naprodaj v Sp. Siskl, Savska uL 132 Čemaiar. 5097
v bližini Ljubljane. Pobliže se izve v trgovini Peter Laasnlk, Ltnbljana, Marijin trg. 5108
Iščem dobro
pošteno deklico
za ves hišni posel razen kuhanja. — Oskrba dobra, plača po dogovoru. Naslov. Župni ured Karlovac-Dnbovac
Nastop takoj. 5081
licem za takoj
[0
za hišni posel, pranje perila in oprav-lianje krave — Vprašanja na predstojnika Senoa, Karlovac, Hrvts.
Sprejme se takoj dobra
kuharica
proti visoki plači delomali tudi obleki. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda« pod: „visoka plača in obleka 5027".
LOVSKI PES (BRAK)
se kupi ali zamenja s petrolejem, živežem, lovsko puško (Blichsenflinte). Pes mora biti garantirano dober gonjač. Poizve se pri uprav. »Slov.Nar.« 5082
isće se sa takoj ne Isood 30 let stara pridna
iS1 GOSPODINJA
na graščino. Biti mora zmožna voditi samostojno vse gospodarstvo. — Pismene ponudbe na uprav. »Sloven. Nar.« pod: „Gospodina 5096".
isrulka nn blauir
dobra moč, eventuelno rutinirana za salonski orkester, se išče za zdravi-liščno kapelo (Kurkapelle) v Samoboru. — Ponudbe s fotografijo na Knr-kapelo, Samobor« 5104
16 letni deček
išče v kaki trgovini mesta za učenca, na deželi eventuelno tudi v mestu, kjer bi imel hrano in stanovanje v hiši. Cenjene dopise na upr. »Slov. Naroda« pod: „Veselje 5100".
S—    ISČe Se TANOVANJE
takoj z 1 meblirano sobo ako je mogoče tudi s kuhinjo. Mirna stranka 2 osebi, kdor preskrbi, dobi lepo nagrado v živilih. Pismene ponudbe na upr. »SI. Nar.- pod „2 osebi 5074".
Biljard
firme Seifert s kroglami in kejem se takoj ceno proda, je zanesljivo dobro in varno naložen denar. Poizve se v kavarni Slon pri blagajni v Ljubljani. 5079
VINSKI SODI,
hramni, iz hrastovega lesa, v velikosti Ijtrov: 1719,1717,1691,1668, 1807, 1459 in 3156, po zmerni ceni naprodaj. — Ponudbe na Splošno kreditno društvo t Ljubljani, Franca Joiela cesta 5. 5112
OV *e knjiinioo se sprejme "M
gospodična.
Ponudbe na naslov: Bafttatca 5102
na upravništvo »Sloven. Naroda«,
Voziti je tedensko trikrat pošto, sicer
je zaposljen v vinski trgovini. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. — Ponudbe pod „Postiljon it 10/5094" na upravn. »Slov. Narodat.
Srne, gamse
in drugo divjačino kupuje po najvišji ceni restavracija „Slon** v Ljubljani.
Proda ao novo
moško kolo.
Poizve se od 12.—1. vsak dan v Električni delavnici v Mestnem doma.
Knjigovodkinja
samostojna moč, z večletno prakso, teli primerne slnlbe. Pri popolni
oskrbi gre tudi izven Ljubljane. Ceni. nonudbe pod Knjigo vodkinf a 23/ 5091" na upravn. »Sloven. Naroda«.
1 prašič
6 mesecev star in 3 mladiči se oddajo sa živila« Naslov pove upravništvo .Slov. Nar." — 5041
tastnik Isće sa stalno lepo
I
z električno razsvetljavo. — Ponudbe na upr. »SI. N.« pod Domačin 5094.
Išče se majhna
decimalna vaga
Cenj. ponudbe pod: „239 5095" na
upravništvo »Slov. Naroda«.
Išče se STANOVANJE
z 2—3 sobami in pritiklinami. — Pismene ponudbe na uprav. »Slov. Nar.« pod: „M- K. 5093".
Prodam navadnega, 2 leti atarega
braka
rdečkaste barve, porabnega za gonjo vsakovrstne divjačine, največjemu ponudniku. Ponudbe pod „lovec 5017" na upravništvo »Slovenskega Naroda**.
