Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHŠ mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 2-10 Din inozemstvo im.eCnu 35 Din najde |»ka Izdala celole no v Jugo-Mavltl SO Din, /n hozemslvo lOO D Cene oglasov 1 stolp. petll-vrsta mali oglasi po 1 SO ln 2 D.veCJl oglasi nad 45 mm vlilne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din o Pri već)cm □ naročilu popust Izide ob 4 z|ulra> rožen por.deltKc. ln dneva po praznlKu S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6111 Hokoolsl se ne vrača/o, nefranltlrana pisma se ne sprejemalo -<• Uretlnlštva tele/on št. 2050, upravnlštva št. 232S llprava le vKopllarlevl ul.št.6 ^ Čekovni račun : ciubl/ana štev. 10.6S0 ln 10.349 xa Inserale. Saralevošt.7S63, Zaarcb šl. 39.011. Vraga ln llunal št. 24.797 Po odgoditvi skupščine. Conditfo n Vznemirjenje, ki ga je povzročila iz trte izvita kampanja iašistovske diplomacije proti naši državi, se noče poleči in navdaja vse prijatelje miru z respo skrbjo. Razni dosedanji nasveti prijateljskih velesil ne zadenejo bistva stvari in očividno niso v stanu pripomoči k zadovoljivi rešitvi spora. Mi smo od svoje strani že povedali svoje mnenje, ki more bistveno doprinesti k ustvaritvi takih odnosov med nami in italijansko državo, kakršni dosedaj kljub oficijelnemu prijateljstvu nikoli niso bili in kakor jih je v interesu Italije, Jugoslavije in cele Evrope sploh želeti, da se ne zruši s trudom zgrajena stavba svetovnega miru. Danes je naša naloga le, da svoje stališče določno konkretiziramo. Kar mi od Italije kot neobhodni pogoj zahtevamo, če je vladi g. Mussolinija na dobrih odnošajih z Jugoslavijo kaj ležeče, je narodna kulturna avtonomija slovanske manjšine v Itn-liji. Dokler Italija ne bo resno doumela tega vprašanja niti kaj naiedila, da se uresniči, bodo vse njene pogodbe z nami, naj se tičejo katerekoli interesne sfere, v kateri se Italija in Jugoslavija na jugoiztoku Evrope dotikale, naj se rešijo tehnično še tako povoljno za obe strani, brez zadovoljitve naravnih pravic jugoslovanskih rojakov v Italiji brez vsake realne vrednosti. Ne da hi pozivali svetovne velesile v vmešavanje v notranje-suverene zadeve Italije, katerih se tudi mi ne dotikamo, smo dolžni jih venomer opozarjati, da je svetovni mir, kolikor zavisi od uas oziroma Italije, za-siguran le po ustvarjenju nacionalno in kulturno zadovoljivega stanja Slovencev in Hrvatov v Julijski Benečiji. In to je edinole odvisno od g- Mussolinija. Mi nismo poklicani skrbeti za Italijo, to je, mi nimamo nobenega povoda dopovedovali tej državi, kako bi bile pravično postopanje do njenih slovanskih državljanov 1er njej v korist. Smemo iu moramo jo opozarjati pa na to, da je od tega odvisno, kako se naša država opredeli napram njej, kajti Belgrad, Zagreb in Ljubljana so danes hvalabogu v tem enega samega mnenja. Tudi nismo tako neodkriti, da bi prikrivali, da bi s tem ta problem še no bil končno rešen; na vsak način pa bo tudi končna rešitev lažja, pravičnejša in pri razvitim najvišjega čuta solidarnosti vseh evropskih narodov tudi na najmirnejši način mogoča — v kolikor je to od naše gotovo dobre volje odvisno — ako bo Italija s svojo slovan-sk manjšino ravnala in jo upravljala, kakor se spodobi kulturnemu i:arodu, ki je dal svetu toliko genijev in prorokov človečanske misli. I Ako pa bo Italija nadaljevala politiko raznarodovanja naših rojakov, ako jih bo gospodarsko tlačila iu moralno pritiskala, da bi dala nasilju videz prostovoljnega uklanjanja, je neizogibna katastrofa, koje posledice naj faši-stovski vlastodržci razmislijo bolj resno in z večjim čustvom odgovornosti tako napram evropskemu občestvu kakor napram lastnemu narodu, kakor očividno razmišljajo danes. Ne gre, da bi se slovanska manjšina oropala šol v materinem jeziku; ne gre, da bi se pritiskalo na cerkveno oblast in posamezne slabotne hierarhe, da direktno ali indirektno podpirajo italijanizacijo; ne gre, da bi se preganjalo nedolžno versko čtivo zn otroke v slovenskem jeziku; ne gre, da bi se mirno ljudstvo vznemirjalo in teroriziralo po domačih tolovajih, ki so oblekli italijansko fašistovsko srajco v pokritje svojih zločinov; ne gre, da bi kraljevi prefekti ljudstvo po renegatih in iz avstrijskih časov v plemenskem sovraštvu vzgojenih kulturno inferiornih hujskačih stra-hovali, mesto da ga ščitijo. Toda to je vse premalo: mi moramo zahtevati, da se mirno Življenje naših rojakov v Italiji zasigura pred теако samovoljo, menjavo režima ali vsakokratnim tolmačenjem, po zakonito sankcionirani avtonomiji v narodno kulturnih zadevah, tako, da se njihov jezik in kultura ne samo obrani, ampak ščili in razvija tudi v samo na sebi blagodejni okrožajoči kulturni sferi ro-manstva kakor je blagodejen in celo nujno za-željen vsak tak stik kot medsebojno popleme-nitujoče izmenjavanje kulturnih vrednot najrazličnejših narodov. Kar pa danes fašizem v Primorju uganja je narekovano od nnjdivjej-šoga rasnega sovraštva, nedostojnega Italije in vsake civilizacije sploh. Mt imo položaj za preresen in svojo stvn: o preopravičeno, cia bi se poslu- jeva j iu moremo le zatrditi, da \odi naši 1 odgovornim činiteljem italijan- akei dobrohotnost ш naiplemenilejši Belgrad, 2. aprila. (Izv.) Večina poslan- j cev je zapustila Belgrad. Z ozimni na to je v politun.h krogih uastopil normalen mir. Različne kombinacije, ki so se delale v zvezi s poslednjimi dogodki, so brez vsake podlage. Opaziti je samo, da je v Belgradu ostalo precejšnje število radikalov, ki si še vedno niso na jasnem, kako bi vpestavili enotnost kluba. Predsednik vlade Nikola Uzunovič bo v pcndel'ek sprejel časnikarje in jim dal izjavo. Snoči je izjavil, da ima vlada rešiti važne posle. Dobila je pooblastila. Zato potrebuje precej časa. da ta pooblastila izrabi, da bosta ljudstvo in država cd tega imeli korist. Ta izjava predsednika min'strskega sveta najbolj potrjuje, da se vlada na prazne kem- j binacije ne ozira iu da gre po začrtani poti naprej v svrho zdravljehaja gospodarske krize iu olajšanja težkih bremen, ki so nad Ijudslvom. V nekaterih krogih se je danes precej govorilo o nastopu Ljube Zivkoviča, predsednika zak nodajnega odbora, ki zadnje dni sploh ni prišel v zbornico. Danes je nenadoma sklical sejo. zakonodajnega odbora za 8. aprila z dnevnim redom: razprava o zakonu o centralni upravi. To Zivkovičevo sklicanje zakonodajnega odbora se smatra kot vladi neprijateljski akt, ker bi so z ozirom ua to, da se vladna večina ne nahaja v Belgradu, moglo pripetiti, da ne bo ua tej seji večine. V pondeljek 4. t. m. ob 8 zv. predava bivši bolgarski poslanec gosp. dr. Kostov v Mestnem domuozbiižanju jugoslovanskih narodov. Odhodi kralja. Belgrad, 2. aprila. (Izv.) Popoldne ob 1 je kralj odpotoval. Dvorni nmršalat je izjavil časnikarjem, da je odpotoval v Topolo. ZAGREBŠKA RIJEČ« PRENEHA. Zagreb, 2. aprila. (Izv.) 1. julija preneha izhajati sainostojnodemokratski dnevnik »Ri-ječe. S 1. aprilom je bilo vsem članom uredništva odpovedano. List je zašel v finančne težave. Stanfe romuskega kraila poslabšano. Belsrađ, 2. aprila. (Izv.) Iz, Bukarešte poročajo, da se kraljevo zdravje obrača na bolje. Popoldne ob 2. uri se je izdalo o njegovem zdravju poročilo, da znaša temperatura 36.4, respiracija 26, puis 80. Belgrad, 2. aprila. (Izv.) Druge vesti i/. Bukarešte gornji vesti nasprotujejo. V teh vesteh st; govori o poslabšanju zdravja romunskega kralja. Med drugim poroča časopisje iz Bukarešte sledeče: Stanje kralja se je v teku današnje noči poslabš jo. Temperatura je dosegla 40.8. Komplikac'ja hripe z vnetjem pljuč zelo vznemirja njegovo najbližjo okolico. Zdravniki se drže zelo rezervirano. Njihova skepsa daje slabo upanje. Kraljeva rodbina, romunska kraljica Marija in jugoslovanska kraljica Marija se nahajata stalno ob bolnikovi postelji. Posebno bojazen je izzvalo dejstvo, da je bolezen nastopila nenadoma in pa, ker je kraljev organizem slab, ker še ni popolnoma ozdravel od poslednje bolezni. Iz. Bruslja so nujno pozvali znnnega belgijskega radiologa, ki je kralja zdravil z radijem že ob priliki njegove poslednje bolezni. Njegov prihod pričakujejo z največjo nestrpnostjo. Kralj Ferdinand je med ljudstvom kot človek in kot vladar ztLo priljubljen. Vsled te najnovejše kraljeve bolezni vlada med ljudstvom veliko razburjenje. Belgrad, 2. aprila. Iz Romunije prihajajo alarmantne vesti. Kraljevo stanje, da je brezupno. Vsled zamotanosti prestolonasledstve-nega vprašanja se prebivalstvo boji, da ne bi po kraljevi smrti nastala državljanska vojna. Včeraj se je na policijski prefekturi vršila konferenca vseh načelnikov javne varnosti in mestnega vojaškega poveljstva. Listi ne smejo pisati o prestolonasledstvu, za pisma, brzojave in telefonske pogovore z inozemstvom jči ivedena cenzura. Vse to vznemirjenje prebivalstva še povečuje. Direktna pogajanja г Italijo. Pariz, 2. aprila. Havas« poroča, da je jugoslovanska vlada v Parizu, Londonu in Berlinu naznanila, da je pripravljena na neposredna pogajanja z Ilalijo, v katerih naj bi se obravnavale vse težave, ki so nastale med obema državama. To naznanilo se je sporočilo v Rim. Pariz, 2. aprila. 01) sklepu včerajšnje zbornične seje se je Briand kratko izjavil o italijansko-jugoslovanskem konfliktu. Rekel je, da je taktika velesil prava, ker niso sklicale Društva narodov. Obe prizadeti državi sta pripravljeni, da spravita dogodek sami mirnim potom s sveta. Zato Društvo narodov ne more storiti boljšega, nego da počaka na razvoj tega aranžmana. Ako bi se pa dogodek razširil v spor, potem bo seveda Društvo narodov stopilo v akcijo. Rim, 2. aprila. Časopisje z vidnim zadovoljstvom beleži vest, da je Jugoslavija opustila zahtevo, da se spor zaradi Albanije predloži Društvu narodov in da je pristala na neposredna pogajanja z Italijo. Naglašajo, da je s tem albanski .spor krenil na pot naravne rešitve. Rim, 2. aprila. Giornale d'Italia ugotavlja v svojem članku glede direktnih pogajanj z Jugoslavijo, da med tiranskim paktom in ratifikacijo nettunskih konvencij ne more biti nobene zve::e. Ratifikacija nettunskih konvencij je stvar mednarodne korektnosti. Tiranski pakt pa je jasen dovolj in no potrebuje nkakih pojasnil. Italija ue bo dovolila, da se o njem razpravlja. v Milan, 2. aprila. (Izv.) V odgovor poročilom Havasa in pisavi francoskih listov prinaša današnji Popolo d'Italia članek, kjer našteva nevarnosti za mir ua Balkanu sledeče: Mcgalonianske in milita ris tične norosti Jugoslavije proti Albaniji. Jugoslavija na eni strani hoče Albanijo, na drugi pa noče ratificirati nettunskih konvencij, ki bi ustvarile z Italijo bolj prijateljske stike. Kdor dela sub- nameni. Evropa in njena civilizacija je danes tako resuo ogrožena, naj bo po lastni ali tuji krivdi, da je solidarnost v najvišjih moralnih zahtevkih, ki ležijo v koreninah njene kulture. najnujnejši postulat trenutka, Če bo Italija to prezirala in hoče vzdržati v Primorju svoj sistem nasilja nad visoko izobraženim narodom, petem .so paz.no motrečemu očesu že danes vidni predznaki orjaške roke večnega Maščevalca, ki se že grozeče steguje. tilno razliko v tem, da se Italija lahko zanima za Albanijo, ne srne pa podpirati vlade Ah-medbeg Zoguja. dela to mala fide. Jugoslavija se ne sme z oboroženo roko vtikati v albanske razmere. Pri razgovorih o sestavitvi preiskovalne komisije se je tudi jasno pokazalo, da Jugoslavija take komisije ne želi. Z ozirom na to, da je »Popolo d'Italia : Mussoli-nijev list in z ozirom na to, da se je ves čas sedanje kampanje držal zelo rezervirano, je sedanji oster ton vzbudil v političnih krogih živahne komentarje. v M. lan, 2. aprila. (Izv.) »Corriere delia Sera« prinaša danes drugi članek belgrajske-ga d pisni k a Caprinija pod naslovom »Povratek v Nettuno«. Tu pravi med drugim, da je Jugoslavija geslo Balkan balkanskim narodom obrnila v leni smislu, da pripada Balkan njej kot največji državi na Balkanu. Vzroki za nastanek tiranskega pakta leže predvsem v dejstvu, da jc Jugoslavija najvplivnejša država na Balkanu in pa v te m. ker Jugoslavija še dosedaj ni ratificirala nettunskih konvencij. Dopisnik pravi tudi. da ima jugoslovanska armada že od nekdaj svojo avtonomno besedo. Berlin, 2. aprila. Na tukajšnjem merodaj-j nem mestu so časopisju izdali izjavo, v kateri j naglašajo, da rti res, da bi Anglija v alban-■ skem sporu stala za Kalijo. Nasprotno ne manjka dokazov, da Anglija ne odobrava ostrega Mussolinijevega nastopa, kar se je Mussolin ju tudi z vsem poudarkom naznanilo. V berlinskih dipl o matičnih krogih smatrajo za možno, da se utegne od Italije zahtevati, da nedvoumno izjavi, da se v nobenem oziru ne namerava dotikati neodvisnosti Albanije. Dr. Stresemann je po tukajšnjih izjavah svoj načrt za potovanje v Rim končuoveljavno opustil. Pariz, 2. aprila. (Izv.) Albansko poslaništvo odločno demanlira vesti inozemskega časopisja, da je notranjepolitičen položaj v Albaniji kritičen. SEJA ZAKONODAJNEGA ODBORA. Belgrad, 2. aprila. (Izv.) 8. aprila ob i), uri dopoldne je sklicana seja zakonodajnega odbora. Na dnevnem redu je razprava o zakonu o centralni upravi. PROF. PLEČNIK V RELOU A DU. Belgrad, 2. aprila, flz.v.) Vseučiliški profesor g. Josip Plečnik se že dvn dni mudi tukaj. G. orofesor je kraljev gost in stanuje v dvvru. Proti italijanskemu imperializmu. Belgrad, 2. aprila. (Izv.) Danes je pričel v Belgradu izhajati list pod imenom ->Novi Pi-jemont . Kakor znano, je bil »Pijemonk pred vojsko glasilo Narodne odbrane«. Z ozirom na to smatrajo mnogi, da je začetek izhajanja novega lista v zvezi s poslednjim konfliktom med našo državo in Italijo. Da bo list ostal v tem smislu, daje slutiti današnji uvodnik, v katerem se pravi, da se mora delovanju Italijanov in drugih sosedov posvetiti čim več pozornosti. V Članku se pravi, da mora priti enkrat dan obračuna. Sestanek Maie anfanteT" Bukarešt, 2. aprila. »Cuvantul - poroča, da .