201. številka. Ljubljana, v soboto !. septembra. XXI. leto, 1888.
SLOVENSKI JAROD.
Iishaia vsak dan ivećer. izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za LTubijano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.,  za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Zh tuje dežele toliko več,  kakor poštnina znaBa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniBtvo in apravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 1*2. DpravniStvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila  t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe* vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na doni
Za vse leto........13 gld. — kr.
„  pol leta........6   „   50 „
„  četrt leta........3       30 ,,
„   jeden mesec.......I   ,,    10 ,,
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto   ...       ...       15 gld. — kr.
„   pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
m  jeden mesec.......I   „  40 „
SP^* Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravftistvo ,,Slov, Nnrodn".
V Ljulfljuni 1. avgusta.
Državniki vseh dob in vseh narodov uporabljajo dosledno sredstva, katera se nam v navadnem življenji studijo, ker se ne strinjajo z načeli morale. Glavni taki sredstvi sta ovaduštvo in ogleduštvo in dosegli sta baš v sedanji dobi jako visoko stopinjo. Zlasti Nemčija vzdržuje stalno velike število dobro plačanih ovaduhov in ogleduhov in znano je, da Bismarck zaradi tega neče ipustiti iz rok takozva nega „Welfenfond", ker iz njegovih ogromnih obresti j vzdržuje razna glasila svoja in veliko krdelo ogleduhov in ovaduhov.
Iz nemškega državnega zbora nam je še v živem spominu, kako so socijalisti z drzno roko razkrili vso prusko ogleduško sistemo. Videli smo takrat pristno naslikane nemške „asrents provoca-teursB, kako so se v Švici pomeševali mej socija-
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Jaz neseni „laudator temporls acti", ko so še trske in lojeve sveče razsvetljevalo dolge zimske večere, ko je Še kolovrat brnel jadrolične svoje melodije ob starih pravljicah in pripovedkah, ko je še vsak holm, vsako znamenje imelo svojo legendo, ko so še tihotapci in zloglasni rokovnjači vznemirjali pokrajine naše, ko so še volkove streljali izpred hišnega preddurja in ko je še cvela jvsa romautika vojaških begunov in raznovrstnih vraž in predsodkov, — vender pa si usojam trditi, da toliko in taciu čudakov še ni bilo nikoli, kakor duu danes.
Čudaki so Duuajčanje, kajti prilepljajo na drevesa in na vogale kričeče plakate „Wo ist Scho-nerer?" Policija ima velik križ, predno potrga in postrže vse take prilepke. Čemu to? Vsak izobražen človek, ki čita časnike in tem smem prištevati menda tudi Dunajčane, bral je že gotovo, da je Sčhonerer sedaj dobro spravTen v trdnem zaporu, oBtrižen in obrit, kakor da bi še nikdar ne bil antisemit. Čemu torej tako nepotrebno vprašanje? Je dini, ki bi bili opravičeni, staviti tako vprašanje, so pač le krčmarji Dunajski, kajti, dokler bode Scho-
liste in anarhiste ter zločine in umore proizvajali, da so s temi groznimi dejanji na jedni strani očrnili težnje socijalistov, na drugi strani pa kazali svoje usptšno delovanje.
Hrup zaradi teh razkritij je jedva potihnil in Švica iztimla te občtmevarne elemente, že slišimo z druge strani, s Francoskega podobno vest. V Nizzi zasačili ho te dni bivšega častnika pl. Hohen burga baŠ tedaj, ko je bil na pošto oddal škatljico s cvetlicami, pod katerimi je bila skrita jedna Le-belova patrona.
Poreče kdo, jedna patrona ! Čemu zaradi take malenkosti toliko hrupa? A to ni malenkost. Lebel izumil je pušk«), ki daleč nadkriljuje vse puške, s katerimi so oborožene druge evropske vojske. Le-belova pučka ima isti kaliber, kakor ga bode imela n. pr. avstrijska Mannlicherjeva, to je 8 milimetrov, kar je pa njena posebno iti skrbno čuvana tajnost, to je patrona, zlasti pa smodnik. Francozi izumili so smodnik, ki ima to čudovito lastnoBt, da pri streljanji ne prouzročuje rti dima, niti poka. V bitkah torej francoskim volkom ne bodo več dim oviral prostega razgleda, iijih svinčenke padale bodo mej sovražne čete, ne da ! -■ poslednje še vedele od kod. Kje pa sovražni vojak; stoje, so bode Iranco-zom ovajal gosti dim in pok. To je vsekako ozbiljene važnosti in ko bi se še z°. katione izumil tak smodnik, nastal bi velik prevrat v vseh vojskah in v sedanji taktiki.
Iz navedenega je jasno, da bode afera z za-sačenim pruskim častnikom pl. Hobenburgom razmere mej Francijo in Nemčijo nekoliko še poostrila in da bodo še z večjo nezaupnostjo gledali na prste vsem na Francoskem bivajočim Nemcem. In k temu imajo uzroka dovolj. Kakor Tugomerjev Gripo, uti-hotapili so se nemški ogleduhi v francosko družbo ter v raznih ob sebi nedolžnih službah delajo za železnega kaucelarja. Ni slučaj, vsekako pa konsta-tovanja vredno, da so vsi taki ogleduhi umirovljeni pruski častniki. Tudi zasačeni pl. Hohenburg imel je ta značaj. Pred sedmimi leti naselil se je v Nizzi kot učitelj jezikov. Da se pa ni samo s poučevanjem bavil, vedeli so že davno, kajti prijeli so ga bili že petkrat, ne da bi mu bili mogli dokazati
nerer v zaporu, stočilo se bode nekoliko sodčekov piva menj in mar ikdo bode žeje gagal, ki doslej vsak večer zalival se s Sehonererjevimi vrčki. Sčhonerer je sicer antise.uit, na tem polji bi se morda kdaj srečala, a kadar premišljujem vse drugo kretanje njegovo, ne vzbuja mi posebnega sožulenja. Kar je iskal, to je našel.
Čudak je tudi oni odlični gospod, ki je dal črno na belem od sebe, da zaradi ljube ravnopravnosti u raduje le izključno nemški. S katerega nemškega vseučilišča je ta gorostasna logika, tega navzlic vsemu vestnemu prizadevanju še do danes nisem dognal.
Čudaki so Nemci v svojem šovinizmu sploh. Le poslušajte jih, kako v glasilih svojih s skrajnim gnevom obsojajo vsako brezovo deblo, katero se uporablja ob procesijah, — dasi breza ni baš uzorno drevo -■• kako kriče zaradi vsake topoglave smere čice, kako jim preseda vsak strel o božiči, o veliki noči in o druzih prilikah, kako v vseh jednacih slučajih očetovske skrbe, da bi si kdo niti mazinca ne osraodil, — dočim še nikdar nesmo čuli niti čitali, da bi se z božičnimi jelkami pustošili gozdi, da bi bila na streliščih ob pokanji ostraguš in topičev najmanjša nevarnost in se sploh še glede nemških strelcu v in lovcev še nikdar ni čula pritožba „Spiole
kako krivdo. Sedaj, ko so ga zalotili „in flagranti", storili ga bodo izvestno neškodljivega.
Ta slučaj ne bodo prouzročil resnega spora, a kakor rečeno, uplival bode neugodno takraj še bolj pa onkraj Vogez in Francozi bodo še strožje postopali proti inozemcem, ker so se že v mnogih slučajih preverili, kako se zlorabi gostoljubnost njihova.
Živio „Sokole"!
Celovec, due 31. avg. 1888.
Bližajo se nam veseli dnovi, ko bo vrli Ljubljanski „Sokol" žel veselje, čast in pohvalo za svoje dolgoletno, požrtvovalno narodno delo, in ko bomo na slovenski zemlji pozdravili mnogo ljubih slovanskih gostov od Vltave in dolenje Save, od Šumave in Velebita. Ves slovenski narod se veseli teh dnij, to pričajo poročila o mnogobrojni udeležbi, ki jo imamo pričakovati od vseh stranij slovenske zemlje. C|e I o zapuščeni Korotan, kjer je narodna zavest še le davi rojena, zastopan bo po močni deputaciji, mej njimi lepo Število kmetskih korenjakov, dokaz, da ve tudi naš p ros ti seljak ceniti vrednost in zasluge „Sokola".