Sprejme se
za mešano trgovino učenec s primerno šolsko naobrazbo ter močne narave. Z dežele imajo prednost — Hrana in stanovanje v hiši. — Ponudbe na J.
Čolnar, Kranj. 5107
W^ Prodajo se
tri mošlie obleke
in dva suknjiča. Pismene ponudbe na upravništvo „Slovenskega Naroda" pod: v,dva suknjiča 5038".
400 kron o žiuilih
sa nagrado dobi, kdor preskrbi za takoj mirni stranki stanovanje z 1—2
sobama in kuhinjo s pritiklinami. — Ponudbe do 28. t. m. na upravništvo »Slov. Nar.« pod: Stanovanje 5067.
ŠIVILJA
za staro perilo, tudi na dom, se išče sa takoj. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod šifro: T,Si-vilja 20 5090".
Lovski psi!
Želim kupiti 2 ali tri dobre lovske pse brakirje Istrijanske pasme ali enega psa in eno psico. — Psi morajo biti dobri za gonjo lisic in zajcev. — Ponudbe s ceno na naslov Janez Kogoj, Samobor, Hrvaško. 5054
Gospodična
slovenske narodnosti, ki bi poučevala 10 letno deklico nemškega jezika in klavirja, in ki bi tudi pomagala nekoliko pri gospodinjstvu, naj pošlje ponudbo s sliko in zahtevo plače na naslov: 8. Maljković, trgovec, Nov ska, Slavonija. 5016
Sprejmem k svojim trem otrokom v starosti 5 do 8 let gospodično ali Inteligentno vdovo kot
VZGOJITELJICO.
Zahteva se redoljubnost, ljubezen do otrok in pomoč pri nalogah. Naslov v upravništvu »Sloven. Naroda«. — 5120
JIDRIJA"
Mirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin. .
I Prvi ženitveni I osredovalni zavod
Zagreb. Ilica 7.
ima na izbiro odličnih in jako premožnih partij obeh spolov. Informacije brezplačno. 5118
I
.5.
Barvila za obleke ..TEKLA4*. Pralni praSki. Čistila za slamnike ,tStR0-B1N". Nadomestilo tobaka. Nadomestilo toaletnega mila. „R0ŽNI PRAŠEK44 najboljše sredstvo za negovanje polti. Preizkušeno dobra sredstva proti moljem. — Parfimi in dišave. Sredstva 2a konzerviranje jajc — — Koncesijonirana zaloga stropov.
Tesarje In mizarje
proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbi j eno) sprejme ANTON S TI IVI K, Ljubljana, Jeranovs ulica it 11. 175
■sV Proda se v Logatcn^M
novo hišo z vrtom
Poizve se pri A. ćuk, Brod 13, p.
DoL Logatec. 4997
Notarskega
kandidata
(tudi novinca) sprejme notar 5052 Mudovernlk, v Ljubljani.
Ponudbe pod: ,.skladišče 5057" na
upravništvo »Slov. Naroda«.
Učenec,
iz dobre hiše, 14 let star, močan, se sprejme v trgovino z mešanim blagom tvrdke: Anton Verbie, Sevnica ob Savi. - 5111
Odvetniški
SOLICITATOR
izvrstna konceptna moč, z 20 letno prakso, od I. 1918 ognjičar pri arm. n. b. p. Želi mesta. Ponudbe pod Ognil* Car 5089 na upr. »Sloven. Naroda«.
POZOR!
Karamele, fondant kocke, bonbone v dozah, mentol, slad, (male), kolumbia itd. priporoča na debelo
G. DARBO, LJUBLJANA,
MESTNI TRG 13.
2 na polni
in s posebnim vhodom se odda takoj Židovska steza 4, IL nsdstr. 5116
Celotno opravo
za 3 sobe proda takoj J. tlrornU » Sortah pri Bleda. 5113
Prodasta $e"iw
2 stola (fotelja),
nekaj blaga in miznt prt. — Woliova ulica 111. od 2.—4. popoldne. — 5114
tudi invalid, se sprejme takoj proti dobri plači. — Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«. 5117
Sprejme se takof izurjena
hišna
proti visoki plači deloma tudi obleki, kje, pove uprav. »Slov. Nar.* — 5020
MT Izvežbana
PRODAJALKA
vešča slov. in nemškega jezika teli premenltl mesto. Pismene ponudbe na upr. »SI. Nar.« pod *Ana 9078".