-e skliče sestanek Male antante due 1б. maja v Bratislavi. Bethlenova pot v R rn. Rim, 2. aprila. Ageuzia di Roma poroča, da dospe grof Bethlen v Rim po vsej priliki dne 4. aprila. Spremljal ga bo glavni tajnik zunanjega ministrstva grof Aleksander Khuen Hedervarv. Bethlen ostane v Italiji štiri dni. v Rim, 2. aprila. (Izv.) Italijanski poslanik v Budimpešti Durrini je prišel v Rim, da bo navzoč pri prihodu ministrskega predsednika Bethlena. Bethlen prispe v Rim najbrže 4. aprila. LITVA IZSTOPILA IZ DRUŠTVA NARODOV. Varšava, 2. aprila. Robotni.k poroča iz Rige, da je litvanska vlada naznanila svoj izstop iz Društva narodov. Čl ČER IN V JUŽNI FRANCIJI. Pariz, 2. aprila, čičerin se je iz Frank-furta preko Straflburga odpeljal naravnost v Južno Francijo. Njegov sestanek z Briandom v Parizu je izostal. MEDNARODNI DELAVSKI URAD. Ženeva, 2. aprila. (Izv.) Upravni odbor mednarodnega delav. urada je imel danes sejo, na kateri so razpravljali tudi o povabilu nemške vlade, naj bi se eno prihodnjih zborovanj vršilo v Berlinu. Predsednik Lafon-taine se je za povabilo zahvalil, ker zaenkrat zborovanja, ki je sklicano v maju v Ženevo, ni mogoče več predložiti. Z 18 proti 15 glasovom je bil sprejet nemški predlog, da se nastavi pri uradu nekaj nemških tolmačev. DE PINEDO. Oalwestou, 2. aprila. (Izv.) Letalec Dc Pinedo je iz New Orleansa ol) 11. uri 32 minut prispel semkaj. NAPAD NA UREDNIKA »KIJLA« V BERLINU. Berlin, 2. aprila. Včeraj slu vdrla v uredništvo tukajšnjega ruskega demokratičnega lista »Rul« dva bivša ruska častnika in z železnimi palicami napadla glavnega urednika dr. Hessena. Dr. Hessenu sta prihitela na pomoč dva druga urednika in ga rešila. Povod napadu je cerkveni spor med berlinskimi Rusi. Berlinski škof Tihon se ni podvrgel me-tropolitu Evlogiju, ki ga je pokojni ruski pa-trijarli imenoval za poglavarja zapadne pravoslavne cerkve, marveč metropolitu Autouiju v Belgradu. NOV POTRES NA JAPONSKEM. Pariz, 2. aprila. (Izv.) Listi poročajo iz Tokia, da so včeraj okrog 0. ure zjutraj čutili i po vsej zapadiii Japonski močan potres. Potres je bil v ravuoistih krajih, kol v začetku marcu. Panika med prebivalstvom je bila velika, človeških žrtev ni bilo. Položaj na kitajskem. Zadoščenje za Nanking. London, 2. aprila. (Izv.) Današnji »Daily Mail« objavlja sklepe včerajšnjega ministrskega sveta glede zadoščenja, ki ga zahteva Anglija od kantonske vlade za dogodke v Nankingu. Anglija zahteva: 1. Da se zapro in kaznujejo vsi, ki so se udeležili dogodkov proti Angležem in plenili; 2. da se plača odškodnina za ubite in ranjene in za poškodbe na imovini; 3. da se kanton-ska vlada in časlniki, ki so poveljevali četam, opravičijo; 4. da kantonske čete izkažejo čast angleški zastavi. Berlin, 2. aprila. (Izv.) »Lokalanzeiger« poroča iz Washingtona: Uradno se izjavlja, da prihaja ameriško-angleško sodelovanje na Kitajskem le toliko vpoštev, v kolikor gre za čisto policijske odredbe v zaščito ameriških državljanov in njih imetja. Coolidge in Kel-log sta edina v tem, da tako dalekosežno skupno nastopanje, kakor ga želi Anglija, ne more priti v poštev. v London, 2. aprila. (Izv.) Pri posvetovanju kabineta o položaju na Kitajskem je bil navzoč tudi poveljnik zračnega brodovja Frenchard. Anglija ne namerava na vzhod poslati novih čet, ker so sedanje posadke na Kitajskem zadostne. Tokio, 2. aprila. (Izv.) Uradno objavljajo, da namerava japonska vlada zaenkrat še obdržati sedanjo zmerno politiko napram Kitajski, čeravno gotovi vojaški krogi in nekateri opozicionalci zahtevajo odločen nastop. Zunanji minister je rekel, da ne more dati natančnejših izjav, dokler se ne konča preiskava radi dogodkov v Nankingu. London, 2. aprila. (Izv.) Zunanjepolitični urad odklanja francoski predlog, da naj se odpošlje v Nanking preiskovalna komisija, ki naj se sestavi iz zastopnikov Amerike, Anglije in Japonske in zastopnikov kitajskih oblasti. Preiskavo morajo izvesti kitajske oblasti same. BRIAND PROTI NERESNIČNIM VESTEM 0 KITAJSKI. Pariz, 2. aprila. Na včerajšnji seji zunanjepolitičnega odseka poslanske zbornice je zunanji minister Briand izjavil, da so brzojavke s Kitajskega, ki so večinoma angleškega izvora, zelo tendencijozno pobarvane. Po ofi-cijelnih poročilih ,ki jih je prejela francoska vlada od svojih uradnih zastopnikov na Kitajskem, položaj nikakor ni tako resen. Na vsak način se francoska vlada z nobeno kampanjo ne bo dala zaplesti v vojno. Za oboroženo intervencijo doslej ni nobenega povoda. Dalje je izjavil Briand, da je sreča za Francijo, da se ni udeležila obstreljevanja Nankinga, kjer je bilo med kitajskim prebivalstvom znatno število žrtev. Kantonske vojaške oblasti so se skrajno korektno obnašale. Končno je Briand izjavil, da je sedanji koncesijski sistem na Kitajskem nevzdržljiv, da ga je nujno treba izpremeniti in da se razvoj stvari na Kitajskem ne da zadržati. šanghaj, 2. aprila. (Izv.) Francoski komunistični poslanec Doriot je prišel v Hankau. Odgovor na fJ3^trovo" Saž. »Jutro« z dne 31. marca piše v uvodniku med drugim sledeče: »Iz povsem natančnega vira smo zvedeli, da je SLS tista, ki proti novemu davku (na zasebne nameščence) ne samo ni protestirala, marveč da je na njem insistirala. »Poudarjamo, da se je »Jutrov« informator ostudno zlagal, za njim list, ki to trdi. Edino SLS se je z uspehom borila, da davek v nižjih stopnjah ni večji, kakor delavski. in da je v najvišji kategoriji eno tretjino nižji, kakor je bil projektiran. V obširnejšem članku bomo objavili podrobnosti. Za sedaj kratko: Zasebne nameščence smo obvarovali pred pretežko obremenitvijo po težki borbi le mi. Vesenjak. „Nalsvefefšl zakon". Najsvetlejši zakon v naši državi je esde-esarski zakon o zavarovanju delavcev. Največje kapacitete v inozemstvu se pohvalno izražajo o njem. Tukaj je SDS krepko sodelovala... Tako beremo v »Jutrovem« uvodniku. Zakon o zavarovanju delavcev je pobral milijone, ki so jih zbrali slovenski delavci ln delodajalci in jih nosil v Zagreb v Slaven-sko banko. Najsvetlejši je ta zakon morda za reklamne table bančnih zavodov SDS, za Slovenijo, za Ljubljano pa pomeni pokvarjeno barako na Miklošičevi cesti, pomeni težko krivico, eno največjih, kar nam jih je zadal centralizem. To je krepko sodelovanje SDS. Ze mogoče, da se v inozemstvu kdo pohvalno izraža o tem zakonu, saj je Slavenska banka imela tudi v inozemstvu svoje prija-tele in zastopnike. Toda v tuzemstvu tuùi vsi politični pristaši SDS ostro obsojajo zakon, ki je slovenske zavarovance napravil odvisne od zagrebške centrnle in zagrebških bank. Tudi pristaši SDS obsojajo to »krepko sodelovanje SDS«. V ta zakon se ne zaletavajo samo politični trobentači, kakor meni »Jutro«, ampak vse slokovne in stanovske organizacije slovenskega delavstva in obrtništva s člani ravnateljstva OUZD vred. In v tem ravnateljstvu, ki ga »Jutro« dela krivega za birokratizacijo in slabo izvedbo zakona, je ravnatelj vodja SDS dr. Bohinjec, tu imajo absolutno večino sami pristaši SDS in tisti' soeijalisti, ki eo bili gg. Žerjavu in Ribnikarju tako mili in dra-g, da jih je v to ravnateljstvo Imenoval. Za blestečo izdelavo in še bolj sijajno izvedbo zakona o zavarovanju delavcev nosi torej vso odgovornost SDS. Ravno tu pa je SDS pokazala vso nesposobnost, sovraštvo do slovenskega delavca in obrtnika in golo strankarsko partizapstvo, po katerem naj bi služili milijoni OUZD njenim denarjodajavcem. V tem oziru je to res najsvetlejši "zakon v naši državi. Toliko ima »Jutro« prav. Tudi na tobačni tovarni vihra davčna zastava S. L. S. Davek na ročno delo, ki mu je bil za krstnega botra g. dr. Žerjav, morajo poleg drugih telesnih delavcev plačevati tudi vsi delavci, ki prejemajo mezdo od države in samoupravnih teles, torej tudi delavci tobačno tovarne. V svoji priznani »resnicoljubnosti» skuša »Jutro» to dejstvo tako zasukati, kakor da bi bil z novim finančnim zakonom vpeljan za te delavce nov davek, ki do sedaj še ni obstojal. Da to ne odgovarja resnici, potrdi lahko vsaka delavka tobačne tovarne in v tem jasno priča člen 177. finančnega zakona za 1. 1926-27. Neposredni davek, ki so ga plačevali delavci v državnih podjetjih, je znašal res samo 9.8 odstot., kar pomenja precejšnjo ugodnost napram delavcem v privatnih podjetjih, ki morajo plačevati 3.3 odstot. od svojega zaslužka. Toda ta ugodnost je bila le navidezna, ker k 0.8 odstotnemu temeljnemu davku sta se pobirala še invalidski davek in komorska doklada, ki sla v mnogih primerih presegala temeljni davek za več sto odstotkov in je celotna obremenitev v takih primerih znašala 4—5 odstot. in tudi več. Oglejmo si to v številkah: Pri delavcu s 180 Din tedenske plače je znašal 0.8 odstot. neposredni davek 1.44 Din. Invalidski davek je znašal k temu 4 Din, komorska doklada pa 2 Din, skupaj torej 7.44 Din ali 4.12 odstot. Ako bodo ti delavci odslej plačevali 3.1 odstot., kakor piše »Jutro», bo davčna obremenitev v mnogih primerih manjša, kakor je bila dadej! Med rudarie. Človek, ki je v »Slovencu» napisal, da dr. Žerjavov pravilnik o bratovskih skladnicah ni za nič, je bil že neštetokrat med rudarji. »Jutro» se vprašuje, kje bi bilo mogoče iti s tako trditvijo med rudarje. Naj gresta »Jutro» in dr. Žerjav v Trbovlje. Naj tam poizkusita braniti dr. Žerjavov pravilnik, pa bosta videla, kako sodbo imajo rudarji o njem Kaj je S. D. S. utrdila. V ministrstvu za socialno politiko, pravi »Jutro», da je SDS vse potrebno že v zakonih utrdila in mora dr. Gosar samo še izvajati. Kaj pa je v tem ministrstvu vtrjenega? Centralizem, birokratizem in nerazumevanje za naloge tega ministrstva. Zakoni, ki smo jih kot člani mednarodnega urada za delo morali uveljaviti, se niso izvrševali, obratni zaupniki so bili brez zaščite, strokovne organizacije brez moči, ministrstvo za socialno politiko za je likvidiralo. To je utrdila SDS. Če bi to utrjevanje dr. Gosar nadaljeval, bi danes ne bil več minister za soc. politiko,, ker bi tega ministrstva že davno več lie bilo. Amandementi k proračunu 1927-28. DOLOČBE GLEDE OBČINSKIH VOLITEV IN VOLIVNIH IMENIKOV. Pooblašča ee minister za notranje zadeve, da v roku treh mesecev razpiše občinske volitve v Banatu, Bački in Baranji na temelju zakona 18S6 tako da ta zakon v kolikor je v nasprotju z odredbami in duhom ustave in drugih izenačenih in novih zakonov kraljevine SHS s pravilnikom izp.remeni. Naroča se ministru za notranje zadeve, da naj' asneje v šestih mesecih izvrši organizacijo občin v oblasteh: sarajevski, tuzlanski, moslarski, travniški, vrbaški in bihaski. Najkasneje v nadaljnih treh mesecih se morajo izvršiti volitve v vseh občinah teh oblasti. Členu prvemu zakona o volivnih imenikih z dne 30. maja 1922 se dedaje tole zakonito toln ačenje: »Vse osebe, ki imajo po zakonu volivno pravico, se morajo vpisati v volivni imenik tiste občine, v kaleri stanujejo, če so nastanjeni najmanj šest mesecev v tej občini, brez ozira na to ali so trenotno člani tiste občino ali niso. To ne velja sani« za državne uradnike, ki se vpišejo v volivne imenike tiste občine, v kateri stanujejo brez ozira na to, koliko časa lam stanujejo. Uradniki samoupravnih edinic in državnih podjetij pa se vpisujejo šele po preteku šestmesečnega bivanja. KALDRMINA. Ker je zakon o kaldrmini tak, da prizadete občine cd te dajatve n niajo sk. ro ničesar, je na zahtevo ministra Serneca v fin.nčni zakon prišio tole pobiaalilo: Pooblašča se minister za finance, da lahko I v sporazumu z ministrom za javna dela in finančnega odbora narodne skupščine z uredbo iz/premeni in dopolni odredbe zakona o kaldrmini in jih prilagodi sedanjim prilikam in potrebam, AMANDMA NI PROSVETNEGA MINISTRSTVA. Gimnazije »o nižje s štirimi razredi in popolne z osmimi razredi. Število popolnih državnih gimnazij v vsej državi ne more biti višje kot osemdeset. V katerih mestih bedo cele gimnazije, bo odločil ministrski svet na predlog ministra za prosvete. Ostale sedanje gimnazije se bodo stopnjama znižale na štirirazjedne. Nepopolne gimna ije, ki imajo v$č kot štiri raz.rede, se bodo stopnjema znižale na štiri raz-rede. Nižje gimnazije, ki zadnja tri leta niso imele več kot 120 učencev, se popolnoma zapro, namesto njih se ustanove meščanske in strokovne šole. Ukinja se od.redba o nižjem tečajnem iz- 1 pitu. V peti razred srednjih šol se lahko spre j- i mejo učenci, ki so z uspehom dovršili 4. ! razred. Člen 86. finančnega zakona za proračunsko leto 1926-27 glede i spremembe o zvišanju plač in honorarjev za nadure profesorjev na srednjih šolah velja ludi za leto 1927-28. Pooblašča se minister za prosveto, da potom uredbe more regulirati vprašanje krajevnih in okrajnih šolskih odborov v smislu čl. 62 zakona iz leta 1904 v zvezi z novonastalo razdelitvijo države po izvršenih volitvah 23. i jan. 1927. Pooblašča se minister za prosveto, da j organizira enoletne tečaje za učitelje-muzike in gimnastike na srednjih šolah. V te kurze se sprejme po 50 ljudskošolskih učiteljev, ki ' so za to posebno sposobni. Po dovršenem kurzu se ti uTitelji ne morejo več vrniti na osnovne šole, ampak ostanejo stalno kot strokovni učitelji na srednjih šolah. ZA OROŽNIKE. Poseben amandmnn določa: Orožniki, ki so služteno potovali v času od prevrata do 1. decembra 1919, a svojih potnih računov še niso likvidirali, imajo pravico na dnevnico v zmislu sklepa ministrskega sveta od 28. avgusta 1919. POSOJILA SAMOUPRAVNIH EDINIC PROSTA VSEH DAVKOV. Finančni zakon določa: Pooblašča se minister za finance, da lahko osvobodi od plačevanja taks in davkov vse posle radi posojil v tu- in inozemstvu, ki jih najemajo samoupravna telesa (občine, okraji in oblasti) v svojem delokrogu v javne namene. UKINITEV TROŠARIN. S prvim aprilom 1927 se ukinja državna trošarina na kavne nadomestke, na riž, na sveče in na kalijev karbid. Bencin in ostali destilati nafte, katrana itd. eo prosti državne trošarine, če se uporabljajo za pogon obrtnih, industrijskih in kmetijskih strojev. Vinogradniki niso dolžni prijavljati svojega pridelka, ampak morajo samo prijaviti odprodajo in drugo ertsvojitev vina. če tega ne store se kaznujejo od 50 do 250 Din. Post panje proti vinogradnikom, ki so zakrivili neprijavljanje vina, se ustavi in kazni, ki so se že določile, pa ne izvršile, se ne bodo izvršile. Občine ne plačajo trošarirfe na žarnioe za razsvetljavo ulic, če nabavljajo te žarnice neposredno iz inozemstva ali iz tovarne. Ravno-tako ne plačujejo občine trošarine tudi na plinsko razsvetljavo ulic. Tudi to so uspehi SLS. Dva vlomilca v pesteh ljubljanske polic e V noči od 27. na 28. marca je bil izvršen v trgovino Franca Lebna na Poljanski cesti 47 velik vlom. Službujoči stra?nik je čul sumljiv ropot ter je s pomočjo domačega uslužbenca zastražil dva vhoda in obkolil trgovino. Vlomilca, ki sta bila ravno vneto pri delu, sta opazila, da sta ujeta. Skočila sta iz trgovine ter preskočila ograjo, hoteč pobegniti proti Poljanskemu nasipu. Enemu se je to posrečilo brez ovir, drugega pa je stražnik zgrabil za rokav. Toda vlomilec, ne bodi len, pusti suknjo v stražnikovih rokah ter pobegne. V suknjiču je našel stražnik več ravnokar prisvojenega denarja iz trgovine, več vitrihov in, kar je bilo za vlomilca usodno, tudi več lističev, po katerih je policija dognala njihovo provcnienco. še na dvorišču pa sta vlomilca izgubila več ukradenih dežnikov in kovanega denarja. Policija je na podlagi lističev aretirala v Kranjif Rudolfa Frigidija, 261etnega čevljarskega pomočnika iz Ljubljane, pri katerem so našli pri policijski preiskavi 1400 Din gotovine v kovanem denarju in v bankovcih. Denar je last trgovca Lebna. Frigidi je priznal tatvino, nakar je bil predan sodišču. Na podlagi Frigidijcvih navedb jc bil aretiran tudi njegov komplic, to je oni, kateremu je ostala izdajalska sukna v stražnikovih rokah. Je to 231ctni Jože Vidmar iz Plcšivice pri Brezovici. Bil je takoj izsleden in aretiran na Brezovici. Tudi njega so predali sodišču. Izs'edi-tev teh dveh rn'ndih vlomi'cev "nmrnja zopet j nov lep uspeli ljubljanske pulicije. Ze zopet tflas doni, od mesta do vasi: Da najceneje se dobi v«e vrst« manufakturno blago, izgolovljene obleke, srajce, kravate, rokavice, nogavice, marinarske oblekce za dečke od 45.