Malo je društev sloveuskih, ki bi bila tako priljubljena omikanemu meščanstvu, kakor prostemu ljudstvu slovenskemu. To ni čudo: „Sokol" nam predstavlja cvet slovenske mladine; kri pa ni voda, in zato ves narod s ponosom gleda na svojo iskreno, domoljubno mladino, ki mu je up in poroštvo bolje bodočnosti!
Kadar je pomladno solnce ogrelo zelenečo prirodo, kipi iz nje življenja moč v raznoličuih cvetkah, tako prijetnih po svoji vonjavi, kakor po le-ppti svojih boj. V podobni pomladni dobi razcvi-tanja nahajamo zdaj zapadne slovanske narode : Čehe, Slovence in Hrvate. Mladostni cvet se nam prikazuje pri teh, in deloma tudi že pri ostalih slovanskih plemenih v bujnem razvitku literature, v mnogobrojnih političnih, gospodarskih in izobraževalnih društvih, v domoljubnih ustanovah, stavbah in zavodih, ki imajo vsi namen, voditi narod iz tmine* nevednosti, nezavesti, gospodarske, duševne
nicht mit Schiessgevvehr, denn es sptirt wie Du den Schmerz".
Nemci imajo Slovanom nasproti sploh posebno objektivnost. Zabavljajo, kadar in kjer morejo, zahtevajo pa pri tem celo, da bi mi njihove psovke iu znbavljice mirno poslušali. Evo Vam, samo jed-nega dogodka:
Na Bledu bival je poslednjo dni tudi tak i/zreden izvod „aus dem Reiche der Gottesfurcht in frommen Sitte". Pridružil se je znanemu češkemu rodoljubu, profesorju Eckertu, s katerim sta se tudi peljala na otok. Ondu bilo je mnogo pobožnih romarjev, kateri si svoja srčna čustva deloma izražali s tem, da so poljubljali cerkvena tla.
„Glejte, glejte!" zaviknil je Nemec. To je vender velik nedostatek omike. Kako morajo ti ljudje poljubljati prašna cerkvena tla? Brrr!"
A naletel je na pravega. Gospod profesor E c ker t mu ni niti za hipec dolžen ostal. Malo je ponuhal, pogledal ga iznad očal ter mu dejal: „Kaj mislite Vi, gospodine, kaj je boljši dokaz omike in prirojene pobožnosti, ali da verniki poljubujejo blagoslovljena cerkvena tla, ali pa svojega psa gobec, kakor to delata Vaš nemški pesnik g. B. in njegova gospa soproga, ki baš sedaj bivata na Bledu ?" Gosp. prof. Eckert na to vprašanje še do
in politične zavisnosti v zračno in solčno višino svobode, omike in blagostanju. Mej najlepše teh cvetlic smemo šteti tudi sokolska društva, ki so se najprvo obudila v Čehih, kmalu tudi v Slovencih in pozneje v Hrvatih.
Mej slovenskimi sokolskimi društvi zavzema prvo mesto Ljubljanski „Sokol", tako po svoji starosti, kakor po množini svojih udov in po svojih zaslugah za probudo narodne zavesti. — Težavno je bilo njegovo stauje za časov nemško-liberalnih vlad, ko je v Ljubljani še gospodovala nemškutar-ska stranka. Starejši „Sokolovci" se bodo še spominjali, kako so jih v Ljubljani pisano gledali in jim povsodi delali zapreke ter jih mnogokrat v Du najskib nemških listih napadali in pred svetom grdili. Takrat je trebalo nekoiiko poguma in narodne požrtovalnosti, pristopiti k „Sokolom", kajti tako pri javnih nastopih, kakor v privatnem življenji hodila je za njimi črna senca nemškutarskega sovraštva. „Sokol" pa, čeravne po številu morda precej skrčen, ni omagal in ni se dal upogniti, ampak tem irčoeje se je podal na narodno delo in danes stoji na vrhunci svoje slave. Prirejal je narodne veselice in budil narodno zavest v mestu in okolici. Ko je bilo tu seme rodoljubja in narodnega ponosa zasejano, razširil je svoj delokrog, in sodeloval povsod, kjerkoli na Slovenskem so se prirejale narodne slavnosti, na Kranjskem in Štajerskem, Primorskem in Koroškem. Posebno Častno pa je to, da članovi za take, včasih drage izlete, nikdar neso drugodi iskali pomoči in podpore, ampak vse stroške so sami nosili in jih radovoljno polagali na oltar domovine. Ne samo to; društvo je, ako-ravno ne bogato, podpiralo narodne zavode in ustanove znatnimi vsotami.
Poleg te narodne požrtovalnosti se je društvo prikupilo Še posebno svojim lepim in dostojnim obnašanjem. Na društveno čast se je gledalo skoro kakor pri častnikih. Pri vseh mnogobrojnih izletih se je disciplina izgledno uzdrževala in še pri ostalem občinstvu so društveniki svojim možkim taktom znali vedno zabraniti vsaki nered.
Ni čudo, da je narod to društvo pri vsaki priliki obsipal z znakovi svojih simpatij, in s ponosom se sme „Sokol" ozirati na svojo preteklost, na slavo svojo!
Pozdravljen nam torej „Sokole" ob tvoji 25-letnici! Stopaj vrlo naprej in dvigaj svoje peruti v ponos Slovenije !
K sklepu pa se hvaležno spominjamo sedanjega, za nas Slovence vsaj v nekoliko boljšega časa, kajti sedaj lehko svobodno praznujemo poštene in nikogar žaleče narodne veselice. Kdor se še spominja, kake ovire so se nekdaj stavljale narodnim svečanostim, mora vender priznati, da se je za nas, vsaj na Kranjskem, obrnilo na bolje. In da napredujemo, in to veselo in krepko, spoznamo lahko iz tega, ker naše svečanosti, v kolikor se dotikajo celega naroda, postajajo vedno bolj velikanske.
Bog pomozi naprej, da se res slovanski rod, sokolu jednak, dvigne do vrhunca moči in slave v stari Evropi ter jo po BVOjem blagem duhu prerodi! Na zdar!
danes ni dobil odgovora, kajti napomiuani Nemec zamrmral je nekaj mej zobmi, potem pa „ urnih krač" odkuril in nikdar več ni nadlegoval gospoda profesorja z jednacimi vprašanji.
Ker sem že na Bledu, dovoljen mi bodi tudi skok v Bohinj. Porečete morda, ondu je še vse pri starem. Kaj še! V divnem Bohinj! ropa se in pustoši ter uganja pravi vandalizam. Mene že nekako čudno prijemlje, kadar gledum razposajene mestne dečake, kako pred očmi vse graje vrednih roditeljev svojib razsajajo po Tivolskem gozdu in rujejo ter lomijo vse, kar je zelenega, a vse to ni nič proti temu, kar se dogaja na gorenjskih planinah, zlasti pa v Bohinj i.
Takozvani „turisti" lazijo na hrihe in viši se, samo da si Darujejo polno torbo očnic (planinke — Edelvveiss.) Čemu jim bodo, tega ne uprašajo, glavna stvar je le, veliko, le veliko. Se hujši pa so netu-risti". Zadnjič bilo je na Črni prsti v jednem dnevu 12 Bolčanov, ki so poruvali vse očnice in odnesli jih polne vreče. Nekdaj zbok svoje bogate „Hore" svetovno slavna Črna prst, ie daudanes skoro popolnoma gola, opustošena. Jednako je po druzih planinah. Ali bi ne bilo tudi v tem o/.iru potrebno in umestno, da se tacemu vandalizmu stori konec?
s.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L i : b 1; ■- n i 1. septembra
Deželna zbora češki in gališki baje ne bodeta končala svojih obravnav v oktobru, marveč bodeta zborovala še po novem letu. Tako vzaj poroča „Hlas Naruda". To je pa morda le ž-1 ja hov, ki bi radi. da bi deželni zbor dolgo zboroval in tako dobil več veljave. Dosedaj pa vlada nikakor ni bila posebno naklonjena kakemu razširjenju delokroga deželnih zborov in je je nekako prezirala, zaradi tega tudi letos ni verojetuo, da bi drugače postopala.