Kdor želi prodati v Borici ali okolici
hišo ali posestvo
naj natančno popiše In naznani ceno na: Franc Batjel, Gorica Stolna ulica 2. 5058
IPsF* Prodasta se
Z mladi kozi in 2 ovci
In novo pohlsje (spalna soba). Kje. pove uprav. »Sloven. Naroda«. —5119
najcenejše nakupov« zo hramne in transportne sode
AOLER & SOHN, trgovina s sodf, Dunaj HI., Rasumovskygasse 27. QV Telefon 3370.
Še ie doveli zaloge
seveda 3932
hrastovih parketnih deščic.
IACIO BI IU dobava in pokladanje parketov, #W#lr rllnj LJubljana, Oradaska ulica 61.22.
Gremij trgovcev v LJubljani.
Vpisovanje v gremijalno trgovsko nadaljevalno šolo se vrti za one vajence, ki so nanovo vstopili, dne 26. in 27. t- m., to }e v četrtek ln petek od 9. do 1L ure dopoldne v grerai-jalni pisarni, Krojaška ul. S/UJ
V nedeljo, dne 29. t m. se zbero vsi vajenci ob 8. uri zjutraj v L mestni deikf šoli na Ledini. 5122
Načelnik: Iv. Samec
KNJIGE
za vse ljudske In srednje šole ter šolske potrebščine
priporoča
Narodna knjigarna, Ljubljana,
W Prešernova ulic. 7. *VB
NE ZAMETUJTE DENARJA!
Me kvarite oblek z raznimi vojnimi barvami!
Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blagu neškodljivo barvo za obleke „Internacional"
iz najstarejše in največje tovarne za barve.
Na stotine priznalnih pisem vsakemu na razpolago.
Razpošiljam samo I. vrste v sledečih barvah : črna, modra, temnozelena, rdeča, temnordeča, vijoličasta, siva, rjava in rumena. Da le napravi temnomodra, se zmeša e       polovico črne, polovico modre.
Na zahtevo slovensko na vodilo.
100 savojev................K 50.--
500 navojev.......po K 45.— sa 100 sav.
1000 savojev.......po K 40.— sa 100 sav.
Poštnine prosto pošilja 3957
Rudolf Cotič, Vrhnika.
Za vsakega trgovca velik zaslužek I
0043
01
2e sedaj pokrivajo svojo potrebščino vsega instalacijskega in napeljava! ne ga blaga ter razsvetljevalnih predmetov.
Ponudbe pošilja brezplačno 4828
Bruno Smutny, Gradec, U/ielandgasse št. 56.
2 POSESTVO □
Poslovodjo za hotelski urad
Združenje več velikih hotelov v večjem mestu Hrvatske lifta za svoj urad poslovodjo, ki zna priskrbovati vsake vrste osobje za hotele, kavarne in restavracije. Ta poslovodja mora biti inteligenten strokovnjak, ter bi moral voditi skupno skladišče blaga, opravljati tujski promet ter se v obče brigati za strokovnjaški razvitek In napredek stališča hotelov. Želi se poleg hrvatskega (slovenskega) in nemškega tudi madžarski jezik. — Ponudbe s točnimi referencami ter zahtevo plače naj se pošljejo upravništvu .Slovenskega Naroda* pod „poslovodja 5050".
j-
Ročne mline
za koruzo, pšenico, rž itd. kateri meljejo vsako zrnje na najfinejšo moko, dobavlja samo 4416
■ledina češka tvrdka
B. Fli^KE, Praga 13,
gsr Vodtfkova 22.
Hapntte le domač izdelek! to }e
Emona
pr^ni. prašek
z vinogradno lego na Sp. Štajerskem (brzovozna postaja) aaproeai. Poizve se v pisarni Dr. Oterete, odvetnika v LtmelianL 5068
Dobiva se rseb prodajalnah! snaSES^*^
-^^asf?
sjiiniiiuiiiifttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif iiiti!iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiif!ii:i!*fTiiiiiiiiiiiiitiiinirffiiits
i ■ Priporoma se tvrdka ■ i
1 JOS. PETE LIN C i
I LJUBLJANA
E tovar, zaloga Šivalnih strojev za obrt In |
I domaČo rabo, ter njih delov, igel In olje. 1
£ Irtotam prodaja galanterijskega blaga, ter po- =
.a pa
trebičin za Šivilje, krojače in čevljarje. Postrežba točna in solidna — oene zmerne. =
I Blizu franglikanskega mostu levo, ob vodi = = W av. Petra nasip 7.