— Din napre, edino pr Ivanka Tomšič - Ljubljana Sv. Petra cesta št. 38. Slovenci v Sîalifi * Cerkve v Istri se praznijo. NA NASLOV PREVZVIŠENEGA G. PEDËRZ0LLI-JA, ŠKOFA P0REŠKEGA. Baderna se smatra za najboljšo faro v pore-ški škofiji. Župnik Goreč, Slovenec, se ni zaman trudil celih 40 let, njegovo delo je obrodilo obilen sad. Ljudstvo Je revno in stoji moralno zelo visoko. Župnik Goreč je v svoji ljubljeni lari tudi umrl. A kaj se danes dogaja v Baderni? Ko bi se mogel župnik Goreč povrniti med svoje drage, bi se bridko zjokal: njegovo delo »e podira, podirajo mu ga tisti, ki so poklicani, da bi ga podprli in nadaljevali. Cerkev v Baderni je danes prazna, ljudje umirajo brez sv. tolažil, božje besede se več ne čuje, mladina propada. P.arkrat na teden pride v Baderno italijanski pater iz Pa-zina, ki ga je škof Pederzolli imenoval zà žu p nega upravitelja. Pater ne zna hrvaške) in tudi ne kaže volje, da bi se naučil jezika svojih faranov. Ne more spovedovati, ne pridigati. Ko prične italijansko pridigo, ljudje gredo iz cerkve, kar ga ne razumejo, k spovedi ljudje ne hodijo, ker pater ne razume njih. Tako potekajo meseci in meseci. Prišel je tudi sv. postni čas. Pater stopi pred oltar in prične čitati Škofov pastirski list v italijanskem jeziku. Kmete obide silna žalost in ogorčenos', cerkev se prične prazniti. Več uglednih in gjobolko vernih faranov, ki jim je dušno življenje svojih vaščanov na prtu, se napravi na pot v Sv. Ivan od Sterne, k župnemu upravitelju Tomanu Ban-kotu. Trosijo ga, naj se jih usmili in naj pride vsaj vsako drugo nedeljo maševat v Baderno, da bodo zopet lahko slišali božjo besedo v svojem jeziku. Župni upravitelj jim odgovori, da je voljan to storiti, a da mora imeti za to dovoljenje od škofa. Iz Sv. Ivana so se kmetje napotili v Sv. Lovrcče k župnemu upravitelju Toncovichu. Prosili so ga, naj bi tudi on kakor č. g. Banko hodil v Boderno maâevat vsako drugo nedeljo, tako bi se upravitelja menjavala. Toncovich, ki zna tudi hrvatsko, je izjavil, da je pripravljen kmetom ustreči, alko mu škof dovoli. Kmetje so se veseli vrnili domov, v Baderni je zavladalo veselje; saj so bili vsi prepričani, da bo škof ustregel njihovi prošnji, ko so vendar sami našli duhovnike, ki jim bodo propovedovali v hrvatskem jeziku. Deputa-cija faranov se je napotila sedaj še k škofu Pe-derzolliju v Poreču in mu razložila vso zadevo. Škof jo je mrzlo sprejel in njeno prošnjo gladko odbil s pripombo, »naj ga ne stavijo v Časopise.« Kmetje so se potrti vrnili v Baderno. Bili so že večkrat prej pri škofu v isti zadevi, vsakikrat Jih je zavrnil, a kljub temu ni nikdo pričakoval, da bo škof tudi sedaj, ko so se kmetje že zmenili z duhovnikoma, vztrajal na svojem stališču. Življenje v Baderni gre seveda svojo pot dalje. Gorje tistemu, ki ho moral dajati pred Bogom obračun za nesmrtne duše, ki se jim tako krati zveličavna božja beseda! Napad na miličnika v Št. Petni. V petek dne 26. marca, okoli 11. ure zvečer je nekdo iz bližnjega gozda ustrelil dvakrat na železniškega miličnika Aitilio Apolito, ki je stražil zalogo na postaji v Št. Petru Miličnik je odgovoril z dvema streloma. Šentpetrska milica in karabinerji so skušali izslediti storilca v gozdu, a njihov trud je bil zaman. Bila je gosta megla in deževalo je tudi. Karabinerji so drugi dan aretirali več odpuščenih železničarjev, ki so na sumu, da so izvršili napad. Aretirani so bili Vallini Alderano, Venieri Mario, Zavržnik Rudolf, Raspotnik Miro, Blaznik Valentin ter Pahor Viktor, čevljar v Postojni. Preiskava se nadaljuje. Epilog obmejnega incidenta. Vojaško sodišče v Trstu je zaključilo obravnavo proti 4 finančnim stražnikom, ki so lanskega leta 10. marca prestopili mejo med Postojno in Logatcom ter napadli jugoslovansko stražo. Obtoženi so trdili, da niso meje prekoračili. Vojaško sodišče je obtožence oprostilo. Preiskavo na meji je vodil major Ghi-bellmi. Zopet politična razprava. Sodnik v Ajdovščini mora res delati. Skoro ne mine teden, da mu fo-reči karabinerji ne naprtijo kakega »političnega« procesa. Ta duhovnik je širil »Jaselce«, drugi jih je samo priporočil, tretji je imel v zalogi »državi nevarne knjige« Goriške Mohorjeve družbe. Nazadnje vam pridejo na ovadbo karahinerja pred ajdovskega sodnika tudi pevci, ki so zapeli slavljen-cu par slovenskih pesmi za god. ObdoLženi so, da so novembra meseca imeli pri g. Žgurju v Podragi apolitičen sestanek«. O dogodku smo že poročali. Sodnik je obtožence oprostil. Karabiner je prišel med^ razpravo v silno zadrego, ker je spravil na obtožno klop dve osebi, ki nista sploh bili na »političnem sestanku« oh priliki 60-letnice g. Žgurja. Koliko neprijetnosti bi si karabinerji lahko prihranili, ko bi bili vsaj malo bolj samostojni in ko bi ne šli vselej na limanice domačim ovaduhom. Slovencem, ki sovražijo vero in duhovnika ali se iz osebnih razlogov hlinijo kot veliki italijanski patrioti, dočim so v resnici le stremuhi, neznačajneži in umazanci! Dobre lastnosti finega Čistila za Čevlje so le-le: čistilo je mehko in se dobro razmaže; daje čevlju takoj lep. temen sijaj Usnje ostane vedno voljno. In le lastnosti ima Indien pasta Ze prt upor iti prve Coic se boneie u u m urtur.taii. ICaf se godi doma Jugoslovanska orlovska zveza priredi V. telovadno akademijo danes ob 8 avočer v veliki dvorani hotelu Union. Spored: St. Premrl: Fanfara. 1. Člani: Proste vaje a leto 1927. Godba dr. Fr. Kimovca. 2. Članice: Proste vaje. Godba dr. Fr. Kimovca. 3. Člani: Vajo na konjih. 4. Članice: Slovensko dekle. S spremljevanjem ženskega zbora. 6. Člani: Orli. S spremljevanjem klavirja. 6. Govor. Odmor. Dr. R. šetiina: Fanfara. 7. Člani: Skupinske vaje. Godba dr. R. Šetine. 8. Člani: Vaje nn bradlji. 9. Članice: Študija gibanja. 10. Člani: Vaje na drogu. U. Članice: Rajanje. S spremljevanjem klavirja. 12. Zaključna skupina članov in članic. Sodeluje godba Dravske divizije pod osebnim vodstvom viSjega kapelnika g. dr. Jos. Cerina. — Cene prostorom: V parterju: Din 20, 15, 12, 10, R, 6. — Na balkonu: Din 10, 8 — Na galeriji: Din 6, 5. _ Stojišče: Din 4. — Za dijake in vojake: 2 Din. — Vstopnice se dobijo danes dopoldne in sicer do 12 v trafiki Uniona, zvečer ob 7 pa pri blagajni. Jugoslovani! V ponedeljek 4. t. m. ob 8 zvečer predava bivši bolgarski poslanec g. dr. D. Kostov v Mestnem domu o Zibližanju jugoslovanskih narodov. Nasprotnik nas skuša obdati i železno verigo. Kaj je torej bolj naravno, kakor da sežemo bratskemu bolgarskemu narodu v roko in ustvarimo zid, ki bo zaustavil vso objestne želje. Preko provincialnega pravdanja pridimo k uresničenju stostoletnih sanj, k stvoritvi neomajne slovanske fronte proti tujemu imperializmu. V Zagrebu in Belgradu so polne dvorane manifestirale za zbli-žanje, tako z bolgarskim, kakor z vsemi slovanskim i narodi, v zavesti, da je v slogi moč, v neslogi poraz! Zato ne zamudimo predavanja g. dr. Kosto-va, iskrenega našega prijatelja in neomahljivega borca za zbližanje južnih Slovanov. Demagogi. Za nedeljo 3. t. m. dopoldne so socijalisti eklicali "elik protestni shod stanovanjskih najemnikov. Svoje sklicanje utemeljujejo z neresničnimi in domnevanimi očitanji, zoper sedanjo vlado, ki baje hoče vsako zaščito ukiniti. Ali so sccijalisti pooblaščeni, da sklicujejo protestne shode stanovanjskih najemnikov? Gotovo ne. Kajti stanovanjski najemniki imajo svojo organizacijo, društvo stanovanjskih najemnikov, društvo se zaveda, da se more pereče stanovanjsko vprašanje rešiti le s sodelovanjem vseh sja vse, posebno pa še strogo ločeno od dnevne politike. Zato ni čuda, da so se pri društvu izvršile ob priliki zadnjega občnega zbora spremembe, ki so politikujoče clame ali degradirale, ali pa celo odstranile. To poslednje se je zgodilo tudi soci-jalistu BnTiunu. Zdaj pa se hoče ravno on pokazati, da jo več kot vsi drugi, pa je po svoji stranki pozval najemnike na shod in obenem tudi društvo samo. da naj se shoda udeleži. Toda odbor društva stanovanjskih najemnikov mu je odgovoril, da se oficijelno tega zborovanja ne bo udeležil, ker namerava itak še ta mesec sam sklicati protestni shod, pri katerem bodo sodelovale vse strokovne organizacije in bodo povabljene tudi vse politične stranke. Toda socijalisti morajo kljub temu imeti svojo prvo besedo. Res, le besedo, ker pri njih ni dejanja, pač pa le besedičenje in brezplodno hujska- nje. Ce pA ïe hočejo govoriti, naj povedo, kje in kdaj so socijalisti postavili le eno malo hišico, ko so imeli občino v rokah! Naj povedo, kje in kdaj ho dosegli le eno majhno olajšavo ia stanovanjske najemnike! Ako bi bili stanovanjski najemniki odvisni od »dela* socijalistov, potem naj ne pričakujejo nikakega zboljšanja. Od hujskanja ni bila še nobena hiša postavljenav. Naravnost zlobno je že, kakor zadnji čas socijalisti v svoji divji gonji, osvojiti si Maribor, razburjajo ljudstvo in ga hujskajo. Pred par dnevi so nahujskali železničarje, da siromaki res niso vedeli, kaj vse se bo 1. aprila z njimi zgodilo. Vsi pa so prejeli v redu svoje plače. Nekaj je bilo upokojenih, kateri pa so itak že dosegli določeno število let za pokojnino. Nekaj je bilo prestavljenih iz ene sobe v drugo, to je od ekonomskega oddelka, ki je bil do zdaj za bivšo južno železnico posebej, pa je bil brez posla in se je ukinil, k drugim oddelkom. Socijalisti pa so upali in želeli, res, imamo dokaze, da so ieleli, naj bi se L aprila izvršila redukcija, kot so to protivladni listi napovedovali. Računali so, da bodo ti reduciranci prišli na shod, ki bo moral služiti za okrepitev socialističnega gibanja v Maribora. Pa so se zaračunali. Redukcij ni bilo. Kaj zdaj? Treba je trditi, da bodo, da sc nameravajo že prihodnje dni itd. In tako se je zgodilo, da so govorili zoper to, kar se ni zgodilo, da so strašili ljudi s leni, kar se ne bo zgodilo, sklepali pa so, da so oni rešitelji, ki bodo vse uredili. Tako početje ni le demagogija, ampak je tudi hujskanje zoper red. Zato bo potrebno, da se bo na takih shodih od strani vlade zavračalo laži in nepotrebna hujskanja. Čudimo pa se tudi mariborskemu delavstvu, pa tudi ostalim Mariborčanom, da so tako lahkoverni. To sicer znači, da so sami dobri, odkriti, vendar je potrebno, da znajo mirno presojati položaj in ne nasedati raznim časopisnim in govorniškim demagogijam. Prav nič pa so ne čudimo demagogom, ki so spoznali to lastnost Mariborčanov, pa jo do skrajnosti izrabljajo. Ti pr.č hočejo priti do politične meči potoni zavajanja in beganja ljudstva. Čas pa prihaja, da ti demagogi končajo svoje delo in da se narod reši pred zlorabljanjem. Demagogi, ljudstvo vas bo obsodilo, ker ste ga varali! Iz njegovega dela, iz njegoviih skrbi zn streho in kruh sle se norčevali in se naslajali, ko ste jih gledali zmučene in zbegane vsled vašega hujskanja. Ne mislite, da bo seme vaše laži res tako pogaujalo, kakor ste ga sejali! Ljudstvo bo spoznalo, da ste ga varali in vas kot demagoge obsodilo! Ustanovni občni zbor društva vinogradnikov. Včeraj dopoldne se je vršil v prostorih Sadjarske in vinarske šole v Mariboru ustanovni obrni zbor Vinogradniškega društva. Udeležba je bila lepa. Prišlo je nad 50 vinogradnikov in vinogradniških strokovnjakov. Ljubljansko oblast so zastopali trije delegati, strokovni učitelj za sadjarstvo in vinarstvo g. Stoklas z Grma, g. Bajuk i', Metlike in g. Bučar iz Kostanjevice. Iz mariborske oblr.sti so prišli vinogradniki iz vseh vinorodnih krajev. Občni zbor je otvoril ravnatelj Sadjarske in vrtnarske šole v Mariboru g. Žmavc. Poročal je o pripravljalnih delih odbora in orisal splošne smernice dela novega društva. Nato so se vršile volitve. Za predsednika so izvolili vpoko-jenoga profesorja g. Gabrijela Majcena. Prvi podpredsednik jo kmetijski svetnik ing. Josip Zida u š e k , drugi oblastni poslanec Josip N e m a -nič iz Metlike. Nato so izvolili 12 odbornikov, 3 iz. ljubljanske, 9 iz mariborske oblasti. V odboru so tudi štirje virilisti, in sicer vsakokratni oblastni referent ljubljanske in mariborske oblasti ter zastopnika Sadjarske in vinarske šole v Mariboru ter kmetijske šole na Grmu. Druïîvc je zamišljeno kot centrala vseh slovenskih vinogradnikov. Izdajalo bo svoj list »Naša gorica , Katerega bo urejeval ravnatelj g. Žmavc. Po občnem zboru so si udeleženci ogledali mariborsko Osrednjo sadjarsko in vinarsko šolo. Helena Uavdekova. Dne 3. t. m. praznuje sedenidesetletuico rojstva gospodična Heleua Bavdekova, zaslužna članica-pokroviteljica 1er prva in edina ženska častna članica družbe sv Cirila in Metoda. — Rodila se je dne 3. april« 1857. I. na Grosupljem kot hčerka posestnika in trgovca z vinom. Njen oče je bil župan občine Mos'.e. Ko se je mudil 1. 18П4 cesar Franc Jožef v Ljubljani ga je pozdravil na meji občine župan Bavdek pred svojo hišo v slovenskem jeziku, kar je pomenilo za tedanje nemškutarske razmere pač veliko junaš'vo. Na cesarjev obisk spominja plošča vzidana na Bavdekovi hiši, ki je sedaj pobeljena. Naša jubilantinja je uživala skrbno vzgojo: obiskovala je šolo pri uršulinkah v Ljubljani in se je izobraževala v tedaj slovečem lluthovem zavodu. V Bavdekovi hiši so se shajali narodno zavedni možje: Vošnjak, Levstek, Jurčič in drugi. V takem miljeju je preživela nnadcst naša Helena. Sedaj pa domuje samo v svoji hiši na Zaloški cesti z zve s o služabnico Magdaleno. Pridno dela, moli, hodi v cerkev, obiskuje bolnike, skrbi za reveže, pomaga revnim dijakom, podpira dobrodelne zavode in društva. Blago je njeno srce, radodarna njena roka. Stavbno gibanje v Ljubljani. Od zadnjega našega poročilu dne 19. marca t. 1. se je stavbna živahnost zopet nekoliko bolj razmahnila ter se bodo letos izvršila še sledeča stavbna dela: Gospod Julij Gliha. poštni pod urad nik, iu njegov brat Friderik Gliha, orožniški narednik, Celovška cesta 72, nameravata postaviti skupno visokopritlično stanovanj, hišo na pare. 320/18 k o- Spod. Šiška, na bivšem zemljišču Luckmano-vih dedičev. — Dominik Battelino, izdelovatelj ume'rewfi kumna v Slomškovi ulici 19, bo sezidal v podaljšani Karol-Kolnikovi ulici na pere. 190/6 stanovanjsko poslopje s pisarno, delavnico in skladiščem. — Avgust Zabkar, tovarnar, postavi enodružinsko visokopritlično vilo na parceliranem zemljišču Strojnih tovarn in livarn ob Dunasjki cesti. — (van Vidmar, poštni ravnatelj v pok. in njegove hčerke, Bledweisova c. 9/11. zgrade enonadstropno enodružinsko vilo na Bičevju, pare. 167. za vilo g. inž. Šturma. — Andrej Berce, upravnik »Jutrac, Gosnosvetska cesta 4/1II., pa namerava postaviti enonadstropno vilo z dvema stanovanjema na pare. 51/10 lovo Dunajske ccste za Slrojnimi tovarnami in livarnami. Vsega skupaj se nam doslej obeta 17 hiš s 94 stanovanji. Da bi se le vresničilo! Manjša stavbna dela nameravajo izvršiti; Josip Stanič, pekovski mojster, bo adaptiral gospodarsko poslopje na dvorišču Slomškove ulice 14 v moderno pekarijo. — Bratu Eberl nasl. Martine, Černe & Co., d. z o. z., predela obsfoječe gospodarsko poslopje v Vošnjakovi ulici poleg ključavničarskega mojstra Geyerja in napravi prizidek za delavnico, kjer bo tvrdka izvrševala obrt pleskarstva, ličarstva in črkoslikarstva. — Ivan Okom, pekovski mojster v Spod. Šiški, Celovška cesta 62, Cenj. trgovce in obrtnike opozarjamo, da je naslednji teden naj-prikladnejši za velikonočno reklamo. Ne zamudite tc ugodne prilike in naročite svoje cenj. oglase pravočasnol Le tako bo mogoče vsestransko postreči. sezida pri svoji novi enonadstropni hiši v Černeto-vi ulici gospodarsko poslopje ter postavi ob Aljaževi ulic« vrteo štaketno ograjo na betonskem podstavku. — Na mestni hiši ob Dunajski cesti 5 se bo olepšala fasada ob lokalih, v katerih se nahaja dijaška kuhinja Domovina — Dr. Josip Volav.