teto LXXV., St. 23* i cent« so UREDNIŠTVO EN UPRAVA: LJUBLJANA, PTJCCINI JEVA ULICA S — TMLKFON: 31-S2, 31-: Ausdehnung der sowjetischen Angriffe Landunssversuehe der Bolschevvisten ao der Krim gescheitert — 190 Sotrjet- Estesisioiie degli attscchi sovietici Dal Quartier generale dol Fiihrer, 22 ottobre. DNB. 11 C cmando Supn-mo germa-riieo comuni.-a: Sul front*' orientale hanno esteso i sovietici i loro attacchi su altri settori del fronte. Tra il Mare d"Asov e Saporoscie ha rin-novato il nemico dopo inten«a prcparazio-ne di faoco il «»o attacco, veniva per^ so-stanzialmonte respinto con alte perdilc. 1 comhnttimonti sono nncora in corso. Nei scttore di bat t aH ia a sudest di Cre-meociiig eercavano anche ieri i sovietici di allargare la loro puntata sulle ali. In diffi-cili comhattimciiti che sono tuttora in cor. so e stato annietato un gruppo di carri ar-mati nemici. Anche ntllansa ČN Hnjcper, a sudest di Kiev rimanevaiio j^Ii attaccM nemid senzu esito malgrađo rimpicgo di forti forze, ad eeee7.iono di una puntata loeale. pronta-mente stroneata A nord di Kiev veniva raggiunto in un proptia attaeco un impor-tante settore Onviale da cul il nemico veni va cacciato. A Bordovesl di Cernigov Intercettavano le nostre troppe i ripctuti tcr.tativi sovie-ici di pene!razione in aceaniti eombatti-Dienti. Anche ad eccidente di Smolensk veniva rfpresa Pat t i vita combattiva. II nemico che attaccava su uno stretto fronta con forte appoggio dv.rtiglieria e di velivoli da com-rjattimcnto. vrniva respinto su ambo i lati deli 'a u t os t r a da- Fn tentativo d'approdo dei sovietici, in-trapre^o đa debolf forzr sulla sponda orientale deUa Crimea č fallito. I>al rimanente fronte „rientale non si se-gnalano che falliti tentarivi neniioi di var-oare il WoIcbow e la Nem ed un fnllito at. tacco a sudovest di Velikije Luki. Squadriglic tedesche di velivoli di com-fcnttimriito e di lotta, da vieino in eoopera-zione con velivoli da eombattimenti difensi-Ti portando speeialmente forti attacchi contro i preparat ivi nemici nello spazio di penetrazione a sudest di Cremenciug Nei ir'orn: 20 e 21 ottobre veni van o an-nientati relle lotte aeree e dalla difesa con-traerea 190 velivoli sovietici, con perdita di 6 propri apparecchi. II tenente Lang, comandante di reparto di una squadrigHa da caccia. raggiunse ieri la sua dodicesi-Dia vittoria aerea. 5«»ul lronte inencnonaie ltauano si no-a-va attivita romnainva tooaie soio ne»l sel-fore occitientaie. I*el settore marino ad ocemente ai ai-gen anaccavano i vnivou icuescni aa comnat ume rito e emirantj un convogiio nemico. % cnjvano coipite vano nan na trasporto eil un piroscato rti guaroia, t na parte di queste uavi puo ritenersi perdh-ta, ^^inque vetivon non nrntravano na queste opemzioni. san^oii velivoli nntanniei m clisturno sganciavano ne:uehten die Soujets auch gestern ihren Einbrueh nach den Seiten zu er\veitern. In den sehueren, noch andauernden Kampfen \vunle eine feindliche Panzergruppe auf-gericben. Auch in der l>n jepr.Sehleife, siidostlich Kiew verliefen feindlicbe An^riffe trotz starken Krafteeinsatzes b?s auf einen ■ n— z\viseiien ahL:eriegelten čirtlichen Kšnhruch ergebniv](,s. Nordlich Riew uurde dureh ein eJgenen Anpriffsanternehmen ein wich-tisrer FlnasabseJbidtl erreSebt und vom Fein-de ^esiiubert. NordweatlicJl Tschernigov fingen unsere Tnipjun die imnier vi iederholten Dureh-bruchsangriffe der Soujet« in erbitterten Kampfen a»if. Auch MU allfcli Smolensk nahm die Kampfiotiiikiit \vi(Jer zu. Beiderseits der Autonaha mit starker Artillerie^ und Schlachtfli •runterstiitzuns a"f schmaJer Front an^reifender Feind uurde abge\vie-Sen. Ein LamlllBgtt vermirn der So\vjets» der mit selnvachen Kriiften an der Ostkiiste der Krim unlcrnonimcn uurde, scheiterte. Von der uhrigen f>stfront \verd-n erfolR-lose f«indJichf i her^etzversuche iiber den Wolhew tirtS die Ne\a und ein erfolgreiches AngrriitMintemehmcn suduejstlich \\elikije-Luki gemeldct. Deutsche Rani{>f- und Nahkampffliejfer-geschwader l iimiliilfll mit rumanisehen Schlachtfliegern jrriffen \viederholt in die Ahvvehrk.imMfc* c^in und fiihrten besonders schuere Angriffe ffegen feindliche Bereit-stellungen im Kinbruchraum siidostlich K r em e n tsc h ug. Am 20. und 21. Oktober wurden in Luft_ Klmpfen und dureh t laKartillerie bei H eigenen Verinaten 100 Sowjetflugzeuge vernichtet. Leutnant Lang, Staffelfiihrer in In Stiditalien ortliche Kampftatigkeit einem Ja^dgeschvrader errang ge«tern 12 Laftalege. An der suditaUenischen Front herrschtc nur im Westnbechnitt ortliche Kampftatig- keit. Im Seegebiet westlich Algier griffen deutsche Kampf- und Torpexl«.tlugzeuge feindliehes (ieleit an. Mehrere Transporter und ein Bewachungsfahrieug wurden ge-troffen. Mit der Vernichtung e«-»es Teils dieser Schfffe kann gereehnet werrten. Fiinf Flugzeuge kehrten von diesem Ein-satz nieht zuriick. Einzelne britisehe Storfhig7:euge \varfen in der vergangeren N'acht plani os einige Bomben im nordwestlichen Keichgebiet. Schnelle deutsche