Poštnina plačana v gotovini Leto LXXH., št. 65 a LJubljana, ponedeljek 20. marca 1959 Cena Din L— Iznaja vsak dan popoldne lzvzemsi nedelje In praznike. — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2 50. od 100 do 300 vrst A Din 3. većjl tnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenskl Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNIATVO LJUBLJANA. Knafljtva ulica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 81-29 In 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — PoStna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Konferenca demokratskih držav Angleška vlada je sklenila na svojih posvetovanjih, da bo sklicala v London konferenco demokratskih in drugih držav, ki hočejo sodelovati pri skupnih ukrepih za ohranitev demokratskih svoboščin in obstoječih mej LONDON, 20 marca. mp. Dogodki V srednji Evropi so prisilili angleško vlado, da je proti običaju sklicala v soboto izredno sejo, ki so ji prisostvovali vsi ministri in državni tajniki z min. predsednikom Chamberlainom na celu. Posvetovanje se je raztegnilo tudi na nedeljo, kar je sploh prvi primer v angleški zgodovini. Na seji je zunanji minister seznanil ministre 2 najnovejšimi vestmi o dogodkih na Češkem, kakor tudi o točnem besedilu ultimata, ki ga je poslala nemška vlada Rumuniji Ko so podrobno proučili poolžaj, so bili na sejo povabljeni tudi zastopniki oborožene sile in dominio-nov. Vesti iz dobro poučenih krogov zatrjujejo, da so na tem sestanku govorili o pospešenju angleške oborožitve in o ukrepih, ki jih bo angleška vlada podvzela v obrambo svojih interesov v jugovzhodni Evropi. Veliko pozornost je zbudilo, ko je po seji poklical Chamberlain k sebi ministre za letalstvo, trgovino in zunanje zadeve, takoj nato pa še ministra za državno obrambo in zastopnike dominionov. Po tem t sestanku je imel Clamberlain daljši I govor po radiu z Avstralijo, zunanji minister lord Halifax pa je sprejel francoskega poslanika v Londonu Cor-bina in sovjetskega poslanika Majskega. V sprejemnici je medtem že čakal angleški poslanik v Berlinu Hender-son, ki je prišel na poročanje. Nedeljski posveti so bili odločilni za nadaljnji razvoj trenotnih političnih dogodkov. Čeprav točni podatki sklepov še niso znani, se trdovratno širijo vesti, ki jih merodajni činitelji ne zanikajo, in so jih javile tudi angleške radijske postaje, da bo angleška vlada sklicala mednarodno konferenco demokratskih velesil in sicer Anglije, Francije in Zedinjenih držav, povabila je tudi Rusijo, Poljsko in zastopnike balkanske zveze. Vabila s*o že razposlali londonskim poslanikom omenjenih držav. Kakor se je zvedelo, so doslej pritrdilno odgovorile že Francija, Amerika in Rusija. Sestanku, ki bo še ta mesec, pripisujejo izreden pomen, njegov cilj pa bo v glavnem zagotoviti svetovni mir in onemogočiti nadaljnje spremembe obstoječih mej. Važni razgovori v Londonu Min. predsednik Chamberlain v avdijenci pri kralja Juriju LONDON, 20. mja-rca. br. Angleški zunanji minister lord Halifax je imel včeraj dopoldne dolg razgovor s prvim državnim tajnikom sirom Cadoganom, ki je po razgovoru odšel v Downing-street. Dopoldne se je oglasil v Forreign officeu francoski veleposlanik Corbin, ki je ostal tam eno uro. Medtem ie imel min. predsednik Chamberlain razgovor z zunanjim ministrom Halifaxom in min. Stanlevem in prvim državnim tajnikom Cadoganom. Razgovor je trajal do 13. Cadogan je nato odšel v Forreign office, kamor je pozneje odšel tudi lord Halifax, ob 16.30 pa še minister Stanlev. Ko se je včeraj popoldne min. predsednik Chamberlain peljal z Downing-streeta v Buckimghamsko palačo k avdijenci pri kra-ju Juriju VI., ga je živahno pozdravljala med potjo velika množica. Kralj je sprejel min. predsednika Chamberlaina ob 16. ter je avdi-jenca trajala eno uro. Za danes je bila napovedana seja vlade. Popoldne nova Chamberlainova izjava London, 20 marca. A A. Ob 11. je imela angleška vlada izredno sejo. Popoldne bo Chamberlain v spodnji zbornici odgovarjal na razna vprašanja ter nato poda! izjavo o stališču Anglije glede zadnjih dogodkov. V zgo"nji zbornici bo podal slično izjavo (ord Halifax. V londonskih političnih krogih smatrajo, da bo Chamberlainova izjava v duhu pričakovanja javnosti. ker želi vlada, predno zavzame končno stališče glede aktualnih vprašanj, videti, kakšna reakcija bo nastala pri poedinih vladah, s katerimi namerava sodelovati. Kakor poroča Reuter. namerava vlada takoj z največjo