šek, zdravnik, napravi dvo Izložbeni okni v hiši na Sv. Petra ces'i 8. — Anton Merhar, trgovec in posestnik, Sv. Petra cesta 22, namerava preurediti pritlično trgovske lokide iu izložbena okna. — Matija (1 rosi čar, ključavničarski mojster, pa bo adaptiral gospodarsko poslopje v Kladezni ulici 3 v ključavničarsko delavnico. — Jakob Vilhar, urarski mojster, si bo v hiši na Sv. Petra cesti 36 uredil v pritličju svoje poslovne prostore. — Franc Anžič, mesarski mojster in posestnik v Hradeckega vasi, zgradi na pare. 70/1 gospodarsko poslopje iu s tem razširi svoje obrtne prostore. — UpraviteJjstvo pokopališča Sv. Križa jo dokupilo v smeri proti To-mačevem precejšen kompleks zemljišča v izmeri ; okrog 70.000 m'-', kamor namerava razširiti pokope-i lišče. Sedaj bo uprava to zemljišče ogradila s žič-I nato ograjo na betonskem podstavku. S sprejemom amandmama o 20 letni davčni prostosti za nove hiše je napravljen eden najvažnejših korakov za zmanjšanje stanovanjske bede. Ta sklep bo rodil letos bogato stavbno se&ijo, katera bo prinesla «lelo mnogim obrtnikom in delavcem zasluživa. Proizvajalci stavbnega materijah» pa naj no povišujejo cen. da ne odjedo sebi in drugim zaslužka. Zvišanje cen bi marsikateremu zagrenilo nameravano zidanje. Drava v Dravišču, Iz Vel. Nedelje nam pišejo: Česar smo se zelo bali. se je žal zgodilo. Drava je nu formin-skeni -/Otoku nasproti Za vrč in Cvetkovcev pretrgala nekaj metrov širok pas zemlje med Dravo in lira v iščem in na dolgo kakih 20 m vdrla v strugo Dravišča, Dravišče dalje v Pesnico. Tako gospodari zdaj Drava Dravišču, Pesnici in zemlji na levo in desno, posebno .Otoku«. Jako hude posledice bo imela njena nova struga. Ljudje, ki imajo svoja zemljišča onkraj križniškega »Otoka«, v takoimenovani »Mekk, ne bodo mogli do svojih njiv. Vet vasem odpade paša na Otoku. Katastrofalno pa bo ob vsakem večjem deževju ln nalivu za polja in travnike občin Cvetkovci, Trgovič in Velika Nedelja. Veliko vprašanje nastaja tudi: kako bodo te navedene in druge občine z. -»Otoka« drva dobivale? Pred 5, 6 leti bi se bila Drava ntt omenjenem kraju regulirala z nekaj stotiso-čaki. Zdaj bo stala regulacija težke milijone. Dva kapitalna tička. Zasliševanje vlomilcev, katera so v petek prepeljali iz Zagreba in Osjeka v Maribor, so jo pričelo včeraj. Oba sla prefrigana vlomilca, zlasti Sirol, ki ima na vesti tudi še en bančni vlom na Reki, ki mu je pred 5 leti vrgel 50.000 lir in 5000 dolarjev. Oba sla elegantna mlada možakarja Svoje bivanje v Mariboru v času .loma pri Jakliču odločno tajita, vendar pa je pri konfrontaciji neka oseba oba že spoznala. Zaprta sla v policijskih zaporih v Grafu . Priporočam veliko zalogo modrocav, otomanov, vsakovrstne mreže, zložljive postelje, divane itd. Velika izbira žime, a t r i k a (Scefraš) vedno v zalogi in najcenejše prodaia FfaHIP lïlffOP tapetnik — LJUBLJANA, nailu илусз , Sv. Petra nasip štev. 29, poleg »Zmajskega« (preje mesarskega) mostu. Jožef Kerec: Kitajsko pismo. Makao, 2. februarja 1927.1 Politično vprašanje na daljnem vzhodu se zapleta. Vendar se nam sedaj zagrinjalo, ki je zakrivalo vse valovanje, začenja odkrivati, da vsaj približno lahko uvidimo, kaj da hoče narodna revolucija s svojo borbo proti centralni vlada v Pekingu, zakaj da teži za združitvijo vse Kitajske ped svojo zastavo in čemu hoče iztrgati evropskim državam ekste-ritoria'na ozemlja. Rrezdvomno je Rusija, ki marsikaj svetuje in mnogo pomaga Kitajcem. Zadnja porodila nam poročajo, da so Rusi koncentrirali nad Pekingom petdeset tisoč mož broječo rusko armado. Pač zato, da bi Čangčolinu ovirali, da se ne bi boril proti južnim četam, ampak da bi te nemoteno korakale naprej od Hankiova, kjer so danes zmagovalke tudi že nad tamkajšnjim angleškim eketeritorialnim zemljiščem. Ze zadnje dni decembra je grof Nàgaya-nia v svojem pismu na urednika L'Echo de Chine rekel, da je angleški položaj na Kitaj- 1 Naslednje, sicer nekoliko zakasnelo, vendar zanimivo pismo slovenskega misijonarju na Kitajskem niiiii je prepustilo uredništvo »Katoliških misijonov«, — O, ur, — skem zato tako težaven, ker so se prekinile, angleško-japonske zveze; med drugim poudarja, da Amerika nikakor ne bo kompenzirala te alianse. Nasprotno je zahtevala izplačilo vseh svojih kreditov, povzdignila je Avstralijo in Kanado do neodvisnosti. Brez vsakih precedentov je to izvršila zadnja imperialna konferenca, ki jo je svetovno časopisje proglasilo za agonijo britanske konfederacije. Pa ne samo da se Američani niso zadovoljili z. razkosanjem britanskega imperija, odločilen udarec so tudi zadali John Bullu na Kitajskem. Grof Nagnyanta je prepričan, da Kantou-ci gotovo ne hi lani tako trmoglavo bojkotirali angleške kolonije Hcnkong, ako bi vedeli, da se imajo boriti s kaiko anglo-japonsko politiko. Rusija ie hujakala Kitajce Z/cper tujce; Amerika se je držala simpatične nevtralnosti; Francija se je morala zadovoljiti z obrano svoje tonkinške fronte iu njen slab notranji položaj ni dopustil misliti na kako vojaško operacijo v tako oddaljenem kraju. Le vse to jo povzročilo, da so Kitajci bili nedostopni z.a vsako pogajanje. Takole jo meseca januarja označil grof Nagayama svoje stališče glede tega: »Imeli bomo vojsko na Kitajskem proti Rueom, ne pa proti Kitajcem... Mislim, da bo Japonska prva, ki fco izkrcala uu Kitajskem potrebne čete, da bo pomogla Čangčolinu, ki predstavlja vojaško silo pekinške vlade, edine od velesil priznan« vlade.. л Videč svoje interese ogrožene in svoje podanike v nevarnosti, je kljub vsemu Anglija vendar začela do va žal i vojake, dan za dnem je več angleških ladij v kitajskih vodah. Vrhovna povelja daje zaupnim osebam, pripravlja se na neko bitko, ki naj bi bila pri-četek konca sovjetskega vladanja. Mislili so, da Anglija sploh ne bo reagirala, a so se varali. Anglež dobro računa. Preprečila je vojaško g i i; an i e drugih velesil, svojo ekspedicijo pa krije pod nazivom -obramba svojih podanikov in interesov na Kitajskemu. (Nato opisuje misijonar vojni položaj in govori o uspehih čet koncem januarja; ker je bralcem to znano iz, dnevnih poročil in se je danes že položaj na bojišču spremenil, zato ta del pisma izpustimo. Nadaljuje:) Tak« je danes bojišče. Nordisti se posvetujejo in konferirajo o novi eks.pcdiciji, o mo-Liliziranju, med tem pa sudisti zmagoslavno napredujejo. Dan za dnent pridobivajo, pa več s propagando in podkupovanjem kakor pn s hrabrost o in orožjem. V severni armadi do-žive skoro vsak dan kako razočaranje in presenečenje, upor, izdajstvo kakega generala, ki z vsem svojim vojaštvom preide v tabor revolucionarjev. Med vsem tem pa glavni mo-gočnik in kaderr nima pri rokah položnice, naj jo reklamira. S pravočasno obnovitvijo naročnine si zagotovite nemoteno prejemanje lista. Posebej pa vabimo vse cenj. naročnike, da porabijo vsako priliko za prav živahno ag taci jo za razširjenje našega lista. Vsak naš somišljenik naj skuša pridobiti vsaj enega naročnika za »Slovenca«. Vsi na delo z geslom: »Slovenca« v vsako našo hišo, vsako gostilno, v vsak javen lokal! Dnevnik »Slovenec« velja za vse kraje v Jugoslaviji Din '20.— za en mesec, Din 60.— za eiio četrtletje. Za inozemstvo znaša enomesečna naročnina Din 30.—, za Italijo, Amerik i Anglijo Din 35.—. Nedeljska izdaja :>Slovenca« velja za eno četrtletje Din 20.— za Jugoslavijo, Din 25.— sa inozemstvo. Uprava. •k Umrla je včeraj na Suhi pri Kranju gospa Marija Bas a j, mati g. dr. J. Basaja, ravnatelja »Zadružne zveze«. Poikiojnica je htfa zelo skrbna mati in je uživala splošno spoštovanje. Pogreb bo v pondeljek ob pol-devetih na Suhi. Svetila ji večna luč! Preostalim naše iskreno sožalje! * Izpremembe in napredovanja pri poštni upravi. Pripravnik 1-9 Štefan Hadži Slav-kovič je premeščen k poštnemu ravnateljstvu v Belgrad. Poštni in brzojavni uradnik Mihael Straus je premeščen iz Rajhenburga v Maribor 2, Alojzij Bizjak iz Belgrada 2 za upravnika 11-3 p šte Domžale. Šef odseka poštnega ravnateletva Anton Suhač je premeščen kot nadzornik na poštno ravnateljstvo v Ljubljano. — Iz 4. skup ne v 3. skupino II. kategorije je napredoval Viktor Zagorski; iz 3. skupine v 2. skupino II. kategorije je napredoval Kohll esen Rudolf — oba poštna in brzojavna uradnika pri pošti Maribor 2 (kolodvorska pošto). •k Mariborski oblastni odbor na delu za kmeta. Oblastni odbor v Mariboru je naročil zno\a 4000 komadov Dietola in sicer 2000 komadov za Prekmurje, kjer je napravila met-Ijavost največ škode, 500 kom. za okraj Šmarje. 500 kom. /a okraj Ptuj, 500 km. za okraj Maribor desni breg in 500 kom. za okraj Maribor levi breg. Skupno je nabavil dosedaj ol lar ni odbor 10 tisoč kom. Distola. ■k Za romanje na Trsat, ki se vrši dne 23. julija t. 1., se je priglasilo že večje število udeieženoev. Vozil bo posebni vlak iz Mari-1ч>га in Ljul Ijane ter pobiral udeležence na vseh postajah do Metlike. Izkaznice, W dajo pravico do polovične vožnje, do brezplačnega izleta po Jadranskem morju, dostop k vsem zborovanjem itd., stanejo 50 Din ter se dobe pri »Sveti vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. •k Gospod:njski tečaj v Novi cerkvi priredi na cvetno nedeljo, dne 10. aprila, raz- DAMSKE PLAŠČE najmodernejše, pariškega ali pa dunajskega modela, izgotavlja iz finega angleškega blaga, ki si ga poljubno izberete, tvrdka IFAGO SCHWAB - Ljubljana. stavo kuharskih in sirarskih izdelkov ter ženskih ročnih del, ki se otvori zjutraj po rani maši v hiši goepeda župana Lešnika v Pol-žah in popoldne ob treh akademijo v 1. razT. озпо\пе šole v Novi cerkvi. Sedeži po 10 in 5 Din, slojišča 3 Din. K obilni udeležbi vabi — vodstvo ratotave. * Umrl je dne 29. marca v Podstenah pri Ribnici v 88. letu starosti daleč naokoli znani mlinar, Žagar in posestnik g. Ivan S a d n i k. Bil je vzoren mož krščanskega značaja, ki je na svojem posestvu dobro gospodaril skozi 60 let in je e svojim neumornim delom bil vedno zgled napredka vsej svoji okolici. Posebno pažnjo je posvečal izboljšanju prašičereje in sploh vsem panogam kmetijstva. Njegovo delo je pokazalo velike uspehe. Previden s sv. zakramenti je umrl vdan v voljo božjo popolnoma mirno. Naj v miru peči va! ir Osebna zdravniška vest. Privatni zdravnik dr. Valič Viktor v Sodražici pri Ribnici ordinira vsak pondeljek in četrtek v Loškem potoku, ostale dneve v Sodražici. * Zdravniške vesti. V Mozirju v Savinjski dol'ni se je naselil kot prakt. in priv. zdravnik g .dr. Stanko Silan. •k Narcis, ali kakor pravimo na Jesenicah ključavnic, sedaj še ni dobiti, ne na Golici, kakor tudi v Plavškem Rovtu še ne. Pač pa še lahko dobite srečke Kat. del. prosv. doma na Jesenicah in stane posamezna 10 Din, ako se jih pa vzame deset vkup, stanejo pa skupno samo 100 Din. Ko bodo pa narcise v polnem cvetju, to je v maju, takrat bomo pa vlekli. Dobitki so vredni 106.000 Din. — Lot odbor Kat. del. prosv. društva na Jesenicah. k Opozorilo našim dekletom! Pri kazenski preiskavi nekega slučaja v zadnjem času se je ugotovilo, da je bilo več deklet, največ služkinj, natakaric itd. izvabljenih iz Slovenije v južne kraje Slavonije in v Bosno, katere se je potem zlorabljalo za prostitucijo in se jim je cele onemogočilo svobodno gibanje. Ker je več takih deklic pred časom izginilo iz domačih krajev ter njih svojci nimajo sporočila o njih, opozarja policijsko ravnateljstvo na skrajno previdnost v takih slučajih. Dekleta pazite, kam se podajate! * Poziv oškodovancem. Večkrat pred-kaznovani Štefan Ivanuša je prodajal meseca julija 1926 v selu Pretetincu pri Cakovcu kmetom razno manuiakturno blago in več oblek, ki je, ker ga je po vsaki ceni razpečeval, bilo gotovo ukradeno. V shrambi okrožnega sodišča v Celju se nahajajo: 1 dolga črna zimska suknja — površna — s temnozeleno podlogo z rdečimi in modrimi rižami, 1 moška suknja in hlače iz temnorjavkastega blaga, 1 kompletna obleka iz rižastega temnoslvega blpga, 1 rjava suknja in hlače, 1 stare sivo-progaste hlače, 1 kompletna obleka temnoze-lenkaste barve, 2 svileni naglavni ruti, 3 naglavne rute iz perkala, 1 in pol metra črnega blaga. — Ra en tega je predal tudi kakih 10 metrov sukna, dve srebrni žepni uri in en par ženskih čevljev. — Lastniki teh predmetov in osebe, ki morejo navesti, kje je bilo to 1 lago ukradeno, naj to nemudoma javijo okrožnemu sodišču Celje k Vr VIII 78-27. * III. književna tombola Jugoslovanske matice. S številkami: 24, 7, 43, 33, 34, 68, 21, 6, 53, 51, 48, 49 in 72, kj so bile izžrebane v času od 4. do 25. marca, so bile zadete vse ambe, teme in kvaterne. Dobitki ambe in terne so se vsem, ki so zadeli, že razposlale, kva- I terne pa se razpošiljajo te dni. V petek, 1. ' apr la, so lile nanovo izžrebane sledeče številke: 81, 31, 12, 75, 14, 25, 46 in 82, in s temi se je pričela igra za činikvine. Kdor je torej zadel s temi iu prejšnjimi številkami činkv ne (pet številk v eni vrsti), naj pošlje svojo tab- Sophoklet : Kralj Ofdiipus. Tragedija. Prevedel Anton Sovre. (Uprizorili dijaki I. drž. gimnazije v Ljubljani.) Včeraj popoldne je bila zame najveličastnejša predstava, kar smo jih letos videli v ljubljanski drami. Kar nam je obetal Shake-speareov Macbeth, pa nam iz razlogov, ki ne spadajo semkaj, ni spolnil, to so nam dali dijaki s Kraljem Oidipom. Ni bil to noben tea-trski uspeh, nobena rešitev starogrškega odrskega vprašanja za naš čas, čuli smo samo delo, kakor nas zajame še danes in nič drugega. Dijaki, ki so ga predstavljali, so delo razumeli, občutili in zato smo ga občutili tudi mi vsi, najbolj raznoliko občinstvo. Uprizoritev je tedaj dosegla s svojim namenom popoln uspeh, čeprav je bilo poleg nekaj stvari, ki ne podpirajo pravega občutja. (Culi smo klavir — glasovi mladostnih igralcev niso polni in so še neizenačeni, vprašanje kora v tej obliki ni nesporno, način deklamacije po strogem metričnem principu, n. pr. Jokaste II. dejanje: »na pristavo drobnico past« bije na uho, a delo je šlo gladko, da nismo vedeli za šepe-tavca! Ta uspeh je treba podčrtati radi tega, ker je naše gledališče doslej šlo preko tega velikega antičnega misterija, ki ga imamo vendar že nekaj let v vzornem prevodu (za oder bi želel več polnih vokalov), ko bi vendar imeli za ta tekst nekaj dobrih govorcev is igravcev. Študentje so s svojo skromna uprizoritvijo pokazali notranio silo dela. ki lioo na naslov Jugoslovanske matice, šelen-burgova ulica- 7-II. Prihodnje žrebanje se vrši 8. t. m. ir Popravi. O. Ivan Sedlar, o čegar upokojitvi je poročal naâ list 1. t. m., mi bil upravnik Invalidskega doma, ampak upravni nadzornik invalidskih zavodov v ljubljanski oblasti. •k Umrla je na Sapu pri Šmarju 29. marca ga. Rršula Potok ar, Kozlnova mali, znana dobrotnica domače cerkve. Bila je kot romarica svoj čas v Jeruzalemu, Rimu in Lur-du. Sve'ila ji večna luč! ir Zbrani spisi Ivana Cankarja. Kakor vsako leto izide tudi letos za Veliko noč nov (peti) zvezek Zbranih spisov Ivana Cankarja, ki bo obsegal dramo »Kralj na Betainovi«, roman »Na klancu« in črtice iz leta 1902. Naročnikom cel serije začne Nova založba razpošiljati knjigo na cvetno soboto, ko jo bo dobiti v knjigarnah. k Živinski, konjski in kramarski sejem se vrši v Leskovcu pri Krškem v torek po veliki noči, t. j. dne 19. t. m. •k Spomladanske bluze, najnovejše, dospele, ter vse zadnje kreacije modnega blaga za plašče, kostume, obleke in nakita. Geslo naše: Najboljše blago po zmernih cenah. P. Magdič, Ljubljano. k Lesna industrija! la remseheidske žage za polnojarmenik, mlinske krožne in druge, smirkovue plošče, pile, dobite najceneje pri »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg. Zahtevajte cenik. ■fc ITO — zobna pasta najboljša. k Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. •k Ameriške posle, pooblastila in sploh vse inozemske zadeve, tudi v Južni Ameriki, oskrbi hitro in ceno dr. Ivan Cerne, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 6, poslopje Ljudske posojilnice. k Zoper mole — Tarmol. V vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja Chemotechna Ljubljana, Mestni trg 10. k »Y« kretalni kondenzator. Pri dosedanjih kretalnih kondenzatorjih se natiskajo vse postaje na dolnjem kraju skale, vsled česar se med seboj motijo pri sprejemu — taki spre-jemalci niso »selektivni«. Ta kondenzatorski problem je popolnoma rešil »Y« kondenzator tt. »TUNGSRAM«, S specijalno obliko plošč se doseza enakomerna razdelitev emisijskih postaj preko vse skale; karakteristika kondenzatorja je pravec; s premišljeno konstrukcijo so znižane električne izgube na minimum, a početna kapaciteta je samo 3 odst. popolne, torej velik valovni obseg Kontakt z okretal-nim slogom daje napajana spirala tako, da nima nikakih »kontaktnih« motitev. Pri specijalnih spojih se lahko »Y« kondenzatorji opremijo z mikroskalo. Kondenzatorji s takimi kvalitetami dajo seveda z ostalimi priznanimi radio-sestav-nimi deli tt. »Tungsram* najboljše rezultate pri sorejemanju. k Tehnika obdelave pločevin. Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubi ani priredi pod vodstvom profesorja Tehniške srednje šole g. Josipa Štirna tečaj »Tehnika obdelave pločevin«, nmmenjen v prvi vrsti za kleparske in kovinarske mojstre in pomočnike. Tečaj bo trajal predvidevno dva in pol meseca trikrat OBDStfITE V SPOMINI), da Je najbogatejša izbera aviie, modn.h gumbov, trakov, č,pk okraskov, nogavic, rokavic, kravat, ovratnikov, robčkov, -sploh vseh potrebščin za Izpopdnltev dam ke lu moške toalete cdluoie pri tvrdki T. EGEE* Sv. Petro ccsta $1. 2 ne bo nikoli ostarelo in ki kljub svojemu antičnemu slogu govori danes bolj neposredno dobro kot marsikatero moderno delo. Seveda bi za gledališče prihajal vpoštev sodobni odrski problem, ki se ga sedanji gosp. intendant morda ne bo bal. — Ne bi bilo vzgojno in tudi ni strokovna potreba, da bi na tem mestu govorili o dijakih kot igravcih, ker so storili vsak po svoji moči, kar so mogli; samo ugotoviti moramo, da se je vsa predstava zlila v lepo enoto, ker so vsi igravci dosegli višino plemenitega dilentantizma v besedi in igri. — (To je prvi slučaj, da smo na tem odru čuli enoten in ne slab govor.) Da vendar podamo podebo igre, hočemo na kratko ugotoviti njene bistvene znake. Režiser g. Lipah se je zavedal, da mu je z dijaki mogoče oživiti samo tekst tragedije, kakor jo poznamo danes, brez vsakega ozira na historično vernost ali na kakršnokoli moderno sti-lizacijo. Pozorišče je postavil na visoke dvodelne stopnice, vse rdeče pregrnjene. Rdeča barva tal je priljubljen moderni simbol za davno krivdo in krvoprelitje v tragedijah. Na teh dvodelnih stopnicah je določil gornji del odra za igravce, spodnjega za orehestro. Na rdečini so se bele in raznobojne obleke množice prelivale v zelo živi barvitosti. Zasilno ozadje je samo spominjalo na staro sceno in markiralo le kraljevo hišo, dočim so vsi drugi igravci prihajali od leve. Tako je režiser zelo enostavno podal podlago za nehistorično sceno in ustvaril prostornino, ki ima zvezo s klasičnim in modernim svetom obenem. Kar se tiče ditiramba, mimično ritmičnega ali muzikalne-ga dela, ki je bil formalna osnova stare grške dramske uprizoritve, je ta dijaška predstava podala le muzikalni del in recitirala, oziroma pela na godbo dr, Kimovca. Ker je odpadel ritmično mimični del, oziroma ker je zbor mimiko premalo poudarjal, je bil marsikak prizor preveč podoben operi in bi bili skoraj želeli samo recitiranje z godbo. Pri tem bi bili vsaj razumeli zborov tekst, ki je za misteiij izredne važnosti. Na tem mestu tega vpraža-nja ne bomo rešili, saj so še hudožestveniki pred leti z Medejo prav s kornim problemom podali le trdoživost grške tragedije. Kornega problema samega niso rešili; s tem da so razbili kor na posamezne igravce, so podali le ekonomijo osobja. Enega, kar se mi zdi bistveno pri tej uprizoritvi, ne smemo prezreti, da je uvodni in sklepni akord objel vse delo v temeljno občutje: Uvodna in sklepna prošnja: »Ojdipus!«, ki je ni nikjer v tekstu, je'podala vso tragično ironijo človeške veličine: uvodni akord je bil: človek vse — sklepni: človek nič; in še pred vsem začetkom nas je stresel glas iz zraka, zemlje, od povsod: Oidi-pus! — Kot so klicale vešče in duhovi Mac-bethu. — Prepričani smo, da bo lepa predstava, ki ne kaže prav nobenega drugega namena, kakor voljo in ljubezen do nečesa, kar je večno lepo, pri drugi uprizoritvi, v torek priklicala v gledališče še več občinstva, kot ga je včerajšnja predstava. F. K. tedensko ob večenrh urah. Interesenti naj prijavijo svojo udeležbo ustmeno ali pismeno pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg št. 10 najkasneje do 15. aprila t. 1. Otvoritev tečaja se bo pravočasno naznanila. ir Važno za trgovce z železnino, mešanim blagom in drugim podjetjem! Opozarjamo na današnji oglas najstarejše domače tovarne žič-nikov in žice Simon Pire, Kropa, v katerem se Vam nudijo žičniki in žica (žgana ali svetli) za mi arje, stav! ena podjetja, čevljarje in žica po ebno za lesne trgovce. Pišite še danes po cenik! ir Katarje dihalnih organov odstranite hitro s pitjem Radenskega zdravilnega vrelca s toplim mlekom! ir Nobenega nesporazuma ne bo pri nakupu žitne kave, če boste zahtevali izrecno žiko. Zajutrek bo potem res okusen, redilen, nešl odljiv. Zadovoljni bodo otroci in od-rastli. ir Pisalni stroji in pisalni stroji so dvojni. In ako Vam tisočkrat nasprotno zatrjujejo — ne dajte se izpeljati na led. Poizkusite, da se pomirite, vse stroje, ki so v prometu, koliko! mogoče natančno in potem izvolite. — Res je, kdor mora izbirati, se mora tudi mučiti. Pa navzlic vsemu. Rajši se mučite nekoliko ur z izbiranjem, kakor leta in leta s strojem, ki Vas no zadovoljuje. Ako si pa vsekakor hočete prihraniti izbiranje in muko, lahko prav tako mirno kakor bi bili poizkusili vse stroje, naročite »na slepo« »Continental«. S tem ste si kupili desetletja trajajoče veselje. •k Doraščajoči mladini ponudimo zjutraj kozarček naravne F ran z-J o sef -grenči c e, s katero so se vsled njenega želodec, čreva in kri očiščujočega učinka dosegli res uvaževanja vredni uspehi pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se »Franz-Jose f«-voda uporablja že pri majhnih, večinoma hudo zaprtih bolnikih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. ir Sedaj ko so jajca najceneja, jih vlaga umna gospodinja v vodotopno steklo ali »Ga-rantol«, kjer se drže več kot eno leto sveža. Dobi se z navodilom v drogeriji Sanitas, Celje ali pa Ljubljana, Prešernova 5. jCfuMfana © Telovadna akademija Jugoslovanske orlovske zveze, ki se vrši danes zvečer v veliki dvorani Uniona obsega poleg 2 fanfar in govora 11 zelo lepih in zanimivih telovadnih točk. O posameznih točkah smo že pisali v »Slovencu» v minulem tednu. Omenjeno bodi, da bodo nekatere točke vsled svoje originalnosti vsakogar zadovolile. Tudi orodna telovadba, ki je , kar se tiče telovadne umetnosti, na prvem smestu, bo primerno zastopana na tej akademiji. O Ljudski oder vprizori radi 'velikanskega zanimanja občinstva »Kristusovo trpljenje in smrt» še v soboto, 9. aprila zvečer, v nedeljo dne 10. aprila popoldne in v torek 12. aprila zvečer. Predprodaja vstopnic od torka dalje v Ljudskem domu v Nabavni zadrugi. O V občinskih zadevah naj se občinstvo obrača za posredovanje na člane gerentskega sosveta le potom tajništva SLS za Ljubljano, vsaki dan od 5 do 6 popoldne, kjer je v tem času vedno navzoč kak član sosveta. Na privatnih stanovanjih in v pisarnah naj občisnlvc članov sosveta ne nadleguje, zlasti pa ne radi posredovanja za službe, katerih pri občini ni prostih, ker so vsa službena mesta zasedena, 0 Javna ljudska knjižnica Prosv. zveze. Miklošičeva cesta 7 posluje tudi v poletni dobi v istih urah ko v zimski, dopoldne od 9—12, popoldne od 2—7. Na razpolago je tiskan imenik knjig. Izbera je velika. Na željo se pošiljajo tudi na deželo. O Krekova mladina podružnica Ljubljana opozarja vse člane, da se udeleže v Mostah ob pol 9 sv. maše pri karmeličankah na Selu, ob 2 popoldne pa ustanovnega občnega zbora v Ljudskem domu v Mostah in ob pol 8 zvečer slavnostne predstave istotam. 0 Družba sv. Elizabete. Redna mesečna seja osrednjega sveta družbe sv. Elizabete bo prihodnji torek, t. j. 5. t. m. ob 4 popoldne. © Rokodelski dom. Pevski zbor v Rokodelskem domu bo imel prihodnji teden svojo vajo v torek in četrtek ob 8 zvečer. Prosimo točne in polnoštevilne udel žbe. — Odborova seja bo jutri ob 8 zvečer v društvenih prostorih. © Predavanje o Irski. V ponedeljek dne 4. aprila se bo mudil v L ju' lani v večjem spremstvu o. dr. Miller, proies! n,tki škof v Cashelu in Wateifordu (Irish Free Slaite). Zvečer ob 18 bo imel v veliki dvorani univerze predavanje (s slikami) o lepi Irski. © Moste imajo danes lepo prireditev Krekove mladine. Zjutraj bo sveta mnša v cerkvi sv. Jožefa pri Karmeličankah, pri ka- mhi&ahovic .Plani* ha' zdravilni tej deluje vsled svoje kri osve/.ujoče in kri tislilne lastnosti deloma blago odvajalno dfloma žene na vodo kakor tudi čisti katar, urejuje torej tako zelo važno delovanje želodca inčrev. Zahtevajte originalen „Planinka" zdravilni čaj v vseh lekarnah, kjer ga pa no bi dobili, vpošdjite 'I Din direktno na lekarno: Mr. Ph L. Bahovec. Liubliann, nakar a« Vain pošlje brez nadaljuih stroškov. teri poje pevsko društvo Zvezda, zvečer ob pol 8 pa se uprizori v Ljudskem domu igra »Naša kri» z govorom. Prijatelji Krekove mladine prisrčno vabljeni! O V šentjakobski in stolni prosveti predava v ponedeljek v Križankah g. profesor dr. J. Jerše. O Starogrški Kralj Oidipus v našem dramskem gledališču. — Prva predstava se je vršila včeraj popoldne. Gledišče je bilo skoro razprodano; klasti mnogo je bilo dijar štva, kakor čujemo tudi iz Št. Vida in Kranja, igra jo trajala ravno 2 uri; odmori so bili kratki. Uprizarjati starogrško dramo, je pro- 1 blem, ki ga še danes niso dognali zlasti, ali naj bi zbor samo recitiral, ali naj bi pel? Ako j poje, se besede dobro ne razumejo; ako samo j recitira, zavlada mučna monotonija. Kako je bilo pri Oidipu? Za danes to lahko z veseljem ugotovimo, da smo vsi z največjo pozornostjo spremljali vso igro do konca in da je zlasti ob katastrofi bilo v resnici marsikatero oko solzno. Česar torej skoro nismo upali pričakovati, je igra dosegla: eleos kai phobos, t. j. bojazen za Oidipa in sočutje z njegovo nesrečo. Bila je vsa igra neke vrste pasijon: saj smo gledali usodo najnesrečnejšega moža, kar jih je stari vek poznal. Odhajali smo res nekako presunjeni, doživeli res — po 2500 letih ima ta drama še to moč — nekakšno katbar-sis (čustveno očiščenje). V to so pripomogli zlasti štirje činitelji: uvodne besede profesorja Sovreta, izborna režija g. Fr. Lipaha, dejanju tako zelo prilagodeni zbori g. dr. Kimovca, in — igralci so vsi res dobro umeli in znali svoje vloge. Čutili smo tudi lepoto prevoda prof. A. Sovreta. — Menimo, da ne trdimo preveč, če rečemo: mnogo smo se naučili pri tej igri ih smo za uprizoritev hvaležni. V torek zvečer ob 8 bodo dijaki dramo ponovili. Želimo jim zopet polne hiše; —c. O Krščansko žensko društvo ima svojo redno sejo v torek, 5. t. m. ob 5 popoldne v Jugoslovanski tiskarni. 0 Dr. V. Stacul, specialist za otroške bolezni, ordinira Gosposvetska cesta 2 od 11—12 in od 2—4. O Koncert »Grafike» na Golniku. Pevsko društvo »Grafikam priredi daues v državnem zdravilišču na Golniku koncert pod vodstvom svojega pevovodje g. prof. Grobminga v prid tamkajšnjim bolnikom. Ob tej priliko bo društvo posetilo tudi grob svojega člana iu člana SK Ilirije, pokojnega Franceta Učaka, ki je pokopan v Krizah pri Tržiču. Pričakuje se, da bodo vsled tega sp/emili Grafiko na Golnik in v Križe predvsem tudi mnogoštevilni športniki, posebno člani SK Ilirije. Pax je sama na sebi obenem najlepši popoldanski izlet. Dovoljena je polovična vožnja, odhod danes ob pol 12 z glavnega kolodvora, povratek ob 21, izkaznioe za polovično vožnjo se elobc v Križah. © Umrli so v Ljubljani: Vekoslav Dru-škovič, brivec, 36 let — Marija Ažman, babica, 37 l°t — Terezija Kiiilic, zasebnica 48 let — Ana Hôgler, zasebnica, 65 let. — Ivan Zupane, sin monterja, 15 mesecev. Franc Jordan, dninar, 24 let. — Brigita Kovač, krojač, žena, 60 let. — Ignacij Slrmole, dninar, 29 let — Katarina Košak, modistinja, 82 let. y— Jera Pirš, žena mizar, pomočnika, 46 let. — Ljudmila Pust, prodajalka, 49 let. — Gustav Magerl, mehanik, 35 let — Franc Traven, dninar, 23 let. O Slovensko planinsko društvo naznanja, da se vrši v torek dne 5. aprila ob 20 v dvorani Mestnega doma v Ljubljani nadaljevanje predavanja >0 razvoju in pomenu alpinizma^. Predavatelj g. dr. H. Tuma nam je zadnjič povedal zgodovino celokupnega planinstva, to pot pa bo segel globlje v naše področje. Predavanje je bilo jako zanimivo, skioptične slike lepe. Tudi pri tem predavanju nam bo kazal predavatelj take slike. © 6 odst. oblig. posojilo za zgradbo stan. hiš so še podpisali: Društvo drž. pis. uradnikov ka Slovenijo Din 2000, Fel. Štefan, žel. zvaničnik Din 1000, »Slavija». Jug. zav. banka 150.000 Din, Hedžet in Koritnik, veletrgovina 5000 Din, Društvo poštnih juristov, maturantov in prometnih uradnikov 16.900 Din, 1.1 neimenovanih 32.000 Din. © Trgovino z dežniki je otvorila v Prešernovi idici št. 42 Antonija Gastraun. ©Solidno in poceni dobe gospodje lepe pomladne obleke, črue suknje in dežne plašče pri tvrdki Fran Lukič, Ljubljana, Pred škofijo 19. © Po damska oblačila obleke, krila, bluze vedno le k tvrdki Belihar in Velepič, Mestni trg 13. Zaloga najnovejša in najcenejša v Ljubljani. * © Znani športnik dirkač in mehanik g. Mirko Nardim je pričel z lastno delavnico, na kar opozarjamo na današnji insérât. © Vrtnice, nizke, visokodebelnate, vrtnice plezalke, pritlikave marelice, črešnjc, višnje, divjo trto, lepotično grmovje, flider za živo mejo, razne trajnice nudim občinstvu v mestu in na deželi. Sprejemam napravo in negovanje vrtov. Anton Fcrant, trgovski vrtnar, Ljubljana. Ambrožev trg 3. © Angleško sukco in razno inanufakturno blago sc dobi po zelo nizkih cenah pri Francu Pavlinu, Gradišče 3. © Tatvina. Gospej Antoniji Lahovi, soprogi strojevodje je bila iz njenega stanovanja na Medvedovi cesti v Sp. Šiški ukradena lepa jopa, vredna 580 Din. Tatvine je osumljena neka ženska. MarЉ ar □ Nov koncentrator naprednih sil v mariborski oblasti. Prvi, ki je nastopil v mariborski oblasti za koncentracijo vseh napred-n j okov proti SLS, je bil pred leti dr. Vekoslav Kukovec. To delovanje za koncentracijo pod vrhovnim pokroviteljstvom ter vodstvom SDS je prepeljalo dr. Kukovca v Radič-Pucljcv tabor. Za dr. Kukovcem sc jc lotil po »Jutru« in »Domovini« konccnlracijskcga dela dr. Žerjav. Klici po skupni napredni Iranti, ki so prihajali izpod peresa dr. Žerjava, so v zadnjem času ponehali. Za koncentracijske vajeti v mariborski oblasti je prijel v najnovejšem času g. dr, Otmar Pirkmajer. G. dr. Pirkmajer upa na uspehe, in to, ker on o koncentraciji proti SLS nc bo pisal po časopisju, nc bo govoril o tem na sestankih ter shodih, ampak bo dosegel ta najbolj zaželjeni cilj SDS potom svojega osebnega vpliva. □ Koncert »Drave«, Sncč; sc jc vršil v veliki Gotzovi dvorani končen »Drave«. Pri koncertu jc bil navzoč tudi konnonist p. Hugolin Sattncr. Iz Zagreba je prišel na konccrt tudi p. Kolb. Proslavitev 751etnega skladateljevega jubileja jc izpadla nadvse slovesno. Pred nabito polno dvorano so p. Hugolinu Sattnerju ob največjem navdušenju izročili srebrn lovorov vcnec. Konccrt se bo danes popoldne ponovil. □ Akademija. Gojenke državnega ženskega učiteljišča v Mariboru prirede 6. aprila ob 20. uri v veliki kazinski dvorani akademijo pod vodstvom prof. Ervinc Ropasovc. Na sporedu so deklamacijc ter petje. Čisti dobiček jc namenjen poučnemu potovanju gojenk IV. letnika in Podpornemu društvu državnega ženskega učiteljišča v Mariboru. □ Predavanje ljudske univerze. V ponedeljek, 4. aprila, ob 8. uri nadaljevanje etičnega cikla. Prof. M. Dolar predava o zgodovini etičnih struj. — V četrtek, 8. aprila, predava urednik g. Čelič iz Sarajeva o zelo inte-resantni temi: Muslimanska žena. □ Nove stanovanjske hiše — po vzorcu dunajske mestne občine — se začnejo zidali prihodnji teden v Mariboru. Zida jih zadruga »B. E. P.