Poit ni na plačana v gotovini V Ljubljani, sreda 10. avgusta 1938. Cena Din 1‘^V Leto III Vesti 10. avgusta Prava vzroka nenadnega povratka preds. Chamberlaina v London sta azijsko In špansko vprašanje: Anglija - posrednik za mir ir Aziji Boje se, da se ne bi požar zanetil še v Evropi AngleSko H——f - "*►*««• | * ^ •» I 5 S3S “VS V S”*!!!??,' : _«1,. „s«np»k« Hniifnvnin v I. Lin,,,, n«nes se bo sestal lord I to razdaljo v krajšem času kot »Normandie«, bo Veliki manevri angleške suhozemne vojsKe ao ee začeli takoj po zaključku letalskih vaj. Pri manevrih igrajo največjo vlogo motorizirani oddelki, zlasti pa tanki. Pozorišče vaj je južnozahod-na Anglija. Angleška prekooceanska ladja »Queen Marij< ni odnesla sinjega traku, to je rekorda v razdalji London, 10. avgusta, o. Zaradi razburljivih vesti iz Daljnega vzhoda in zaradi zavlačevanja Francovega odgovora na angleški predlog o umiku tujih prostovoljcev, je angleški premier Chamberlain nemudoma odpotoval v London. Tudi francoski predsednik, ki se trenutno nahaja na odddihu, je zapustil francosko riviero ter odpotoval na Alpe, kjer hoče še pred prihodom v Pariz prisostvovati velikim vajam ob italijanski meji. Vesti pravijo, da je angleški predsednik Chamberlain zapustil počitnice zaradi tega, ker je obolel. Po drugi strani pa trdijo, da bosta državnika proučevala sledeče probleme: 2. Glede otvoritve francoske pirenejske meje, če general Franco ne odgovori v najkrajšem času na angleško noto. 3. Glede nemškega sodelovanja z Japonci V primeru vojne med Japonsko in Rusijo. Angleško časopisje poroča, da japonski krogi v Berlinu trdijo, da jim je nemški zunanji minister von Ribbentrop zajamčil moralno podporo in delno tudi materialno v primeru vojne med Rusijo in Japonsko. Sovjetski poslanik Majski in predstavniki japonskega poslaništva v Londonu so se izrazili, da Anglija lahko posreduje med Rusi Halifaxom v Londonu. Danes se bo sestal lord IIalifax tudi s predsednikom angleške vlade Chamberlainom ter bosta proučevala španski in srednjeevropski problem ter dogodke na Daljnem Vzhodu. Pariz, 10. avgusta, o. Vse francosko današnje vendar rekord ostal še francoski ladji, kajti ta je dosegla večjo povprečno hitrost na uro, ki je merodajna za ocenitev rekorda. Pač pa bo »Queen Mary« poskusila na povratku potolči rekord. Avstrijski Škofje bodo imeli svojo konferenco v Salzburgu, ker niso bili povabljeni na škofovsko časopisje sc obširno bavi z angleško noto, ki je I ^ »aizDurgu, ker niso bi n p bila pred petimi tedni poslana generalu Francu,! konferenco nemških škofov v Fuldi. Kakor poro- ■ * v. . * . < n I /* 'i 1 n nnoAmci no ca nn ro<»r na katero pa on še do danes ni odgovoril. Francoska vlada je sporočila angleški vladi, da bo odprla svojo pirenejsko mejo, če bi general Franco svoj odgovor še zavlačeval. Včeraj so ves dan grmeli topovi pri Čangkufengu < Yuki, 10. avgusta, o. Ameriški poročevalec, Tcf se trenutno nahaja na tem delu bojišča, poroča gledeče: »Vas, ki se nahaja pod hribom Čangkufcng, je bila včeraj ves dan obstreljevana od ruskih topov. Vso vas so popolnoma uničili, tako da ni ostalo prav nobenega živega bitja v njej. Tudi opazovalci se čudijo točnosti, s katero sovjetsko topništvo dosega svoje cilje. Rusko topništvo je ives dan obstreljevalo hriba, ki ležita pri Čangkufengu in se imenujeta Siamska dvojčka. Proti večeru se zdi, da so se ruske baterije premestile proti jugu iii vzhodu. Železniška postaja, ki se nahaja na korejskem močvirju izza Čangkufenga pri mestu Kogi, je ravno tako popolnoma uničena, vlaki pa še vedno prihajajo v bližino, kjer je proga pretrgana. Vse popoldne se slišijo strojnice na obeh straneh in neprestano streljanje. Več kot 3(1 granat je rusko topništvo izstrelilo na vrh, gorske baterije pa so streljale na ruske postojanke z višin, ki leže v bližini Čangkufenga. Obstreljevanje teh hribov je bilo tako močno, da je liilo pobočje hriba v toku pol ure popolnoma razkopano. Veji kot 16(1 težkih granat je eksplodiralo na tem delu. Baterije so tudi obstreljevale ozemlje ob reki Tumen, tako na severu, kakor tudi na severovzhodu od Čangkufenga. Bombardiranje in streljanje se ne ustavi niti za dve minuti. Če so Japonci odgovarjali na to streljanje, ni bilo mogoče ugotoviti.« Yuki, 10. avgusta, o. Danes zjutraj so sovjetske čete ponovno napadle Yuki in kakor pravijo poročila japonskega vrhovnega poveljstva, so bili Rusi prisiljeni na umik. Prvi napad se je • i u l,.ik .. i,i; pravljena sprejeti proporcionalno dva sovjetska delegata, enega mandžurskega in enega japon,-skega v komisijo, ki bi bila pripravljena proučiti čangkufenski incident ter ga spraviti z dnevnega reda. Istočasno pa je bila tudi seja 24 upokojenih generalov, ki bodo pozneje predložili svoj ekspoze vojnemu ministru Itagakiju. Tokio, 10. avg. AA. Havas: Merodajni krogi pravijo, da bo kmalu prišlo še do tretjeg asestan- ka med sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Litvinovim in odpravnikom poslov japonskega veleposlaništva Sigeniicuoin. Dan sestanka bo določen sporazumno. V istih krogih smatrajo za verjetno, da se japonsko-ruski spor reši po diplomatski poti. Smatrajo, da bo sklenjen sporazum o prenehanju sovražnosti in neviralizaciji gotovih področij, ki leže med sedanjimi postojankami japonske in ruske pehote. Podrobnosti bodo uredile vojaške oblasti z obeh strani neposredno po tretjem Litvinvem sestanku s Sigemicuom. Japonska lio tedaj pripravljena na pogajanja o sestavi komisije za določitev meje. Mislijo, da bo ta komisija izzvala potrebo po sestavi novih komisij, ki naj bi rešile vse primere obmejnih: spopadov. Španija že nekaj dni brez večjih bojev Madrid, 10. avgusta, o. Uradno se demantirajo vesti, ki jih je objavil »radionacional« in po katerih naj bi republikanske oblasti ustrelile 300 ujetih nacionalistov. Uradno poročilo dalje pravi, da sta 2 bombi, ki so ju vrgla« nacionalistična letala na utrdbo, v kateri so bili zaprti ujetniki, ranili republikanske uradnike in da so zato oblasti sklenile ujetnike prevesti na manj izpostavljeno mesto. Salamanta, 9. avg. Uradno poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi, da nacionalisti na bojišču pri Ebru z uspehom nadaljujejo >čjščenje« ozemlja, ki so ga zavzeli na odsekih pri Fayonu in Nekvinenzi. Ob tej priliki so zaplenili obilen plen, med drugim nad 2000 pušk in okoli 150 strojnic. Na odseku pri More de Ebro je prestopilo na našo stran — pravi dalje poročilo — veliko rdečih miličnikov. Ti miličniki potrjujejo, da je nasprotnik na omenjenih odsekih pretrpel težke izgube. Na castellonskeni bojišču smo one- iričel v zgodnjih jutranjih urah na hrib v bli- I mogočili nekaj poskusov sovražnih napadov. So- 4-v—: — 1 vražnik si je tu prizadeval, da bi prebil našo žini Čangkufenga. Drugi pa je sledil po eni uri ,v katerem je sodelovalo tudi 30 tankov. Japonci so odgovorili na ta napad in se jim je posrečilo rusko pehoto odbiti. Žrtve, ki so jih pustili Rusi na tem bojišču, so ogromne, poročilo pa ne na-,vaja števila. Vse dopoldne je potem vladalo na lem bojišču popolno zatišje, le letalstvo je bilo vedno aktivno. Tokio, 10. avg. AA. (Reuter) Po včerajšnjih eriditih bojih nož na nož 60 japonski oddelki, kakor zatrjujejo japonska poročila, še vedno obdržali višine pri Čankufengu in Sačaofingu. Vče-Tajšnje boje smatrajo za najsilovitejše, kar jih je Jrilo od začetka spopada. Tokio, 9. avg. AA. (Reuter) O zadnjih spopadih pri Čangkufengu in Sačaofingu so ee zvedele tele podrobnosti: Po srditih bojih, ki so divjali včeraj zjutraj, Bo Japonci dobili snoči nova ojačenja in so tudi izboljšali svoje postojanke ter jih na novo utrdili. Pričakujejo namreč nov sovjetski napad. Mir, ki je zavladal poi>oldne, so zmolili sovjetski topovi, ki so bombardirali levo japonsko krilo na višinah Čangkufenga. Sovjetska letala so odkrila japonske postojanke ter začela z ognjeni iz strojnic obsi-jpavati ceste v notranjosti Koreje. Sovjeti so na-.padli tudi železniško progo. Pozorišče bojev se veča Tokio, 10. avg. o. Sovjetska pehota, ki jo je podpiralo topništvo, je napadla ob 14 Čujlufeng v Manžuku. Boji so trajali vse do 19. ure, podrobnosti o njih pa še niso znani. Vojno ministrstvo poudarja, da leži Čujlufeng tudi 8 km severno od Sačaopinga. To je prvi primer, da so se boji razširili tudi na področje vstran od hriba Čangkufenga. Blucher dobiva nasvete Pariz, 10. avg. Po informacijah časopisa »Pariš Midi« je odpotoval namestnik vojnega komisarja general Fedko na Daljni vzhod z nalogo, da prepriča maršala Blucherja o potrebi omejitve vojnih operacij, še preden bi se položaj še bolj poostril. Litvinov želi izkoristiti sedanji položaj in pripraviti Japonce do tega, da sklenejo s Sovjetsko Rusijo pakt o nenapadanju. Razen maršala Bliicherja je prišel na bojišče tudi komisar GPU Meklins z namenom, da sam vodi preiskavo o primeru Licukova, ter da tudi tu začne s »čiščenjem«. Agencija Doinej potrjuje, da so se začela krvava sovjetska »čiščenja« tudi na samem bojišču, kar je imelo za posledico, da so številni ruski vojaki prestopili na japonsko stran. Japonska predlaga mešano razmejitveno komisijo Tokio, 10. avg. o. Danes ob 10 dopoldne se je Sestala izredna seja vlade, kateri je prisostvoval tudi vojni minister Itagaki Ministri so se bavili z. dogodki pri Čangkufengu. Višji uradnik zunanjega ministrstva potrjuje, da je Japonska pri- fronto. Na estremadurskem bojišču je sovražno letalstvo bombardiralo posamezna mesta v zaledju, v katerem ni bilo niti enega vojaka in ki tudi ni nobenega strateškega pomena. Ubitih je bilo 6 žensk, 3 otroci in 1 starec. Nacionalistična letala so metala bombe na pristanišče Palamos. Ugotovljeno je, da so ta bombardiranja povzročila nekaj eksplozij v skladiščih municije. Saint Jean de Luz, 9. avg. AA. DNB: Uradno pOroČilo rdečega vrhovnega poveljstva trdi, da na bojišču pri Ebru ni bilo nikakih pomembnejših dogodkov. Poročilo pravi, da so rdeči zasedli dve višinski postojanki ter da se jim je posrečilo na teruelskem bojišču odbiti dva nacionalistična napada. • Pariz, 10. avg. o. Današnji »Jour« prinaša iz Valencije vest, da so bile tamkaj včeraj velike demonstracije zaradi vesti o zadnjih porazili rdeče vojske ob Ebru. Demonstranti so vzklikali »Dol Negrin!« in »Dajte nam kruha!