naglico izvršiti načrt o oborožitvi. Vojni minister je prevzel v sodelovanju z nekaterimi drugimi člani vlade priprave za izdelavo strateških načrtov. V tem pogledu bo angleška vlada stopila v zvezo z vsemi državami na svetu, ki se strinjajo s politiko miru. Poslaniki poročajo London, 20. marca. br. Nemški veleposlanik Dircksen je včeraj ob 14. odpotoval v Berlin, da poroča svoji vladi o mednarodnem političnem položaju. London, 20. marca. br. Angleški veleposlanik v Berlinu Neville Henders»on je ob 15.37 prispel na kolodvor Viktoria v Londonu in je takoj odšel v Forreign office, kjer je konferiral s Ha!ifaxom. Berlin, 20. marca. AA Francoski veleposlanik Coulondre je v soboto odpotoval v Pariz na poročanje. Nujno sklicanje avstralskega parlamenta Canberra, 20. marca. c. Predsednik avstralske vlade Lyons je sklical za jutri nujno sejo avstralskega parlamenta in sicer po radio-telefonskem razgovoru, ki ga je imel s Chamberlainom. Obenem je izdal navodilo avstralskemu zastopniku v Londonu, da odloži svoje za dants napovedano potovanje v Avstralijo ter prisostvuje seji angleške v Lade. Izprememba ameriškega zakona o nevtralnosti Poostritev ukrepov proti državam, ki izzovejo oborožen spopad VVashington, 20. marca r. Senator Pitt-man bo danes v ameriškem senatu prjd-ložil zakonski predlog o spremembi zakona o nevtralnosti. Zakonski predlog dolo ča dolžnost predsednika Zedinjenih držav, da v 30 dneh po kakem oboroženem spopadu ugotovi, kdo sodeluje v tem spopadu: Ta ugotovitev bo imela za posledico avtomatsko naslednje: 1. prepoved ameriški mornarici, da prevaža potnike in blago direktno ali indirektno v države, ki jih je predsednik zedinjenih držav ugotovil za povzročiteljice spopada, 2. možnost za vojujoče se stranke, da si v Zedinjenih državah nabavijo vse potrebne proizvode in tudi vojne potrebščine, Če blago takoj plačajo in ga odpremijo na neameriških ladjah, 3. prepoved vsakršnih kreditov vladam vojujočih se držav, 4. izjema velja za ameriške republike, ki niso udeležene v vojni izven ameriške celine Zakonski načrt daje predsedniku Zedinjenih držav pooblastilo, da Drenove ameriškim potniškim ladjam Dlovbo v kraje, kjer se bojujejo. Izvzete bodo le one, ki imajo namen, olajšati delo ameriškega Rdečega križa. Pittman je izjavil, da predstavlja njegov zakonski predlog samo njegova osebna na-ziranja. Politični krogi smatrajo, da je Pitt-manov predlog samo del vladnega načrta, ki stremi za tem. da dobi predsednik Zedinjenih držav večjo svobodo akcije v primeru evropskega spopada, da bi tako lažje pomagal evropskim demokratičnim narodom. širite »Slovenski Narod«! General Prčkala pobegnil na Poljskof Pariz, 20. marca. A A. Po vesteh iz ukrajinskega vira je general Prchala z delom svojega Štaba prešel na Poljsko. Hudsonova misija v Varšavi VARŠAVA, 20. marca. br. Angleški državni podtajnik za prekomorsko trgovino Hudson je prispel včeraj ob 16.38 iz Londona naravnost v Varšavo. V njegovem spremstvu so tudi načelnik gospodarskega oddelka v angleškem trgovinskem ministrstvu Gwatkin ter nekateri višji uradniki angleškega trgovinskega in zunanjega ministrstva V Varšavi bo imel Hudson razgovore s poljskim trgovinskim mini- strom, sestal pa se bo tudi z zunanjim ministrom Bečkom. Dejstvo, da se bo sestal z Bečkom dokazuje, da pri njegovem obisku ne gre samo za razgovore trgovinskega značaja temveč tudi političnega. V poljskih finančnih in gospodarskih krogih pozdravljajo njegov prihod z velikim zadovoljstvom. Sir iTe »Sfa¥—sld Narod«! Povratek belgijskega kralja iz Švice BRUSELJ, 20. marca, AA. Belgijski kralj Leopold se je vrnil včeraj iz Švice, kjer je bil obiskal svojega sina. ki je zbolel na hripi. Francija pospešuje z vso naglico oborožitev J rijo in Turčijo, kakor tudi o vprašanjih, ki j se tičejo vseh balkanskih držav. Nato so proučili tudi mednarodni položaj. Ob tej pri'iki je bilo ugotovljeno, da je balkanski sporazum jamstvo za mir ne samo na Balkanu, temveč v vsej Evropi. Ugotovili oo tudi. da so odnošaji med Turčijo in Bolgarijo popolnoma prijateljski in da so s«e z obiskom Kjuseivanova v Ankari samo se ojačili. Predsedniške volitve v Franciji Pariz, 20 marca. A A. (H a vas). V zvezi z resnostjo mednarodnega političnega položaja so se francoski politični krogi začeli resno baviti z vprašanjem izvolitve novega predseinika republike, ki bo S aprila v Versaillesu. Veliko število parlamentarcev smatra, da bi moral prihodnji predsednik