«, socialistična organizacija. □ Disciplinarna preiskava pri stanovanjskem sodišču v Mariboru. Kakor poroča »Jutro«, jc veliki župan odredil pri stanovanjskem sodišču disciplinarno preiskavo. Kakor vidimo, jc »Jutro« v zadevah stanovanjskega sodišča res dobro informirano, □ Espcrantskcga društva v Mariboru redni občni zbor bo v torek, 5. aprila 1927, ob 20. uri v posebni sobani hotela Halbwidl, Jurčičeva ulica. Glavna točka sporeda jc poročilo odbora o delovanju v preteklem letu. Prijatelji csperantskega pokreta dobrodošli. □ Vodstvo požarne brambe v Mariboru opozarja občinstvo, naj bo pri alarmih za požar previdno ter naj se poziva požarna hramba, koder v resnici gori. Letos jc bilo v Mariboru žc deset slepih alarmov, ko ni bilo požara, pa jc bila požarna bramba vendar klicana. Poleg velikih materijalnih izdatkov, katere ima bramba za bcncin in olje pri avtomobilih, pa so taki alarmi skrajno neprijetni za gasilcc, ki svojo požrtvovalno službo opravljajo brezplačno ter morajo v slučaju alarma med največjim poslom popustiti svoje delo ter imajo s tem mnogekrat veliko š'todo, in to samo radi nepotrebne strašljivosti nekaterih oseb. □ Nov asfaltiran trotoar. Krog in krog palače pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu so napravili nov asfaltiran trotoar. Celle cr Somišljeniki, volivci! D» 15. aprila je še čas, da se vpiše v volivni imenik, kdor je pomotoma pri zadnjih uradnih popravkih izostal. Kdor to priliko zamudi, pri žc razpisanih občinskih volitvah ne bo mogel voliti. Pozivamo naše somišljenika, da vpcglf !ajo volivne imenike, ki so razgrnjeni na mestnem magietratu in v tajništvu Slovenske ljudske stranke v hotelu pri »Belem volu«. Tajništvo SLS daje tudi vse informacije glede popravkov volivnega imenika. Somišljeniki! Zavedajte sc svojih pravic in tudi dolžnosti, ki je v tem trenutku ta, da z vso skrbjo poskrbimo, da niti eden naš volivcc nc izostane iz volivnega imenika. & Občinske volitve v mestu Celje. Kot smo že poročali, jc upravna oblast v Celju razpisala volitve občinskih odbornikov in namestnikov. Samopašni nastop takeztanega narodnega bloka v celjskem občinskem svetu je prisilil združeno opozicijo, da jc posegla po najenergičnejših sredstvih in obvarovala mestno občino korakov, ki jih jc zli duh demekra-tov nameraval podvzeli. Tako jc slednjič moralo prili do razpusta cbčLns';cga sveta in imenovanja vladnega komisarja. Razpis občinskih volitev je nazoren dokaz, da odkrito želimo vrniti občini njene samoupravne pravice. Vladni komisar g. dr. Farčnik jc razpis objavil dne 31. marca z razg'.asom na občinski deski. Razglas vsebuje vse podrrbnosti ličeče. sc tuli volitev, tako določila glede volišč, volivnih imenikov, popravkov v volivnih imenikih, predložitve kandidatnih list, vezanja list, prepovedi točenja alkoholnih pijač itd. Popravke volivnih imenikov jc mogoče zahtevati lc šc do vštetega 15. aprila. Kandidatne liste se morajo vložiti najkasneje tekom desetih dni po razpoložitvi pravomočnih, to jc popravljenih volivnih imenikov. 0 Gospod dr. Josip Godnič, agilni prosvetni, politični in novinarski delavcc, se je preselil v Laško in vstopil v pisarno odvetnika g. dr. Flcga. Naše ccljske organizacije bodo neumornega gospoda težko pogrešale. Na novem mestu mu želimo enakih in še večjih uspehov v prid krščansko-socialnemu gibanju in v korist lepega trga Laško. — Poročevalsko službo za Celje je prevzel za »Slovenca« g. Ivo Pcršuh, ki, prosi celjskc somišljenike in sotrudnike, da ga informirajo o vseh aktualnih degedkih. Uraduje v tajništvu SLS pri »Belem volu«. Podatki v poročilu »Nove dobe« glede g. Pcršuha so zmotni. -©• Za llccthovnov koncert, ki ga priredi v nedeljo, dne 10. apruila v Celjskem domu mariborska Glasbena matica, dobite vstopnice v knjigarni Goričar in Leskovšak. Koncert se začne ob štirih popoldne in ima lako tudi celjska okolica priložnost z obilno vdeležbo počastiti spomin enega največjih glasbenih duhov vseh vekov. & Delavska mladina! Tvoje mesto je v delavski prosvetni organizaciji, \ Krekovi mladini, ki stremi za či >>• popolnejšo vzgojo srca in izjbrazbo uma svojega članstva ter nudi v ta namen svojim članom in članicam obilna sredstva za samovzgojo in samoizobrazbo. Prijavite se v pisarni Jugoslov. strokovne zveze v hotelu sBeli vok v Celju. Prvi tečaj, t. j. tečaj za nemški jezik, se prične že jutri, v pone leljek, 4. aprila, ob 8 zvečer v društvenih prostorih pri :>Belem volur. & Šolo za pevce novince namerava otvoriti pevski zbor prosvetnega društva v Celju. Kdor ima volio in posluh, naj se prijavi v trgovini Slomškove tiskovne zadruge. J2r Pevci in pevke! Prihodnja vaja pevskega zbora prosvetnega drušlva v Celju se vrši v petek, dne 8. aprila, točno ob 8 zvečer v pevski sobi v opatiji. Vdeleže naj se je tudi oni gospodje in dame, ki so se na novo prijavili. Nove prijavo sprejema stalno Slomškova tiskovna zadruga. & Kap je zadela dne 1. aprila go Ano Chiba, trgovko v Celju, Kralja Petra cesta. Pokojna gospa je bilu stara 59 let. sa V oglasu konkvrzne uprave tvrdke »Pri Amerikancu* se jc pri prvi objavi dne 31. marca pomotoma natisnil datum 10. marca mesto pravilno 10. aprila kot zadnji rok za vlaganje ponudb. Cenj. čitatelji so to pomoto itak sami opazili in popravili. Jesenice Prosvetni večer preteklo srede je zopet napolnil dvorano Kat. del. prosv. društva do zadnjega koička. Na prosvetne večere ne prihajajo samo naši ljudje, pač pa tudi pristaši raznih drugih strank. '1 opol smo videli na odru meščanske šolarje, ki so prav dobro pogodili tihotapce. Nato pa ie sledilo predavanje o Fordovih tovarnah v Détroit u v Ameriki. Dva filma sla pokazala, na kak način se izdelujejo avlomobili. Za spomenik v svetovni vojni padlim. Ker provizoričen odbor za postavitev spomenika padlim Jeseničanom več let ni prišel čez mrtvo točko, se je prelekli pondeljek konstituiral močan odbor, v katerem so zastopane vse s'.ranke. Odbor si jo nadel nalogo, da do jeseni postavi spomenik primeren takemu kraju kot so Jesenice. Pasijon ali Kristusovo trpljenje se bo v fdlntu predvajalo v Kat. del. prosv. domu. Predstave bodo cveini pe ek in soboto, vsakokrat ob osmih zvečer, na cvetno nedeljo pa bodo tri predstave, tako da si bodo prekrasni film lahko tudi okoličani ogledali. Posebnost bo pri predstavah ta, da bo posamezna dejanja spremljal društveni pevski zbor s primernim pe'jem. Povodenj je prelekli pondeljek zopet grozila. Sava je silno naglo naraščala, vendar pa je ponoči zapihal sever ter po hribih padal sneg mesto dežja. j soprogo, g. svetnik glavar iz Črnomlja, načelnik kmet. podružnice g. Makar, gg. prošt, šolski upravitelj, oblastni тх>-slanec g. Nemanič i. dr. Razpoloženje gostov je bilo prav ubrano in po metliško urejeno. Colo do kupčij in mešelarij je prišlo v veseli družbi. — Smrtna kosa nam je ugrabila dve žrtvi, med katerimi je bila tudi stara siro'a Weiss, ki jo dala svetu slovo v leipi starosti 86 let. — V sredo ob 11. uri pa je bil radio apar.'t presenečen. Kako tudi ne! Vršila se ie poroka in še kakšna! Pa vse v skladu s peto cerkveno zapovedjo. Poročil se je načelnik notranjega ministrstva g. dr. Sve'ek z gdč. Stanko Guštin iz Metlike. Kaj takega naš ruda'o ne doživi vsak dan. Bilo srečno! £a&lzo Proračun občine Sv. Križ je g. veliki župan dne 29. marca odobril v celem obsegu. Osebna vest. V pisarno odvelnika g. dr. Josipa Flego je prišel kot odvetniški koncipijent g. dr. Josip Godnič iz Cel ja. Novi in prvi veliki živinski in konjski sejem se vrši na cvetno soboto, fi. aprila 1927 pri Sv. Lenartu nad Laškim. Ker je v tem kraju krasna živina, je pričakovati mnogo kupcev. Sloveizslkei Krajina Občni zbor Izobraževalnega društva. V nedeljo, dne 3 aprila ima izobraževalno društvo v črensov-cih občni zbor. Vr-il sc bo popoldan ob 3 v šoli. Društvo je še prav mlado, se bori s precejšnjimi materijelnimi težavami, zato ni čudno, da še ni pokazalo velikih uspehov. Zadnji čas so se pojavili znaki, ki kažejo, da ima društvo bodočnost in gotovo je, da občni zbor povzroči še bolj živahno gibanje. Na dnevnem redu zbora so med drugim tudi volitve novega odbora. Par tednov še in vršilo sc bo lako ležko pričakovano žrebanje loterije Martinišča. Zadnji čas je, zato nemudoma naročile pri ravnateljstvu v Murski Soboti srečke. — Za 070 dobitkov se je pač vreduo potegovali. Učni tečaj :a obrtne vajence v ^urnišču se v kratkem zaključi. Tečaj se je začel žc meseca novembra lanskega leta. Obiskovalo ga je nad 30 vajencev. Vodil pa ga je g. šolski vodja Julij Rentier. Šele sedaj, ko gre tečaj proti koncu, se vidi, kako jo bil potreben in kako dobri bi bili podobni tečaji tudi drugod. Mnogo obiskovalcev pa se jo komaj sedaj učilo prav čitali in pisati. Uspeh je zadovoljiv in g. Kontlerju ni treba biti žal za trode, ki si iih je v vnemi za ljudsko izobrazbo prostovoljno naložil. n opisi Jeiica.'X soboto, 9. t. m., ob pol 8 zvečer se vrši v društvenem domu filmsko predavanje j »Kristusovo trpljenje«. V nedeljo, 10. I. m., ob 7 zvečer pa vprizori tukajšnji pevski odsek igro s pe'jem j-Revček Andrejček.. Vsi vabljeni! I Krtina pri Dobv. Slovesno blagosloviienje no-I vih zvonov pri podružnici na Krtini se vrši na cvetno nedeljo popoldne ob Ireh. Prijatelji cerkvenega zvonenja, domačini in okoličani vlludno vabljeni. Cirkovce pri Pragersketn. Žrebanje loterije prostovoljnega gasilnega drušlva Mihovce-IIragonja vas, občina Cirkovce, se je preložilo do 15. maja. Kdor še želi srečke naroči, naj hilro piše dooisnico na omenjeno društvo. Nc zamudite ugodne prilike! Xtmînkmostï Velike gospodarske naprave in načrti v Rušili. Najvišja gospodarska instanca Zveze sovjet. republik je »Sovjet truda i oborone« STO). Eno njegovih največjih dosedanjih del je električna centrala na reki Volhovu v novgorod-ski guberniji, ki oskrbuje Ljeningrad. Končana je bila po dveh letih 15, decembra 1926. Velikanska troturbinska centrala pošilja Ljenin-grauu dnevno do 500 tisoč Kwt-ur električnega toka v vrednosti do 20 tisoč rubljcv. Nedavno je razpravljal sovjet o prihodnji veliki nalogi splošno gospodarskega pomena. Pred vsem se je predlagalo, da se izpelje kanal med Donom in Volgo. A ta zgradba zahteva več predhodnjih del: razširjenje pristanišča Rostova na' Donu, podaljšanje Azovskega kanala do Rostova itd. Vse lo zahteva kolosalnih kreditov, katerih ne prenese država. Dela za poglobitev Volge so posebno nujna blizu središča žitne trgovine Samare. Ananjevski leteči peski namreč zasipljajo Volgo in celo grozijo odrezati mesto od reke. Zdaj so se pričela dela za kopanje kanala skozi pesek, ker je to edino sredstvo za ohranitev dosedanje smeri toKa Volge. Za sedaj bo ostalo pri teh pripravah. Izvršitev vsega velikanskega načrta mora počakati na boljše čase. Volgo-Donski kanal bi bil neprecenljivega pomena za narodno gospodarstvo: pocenil bi pred vs-m transport donskega premoga v severno Rusijo ter omogočil izvoz žita in lesa skozi Črno morje po nižjih cenah kakor sedaj. Po dolgem posvetovanju je sklenil sovjet, naj se izvršita letos dva načrta. Pred vsem se bo zgradila 1500 km dolga semireška železnica, ki bo redno zalagala srednjo Azijo s si-birsKim lesom, žitom in mesom. Ta zveza je pogoj za uspešni razvoj bombaževih nasadov v Turkestanu. Zdaj plača Rusija več deset milijonov letno za egiptovski bombaž, ker so tnrkestanski nasadi med revolucijo propadli. Prebivalstvo, ki je takrat ostalo brez živil, je pričelo pridelovati proso ter pšenico. Zdaj se vračajo predvojni prilike. Drugi načrt, katerega vrednost dvakrat prekaša ono semireške železnice in znaša 260 mil. rubljev, je zgradba velikanske hidro-električne centrale ra Dnjepru. Kot njena žrtev bodo padli znameniti dr.jeprslri > po-ogi«, katere sta opevala Sienkiewiez in Gogo'j. Drjeper bo postal dostopen za parnike do samega ustja. Povišana vodna gladina bo omogočila namakanje rodovitnih ukrajinskih zemljišč, ki zdaj trpijo na suši. Predvsem pa se bo z atno pospešila izraba donskih rudo- in premogokopov, ki tvorijo že zdaj gospodarsko srce cele Rusije. Nikjer na svetu ne stojijo plavži tako blizu ležišč premoga. Ostali načrti so se odložili. Kot predsednik sovjeta za obrambo in delo je bil tudi leto- izvoljen g. Krzižanovski. Vpliv Dostojevskega. Prof. J. Ljacki je imel v Pragi predavanje o vplivu Dostojevskega na Evropo. Spisi velikega pisatelja so doživeli nebroj izdaj, toda so rodili ponekod čudne posledice. Neka Šve-dinja, jako konzervativna pisateljica, hčerka uglednega državnika, se je prelevila pod vplivom Dostojevskega v komunistinjo. Obupani sorodniki seveda ne bodo verjeli, da je Dostojevski v »Besih« vnaprej popisal grozote in nesmiselnost komunistične socialne revolucije. Znani danski filozof A. Simonsen, ki je imel veliko predavanj o Dostojevskem, pa je prestopil iz protestantovstva v katolištvo, in sicer pod vplivom »Legende o velikem in-kvizitorju« ! To je na prvi mah zares čudno, saj je Dostojevski baš s tem poglavjem hotel zadeti katoličanstvo kot »posvetnenje krščanstva«. Toda, kdor Dostojevskega do dna pozna, bo to razumel. Dostojevski je namreč čudna zmes največjih nasprotij, ki se vedno sprehaja na tenki ostrini, katera loči dv-a prepada. Časih se lahko njegova najgloblj. bogo-vernost razume kot višek ateizma in narobe. Zato je vpliv njegovih spisov lahko ravnotako poguben kakor blagodejen. Električno stanovanje. Saj še ni tako dolgo od takrat, ko smo po naših domovih svetili s trskami, pozneje lojevimi svečami, oljnatimi svetilkami itd, Kdor si je lahko prižgal hkrati šest sveč, je veljal že za imovitega. Dandanes pa že v mnogih kmečkih izbah sveti električna žarnica za 50 sveč. Vsaj na Gorenjskem je tako. Petrolejska svetilka je takore.coč izginila in le kot rezerva za slučajno prekinjenje električnega toka, je pripravljena sveča. V Ameriki, Angliji, Švici itd. je elektrika zavzela v domačem gospodinjstvu prvo mesto. Kako nepripraven je bil n. pr. hišni zvonec. Dandanes ni potreba niti zvoncev, zvezanih z baterijami, katere je bilo treba večkrat nadomeščati. Sedaj se lahko majhen transforma-torček priklopi napeljavi za razsvetljavo, pa imamo zvonec vedno v redu. Telefon je, posebno v mestih, že povsod udomačen. Koliko potov in s temi združenih neprijetnosti prihrani telefon! Kjer je udomačen, ga ne morejo več pogrešati. Pobratim telefona je radio. Nobenih pripravljanj, oblačenja in drugih sitnosti ni potreba, ako hočemo poslušati kon-ccrt ali karkoli. V komodnem naslanjaču pri peči, ali celo v postelji lahko poslušamo, kaj se godi v Londonu, Berlinu itd. Velika dobrota za onega, ki je zelo oddaljen od mesta! Ameriškega farmerja si je danes težko misliti brez radia. Pri bogataših se dandanes nič več ne pometa, vse to opravi električni stroj in sicer mrogo bolje kot najboljše omelo. Ako večerna družba stanovanje preveč zakadi, ni potreba, da bi zato odpirali okna in vrata kot nekdaj. Treba je le pritisniti na gumb in ventilator v par minutah poskrbi za sveži zrak. Le kurjava z električnimi pečmi še ni rešena, teko da bi bila ekonomičnega pomena. Električne peči imamo že davno, toda za sedaj je t~'.a kurjava mnogo predraga. Tudi električne kopeli bodo še nekaj časa čakale, preden bodo na cenen način električnim potom