«. Vlada je poslala proti njim več oddelkov vojske, ki je v krvi zadušila demonstracije. V Pragi se vneto posvetujejo Praga, 10. avgusta. Lord Runciman, ki zdaj proučuje razne dokumente, med njimi tudi načrt češkoslovaške vlade, je bil včeraj popoldne sprejet pri predsedniku vlade dr. Hodži. Raztovarjala 6ta se o položaju, kakršen je po najnovejših poročilih. Govorila sta tudi o ukrepih, ki bi jih bilo treba podvzeti za razčiščenje položaja ob sodelovanju s češkoslovaškimi oblastmi. Ob 17 je lord Runciman sprejel zastopnike sudetskih Nemcev. Praga, 20. avgusta. Predsednik vlade dr. Hodža je imel včeraj konferenco s finančnim ministrom Kalfussom ter proučil vsa vprašanja, ki so v zvezi s sprejetjem novega državnega proračuna. Zatem je dr. Hodža sprejel -češkoslovaškega industrijca Bato. Popoldne se je sestal politični odbor ministrov, ki je razpravljal o raznih podrobnostih naknadnih načrtov za pogajanja o narodnostnem vprašanju z opozicionalnimi strankami, v prvi vrsti s stranko sudetskih Nemcev. V dobro poučenih krogih pravijo, da bo predsednik vlade dr. Hodža jutri sprejel zastopnike tujega časopisja ter raznih strank, predvsem narodna poslanca Kundta in Rosa. Predsednik vlade bo jutri priredil na čast lordu Runcimanu intimno kosilo, katerega se bo udeležil tudi zunanji minister Kamil Krofta s prosvetnim ministrom Frankejem. Spet en spopad med sudetskimi Nemci Praga, 10. avgusta, o. Izvedele so se tele podrobnosti o pretepu, ki je zakrivil smrt sudetskega Nemca Bayerla s Stoduli v pokrajini Sušici. Bayerlu je bilo 28 let. Dobji je udarec z nožem v srce od Roberta Heudna, starega 31 let. Sunek je povzročil takojšnjo smrt. Heuden je delavec in je živel leta 1928. na Dunaju, nato pa je zbežal Romunija daje manjšinam več pravic Bukarešta, 10. avg. Vsi listi ugodno komentirajo ustanovitev generalnega komisariata za manjšine, ki naj zagotovi najboljše izvajanje zakonodajnih določil o manjšinah. Tako ugotavljajo listi, da 1)0 nastopal ta komisariat s strpnostjo, ki jo je romunski narod zmerom izkazoval manjšinam, in po ustavi, ki določa, da so vsi Romuni brez razlike narodnosti in vere dolžni videti v domovini glavno osnovo svojega življenja. Brez razlike glede jezika, plemena in vere, so si vsi enaki pred zakonom, ki so mu dolžni spoštovanje in se mu morajo pokoriti, ker jim tudi zakon jamči iste državljanske in politične pravice. Vloga komisariata bo v tem, da bo stalno nadziral izvajanje ustavnih določil zakonov in uredb. iz Avstrije. Bil je že enkrat kaznovan zaradi pretepa. Njegova sestra je našla smrt leta 1934. na Dunaju. Heuden je priznal, da je udaril z nožem Bayerla, taji pa, da bi ga bil udaril dvakrat. Pri gostilničarju, kjer je prišlo do pretepa, je Heuden popil 7 vrčkov piva, preden se je pripetil krvavi dogodek, in je bil pijan. Heuden trdi, da je popil 11 vrčkov piva. Vseh 14 nemških socialnih demokratov, ki so se udeležili pretepa, so zaprli dotlej, dokler se preiskava popolnoma ne izvede. Praški listi proučujejo podrobnosti o teh dogodkih in ga obsojajo. Časopisje ugotavlja, da 60 pristojna oblastva že vse pripravila za pomnožitev varnostne službe, da se v bodoče preprečijo podobni dogodki. Drobne vesti Pariz, 10. avg. o. Francosko letalsko ministrstvo poroča, da se bodo odpeljali 16. avgusta general Joseph Guillemin, ki je vrhovni poveljnik francoskega letalstva, in z njim še drugi letalski generali in tehnični strokovnjaki s tremi modernimi bojnimi letali v Berlin. Enega od teh bo pilotiral kapitan Maurice Rossi, ki je znan letalec na dolge proge. Guillemin se bo sestal s feld-maršalom Goringom, s katerim bo imel daljše važne razgovore. Francosko odposlanstvo se l>o vrnilo 21. avgusta. Tallin, 10. avg. A A. Pat: Tukajšnje časopisje piše o graditvi utrdb vzdolž severnozahodne meje sovjetske Rusije ter pravi, da so dela, ki so tra- jala več let, zdaj končana. Dela so opravljali po- I rabljati namesto oencint sebni vojaški oddelki. Civilnih delavcev tudi bilo I 70% cenejši kot bencin. čajo časopisi, pa se bo razmerje med avstrijskimi in nemškimi škofi kmalu uredilo. 1,773.000 brezposelnih delavcev je bilo koneo julija v Veliki Britaniji. Vsi ti delavci prejemajo redne podpore za brezposelne. Takoj po povratku v London je predsednik vlade Chamberlein obiskal specialista za nosne bolezni. Čeprav je bilo uradno rečeno, da njegova vrnitev ni v nobeni zvezi z napetostjo na Daljnem vzhodu, pa pišejo časopisi, da je treba Chamberlainov prihod na vsak način tolmačiti s političnega stališča. Hitlerjev pribočnik stotnik Wiedemann bo bržkone še ta teden obiskal London in se razgovarjal s Chamberlainom. Wiedemann bo prinesel nove predloge Hitlerja za sklenitev angleško-nemske pogodbe. Trgovinski stiki med ČSR in Madiarsko so se letošnje leto močno poživili. Letos je v prvem polletju madžarski izvoz v ČSR znašal 112 milijonov Kč, a lani v istem obdobju le 57 milijonov. Podoben skok se zaznamuje tudi pri češkem izvozu na Madžarsko, ki je v prvem letošnjem polletju znašal 137 milijonov Kč. Sovjetskega poslanika Majskega je včeraj sprejel angleški zunanji minister lord Halifax in se z njim dalj časa pogovarjal. Za njim pa je lord Halifax sprejel odpravnika japonskega poslaništva v Londonu. Marini Balbo, guverner italijanske Libije, je včeraj z letalom priletel v Berlin. Kakor znano, je maršala Balba povabil v Nemčijo maršal Goring. Angleški mornariški minister Duff Cooper je iz Gdynije odplul v Gdansk. Tam bo obiskal predsednika gdanskega senata in vodjo gdanskih hitler-jevcev Greiserja. Nov list, ki se bo bavil izključno s plemenskimi vprašanji, so Začeli izdajati v Rimu. Prva številka je izšla v 75.000 izvodih. Potniško tarifo so povišale francoske ieleznic« za 2 do 12%. Francoske železnice so namreč imele vsako leto velike izgube. Francova letala so včeraj bombardirala železniško poslopje v Ampellu. Bombe so zadele tudi vojaško skladišče, v katerem je bilo polno municije. Tehnično osebje v avstralskih tovarnah letal je stopilo v stavko. Zaradi tega je ogrožena izvedba oboroževalnega programa, utegne priti pa še hujše, če bodo stopili v stavko tudi delavci tovarn streliva. Francoski zunanji minister Bonnet je včeraj dalj časa konferiral z nemškim poslanikom v Parizu grofom Wenczekom. Dobro poučeni krogi pravijo, da sta se državnika na tem sestanku pogovarjala o vseh evropskih problemih. Za sestanek pa je prosil nemški poslanik. Velikih francoskih manevrov se bo udeležil tudi predsednik vlade Daladier, ki upravlja obenem tudi ministrstvo za narodno obrambo. Verjetno je, da bo ob zaključku vaj prisostvoval pa" radi tudi predsednik Lebrun. Skupina bolgarskih parlamentarcev bo v kratkem obiskala Varšavo. Med drugimi bo tudi znani preganjalec bolgarskih kmetov bivši predsednik vlade Aleksander Cankov. Ameriške oblasti iščejo preko poljskega kotu. zulata v Pittsburgu dediče nekegaJožefa Novaka, ameriškega državljana, ki je bil baje doma iz Krakova. Novak je zapustil premoženje v vrednosti milijon dolarjev. Pri zadnjem bombardiranju južnokitajskega mesta Kantona po japonskih letalih so doslej našteli 290 mrtvih, 393 težko ranjenih in več sto lažje ranjenih. Tudi danes zjutraj so sirene opozorile prebivalstvo, da se bližajo japonska letala, vendar pa Japonci niso bombardirali mesta samega, temveč železniško progo v okolici. Za prvim napadom sta se ponovila kmalu še dva. V Frankfurtu je umrl znani raziskovalec Afri* ke in arheolog Leo Frobenius. Frobenius je dosegel starost 65 let. Znan je bil kot intimen prijatelj bivšega nemškega cesarja Viljema. Lesni plin so začeli uporabljati pri poljedel-i skih traktorjih v nekaterih krajih v Italiji. Prvi poskusi so pokazali, da se da ta plin odlično uporabljati namesto bencina ter je povrh tega še za, _ vojaški zaposlenih. Obalne utrdbe drže posebno strogo v tajnosti, časopisje dalje piše, da je GPU v naj-večji tajnosti nadzorovala vsa dela pri gradnji teh utrdb. Newyork, 10. avg. AA. Reuter: Sloviti teniški igralec in svetovni prvak Budge, ki je odigral pred nedavnim nekaj tekem tudi v Jugoslaviji, je sklenil stopiti med profesionalce. Budimpešta, 10. avg. A A. Stefani: Uradno poročilo pravi, da bosta Italija in Nemčija poslali svoje zastopnike na veliko proslavo sv. Stefana. Nemško in italijansko zastopstvo bodo vodili generali. . _ . „ ... Berlin, 10. avg. AA. DNB: Na čast italijanskemu maršalu Balbu je bil snoči v Domu letal- Za 5,800.000 zlata je sprejela te dni ameriška Narodna banka od Japonske. Od 8. marca letos so poslali iz Japonske v Združene države zlata v vrednosti 352,800.000 dolarjev. K miru je pozval vse palestinsko prebivalstva angleški komisar v Jeruzalemu. V svojem radijskem govoru je dejal, da delajo teroristi silno slabe usluge svojemu narodu. Angleškemu mornariškemu ministru Duff C«#* perju je poljska mornarica v Gdyniji priredila nadvse lep sprejem. Zvečer pa je priredil angleškemu ministru v čast slavnostno večerjo poljski zunanji minister Beck. Iz Berlina v Nemjork namerava odleteti neko nemško letalo. Letalo se bo ustavilo edinole v cev prirejen slovesen sprejem. Balba je pozdravil I Lizboni, kajti Nemci računajo, da bo trajal vea državni tajnik v ministrstvu za zrakoplovstvo ge- I p0jet komaj 24 ur. neral Milch. V svojem pozdravnem govoru ie I 151 poletov po Severnem in Južnem Atlantiku Milch naglasil, kako srečni so nemški letalci, ko I s0 izvedla nemška letala, ki vzdržujejo redne pot- imajo v svoji sredi Balba. Omenil je tudi obisk, I ujgfce zveze med Evropo in obema Amerikama, ki ga je 1. 1933 naredil Giiring v Italiji ter dejal, 1 ^g megec jn p0{ poljske oblasti ničesar ve da je tovarištvo med Balbom in Goringom v pre- I ve^0 0 ugodi treh dijakov, ki so se vežbali v ja- teklih petih letih čedalje tesnejše. Balbo je v svo- I bralnem letenju ter se zaradi slabega vremena jem odgovoru na Milchov pozdrav tudi poveliče- I moraij spustiti na sovjetska tla. Oblasti so za njimi val tovarištvo med letalcu | poizvedovale, pa niso mogle ničesar izvedeti. Okrajni cestni odbor v Mariboru za 20 letnico Jugoslavije Maribor, 9. avgusta. V nizu slavnosti, ki jih imajo sedaj v naši domovini za 20 letnico Jujjot-iavi j© ra/.ne organizacije in korporacije, je proslavil daues ta dogodek tudi mariborski okrajni cestni odbor. Po redni seji, ki se je vršila dan™ dopoldne v posvetovalnici ceslncga odbora na Koroški cesti ter so se na lije j obravnavale zgolj tekoče zadeve, so se zbrali člani cestnega odbora v hotelu Mariborski dvor. Dospeli so tudi častni gostje, med njimi oba okrajna glavarja dr. šiška in Eiletz, bivša predsednika okrajnega cestnega odbora dr. Leskovar in dr. Veble, predstojnik mestne policije dr. 