republike biti ponovno Lebrun. ker je v teku zadnjih let burnih mednarodnih dogodkov pridobil velike izkušnje, ki so v sedanjem času zelo potrebne. Razen tega ima zelo veliko osebno avtoriteto. Smatrajo, da bodo Lebruna po vrnitvi iz Londona zaprosili najuglednejši politiki Francije, naj ponovno sprejme kandidaturo za predsednika. Kakor znano, je Lebrun absolutno odklonil svojo kandidaturo, vendar obstoji možnost, da popusti, ako bi Francija soglasno zahtevala od njega naj bi še nadalje šef države. Poleg Lebruna se ot enjata še dve osebnosti kot kandidata za predsednika republike in sicer bivši predsednik skupščine Bouisson ter kmetij-sk; minister. Moscicki o poljski Izredni ukrepi za pospešitev uveljavljeni bodo že danes Pariz, 20. marca. a. Po včerajšnji seji senata, na kateri so bila končnove-1 javno odobrena izredna pooblastila vladi za povečanje proizvodnje vojnih potrebščin in izpopolnitev francoske vojske je imela vlada sejo, ki je trajala do 21. Na tej seji je mm. predsednik in vojni minister Daladier poročal o splošnih ukrepih, ki jih namerava izvesti na podlagi v poslanski zbor* niči in senatu odobrenih pooblastil. Podrobne določbe nameravanih ukrepov so pristojna ministrstva izdelala že v teku noči ter jih bo ministrski svet odobril že na svoji današnji seji, ki bo ob 17., nakar bodo.takoj predložene predsedniku republike v podpis, še predno bo odpotoval v London na uradni obisk angleškega kraljevskega para. Gamelin rezervnim oficirjem Strasbourg, 20. marca. br. Na včerajšnjem kongresu rezervnih oficirjev in bivših bojevnikov je včeraj govoril tudi vrhovni poveljnik francoske vojske general Gamelin, ki je opozarjal v svojih izvajanjih na resnost mednarodnega položaja ter na čase v svetovni vojni, ko je tudi Francija trpela pod geslom »Vae victisl«. V sedanjih okoliščinah, je dejal, mora poudariti, kolika sreča je za velik narod, kakor je francoski, ki more braniti svoje pravice in ki ima za to vsa sredstva na razpolago. Francija je danes dovolj močna, da lahko brani svojo svobodo, biti pa mora tudi pripravljena, da brani pravice in svoboščine drugih, ki so zatirani. Obsežni vojaški ukrepi Rumunije Rumunija je poslala na mejo nadaljnjih 100.000 vojakov LONDON, 20. marca. c. Naglico, s katero se razvijajo zadnje dni diplomatski razgovori v Londonu in Parizu, razlagajo z resnostjo položaja Rumu- nije. Rumunija je poslala na madžarsko mejo v teku včerajšnjega dne nadaljnjih 100.000 mož. Čete so zbrane predvsem ob bivši karpatsko-ukrajinski mej L V Rumuniji zanikajo, da bi bila odrejena spošna mobilizacija, pač pa sobili vpoklicani vojažki obvezniki v starosti 24 in 25 let Priprave za vstop Bolgarije v Balkansko zvezo Ugotovitve ob obisku bolgarskega min« predsednika Kjuseivanova v Ankari Ankara, 20. marca. i. Predsednik bolgarske vlade dr. Kjuseivanov, ki je bil tri dni gost turške vlade, je imel za časa bivanj« v Ankari več razgovorov » turškimi državniki in odgovornimi predstavniki turške republike. Najvažnejši del ankarskih razgovorov je bil v dvorcu na Čankaji v navzočnosti predsednika republike Inenija ter zunanjega ministra SaradzogUu ker so bili namenjeni poglobitvi odnošajev med Bolgarijo in državami Balkanske zveze. Turški državniki so podčrtali, da je glavno načelo turške zunanje politike ohranitev večnega miru ter sloge med balkanskimi državami ki da Turčija ne bo dovolila vpliva spominov na preteklost S to miroljubno politiko stremi za tem, da se tudi Bolgarska kot balkanska država pridruži balkanskemu sporazumu, s Čimer bi bilo doseženo ravnotežje in zagotovljen popoln mir na Balkanu. Kolikor se je moglo ugotoviti, je predsednik bolg&rake vlade izrazil turškim dr- žavnikom željo svoje vlade in bolgarskega naroda, da se pridruži balkanskemu sporazumu, če se rešijo gotova vprašanj* med Bolgarijo in poedinimi balkanskimi državami. Bolgarija je že predložila podrobne svoje zahteve, vendar pa se ni znano, kakšno stališče bodo v tem pogledu zavzeli turški državniki. Predsednik bolgarske vlade je snoči ob 19.40 zapustil Ankaro. Pri slovesu so bili navzoči predsednik turške vlade Sajdam, turški zunanji minister Saradzoglu. višji uradniki zunanjega ministrstva ter diplomatski predstavniki balkanskih držav. Davi ob 10.30 je dr. Kjuseivanov prispel v Carigrad, kjer bo ostal dva dneva, nakar se bo vrnil v Sofijo. Ankara, 20. marca AA. (DNB). V zvezi z obiskom predsednika bolgarske vlade Kjuseivanova v Ankari je bilo izdano poročilo, v katerem se trdi, da so turški in bolgarski državniki v popolni prisrčnosti razpravljali o vprašanjih, ki zanimajo Bolga BUDIMPEŠTA, 20. marca. br. Včeraj so se videli po budimpeštanskih ulicah mnogoštevilni rezervisti, ki so bili vpoklicani pod orožje. Nekateri so bili razmeščeni med čete budimpeštanske posadke, drugi pa so bili odposlani k četam, ki so na vzhodu n jugovzhodu Madžarske. V Budimpešti je bilo včeraj prav tako živahno vrvenje kakor v času septembrske krize, ko ie Madžarska mobilizirala proti Češkoslovaški. VARŠAVA. 