»fffftHitjnfftiriMitirimi iiiit iiiiiiifiiiiiifiiiii iiiifffiiiiiijf iiiiiiiiiintiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiii^
MILO „FANIA
ti
je Izvrstno „milo" za umivanje, ki Vam nadomesti vsako drago >toaletno milo«. Najnovejša iznajdba kemijske znanosti prof. dr. Darmstadterja in dr. Perla, se izvrstno peni, lepo diši in bi aa ne smelo manjkati pri nobeni hiši. — Vojakom neutrpljivo! Izvrsten predmet za trgovce in gospodinje. — Eleganten Skali]a z 36 kom. oknsno opremi]ena K 30. — , 3 Škatli e K 82-30, 5 skatell K 130.— Milo za pranje narezan v kosih pO lk kg, kg stane 7,— K franko na vse pošte v zabojih po 5 kg in 10 kg (lepo blago) za trgovce dobra, prometna stvar. — vse s poštnino vred po povzetju. — Izpod ene škatlje se ne pošilja. — Vzorci se ne dajo. 4915
„Export Wertheimer", Zagreb, Marovska ulica 16.
(Dvoriščna zgradba).
RAZPIS
Deželni odbor kranjski razpisale 12 službenih mest za provizorne strežnike moškega spola v deželni blaznicl na Studenca. — ^^mBBB^BaBB^BB^B^Bmai^-^ S to službo je spojena pravica do ^^^^^^^^^^^^^^^m prostega stanovanja (brez družine), brane, službene obleke m nagrade mesečno 60 K v prvem letu, 80 K v drugem letu. Deželni odbor bo predlagal deželnemu zboru, da se smejo strežniki po dveletnem zadovoljivem poskusnem službovanju in po prestanem strežniškem izpitu stalno namestiti s pravico do časovnega napredovanja in starostne preskrbe. Začetna plača po definitivnem imenovanju znaša 1200 K; od 6. leta naprej imajo definitivni strežniki pravico do 8 v pokojninv vštevnih tri-letnie po 150 K, tako, da bi znašala polna pokojnina po 30 letih definitivnega službovanja letno 2400 K; naturalni užitki ostanejo kakor v prvih letih nespremenjeni. Za Časa provizornega službovanja v prvih dveh letih velja za obojestransko odpoved 14-dnevni rok. V smislu službenih določil za provizorne strežnike prosilci ne smejo biti stari manj kot 25 in ne več kot 35 let. Prošnje, katerim je priložiti dokazilo telesne sposobnosti, rojstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo ter spričevalo o nravnosti kakor tudi izkaz o dosedanjem službovanju, je vlagati osebno pri vodstvu de-teinlb dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 10. oktobre $. — Tam se dobivajo tudi podrobnojša pojasnila. — 4970
Modistka
boljša moč, M spre J ase. — Prednost majo one, ki bivajo v Gorici. Medni salon losi rabate, Oorice, Oosso-ska ulica etev. 10. 5042
Kupim
staro dobro vpeljano
trgovsko hišo
s askaf posestvom na Kranjskem ali Spod. Štajerskem. Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda- pod „dobro vpeljana trgovine 4!tl".
Spreten, glavni ~VI
knjigovodja
se sprejme takoj. Za hrano in stanovanje preskrbljeno. — Pismene ponudbe z označbo zaZeljerle nlače in navedbo prejsmih služb je vložiti na:
k. k. Sanezposirtzr, Tolmin. 5085
Iščejo se
za stalno mesečno nameščenje: 1 likarica in obenem perica za fino perilo, 1 tapetnih in 1 mizar
za Jadransko hotelsko in kopa-liščno d. d. na Sušaku, kamor je takoj poslati ponudbe.  — 5053
Pri starosti:: oslabelosti in želodčnih težavah in prebolelosti je eter vinski konjak pravi pozivlje valeč. Razpošiljajo se že 4 pollitrske steklenice franko z zabojem vred se B 88.— "Sjnjrj
beli in rdeči burgun-dec od 56 litrov naprej liter ■ 8.80. — Benedikt Hertl, grasćak na graščini Bollč pri Konilcsb, Štajersko.