Kampfflugzeuge sties-son in der Nacht zum 22. Oktober nach London vor und erzielten Bombentreffer in den befohlenen Zielraumen. Nach den endgiiltigcn Mi ldungen der I.uftverteidigungskrlvMft^ hat der Feind bei seinen Tages- und Nachtangriffen am 20 Oktcber geijen da-s K«ichs^ehiet nicht 18, sordern 28 Flugzeuge verloren. JUrnširjenje sovjetskih napadov Neuspeli botjieviSlri izkrceralni poizkusi na Krimu — 190 sovjetskih letal tiflirenfli v dveh dneh — Krajevni boji v južni Italiji Ftkhrerjev glavni stan, 22. okt. DNB. Glavno poveljniStvo oboroženih sil objavlja : Na vzhodnem bojišču so r*aairile sovjetske čete svoje napade na nadaljnje odseke fronte. Med Azovsklm morjem In Zaporozjem je sovražnik po močni topniški pripravi ponovno napadel, bil pa je z velikimi iz-^r.ifcrmi v glavnem odbit. Boji so se v teko. Na bojišču jutnovzhodno od K remene u-ga so sovjetske čete tudi vćeraj poizkušale razširiti svoj vdor na obe strani. V težkih, še trajajočih bojih, je bila uničena neka sovražna oklopna skupina. Tudi v koleno Dnjepra, južnovzhodnn od Kijeva, so se ponesrečili vsi sovražni napadi, iz ved o ni z močnimi silami. Uspel je le nek krajevni vdor» ki pa je bil medtem že odrezan. Severno od Kijeva je bil s lastnim napadom dosežen važen odsek reke, ozemlju pa je bilo očiščeno sovražnika. Severnozapadno od Cernigova so zadržale nase čete \ ogorčenih bojih vedno znova se ponavljajoče sovjetske poizkuse prodora. Bojj so se ojačili tudi zapadno od Smo-lenska. Sovražnik, ki je napadel z močno podporo topništva in bojnih letal vzdolž avtomobilske ceste na ozki fronti, je bil odbit. S slabšimi silami izvršen sovjetski iz-krcevaini poizkus na vzhodni obali Krima se je ponesrečil. Z ostalega vzhodnega bojišča poročajo, da je sovražnik zaman skušal prekoračiti Volhov in Nevo ter da se je ponesrečil nek njegov napad južnozapadno od Velikih laik. Nemški tajni letalci in jate letal za boje iz bližino so skupno z rumun*kimi bojnimi letalci vedno znova posegali v obrambne boje ter so težko napadli sovražnikova zbirališča na področju vdora južnovzhodno od Kremenčuga. Dn:> 20. in 21. oktobra je bilo uničenih v letalskih bojih hi s streli protiletalskega topništva ob šestih lastnih izgubah 190 Izdajstvo Savojske hiše in Badoglijeve klike v luči dokumentov Berlin. 22. okt. DNB Po zapiskil] vrhovnega poveljništva priobčuje »Volk'scher Bccbachterv< zgodovino -zdajstva Savonke h;št -n Badogii-jeve kl'ke proti Nemčiji. Istočasno se razk^n-kujejo spletke tega izdajstva, ki >o sle za tc:n. da si zaradi zagotovitve lastnih koristi za-jamčijo kritje tudi naspret: N^rnčji. w\"olkischcT Beobachter« pile: S seuanjo »vojno napovedjo« Badoghjevih dL^ertcrjcv Nemčiji jc bilo tudi na zunaj dovršeno z-clajstvo in je tako nastop:! primeren trenutek, da razkrijemo I celi.tt in v v^h podrobnostih zgpCHOvino te izdaje. Po zapiskih listinah n dnevnih beležkah, ki jih manu, prjd seboj, vidimo pred nami jasno sl-.ko naravnost pretresljive dramatičnosti o tem najstrašnejšem prelomu zvestobe, k, ca je kdaj kak narod storil svojemu zavezniku Ko je bil dne 25. iulja Duce z veSeizeajni-škim udarom Savcjskc hise s kraljem Viktor jem Kmanuclom in prestolonaslednikom Ura-bertom na ćelu zahrbtno napaden in orcpun svobode, je bilo nemškemu vodstvu že jasno, da ne nameravata italijanski dvor in njegova strahopetna generalska klika oastran'ti samo faš:zma, temveč po stari »vojski trad:eiji presedlati ponovno v zadnjem trenutku na stran domnevnih zmagovalcev, čeprav b: s tem poteptala čast in ugled naroda. Zahrbtno rovarenje preti fašizmu Napetost, ki ie vladala med fašizmom m oeiom italijanskega vojnega vodstva, je bla vsem poznavalcem položaja že davno poznana. Tudi ni bila nikaka tajnost, da talijanska kraljevska rodbina zavestno podpira to napetost. Opozicija kraljevske rotilvne in reakcionarnih krogov, ki se je predvsem upira'a socialni D stremljenjem fa:izma, se je pr:če!a /e neposredno po prevzemu oblasti s strani fašizma, vendar pa ni prišla tako dolgo na plan. dokler ilo ime Badoglija, čigar sin se je kot italijanski generalni konzul v Tangerju na noki prireditvi pustil nagovoriti od angleškega generalnega konzula z -dragi kolega« in se je skupno z italijanskim vojaškim atašejem Vincigucrio rokoval z zastopnikom dežele, s katero se nahaja Italija v borbi na življenje in smrt. V oktobru istega leta je označil italijanski mornariški ataše v Budimpešti kapetanporoenik grof Ponza di San Marino zavezništvo med Nemčijo in Italijo ket nenaravno in je izjavil: »1*1 se bomo zelo kmalu borili z Ansrleži proti Nemčiji.