20. marca. br. O priliki včerajšnje proslave maršala Pilsudskega je imel predsednik republike Moscicki v Varšavi velik govor, v katerem je nagla-sil, da je bil pokojni maršal Pilsudski eden izmed največjih politikov Evrope v teku zadnjih 20 let. Poljski narod stoji štiri leta po njegovi smrti pred popolno izvršitvijo njegove oporoke. Uspehi, ki jih je poljska vlada dosegla v zadnjih letih pomenijo v resnici zmago maršala Pilsud-skega, ki Je vedno nagiasal veliko važnost močne vojske za Poljsko. Poljska bo posvetila odslej vse sile povzdigi narodne kulture. Poljski narod hoće ostati neodvisen. Zato je tudi edini cilj poljske zunanje politike ohranitev neodvisnosti poljske republike. Poljski narod ne veže svoje usode na nobeno zunanjo silo, temveč se opira zgolj na svoj narod, ki je pripravljen na vse žrtve za zagotovitev svoje bodočnosti in neodvisnosti. Litovski zunanji minister v Berlinu Berlin, 20, marca. br. Litovski zunanji minister Urbsis, ki je prispel v soboto zvečer na povratku iz Rima, kjer je prisostvo-va1 kronanju papeža Pija XII. v Berlin, je prebil včerajšnji dan v litovskem poslaništvu. Danes se bo bržkone sestal z vodilnimi nemškimi državniki. Klajpeda. 20. marca. c. Včeraj so bile tu o priliki neke parade velike demonstracije, pri katerih je množica v zborih kričala: Hočemo nazaj v Nemcijol Madrid za mirovna pogajanja Madrid, 20 marca br. Julan Bastelro, ki vodi zunanjo politiko republikanskega sveta za narodno obrambo, je poslal po madridskem radiu generalu Fvancu poziv za pogajanja Prečital ie naslednjo izjavo v-imenu sveta za narodno obrambo: Nastopil je čas, da svet za narodno obrambo izvrši svojo misijo. Zato se obračam na vašo vlado s sporočilom, da smo pripravljeni začeti pogajanja za sklenitev častnega miru. Pričakujemo vaše odločitve. Po govoru Basteira se je polastilo o»^e-bivalstva veliko upanje, da bo prišlo do sklenitve Častnega miru. Sedaj so v Sna-niji vsi pristaši sklenitve častnega miru. Ako bi bilo mogoče na osnovi skupne ljubezni do Španije skleniti mir, govorijo v Madridu, bi bili vsi pripravljeni z veseljem odložiti orožje. Burgos. 20. marca. AA. General Franco je sklenil i/pustiti iz koncentracijskih taborišč vse civilne osebe-neborce, pod pogojem, da jih njihovi prejšnji delodajalci zopet spre; mejo na delo. Smatrajo. da bo izpiljenih več tisoč oseb. Madžarski obisk v Ritmi RIM, 20. marca. br. Budimpeštanski dopisnik lista >Corriere della Serac poroča, da bosta prispela madžarski min. predsednik Telekv in zunanji minister Csakv na ofidelen obisk v Rim v začetku aprila. Sorzna poročila. Curili, 20. marca. Beograd 10.—, Pariz 11.695, London 20.69, New York 441.875, Bruselj 74.35. Milan 23.25, Amsterdam 234.45, Berlin 177.25, Praga -.Varšava 83.—, Bukarešta 3.37. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Stran 2 SLOVENSKI lf KBODc, Duh sokolske in slovanske 65 samoniklosti Naraičajski odsek mariborskega matičnega le priredil v soboto lepo akademijo Maribor, 10. marca V naših dosedanjih sokolskih Člankih sme že večkrat podčrtali razveseljivo dejstvo, da se v vrstah naših nadebudnih na-rašcajmkov poraja nov duh sokolske to slovanske sainonlklostt. Duh, ki je prinesel meo nase mladino novega vzpona v verigi dosedanje sokolske dejavnosti. Osamosvojitev narascajsktn odsekov v okviru posameznih sokolskih edinic je rodila že doslej prav lepe uspehe, s katerimi do. prinašajo naraščajniki svoj delež k naši celotni sokolski zgradbi. Edinstven primer nam nudi v tem pogledu naraSAajniSki odsek našega matičnega Sokola ki nas je s svojo sobotno lepo akademijo potrdil v veri, da je naša sokolska mladina na pravi poti In da se V polni meri zaveda svojega sokolskega to nacionalnega poslanstva. S sobotno akademijo so naši aaradčajniki v času svojega kratkodobnega samostojnega sokolskoga izživljanja stopili že drugič pred nas in to lahko rečemo s polnim uspehom. V dobro zasedeni