Vlada je obrnila pozornost svojo preskrba van j u <liiirnislov. kateri zaradi starosti neso več za delo. Državnim oblastvom je naročila, da predlagajo diurniste, ki so več let delali za državo in so vsled starosti opešali, da se zanje dobe milostne pokojnine. Te pokojnine se bodo določile po tem, kako dolgo je dotičnik služil, in po osobnih okolščinah njegovih, nikakor pa ne smejo presegati polovice njegovega zadnjega aktivnega zaslužka.
Vuaaije države.
Srbftka kraljica Natalija odpotuje iz Pariza v Bukurešt, kakor se govori, zaradi tega, da bode ložje občevala z osobami, ki posredujejo v zadevi ločitve zakona, katera stvar ima se kmalu rešiti. Piročanac vrnil se je že v Beligrad iz Pariza in v Belemgradu so kaj radovedni, kaj se je dogovoril s kraljico. Morda pride kraljica k obravnavi duhov-skega konsistorija v Beligrad. Kakor se piše v „Berliner Tagblatt" bode obravnava dne 27. septembra. Kraljica je naznanila po svojem zastopniku, da pride sama v Beligrad. Kralj je izdal povelje, da naj je ne puste čez mejo. Štirje ministri so kralju izjavili, da se to ne da zvršiti. Kristić mu je pa naravnost rekel, da se po srbskih zakonih ne sme nikomur braniti, priti pred sodišče , in je dal svojo demisijo, ki pa še ni rešena. — Roparji iz Stare Srbijć zopet češče prihajajo v Srbijo. Zadnji čas so oropali več vasij, požgali več hiš. Roparji navaduo prihajajo na konjih, kar pač dokazuje, da se jim v Turčiji preslabo ne godi.
IloIgarNki knez pojde v kratkem k manevrom v Plovdiv in Šumlo in misli potem bivati dlje časa v gradu Candrova pri Varni.
V pribaltijskih pokrajinah prestrojila je ru-»ka vlada policijo. Dosedaj so nemški baroni sami volili policijske organe, sedaj jih bode pa imenovala Vlada. Sedaj se bode pa' lotila preustroj en j a sodstva v omenjenem zmislu. Tako bode polagoma odpravila vse pred pravice nemških baronov, ki so dosedaj na vso moč zatirali ostali narod.
FraiM'ONk i minister vnanjih zadev je v po-slednjej noti, s katero je odgovoril Criapiju, naglašal, da so prememba suverenstva še le s pogodbami uve Ijavi. Tako je bilo v Algieru, kj*r je boj pravilno izročil svoje pravice Francozom. Tko je bilo tudi z Dobrudžo in pokrajinami, ki so so odstopile Srbiji, ko se je premenilo suverenstva vsled Beroiinske pogodbe. Italija pa zastran Masave ni sklenila nikake pogodbe in jejHtalijanska vlada celo večkrat izjavila, da v Masavi samo upravo zvršuje. Kapitulacije se neso odpravile, dokler ni nota italijanske vlade z dne 25. julija utrdila suverenstva. Vsled tega Italija ni bila opravičena, prezirati francoskega konzula, ki je imel sultanov eksekvatur, katerega je pa Francija morala odpoklicati, da se stvari neso še bolj poostrile. Italija in Francija bi se bili imeli o tem pobotati sami ter ni bilo treba te stvari pred lagati vsej Evropi. Ko se je pa stvar predložila že vlastim. bodo poslednje spoznale, da je Francija vedno uvaževala ozire proti prijateljskoj vlasti ter je le branila pravice in svojo veljavo, kar je bila storiti dolžna. — Na Francoskem jako hite z izde lovanjem novih pušk, Vojni minister je odredil, da se še kupi 300 strojev za izdelovanje novih pušk, tako da bode delalo 8200 strojev. 580.000 pušk je že narejenih. Patrone se pa še hitreje izdelujejo. Dosedaj je že narejenih 5000 patron za vsako puško. 7. novembra dobe čete Leblove puške, 2. aprila pa že deželua hramba.
V šestem Berolinskem okraji, kateri je sedaj v lK'iiKkeiii državnem zboru zastopal socijalist Hasenclever, bila je dopolnilna volitev. Voljen je socijalist Liebknecht, ki je dobil 2G0G7 glasov. Pristaš svobodomiselne stranke Kliicke dobil je 7507, protisemit Forster 4325, konservativc Holz, kateremu so dali glasove vsi vladni pristaši pa 4847 glasov. Udeležltev bila je jako slaba. Poučno je pa, če pogledamo, po koliko glasov so dobili razni kandidatke pri občnih volitvah za državni zbor. Tedaj je bil dobil socijalist Hasenclever 33.453, kandidat svobodomiselne stranke 11.750, konservativec Holz pa 16.83C glasov Potem takem je vsak kandidat dobil manj glasov. Največ bo pa izgubili konservativci, kar pač dokazuje, da ima vlada vedno manj pristašev v nemškej prestolnici.
Mi smo že bili omenili, da je predsednik Cle-veland od zbornice zahteval pooblastil za represalije proti Kanadi Ta njegov korak je vzbudil veliko nevoljo v Kanadi. Govori se, da so zaradi tega Bnide kanadski parlament in bode sklenil peticijo na angleško vlado, da naj naloži carino na uvoz žita iz Zjedinjenih držav. Kolonije že lahko Auglijo zalagajo z žitom.   Će bode Anglija  ustregla želji
Kanadcev, bode se v Kanadi povzdignilo kmetijstvo, Zjedinjene države bodo pa imele veliko škodo.
Dopisi.
Iz ltajlicnlMirga 31. avgusta. (Sklep šolskega leta. Cesarska slavnost) Včeraj smo sklenili šolsko leto, komaj je odvabil k za hvalnej sv. maši, že so prihajali šolarji praznično oblečeni se šopki za klobuki in v nedrih, ter so strme ogledovali okrašeno šolsko poslopje. Srednje okno l. nadstropja polnila je velika cesarska podoba, nad to iz 2. nadstropja jo vibrala cesarska zastava, pod njo nad durmi pa je še zdaj brati razločni napis: „Naš 40 1. vladajoči cesar Fran Jožef I.: Živio!" Sv. maša je služil gosp. kaplan Rančigaj, ki nas je bil baš obiskal kot še lanski jako priljubljeni katehet in kaplan Rajhen-burški. Po sv. maši zbrali so se šolarji vseh štirih razredov s svojimi učiteljstvom, načelnikom kraj-nega šolskega sveta i. t d. v prostornej učnej sobi 3. razreda. Tu je imel ravnatelj g. Jamšek slavnostni govor, katerega je končal s trikratnim „ŽivioM na presvetlega cesarja, kateri vsklik je po velikej natlačenej sobi mogočno odmeval. Po slavnosti primernih deklama cijah in pevanji razredoma, zapeli so še skupno „Telovadski pozdrav" in nazadnje Cesarsko. Zatem so se prebrali iz „Zlate knjige" odličnjake, mej katere se je razdelilo 20 srečk Celj-Bke loterije, katere sta darovala gg. posl. Jerman in trgovec pl. Rainhofen; vsak šolar pa je dobil po 1 iztis Tomšičeve knjižice „Cesar Fran Jožef 1848—1888", nekaj otrok nemških roditeljev „Unser Kai&er 1848—1888."
Zdaj so se podali šolarji v svoje razrede, kjer so se jim razdelila šolska naznanila (14 letnikom tudi odpustna, ozir, odhodna spričala) in njihovi mejletni izdelki, konečno pa so se odpustili s povabilom ob 2. uri popoludne na malo južino, katero so jim priredili blagi dobrotniki domači. Ob določeni uri bilo je zbranih pred šolo okolu 300 šolarjev, in ko jim je stopila na čelo „turska muzika", začela se je skozi terg pomikati dolga vrsta mladeži ven „na Kuharjevo na Gorici" — sedaj last trapistov — kjer se je otrokom postreglo s kruhom, pečenko in z vinom. Pridružilo se je tudi mnogo gospode, katera se je radovala nad veselo mladino, ki je na preprijaznem griči prepevala, telovadila iu igrala. Po pesni „Kako lepo se solnce ozira" odpustili so se šolarji, odrasli pa so posedli prostore okolu pogrnenih miz.