'llrstenjak, glavni tajnik JKZ Marko Krajnc in drugi. Slavnostni nagovor je imel sedanji predsednik cestnega odbora Franjo Zebot, ki je v svojih izvajanjih orisal vse delo te korporacije v zadnjih 20 letih. Slovenci so po prevratu prevzeli žalostno dedščino. Mariborski okraj je bil glede cestnih zvez strašno zanemarjen. Nemški in nemškutarski mariborski meščani niso hoteli graditi cestnih zvez niti v najbližji okolici ter so raje denar, ki jim ga je stavila graška deželna vlada za gradnjo cest na razpolago, potrošili za zidanje šulterajnskih šol v mariborski okolici, da bi jo hitreje ponemčili. 2e prvi slovenski načelnik dr. Leskovar je mogočno zasadil lopato za nove cestne zveze. Najprej je bila napravljena cesta v Marijo Snežno v Slov. goricah, potem Sv. Miklavž—Hoče—Reka, nato Bre-sternica—Sv. Križ ter Št. Ilj—Velka. Izvršile so se tudi predpriprave za novo cesto Maribor—Sv. Pe- ter. Ko je nastopil dr. Veble, se je začela graditi cesta proti Kamnici, most čez Dravo pri Dupleku ter cesta na Pohorje. Najbolj živahno je bilo delo za Časa oblastne samouprave. Bili pa sta tudi dve mrtvi dobi, in sicer za časa proslulega PP-režima in doba Živkovič-.levtičevega režima. Kadarkoli so bili na oblasti naši politični nasprotniki, se ni delalo prav nič. V zadnjih 20 letih se je zgradilo na področju mariborskega okrajnega cestnega odbora 38.041 km novih cest, za katere se je izdalo 17 milijonov din. Preureditve in preložitve cest znašajo v daljavo 24.05D km ter 6e je za ta dela porabilo 2,184.886 dinarjev. Mostov se je zgradilo za 1,650.960 din, za vzdrževanje 380 km starih cest pa se je porabilo 15 milijonov. Skupno se je tedaj izdalo samo za ceste v 20 letih 35,835.846 din. To je za tak okraj ogromno delo. Vse okrajne, sedaj banovinske oziroma subvencionirane ceste so v mnogo boljšem stanju, kakor pa so na našem teritoriju državne ceste. Predsednik Žebot je nato izrekel prisrčno zahvalo vsem sedanjim in bivšim članom cestnega odbora, inženirjem in uradništvu ter cestnim nadzornikom, cestarjem in delavcem za njihovo požrtvovalno in zvesto delo. Za njim sta govorila bivša predsednika dr. Leskovar im dr. Veble, nato zastopnik Kmetske zbornice Špindler, za njim glavni tajnik JRZ Marko Krajnc, nato urednik »Slov. gospodarja« Januš Goleč, potem Jože Pe-trun, Karel Stržina, Franc Koban, Miha Kovačič, banski svetnik Šerbinek in Vračko. Pod udarom kazenskega paragrafa Ljubljana, 10. avgusta. Kazenski senat zadnje čase nima kdo ve kako bogatega razpravnega programa. Člani senata so odšli večjidel na počitnice in je danes prevzel predsedstvo senata s. o. s. g. Fran Orožen, ki je bil pred leti dodeljen kazenskemu senatu, a je sedaj pri civilnem. Za danes so razpisane 3 razprave. Velika dvorana št. 79 je že več dni popolnoma zapuščena in se je tja vselilo tihožitje. Prva razprava danes obravnava razne požige^ v cerkniški okolici, odnosno sodi senat 3 obtožence, ki so inscenirali požar, da bi prišli do zavarovalnine. Javno obtožbo zastopa državni tožilec dr. Leon Pompe. Zaradi zavarovalnine zažgali Trije krepki Notranjci so danes ob 8.30 stopili pred mali kazenski senat v razpravno dvorano št. 79. Prvi je bil Janez Otoničar, rojen 5. marca 1882 v Ponikvah, pristojen v občino Sv. Vid nad Cerknico, oženjen, posestnik. Drugi je 7. januarja 1908 v Cajnarjih pri Sv. Vidu rojeni Ludvik Štritof, 6amski tesar, in tretji je 26. septembra 1903 v Topolem pri Begunjah rojeni tesar France Cimperman, bivajoč na Kruščem pri Sv. Vidu nad Cerknico. Državni tožilec dr. Pompe je Janeza Otoničarja obtožil zaradi zločinstva prevare po § 340 k. z., da si je skušal s požigom pridobiti na goljufiv način od zavarovalnice zavarovalnino, druga dva pa zaradi zločinstva prevare po §§ 34-3 in "S&rk. z., da 6ta prvemu pomagala 'pri njegovbiA načrtu. Zažgali so žago Janez Otoničar je posestnik v Ponikvah in je hkratu lastnik navadne žage do 1/6. Ker je bil v denarnih stiskah, je dalj časa tuhtal in snoval načrte, kako bi na lahek in neriskanten način prišel do denarja. Žaga je bila zavarovana za primerno visok znesek. Letos 31. marca je pregovoril tesarja Cimpermana, naj mu pomaga zažgati žago in mu je obljubil primerno nagrado. Cimperman je nato poiskal še isti dan mladega tesača Ludvika Štritofa, ki je bil takoj pripravljen zanetiti požar. Žaga je popolnoma pogorela, ker se je nahajala daleč proč od vasi v samoti ob gorskem potoku. V preiskavi so vsi obtoženci dejanje in krivdo priznali. Močno obremenjeni C mperman V letih od 1934 naprej so se vrstili mnogi požari v okolici Cerknice, Begunj in Sv. Vida. Mnogi indirektni dokazi in tudi mnoge okolnosti so kazale na to, da je treba požigalca iskati v <»sebi tesača Franceta Cimpermana, ki se je vedno ob vsakem požaru prav čudno obnašal. Cerkniški orožniki so budno in neprestano vodili poizvedbe o Cimpermanu in ga tudi previdno nadzorovali. Vse poizvedbe pa so naposled končale z negativnim uspehom. Cimpermanu so v breme pripisovali orožniki razne požare Iz 'dejstva, da je tesač in da bi si pri novih stavbah potem poiskal primerno delo in zaslužek. Zbrana je bila cela vrsta indicev proti Cimpermanu, toda naposled je bila proti Cimpermanu uvedena kazenska preiskava ustavljena zaradi pomanjkanja dokazov. Osumljen je bil naslednjih požigov: Posestniku in upokojenemu poštarju Ludviku Bonaču v Begunjah pri Cerkvnici je 30. junija 1934 pogorel velik kozolec, hkratu sta zgorela tudi kozolca in skednja posestnikov Frana Obreze in Janeza Brezca. Še poprej, 19. junija, je pogorel kozolec Vinka Otoničarja. Posestniku Jakobu Jernejčiču v Begunjah sta 23. aprila 1936 pogorela kozolec in skedenj. Ljudsko mnenje je prav Cimpermana osumilo vseh požarov, češ: »Hoče kot tesar dobiti s požigi novega dela!< Po raznih požarih povzročena škoda je znašala nad 200.000 din. Stari Otoničar je priznal krvido. Trdil je, da je bila žaga stara podrtija, ničvredna in je zdaj, ko je novo postavil, vredna 10.000 din. Žaga je biia zavarovana za 20.000 din. Solastniki so se upirali, da bi staro žago podrli ali zažgali in postavili novo. Obtožena Štritof in Cimperman sta na zadevno predsednikovo vprašanje o motivu požiga odvrnila, da sta hotela s tem odpraviti brezposelnost in da bi dobila zaslužek. Poudarjala sta: »Hotela sva le brezposelnost pobijati.« Bili so obsojeni: Otoničar Janez na 6 mesecev strogega zapora in na .2000 din denarne ka/.ni ter v'povprečnino 50i) (lin. Drugi Ludvik Štritof na 5 mesecev strogega zapora in 240 din denarne kazni. Tretji F. Cimperman pa na 6 mesecev strogega zapora in 240 din denarne kazni! - Obtoženci so si pridržali pravico na-daljne pritožbe. Za umor brata 20 let robije Maribor, 9. avgusta. V današnjem »Slov. domu< smo poročali o razpravi, ki se je vršila danes pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Zaradi Kajnovega deajnja — umora lastnega brata se je zagovarjal 34 letni posestnik Alojz Kraner iz Oseka v Slov. goricah. Obtožen je bil, da je izvršil umor brata Vinka Kranerja dne 5. maja t. 1. po zrelem preudarku. Ker je Vinko Kraner terjal od doma dedščino 6000 din ter posojilo 3000 din, katerega je posodil za zidavo hiše. Obtoženi Alojz Kraner se je skušal zagovarjati z veliko razburjenostjo in pa s silobranom, češ da je brat prvi navalil nanj. Priče pa so izpovedale za obtoženca zelo obtežilno. Tako je dejal priča Klobasa, da ga je obtoženec že pred letom dni nagovarjal, naj mu ubije brata Vinka ter mu je za to dejanje obljubljal Vinkovo dedščino 6000 din. Sodni senat se je prepričal o krivdi obtoženca ter je Alojza Kranerja obsodil na 20 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Kraner je vložil proti 60dbi priziv. Ob 700 letnici velesovskega samostana Kranj, 10. avgusta. Kdo ne pozna prekrasne, mirne vasice Vele-sovo? Vsa je skromna. Preproste hišice, ki jih krasijo duhteči nageljni, so raztresene po prijazni dolinici ob vznožju s smrečjem obrasle Štefane gore. Na vzhodni strani oklepa dolinico stražar slikovitega venca Kamniških planin — Krvavec z blestečo kapelico, dočim ozadje poveličujejo Grintovec, Kočna z zeleno Zaplato in goli Storžič. — Skozi bogate sadne vrtove se vijeta na eni strani studenček Lebrant, znan po okusnih rakih, na drugi strani vedno topel potok Plevnjek, med katerima se dviguje proti nebu veličastna stavba z orjaškimi zidovi — nekdanji samostan domini-kank ali tako imenovanih »belih nun«. Bilo je pred 700 leti, ko sta brata Gerloh in Valter, lastnika gradu Kamna in mengeški župnik Verijand s pomočjo oglejskega patriarha Bertolda ustanovili samostan, posvečen Materi božji. Prve redovnice so prišle iz samostana Cigelhofna na Dunaju. Ni bilo dolgo, in samostan je zaslovel daleč naokoli, da so najimenitnejši plemiči začeli pošiljati svoje hčerke vanj v vzgojo. Od dneva do dneva je postajal imovitejši, ker so mu poklonili plemenitaši veliko zemljišč v dar. Poleg tega si je pridobil bogato knjižnico, ki ni dosti zaostajala za stiško. V njem je cvetelo pravo blagostanje, zaradi česar je užival vsestranski ugled. Toda tudi njemu ni prizanesel zob časa. Prihrumeli so divji dušmani, porušili samostan, odvedli več nun v sužnost, tako da so morali vse poslopje prezidati in nanovo urediti. Povsem nezasluženo plačilo pa je prejel samostan po odloku cesarja Jožefa II. 1. 1782, da se mora ukiniti kot več drugih samostanov. Od takrat niso smeli sprejemati nobenih' novink več. Zadnjo prednico Agnezo Plaveč, doma iz Železnikov, so pokopali 1. 