veliki dvorani Sokolskega doma se je na improviziranem odru razvijal bogat spored snočnje akademije. Ob zvokih državne himne, ki Jo je odsviraj orkester železh glasbenega društva »Dravat, se je zbrana sokolska množica med katero je bila zlasti številno zastopana naša mladina, poklonila državni zastavi nakar je načelnik matičnega narašča lake ga odseka br. Avgust Beg naslovil na zbrane tople ln zanosne besede, v katerih Je predvsem poudaril napore današnje sokolske mladine, ki hoče s svojim delom in svojimi nastopi dokazati, da je zmožna samostojnega življenja. Naraščaj-niki so neutrudno na delu v telovadnicah kakor tudi Izven njih. Pri vsakem nastopu, pri vsaki manifestaciji, pri vsaki povorki, povsod srečamo našo mladino, ki daje pokretu novega Impulza ln novih, do-raščajočlh moči. Sokolstvu je dotok mladine neobhodno potreben, saj mora biti mladina vzgojena v nacionalnem in sokol-ekem duhu Mariborski naraščajniki so si pred dobrim letom ustanovili svoj naraičajski odsek, ki je že v tej dobi pokazal velik smisel re samo za delo v telovadnicah, ki so danes prenapolnjene temveč tudi za kulturno In narodnnobrambno delo. Naraščajniki se zavedajo, da so Sokoli iz prepričanja in iz idealizma združeni v organizaciji, ki se ne sramuje svojega slovanskega porekla. Danes nam narekuje is v čas, da izjavljamo pred glasneje nego kdaj prej. da da smo kot taki pripravljeni boriti sokolskih vrstah za boljšo in Ispio nost alovanstva. Skrbno sestavljen ln bogat spored je imel več telovadnih, pevskih ter deklama-cijskih točk. Nižji moški naraščaj je strumno in skladno izvedel tretjo točko »Jačajmo se«, moški naraščaj pa orodne točke na mizi ln bradlji Ur prosta vaje, d očim a c naraščajnice s vso fineso ab-solvirale proste vaje ter predzadnjo točko »Gibanje in ritem«. Oboj) pa so se uveljavil! v zaključni točki parterne gimnastike. Vse telovadne točke so bile brezhibno izvedene Način izvedbe Je sad neumorne in načrtne telesne vzgoje, lz katere rastejo novi sokolski telovadci šampioni. V spored ki je obsegal 14 točk, sta bili vpleteni tudi dve deklamaciji in sicer Župančičeva »Naša beseda«, ki Jo je čustveno deklamirala s. Sentjurčeva, ter Aškerčeva »Mi vztrajamo«, ki Jo je s vsem poudarkom deklamira! br. Dušan Cotič. Prijetno sta nas presenetila dva-najstet naraščajskega odseka pod vodstvom br. Mojmira Jankoviča ter solističen spev br. Boruta Gnjušeka. ki Je odpel troje slovanskih skladb in bil deležen §e prav posebnega priznanja in aplavza, V drugem polčasu pa sta br. Gnjusek in s. Zdenka Razpotnikova v svojem duetu odpela Grbičevo »TJ noči«. Aranžma ter Izvedba celotnega sporeda zaslužita nase priznanje. Vat nastopajoče skupine in posamezniki so vložili mnogo ljubezni in truda. Da delo ni bilo zaman, nam je do Kazal živahen kontakt med nastopajočimi m zbrano sokolsko množico, ki jf z največjim zanimanjem in pozornostjo sledila posameznim točkam ter dajala duška svojemu priznanju. Naš mariborski Sokolski dom je bil snoči ponovno pozorišče dostojne sokolske in nacionalne manifestacije, ki se Je v svojem končnem refrenu izlila v vseslo-vanskt himno »Hej Slovani« ter sokolsko himno »Le naprej, brez miru .«, ki jo je vneto odpela vsa zbrana množica. Našemu agilnemu oaraščajskemu odseku čestitamo k lepi prireditvi z željo, da se započeto delo še poživi in se bolj po globi ter da ga kaj kmalu spet vidimo bodisi ns nastopih ali drugih prireditvah Po začrtani poti do končnega cilja! Zdravo! Prelat dr. Fran Kovačič umrl Vest o njegovi smrti je globoko pretresla vse« ki so poznali tega plemenitega moža Maribor, 19 marca Prelat dr Fran Kovačič. upokojeni profesor mariborskega bogoslovja je davi ob petih preminil Vest o njegovi smrti se je naglo razširila po mestu, saj je bil dr Fran Kovačič Izredno zaslužen za razmah nacionalno kulturnega in zgodovinsko znanstvenega dela v Mariboru in vsem obmejnem ozemlju. Fr. Kovačič je bil rojen 25 marca 1367 v Veržeju Gimnazijo je študiral v Varaždinu in Zagrebu V Varaždinu se je navzel ilirskega, lugoslovenskega in slovanskega duha. ki je odlikoval njegovo miselnost do zadnjega utripa Bogoslovje je Študiral v Zagrebu, pozneje v Mariboru, kjer je zelo vplival na svoje sovrstnike z žilavo, vztrajno propagando slovanske misli Promovi-ral je za doktorja filozofije v Rimu, nakar je bil imenovan za prof eksaktne filo-zefije na mariborskem bogoslovnem učili-šču. Pred leti je bil upokojen ln je ves svoj prosti čas posvetil nadaljevanju