G. Unschuld napije zdaj preljubljenemu cesarju, šolski ravnatelj se srčno zahvali vsem prijateljem šolske mladine, ki so le količkaj pripomogli k po-goščenju mnogobrojne mladeži, v prvej vrsti gosp. Delefantu, ki se je pri tem največ trudil, v drugi vrsti pa gospej Lenardovej, gospodičnama Olgi Po-trčevej in Fani Kaejanovej, in pa vrlemu fantu Mateju Radejevemu, ki so se toli trudili s postrežbo. Da, da; se združenimi močmi da se tudi v neznatnem kraji veliko doseči zlasti, ako ne manka naudu-šenja.
Domače stvari.
— (Deželni zbor štajerski) imel je včeraj sejo, ki je trajala, kakor javlja „Tagespost" le 2 5 minut. Razne predloge izročile so se odsekom in potem je bil konec. Danes je četrta seja, v kateri bode dr. Iiadev utemeljeval slovenskih poslancev predlog, da se napravijo trsnice z ameriškimi trtami.
— (Za tekmovalno telovadbo) pri 25 letnici „Sokola" poklonil je tudi znani rodoljub Ljubljanski, gosp. Ivan Vilhar,  dragoceno darilo.
— (Pri Sokolskoj petin dvajsetletni ci) bode slove n s k a Kor oš k a zastopana tako znamenito, ko ni bila doslej še pri nobenej narod-nej slavnosti. Odposlala bode petnajst zastopnikov, ki bodo došli ob jednem s češkimi odposlanstvi iu katere bode odbor „Sokola" peljal se pozdravit v Trbiž. E o imen naših koroških bratov, ki nas bodo počastili o tej priliki: Gregor Eiuspieler, župnik v PodkloStru, deželni poslanec in izdajatelj „Mira" ; V e k o s 1 a v Legat, voditelj tiskarne „družbo sv. Mohorja; J. Rakeš, stud. medic, v Velikovci; F1 ran Mihelj, farni provizor pri Veli-kovci; 1 v a n S i r n i k, kanonik v Veli kovci; J a k o b Rad o s lav Hočevar, magister pharmaciae in trgovec z vinom v Velikovci; Matija Prose k ar. posestnik na  Plešivci vrhu Kotmare vasi; Peter
'jfiG  Dalje v prilogi. "^Nj
Priloga „Slovenskemn Narođn" St. 201 1. septembra 1888.
Šlager, veleposestnik v Novej vasi pri Zakamnu ; Janez Stih, posestnik v Ivovljah; Janez Ure, posestnik v Šmartinu poleg Celovca; Fran Ein-spieler, posestnik na Ustrči v Rožnej dolini; Valentin Einspieler, posestnik na Mačah; Gregor Juri c, posestnik na Spodnje j Bistrici; Josip Kraut, posestnik v Žihpolji; Jakob Hedenik, posestnik v Žihpolji.
— (»Savinjski Sokol") udeležil se bode po večji deputaciji z društveno zastavo 25 letnice obstanka telovadnega društva „Sokol" v Ljubljani. Vsi p. n. udje se opozarjajo, da so v mogoče ve liketn številu te slavnosti udeležijo, ter sodelovanje nadalje do 5. t. m. objavijo.
— („Sokol") priredi povodom praznovanja svoje 25 letnice dne 8. septembra 1888 zvečer v okusno ozalšanih dvoranah starega strelišča plen. K temu je priti gospodom v sokolskej opravi ali v popolnej salonskej oblekL Za damo velja mala toa leta. Ustop je prost za dame ter one goste in do-mučiue, ki pridejo v sokolskej opravi; za vse ostale iznaša ustopnina 1 gld. Ustopnice dobivajo se pri trgovci. Hugonu Turka na Mestnem trgu, pri kustosu čitalničnem in pri blagajnici banke „Slavije" v Gospodskdi ulicah štev. 12. —* Vabila k plesu se že razpošiljajo in ker se dobivajo ustopnice le proti izkazu taistih, oglase naj se oni, ki žele vabila, pa ga po kaki neljubi pomoti neso dobili — pri prodajalcih ustopnic ali pa pri Sokolovem odboru. Nadejati se je, da bode ples prav mnogobrojno, obiskan kajti delajo se že obširne priprave.
— (Vspored slavnosti petindvajsetletnega   obstoja  telovadnega društva „Sokol" v Ljubljani) dno 8. in 9. septembra 1888. Dne 7. septembra: Ob G. uri 25 minut zjutraj odpelje se prvo odposlanstvo odborovo v Trbiž, da pozdravi  dohajajoče češke goste in odposlance koroških Slovencev.  Ob 10. uri 52 minut dopoludne odpelje se drugo odposlanstvo odborovo k Zidanemu mostu, da pozdravi dohajajoče hrvatske goste. Ob štirih popoludne zbcro se Sokoli na čitalničnem vrtu ter odkorakajo o polu spetih z Novomeško godbo na Čelu za društveno zastavo na kolodvor, da sprejmo češke  goste in odposlance koroških Slovencev, ki se pripeljejo ob petih z vlakom Rudolfove železnice, in  hrvatske goste, ki dospo ob 6. uri 10 min. z brzovlakom južne železnice. Zvečer hode zbirališče v gostilničnih in na vrtnih prostorih  čitalničnih. Dne 8. septembra: Ob osmih zjutraj shod na čitalničnem vrtu. Ob polu devetih odidejo vsa društva z zastavami in godbo na čelu na kolodvor, da sprejmo goste, ki pridejo z lokalnim vlakom Celjskim. Potem se podajo na travnik nasproti kolizeju v Latermanovera drevoredu, kjer bode ob desetih sv. masa, katero bode daroval precastiti  g. Ignacij Žitn-ik.  Sokoli postavijo sejna prostoru pred žrtvenikom tako, da napravijo po-lukrog, segajoč od jednega konca žrtvenika do dru zega. Mej sv. mašo' svirala bode Novomeška godba in streljalo se bode iz topičev na Šišenskem bregu Po končanej sv. maši razvrsto se vsa društva v slavnostni sprovod po naslednjem redu:  1. Jezdeci sokolski, 2. Novomeška godba, 3. starosta „Sokola Ljubljanskega in po  jeden zastopnik ^Sokolov": Praškega in Zagrebškega, 4. „Sokol" Praški, 5. odposlanstva oBtaiih čeških   „Sokolov"  po azbučnem redu svojih domovanj, G. „Sokol" Zagrebški, 7. od poslanstva ostalih hrvatskih „Sokolov", 8. odposlanstva slovenskih „Sokolov", 9. odposlanstva ostalih društev,   10. „Sokol" Ljubljanski,   11. Kamniška godba. Tako sestavljeni  sprevod pomikal se bode: po Marijo Terezije cesti,  Schellenburgovih ulicah, Kongresnem trgu, Gospodskih ulicah, St. Jakobskem trgu,  Starem trgu,  Mestnem trgu, Valvasorjevem trgu, Vodnikovih ulicah do čitalmce. Na velikem trgu pred mestno hišo pričakoval bode sprovoda mestni župan P.eter Grasselli na čelu mestnega zastopa.   Tu se ustavi sprovod in veli Sokolom „pozor". Starosta Ljubljanskega „Sokola" v sprem stvu zastopnikov  „Sokolov"   Praškega in Zagre.b škega poda se  k stajališču  županovemu  ter mu predstavi pa kratkem ogovoru zastopnika Praškega in Zagrebškega „Sokola". Po odgovoru gospoda žu pana zasvira godba „Naprej zastave Slave" in vse zastave pozdravijo župana in mestni zastop. Potem odide sprovod dalje do čitalnice, kjer  se razide Po sprevodu bode za Sokole skupni obed na vrtu gostilnice „pri Zvezdi" na trgu cesarja Josipa. Mej obedom svirala bode Kamniška godba. Ob treh po poludne javna telovadba vseh sokolskih društev na Koslerjevem vrtu. Za ustop na vrt, na katerem bo-