« Priprave za izdajstvo V januarju I. 1943. je b:l odstavljen šef italijanskega generalnega štaba generalni polkovnik grof Cavallero in na njegovo mesto je bil imenovan general Ambro- sio, ki je bil protifašist in član dvorne kamarile. Tako je stopil na čelo itarjan-ske vojske mož. ki ni samo trpel razkro-jevalnega delovanja v italijanski vojski, temveč ga je celo podpiral. Tudi on je spadal k onemu koruptnemu dem italijanske generalitete, ki se nikoli ni mogla sprijazniti s tem. da sj je fašizem prizadeval spremen:ti salonsko vojaštvo preteklosti v vojaštvo, pripravljeno na vse žrtve. Morda ne bi dejstvo, da je bil postavljen na čelo italijanske vojske Ambro-sio in da je tako lahko postavil na vsa važna mesta svoje somišljenike, kar je tudi storil, zadostovalo, da bi prišla vojska v izdajalske reke. če jim ne bi k temu pripomogla okoliščina, da je bil med oficirskim zborom in vojaštvom velik prepad, ki ga fažizem nikoli ni utegnil premostiti. Dobri vojaki in slabi oficirji Italijanski vojak je zelo skromen, hitro se pusti navdušiti, je poslušen in pod odlr-čnira vodstvom tudi hraber, kar so dokazale posamezne d vizija v borbah proti r kupnemu sovražniku. Povsod, kjer so bile italijanske divizije vključene v nemške oddelke a!i pa so se borile pod nemškim vodstvom, so pokazale do" mnogi krat celo odlične vojaške uspehe, kar dokazuje resnično hrabrost. Italijanski vojak je večinoma sam trpel pod nezainte-resirasirn in pi-otif.išističnim vodstvom svojih csieiriev. kj so se kaj malo menili za njegovo :obro in njegove skivi, temveč so se izc^ibali vsaki odgovornosti in skrbeli neodločni ;n brez vsake energije le za sebe samega in za svojo lastno varnost. Tako so se borili le s polovičnim srcem in so se strateško, tehnično, gospodarsko in moraln:- zanašali le na svojega zaveznika. Stalno so govorili: »Nemci bodo že vse opravili. Ker je torej tako odpovedalo vodstvo, so morale tudi odpovedati italijanske čete in tako clajšati izdajalcem njih i^.o. Nesrško vojno vodstvo jim je prekrižalo račune Listine vrhovnega poveljništva in skrbni zapis ki v dne\-nikih nam razkrivajo skoraj saro jemaječi razvoj te sistematske iz'.aje. ki je bila do najmanjših podrobnosti pripravljena n hotena. L,e_ti pa nam dajejo tudi spoznanje, da številni znaki tega vervlomstva niso ostali prikriti nemškemu vojnemu vodstvu, ki se ni pustilo zavesti s svetohlinskimi obljubami, prisegami in častnimi besedami, temveč je z občudovanja vrednim mirom Ln stvarnostjo prešlo k delu. Kakor je vojno vodstvo dve in pol leti zaradi lastnih narednih koristi molčalo o slabosti in kiivli svojega zaveznika, tako je tudi sedaj le molčalo k že izpregledani izdajalski dvojni igri. Šele tedaj, ko so mislili izdajalci, da se že lahko veselijo svoje posrečene lopovščine, je nemško vodstvo udarilo. In tedaj je tudi udarilo s takšno bliskovito močjo, da je raztrgalo v 48 urah mesec in leta dolgo tkano izdajalsko mrežo. Angleži in Američani pa, ki so upali, da jim bo s pomočjo brezčastnih izdajalcev, katere sami zaničujejo, uspelo priti do cenenega triumfa, so tudi morali v tem kratkem časovnem razdobju spoznati, da so jim bili zbiti iz rok sadovi izdajo. Na pollagl dokumentarnih listin vrhovnega poveljništva nemške vojske, ki dajejo spoznati, kako se iz mnogih navidezno nebistvenih simptomov razkriva ozadje tega zločinskega počenjanja. objavljamo strnjeno zgodovino tega brez-primernega vero-lomstva. (Nadaljevanje sledi.) Asirska hvaležnost za Izdajstvo Badoglija Viktor Emanuel in Eadoglio ne moreta ničesar nuditi" Stookholm, 22. ckt. DNB. Angleški list >Nev/ Statesman anj Nation« ebračurava v uvodniku z Viktorjem Emanuelcm, Ba. dcgljem in z njihovimi dvomlivim: pr'sta-Ši, ter označuje f.ngležkroameriško-italijansko portik} kot popolnoma zgrešeno. »Kaj s*» prav za prav dogaja med Ba-đogiijem in E'serhOvvrOnn ?« vprašuje 1'st. Bržkrne si poizkuša zagotoviti Viktor Emnucl nagrado za svoje sodelovanje. Kaj zahteva, je še vedro tajno. Ali nemara zajamčenje monarhje ali pa bi s: rad zagotovil vsaj mahen ost: nek svojega prekomorskoga cesarstva? Neka prlurad-na izjava Wash ngtona eprivičuje to zaskrbljenost. V tej se namreč pr znava, da zadržan ie Viktorja Emanuela d. je povod za kritiko.« Angleški list nadaljuje: Oglejmo si malo bližje to slike: Slaboten kralj, stari-kav maršal, kje pa je italijansk: nared? 20 let ;e kril Viktor Emanuel Muss:l;ri;ia, sedaj pa naj priznajo Italijani Badoglii i kot svojega zaščitniki. Oni si ga n so iz-volli, o njem je samo znan;. da je znal postopati v Abes niji zelo brutalno. Opira se sedaj na vlado, ki obsteja iz kvarteta vojakov, h kateremu spada tudi general Roatta. znan p? svoji neč^oveč'ort .< -Kaj m j si msli c vsem tem itali anski narod? Dclga leta je podžigal kra.lj svoj narod proti Angležem m Američanom, nenadoma pa začne isti kralj nazivati svojega včerajšnjega zaveznika za »sovražnika človeštvaAli *e kdaj k Jo Irko cinično iziablj?l svoj narod? Ali je kdaj postal kak narod tako neprikrito objekt kupče-vanja ? c ^Tako ne po;'de več naprej.« zaključuje list. »Canrcbill in Rocsevelt sta se predaleč spustla v nespošt-.vanju volje nareda. Italijanski par, s katerim meietar'ta, nima ničesar nuditi.