zgodovinsko raziskovalnega dela Publicistično, znanstveno je deloval prelat dr. Fr Kovačič predvsem na področju filozofije in zgodovine Ustanovil je Zgo dovinsko društvo, ki mu le predsedoval do kraja svojega življenja, bil je med ustanovitelji Muzejskega društva, ki mu je Hidl bil predsednik Organ Zgndov društva v Mariboru »Časopis za zgodovino ln narodopisje« ie dvignil s svoiim urejevanjem do ugledne, reprezentativne znanstvene revije, ki se je zadnja leta izredno spopolnje- vala. To pomembno znanstveno organiza-torično delo je bilo izrednega pomena za nacionalno kulturni prestiž Maribora in vsega njegovega zaledja. Bil pa je pok prelat dr. Kovačič navdušen pripadnik lugoslo venske misli Po svojem temeljnem nazoru je bil prav za prav ilirsko usmerjen, saj se je nekaj časa podpisoval s srbobrvatskim č V politiko se ni vmešaval, pač pa je povsod razglašal načela složnosti, strpnosti in lojalnega sodelovanja Ob prevratu je storil svojemu narodu veliko uslugo kot ekspert za štajerske narodne prilike v pariški mirovni komisiji. Ob tej priliki je izdal svoj pomembni spis *La Ilvrie«, znani pa sta tudi o1e-govi deli »Ali so Maribor, Celje, Ptuj res nemška mesta?« ter »Maribor in bodoča drž. meja«. Najznačilnejša poteza na markantnem plemenitem liku pok prelata dr Fr Kova-čiča pa je bilo njegovo slovansko čustvovanje, ki ga je vedno in s toplim poudarkom izpovedoval Davi je nehalo biti njegovo zlato slovansko srce Z magistrata, gradu in dru*ih poslopij so zaplapolale žalne zastave Pokojnikovo truplo so prepeljali v Slomškovo kapelico na starem mestnem pokopališču Jutri v torek ob 15 bo odtod pogreb na frančiškansko pokopališče na PobreJju Vzornemu duhovniku, vrlemu Jugoslovanu, zlati slovanski duši svetal, trajen spomin! ČSK, SK železničar in ISSK Maribor so na vrhu V prvenstveni tabeli mariborskega okrožja LNP je vrstni red Ze definitivno določen Maribor, 19. marca Danes je bila predzadnja tekma v prvenstvenem tekmovanju mariborskega okrožja LNP in sicer sta se srečala na Ra-pidovem IgriSču stara rtvala ISSK Maribor in SK železničar. Za to srečanje nI bilo bogve kako velikega zanimanja. Morda je bilo vsega okoli 400 gledalcev. Vreme Je bilo sicer malce hladno sicer pa Je kar Slo z dobro igro. Hladno vreme je najbrže vplivalo tudi na vnete >drukarje«, ki danes niso bili tako glasni kakor recimo jeseni. Morda pa niso blU danes tako in-teresirani na izidu tekme, saj je bila današnja tekma zgolj prestižnega značaja in saj je odoločitev glede treh udeležencev mariborskega okrožja LNP pri ožjem tekmovanju za prvenstvo LNP že padla preteklo nedeljo. Vrstni red v prvenstveni tabeli je sedaj dokončno razčiščen! Čakovečki SK 9 6 8 O 21 :7 15 «elezni.-ar D 4 4 1 13:8 12 ISSK Maribor 10 3 4 3 21 ! 18 10 8K Mura 10 3 3 5 23:25 8 BK Rapid 10 3 2 5 19 :21 8 SK Slavlja 10 1 8 6 10 : 28 5 Prihodnlo nedeljo bo zadnja prvenstvena tekma in sicer med SK železničarjem in CSK. ki se bo vršila v Mariboru, ki pa tudi nima odločilnega pomena. ISSK MARIBOR : SK ŽELEZNICAH lil (1:1) Stara rtvala sta se razšla brci odločitve tako da je vprašanje hegemonije v mariborskem nogometu se vedno odprto- Današnja tekma 1e nudila prav dober nogomet Igrali so precej falr. obenem pa so pazili na rezultat. Vseeno sts se moštvi v teku dogodkov zagrizli in sta se dali za- peljati K forsiranemu tempu. Zgodilo ae je, da je kljub obojestranskim prizadevanjem ostalo pri remiju in je tak izid precej točen odsev vsega, kar Je bilo videti. Morda bi si kdo tele) nekoliko več odločnosti enega ali drugega napada pred naspr. golom, nekaj več prisebnosti v poslednjih odločilnih potezah, pa bi iz dogodkov lahko izbili zmago enega ali drugega nasprotnika. To velja zlasti za železničarje, ki so imeli priliko za gladko in prepričevalno zmago. Ker vsega tega ni bilo, seveda se ni moglo številčno izraziti neprestano napadanje m pa terenska premoč, W Je bila vidna v izvestnih presledkih. Tuđi nI prtila do Izraza boljša izgrajenost moštva m natančnejša vigranost. Tudi ISSK Maribor Je imel priliko za zmago. Napadalci pa so opustili vsako zadevno akcijo. Pri analizi obeh moštev pridemo do zaključka, da sta si bili obe moštvi v glavnem enakovredni. Ta ali oni sicer ni povsem ustrezal, pat pa sta Imela oba nasprotnika v svoji sredini zelo dobre moči. in sicer predvsem v obrambnih for« macijah. V napadu so ustrezali predvsem krili, ki sta Ju obe enajstoriel vse premalo zaposlili. Pač pa smo videli, da