1797 v kripto pod cerkvijo. Kmalu zatem je sprejela mogočna stavba pod svoj krov nove prebivalce — francoske vojaške bolnike, katerih je tukaj umrlo 50. Šele po* zneje se je nastanilo v poslopju župnišče in šola, Prednji del stavbe zavzema ena izmed najlepših cerkva naše slovenske zemlje, sezidana t romanskem slogu s prekrasnimi starinskimi i** rezljanimi oltarji, vsebujočimi umetnostne Krem-ser-Schmidtove slike. Vsa notranjost svetišča bož-jega spada v polno harmonično celoto. Izpod glav-nega oltarja se nam smehlja čudodelna Kraljica na 700 let starem hrastovem kipu, vabeč nas: Pridite, otroci moji, in uslišani boste 1 Gotovo se bomo letos 8. septembra na njeil praznik ob priliki velikega slavja vsi radi odzvali Njej, ki smo ji dolžni toliko zahvalo in ji na ta način pokazali vsaj nekaj svoje pozornosti. Oživela bo spet starodavna božja pot, mi pa bomo našli tu pravo zatočišče v svojih stiskah. — M. V. Šahovski turnir v Osjeku V ponedeljek se je začel v Osijeku amaterski šahovski turnir za državno prvenstvo. Od Slovencev sodelujejo na tem turnirju trije igralci, in sicer: Sikošek in šiška iz Ljubljane ter Lešnik iz Maribora, ki pa zadnje ase biva v Belgradu, in bo na tem turnirju igral tudi kot zastopnik belgrajskega šahovskega kluba Vidmar. V prvem kolu je Ljubljančan Sikošek v damskem gambitu dobil proti Millerju najprej kvali- teto, nato pa tudi igro. Tudi Lešnik In njegov naj eprotnik Cindrič sta igrala damski gambit. KljuH temu, da je Lešnik izgubil dve figuri, ima dosti izgledov na remis. šiška se je v prvem kolu spoprijel s Turkom. Igra je bila prekinjena v pri* bližno enaki poziciji. Udeleženci tega turnirja igrajo vsak dan popoldne od 5.30 do 9.30, prekinjene partije pa do-1 poldne od 10—12, i ( ... , Cestnopolrcijski red ob priliki mariborskega tabora Predstojništvo mestne policije v Mariboru opozarja občinstvo, da se dne 14. t. m., ob priliki proslave 20 letnice obstoja kraljevine Jugoslavije, strogo ravna po določilih cestno-policijskega reda. Zlasti se opozarja, da morajo biti cestišča vseh cest in ulic, kjer se bo pomikal sprevod, popolnoma prazna in da se pod nobenim pogojem ne smejo po njih parkirati motorna vozila. Pešci smejo uporabljati samo hodnike oziroma pešpoti, ter smejo prekoračiti vozno cestišče samo v ne-obhodno potrebnih primerih, in sicer samo na križiščih cest. Vsako postajanje na cestišču je strogo prepovedano in se smejo gledalci razvrstiti samo po hodnikih in pešpotih cest in ulic, kjer bo korakal sprevod. Vsak vozni promet po Aleksandrovi cesti, Slovenski ulici, Gosposki ulici čez Glavni trg, državni most, Kralja Petra trg ter po Dvorakovi ulici, Frankopanovi ulici, Radvanjski cesti do vojašnice Kralja Petra I. je za časa slavnostnega sprevoda in zborovanja v navedeni vojašnici strogo prepovedan. Občinstvo se opozarja, da se odredbam varnostnih organov brezpogojno takoj pokori. » Visok obisk v Mariboru Maribor, 10. avgusta. V torek se je mudil v Mariboru g. F. Simeonov, pooblaščenec bolgarskega trgovinskega ministrstva, ki proučuje možnosti zboljšanja medsebojnih gospodarskih stikov med Bolgarijo in Jugoslavijo, V Mariboru si je ogledal razstavo in nja z našim trgovskim ministrom Vrbaničem. Pa! Mariboru ga je vodil tajnik Bolgarske lige prof, Šedivy. Enako se je včSraj mudil v Mariboru veliK prijatelj Slovencev in Jugoslovanov dr. Bohuš Vybiral, znani prevajatelj iz slovenščine v češči« no. Dr. Vybiral j« predsednik Čsl.-jugoslovanskd lige v Olomucu, -Obiičite- 7. mariborski teden od 6. do IS. avgusta 1938 Polovična vo*nja na železnicah od 4. • 17. avff. 18T »Bilki mrodnl tabor dna 14. avgusta 1938. Jubilejna kultur. rantm ob prllim protlan 20 l»L Jugoslavije t Mariboru Velika gospodarska In kulturna revija Industrija- Tekstil - Trgovina - Obrt - Kmetijska razstava - Razstava cest - Tajskoprometiia razstava - Fotoamaterska razstava - Filatelistična razstava - Gostinstvo • Vinska poku&nja • - - • • . . Zenska ročna tlela - Razstava narodnih nofi iz vseh krajev države - Razstava »Nanose - Čebelarska razstava-Razstava malih živali - Koncertne in gledal, prireditve* Športne prireditve • Vesel. park na razstavišču itd. Mariborski otok, najlepio kopa Iliča t Jo-ooslavljl. .. Zeleno, romantično Pohorja ... Vinorodno Slov. gorico... Gostoljubni, lepi Maribor — Vas vabilo I v ludnuuiu bi )c u^uudi ia^iavu m . Prosvetna zveza sporoča, da so ji pošle knji** stopil v 6tik z gospodarskimi krogi. Obiskal je | žice za mariborski tabor. Naročene so nove, pa tudi g. župana. V Belgradu bo nadaljeval pogaja* jih bodo interesentje dobili šele jutri. Raznoterosti iz dnevne kronike Ljubljana, 10. avgusta. Prvi dnevi pasje sezone so bili izredno vroči. Napovedovali so nam, da bo nastopila huda, prav katastrofalna vročina. Res po nekaterih krajih v Belokrajini niso imeli dežja že po deset tednov in je tam nastopilo naravnost katastrofalno pomanjkanje vode, ki jo dovažajo po železnici v cisternah in po avtomobilih. Ljubljana ne more tožiti nad vročino, pač pa mnogi tarnajo nad preveliko »mokroto«. Borba za klopi na trgu Od pamtiveka sta v Ljubljani tedensko dva velika tržna dn«va ob sredah in sobotah. Ob teh doleti/ec** 61 V Fordovih ameriških tovarnah na primer delajo isti delavci vedno pri istih delih voza, da se tako izognejo izgubi časa, ki izvira iz neprestanega menjavanja orodja in stroja. Tu pa, namesto da bi se ravnali po tem načinu, ie en delavec prehajal od izletniškega voza na limuzino, od potniškega avtobusa na tovorni avtomobil. V takih okoliščinah je Fordov načrt bil čisto navadna šala. V tovarniški livarni smo videli štiri delavce z ogromnimi kleščami, kako so si prizadevali, da bi zvlekli ogromen kos žarečega jekla iz ognjišča do velikega mehaničnega kladiva. Za to delo bi bil zadostoval en sam človek, če bi bil postavili sem mehanični prenašalec z verigami in škripci. Stroji so bili pokriti s prahom in z rjo. Postavljeni niso bili tako, da bi bil človek lahko in hitro hodil od enega do drugega, marveč- razmetani po delavnici kar na slepo srečo in pomešano. V tovarni je bilo precej Američanov, avtomobilskih strokovnjakov. Kar penili so se od jeze, ko so videli, kako gredo stvari v tovarni. Niso si dali vzeti nobene prilike, da ne bi z vso odločnostjo izražali svojega menja. Pripovedovali so nam, da je neki ameriški Rus, ki. je bil nezadovoljen zaradi takega gospodarjenja, ostal kar doma in ni hotel več na delo, pa so mu kar naprej pošiljali plačo v celoti in to iz strahu, da se ne bi vrnil v Ameriko in da ne bi tam pripovedoval, kako je v tej tovarni. Ko smo končali ogled tovarne, so nas ravnatelji zbrali in prosili, naj jim povemo svoje vtise. Jaz sem omenil zmedo, ki je vladala v tovarni in malovredno izkoriščanje tovarniških naprav. Dalje sem izrazil odpor, ki sem ga čutil, ko sem videl, kako izrabljajo navadne delavce, katere je lačne odganjala od nas oborožena sila, mi pa smo se gostili kakor na svatbi. Ta moja opomba je vrla na zbor mrzel poliv, toda nihče mi ni nanjo odgovoril. Naša skupina se je še to noč razšla. Vsak izletnik je odšel spet v kraj, iz katerega je bil. Jaz sem vzel vlak za v Moskvo, ki me je odložil tam 29. septembra. V začetku potovanja, še preden sem bil priča žalostnih prizorov v Dobrinki, sem bil obljubil nekemu propagandistu na ladji, da bom po povratku naredil poročilo o potovanju v slovaščini, poročilo, ki bi ga potem oddajali po radiu. V Gorkem me je propagandist prišel spomnit na obljubo in mi je dejal, da je na postaji VZPCS v Moskvi pripravljeno že vse za oddajo, ki naj bi bila 1. oktobra ob dveh ponoči. To naj bi bila mednarodna oddaja z napovedovalcem za angleščino, za češčino, za nemščino, nazadnje pa naj bi jaz govoril v slovaščini. Navdušenje me je bilo temeljito minilo, toda ni bilo mogoče, da bi se bil izmazal. Dali so nam dan časa za pripravo predavanj, ki smo jih morali prej dati v cenzuro. Drugi govorniki, katere so izbrali, so bili bolj prevejani kakor jaz. Obljubljali in obljubljali so, da bodo svoja predavanja pripravili, naredili pa niso ničesar, zato tudi niso po radiu govorili. Pripravil sem zmazek kakih šestih strani po navodilih, ki nam jih je dal govornik, katerega smo bili slišali v Engelsu. Cenzor je moj osnutek takoj zavrgel. Cenzor je bil Ceh. Ni mu ugajala pohvala, ki se je nanašala na sovražnike Sovjetske Rusije, ki umirajo od gladu. Poslal sem nov načrt, ki je bil tudi odklonjen. Cenzor me je vzel v roke: »Saj veš, kakšen je položaj. Izlet so organizirali zaradi propagande. Zato ne smeš govoriti ničesar drugega kakor same ugodne stvari.« Jaz sem mu odgovarjal: »Kako bi to mogel, ko pa nisem videl niti ene.« »Ti res nisi drugega kakor ubog komunist«, mi je govoril cenzor. »Ali res ne moreš narediti kake navdušene reči, ki bi hkratu pomenila dober odgovor za Hitlerja.« »No, prav: če misliš da sem res samo nebogljen komunist,« sem se začel jeziti, »pa naj bo. Naredil sera, kar sem mogel, ne morem več.« Cenzor mi je jezno iziavil: »V tem primeru te bomo že pri- Eravili, da boš govoril, pa hoti ali ne oti. Clan stranke si, spominjaj se tega, in ukloniti ee moraš, če ne zaradi drugega, pa zaradi discipline.« V meni se je nenadoma rodila misel o posledicah, ki bi jih rodilo tako kršenje discipline zame. Kaj bo potem z mojo ženo? Kaj bo z mojo službo? Ali me bodo izključili iz stranke? Ali me ne bo GPU vrgla v temnico? Privolil sem, da bom poskusil znova... Vrgel sem na papir najbolj neumna hvalisanja, ki so mi prišla na um, napisal sem reči, ki se nikdar niso zgodile in katerih nisem nikdar videl. Dal sem domišljiji prosto pot in naredil iz vsega skupaj čudaško sliko. Mislil sem, da bo cenzor zavrgel moj osnutek, če bom pretiraval do skrajnosti, ker se mu bo zdelo, da gre ta sleparija le malo predaleč. A kaj šel Zgodilo se je prav nasprotno. Ko je možak prebral moj spis, je zavpil: »To je pa dobrol Vedel sem, da si sposoben narediti kaj dobregal« Še tisto minuto mi je dal ček za 250 rubljev, toda pustil sem mu ga v korist MOPRA ali kake druge podobne ustanove. Moje poročilo so brali na radiu. Pozneje ga je prinesla tudi »Ravnost Ludei«, slovaški komunistični dnevnik v Ameriki. A res ne morem dejati, da bi to bil trenutek mojega življenja tisti, na katerega bi bil najbolj ponosen ... Naročaje inširite Slovenski doml dneh so že pred 100 in več leti vozili v mesta kmetje iz daljnih krajev razno robo, živež in polj* ske pridelke. Ob sredah in sobotah 60 bile ži« vahne kupčije in takrat so gostilničarji imeli obi« lo posla. Staro življenje ob tržnih dnevih se je( moralo umakniti treznemu, praktično-računajoče-i mu modernemu gospodarstvu. Tržna dneva sta se: toliko ohranila v tradiciji, da je ta dneva trg do zadnjega prostora bogato založen z vsemi živili* potrebščinami, sadjem in drugimi dobrinami. Da« nes v sredo je na trg velik naval. Tržno nadzor« stvo je postavilo do 2000 klopi na Vodnikoveml trgu in po stranskih krajih. In kakšna, prav ljuta in ogorčena Je borba! za prostor in klop. Mnoge prodajalke, kmetice iz bližnje okolice, Barjamke, Trnovčanke in druge se postavijo že zgodaj na gotova oprezovališča« Kakor risinje pazijo na vsak gib tržnih organov. Najhujša borba je vedno za drugi otok na Vodnikovem trgu. Vsaika ženska srčnogloboko hie« peni, da si pribori prostor na vogalih vsake vr« ste. In kako se tepo? Ne dejansko, marveč z je« zikom! Tam v Študentovskih ulicah, tam za stolnico« lam okoli finančne direkcije je postavljenih vso polno vozičkov z jerbasi. Ko začno polniti klopi drugega otoka, 6e prične pravcata dirka in tekma žensk. Nekatere vzpodbujajo druge: »Hiti, hiti, da potolčemo druge.