« Sptrntana reakcija prebivalstva R"m, 22. okt DNB. Italijanski narod je v preUžni večini moralno zdrav in močno trpi zaradi sramote izdajalskega početja Badcgljcve klike, piše »Giornsle d'Italiandona m zadela 7. bombami obljudene stanovanjske predele. Po dokončnih ugotovitvah protiletlske obrambe je izgubil sovražnik pri svojih dnevnih in nočnih napadih na državno področje dne 20. oktobra 28 letal in ne samo 18. Nobenega upanja v omajanje nemške fronte Stockhoim, 22. okt. DNB. Ameriški poročevalec v Eisenhowrovem glavnem stanu. Hollenbeck. poroča v svojem Badnjem poročilu, da se moramo pripraviti, da se bo italijanski vojni pohod zelo zavlekel. >Nemci,< piše dobesedno, »se brrijo izredno dobro, vztrajno in žilavo ter izredno zadržujejo na5e napredovanje. Nimamo nikakega izgleda, da se bo nemška fronta omajala. Značilno je. da zajamemo le malo ujetnikov in zaplenimo malo vejnega plena.« Japonski napad na Južnem PssiSiku Tokio, 22. okt. DNB. (Vzhocmoaz v»ka služba.) O protinapadih, ki s> jih pričele japonske čete pred nekaj dnevi proti sovražnim postojankam v okolici šaliva Finsch na Novj Gvineji, objavlja cesarski glavni stan sledeče p:dro^r:0.sti: Japonska aimada je na področju zaliva Finsch pričela z napadom. Čete so bile na obeh straneh močno ojače:e in c tem. da so zaplenili in izvozili velike količine riža. se po vsej deželi vedno bclj š;ri. Scoaj se je pojav'la tudi že v obmejni pokrajini Assam. Enako je nezadostna preskrba z rižem in ostalimi živili v Madracu, kjer postaja položaj vedno bolj resen Sele v četrtek m> v Delhiju objavili, da jc zaradi lakote izbruhnila kolera v Miscri. Sedaj poročajo, da divja ta epidemija tudi v sevenvh obmejnih pokrajinah, kjer je zahtevala že 61 smrtnih žrtev. Kratke vesti Stockho.'rn, DNB. »Nya Dagligt Allehan. d3c poroča iz Londona, da bo sedanja lakota v Indij' zahtevala več žrtev kot lakota leta 1876. Do sedaj je umrlo že kak h 25 tisoč ljudi, takrat pa skupno 30.000. Stockhoim. 21. ckt. DNB. Že mnogo let zasledujejo odločujoča londonska oblast va širjenje spolnih bolezni? med prebivalstvom z na-ra«&3Joeo skrbjo. V zadnjem f-a^u se ie nolo-ža* So poslabšal Tokio. 21 okt. DNB. Japonski parlament fie bo od 25. ao 28. o-ktobra sestal k flvojemu 83 zasedanju. Stockhclm. 21. okt. DNB švedska delavska društva so sprejela od lidovskegi »de lav-skega zbora« 10 tisoč dolarjev, poroča »United Press* \z Wa*»hingtona. Buenos-Aire9. 21. okt. DNB. Argentinska vlada je imenovala Ramona Lovarteja za predsednika narodnega prosvetnega sveta. Lovarte predava na vseučilišču fiziko in ie bil leta 193n odlikovan 7 argentinsko znanstveno nigraoo Stockhoim. 21 okt. DNB. Zadnja ooročila o notranjem političnem položaju v Zeafinje-nih državah ne dopuščajo več dvoma, da postaja položaj vedno bolj napet, bližnja volilna borba pa še zaostruje nasprotstva. Več žensk nezaposlenih kakor mofldfc Ljubljana, 23. oktobra V poročilu Borze dela o poslovanju lani najdemo zanimive podatke o nezaposlenosti pri nas. Nekatere smo že navedli Ugotovljeno je bilo, da je bila lanf v začetku leta največja nezaposlenost v stavbni stroki To je razumljivo, kajti stavbna dela počivajo. ^ Nezaposlenost po strokah Naslednji pregled nam pokaže, kakšna je bila nezaposlenost po posameznih gospodarskih strokah lani. Znatne razlike so med nezaposlenostjo pozimi, to se pravi v prvih mesecih leta, in ob koncu leta. Prve številke pomenijo stanje nezaposlenih v začetku leta, itevilke v oklepajih pa ob koncu leta Stavbna stroka 2255. 53.6 °V (125) 14 tekstilna stroka 428, 6.3°V (124). 14°/»: obla č:lna stroka 3w 5.9V% (107). 11.9%: grafična strokn 383, 5.7 O,o (98) 10.9%; gozdna in lesna stroko 540. 8%. (22). 2.4 °'e>; trgovina 325. 4.80/o. (75) 8.3 •/•. Nezapr^lenih ni bilo skoraj nič ob koncu leta v ruoarstvu in v otroki »električne centrale, plinarne, vodovodi«, dalje v gozdni in lesni industriji, kemični idustrji. v usnjarstvu in kmetijstvu, če pnmerjarru, število nezaposlenih po pc&amcznih mesecih v letu. sprevidi "mo. da je bila največja nezaposlenost v zimskih mesecih, v začetku in ob koncu leta v stavbni stroki. Med letom se je znatno znižalo absolutno m relativno število nezaposlenih v stavbni in 2ozdn: ter lesni industriji. Zvišalo pa se je relativno Število v nekaterih drugih pomembnih strokah, take v tekstilni, oblačilni, grafični in v trgovini Nezaposlenost med moškimi in ženskami. Značilno je. da &c v prvih mesecih leta imeli moški več no med nezaposlenimi, bo kencu leta pa ženske. Tako je bilo ob koncu januarja lani nezaposlenih 4614 moških ali 68.7 cdototka vseh nezaposlenih, medtem ko je bilo poslenik 2101 ali 31.3% števila nezaposlenih. Ob koncu julija pa je bilo nezaposlenih moških le 461 ali 30.7 •/• vseh nezaposlenih, žensk pa 1046 ali 69.3 •/•. Ob koncu decembra je bilo samo 185 moških nezaposlenih (203V0, žensk pa 718 (77.7V»). Vidimo torej, da se je število nezaposlenih moških in žensk zniževalo vse leto, s da ie dobilo mnogo več moških zaposlitev kakor žensk. Nezaposlenost med moškimi je bala torej bclj sezonskega značaja, medtem ko je med ženskami več ali manj trajna (strukturnega značaja). Če proučujemo posamezne skupine nezaposlenih delavcev in nameščencev, ugotovimo, da je bilo razmerje med spoloma v uraani%i skupini v prvih mesecih leta ir enačeno. nd