niti eno niti drugo moštvo ne razpolaga z zanesljivim strelcem. Ce Se končno omenimo, kdo Je strejal gol pa smo tudi že vse povedali 8trelea sta bila za ISSK Maribor Bačnik v S. minuti in Ha bit v 20. minuti. Sodil Je g. Babdija iz Osijeka, ki zasluži odlično oeeno. V predtekmi Je rezerva SK Železničarja v prvenstveni tekmi zmagal aad rezervo ISSK Maribora z rezultatom 3 :2. To tekmo pa je sodil g. Ni Msrlboen v mmm eonnuj|n SK 2e4eani6ar je priredil dane« dopoldne na svojsss igrišč« letošnje tekmovanje za prvenstvo Maribora v croa* countrvju, za katero Js bilo še precej zanimanja. Tekmovanje js bilo v dveb kategorijah in si-cer za junior je in senior je. V juniorski kategoriji J« zmagal na 2509 m dolgi progi Karira (SK Železničar) v času 9.25. 2. Lobe (Rapid) Ml, 3. Julius fR) 10.02, 4. Hugo (R) 10.40, 5. Oto (R) 10.56 Senior ji so tekmovaF na 7300* m dolgi progi Zmagal Je Zupan (žel.) v času 28J1. 2. Rotaer (Ž) 2L21.1. 3k Kreptl (Maiatpo) 28.53, 4 Cigler (M) 2017. 5. Muraus (2) 30.17. 6. Serien (M) 3331. Prvenstvo Maribora v splošni oceni si j t torej priborilo moštvo SK Železničar j* Organizacija prireditve je bila brezhibna za kar gre zasluga žiriji s g. Starašino, Pod pečanom in Fi lenem na Čem. Letošnje Jožefovanje v Studencih Udelefilo m ga le na tisoče in tlso*e Mariborfessov in 6kiiilWanoy Maribor, 19. marca Jotefovanje v Studencih ima svojo tradicijo veljavnost in posebno privlačnost. Letos pa Je Jožefovanje pridobilo na svoji pomembnosti radi razširjenja jožefovskega programa. Snoči so imeli studenškl gasilci svoje veliko jožefovako veselje v polnih prostorih Gasilskega doma. Razen tega pa Je bila letos posebna radijska reportaža v kateri Je med drugim župan RaJoh seznanil vse Slovence s socialno strukturo, življenjem naših delavskih Studencev. Danes pa je že v ranih urah oživelo tam ob stojnicah pri cerkvi sv. Jožefa, ob Aleksandrovi cesti, po dvoriščih, kjer so nameščeni vrtiljaki, gugamice in podobno. Jo- žefovski prater je bil oblegan do pozne ure. Tisoči in tisoči pa so paradirali a kuhal-nicami po tradlcional. korzu, kjer se tudi s še tako odpornimi in močnimi komolci ne moreš prebiti skozi neprodirno gnečo. Običajno tepežkanje je sicer uradim* prepovedano. Nemalokrat pa so kuhalnice navzlic prepovedi zdrknile po oblih, nežnih telesih vnetih obiskovalk studenškega jožefovanja. ki as ga Je udeležilo na tisoče ln tisoče Mariborčanov in okoličanov iz Slov. goric. Dravske doline in Dravskega polja. Sejmarji. stojničarji. vrtiljaksrji Itd., so bili z izkupičkom letošnjega jožefovanja le precej zadovolni. Tudi studenškl gostilničarji so prišli na svoj račun. Naši Sokoli se pripravljajo za olimpijado V ma|n ae udeleže meddržavne tekme v Parizu Ljubljana, 20. marca Po navodilih načelnistva Saveza SKJ so bile včeraj r telovadnici Narodnega doma pregledne tekme zs zapadne župe SSKJ za prvo prijateljsko tekmo s Francozi, ki bo 13. maja t. L v Parizu. K tekmi se je prijavilo 8 bratov, d oči m sta se dva zaradi službenih zadržkov opravičila. Sodnikoma, bivšima mednarodnima tekmovalcema br Leonu štuklju in br. Edvardu Antosiewi-czu so se ob 9. javili sledeči bratje: Boris Gregorka, Miroslav Porte, Milan Potokar. Miloš SkerbinSek. vsi iz Ljubljanskega Sokola, Jsnez Pnstov, Jesenice. Konrad G rilec, Celje, Ivan Bizjak, Trbovlje in Stjepan BoltiJar, Zagreb n. Tekmovalci so tekmovali v prostovoljni prosti vsji k) poljubnih vajah na drogu, bradlji, ns konju na šir s ročaji krogih in v preskoku čez konja vzdolž Uspehi, ki so jih pokazali bratje, so bili jako zadovoljivi, videli smo na orodiu krasne prvine in lepe kombinacije, vso v stilu sodobne mednarodne telovadbe. Če *e upošteva, da morajo telovadci v zimskem času telovaditi v zaprtih prostorih brez sončnih žarkov, potem lahko rečemo, da bodo z nadaljnjim sistematičnim vežbanjem v aprilu to maju dopolnili še vse nedostatke glede višje telesne sile tako, da lahko z zaupanjem pričakujemo častnih uspehov naših borcev v Parizu. Pri prostih vajah smo videli krasne izvedbe pri bratih Pristovu, Grilcu in mladem Boltižarju. Na drogu sta bila spet na višku br. Grilc in Pri&tov, na konju je za-divil s svojo odlično izvedbo br. Grilc, izvrstno se je odrezal tudi br. Gregorka. Na krogih so bili uspehi manj zadovoljivi, vendar bodo bratje to pri nadaljnjem vež-ban.ru nadoknadili. Prav iepi so bili poljub n» preskoki čez konja vzdolž, kjer sta najboljše skakala br. Forte in Potokar Sodilo ^e je