« Mnoge ženske se lotevajo tržnih organov in jim očitajo na prav premeten način nekako pri« stranost, češ: »Poglejte no ono-le v drugi vrstil Vsak d^n ima tam svoje mestol Ali je to pravica!« Organi odgovarjajo: »Vstanite zgodaj, ob štirih in pridite sem olS petih! In dobile boste najboljše mesto!« Cene na trgu Današnji dovoz raznega sadja je bil velik', pripeljano je bilo do 100.000 kg različnega sadja, sadežev in drugih pridelkov. Borovnice so postale bolj redke in je njih cena poskočila od 1.50 kar na 3 din liter. Na trgu je tudi malo malin, ko je drugače za nje prava sezona. Maline so bile po 7 din liter. Mnogo je bilo lisičk po 1 din 1* jurčki pa so bili po 4 din merica. Iz Novega Sad» Zagreba in od drugod je bila pripeljana ogromna množina paprike, ki pa se kljub izobilju blaga na poceni, še vedno so 3 paprike za 1 din, lani so bile 4 in celo 5. Lepa jabolka so po 3 do 5 din, hruške finejše po 5 do 7 din kg. Grozdja je vedno več na trgu in je cena sedaj od 5 do 8 din kg< Kislo zelje je razmeroma drago. Zeljarji ku- pujejo zeljnate glave po 0.25 do 0.50 din kg, zelje pa je po 4 do 4.50 din kg. Treba je tržnemu nadzorstvu, da kaj ukrene v zaščito konzumentov, Cene ostalim pridelkom in potrebščinam u Kl-.r=em ostale neizpremenjen«. Od tu in tam Novo ozkotirno železnico Banjaluka—Tuzla— IValjevo—Belgrad so začeli graditi ta teden. Za zdaj so vzeli v delo prvi del te proge, in sicer 12 kilometrov, začenši od Banjaluke. Delo je prevzelo gradbeno podjetje Bešlagič iz Banjaluke. Za prvi del proge je namenjenih 30 milijonov dinarjev. Na tem odseku bo stal tudi velik železni most čez Vrbanjo, dolg 50 metrov, ter pol kilometra dolg predor. Zgrajene bodo na tem odseku tri železniške postaje. Gradbeno ministrstvo bo oddalo že prihodnji mesec v delo tudi ostale odseke te nove ozkotirne železniške proge. Z odkopavanjem starodavnega mesta Hera-kleje v bližini Bitolja v Južni Srbiji so zdaj epet začeli. Vsa ta dela opravlja uprava Muzeja kneza Pavla 6kupno z mestnim načelstvom v Bitolju. Kakšen obseg imajo nova odkopavanja, kaže število delavcev, ki so pri teh delih zaposleni. Vsak dan jih dela okoli sto. Z deli niso začeli šele letos, pač pa s prej začetim delom letos samo nadaljujejo. Pričakujejo, da bodo letos imeli vsaj nekaj več uspeha, kot so ga imeli lani, in da bodo izkopali zanimiv« etvari, ki bodo na vsak način imele veliko zgodovinsko vrednost. Razvoj srbskih in hrvaških hišnih zadrug je prišel proučevat iz Amerike prof. Philiph Mosely. Zdaj se mudi v Splitu, kamor je prišel pred nedavnim. Prof. Mosely je bival v Jugoslaviji z istim namenom že pred dvema letoma. Zadnje dni se je mudil na otoku Braču, kjer je imel lepo priliko priti v stik s tamkajšnjimi kmeti ter se seznaniti z razmerami, v katerih žive. Omenjeni profesor je tudi eden redkih tujcev, ki temeljito poznajo srbsko, hrvaško in slovensko zgodovino. Pred nedavnim je v nekem ameriškem listu objavil obširen članek o Ljudevitu Gaju. V Dalmaciji bo Mosely ostal še malo časa, nakar se bo podal v Bosno, kjer ga predvsem zanimajo hišne zadruge v okolici Sarajeva. Pečat iz turških časov so našli kmetje v [Vranskem Polju v Hrvaškem Primorju. Ta kraj je iz turških časov posebno znamenit. Vrana je od 16. do 18. stoletja igrala za Turke važno vlogo. V času turških napadov je bilo v tem krajii turško namestništvo. V Vranji je stoloval tudi Halil beg, ki je bil največji sovražnik Benečanov. Leta 1688. so ga Benečani ujeli in ga umorili. No, in zdaj so, kakor rečeno, v tem kraju našli dragocen pečat, v katerega je vdolben meč, polmesec in zvezda, znaki turškega grba. Nekateri bo prepričani, da je ta pečat pripadal nekoč samemu Halil begu, ki ga je vrgel proč, preden so ga Benečani ujeli. V tovarni »Tivar« v Varaždinu je bila včeraj odprta razstava in modna revija. Razstava sama ni toliko zanimala, kot njen namen. Ima namreč ta cilj, da mestni občini, industrijskim in gospodarskim krogom mesta Varaždina pokaže v malem, kako je treba organizirati tako imenovani »Varaždinski teden« po vzorcu >Mariborskega tedna«. »Varaždinski tedenc naj bi bil prirejen že prihodnjo pomlad. Da bi na to sedanjo razstavo privabili čim več ljudi in med njimi vzbudili zanimanje za »Tivar« obleke, nudi podjetje vsem obiskovalcem zastonj prenočišče, mestna bbčina, tujsko-prometni odbor za olepševanje mesta pa gredo obiskovalcem te razstave v tem oziru na roko, da jim brezplačno razkazujejo vse išha-»leriifostj Vairaždina. Razstava koi^an#., 1{5. fr,in. Do strahovitega pretepa je prišlo med člani dveh muslimanskih družin v Orašcu v Bosni. Obe družini sta druga drugo sovražili zaradi tega, ker Ista pri zadnjih volitvah vaškega starešine volili ,vsaka drugega kandidata. Včeraj so se člani teh dveh muslimanskih družin slučajno srečali na vaškem zborovanju. Kmalu so se začeli med seboj prepirati. Dva sta potegnila iz žepov nože ter začela z njimi strahovito obdelovati svoje nasprotnike. Boj se je končal z dvema smrtnima žrtvama. Enemu se je glava držala le še za kožo. Ubijalca sta po tem svojem strašnem dejanju pobegnila, vendar pa so ju orožniki kmalu izsledili. Celo karavano konj je te dni ubila strela v Crkvicah v Crni gori. Dva tamkajšnja kmeta in kmetica Andja so vodili z drvmi natovorjene konje iz Crkvic proti domu. Konji so bili privezani drug z drugim z železnimi povodci. Med potjo je to karavano konj zalotila nevihta. Začelo je grmeti in treskati. Strela je udarila tudi v te konje in jih vse do zadnjega ubila. Nezavestna sta padla na tla tudi oba kmeta. Strela ni ošvrknila edino le kmetice Andje, ki je konje vodila za navaden, nekovinast povodec. Ko je strela pobila na tla vso karavano, je brž odhitela v bližnjo vas in obvestila ljudi, kaj se je zgodilo). Ti so brž prenesli v vas oba nezavestna kmeta, kjer je zdravnik ugotovil, da ju je strela samo omamila, ter odredil njun prevoz v bolnišnico. Srbski časopisi pišejo, da je bila za ta dva kmeta vsa sreča v tem, da sta imela tedaj, ko je udarila strela, na nogah gumijaste opanke, če ne bi ju bila strela gotovo ubila. Težja Železnika nesreča se je pripetila v ne-fleljo na področju belgraiskega železniškega ravnateljstva. Na postaji v Ripnju so zjutraj na V6e zgodaj premikali železniške vozove. Na manjši strmini pa se je nenadoma odtrgalo 25 vagonov od lokomotive ter 6e začeli z vedno večjo hitrostjo pomikati proti postaji Kijevo. Na teh odtrganih vagonih ni bilo niti enega železničarja in fcato tudi ni mogel nihče več vlaka zavreti in na ■ta način ustaviti. Ti vagoni so prevozili tri kilometre dolgo pot od Ripnja do Kijeva. Po telefonu so takoj obvestili postajenačelnika v Kijevu. Toda nesreče ni bilo mogoče več preprečiti. Na tej postaji je tedaj stal tovorni vlak, na katerega so natovarjali kamenje iz tamkajšnjega kamnoloma. Hitro so odredili, da ta tovorni vlak odpelje proti Belgradu, da vozi čisto počasi, tako da bi med potjo brez večje nesreče zadržal odtrganih 25 vagonov. Toda, komaj je odpeljal tovorni vlak, že so se na nasprotnem koncu pojavili odtrgani vagoni, ki so vozili že z veliko hitrostjo. Tovorni vlak ni mogel več razviti tolikšne brzine, da bi preprečil občutnejši trk. Kakor bi trenil so se vagoni že zaleteli v tovorni vlak. Iz strahu so poskakali nekateri železničarji iz tovornega vlaka ter se skušali rešiti. Le Po srečnem naključju se nikomur ni zgodilo kaj hujšega in so vsi odnesli zdrave pete. Pri tem trčenju so se trije vagoni čisto razbili. Istočasno, ko so pričakovali v neki hiši v Sarajevu veselega dogodka, se je pripetila prav tam smrtna nesreča. V sobi so čakali, kdaj se bo oglasila »štorklja«, medtem pa se je v kuhinji iRral triletni domači sinček in se sukal okoli štedilnika. Po nesreči pa je zadel ob lonec vrele vode ter ga zlil nase. Dobil je pri tem tako hude opekline, da je kmalu po prevozu v bolnišnico titnrl. »Slovenski dom« je edini katoliški popoldnevnik! Izredna sefa celjskega mestnega sveta Seja, kakršne že dolgo ni bilo Celje, 10. avgusta. Včeraj ob 6 zvečer se je zbral celjski mesnin svet v posvetovalnici mestnega poglavarstva, da odločno izpregovori o katastrofalnem onesnaževanju Savinje, ki grozi upropastiti mesto Celje kot tujskopromoten kraj. Izredne seje se je udeležil kot zastopnik g. bana okrajni načelnik g. dr. Ivan Zobec, podnačelnik g. dr. Hartman, sanitetni referent okrajnega načelstva g. dr. Breznik, pristav g. II e j a ter še več uglednih celjskih gospodov. Kdo je kriv, da je Savinja umazana Pred 13 meseci se je celjski mestni svet prav tako zbral k izrednemu posvetovanju, kjer se je obravnavalo vprašuje, kako je nujno in čimprej rešiti vprašanje onesnaževanje Savinje. Celjski občinski mestni svet je po svojih odločnih intervancijah in posebno po prizadevanju nekaterih oseb dosegel, da je onesnaževanje Savinje prenehalo vsaj za nekaj mesecev. Javnost je bila vesela in prepričana, da je onesnaževanje Savinje za vselej odpravljeno. Pri-?lo pa je razočaranje. Savinja je kmalu /ačela valiti velike količine umazanije ter pre-fn-da številne kopalce, perice, uničila bogat rilo svojem obsegu in moderni ureditvi in brez dvoma prvo ne le v Sloveniji, temveč v vsej državi. Celjski mestni svet je vo-tiral za izdelavo načrtov kopališča 32.000 din. Veliko nevoljo je povzročil občinskemu svetu župan g. Košak iz Griž, ki je v dolgem, mučnem in smešnem govoru zagovarjal rudnik v Zabukovcih, češ da pni onečiščevanju ni prizadet. Turistični referent g. Roš je v kratkih in jed er n at ih besedah zavrnil zagovor nameščenca v rudniku, župana g. Košaika ter navedel številne uradne ugotovitve Bigi jenskega zavoda v Ljubljani, ki je večkrat po svojem strokovnjaki! ugotovil, kje leži krivda. Dr. V o r š i č je prebral poslovnik o zasedanju občinskega sveta ter protestiral proti po poslovniku prepovedanim izvajanjem griškega župana. Zaradi tega je postalo