aprla pa je bilo nezaposlenih več žensk kakor moških. V drugih skupinah, v skupini nekvalificiranih in v skupin: kvabficiranih delavcev pa je bilo v prvih petih rresech nezaposlenih znatno več nezaposlenih moških kakor žensk: te je razumljivo že za-rao*i te^a. ker so v grwpodarskih strokah, ki dajejo največ nezaposlenih med moškimi, tudi zaposleni le predvsem moški, tako da so rudi zaposlene ženske v veliki večini v manjšim. Zato je tudi razumljivo, da je ob koncu leta odpaolo med nezaposlenimi ženskami največ na tekstilno stroko, kajti v tekstilni industriji imajo med delavstvom večino ženske. Prav tako je odpadlo- precej nezaposlenih žensk na oblačilno stroko, grafično in papirniško industrijo — torej na stroke, kjer je zaposlenih precej delavk. Številke o nezaposlenih in o višini podeljenih podpor so nam lahko pokazale, da je imela Borza dela tudi mnogo dela s posredovanjem zaposlitve nezaposlenim, zlasti še. ker po novih predpisih ne sme biti nihče zaposlen brez posredovanja tc ustanove. O posredovanju dela samega se na bomo nekoliko pogovorili ^c ob drugi priliki. DNEVNE VESTI — Najlepši, najkoristnejša in najcenejša je Vodnikova pratika! Prava ljudska, čitanka za vse! Ljubljančani, ne odlašajte s pristopom k Vodnik°vi družbi! čez dober mesec bodo že izšle letošnje knjige, ki jih bedo člani prejeli za. 24 lir. — Obtok bankovcev. Iz izkaza nemške državne banke za 15. september 1943 je razbrati, da je znašal obtok bankovcev 29.1SS mili j. mark. naložbe tujih sredstev pri omenjenem bančnem zavodu pa so izkazovale 5300 milijonov. Kritje v zlatu in devizah je 77 mllij. V blagajnah je za 36 milijonov kovancev in za 400 milijonov mark rentnih bankovcev. — Bfarfca Lube$eva v onjrjflrrm gledališču. Vod o osješkega gledališča je angažiralo za novo gledališko sezono 1943 44 operetno pevko Marico Lubejevo, ki je sodelovala več let na odru mariborskega gledališča. — Kako je z letošnjo »bendimo« na Vipavskem. Lotos je dele Vipavske doline ob-skala toča, ki je precej cklestila vinograde. Navzlic temu pa je letošnja >>ben-dima« srednje dobra. Kapljica bo vsekakor izvrstna. — Boljjarsksa trgatev je letos po poročilih dobra. To velja glede kakovosti in količine. Verjetno bodo precejšnje količine grozdja konservirali. ker ga zaradi prevoznih težav ne bodo mogli vsega izvoziti. V sniiMu posebne odredbe bolgarskega kmetijskega ministra bodo večjo j količino grozdja posuši za izdelovanje brezalkrholnih pijač ter raznih marmelad-nirt vrst. Tel. 21-30 KINO SLOGA Tel. 27-30 Našim cenjenim obiskovalcem v vednost: Predstave ob nedeljah in praznikih ob: 10.30. 13.30, 15.30 in 17.30 uri: ob delavnikih pa oh 15.00 in 17.00 uril — Izreden planinski uspeh vojnega slep. ca. Trgrovec iz Beljaka Frc \Veiciacher. k1" je vojni slepec iz prve svetovne vojne, je obvladal nedavno 30S7 m visoki planinski vrh SaulecKspitze. Z njim sta se vzpela na omenjeni vrh dva spremljevalca. Fr:c Wei-dacher je navdušen planinec in se je pedal na to svojo planinsko turo 'z krsja Mall-nitz ter je že po št rih mah vztralc« hojo dosegel tako zvano SchmicHovo kočo kjer je s svojima spremljevalcema prenočil, nakar je naslednjega dne dosegel svoj .planinski cilj. Ob pripovedovanju obeh spremljevalcev je doživljal v živi predstavi vse pri. rodne lepote omenjene velegorske skupine. — Lep razvoj španske prestoinic-e. Po najnovejših statističnih podatkih je postal Madrid milijonsko me.-to. V sedlih španskih mestih pa bva po nad 100.CO0 prebivalcev. — Na Koroškem največ otrok. Po številu otrok je Koroška v Nemčiji prva p o krajina. Prebivalcev šteje okrog 440.000 in med njimi je v kmetijstva zaposlenih 170 tisoč ali 38"■'<>. Na Koroškem je b'lo odlikovanih z materinskim križcem že 31.424 mater, med njimi 10.063 z zlatim. V celov. škem okraju je bilo podeljenih 1636 srebrnih in 1920 zlatih križcev. V beljaškem okraju ima 1543 z zlatim križcem odlikovanih mater skupaj 14.770 otrok, tako da odpade na vsako povprečno 9.6 otrok. S srebrnim križcem odlikovane matere imajo 9700 otrok, z bronastim križcem odlikovane matere pa 10.476 otrok. 5446 mater v tem okraju ima torej 34.946 otrok. — Ogrska v številkah. Na Ogrskem živi po podatkih zadnjega ljudskega štetja 14.679.575 prebivalcev, to je za 2,500.000 več kakor leta 1910. Gostota prebivalstva se je zvišala od 64 na 75 prebivalcev na kv. km. Prirastek prebivalstva na 1000 oseb je zruišal v trianonski Ogrski 6.1 ljudi, leta 1938. 5.77Ć, leta 1942. pa 4-9*>/«>. V povečani Ogrski se je dvignil ta odstotek na 5.59e. >•••< KLOBTJ^ARNA «P A J K** w r*L* I Vam strokovno osnaži, p re ob lik a in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga kl obu v. — Se priporoča RUDOLF P A J K . LJUBLJANA. SV. PETRA CFjSTA ST. 38 MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 12 'Nasproti hotela Union) IZ LJUB*JTANE —Ij Državnr'm upoKojencem v vednost. Glede na naš objavljen poz'v zaradi nabave novih železniških legitimacij opozarjamo vse državne upokojence, da finančna direkcija zaenkrat ne bo izda-ala nevih le-git:mae:j. marveč samo podaljševali stare. V legitimacije, kjer so že izčrpani vsi listi, bodo vstavljeni p:sebni vležki Zato za zdaj odpade najavljeno posredovanje za naše člane. Kclikor smo infomrrani. državnim upokojencem v teke čem letu ni treba predlagati - prijav za prejem dravinjskih dckl3d; (v prejšnjh letih je bil določen oktobrski termini. Za otroke, sto.re nad 16 let. pa mora "o upravičenci izkazati redno šolanje z označba, ali prejema otr©< podpero ali štiper.