deta svirali Novomeška in Kamniška godba, plačati bode po 10 kr.; za ustop na telovadni prostor, ki bode pregrajeo, po 20 kr. in za sedež na tribuni po 50 kr. Rodoljubne  dame v narodnej noši prodajale bodo na vrtu kitice in smodke v korist društvu. Ob šestih zvečer priredi „klub slovenskih kolesarjev"  iz posebne prijaznosti do Ljubljanskega „Sokola" in iz bratovske naklonjenosti istemu na čast došlim gostom .tekmovalno dirko" po velikej cesti od Koslerjevega vrta do Št. Vida.   Te dirke udeležili se bodo tudi kolesarji  nekaterih drugih narodnih društev in klubov. Ob polu osmih zvečer bodo ples v dvoranah starega strelišča, pri katerem bode sviral oddelek Novomeške godbe.  Pri plesu velja za dame mala toileta; gospodom pa je priti v sokolskej opravi ali v popolnej  salonskej obliki. Ustop je prost za dame ter one goste in domačine, ki pridejo v sokolskej opravi ; za vse ostale iznaša ustopnina po 1 gld. Dne 9. septembra: O polu sedmih zjutraj shod v Čitalnici. Ob sedmih odhod na Rožnik, kjer bode skupni zajutrek.   Ob devetih odhod z Rožnika preko Češkega vrha in mimo Tivolskega grada na Koslerjev vrt, kjer bode ob jed-najstih tekmovalna telovadba. Za ustop na vrt, na katerem bode svirala Novomeška godba, plačati bode po 10 kr., za ustop na pregrajeni prostor po 20 kr. in za sedeže na tribuni po 50 kr. Po končanej telovadbi ogovoril bode starosta Ljubljauskega „Sokola" one brate, katerim bode razsodništvo priznalo zmago, in nežna roka odičila bode vsacega njih z lipovem vencem. Na to se podado Sokoli — na čelu njim odičeni zmagovalci — za godbo po Marije Terezije cesti, Dunajskej cesti in Šelenburgo-vih ulicah v čitalnico, kjer bode takoj na to v dvo rani slavnostni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Ogovor staroste. 2. Imenovanje častnih članov 3. Delitev odlik mej zmagovalce. 4. Poročilo tajni kovo. 5. Posamezni predlogi. K občnemu zboru imeli bodo pristop vsi došli gostje in Ljubljanski povab Ijenci.   Ob dveh popoludne bode banket v dvora nah starega strelišča.   Mej banketom svirala bode Novomeška godba.   O polu osmih zvečer bode v dvorani Ljubljanske čitalnice slavnostna predstava, katero  do.šlim   gostom  za čast  priredi slovensko dramatično društvo. Vspored predstavi : 1. Proslov Besede Frana Gestrina, govori  gospodičina Zorka Krsnikova.   2. Revček Andrejček.   Narodna igra s petjem v petih dejanjih. Po Carlu Monetu proslo-venil J. Bedenek. Dne 10. septembra: Ob. G.2i zjutraj izlet na bledsko jezero, odkoder se izletniki vrnejo ob desetih  zvečer v Ljubljano.   Dne 11. septembra: Ob 5.40 zjutraj izlet v Postoj i no, kamor dospe vlak ob 7.50. Potem skupni zajutrek v v gostilnici Vičičevej.  Ob desetih obisk jame. O polu jeduej skupni obed v gostilnici Vičičevej. Ob 3.37 odhod v Trst, kamor dospe vlak ob G.30.
— (Kakor setev — tako žetev.) Hči tukajšnjega finančnega uradnika Tvrđega, katero ime baš ne kaže nemškega izvora, kazala je nedavno svojo olikanost s tem, da je, gredoč mimo slovenski govorečih dveh gospodičin, glasno vsklik-nila: „Ich kann die.se slovenische Hunde nicht leiden". To se je zgodilo na Poljanskem nasipu. Psovko je slišalo tudi več slovenskih dečkov in si jo zapomnilo. Ko je torej napominana olikana (?) gospodičina včeraj zopet Sla po Poljanskem nasipu, obkolilo jo je več dečkov s klici; „Ti si pa deu-tscher Hund". Gospodičina ali njeni oče šel je tožit na magistrat, kjer se je vršila včeraj popoludne obravnava. Oče jednega teh dečkov, ki je bil poklican na magistrat, ugovarjal je, da je gospodičina s svojim surovim vedenjem sama kriva, da se je to zgodilo. Uradnik je odložil obravnavo, da bode zaslišal priče, ki so slišale psovke tožiteljice. — Mi le občudujemo te ženske predrznost, da se upa tožiti, ko je ona prva bruhnila psovke, ki so moralo izzvati primeren odgovor.
— (Avtomatične tehtnice), ki so razpostavljene tudi po Ljubljani, služijo nemškemu „Schulvereinu". Magistrat v Budimpešti po višal je vsled tega davek in pristojbine za dovolitev tacih tehtnic, kar bi tudi kje drugej ne bilo napačno. Naše občinstvo naj si to zapomni, to tembolj, ker so rečene tehtnice tako slabe, da skoro dve ne kažeta jednako.
— (Iz Trebnjega:) Pokojni dr. Kovač urezal se je pri neki operaciji in zastrupil ei roko, da je vsled otekline umrl.
— (Preložitev okrajne ceste pri Podčetrtku) stala bode 21.300 gld. Od te vsote prevzame dežela 10.G50 gld., okrajni zastop v Kozjem
5000 gld., okrajni  zastop  v  Šmariji   pri Jelšah G50 gld. Rečena okrajna zastopa sta se vrhu tega zavezala, da bodeta vrhu tega trpela vsak polovico troškov, presezajočih proračun.
— (Vabilo) k občnemu zborovanju podružnice sv. Cirila in Metoda v Ajdovščini, ki se bode vršilo v nedeljo 2. t. m. ob 4 uri popoludne v prostorih g. Hiihna K obilnej udeležbi vabi najuljud-neje odbor.
— (Iz Staregatrga pri Loži) se nam piše: prebravši svoj dopis z dne 25. t. m. v „Slov. Narod" opazil sem takoj napake, da sem pisal poštna hiša, berite pa: hiša gospoda Ivana Benčine, kjer je tudi pošta. Dalje sem pisal vrt gospoda Fr. Tomšiča c. kr. deželnega sodišča svetnika, a berite pa: vrt gospoda F. Toinea, najemnika posestva gospoda F. TomŠiša, c kr. dež. sodnije svetnika.  Vsakemu svoje!
— (Iz Senožeč) dobili smo danes od g. Josipa Zelena popolnoma razvito cvetje, odcve-telo cvetje in veliko dozorelo jabolko, vse z jednega debla, katero na njegovem vrtu že 14 dnij cvete. Dotična jablana bila je pred 8 dnevi popol noma v pomladanskem cvetji in ima v primeri z velikostjo prav obilno število jabolk. — V „Do-lenjskih Novicah" čitamo, da je g. FVan Bohte iz Spodnje težke vode uredništvu poslal cvetečo trto, kar je tudi redkost.
— (Čvetero razred no ljudsko šolo na Krškem) pohajalo je v preteklem šolskem letu 92 dečkov, 103 deklice, vkupe 195 učencev, ponav-Ijalno šolo pa 17 učencev. Ta šola odlikuje se pred drugimi zlasti s tem, da ima šolarsko kuhinjo", v kateri je je povprečno po 25 otrok na mesec dobivalo dopoludne gorko jed, posebe pa seje 10 otrokom na domu dajala hrana. Vodstvo šole je za »šolarsko kuhinjo" od blagih dobrotnikov nabralo 171 gold. 70-kr., katere je tudi vse izdalo. Poučevali so na tej šoli gg. Fran Gab<ršek, nadučitelj in voditelj; Ivan K na v s, katehet; Jarnej Ravni* kar, učitelj; Marija Wessner in Marija Mi c h e 1 učiteljici.
— (Posojilnica v Mariboru) imela je meseca avgusta 43.0G7 gld. 80 kr. dobodkov, 38.121 gld.74 kr. izdatkov, torej 81.189 gld. 54 kr. prometa.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 31. avgusta. Cesar, ki se je danas zjutraj pripeljal z Bavarskega, pojde jutri zjutraj v Gmunden, obiskat rusko carico ter se vrne že popoludne.
Beligrad 31. avgusta. Konzistorij bode v jutršnji seji obravnaval o ločitvi zakona mej kraljem in kraljico ter presojal ugovore kraljičine. Tudi ministerstvo posvetovalo se je danes ob istcj zadevi. — Občinam in cerkvam se je prepovedalo, dne 7. septembra praznovati rojstni dan kraljice Natalije.
Kajira 31. avgusta. Abisinci zajeli so zopet Koren in zbirajo ondu močne čete, da zabranijo Italijanov invazijo.
Krško 1. septembra. pm slovenska stalna u&lska razstava prirejena, vse druge priprave gotove. Slavnost pri vsakem vremenu.