v posvetovalnici posebno živahno. Oglasili so se tudi drugi, ki so bli istega mnenja. Dr. Ivan Zobec je odgovoril na razne očitke, ki so jih naprtili okrajnemu načelstvu v Celju. Naslanjal se je na dejstvo, da bi moralo pri komisijah, ki so bile, sodelovati tudi okrajno načelstvo, ki je merodajna oblast, ki Kaznuje, zato naj tudi preiskuje. Oglašali so se zaporedoma mestni svetniki, tako da se je debata zavlekla do 8 zvečer. Referent turističnega odbora g. Roš je prečital pj-ročilo turističnega odbora, ki mod drugim pravi: Ako bi tudi na seji mestnega sveta 9. avgusta tozadevni sklepi ne imeli takojšnjega učinka, bodo člani to končno zivajali druge primerno konsekvence in dali možnost mestnemu svetu, da sklepa o drugih boljših potih, ki naj vodijo k dosegi smotra. V tem primeru dajejo elani TO svoja mesta v tem odboru mestnemu svetu na razpolago ozir. korporacijam in društvom, ki so jih vanj delegirala, na razpolago. Prečitana je bila nato naslednja resolucija ki bo poslana vsem oblastem: »Z ozirom na katastrofalno onečiščevanje Savinje zahteva in prosi celjska mestna občina, da vsa v poštev prihajajoča oblastva zaščitijo mesto Celje kot turističen kraj in v ta namen: 1. poostrijo nadzorovanje nad odtočnimi vodami industrijskih podjetij odnosno premogovnikov ob pritokih Savinje. V smislu § 89. in 90. vodopravnega zakona; 2. z vso strogostjo zakona naj se postopa proti onesnaževalcem Savinje po kazenskih določilih vodopravnega- zakona in pravilnika o nadzoru nad odtočnimi vodami naselij industrijskih in obrtnih podjetij; 3. prepove naj se rudokopom v Libojah in Zabukovcih mokre separacije in dovolijo izključno le pneumatične separacije; 4. revidirajo naj se dovoljenja nove čistilne naprave v usnjarni Woschnagg, a.ko bi se ta še v teku letošn jega poletja kljub odločbi banske uprave izkazala še vedno kot nezadostna; 5. vodopravne naprave, ki so v zvezi z onesnaževanjem Savinje in njenih pritokov, naj se obravnajo z največjo pospešenostjo in k vsem vodopravnim napravam, ki so v zvezi z onesnaževanjem Savinje, naj se vabi celjsko mestno občino, ki je po razsodbi upravnega sodišča v Celju interesentinja po določilih vodopravnega zakona za bivšo Štajersko. Referent turističnega odbora Je predlagal, da bi odpotovala v petek deputacija s predsednikom g. Mihelčičem, predsednikom turističnega odbora, referentom turističnega odbora, finančnim referentom, magistratnim direktorjem, predsedniki občin Žalec, Laško, Petrovče, Tujsko prometno zvezo v Mariboru, zastopnika Društva hišnih posestnikov v_ Celju in Olepševalnega društva k g. banu, kjer bi mu izročila spomenico. Prepričani smo, da bomo v kratkem lahko pozitivno poročali o uspehih, ki jih je dosegel celjski mestni svet s svojim energičnim nastopom, oblast pa naj ve, da bo s tem ugodila vsemu občinstvu, ki težko pričakuje, da se reši to poreče vprašanje, ki je Zagnalo toliko prahu. Kraj fe-® B ® 8.2 ca m ” Tempe- ratura v C" Relativna ( vlatra v % | Oblačnost 1 O- 10 i Veter (smer, jakost) Pada- vine ■ « p & > « 1 «9 ‘oa'g O cS E m/m vrsta Ljubljana /610 23-4 17-0 90 10 SWt — Maribor 760-8 20 0 13*0 90 10 NWi — Zagreb 760-4 22-0 1S-0 90 10 0 3-0 dež Belgrad 7604 27-0 18-0 90 8 S. 3-0 dež Sarajevo 761-4 26-0 120 90 6 0 3-0 dež Vis 759-1 24-0 19-0 70 4 N, — — Split 758-4 32-0 23-0 40 4 NNEi — — Kumbor 757-4 >8-0 23-0 70 5 SSEs — — Rab 759-7 25-0 19-0 50 6 N Ei 3-0 dež Ouurovnlli 758-5 25-0 25-0 60 4 S, — — športne vesti Važna in pametna odločba ministrstva. V zvezi z ustanovitvijo jugoslovanske ženske nogometne zveze je ministrstvo za telesno vzgojo proučilo mnenje svojega strokovnega referenta in sklenilo, da ne odobri pravil te zveze in da je ne registrira v vrsto organizacij, ki spadajo pod nadzorstvo tega ministrstva. Tako je ministrstvo sklenilo zato, da obvaruje ženske, ki se ukvarjajo s športom, pred nogometom kot tekmovalnim športom, ker ni v duhu koristne telesne vzgoje žensk. . Ta odločba ministrstva je važna in tudi potrebna, sicer si bodo še v bodočnosti nekateri posamezniki dovoljevali slične podvige vse v okviru resne športne vzgoje. Po tej odločbi pa bi bilo nadalje treba tudi ugotoviti, kam bo šel denar, ki ga je »ženski nogometni savez« v Zagrebu po petih donosnih ženskih nogometnih tekmah spravil v svoje blagajne. Nikomur ne bi smelo biti dovoljeno nekontrolirano prirejati cirkuške nastope pod imenom resnih športnih prireditev. Za krožno dirko po Sloveniji in Hrvatski, ki se začne 13. in traja 3 dni, vlada zelo veliko zanimanje. Po zaključenih prijavah je danes že gotovo, da se bo te dirke udeležilo 37 najboljših jugoslovanskih dirkačev, čeprav so Celjani in Mariborčani svoje prijave v zadnjem hipu odpovedali. Prijavljeni so dirkači iz Ljubljane, Zagreba, Belgrada, Karlovca, Varaždina, Borova, Novega Sada, Sarajeva in Jesenic. Startali bodo naslednji slovenski dirkači: Franc Podmišljak (Edinstvo, Ljublj.), Oskar Žerjal (Edinstvo, Ljublj.), F. Gartner (Ljubljanica, Dobrunje), Ivan Peternel (Hermes, Ljublj.), Pavel Premk (Hermes, Ljublj.), Franc Abulnar (Hermes, Ljublj.), Slavko Krušič (Hermes, Ljublj.), Joško Gregurič (Hermes, Ljubljana), Ivan Bartelj (Zarja, Jesenice), Ciril Jemc (Zarja, Jesenice). Evropsko plavalno prvenstvo v Londonu se je pričelo pred 5000 gledalci s predteki za 100 m prosto za moške, 100 m prosto za ženske, 200 m prsno za moške in 100 m hrbtno za moške. Med-teka na 100 m prosto sta dala naslednje čase: Fischer (Nemčija) 1:00.4, Hoving (Holandska) 1:01, K6rosi (Madžarska) 1:01.2 in Heibel (Nemčija) 1:00.8, dr. Csik (Madžarska) 1:01, Dove (Anglija) 1:01.4. 100 m prosto, ženske: 1 predtek Hueger (Danska) 1:09, 2. Malcorrs (Holandska) 1:09.4, Aos (Madžarska) 1:11. 2. predtek: Van Veera (Holandska) 1:08.2, Doe Peterson (Holandska) 1:08.3, Hirsch (Norveška) 1:11. 200 m prsno, moški: 1. predtek: Welberg (Holandska) 3:05.6, Christensen (Danska) 3:06.8, Williams (Anglija) 3:14. 2. predtek: Sorensen (Danska) 3:07.2. Med rezultati na 200 m prsno ne najdemo imena našega Cererja, niti odličnih Nemcev Balkeja in Sietasa, ki imajo vsi čase po 2:50. 100 m hrbtno, moški: 1. predtek: Schbauch (Nemčija) 1:09, Taylor (Anglija) 1:12.6, Lengyel (Madžarska) 1:13.2. 2. predtek: Nuške (Nemčija) 1:10.6, Schaffer (Holandska) 1:13.2, Erdely (Madžarska) 1:13.8. 3. predtek: Boog (švedska) 1:11.4, Van Schouen (Holandska) 1:13, French (Anglija) 1:13.4. Prvi trije v vsakem predteku pridejo v medteke. V waterpolo je Nemčija premagala Belgijo z 5:1 (2:0). Pri včerajšnjih predtekmovanjih na 200 m prsno pa je bil naš državni prvak Cercr Tone tretji in se tako kvalificiral za nadaljnje tekmovanj«. 15. avgusta gremo na Pesek Slovenske Konjice, '6. avg. SPD ni moglo bolje ustreči ljubiteljem pohorskih planin, kakor da je postavilo pred devetimi leti eno najlepših planinskih postojank Pohorja — kočo na Pesku (1382 m) pod Roglo (1517 m), ki je tretja najvišja vzpetina na Pohorju. To nam dokazujejo nešteti obiskovalci, ki so se v zadnjih devetih letih kaj radi ustavljali v njenem okrilju. Kdor išče prijetnega, tihega razvedrila med iglavci v planinskem zatišju, ga bo na&el v koči na Peskul Komur je za mirno življenje, proč od vsakdanjega hrupa, ta naj pride na Pesek uživat planinski miri Tekom svojega obstoja od 1. 1929. je priljubljena planinska postojanka odlično služila svojemu namenu. Lepi prostori — 25 postelj in nekaj skupnih ležišč ter popolna oprema — vse to je ob glavni izletniški in smučarski progi že mnogo pripomoglo k razvoju turizma in poznanstva naših planin. Ne bilo bi na Pohorju tolike živahnosti, če ne bi bilo koče na Pesku v povirju bistre Dravinje. Kot ona sama, je poleti in pozimi idilična tudi njena okolica, ki se v snežni belini spremeni v pravi smučarski raj. Pred njo sta dva izvirka kristalnočiste gorske vode, okolica pa nudi krasne razglede. Dve uri zapadno so slovita Šentlovrenška jezera. Posebno važen je Pesek zato, ker veže vzhodno in zahodno Pohorje. Zato bodo vsi ljubitelji zelenih pohorskih planin in koče na Pesku pohiteli dne 15. avgusta, na praznik Velikega Šmarna na izredno planinsko slavnost, ki bo prirejena v proslavo devete obletnice njene otvoritve. Ob 10 dopoldne bo pred kočo sv. maša z govorom, nakar bo planinsko rajanje, katerega bo poživljal orkester. Ker bodo vsi udeleženci slavja prišli gotovo na svoj račun, 60 na prireditev iskreno vabljeni! Mladinski dan v Kranfu Fantovski odsek in Dekliški krožek v Kranju priredita dne 21. avgusta t. 1. ob 3 popoldne svoj prvi letni javni nastop na »Planini«. Zelo pester in zanimiv bo ves spored. Videli bomo razen naših najmlajših in starejših fantov, ki bodo izvajali proste in simbolične vaje, tudi našo vzorno vrsto Slovenskih fantov na konju, bradlji, drogu in krogih, ki nam bodo pokazali svoje vrhunske vaje. Po telovadbi je prosta zabava in srečolov, ki je obložen z zelo bogatimi dobitki. Vso bližnjo in daljno okolico vabimo k tej naši prireditvi, da se je v obilnem številu udeleži, da pokažemo tudi v Kranju moč in discipliniranost, dasiravno stoji na trdni skali. Najdražji nogometaš na svetu je brez dvoma Bryn Jones, bivši igralec angleškega kluba Wol-verhamptona, ki ga je kupil klub Arsenal za 14.000 funtov, kar da po naše približno 3 in pol milijona dinarjev. Bryn Jones je svojo profesionalno nogometaško kariero začel s plačo pol funta na teden. Z dolgimi nogami se torej marsikdo prerine dalj kot pa z bistro glavo. Pri vsem pa je zanimivo dejstvo, da igralec ob prestopu v drug klub ni dobil ničesar, ampak da prejema samo svojo tedensko plačo, ki znaša 10 funtov na iadeik. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Vremenska napoved: Večinoma oblačno in ne-stanovitno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od vteraj do danes: Včeraj je bilo do 8.50 megleno, od 8.50 do 10.45 je bilo popolnoma oblačno, ostali čas pa večinoma oblačno (srednji in visoki oblaki). Ob 19.15 se je pričelo jasniti in se je do 20.30 skoraj popolnoma zjasnilo. Koledar Danes, sreda. 