-*ijo i- koliko znaša leta na mesec, ali pa dckazat:. da je ct-ok trajno nesposoben za dele in pridobivanje. To velja za državne upokojence, k t prejemajo pekojmne pri tukaj-nji finančni direkciji. — druženje javn h uslurbencev za Ljubi'"ar sko po/krajno. —lj Senzacija na Gallusovem nabrežja Okol-" 15. se je včeraj nabralo na cbeh nabrežjih Ljubljanice pri šentjakobskem mostu in na mostu samem polno "jud" ki so napeto strmeli v strugo Ljubljanice. Kaj se je zgodilo? Po travi) ti strmini na Gal-fuacvem nabrežju se pase vedno veliko ko. koš . k* so last strank :z bližnjih h" n strark, stanuj'čih na šentjakobskem t: tu. Med njimi je nekaj petelinov, ki pridno dvorijo svojim in tujina kokoSkam. Mfcrfi petelini so še posebn- vnet n se rad znesejo nad svoj:mi tekmeei. žrtev take vneme je post 31 lep. velik bel petelin, k; mu ;e nenadema zmanjkalo pod negami trdnih tal in je pade1 v L5ubl5anicj. Imel pa je izredno srečo. P.av ta n štii z, gtrujS cb V^tcnslci steni kup smeti in prtcl-n se jo rešil nanj. Lastnica mu Je takoj p- !h*tel na pomoč. Neki deček je zlezel v struga po stopnicah, k: so precej n žje. 'n te.ko se jo peteliru bližala režitev. K sreči vrda ni posebno globoka :n j: je pogumni rešitelj lahko bredel, ko H -e visoko zavihal hlaee. Km~lu je pr'no~e" pstel'iui na suho n tn-ko "e bilo za sledile0 senzac.ie kenec. R šiteli je LJUBLIANSk KISEMATOCP^ Tel. 27.30 KINO SLOGA Tel. 27-30 Veliko presenečenje aa vsakega kino-obiskovalca je temperamentna muzikalna filmska komedija PIEMIEIA LJUBEZNI Dražestno sovražnico moških, ki se jo mora z zvijačo in obenem ljubeznijo pridobiti, predstavlja altistinja Klr-sten HeObčrg, moškega, ki si jo pridobi, pa Ifaan Sohnker Rezija: Arthnr Naris Rabenalt Predstave: ob delavnikih ob 15. in 17. uri; ob nedeljah pa ob 10.30 13.30. 15.30 in 17.30 uri KL\0 MATICA *l ščeni trgovci na živilskem trgu pravično razdeli, bo naprodaj oi sobote 23. t. m. samo r. a mesarske lcnjfžice. Zato naj vsakdo, ki želi z^ije c o:ti, pr'ncse seboj mesarsko knjižico. Zelje bo rr.zJcljeno po razpoioži^vih množ'nah. —ij Vreme o t-^o š«* le;>o. Včeraj smo re Ž£ 5: J "v- ii. d se bo vreme zopet pr-k r.i i^. Zaj. moštva. Hrenova ulica 19: Giuna Jakob, 50 let. delavec tob. tov. v p... Pirlutik 8: Mena:ui Emilija. 72 let, vezilja, vr. Za ostale Letnike bo objava sledila pozneje. —lj Učbenik za angleški jezik, ki t; j pr redil umv. lektor prof. dr. Janko kotnik bo izšel začetkom pnnodnjega meseca v zal žbi knjigarne Tiskovne zadruge v Ljubljani Kdor ućbenlk ▼ Imenovani knjigarni v naprej narodi do 30. oktobra t. 1.. sa čnb; za 50 lir. Živilski trg Ljubljanu. 23 okt. Danes jc bi tr« ne le dobro zaseden, temveč tudi slikovit: lepotna *tran na živilskem trgu je >*icer postranskega pomciva. vendar pred praznikom mrtvih nT moox.če prezreti tudi številnega cvetja med rrrznm- povrtnine. Jesenske cvetje prodajan, že zdaj v večjih količinah. Pridelovalci «a skuhajo predati čim prej. da bi jim ga ne uničila slana. Lepo vreme je danes mnogo pripomoglo, da je bil trg dobro založen. Izredno mnogo ljudi se je zopet zbrak, zelo zgodaj, ko ?c ni bilo mnogih prodajalcev na trqu. zaraai svežega zelja, ki 90 ga zopet prcxdajali trgovci pri kramarskih lopah. — Na zelenjadnem trgu ne more priti več do bistvenih sprememb. Dokler bo lepo vreme brez hujšega mraza, bo trg menda še sorazmerno dobro založen s pm rt ni no. Endivije najbrž ne bo še rako kmalu začelo primanjkovati. Prav tako smemo upati, da bo dovolj špinače, ki je zdaj glavno blago med zelenjavo. Danes je bilo špinače najbrž še več kaker endivije. Mnogo je bilo tudi zelene kolerabe. Ker zdaj ljudje pospravljajo pridelke z vrtov, je naprodaj tudi znatno več peterši-lja in zelene. Precej jc že novega motovilca. vendar ga ne bo kmalu toliko kakor špinaec. — Trg je bil aanes precej dobro založen tudi z gobami. Zdaj so naprodaj tudi *c ko#ob«r niče. ki začno rasti bolj pozno jeseni. Razen tega so bile naprodaj sirovke. lci veljajo za zelo dobre gobe, a jih pri nas še ne znajm dovolj ceniti. Največ je bilo rjavega ježka m kravjač. gcb, ki jih ne štejemo med najboljše. — Danes smemo govoriti celo o perutninskem trqu. Perutnine sicer ni bilo mni.go, a bila je precej lepa. Far precej težkih piščancev jc bfl no 240 lir. BELE2NICA KOLEDAR Danes: Sobota. 23. oktobra: Severin. Jutri: Nedelja, 24. oktobra: Rafael. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Flori jan Svetohlinec. Kino sioKa: Premiera ljubezni. Kino Inion: Skrivnostna grofica. Kino Moste: Samo Ti. PRIREDITVE V NEDELJO Kinematojrrafi nespreman*-no. D E Ž T R N F LEKARNE Danes In Jutri: Dr. Kmet. Oiril-Met -dova 43. Trnkoczv ded. Mestni trg; 4. IMar. Se. lenbur^ova ulica T. Nedeljsko dežurno zdravniško f*lu^lto So opravljala od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj dr. Jožica Zitko. PleterSniVo- va t3, tel. 47-64. DRŽAVNO GLEDALIŠČE D R A >I A Sobota, 23. oktobra, ob l»".:?o- Cvetje v jeseni. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Nedelja, 24. oktobra, ob 16.: Nevesta s krono. Izven. Cene od 18 lir navzdol. Ponedeljek. 25. oktobra: Zaprto. OPERA Sobota. 23. oktobra, ob 16.: Thais Red Sobota. Nedelja. 24. oktobra, ob 16.: Netopir. Opereta. Izven. Cene od 32 lir navzdol Ponedeljek. 25. oktobra: Zaprto. Obtožen tatvine, obsojen pa radi prikrivanja ukradenega blaga, ki so bili v tem primeru piščanci — Kazen za star prestopek o uredbi o cenah i>r:ifin"'"ww"'»''itm"',iai|'"iiii'""*iri!;»'«w" Naročite se na kniiino zbirko DOBRE KNJIGE! Ljubljana, 23. oktobra V četrtek je sodil sodnik poedineo okrožnega sedišča dr. Alojzij Rant. Razpisani sta bili dve razprav', ki sta se obe končali s sodbo. Obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Hinko Lučovnik. Prvi je bil na vrsti 281etni pekovski pomočnik Ivan B. iz Rržnega vrha, ki je bil pred leti že kaznovan zaradi tatvine ir. tihotapljenja konj. Do živali kaže sploh veliko »ljubezen«. Tudi tokrat je prišel zarad* njih v zapor. Le da je šlo v tem primeru z3 p'ščance. Ivana so aretirali 23. avgusta, ko so ug-ctovili, da je piodal 6 piščancev po 45 lir enega. Seveda samo to še ni bilo povod za aretacijo. Sicer bi v sedanj h časih lahko zaprli skero vso Ljubljana s?j ga kmalu ni Ljubljančana, ki ne b: kaj prodajal ali kupoval. Za Ivar.a je bilo usodno vrhu tega, da so zelo podobni ptčanci zmanjkali prejšnjega večera z dvorišča oškodovanega P. Neka Marija ga je videla v čaru. ko se je tatvina zgodila, postajat1 z nekim prijateljem na pločniku pred oškodovančevo h:šo. Vse to so bile za 'estne okoliščine za sum. da tst n: rji^če drugi kakor Ivan. Obtoženec pa je vztrajno zanikal. Na pol'ciji. v preiskav' in na razpravi. Sodniku je zelo zgovorno zagotavljal svojo ne-đclžnost; Vse skupaj je le nesrečen primer. Le slučajn? so bili piščanci, ki sem jih prodal, podobni ukraden:m. Saj so me tepli, pa n s?m nič priznal. Ko jc sclnik opozoril- da ga je Mari- 'a vic7e!a. pred cSkodcv^nčevo h šo, je hitro skušal odvr-iti napad: — Taki Ženski ne kmete nič verjeti. Je popolnemu neugledna oseba Končno ji ne imr tc verjeti, ker ni enostavno res. Ivan jc vedel povedati c obremenjevali prići zeli slabe tastu osti. samo aa bi jo v ; ceh sodnika peniža! ;n r,majal njegovo vero v njeno verodostojnost Povedal je celo stvari, ki mu k bilo zanje že nekaj trenutkov kr-ncic /a!, da "ih fc iznesci. n je bil zado- voTjcn, da jih sodrrk ni sprejel v zapisnik. Oh*c.zt?nec :e trdni- vztrajal na tem. o j je piščance prav tistega večera kupi! od nekega same na videz znanega mu železničarja. Plačal mu je za vsakega 40 lir Zaključil jc svojo izpoved takole: Sta ^cm tako nedolžen kakor še nikoli, .laz le celo trd;m. gospod sodnik, aa jc vpra :an:c. ali sr oškodovancu spi< h zmanjkali piščanci, Tudi on je človek, ki ma mnogo napak. Naibrže jc vse tc nalašč naredil. !/ v-f_*a dokaznega gradiva je bilo očitno, aa obstaja zveza med piščanci, ki so bili ukradeni. :n thtinr. ki jih jc obtoženec prodal na kr '/"dvoru Ker Ivan ni hotel priznati tatvine« pae pa je priznal, da jih je kupil od neznane osebe, ne da bi se prepričal, ali morda niso □kradeni tnrei oa ic kupil blago, za katero ^ • d ^ o • c-5 cr> m o m o m ■ o ■ cd je mogel misliti, da je pridobljeno s kaznivim dejanjem, je sodnik spremenil kvalifikacijo dejanja. Obtožnica jc dolžila Ivana tatvine, obsojen pa je bil /ar.idi kupovanja Utvari sumljivega izvora po $ 333 l ka/. na otva meseca zapora. PLieati m«ra tudi S(> lir takse. Kazen mu že danes piteee. ker le mu vsteje preiskovalni zap mu j^. laplentli ob aretac;ji. Ko je dobil ugoden odgovor, jc mirno odšel s paznikom nazaj v /ar- ne. Nato je stopila pred soonika mlajša, elegantna ženska pc rodu iz Mirna pn (« rici Y:ktorija. tako ji je ime, žena Irj vc 1, kj ic imel pred leti v Ljubljani večjo trgovino, I jo je z začetkom vojne opustil §C prt iz Ljubljanske pokrajine. Kmalu potem, ko je iz-'a uredba 0 cenah L 1('41.. je Viki rija prodala neki svoji znanki večji ■ n jajc po znatno višjih cenah kakov jih ii dV mak>imaln: cenik. Za zadevo k zvedel n k kontrolor in Viktorijo ovaotl Upra> nemu oblastvu. ki jo jc naznanilo- državnemu tor/'l-stvu. Bržkone zaradi bojazni pred pogled Vam j ie Viktorija od:-la iz Ljubljane. Cim se je ^-iclaj vrnila, so jo takoj pozvali na odgovor. ZatfO varjala sc jc. da ni vedela za predpise uredbe o cenah in za cene, ki jih je določal makv maluj cenik. Jajca jc predala znanki RUDO bi uslujje za njenega bolnega o> ia. Zabtevala je isto ceno. kakor jo je svma plačala. Po členu 7. uredbe o cenah jc rv'.i 1 b* iena na 10 dni zapora in loo lir denarne klini« pogojno za dobo cncc,a leta Križanka št. 129 S Okviri CESTA AR1FIJF REE 3 Umetnine 2 n _ _____ n ■ oaoi ioioioioi UCDM 17 Genoveva Fox: DEKLE Z MEJE Roman Seveda ga ne bo niti z besedico spravila v zadrego. Tega vobče ne b: bila zmožna, čeprav se ji je zdelo, da si z molkom nakopava očitek izdajstva in postaja pri-vrženka lojalistev. Seveda, ko bi se mogla vsaj materi zaupati, bi ji bilo pač lažje pri srcu. A mati bi povedala očetu, :n oče bi šel naravnost k mistru Hydu. carinskemu starešini, in starešina Hyde bi pozval brambovce, naj zasledujejo ladjo in mu pomagajo prijeti tihotapce. »Ali, Bela, glej. koliko zank si izpustila! Če si tako zaspana, kakor slabo pleteš. pojdi rajši spat!