Dunaj 1. septembra. Cesar ob 8. zjutraj odpeljal se v Gmunden, obiskat rusko carico.
Pariz 1. septembra. Tri včerajšnjem za-jutreku, ki ga je priredilo mesto Hyeres, zani-kaval je minister mornarice, da bi manevri imeli vojevit značaj. Nameravalo se je samo poskusiti pripravljenost, ki se je popolnoma obnesla. Francija neče vojne, ako se jej pa napove, ne bode se umaknila. Floquet poudarjal je neustrašeno energično postopanje republike proti notranjim sovražnikom.
Berolin 1. septembra. Krst prinčev vršil se je v prisotnosti kralja saksonskega, švedskega, nadvojvode Karola Ludovika in njegove soproge t r družili visocih prič in vse obitelji cesarjeve po programu. Krščenec dobil je ime: Oskar Karol Gustav Adolf. Zvečer pred največjo gospodo, zbrano na grajskem balkonu, velik koncert vseh godb gardskega voja.
Razne vesti.
* (Zastavljena sabla.) „N. V." javlja in za njim ponatisnili so drugi avstrijski listi vest, da je kralj Milan pred nekoliko leti na Dunaji zakvartal 200 000 frankov in ker ni imel denarja, zastavil
pab'o, okovano z dragocenimi dijamanti. Saldo pokloni je bil očetu njegovemu car Nikola.
* (V Indiji) p.b'li so letos po uradnih po ročihh 345 tigrov, (140 leopardov. 600 volkov, 170 medvedov  in 31.000 kač.   Te živali  ugonobile so 11.983 Ijuilij.
Bratje „Sokoli"!
(lledd na bli&ajoco 16 petindvajsetletni co našega društva, vabimo ?se one „Sokole", kateri se udeleže slavnosti v druStveni opravi, jutri v nodeljo točno ub 3. uri popoludno h
v telovadnico II. mestne deške Sole na Cojzovi cesti.
Ako bo mine ugodno, i/letimo v svojih opravah v okolico Ljubljansko. ODBOR.
ttoji (881—201)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt lota gid. 1.15.
sta
J
T ii.j c i:
28. avgusta.
Tri Hlonu: ll.mkel r. Dunaja. — Cosulieh iz (>g(V-skejfa. — Hordlm iz Trstu. — Krni iz Pudimpešte. — Schafenbiuier iz Gorico. — Turni iz Trsta. — (ioldstein \t Velike Kauiže.
Pri Mali« : Pelzel iz (Jradca. — Truden iz Trsta. — Slatner iz Novega mesta.
Pri južnem koloriUorti: Strohneli iz Maribora. — Rupnik iz Trsta
Umrli so v IJubijani:
31. avgusta: Dr. Eruest pl. Lehman, umirovljeni nad-sodnije svetnik, 72 let. m Bregu st. 20, za srčno hibo. — Viljem Dollhof, umirovljeni c. kr. okrajni glavar, G2 let, 1'olanska eesta št. 6, za osiabljenjom.
v deželncj bolnici:
29. avgusta: Fran Ravnikar, delavec, 57 let, za plučnico. — Vester Katra, kuharica, 57 let, za katarom v črevih. — Marija Kušel,   delavka, 'JO let, za sicno hibo.
!K). avgusta : Janez Voltriu,  delavec, 38 let, za Je-
tiko:
Meteorologično poročilo.
<=>	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
tik > co	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	787 1 mm. 736 4 mm. 737-2 mm.	15 0° C 26-2 "C 188° C	brezv. hI. zah. sl.jz.	megla d.jas. obl.	0 4C mm. dežja.
Srednja temperatura 20 0 \ za 2-7" nad normaloin.
dne" 1. septembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
		včeraj	—	danes
	. gld	82 —	- gld	81-90
Srebrna renta ....		82-90	n	83 —
Zlata renta.....	• n	111-80		111 80
6°/0 marčna renta .   . ,		98-—		98- —
Akcije narodne banke.		873-—	_	874'—
Kreditne akcije .   .   . .	• n	314-40		313-75
		123*15		123 —
		—•—	- n	—■—
Napol........	. n	9-74		9-73
C. kr. cekini.....		5-85	_	5-85
		60-07 V,	n	60 —
4"/ državne srečke iz 1. 18M 280 gld. Državne srečke iz 1. 1804 100 „
Ogerska zlata renta 4",'u   .   .       .   . .
i>ka papirna renta 5" , .   . .
V     M aje rsk e zemljišč, odvez, obtlg.    . . [lunam reg. srečke  b{\a   .   .     lOO gld. Zeiulj. obe, avstr. 41 / , »lati -ust. listi . Prior, oblig   Eliznbctine zapad, zeleznire Prior, oblig  Ferdinandove sev. tel /.niee
Krtdltne srečke.....100 gld
U.idolfove srečke..... 1') .,
Akcije anglo-avstr. banke 120 „
rramm-.vav-dnint. velj. 170 }»ld. a v.
188
1»W in '
91 106
119 123
100 is;
110
228
gld. 75 kr.
00 »>'i M
BO
20 75
Zahvala.
Dolga mučna bolezen Iztrgala Je ljubega sina iti brata
FRANA SANJKOVIČA,
pravniku IV. leta,
iz nal sredine. Trav prisrčno zahvalo izrekamo vsem onim, ki i\n tekom bolezni oh:skovali in ga tolažili, iu onim, ki so mu »kazali zadnjo čast. in ljubav ter gi\ spremljali k večnemu počitku. Prisrčna hvala tudi blugosrčniiii dariteljeui vencev.
Središče, dne 31, avgusta 1888.
(371.)      Žalujoča obitelj Sanjkovič-eva,
Za lovsko sezono!
Največja izber oiožja g jamstvom, da jo dobro iu da dobro Streljaj kakor: Lovske in salo usko puške, revolverji, ravno tako tudi mnogo za lOV potrebnih priprav ima po coni (681—6)
Fran Kaiscr,
pitškar In. prodajalec orožja,
Ljubljana, Šelenburgove ulice.
Tudi se popravila hitro in po ceni izvršujejo.
3? Q33aQO
se ponuja pri vseh boleznih, zlasti onih, ki izvirajo iz »priden« krvi, nadalje pri »udici, živčnih boleznih, ušesnih bolečinah, pliicnih In želodčnih boleznih, naduhi, slabosti, nrotinu, trganji in pri vseb ženskih boleznih, Trakulja odpravi se v dveh urah z glavo vred, za kar se jamči. Metoda, kije hitra in sigurna, pospešuje so z odličnim in skiišenim sredstvom Obširna poročila pošljejo naj so z naslovom: 'JIG IG) „^3:ygriea,-Offiicin.*'- Breelau II.
TMfMfViiflMflBil HM h lUTT MS T it
Vozne karte in vozni listi
,« Ameriko.
Kraljevo belgijski poštni parniki ,.l£«'«l Star Unč" iz Aiitwei*i»c*iia naravnost
v Nevv York in Philadelphio.
Koncesijonirano od vis. c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje jako rado:
koncesijonirano zastopstvo
na  Dim« jI,   IV.,  Wcyriiigei*tt!mso  \T:
Ludovik VVielich,
ali
Ivan KOMU . gostilničar pri „Bavarskom dvoru" v Ljubljani.  I*. Jaklitscb  V   Kocevjl,  Josip   Slrasser v luoiuosln. (175—21)
vapreJflM M za bo,loče šolsko leto   188889 pri omikani rodbini v popolno oNkrb (f>78)
v Rožnih ulicah št. 35, I. nadstropje.
ilini slovenski iliistrovani šaljivi list. ^
. • U U U U G Q U'U'U .....
a ac
izhaja po dvakrat na mesec
ter sloji        '478—14)
s glđ. 20 Ur. celo Ma»
I jrl«l. ISO kr« pol lota. M|
CL'i3' l i'i'dnistvo in iipi-avništvo v Narodni Tiskai-ni. ,^"""y.
Razglasilo.
Zabubili urad it>,lti»in<^li<>^>-ti davka v li!: 111111 i K11 v spre j me takoj
dva dacarja.
Taisti, kateri žele v to Hlužbo stopiti, nuj svoje prošnje podpisanemu iieiiimloiiia pošljejo ali pa se oaobuo predstavijo, ker so službe takoj za nastopiti.