Konjak
Vino
KOPELJ
hotela „Slon" je od 21. septembra
zopet otvor jena. 35
S spoštovanjem 5043 Hedžet & Koritnik, Ljubljana.
I DAMSKA-r I
MESEČNA PREVEZA
zdravniško priporočena Varuje pred preMaje-'njem, dobro vsesava, pije, komodna in praktična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Kompletna garnitura K 18*-, 20'—f na leta trpežna K 2Sv- 88, najfinejša pa K 44.— In K 80*— Porto z žavojn. K150 V varstvo žensk izmivalni aparat 40'—, 48«— E, Po-šiljatev diskretna. — Higijen. blaga trgovina SI. Potokv IhntaL vi. Sttegeegeese 18.        1199
KUPUJEM
MiMSRe in vreče
in plačujem za nove zamaške od steklenic K HO«— za kg. za stare, prevrtane pa ne zlomljene zamaške K 69.— za kg, dolge šampanjske zamaške, ne umetne, za komad K 1.— in vreče do K14.— komad. Prevzamem vsako množino brez prejšnjega vzorca in obvestila po povzetju,
Ee Landskroner,
nakupoveinlo* vreo la zsma-ikav v Brftdou, Lendkel it. 15.
Dolnllka glavnica 10,000.000.. kron.
Proda se
8000 Utr. dobrega
Kje, pove uprav. »Slov. Nar.«
5008
Prazne vreče
vsake vrste in suho gobe kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma
i. Kušlan, Kranj, Gorenj.
Kupim napol krit
dvosedežen s sedežem za silo. — Ponudbe ako mogoče s sliko in ceno pošljite v Ljubljano, poštni pred, 127
Krema za britje
naiboljše kakovosti, porabna brez vode, porcelanski lonček S 7*90.
MILO za BRITJE
pristno, najboljše vrste, komad sta. -1 kg K 34.-. Proti vpošiljatvi zneska naprej dobavlja Bf. J n oker, eksportno podjetje v Zagrebu Štet. 15, PetrtejSka 3 in. Hrvatska. — 4798
SUHE GOBE
nemešane. jedilne, same jurčke, iztočen med, vosek, brin j evo olie, rasna domaća igan|a, k u m no Itd.
kupi vsako množino po najvišjih cenah
M. Ranti Kranj.
Prodaja: vino, žganje i. t d. "OH
Srbečica
hraste, izpuščaje, grinte in droge kotne nadloge odpravi hitro In sigurno Par atol, domeće mašilo. Ne
umaže, je brez vonja, zato uporabno tudi čez dan. Veliki lonček K 5.—, dvojnati K 9.—. Dalje Paratol tresni prašek za varstvo občutljive kože. škatljica K 3.—. Oboje se dobi proti vposiatvi zneska od Paratol-Werke, Apolheker Ulmer, v Budimpešti, VII-24. Rosna utca 21.
Sprejmemo mWB
uradnika
s večletno prakso pri lesni trgovini — zmožnega knjigovodstva, ter slovenske, nemške in laške korespondence.
Hudovernik a Comp.
Radovljica, Gorenjsko. 4 9:7
Kupujem zmedene
ženske lase.
Štefan Strmoli,
Ijubljana, pod Crančo št. 3.
POIOm Zaradi vpoklicala v vojaško službovanje |e lokal odprt samo sa prodajo blaga ln sicer ob delavnikih samo od 8. do pol 1.
Priskrbite si že sedaj svojo potrebščino
žveplenega prahu
ker bo   zaradi neprestanih transportnih težkoč nemogoče pravočasno dobaviti žvep-leni prah.
Nlliiimn - 8««»« russe-WUqimP * nI sicllskl tvsp-lenl prah in 65 70' 0 sivi tveplent prek od 100 kg
naprej vsako množino 4901
Vaterlandische Handels-n. Verkehrs-Akt. Sen. Buda-peftta V., Akadesete utca
20. — Naslov za brzojavke: Bnar Orosstst.