strogo po mednarodnem tekmovalnem redu Vsi tekmovalci so pokazali veliko disciplino in trdno voljo doseči na pa riski prijateljski tekmi čim lepše uspehe Posebno na« je preseneti-l br. Konrad Grilce, ki le po dveletnem odmoru od berlinske olimpijade kjer se je ponesrečil, okreval in je spet na visku. Tudi naš stari mednarodni borec br. Tošo Primožič pridno vežba v Manboru in bo na prihodnji tekmi gotovo eden med prv mi Tekma je tekla gladko in je bila končana v dobrih treh urah nakar je br. Antosiewicz razglasil dost?ene uspehe. Od Stev. 72« v priredbi J. Kovica dozorevajo za premiero To Langerjevo najnovejše delo uprizorjeno prvič na mariborskem odru pomeni novost tudi za Slovenijo Dosedaj so bila v Mariboru znana njegova uspela dela: »Kamela skozi uho slvanke«, »Periferija« in >Preobrnitev Fer-liša Pištore«. Langer je bil kot polkovni zdravnik v češki legiji v Sibiriji /.nan kot »oče legionarske proze« in je njegovo književno delo tudi sicer povezano z zgodovino češkoslovaške. Počastitev Jožeta Laha Maribor 19. marca Snoči je doživel 701etni in zaslužni glaa. beni delavec, pevovodja Jože Lah prisrčen počastitveni večer, ki so mu ga pripravila v Narodnem domu razna društva, pri katerih je sodeloval oz. še sodeluje kot izvrsten zborovodja. K tej iskreni počastitveni slovesnosti ob 701etnici rojstva ln 501etnici glasbenega delovanja sla vije nče-vega so se zbrali člani »Jadrana«, ki obhaja 301etnico obstoja, »Nanosa«, pevskega zbora pekovskih pomočnikov, pekrskih pevcev in kamniških »Kobancev«. Hvaležnost so Izražale iskrene čestitke gg. prof. Mirka v imenu Ipavčeve pevske župe. Marina Kralja za »Jadran«, J. Pirea za Jadransko stražo, prof. L. Bizjaka za »Nanos«, pa še drugih, med njimi ludi zastopnikov pekov pevcev, pekrskih pevcev in Kobancev. Od vseh je prejel slav-ijenec obilo cvetja ln šopkov, od »Nanosa« še diplomo. V toplih besedah se je zahvalil zaslužni slavljenec M priznanje in lep večer, ki je potekel v prijetnem razpoloženju; živahno ga je povzdigovala lepa pesem posameznih zborov, ki so na ta način najlepše izpričali svojo globoko ljubezen do zaslužnega slavljenca. Rdeče letalo se je razbilo Ljubljana. 20. marca Včeraj ob 15 so bili reševalci klicani na aerodrom, kjer se je malo popreje pripetila huda nesreča, gefa centra dr. Rapeta je okrog 14.30 naprosil na letališču za po. sleni mehanik Alojz Podobnik, če se sme dvigniti s klubskim letalom Vu.PDS nad LJubljano. Ker ima Podobnik pilotski izpit in je že večkrat letel, mu je dr. Rape to dovolil, naročil pa mu je, naj takoj, ko se dvigne zapre plin v motorju. Podobnik se je kmalu pripravil za pelet, ko pa se je z letalom dvignil kakih 15 m visoko, je nenadoma izgubil oblast nad krmilom in naslednji hip je že treščil z letalom tla, Letalo se je skoraj popolnoma razbilo: motor se je zaril v zemljo blizu hangarjev. Ljudje, ki so opazili nesrečo, so nemudoma prihiteli do razbitega letala ln pou tegnili težko rx)5kodovanega Podobnika izpod ruševin. Z letališča so takoj telefonirali reševalcem, ki so ponesrečenca nemudoma prepeljali v bolnico, kjer so mu zdravniki nudili pomoč. Podobnik ima zlomljeni obe ncg: v stopalu, ima pa tudi poškodbe po obrazu. Njegovo d tanje je nevarno, vendar bo ostal pri življenju. Zaradi ponesrečenega letala ima Aerok'.ub škode nad 50.000 din. Iz Brežic — Osebne vesti, pri sreskem sodi.*ču v Brežicah so napredovali g. sodnik Karlov-šek Janko iz 4 2 skupine v 4/1 sk.. g. pisarniški oficial Lebič Miloš za višjega pis. oflciala 7. skupine ter Ivane Vlncenc za kanclista 10. skupine. Obenem z napredovanjem pa je bil Ivane Vlncenc premeščen k sreakemu sodišču v Cerknico. Vsem trem Iskreno čestitamo k napredovanju. — Lutkovna predstava, NaSo ljubko de-co In naraščaj »o lutkarji Sokolskega društva v Brežicah razveselili a spevoigro t-Ugrabljena princesa«, ki jo je spisal naš agilni lutkar br. prof. Srebre Božo. Mladež se je lepo podani igrici in avtorjevim domislicam lz srca nasmejala ln delo lutkarjev nagradila z burnim aplavzom. Najbolj pa je presenetila mlade gledalce tehnčna stran igre okoli topa, zmaja itd. Najboljše so pa bile pevske točke. Najbrž bodo presenetili naši lutkarji sokplsko mladino kaj kmalu že na novem odru. • Nov most na ZnnanjL Pri Obrovcu j« bil slovesno izročen prometu nov most preko reke Zrmanje, ki bo vezal Hrvatsko Primorje in severno Palmarijo ter Liko in Dalmacijo. Most jdolg 60 melrrov, stroški graditve pa so i-našali 1,600.000 din.