« Deklica je skesano pogledala skaženo nogavico. »Mislim, oče. da bi bilo tudi zate bolje, če bi legel spat, drugače nam utegneš pasti v ogenj.« Stari mož se je zdramil iz dremot'ce. za. mežikal in se pretegnil na stolu. >Saj nisem spal,« je svojeglavo estrdil, »samo pipa mi je ugasnila, nu, in ker je 1 tako, grem v božjem imenu spat. Zdaj je res ni več vredno prižigati.« Oče Owens je cdlržil nedogotovljeno fco-porišče, vzel iz predala ob te^nvnu sveto p smo, si pomaknil stol bliže k sveči, obr-n;l nenkaj lstov In jel čitati. Obraz njegove prvorojenke se je g'obokc zresni, ko je prišel do mesta: Gorje jim ki pravijo zlemu, da je dobro, in dobremu, da ;e zlo; ki postavljajo temo na mesto luči in luč m mesto teme: k: postavljajo grenko za sladk-. In sladko za grenko! Vsa v strahu se je vprašala, ali ne bo s tem, d? molč"". tudi ona pršla med tiste, ki pravijo zlemu, da je d:bro<-. Vendar, mar ne bi tudi blebetači in razširjevalci govoric zaslužili grožrje »gorje jim«? Kaj n* o tem v svetem pismu nic napisanega? O pač. Spo m: njrla se je. da je bila slišala cčeta. ko je čital: Kdor drži usta in jez k v strahu, obvaruje svojo dušo zmešnjave. N.'ene misli so bile mečno vznemirjene, ko je pn* kuh;njskem ognju vžgala svečo in krenila po strmih stopnicah v svojo sebi-co pod strešnim žlebom. 5. poglavje »Pomisli, Bela. za pel palca daljše ti jih moram napraviti, kot so bili stari. Ne, stoj: rajši za cel palec, da ti ne pcatanejo spet čez noč premajhni. Te brš potem lahko dolgo nosila, hudimansko dolgo.« Tako je rekel stari čevljar, poln rokodelskega penosa. Izpustil je šilo, ki mu je visel- na vrvic' okrog vratu, in samozadovoljno pogledal list papirja, ki ga je bil izrezil po deklic ni nogi. »Vid'š, to ti bo zalo stopalce. naježje. kar sem jih kiaj delal za žab'co tvojih let. Tako. Bel?, zdaj pa začne va.« Med tem. ko sc se njegove ostre škarje zajecla-e v močno teletino, je mojster sam pri sebi pobrundaval: Ko sem šel v Londoru čez most, v mladi, beli dan, sem srečal žlahtne gosplco. ki je plakah prebridko za svejim Johne m tam: Brž osediajte belca mi. konjiček v dir čez plan, na lordov grad, sodn kov grad, ker ujet je John moj, fantč mlad da izprosim miost z=nj. Izabela je sedela na stelu ob plapolajo-čem kuhinjskem cgnju. V čudni žalosti je poslušala pesem in obuvala stare, že mnogokrat zakrpane Čevlje. Zamišljero je gledala, kako je čevljar Silas Howland pripravljal vrhnje usnje, in poslušala njegovo staro balado. »Ali ne znate zapeti nič bclj veselega?« je poprosila, ko ;e vendar že odpel poslednjo otožno kitico dolge pesmi. Vodoravno: 2. kemična prvina, 8. izgubljati prožnost, postajati tog, 11. dva samoglasnika, 12. okrajšano žensko ime. 13. predlog. 14. enoličen, dolgočasen, 17. Italijanski predlog s spol-nikom. 18. vrednosni papir, 20. prevrat, upor imnožina). 23. oblika pomožnega glagola. 25. v meJaAu, 26. okrajšava za sveti, 27. prenašati, odlagati, 30. odločen, samozavesten. 31. stara beseda za pivo. 32. oblika pomožnega glagola. 33. turški fevdalec, 34. vzdihujem, stokam. 3G. posedujem. 38. posest, imetje. 40.' zapovedano. 42. učenje. 43. posebna oblika vode. 44. oblika pomožnega glagola, 46. ponovim, ponavljam, 49. red, sodba. Navpično: 1. vprašal nI zaimek. 2. osebni zaimek. 3. domaČa žival, 4. najemnik delovnih moči. 5. kljubovalnost (srbohrv.). 6. pol kepe. 7. dolga vrsta, 9. svojstva pesmt. 10. moško ime, 15. polovico olupka. 16. del glave. 17. vis a vi«. 19. iz določene trdne snovi. 21. delavec. 22. vrsta Juhe. 24. planinska ptica. 25. skavtska organizacijska enota. 28.v lesu. 29. kozaški poveljnik. 34. močen, krepek. 35. oseba iz pravljice »Tisoč in ena noč«. 37. ' bolečine. 39. del stanovanja. 41. vrsta cigaret (množina). 42. švicarski kanton. 45. naziv, označba. 47. predlog, 48. egipčansko božanstvo. REŠITEV KRIŽANKE ST. 128 Vodoravno: 1. kolosalen, 10. operacija, 11. k>, 12. ar, 13. eta, 15. ab. 17. mu, 18. reka. 20. Oger. 22. lk, 23. so, 25. Ana, 26. čaj, 27. si, 29. Al. 30. ej. 31. Jate. 33. negativen. Navpično: 1. koleričen. 2. opotekaje. 3. le 4. ora, 5. Sara, 7. lik, 8. ej, 9. naturalen, 14. ak l«. ho, 17. mena, 19. as. 21. ga, 24. osat, 28. Iti, 31. j a, 32. ev. Bchrtftlerter — Urejuje — Redattore: Rudolf Ožim — FBtr »Narodna rlifcaraa aV. G* m Fftr den Inaerateateil veraatworttk* — Zrn * Za »Ni d.