Umetno gnojenje največji dobitek!
Nujno je, da naroČite takoj 14% Icajnlt za jesensko gnojenje. Dobava umetnih gnojil je zelo težavna.
Jamstvo za kvaliteto! Kulantna postrežba !
Zahtevajte takoj ponudbo! 4518
VlnkO VablČj veletržec, ZaleC, lužnottajersko.
Kolesarji, pozor!!
Kdor se hoče dobro in trajno voziti, naj si nabavi
prve flvstr. patentirane obroče za Kolesa.
Prekašajo dosedaj vse nove iznajdbe, popravila so izključena ter si vsakdo pri tem prihrani mnogo denarja in Časa. Dobijo se obroči na Marije Terezije cesti Atev. 6. —
Kolesa se imajo pripeljati seboj. — Generalno zastopstvo
za Kranjsko: 4534
Ernest Aljančič, Ljubljana.
XXXXXXXXXX XXX xxxxxxxxxxx
X X
X X X X X X X
BLAGO
i
„Cebelnl panj4'. — Preizkušeno edira najboljša znamka. Dobivajo se po vseh finejših prodajalnicah v vseh barvah. — •V Svarim pred nakupom popolnoma ničvrednih znamk. — Ker je ..Cebeljm panj* spričo nedosežne dobrote ter pozne sezone vselej hitro razprodan, priporočam, da že danes krijete pri meni svojo potrebščino, ko sem še v stanu, da točno izvršim tudi največja naročila. — Pri večjih naročilih precojlon popust. 4980
■ssF* t« modrlio za perilo „Čebelni paril"
bolše nego vsako tekoče ali v kroglicah. — V kartonih do 100 zavitkov. — Naročila na debelo na tvorniiko zastopstvo K* VVUst, Gradec, Postfach 46. — ([»omiki tvsi i drcalb prHlnetib).
x
■C
x
X X X X X X X X X
XXXX XXXX XXX XX xxxxxxxxxx
1  Živo apno in apno »a gnojenje, lidno in strelno opeko bukovo oglje
sa
6414
ima naprodaj tvrdka
Valentin UrbaniK,
trgovina s Industrijskimi potreblclnaml ki proizvodi nm doboJo. ffjsgV* Oddajajo se samo celi vagoni. *M
Ljubljana, Fr ančevo nabrelje ltev. 1. "Ifjnj
n
Št. 12977.
RAZGLAS.
V smislu razpisa c kr. deželne vlade z dne 14. septembra 1918, št. 30061, se bodo v Ljubljani dne 25. in 26. septembra 1918 popisovali prašiči in sioer oba dneva od 8. do 12. aro dopoldne.
Komisija za pravo mesto bo poslovala v mestnem popisoval-nem uradu; na Barju in v Spodnji Šiški pa se bo popisovalo od hise do hiše.
V Ljubljani stanujoči lastniki prašičev se torej poživljajo, da jih pridejo navedena dneva popisat na magistrat.
Kdor bi navedel napačne podatke, prepozno jih prišel popisat aH pa bi kaj zamolčal, bo v smislu obstoječih predpisov kaznovan. 5099
IHestni magistrat ljubljanski!
dne 23. septembra 1910.
! i !
Otvoritev gostilne.
SI. občinstvu in p. n. starim gostom vljudno naznanjava, da o tvoriva dne 22. septembra t. L zopet stara gostilno tik kemične tovarne  ns Selu,
kjer bova proti zmernim cenam p. n. gostom postregla s pristno vinsko kapljico ter gorkimi in mrzlimi jedili. SI. občinstvu in p. n. gostom se priporočava v obilen obisk in beleživa z velespoštovanjem 5048
Fran in Anica Kavčič,
tik kemične tovarne na Selu pri
Ljubljani.
*-x-*
Stritarjeva ulica štev. 2.
Pošlovelnice c kr. avstrijske državne razredne loterije.
R.i.rvni fondi nad 2,000.000.. hran.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Ser Sprejema "UJB I Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, finan
vloge na knjižice in teko« raiun •JSSSKifSK?m
proti ugodnemu obr.ttov.niu. I SS/^ APROVlZACIJSKE KREDITE
f