10. avgusta: Lavrencij, Četrtek, 11. avgusta; Tiburcij, Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmajer, Sv. Petra cesta 78. Zveza za tujski promet priredi poleg objavljenih izletov v soboto, 13. t. m. popularni izlet v Trst k operni prireditvi »Andree Chenier« po ceni 135 din. Prijave samo do petka opoldne. Oddaja plemenskih petelinov in kokoii rjave štajerske pasme. Kraljevska banska uprava sporoča, da bo tudi letošnjo jesen oddajala kmetovalcem in drugim interesentom plemenske pete-line in jarčice rjave štajerske pasme. Naročila zbirajo kmetijske organizacije in občine ter jih nato skupno pošljejo pristojnemu okrajnemu načelstvu. Naročniki plačajo za petelina po 10 din, za jarčico pa 20 din. Ta prispevek 6e mora plačati takoj pri naročilu. Podrobnejša navodila se dobijo pri okrajnih načelstvih, odnosno mestnih poglavarstvih. Tvrdke, ki žele razstaviti na letošnjem jeseni skem velesejmu v Ljubljani in se še niso prijavile, naj upravi Ljubljanskega velesejma nemudoma pošljejo svoje prijave. Prijavni rok potečo 15. avgusta, razstavnega prostora je pa le še prav malo na razpolago. Letošnji jesenski velesejem bo od 1. do 12. septembra. Sedanja umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu je posebnost zase, ne le po svoji kakovosti in po svojem obsegu, temveč tudi po svoji zamisli. Poleg tega, da si za malenkostno vstopnino moremo ogledati vso obsežno razčlenjenost snovanja in ustvarjanja naših umetnikov — kdo se more ločiti od slik Jakopiča, Vavpotiča, kjer barve kar kipe, kdo ne bo strmel ob veličastnih delih Fr. Kralja in kdo se ne bo napajal ob slikah Gasparija, čudotvorca Pavlovca, Koširja, Cudermana, umirjenega Šantla in elegantnega Br, Vavpotiča in vseh ostalih, ki so se strnili v umetniško družino, ki nastopa pri tej razstavi — pa ima ta razstava še to posebnost, da se obiskovalcem s permanentno vstopnico, ki je združena tudi s polovično vožnjo, nudi tudi priložnost, da jim žreb določi prekrasno nagrado v obliki umetniške slike. Na razpolago je 10 nagrad. Vsak bo srečen, kogar zadene žreb, saj se bo lahko ponašal, da ima v sobi če ne Jakopiča, Vavpotiča, Pavlovca, Br. Vavpotiča, pa Slapernika, Čargo, Smerduja in dr. Še je čas do 16. t. m., pohitite kupite vstopnice in obiščite razstavo. Nagrade si lahko ogledate v trgovskih izložbah na najprometnejših točkah v središču mesta. Žegnanje v Zg. Šiški. Kakor vsako leto Si-' Škarji slovesno praznujejo svojega patrona svetega Lovrenca, tako tudi letos. Kot je že bilo objavljeno v dnevnem Časopisju, priredi gasilska četa v Zg. šiški na ta dan, to je 14. avg. ob 2 popoldne veliko javno tombolo, ki bo združena z veliko vrtno veselico na vrtu Jožeta Černeta poleg gasilskega doma. Ker so za tombolo določeni res lepi dobitki, kakor motorno kolo, kompletna kuhinjska oprema, 2 dvokolesi, zaboj sladkorja, 4 m3 bukovih drv in še nebroj manjših, zato gotovo ne bo nobenega, ki ne bi na ta dan pohitel v Zg. šiško. Komur bo ta dan sreča najbolj naklonjena, temu res ne bo žal, da še ja udeležil te tombole, kajti za 3 din, se bo lahko odpeljal domov na motornem kolesu._ Poleg res dragocenih dobitkov pa gasilska četa že sama po sebi zasluži, da vsak po svoji moči pripomore, da si ta res idealna organizacija pridobi vse potrebno moderno orodje, brez katerega ne more svoje vzvišene službe uspešno vršiti. Razen tega vam bodo vrli gasilci nudili prvovrstne jedače in pijače, ob zvokih godbe pa se boste prav imenitno zabavali. Torej v nedeljo, dne 14. avgusta ob 2 popoldne na svidenje v Zg. šiški. Zveza združenj gostilničarskih obrti dravske banovine prosi vse 6voje člane, da se v čim večjem številu udeleže slavnostnega sprevoda ob proslavi 20-letnice Jugoslavije v Mariboru dne 14. avgusta. Člani bodo korakali v sprevodu kot posebna skupina. Zbirališče v Majstrovi ulici. Filatelistična razstava. V prostorih Drž. trg« akademije v Ljubljani je Filatelistični klub Ljubljana priredil razstavo znamk, ki je ena največjih razstav znamk zadnjega časa v Jugoslaviji, pa tudi največja krajevna razstava. Na razstavi je tudi poštni urad, ki Žigosa znamke z trioglatim posebnim žigom. Vsi delegati so se pohvalno izrazili o razstavi, prav tako tudi ocenjevalni odbor, ki je dodelil razstavljalcem za nagradi 2 zlati, 3, pozlačene, 4 srebrne in 11 bronastih kolajn. —-Podrobnejše poročilo sledi. Člane OUZD obveščamo, da je z dnem 1. avgusta 1938 ustanovljen nov zdravniški okoliš v Ljubljani, ki obsega naslednje področje: Ljubljanica—Vodnikov trg—Krekov trg—Vznožje Grajskega hriba—Streliška ulica—Zatvomica na Grubarjevem prekopu—Grubarjev prekop do mostu koncem Poljanske ceste—Hradeckega cesta—Stepanja vas—Hrušica—Sp. in Zg. Fužine—Ljubljanica. — Obiske bolnih članov in njih 6vojcev v tem okolišu bo vršil uradov zdravnik g. dr. Jereb Stanko, ki stanuje v Bolgarski ulici št. 17/L Naročajte in širite Slovenski dom! Stran l »SLOVENSKI DOM«;, 3jir 10. avgusla I93Sf. Sfev. 18ft Žalofgra žena na Labrodarju Neskončno daleč se samotno razprostirajo pustinje severnega Labradorja v severovzhodni Kanadi. Sto kilometrov leže posamezna majhna naselja eno od drugega, majhna naselja, ki imajo samo nekaj skromnih kočic. Šele ob Koncu junija pa do sredine julija se taja led in v začetku oktobra se že bliža zima s svojimi do 40 stopinj mraza, s svojimi po ves dan dolgimi strašnimi snežnimi viharji. Redka, redka so poročila iz teh zapučenih pokrajin, redkokdaj pride kaka vest v oddaljeni svet, med ljudi, ki žive na jugu. Tako so dobili tudi sedaj po neki patrulji vest, ki jo je prinesla kanadska ladja o junaškem potovanju nekega kanadskega stražnika, kako je šel skozi polarno noč, da bi preprečil, oziroma z zakonom za vselej zabranil usmrtitev eskimskih žena. Kamenjanje žena brez otrok. Komaj pred dvemi leti je začel neki Eskimo, za katerega so ugotovili ime Miller, razširjati kar sam od sebe med Eskimci neko novo vero. Sveto pismo ei je razlagal po svoje, po svoji pameti. Pristaši njegove vere so morali olepšati 6voje obleke z raznimi okraski kakor zvezdami, kirogi in kvadrati. On sam je nosil široko obleko in turban. Njegova vera je bila kaj čudno zgrajena. Z vihrajočimi zastavami in hrupno glasbo so romali njegovi verniki po snežnih puščavah. Prijel se jih je tak fanatizem, da so v zadnji zimi prišli do tega, da je treba vse žene brez otrok kamenjati. Pripravljala 6e je grozna smrt ubogih žena. 800 km skozi polarno noč. Bilo je v začetku decembra, ko sta zvedela v Port Burvvell na Hudson-Strait-u službeno postavljena stražnika o strašni usodi eskimskih žena. Neki lovec, ki se je vrnil iz onih krajev in kateremu je povedal o tem neki Eskimo, je pripovedoval stražnikoma, kaj se pripravlja. Prvi dan novega leta naj bi se začelo kamenjanje. Ali ni morda to bila prazna govorica, ki je nastala v samotah daljnjih pokrajin? Ali je morda to resnica? Prepričajmo 6e! Dve uri pozneje se je že odpravljal na pot narednik F. Mclnnis s pasjo vprego: 800 km po snegu in ledu. Sam, na samega sebe in na vztrajnost svojih petih psov navezan, iče stražnik pot po brezupnem, od snega in ledu polnem brezmejnem prostoru. V brezmejnost se razteza samota. Temperatura je padla pod 47 stopinj. Mnogokrat ni mogel zaradi straš? nega mraza dalje kakor samo nekaj kilometrov, Ure, dnevi in tedni so počasi minevali v sivem mraku severne zimske noči. Medtem ko drugi svet praznuje 2000 km stran proti jugu veselo sveto noč, prodira on sam, sam s svojimi mislimi in petjmi psi počasi dalje in dalje. Pot je neskončna. Nikdar je ni'konca. Preko snežnih planot in zaledenelih jezer se pomika' skoro že utrujena karavana počasi naprej. Dalje! Še je upanje, da za novo leto pride do eskimskih koč. Psi nočejo več dalje. Bič poje svojo priganjajočo pesem. Kakor izgubljenec v obširni beli tišini. Končno, ko se je novoletni dan zbudil iz noči, je prišel do brežja Leaf-Rivier. Nekoliko ur kasneje je že stopil v snežne koče eskimskih krivovercev. V zadnji minuti! Ravno so Eskime! zbrali nesrečne Sene, da bi jih odvedli na kraj, kjer bi jih kamenjali. Glu-šeče kričanje in divje petje je vzbudilo stražnika iz lahne utrujenosti. Klici polni bolečine in strahu so prešinjali mrzlo pokrajino. Ze so začeli padati prvi kamni in kosi ledu na žene brez otrok. Nestrpnost je rasla od minute do minute, podivjanost se je stopnjevala. »V imenu kralja!« Sam, ves izčrpan m utrujen je stal nasproti krepki in podivjani množici. Vznemirjeno so se obrnili blazneži proti motilcu miru. V naslednjem trenutku je zgledalo, da bo razbičana razbesnelost udarila nanj in ga uničila. Trdo je udaril glas, ukazujoče je presekal napetost. Mirno in nemo je dvignil mrzlo cev, ljudje so obstali kakor prikovani, tiho in brez besed, počasi se je približal njihov vodja Miller. Neki Eskimo, ki je za silo lomil angleščino, je tolmačil. Razgovor je bil divji. Ko pa je stražnik izvlekel mehur s tobakom, je vodja prestal s svojim odgovorom. Čas j« potekal. Ko je na nebo stopila severna svetloba, polarni mesec, je bilo soglasje tako, da sta šla stražnik in pridigar Miller v 200 kilometrov oddaljeno naselje, kjer je živel duhovnik. Do povratka pa naj 6e kamenjanje odloži. In posrečilo se mu je . V Fort Chimo je bilo eskimskemu pridigarju razloženo, da je njegova razlaga svetega pisma zmotna. Zastopnik verske ločine je spoznal svoje krivo delo in vrnil se je s stražnikom Mclnni-som nazaj v svoje naselje, kjer je razložil pravi smisel svetega pisma. Življenje eskimskih žena brez otrok je bilo rešeno. Dokler se ni življenje Eskimov uredilo in pomirilo, je 06tal stražnik, imenovan tudi lovec ljudi v Arktidi, pri Eskimih. Šele potem se je vrnil po 800 km dolgi poti skozi snežne viharje in zamrznjenih rek v Burvvell, 200 km je ležalo za njim, ko so psi glasno in veselo zalajali po ulici Hudson-Straitu, Naročajte in širite Slovenski dom! ste v primeru resnejšega spopada težko branili. Mesto Vladivostok je ustanovil leta 1860 car Aleksander II. in je še danes za sovjetsko Rusijo neprecenljive važnosti. Ime Vladivostok pomeni »Vladaj nad vzhodom«. Neprijetna pustolovščina Na Dunaju so te dni odprli »judovsko razstavo«, na kateri so takole prikazali Jude pri njU hovem poklicu. Stevilčkar o Londonu Londonska mestna uprava je izdala obsežno knjigo, polno 6amih številk, ki nam govore marsikaj zanimivega o tem velikem mestu in življenju v njem. Mesto ima danes 8,238.942 prebivalcev. Vsak dan se sklene 120 zakonskih zvez. Na leto se rodi v angleški prestolnici 56.000 otrok in umre 51.000 ljudi. London ima na dan povprečno računano 3 ure in 12 minut sonca, na leto pa 187 deževnih in 42 meglenih dni. Ista knjiga nam pripoveduje, da niso Londončani kaj zagrizeni ab-stinentje. Na leto se jih napije do 170.000 tako, da jih morajo rešilni avtomobili odpeljati na stražnico. Pol milijona Londončanov je zaposlenih v trgovini, 162.000 pa v hotelih in restavracijah. Vrednost blaga, pripeljanega čez morja v zadnjih letih, je znašala 70 milijard dinarjev. Londonske ceste in ulice merijo skupaj 2325 milj, kar je razdalja od Londona do Nove Fundlandije. Vzdrževanje vsake milje ceste oziroma ulice stane letno 320.000 din. Vsako leto se ponesreči v Londonu 57.000 ljudi. V londonskih bolnišnicah leži povprečno na dan 43.000 bolnikov. Uprava mesta stane letno 8 in pol milijard din, na vsakega meščana pride torej nekaj čez tisoč din. Preprost avstralski otok 500 ljudi živi tako, kakor so živeli naši davni pradedje v kameni dobi. Queenlandska policija je proglasila mali otok ob severni obali Avstralije za neke vrste naravni park, kamor nima nobeden pristopa brez dovoljenja oblasti. To pa zaradi tega, da ohranijo ljudstvo 500 duš, ki živi na tem otoku in katerega je odkril 1. 