Kamnik, 29. avgusta 1888. (572-3)
F. P. VIDIC & COMP. i
priporočata p. n. obeinstvu za salone. Kavarne, ^ gostilno, privatnn stanovanja i. t. d. V
lončene peči]
po jnko nizki ccui ter iz najboljšega, iila-a ^
izdelane. (440—21) ►
Zaloga: v Slonovih ulicah št. 9. ^
B.
lekarju „Pri angelju" — v Ljubljani.
V s prej i u i te. izraz moje najiskrenejse zahvale za Vašo CNeneo, katera me je rešila bolezni, koja me je spravila skoro na kraj groba. Strašne bolečino sem trpel v želodcu, brez vsacega upa na olajšitev. Vedno biijšej bolezni pridruži so še zlatenica. Ali jaz in mnogo mojih tovarišev dobilo jo zopet popolno zdravju iu to le po Vašoj nedosegljivej ,,1'ieeolifevi esenci", za ko j o smo Vam do smrti hvaležni. JoNip Tomažič, c. kr. orožniški vodnik v Pulji. V steklenicah po li") kr. dobiva se v skoro vseh lekarnah na Štajerskem, Koroškem, v Trstu, na Primorskem, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji. — V Rudol-lbvem se dobiva v lekarni Ilizzioli-jevej.   (208—23)
Najboljša in naj-
vremoatoir olliki
Mesto gld. ir>'—.
Čudež sedanjosti !
cenejša angleška
Samo -~L gfia..
Mesto gld. ir>—.
2 letno jamstvo. <la ui-a <lobro ure.
lOletuo janiNtvo zaKTCillno iiKM- kHEtiliiice.
Ta z devetimi zlatimi, srebrnimi in bronastimi svetinjami premij o vana ura ima polirano okrožje iz bakraste zlatokovine, narejeno prav po zgornjem narisi c patentovano strokovnostakleno kazavnico, ki ima čudoviti) lastnost, da v zavsera temni noči
il^* Hveti Kve(l«» kakor meseci
Poleg te^a ima zvončno budilo, ki se lahko nastavi na kadri čas kdo hoče, ima dva bronasta uteža. Ker jej je cena, uštevši leseni zabojeek, v katerom so odpošlje, le 4 u.i<!.. itci: štiri goldinarje, more vsakdo omisliti si tako izvrstno, trajno uro, ki je kn.s vsakemu stanovanju. — Razpošilja proti gotovemu denarja ali c. kr. peštnemu povzetju
Exporthaii8 I., ..Zim* Kaiserin Maria Theresia", Wion, VVeissgarber, KriegerQa8se II, Parterro, Thiir 5, Wien. i54l—7)
Popotniška gostilnica
v LescaH pri Bledia „^ri Triglavu" s popolnoma opravljenimi 17 sobami in s prostori za gostilno, pokritim kegljiščem, vrtom, s posebnim zavsem opravljenim velikim salonom, ledenico in stajo,
odda so /a več let s pogodbo v najem, oziroma tudi na račun.
Kaj več so izve pri laBtniku Janezu Golias-u lia Št. Peterski cesti št. 6G v Ljubljani. _ (564—2)
C. kr.
prlv.
pna avstrijsko-ogerska tovarna za harmonije
Al. Hugo Lhota, v Kraljevem gradci
priporoča svoje liarinonije, ki so na najboljšem glasu, po najnižjih cenah (elegantni harmonij za salon, \z orehovega lesa, 3 sprem.) po 70 gld. iu višjo ter jo razpošilja Iranko na vse železniško postaje avstro-Ogerflke dižave.
S »le« nalili UuliovHCiiii in p. n. eantltini iičiteljein tudi na mesečno obroke DO t> 21 dalja (na obroke) le It> ^liB. — Permanenčna razstava nad 100
harmonijev  najnovejše  konstrukcije. — Iliistrovani ceniki  gratis in franko. —
Jamstvo za pet let. (507—12)
5195
DOMAČIH ZDRAVIL,
kakor jih rabi slovenski narod.
S poljudnim opisom človeškega telesa.
Izdal In zalotil Dragotiu Hribar.
Odobril br. Edvard Bouedičio, nadzdravnik usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroškem.
Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „NARODNI TISKARNI" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po pošti 45 Itr.
PRAN CHRISTOPH-ov
(474-14)
svetli
* i
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teh praktičnih lastnosti j In Jednostavnoga rabljen) s se posebno pripo-rof'a, kdor hoee sam lakirati tla. — Sobe so v dveh arah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvati (prav kakor oljnato barve) in brezbarven (ki daje samo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe bo v vseh zalogah.
Dobiva se v ljubljeni pri FRAN CHRISTOPH,
T1T A \TTT T TTm71W A \T\T TT i/nmitclj in jedini izdčlovatelj pristnega IV AJN U    LiUUJVlVlAJN JN - U.    svetle^ laka za tla, PRAHA & BEI10L1N.
jjj C. kr. priv. fabrika za izdelovanje LUJ
fizarezanih strešnikov^
T7- SSIlsasel điOllzil na Koroškem
priporoča svoje (298—1J<)
patentovane vštricne zarezane strešnike, ki
ki   so  najbolj   bili   odlikovani   mi   kcruinicu i   ratzNtavi   v   Parizu, ffj
Slove že daleč po svetu, r>ć
ker so ponebno lnhJ.i. solidni, lirni, po eeui in ker nafuimij trpe o«l
rrr
em in ftj^
Niie^a i u mraza. jGE" PoroAtvo -jr.it tv\ letu«
Ž njimi  krijejo Se po  LaSki-m, Svicsu skein, Francoskem, NemSkum po Ameriki.
Fsbrlka je v a vso avstro-ogersko državo iasini<a lioiiHtansk« patentu za i '.<l vl<n an j4- zure/.auili HtresiiiKov. potem vneli patentov iii z« i /.(!«'lt»» vis je Kelimi« IbeiuiJevib / ui/anii strešnikov, kakor tudi L>, Pašna vaiit-paten ta.
Proti |)<)Mi<in;i l<-«'ii« in ponoreJ alcem 8« hode po smislu patentne.-a Bako na najostreje kazenski postopalo. pO
Fabrika tsdehtje tudi najboljše vrste [M
ffl zidarsko opeko, žlebako, steklene zarezane stres- m n] nike in strežna okna.
"l^ Glavno zastopstvo in zalogo za Kranjsko, Rek«, Trst, (io-.J-U rico, kakor tudi za vso Primorsko, Istro, Goriško in l)al-|jl mučijo imata rW"
% f. p.vidic & Comp., v LJubljani, v Slomili ulicah št. 9. g
Za čas stavbe
priporoča
Dfies
Mestni trg št, 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10
v velikem izboru in po zelo nizki eeui
okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, samokolnice, vezi za zidov je, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklojni papir (I)ach-pappe) iu asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štcdilnn ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi iu železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste tronibe iii ventile in železne okove. (224—28)
aiasr Za poljedeljstvo: ~%m
Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesone brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
i
Zdraviscc
KRAPINSKE TOPLICE
—r==E na- IE3IrTra.tslceia^.- =====—
O«! že eziliee postuja. Z.-tbok-KrapiusUe Topliee {edno
uro oddaljene. -    Oiiiiiil»iiHi i • i 111 ' j .1 j •> k  imiI.i um   vlaku. — Nečija ilu   .imiii oktobra.      <Vae *tniiovMuJeni  -<> od 1. septembru za £.">     s o i/u.:«-.      Dubro urejeno Kilnt> is«>, milo podnebje, vele-nnliiii ovoeje lt«l. iiil. (577—1)
¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥
¥
¥ ¥ M ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥
¥
¥ 44 ¥
O. I
¥
¥
Najboljši in najpripravnejsi način hranjevanja
J<- gotovo
zavarovanje življenja.
Zavarovanje življenja koristno jo vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki bo nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da dajo priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot.
Za neznaten denar more so zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostaloj rodbini, ali dota, ki ne izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker ae zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, ttinrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko hi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjene! starosti (u. pr. v 40,, 50. ali (iO. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej
Vse to načine zavarovanja u poljane ima vzajemno /;i n-rovuliia bani 3i „SLJL'^IJ^." v Pragi« katere prednost je Še to da je pri njej vsak člen brez kaceija posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25%, eelo 48%.
Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40 497 osob za 22,835 198 goldinarjev.
Vsa pojasnila daje brezplačno (288—48)
glavni zastop banke „SLAVLJE" v Ljubljani,
v lastnej hiši (Gospodske ulice 12).
to
w
to
to to
to to to to
to *
to to to
to
to
Marseillsko žolco,
najhitrejše, vsekako najsigurnejše in najpreprostejše sredstvo
J za čiščenje in zboljšanje vina
ima vedno
(562—.3 j )
A. Hartnianu v Ljubljani. £
Pisarna: Hotel Kvropu. ^
Navod, kako ae rabi, razpošilja so zastonj. HI £
! Važno za dame !
Moje slavnoznane
volnene potne podložke
(Wollschweisablatter)
brez podlage, ki nikdar ne puste, da bi nastali madeži od potu na obleki, ima jedini v ziilogi v Ljubljani gospod
J. S. BENEDIKT, „zur Spinnerin am Kreuz".
Cena: Par 3« Ur., 3 pare 83 l*r. — Prodajalci na drobno dobe rabat. Fran ko brod na O., v avgustu 1888.
(534-5) Robert pl. Stepbani.
S
Pravym pokladem
pro ncšfastnč obeti sebeprznćnl lonanio; a tajnych p r o s to p aš n o st i jest vytećnć dllo:
Dna ltctau-«i
ebeochrana.
Českč vvdani po 80^m vydatu\ ne meckem. S 27 vyobrazeniini. Cena 2 zl. r. m. Ćti je každy, kdo trpi strašnvmi nasledky teto nepravosti, upfiinua po-naučeui jeho zachrauujf co rok na tisice no uaocnjh od ne do vrat no smrti. Lze je dostati u nakladatelske lirmv , V er 1 a g s - M a g a z i n K. F. Bierev v Lipsku (Saško, Neumarkt 34", iakož i v kažpčm knilikupectivi. (8w7—14)
a Gg. šolskim predstojnikom |
S        in učiteljem g
jS (223
priporoča
I
a
i
trgovina z železnim in orofljem
ii«, l\Xos-*t;ii«?iii tnrfifll ssl. IO
vsa vrtnarska orodja, kakor budi orodja za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesna strgulja, škarje za g< senice, ročna lopatica, drevesna žaga, sadni trgac, drevesne škarje, cepili cepilnik za mladiče, cepilni ski nož in drevesna ščetka. na lepo po p leska ni leseni p urejena in po prav nizki ceni.
IJa kj
», g
yo- po »ga,
, nik, K
ii nož, vrtnar- LJi,
. Orodja so vsa ^J*
jseni plošči r^
lizki ceni. ^
Ćest.gg.lovcem!
J
puškar, (575—1)
Kolodvorske ulice št. 4 v Ljubljani,
se uljndno priporoča za izdelovanje in popravljanje pušk, revolverjev in vseh drugih v to Btroko spadaj očih del ter izvršuje točno in po ceni. — V zalogi ima
vsakovrstne puške in revolverje, kakor tud vsakovrstno strelivo po najni/jih cenab
Marijaceljske kapljice za želodec,
izvrstno upllvajoče pri vseh boleznih želodca.
Neprekosljlvo jiri pomnnjknnji alnsti do jodij, slabem želodci, smrdeči napi, napenjanji, kislem podiranji, koliki, želodćevem kataru, zgagi, ako ae ii ir. j i pesek in pšeno ter se nabira prereč aleza, pri zlatenici, gnjusu in bljuranji, glavobolji (če izvira bolečina iz želodca), krči v želodci, zapiranji ali zabasanji. preobloženji želodca z jedjo ali pijačo, glistah, boleznih nn vranici, na jetrih ali zlatej žili. — Cena steklenici z navodilom, kako so rabi, tU kr., vel. steklenici 70 kr
Olavno zalogo ima lokar KARO) I. It It \u\ v Kromerižl (Moravsko) MarijacolJBko kapljico neio nikako tajno srctl-1 Btvo. Njih sestavino navedeno so na navodu, kako rabiti, ki se pridnno vsakoj steklenici.
Pristne v skoro vseh lekarnah. —
SVARUiO I 1'riBtno Marijaceljske kapljico ho mnogokrat ponarejajo in posnemajo. — 1>i* nO |»rlNtne, mora vsaka atoklo-nica imotl rudeč zavitek z K«»r«?nJo varnlvcno siinmko in > iiiitodoni. kitko iiiliili. ki so prldene vaakej steklenici, opomniti je, da mora biti navod tiskan v tiskarni II. 4.iin<-Ii-ii V Ii r«»-DMnlli
Pristne imajo: V l.|nlil luni: lekar Oabr. Piccoli, lekar Job. Ssvnl.Dda. - V PoNtoJlni: lokar Fr. Baccarcich. — V Nkoiji liiikl: lokar Karol Fabiani. — "V ICuilo v 11 i «■ I : lekar Aleksan<ior Koblek. — V Kutlol (n\ "in: lokar Dominik Rizzoli, lekar Iterg-mann. — V Kamniku : lekar J. Močnik. — V 4'rmt tnl | i : lek:ir Jan. Ulažek. (739—30)
{SIMONA GREGORČIČA. §
j II zvezek. — Založil Josip tiorup.
I, Dobivajo se samo pri meni. BroSirane po 1 «1«!., J
3- s pt >■<> ."■ kr. več ; elegantno vezane po 1 tfltl. 60 kr., -e
f » |i Ito 5 kr. več. '439_29) j
Naročila se najlažje izvršujejo po poštnih nakaznicah. 3
9 FRAN DEŽMAN,
L        knjigovez v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6. JS
	
	>i?*«r i^B«r
Priporočljivo za zasobnike in krčmarje na deželi!
Pivo v steklenicah,
eksportno pivo, ki se dolgo ohrani, in
močno pivo (dvojak)
iz pivovarne bratov Koslerjev, v zabojih po 25 in 50 steklenic.
zaloga v Ljubljani. 243-17)
C. kr. priv. tovarna za
portlandski in hidravlični cement
ALOJZIJA PRASCHNIKER-ja
Cf« bm   v Kamniku na Kranjskem.
Glavna zaloga v Ljubljani pri g. F. P. VIDIG-u & Comp.,
Slonove -ulice št. 3.
Priporoča p. n. gg. stavbenim mojstrom, arhitektom, stavbenim podjetnikom itd. svoj iii-<li-it.vli<j!nl cement (roman cement) in i»«>rtlnii«lwl*i cooiemt, po kakuvosti vedno izvrsten In jfdMukomeren,   ter za vetjo trdnost   kakor je predpisana v pravi i h  društva av-
ti ti'i j ski h inženerjev in arhitektov, — Ta cementa sta tudi -/uradi t«'ga posebne koristi p. 11. naročnikom, ker »ta svojstveno mnogo laž ju, nego izdelki večine ostalih cementnih tovarn, /.aiadi česar je /a jednako množino cementnega Sldovja ali morta treba veliko manj tega cementa glede teže. — Tnal priporočano lepe in zelo trajne mozajiško plošče, hrnsene in likane, v najra/novrstnejših obrazcih, in jednobojnate plošče od portlandskcga cementa, črne, rodeče, naiavtiobarvene itd. za polaganje tlaka v cerkvah, po prehodih, vežah, na verandah, po hodnikih, v hlevih itd., U lajna korita, okraske in sobe, cementne cevi itd. (354—16)
Blagovoljna naročila bo najnatančneje in naj točneje izvrSujejo ter jih vsprojema Klavna ztt-log« v I.jubljani pri «. TT. I3. VIDICU •* Ćoinp., Slonove ulice Zt. ».
Priporočamo vsem gospodinjam po nas novo uvedeni in po preskusenej metodi napravljeni
Tsciinkelnov kavin sdrob
"Mar*.
url,.*-'
v okusnih, j.iKo prakticiiili pušieali,
kot najboljši, najkrepkejši in zaradi tega tudi najcenejši dodatek k bobastej kavi.
—== Dobiva se v vsakej specerijskej prodajnlnici. ^—
(508 7)
ISTa-jstsirejša, tTrrcilca. za Isa/vine svireg-ate cele clrzef^-e-
ifl3iEa=— g•. "i-r^ln   , '^A^-
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnin« in tisk „Narodne Tiskarne".
EM