1802. kapitan M. Flinders. Teh 500 ljudi živi popolnoma preprosto, približno tako, kakor so živeli ljudje v kameni dobi. E. W. Pa-terson pripoveduje v svojem opisu tega otoka, da je pristop na ta otok zelo težaven in da se zdi, da je raven, če ga od blizu pogledamo, zemlja je peščena in ojtok je gosto naseljen z raki. Obisk na tem otoku ni nič kaj prijeten, tako da obiskovalci zdrže na njem komaj nekaj ur. Na prvi pogled se zdi, da ne stanuje na njem nobena duša, vendar pa živi na njem 500 ljudi, ki se skrivajo po gozdovih, boječ se, da ne pridejo v stik z belimi ljudmi. Domačini ne poznajo hiš niti kakega orodja, tudi si ne kuhajo. Vse leto so goli, tudi stalnega ležišča nimajo in 6pe tam, kamor so se ravno zatekli, Hranijo se v glavnem z ostrigam), ribami, želvami in 6adeži. Hrano jedo surovo, kakor jo je narava dala, le ribe nekoliko opečejp na žerjavici. Za posodo za pitje vode imajo školjke. Iz kamna ali iz kosti si napravijo orožje, ki ga pritrdijo na kopje, dolgo 2 do 4 m. V metanju kopja so pravi mojstri in nikdar ne zgreše svoje- cilja. Koža jim ni dovolj odporna proti komarjem, zato si jo mažejo s čudno zmesjo raznih masti. Za lov na ribe imajo prav neokrene čolne, skoraj bruna, ki so nekoliko izdolbena. Na otok bodo smeli samo učenjaki, drugi radovedneži ne. V Kanadi se največ telefonira Kanadčani si lahko priznajo, da največ telefonirajo od vseh narodov na svetu. Vsak od njih telefonira povprečno na leto 222 krat, zato ni čudno, če so kanadski telefonski aparati najbolj zasedeni od vseh ostalih na svetu. Na vsakem telefonskem aparatu govore na leto 1934 krat. Tako so izračunali, da 6e skozi leto dni govori v Kanadi po telefonu dve milijardi 421,202.000 krat v mestih in 27 milijonov 909.727 krat krajevno. Na drugo mesto te telefonomanije pridejo Združene države, potem Danska in Švedska. Na svojem nedeljskem izletu je morala do« živeti osemnajstletna Irena Bovvden zelo neprijetno pustolovčino. S svojo ravno toliko staro prijateljiico Philis Davies je odšla iz Porlocka na izletniški parnik v Minehead. Ker je parnik že odpeljal, sta bili dekleti prisiljeni vrniti se. Izbrali sta si pot ob obali preko skalovja. Sredi poti ju je morje nenadoma odrezalo od kopne zemlje. Ure dolgo sta skušali priti naprej in s svetlobnimi signali opozoriti nase obrežno stražo. Nastopila je noč. _ Morje je naraščalo, pa tudi njuna obupanost je bila vsak trenutek večja. Irena Bovvden je pri poizkusu, da bi prišla naprej, padla v morje in izgubila svoj užigalnik. Posrečilo se ji je priti iz vode. Mokro obleko je položila na skalo, da bi se posušila in 6e ogrnila z gumijastim plaščem. V tem plašču je morala vso noč prezebati na skali. Vrh vsega je pa še deževalo. Naslednje jutro je opazila, da ji jo morje odneslo vso obleko. Obe deklpti $ta bili popolnoma izčrpani od mraza in pomanjkanja hrane. Končno se jima je z največjim naporom posrečilo doseči obalo. V neki hiši sta našli končno toplo zavetj. Beg iz sedaniosti V angleški grofiji Sussex je pTav originalen sanatorij z imenom Sanatorij preteklosti. V sanatoriju 6e predvsem trudijo za tem, da svojim gostom postrežejo tako, da ne žive v sedanji dobi nervoznosti, pač pa v 18. stol. Prav nič ne spominja stanovalce tega srednjeveškega, prekrasnega dvorca, ki je sredi lepe narave, na stoletje elektrike, telefona, avtomobila, radia. Prav v smislu 18. stol. imajo sveče, sobe grejejo veliki kamini, v katerih prasketajo polena. Vsi služabniki so v oblekah po modi 18. stol., ravno tako tudi bolniki. V čitalnici je na mizi Times iz 1751. 1., tako da se niti s časopisnimi poročili ne morejo bolniki znajti v sedanjosti. Nekaj pa je modernega v sanatoriju, in sicer: cena. Ta znaša na dan pet frankov, to je 1600 dinarjev, take cene pa gotovo ni bilo v letih okoli 1750. Radio Programi Radio Ljubljana Sreda. n. avg.: J2 Uverture (plošče) — 12.45 Poro* fila — 13 Napovedi — 13.20 Polke in valčki (rlošče) -» 14 Napovedi — 18 Kontert Bad. orl eeir . — 18.40 Mia-, dinska ura: Opazuj ln poslušaj ( gr. prof. Miroslav Adi iešič) — 19 Napovedi, porodila — 19.30 Nao. ura: Preda* vanje inšpekcije drž. obrambe — 19.50 Darevski-Lehar: Cio, olo (plošče) — 20 Pevski kontert g. Jožeta Gostiča, 61. zatjr. opere, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek —, 20.40 Podoknice — 21 Koncert Rad. orkestra — 22Napo* vedi, poročila — 22.1} Koncert dveh kitar (gg, Antuuo* vič ln Haršlagr). Drugi programi Sreda, 10. avg..' Bel grad: SO Vok konc., 20.80 Ho* mor, 21.30 Nar. pesmi — Zagreb: 20 Ljubljana 22.20 Ples. ari. — Praga: 19.25 Smetanova opera .Hudičev zid* — fraršava: 19.50 Zab. konc., 21.10 Chopinove skladbe, 22 Stravinskega baletna grl. — Sofija: 19.15 Verdijeva opera «Aidai — Budimpeita: 20.25 Voj. grodba 21.10 Cig. ork., 22.45 Jazz — Dunaj: 20.10 Družabni večer 21' 30 D.n najska gl., 24 Ples. Ki. — Nemike pontaje: 20.10 Dru, žabnl večer ■ radijske razstave — Strasbourg; 20 45 Simf. konc. 48 Hervey Allen: Antonio Adverso, cesarjev pustolovec »Kdo si?« »Gospodinja. Hočem ti samo popraviti.« Nasmehljala se mu je. »Ali si me ti zdaj pokrila?« »Da, odeja je zdrsnila. Zdelo se je, da te zebe.« Vidno je premišljal njene besede, kakor da mu veliko pomenijo. Potem je dejal: »Veš, smešno: vprav sem mislil, da vidim,, kako stara koza gleda name.« »To se ti je samo sanjalo. Kaj ne vidiš, da so vrata zaprta. Saj ne more noter.« »Ne,« ji je dvomljivo pritrdil. Čez nekaj časa je vprašal: »Kako ti je ime? Meni pravijo Antonio.« »Fides.« »Fides!« Spet je bilo videti, kako premišlja. Potem Je dejal kakor sam pebi: »Fides, to se pravi: vera. Pater Ksaver je dejal, da je vera razodetje Nevidnega.« Fides je sovražila duhovnike, zato je vprašala: ?In kdo je pater Ksaver?« Antonio je dejal: >Moj prijatelj je. Prišel bo večkrat sem in pogledal, kako je * menoj.« Te besede so zvenele kakor bojna napoved. Kakor da jo hoče potolažiti, je nadaljeval: »Ali stanuješ tu?« »Da, živim tu. Vedno bom pri tebi.« Fantek je zavzdihnil: »Oh!« Razgovor je zastal in zaprl je oči. Fides se je zavedala, da mu ne sme pustiti spet zaspati. S čisto lahnim, sanjavim glasom ga je vprašala: »Alj imaš sicer še katerega dobrega prijatelja?« »Da — enega,« je zašepetal. Nehote je zdaj govorila tako tiho, da je njen glas dečku komaj še segel do ušes, ko je vprašala: »Koga?« Toda odgovor je bil do dna različen od tistega, kar Je upala, da bo slišala. Deček je nenadno sedel in začel zmedeno gledati po sobi, kakor da koga pogreša. Potem je rekel: »Mislim, da je snoči še bila tu.« »Bila, bila? To mi moraš povedati, kdo. Stari gospod ml ni ni- česar dejal o njej.« Fantek je še vedno s pogledom Iskal po sobi. Spomin mu je še vedno stal pred očmi, medlo ga je samo, da ga je zdravnik v postelji obrnil. Nenadno pa se je s silovitim sunkom obrnil čisto nazaj. »Tam!« je dejal zmagovito in pokazal Marijo v vdolbini — »tamle je.« Ženski je glavo preletela misel: »Da bi jo bila prej razbila!« Bilo je vedno napak, če človek misli, ki pride sama od sebe, ne posluša in se tolaži z razumom. Take glasove je treba poslušati — toda zdaj je bilo že prepozno. Obrnila se je, da bi šla in rekla: »No, glej, ali še česa potrebuješ?« Stresel je glavo in spet zlezel pod odejo. Bil« je zložna postelja kakor pri signori Udneyevi. Zaprl je oči. Zunaj je zapel prvi petelin. Fides je smuknila v svojo sobo. Morala Je gledati, da ujame še za trenutek spanca, preden se prične njeno dnevno delo. Casa Bonnyfeather se je še za uro pogreznila v tišino. Po razpadlih hodnikih se ni nič ganilo, če se pa je, se je nalahko kakor zora, ki je že udarjala skozi okna. Štirinajsto poglavje. ŽIVLJENJE PONUJA Naslednje jutro je mister Bonnyfeather svoj nočni sklep kakor je sam dejal, dal na znanje gospodinji. Obpma je bilo jasno, da bo v hiši in soseščini treba pričakovati veliko Ženč in govoričenja. Za vsa prosta mesta pri podjetju so se zelo potegovali, zato je moral prihod tako mladega vajenca in njegova skorajšnja prestavitev v ravnateljeve prostore nujno vzbuditi v ljudeh radovednost. Mister Bonnyfeather je dejal: »Sicer pa, kako mu je danes?« »Malce je še potolčen, sicer pa čisto dober. Za zajtrk Je pojedel tri jajca.« »Drži ga še nekaj dni v sobi; Ljudem lahko rečeš, da se je precej pobil.« »Da, saj sem že tako hotela sama.< Trgovec je dejal, smehljaje sei »To sem si mislil. Kaj pa potem?« »MacuNabu lahko rečete, da je dečko še premlad, Mnlega kar pusti pri meni. Bom že gledala zanj.« Zdelo se je, da je mister Bonyfeather pomirjen. Odšel je na streho, kakor ga je opomnila njegova dnevna skoraj svetemu obredu podobna dolžnost. Ko je prišel gpr, je potegnil zastavi vsako na svoj drog. Ena ja bilft angleška zastava, druga pa hišni' prapor, rdeča zastavica s črnim osatom. Nato Je poslal proti nebu kratko molitev, odprl majhno omaro v obzidku ter vzel iz nje daljnogled. S strehe je lahko pregledal vso notranjo in zunanjo luko ter dolg kos obale. . Naravnal je daljnogled na majhnem bronastem trinogu ter so pripravil, da bi po svoji dnevni navadi skrbno preiskal pristaniško nabrežje m notranjo luko ter vrgel še pogled čez obzorje. »Slovenski dom« iihaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. la inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva niiea 8/III. Telefon 4001 do 4005. Uprava* Ko ni tar inv a „lir» Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: K. Cei. Izdajatelj: Ivan Čakovec. Urednik: Jože Količek. ' P 1