kurjene. Mnogo boljše je s kuhanjem. Električnih lcr.;cv in ponev je na razpolago v vsaki obliki in velikosti. Seveda pa tudi to še ni rešeno*, tako da bi se moglo splošno udomačiti. Električni likalnik pa dobimo že skoraj v vsaki hiši. Praktična gospodinja ve črniti prednosti takega likanja. Vedno enaka top ota, nobenega pc ela, ni treba likati pri vro em štedilniku i t. d. Toda dolga je še lista stvari, katere si bo električni tok v domačem gospodinjstvu osvojil. Ribanje, pomivanje posode, lupljenje krompirja itd., vse to bo vršila v teku časa elektrika in gospodinji ne bo treba d uge?a kol stati pri stikalni deski in le na to paziti, da bo spojila pravilne aparate. Ford in 3uole. »C. V. Zeilung«, organ Judovske zveze na Nemškem, ni hotel prinesti Fordovih oglasov z ozirom na znano protijudovsko razpoloženje slavnega Amerikanca. rordov zastopnik na Nemškem se je takoj oglasil s pismom, v katerem pioiestira v imenu Forda zoper to, češ da se dela Fordu krivica. Fordova knjiga »Mednarodni iudje« je bila namreč prestav- | ljena v nemščino po nekem Fritschu, lastniku nemško-nacionalne založbe »Hammer«. Ford je -al dovoljenje za prevod, ker ni vedel o slabem glasu tega Fritscha. Prcvajalec je predelal besedilo knjige v lastnem slogu in pusti Fordu slaviti protijudovske pogrome, medtem ko nima Ford nič zoper jude kot narod. V svoji knjigi da je le hotel priporočiti indoev-ropskemu kapitalu ono nacionalr.o-smotreno delovanje, kakor ga izvajajo judje po celem svetu. Glavni ravnatelj velikanske Ford-Motor-Company je itak jud, neki Joseph Lipoldt. Tvrdka ima 2400 židovskih nastavljencev, večinoma na vodilnih mestih. Zdaj se zagovarja Ford v Detroitu zoper nekega Skapira, kf mu očita protijudovsko hujskanje. Član kongresa Bloom, ki je nastopil kot priča, je ugotovil v prilog Forda, da so judje njegov zdravnik Har-les Aram, njegov juriskonsult Albert Cogan, rabinec Lio Francklin pa vodi Fordovo kari-tativno delovanje. V carskem gradu. Nekdanjo poletno rezidenco cara Nikolaja II., Carskoje Selo, so boljševiki prekrstili v Detskoje Selo (otroška vas). Pod sovjetsko vlado so vse palače ondotnih aristokratov preuredili v muzeje, otroške vrtce, bolnišnice in šole. Najnovejši »Vodnik po Rusiji« trdi, da izgleda Detskoje Selo po letu kot velika otroška kolonija. Ker je kraj urejen s kanalizacijo in ima izborno vodo, ga smatrajo za najbolj zdravega v celi sovjetski Uniji. Neki Anglež, ki je pred kratkim v družbi Amerikancev prišel na svojem zabavnem potovanju tudi v Detskoje Selo, pripoveduje v angleškem dnevniku svoje ondotne vtise. Aleksandrova palača je vsakomur na vpogled, proti vstopnini seveda. Kakor znano, je bil car s svojo rodbino od revolucije 1905 dalje skoraj vedno le v tej palači. Zato je tudi vsa notranja oprema po osebnem okusu zadnjih Romanov. Vse v palači je v takem stanju, kot je bilo, nikjer nobenega prahu, nič zanemarjenosti, vse je tako, kakor bi carska družina ravnokar odpotovala. Toda tam ona skrita vrata v steni so, skozi katera je v noči med 30. in 31. avgustom carska rodibina zapustila grad, zapustila zadnjikrat v življenju. Skozi predsobo pridemo v carsko sprejemnico, v kateri vidimo portrete in kipe vseh Romanov, kakor tudi evropskih vladarjev. Nr.d carjevo pisalno mizo visi portret carice Aleksandre kot neveste, poleg pisalne mize stoji pa miza in stolček carjeviča, katerega je imel car vedno najraje pri sebi. Mnogo zgodovinsko pomembnih konferenc se je vršilo v tej dvorani, zsdnja je bila ona, v kateri je car Nikolaj prevzel vrhovno vodstvo v svetovni vojni. Tragičen vtis napravi na posetnika pogled na koledar, na katerem je še vedno »30. avgust 1917«. Skozi toaletno sobo, v kateri je plavalni bazen in razno telovadno orodje, dospemo v privatno sprejemnico, katera je poleg caričine-ga salona. Velika sprejemnica carice je prijetno opremljena. Ročna dela, knjige, slike, vse je še nedotaknjeno. Pomenljiva je slika Marije Antonijete. Da je bila carica nemška princeza, se vidi tu Da vsakem koraku, kajti po stenab visi vse polno akvarelov Darm-stadta, njenega • rojstnega mesta. Fotografij njenih otrok je nešteto. V prvem nadstropju so otroške sobe, v katere vodijo iz salona stopnjice Pred nami se razgrne cela tragedija nesrečne carske rodbine. Poročevalec zaključuje, da je bil vtis tega, kar so na tem obhodu videli, tako tragičen, da ni nihče spregovoril besedice. ГШ doma^ročnodelo ШМ 5U!tô!ieG najcenejše pri Osrsdra 5 £i«î4ars?ïi га&1шд! Ljubljana, Kongresni trg Thomas Jay: Sunshine ln D kot ograjegasca. Sunshine Sniffles in Dodger Doolittle sta sedela v zadnji sobi gostilne pri »Jelenu«. Toda ne smete misliti, da sta imela kaj denarja, kaj še. Denar pa Sunshine in Dodgerl Slabi časi so se jima obetali. Propast se ni samo režala, celo jezik jima je kazala. »Fakt je, da si morava na vsak način preskrbeti kako opravilo,« je prvi spregovoril Sunshine. »Da,« je odvrnil Dodger z bolestjo na obrazu. »Toda kaj pa potem, ako delo res dobiva? Ha? Kaj potem?« Sunshine ni dal odgovora. Ne da bi bil morda čemeren, pač pa se ni rad udajal mislim o delu. »Sicer pa imava službo za danes popoldne in večer,« je pripomnil Dodger. »Dodger,« se je zadri Sunshine, »lepo te prosim, da menfi ne vmešavaš v tvojo mena-žerijo. Že pred tedni sem ti povedal, da imam baš tako malo veselja stopiti v tvoj samomorilni klub, kot pa v glavni ulici z nosom nogomet igrati. »Na, tu ga imaš,« pravi Dodger, »za celega pol dneva mu preskrbiš delo, v zahvalo se pa dere nate. Povej mi, ali se kaj razumeš na ogenj?« »Ha, ha,« je Sunshine zarežal na Dodgera, »če se razumem na ogenj? Ko me pa že deset let vsako jutro nažene žena iz postelje, da ji zakurim v štedilniku, pa naj bi nič ne vedel o ognju!« Dodger mu je nato razložil, kako je s to zadevo. Da je požarna bramba odšla na veselico v Tindrip, kjer bo tudi kegljanje na dobitke. Zato so naprosili Sunshina in Dodgera, da bi pazila na brizgalno in gasilni dom, da kdo ne ukrade brizgalno, kar se je prejšnje čase že pripetilo, in sicer toliko časa, dokler' se ne povrnejo z veselice. Vse delo, kar ga bodeta imela, bo obstojalo v tem, da bodeta sedela tam okolu doma ali pa v domu ter gledala na to, da si kdo ne dovoli kake šale, kar se tudi rado dogaja, kadar je požarna bramba zdoma. Gasilno društvo v Bingville je prostovoljno društvo, nima rednega načelnika, to pa zato, ker ima celokupno društvo samo en par škornjev, tako da je oni, ki prvi pribiti v gasilni dom in skoči v škornje, za tisti dan načelnik. Prebivalci Bingvilla niso nič kaj naklonjeni požarni brambi in ne pošljejo radi ponjo, kadar gori, češ da ogenj že itak dovolj škode napravi in ni potreba požarne brambe, da bi napravila nesrečo še večjo. Ta nenaklonjenost bo tudi vsakomur razumljiva, ako povemo, da se požarna bramba Bingvilla rekrutira po večini samo iz domačih obrtnikov. In kadar taki dobijo sekiro v roke, potem seveda ni brez škode. Tako n. pr. mizar misli, da v gorečo hišo sploh ni mogoče drugače priti kot da razbije vrata, okvirje oken ali kakršenkoli les mu pride pred obličje, medtem ko steklar koncentrira vse svoje sile le na okna in drugo steklo, ki ga more doseči, Lončar jo mahne po loncih itd. Sunshine je premišljal, kaj mu je storiti in končno sklenil, da ponudbo prevzame. Le to ga je še skrbelo, kaj bosta počela, ako bi slučajno kje gorelo, a Dodger ga je pomiril, češ da bosta tam sedela ter ostala popolnoma hladna, pa naj se zgodi karkoli. Ko sta ono popoldne prišla v gasilni dom, sta našla, da je farmer Girkin v brizgalno nasadil jajca in koklja je pridno sedela na njih. Cevi je pa vzel Hirst, da bo svinjak opral. Kar naenkrat je priletel neki star mož z dolgo brado ter na vse pretege vpil: »Ogenj, ogenj,« pri tem pa skakal in plesal kakor Fordov avtomobil, kadar pleše tango. »Nikar sc tako ne derite,« ga je miril Dodger. »Pravite, da gori toraj, Potem bi najbrže radi brizgalno, tako z zvonccm, kaj ne?« »I kaj pa, kaj pa,« je oni vpil brez sape. »Pojdite z menoj v pisarno,« je mirno rekel Dodger, »in tam bomo napisali kaj bi radi, dasi vam danes itak ne moremo ustreči. Veste požarna bramba je odšla na veselico in niti enega gasilca ni doma.« »Kaj brbljate? Hitite, hitite, brž, brž, če ne bo prepozno,« je rotil stari mož. »No, no, le nikar s tako silo,« ga je pomirjeval Dodger, »sicer pa saj vi niti niste naš redni odjemalec. In ako je laka sila, pa bi bili preje prišli.« »Saj ne gori pri meni,« je jeknil razburjeni mož. A tako,« pravi Dodger, -.to je pa čisto nekaj druzega. Toraj ne gori pri vas. Motfočc pri enem izmed vaših prijateljev? Pa hočete bajto Dragocene smeti. V Londonu je vse polno stariuarskih trgov, ki imajo najoriginalnejša imena. Na nekem takem trgu je nekdo za par penijev kupil 36 listov Caxlonovega : Zrcala sveta«, prodal pa je to starinsko stvar /л 100 funtov ali 27 tisoč dinarjev. Neki škotski kmet je našel v zidu vdolbino in pogledal, kaj je v njej. Pa je izvlekel dragoceno Kilmarnok-ovo izdajo Burnsa, kar je prodal za 1750 funtov (381.50 dinarjev). Kdor išče starih slik in portretov, temu se izplača, da ima oči odprle, kadar hodi po takem starinskem sejmu. Nekdo je med šaro našel dragoceno sliko Gainsboiougba, tako zvani portret dame. Dal je zanjo pol krone (33 dinarjev). Za en šiling (13 dinarjev) je nekdo kupil na takem trgu dragoceno Mauritius 4 penije znamko. Nekdo drugi jc za en peni prišel v posest zapisnika telesnega zdravnika kralja Karla. V zapisniku je bil napisan dragocen recept za zdravljenje raka. Nekdo, ki se je nekoliko spoznal na starine, je nekoč opazil na sejmu svetiljko, ki je izgledala od daleč kot navadna namizna sve-tiljka. Ko pa si jo je natančneje ogledal, je spoznal, da je lo dragocena rimska terra-cotta-svetiljka, na kateri je bila vdelana slika Uliseja, ko pobegne iz brloga Polyphema. Dal je zanjo en šiling, prejel pa 50 funtov (13.750 Din). Neki vojak je hotel za otroka kupiti kaj primernega Pa je izbral obleko, za katero je dal pet šilingov. Slučajno se je njegov tovariš spoznal na take stvari in ugotovila sta, da je bila to oprema iz 14. stoletja. Prodal jo je za 15 funtov (4125 Din). Dragocena redkost Shakespearejeva izdaja Macbetha, tiskana v Dublinu leta 1750., je bila kupljena na enem izmed londonskih semnjev za dva penija. A na istem trgu je nekdo naletel na dragoceno kitajsko kadilnico ter jo kupil za šest penijev. Grško vazo, staro 300 let, je nekdo dobil za en šiling. Ker je v Londonu takih starinarskih semnjev kot je n. pr. v Ljubljani za vodo, celih sedemdeset, je veščemu dana prilika, da marsikaj dragocenega ondi najde. Vendar pa je treba biti oprezen, ker prodajalci dobro vedo, da se vedno dobijo taki »lovci starin«, zato se dobi marsikaj ponarejenega, kar seveda nima nobene vrednosti, v » -f Premoženje v steni. Ne daleč od Bor. deauxa na Francoskem je pred nedavnim časom neka družina dala izmenjati sobne tapete. Izza enega teh stenskih okraskov pa se je naenkrat privalil šop bankovcev v skupnem znesku 70.000 frankov (156.750 Din). Kako je denar tja prišel, nihče ne ve- + Muzikalični biljard. Leta 1830. je bil v neki restavraciji v Londonu razstavljen biljard, ki je imel v svoji notranjosti zelo kompliciran muzikaličen aparat. Aparat je bil lako urejen, da je, dokler se je gladko in dobro igralo, biljard proizvajal razne prijetne komade. Kakor hitro pa je eden igralcev napravil napako, se je zaslišal oster žvižg, akc pa je krogla padla igralcu na tla, je anaral oddajal zasmehovalne glasove. Ko pa je igralec zmagal, je pa godba zaigrala pomnožena s trompeto in bobnom. -)- Rekorden telefonski pogovor. Pet ur in eno četrt je pač gotovo rekorden čas telefonskega pogovora. Skoraj ni treba omenjati, da se je to vršilo v Ameriki, deželi vseh možnosti. V Newyorku je zborovala zveza godbenikov in šlo je za to, jeli stopijo godbeniki v stavko ali ne. V to svrho so vzdrževali te-lefonsko zvezo z San Frančiškom, torej na razdaljo 3180 milj ali 5116 km. Pogovor je stal 2130 dolarjev ali 118.000 dinarjev. podreti in vpijetc ogenj kot kak jesihar, kakor da bi imeli patent zato.« »Toraj ali greste ali ne,« je oni obupno vpil. »Nikar se ne razburjajte tako,« pravi Dodger, »to bo gotovo kak privatni ogenj.« Mož z brado je postal čisto divji. Rekel je, da je že marsikaj čul o tej požarni brambi, sedaj pa veruje, da je vse tako in da je res. »Le mirno kri mož! Kar lepo domu pojdite ter opišite, kakšne vrste ogenj je, ter navedite vse podrobnosti, nakar bom vlogo predložil načelniku in potem bomo pa že videli, kaj bo treba, ukreniti.« »Je velik ogenj in prvo nadstropje že vse v plamenu,« je pojasnjeval mož. »Prvo nadstropje, pravite. Hm, to je pa zopet nekaj druzega. Potrebovali bomo toraj lestvo.« »In v tem času, kar se jaz tu z vama prepiram, je najbrže ogenj že v pritličju.« »No, potem pa lestve ne bomo rabili,« je dejal Dodger. >Kar prečrtaj lestvo, Sunshine.« V tem trenotku pa je priletelo več možkili. Bili so požarni brambovci, ki so se vrnili z veselice iz T'ndripa, Vroče jim je bilo in polili so se, najbrže da s.o leteli. »Kje pa pravzaprav gori,« je vprašal Sunshine z zanimanjem. »Pri tebi,« je zavpil eden izmed ognje-gascev ter skočil v škornje, da je na ta način postal za ta dan načelnik. Ko sta drvela proti pogorišču, je kamenje letelo za njima. In ako bi jo ne bila unesla, Sunshine in Dodger, bi jih ta dan dobila po grbi. GospodtiTstvo Važno sredstvo za povzdigo živinoreje. Na skupščini Glavne zadružne /.veze, ki so ie nedavn i vršila v Belgradu, je bilo ugotovi eno, da je evropski, trg s strani preko» morske konkurence glede živinskih proizvodov n;anje ogrožen, kakor glede rastlinskih proizvodov, zato se mora našo poljedelstvo preoirdjentirati ,v prvj vrsti na pospeševanje in povzdigo živinoreje. Med najvažnejša sredstva za povzdigo živinoreje iu ostale produkcije, ki je z živinorejo v ozki zvezi je gotovo prištevati moderna in nnjracionelnejša izraba zelene krme potom konzerviranja. Konzerviranje (ohranjevanje) zelene krme ni priporočljivo samo tam, kjer ni mogoče krme posušiti (n. pr. v gorskih krajih), temveč tudj v krajih, kjer vlada ugodno podnebje. Ker se potom konzerviranja krme prepreči i/guba redilnih snovi, obenem pa znatno izboljša okus krme, posebno pri manj vrednih krnskih rastlinah, se je to konzerviranje krme v zadnjih letih hitro razširilo, predvsem v modernih poljedelskih državah. Konzerviranje krme obstoji v tem, da se stlačena krma vsled naravnega segretja v ta-kozvanili »silo« napravah potom ocetnokisle-ga in mlečnokislega kipenja spremeni v več ali manj kislo krmo. Okisanje krme je dandanes razširjeno že po vseh naprednejših državah in je n. pr. v Ameriki prišlo že do take vel,a ve, da pokla-dajo na mnogih farmah, kjer redijo krave, zaradi mlekarstva, skozi vse leto samo ofcisa-no krmo. Živina jo rajši uživa kaker druga krmila, se bolje redi in je naravno bolj molzna. Tudi v Nemčiji, na Češkem in v Avstriji se to konzerviranje zelene krme zelo širi. Prednosti konzerviranja zelene krme so brezdvomno velikanske in lahko trdimo že danes, da je zeleno sveže spravljena krma — krma bodočnosti. Glavne prednosti takega kon erviranja so: na razpolago nam je tudi pozimi solna zelena krma, ki je prvovrstna za živino, predvsem pa za krave molznice in svinje, izognemo se izgubam na redilnih snoveh pri sušenju, posebno pa vsled skvarjenja v slabem vremenu; smo neodvisni od vremena in spravljamo lahko tudi v deževnem času; si prihranimo mnogo dela s sušenjem; izborno lahko izrabimo krmila, ki so nialovredna in se lahko pokvarijo (pesno perje, krma iz kislih travnikov in iz močvirja); predvsem pa taka krma pri živini več zaleže (poizkusi so diokczali, da se tako krmljena živina bolje redi in da se s tako krmo zviša mnežina mleka pri kravah za 1—3 litre dnevno, tolšča pa za pol do enega odstotka). Konzerviranje krme v silo-napravah (silo se imenuje posebni okrogel stolp, zidan aH železa, kjer se krma s posebno stiskalnico spreša in pripravi za kisanje) je mogoče potom toplega ali mrzlega kipenja. Zelena krma, ki je na kup stlačena, se tem bolj segreje, čim več je v njej zraka. Zato se da s stiskanjem zelene krme toplota uravnati in s tem vplivati na razvoj glivic, ki povzročijo kisanje. Pri toplem kipenju se vrši proces pri temperaturi 50 stopinj Celzija, pri mrzlem kisanju pa pri temperaturi do 20 stopinj Celzija, vendar se ne sme dopustiti, da bi se krma segrevala med 20 in 50 stopinj C, ker pri tej temperaturi preveč delujejo ccetnckisle glivice, ki bi krmo kvarile in ji dale zoporn okus, medtem ko mlečno kisle bakterije delujejo v krmi že izpod 20 stopinj C, ako je iz nje iztisnjen ves zrak. V splošnem je mrzlo kisanje enostavnejše. Seveda je uvedba silo-naprav v Sloveniji zvezana s ležkočami, ker se je temu načinu konzerviranja krme treba šele priučiti. Na tem polju bi se mogla koristno udejstvovati oblastna samouprava, deloma s podporami za zgradbo vzornih silonaprav (kakor je svo-ječasno podpirala zgradbo vzornih hlevov, svinjakov in gnclnih jam), deloma s potrebnim poukom kmetovalcem. Pospeševanje konzerviranja zelene krme, bi moglo prinesti velike koristi Slovenije, ki je po strukturi zemlje najbolj primerna za živinorejo in mlekarstvo. * Л * Za likvidacijo Slavenske banke. .»Jugoslovanski Lloydï poroča iz zanesljivega vira, da pogajanja za izvenkonkurzno likvidacijo Slavenske banke ugodno potekajo. Z ozirom na bližajoči se končni rok za ureditev tega vprašanja (ki poteče 12. t. m.) so predstavniki upnikov stopili ponovno v zvezo z nekaterimi zagrebškimi velebankami. Zastopnikom zagrebškega in slovenskega upniškega odbora je uspelo pričeti obvezna pogajanja z neko skupino zagrebških velebanlc, ki bi po sprejetju tihe poravnave s strani upnikov, imela izvesti likvidacijo zavoda. Na tej bazi bi mali vlagatelji (do 10.000 dinarjev) prejeli 100 odstotno kvoto, večji upniki pa 50—60 odstotno kvoto. Pričakuje se, da bo uspelo preprečiti konkurz, ki bi radi visokih stroškov v Šestih pravnih področjih znatno reduciral kvoto, kvoto, obenem pn bi v tem slučaju odpadla vsota 30,000.01)1) Din, katero so člani bančne uprave skupno z Liinderbanko in Trboveljsko premogekopno družbo pripravljeni žrtvovati v svrho izvenkon-kurzne likvidacije. Zagrebški obrtniki in bodoči sistem gospodarskih zbornic. Kakor znano se je pred nedavnim Časom Zveza obrtnikov v Hrvaški in Slavoniji izjavila za sistem ločenih zbornic. Na zadnji seji obrtne sekcijo zagrebške trgovske in obrtne zbornice pa se je izkazalo, da so nnziranja obrtnikov glede bodoče ureditve zbornic deljena. Po daljM debati o tem vprašanju je bita namreč z 10 glasovi proti 5 glasovi sprejeta resolucija, glasom katere sloji obrtna sekcija zbornice ua stališču, da so obrluišU interesi v enotnih zbornicah г autonomnimi sekcijami popolnoma zaščiteni, da je v današnjih razmerah vsako cepljenje gospodarskih sil škodljivo in da z ozirom na slab položaj obrtnikov ni opor-tuno deliti zbornico, kar bi povzročilo znatno povišanje zborničnih doklad. Jugoslavenska banka d. d., Zagreb. Na dan 28. marca t. 1. vršil se je pod predsednišlvom gosp. pradsednika Oskarja Weiszmnyerja, XVIII. redni letni občni zbor Jugoslavensko banke d. d. Občni zbor je vzel na znanje poročilo ravnateljstva o poslovanju v preteklem letu, odobril zaključne račune in enoglnsno sprejel predložene mu predloge za razdelitev čistega dobička v znesku od 11 milijonov 481.522-87 dinarjev. Na podlagi zaključka občnega zbora so bode izplačala dividanda od 0 odstotkov, ter se bode kupon št. 18 za leto 192G vnov-čil z Din 9,— po delnici, in to počenši od 29. marca t. 1. na vseh zavodskih blagajnah. Ostanek dobitka se vporabi za dotiranje fondov in zn prenos na tekoče leto. Delo te banke, kakor se razvidi iz poslovnega poročila in bilance, je bilo vodeno s konzervativnimi načeli in je doneslo normalno rezul-obenein pa bi v tem slučaju odpadla kvota se pošiljajo na zahtevo interesentom brezplačno. Periodi na gospodarsko Iclo 192G, nova publikacija Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, je na predaj pri založnici sami in v knjigarnah. Vclesejem v Budapešti se otvori 30. aprila. Sejmske legitimacije se dobivajo za ceno Din 40.— pri vseh ogrskih zastopstvih (v Ljubljani v pisarni »Putnikac). Z njimi je združeno 50 odstotno znižanje voznih cen po vseh jugoslovanskih in ogrskih progah ter prost prehod čez me.io brez ogrskega vizuma le s pomočjo jugoslovanskega potnega lista. Tudi transporti blaga uživajo znatne vožnje olajšave. Zopetnn dvigan.io lire. Vsled nadaljevanja de-flaeijske politike italijanske vlade, ki sa izvaja že od septembra prêt. 1. se je deviza Milnnb zadnje dni pričela ponovno naraščati. Tekom zadnjih 2 dni se je lira v Curihu dvignila od 23.80 den. na 24.53 den. S tem je dosegla najvišje stanje v zadnjih dveh letih. Celotni dvig od pričetka seotembrn, ko se je lira pričela dvigati, znaša sedaj 50 odstotkov. Živahna trgovina z vinom v Dalmaciji. Meseca marca se je v Dalmaciji razvila živahna kupčija z vinom. Iz severne Dalmacije je bilo prodanih za Slovenijo in Hrvaško okoli 100 vagonov. Iz srednje Dalmacije pa je bilo mnogo vina prodanega v Ce-škoslovaško. Računa se, da so že tri četrtine lanskoletne produkcije razprodane. — Vsi znaki kažejo, da se bo na vinskem trgu kmalu pojavila prav Čvrsta tendenca. Vprašanje svobodne cone na Sušaku. Glasom vesti iz Sušaka, so tamošnji gospodarski krogi pred kratkim prejeli iz Relgrada obvestilo, da so vsa ministrstva, ki so interesirana na rešitvi vprašanja sušačke svobodne con?, sprejela predlog sušačkih gospodarskih krogov. V prvi polovici tekočega meseca se bo vršila na Sušaku tozadevna konferenca, na kateri bo sodeloval tudi odposlanec ministrstva z trgovino in industrijo. DENAR. Dne 2. aprila. Zagreb. V današnjem svobodnem prometu so bili zabeleženi sledeči kurzi: 7 odstot. inves':. posojilo 86.50—86.75, agrarne obveznice 54.50 bi., vojna odškodnina 337.50 bi.; Berlin 13.5225—13.5275 (13.52—13.53), Italija 268.50 bi (265.05—267.05), London 276.60 den. (276.20—277), Newyork 56.85 den. (56.75—56.95), Praga ^08.70 den. (168.30 do 169.10), Dunaj 8.02 den. (8.005—P.035>, Curih 10.955 den. (10.C4-10.97). Curih. Belgrad 9.13 «len. (9.13 den.). Budimpešta 90.75 den. (90.75 den.), Berlin 123.30 den. (123.29), Italija 21.53 den. (24.36 den), London 25.25375 den. (25.26125 den.), Newyork 519.90 den. (519.75 den.), Pariz 20.37 den. (20.365 den.), Praga 15.395 den. (15.395 den.). Dunaj 73.15 Г73.13 den ), Madrid 93.40 bi. (C3.40 bi.), Bukarcšt 3.25 bi. (3.22), Amsterdam 208 (208), liruseli 72.26 den. (72.25 den.), Kopenhagen 138.65 den. (138.05 den.). Dunaj. Devize: Belgrad 12.46, Kodanj 189.30, London 31.48, Milan 33.51, Newyork 709.55, Pariz 27.80, Varšava 79.15. — Valute: angleški funt 34.45. lira 33.60, dinar 12.45, češkoslovaška krona 20.9825. Praga. Devize: Lira 159.50, Zagreb 59.235, Pariz 132, London 163.45 Newyork 33.61. m.h-.zrčg!hj8 1887mIreforn,eŽ eniat> rdgovc umih VREDNOSTNI PAPIRJI. Dunaj. I)on.-savska-jadr. 80.S0, Alp'ne 45.50, Kranjska induslrijska 51, Trboviie 54.10, Hrv. esk. 13.50, Hip. banka 8.25, Avstrijske tvornice za dušik 30.50, M un d us 149, Slavonija 3.75, K0LIN5KA CIKORIJÀ* PROGRAMI: Zagreb 310, Breslau 322.6. Praga 348 9, Frankfurt a. M. 428.6, Brno 441.?. Rim 449, Lan-genberg 468.8, Berlin 483.9. Dunaj 517.2 Varšava 980. Nedelja, dne 3. aprila. Zagreb; 20.30 Rrahmsov večer, 21.45 poročila. — Breslau: 17.30 prenos iz Berlina »Gotter-danunerung«, 22.15—24 plesna godba. — Praga: 19.30 A. Dvorak: Slovanski plesi, 22.15 godba inf. veg. št. 38. — Frankfurt: 20.30 Mudder Mews«. Igrokaz F. Stavenhagciia, nato do 24.30 prenos iz Berlina: plesna godba. — Itrno: 19.30 prenos iz Prage. — Kini: 21 Grande Serata Dedicata a Pieiro Mascagni. — I^ngenberg; 20.30 ,1. Brahm-sov večer, 22.20 plesna godba. Berlin: 17.30 »GoUorditmmerung« R. Wagnerja, 22.30 — 24.30 plesna godba. — Dunaj: 20 »Der Saturnisehe Lieb-haber', tragikomedija lt. Walterja. — Varšava: 20.30 koncert. Tondoljok, dne 4. aprila. Zagteb: 18.45 poročila. — Breslau: 20.05 W. v. Scliolz čita iz las'nih del. 21.05 operni večer. — Praga: 20 moravekl komunisti, 21.30 zabavna glasba, 22.15 plesna godba. — Frankfurt: 19.30 Beethovnova slavnost. — Brno: 20 mor.ivski komponisti. — Rim; Concerto Simfonico Vocalc. — Lnngenbere: 20.80 petje in godba, 22 30 plesna godba. — Berlin; 21 komorna glasba. 22.80—24.30 plesna godba. — Dunaj: 20.05 koucortna akademija. — Varšava: 20.80 koncert Torek, dne 5. aprila. Zajçreb; 10.15 prenos iz opere, nato poročila. — Breslau; £0.15 vsakdanje komedije G. Cour^e-linea, 22.80 plesna godba. — Proga: '20.08 vesel večer, 21.15 veseloigra, 21.45 zabavne glasba, 22.15 ' plesna godba — Frauklurt: 20 prenos iz Stutt-garta: violinski večer J. Mnnen, 21.30 koncert Lan-govega A-cappel La-kora, nato do 24.30 plesna godba. — Brno: 19 koncert, hrvaške, srbske, slovenske in ruske pesmi, 20 radiorevija, 21 večerni koncert. — Kini: 21 transmissione da un Teatro. — Laugcnlxrg: 20.15 koncert diisseldorfskega moškega zbora. — Berlin; 20.30 vesela ura, 21.30 brezžični prenoe oddaljenih postaj (eksperimentalno predavanje prof. dr. G. Leithauserja). — Dunaj: 20.05 sonalni večer: L. v. Beethoven, 21.05 večer ljudskih pesmi. — Varšava: 20.30 komorni konccrt. Ina.novetin muila O Poudre Mon PeriiFm к) __Conr'o!» — Pnrl^ И Umetnost. Nova cerkvena umetnina. (K sliki v današnji številki »Ilustriranega Slovenca«.) Monštranca, ki je v današnji številki »1. S,< objavljena je bila narejena za župno cerkev nn Gomiljskem pri Cel.jii. Glavna misel lega načrta je od g. prof. Plečnika. NaČrial pa je monštranro inženir g. .laromir Čmigoj. Monštranca je vsa iz srebra in v ognju pozlačena. Monštranca je značilna v tem, da obstoja iz velike omarice, koder je bogato okrašena lunula. Omarica je okrašena s pravimi almandini. Na vrhu omarice je velite križ, ki je okrašen v sredi z velikim ametistom okrog ametista pa so vdelani pravi diamanti. Križ je nadalje okrašen tudi s pravimi krizoliti. Nodus je napravljen iz domafoga rumenkastega tn ramo rja. Stojalo je bogato okrašeno s pravimi almandini in v raznih barvah brušeni kosci domačega inramorja. Na stojalu je s pozlačenimi črkami napis: »Kralju miru«. Delo jo izvršil g. Ivan Kregar, pasar in srebrar v Ljubljani. Ljubljansko gledišče DRAMA. Začetek ob 20 uri zvečer. Nedelja, 3. aprila ob 15. uri pop.: DANES BOMO TIČI. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven Ponedeljek, 4. aprila BOŽJI ČLOVEK. Red D. Torek, 5. aprila; KRALJ OIDIPUS. Pre Istava Pomladna rdečega križa I. drž. gimn. Izven. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Nedelja. 3. aprila: ORLOV. Opereta Izven. Ponedeljek, 4. aprila: Zapito. Torek, 5. aprila: EROS IN PSYCHE. Red C. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani jo dovolila nekaterim uradniškim skupinam 50 odst. popust od dnevnih cen pri predstavah Naro'nega gledališča v Ljubljani. Ta popust vel.ia za redne abonma predstave in redne izven-predstave, ne velja pa za premijere in za opereine predslave. Toliko v pojasnilo. Mariborsko gledišče Nedelja, 3. aprila ob 20: MADAME BUTTERFLY. Kuponi. Ponedeljek, 4. aprila: Zaprto. Torek, 5. aprila ob 20: MADAME BUTTERFLY. Abonma C. Kuponi. Sreda, 6. aprila: Zaprto. Četrtek, 7. aprila ob 20: MANON. Gostovanje g. Skrivanj ča. Gostovanje g. Skrivnniča v Mariboru. V četrtek 7. marca gosluje hivši član mariborske opero g. Ivo Skrivanič v vlogi Des Gricuxa v operi »Manon>. CfuđsKi otler t Ljubljani Nedelja, 3. aprila ob 3. uri pop.: PASIJON. Ceeilijino društvo zn stolno župnijo v Ljubljani priredi v sredo, dno 6. aprila 1927 ob po! 8. uri zvečer v stolnici cerkveni konccrt. Spored: 1. a) Bach Fantazija in fuga v C-molu, b) Liszt introit zn orgle. 2. Žcleznik: a) Tam na vrtu Oljske gore, b) Tvoje čem irpljenje peti, c) Oh kaj sem storil ti, povej, mešani zbori z orglami. 3. a) Bcet! oven: Zalobna koračnica iz klavirske sonate op. 26, b) Springer: Fugeta na ime »Bach« št. 3 .za orgle. 4. Palestrina : n) O Domine Jesu Christe, b) O vos omnes, c) Gloria iz maše »Lauda .Sion , mešani zbori à caprdla. 5. a) Martini: Allegretto, b) Guil-mant: Koračnica na lliindlov tema v F-duru, za orgle. 6. a) Kiniovec: To je dan, b) Premrl: Sveii Frančišek, c) Klemei#ič: Poglejte duše grob odprt, mešani zbori z oiglami. Orgelske točke bo izvajal ravnatelj stolnega kora Stanko Premrl, pevske točke stolni pevski zbor. Petje bo vodil pevovodja »Ljubljane - Anton Dolinar. Sedeži po 15, 12, 10 in 8 Din; stojišča po 5, za dijake po 3 Din se dobivajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cerlzveni ve&šniJk Verski govori za može v kapeli pri sv. Jožefu so od tihe nedelje, 3. t. m. do cvetne nedelje iii siccr vsak dnn oh pol 8. zvečer. Začetek dnnes ob pol 8. uri zvečer. Predmet govorov: Ali more hiti sodoben mož šc katoličan? Mo~ka Marijina driirba v Krlinnkali ima danes zvečer v družbeni cerkvi redni mesečni shod. Pričeiek kot običajno ob 6. Nfiše elifašžuj® Akademska kongrcgaeija ima svoj redni sestanek v torek, dne 5. t. m. ob 20. uri v dvorani Akademskega doma. Predava gospod prélat, univ. profesor dr. Franc Grivec o cirilometodijski ideji. Ker je ravno v letošnjem jubilejnem letu zelo primerno, da si iznova predočimo, kako veliko naloge čakajo naše dijaštvo na tem polju, so 1: sestanku poleg kongreganistov, za katere je udeležba obvezna, iskreno vabljeni vsi katoliški akademiki ter gg. stnreSine. Naznanila Slov. pevsko društvo »Kodeljcvo« vabi vse prijatelje in člane tega društva na važen sestanek, ki se vrši dne 4. aprila t. 1. v prostorih g. Poglajena na Kodeljevem. — Odbor. Bratovščina sv. licšnjega Telesa bo imela svojo pobožnost v Četrtek, dno 7. aprila v uršulin-ski cerkvi. Ob 5. uri zjutraj bo prva sv. masa, ob pol 6. url pridiga in ob C. url sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bralovščiue. droetrer- JEVIM backinom Najbolje preizkušene recepte pošlje ua željo brezplačno in prosto poštnine Dr. Oetker, d. z o. i. Maribor. Spoi'î DANAŠNJE NOGOMETNE TEKME. Ol) 10.30 Rcka:Svohoda, oh 14.30 Hcrmes:8Iovan, ob IG. Jadran:Primorje. Na športnem prostoru ASK Primorja ob Dunajski cesti se odigra danes II. kolo nogometnega prvenstva ljubljanskih klubov v gornjem vrstnem redu. V jesenskem delu prvenstva so izpadle tekme med istimi nasprotniki sledeče: Reka:Svoboda 3:1, Slovan:Hermes 3:0, Primorje:Jadran 8:1. Današnje tokme obetajo prinesti otvorjeno, izravnano igro in tesne izide. ■ LNP apelira danes ponovno na športno publiko, da pripomore tudi sama k redu na športnem prostoru, da so strogo pokorava odredbam rediteljev in da ne vporablja prostorov, ki ne odgovarjajo kupljeni vstopnici. OXFORD—CAMBRIDGE. Najstarejša in najbolj priljubljena veslaška tekma vsega sveta ne samo Anglije, je tekma univerz Oxford in Cambridge. Prvič se je vršila ta tekma skoraj pred 100 leti, 10. junija 1829, pri Henleyu; dobil jo jo Oxford. V letih 1836, 1839, 1840, 1811 in 1842 so tekmovali med Westmin-strom in Putr.eyem; štirikrat je zmagal Cambridge, enkrat Oxford. Od leta 1843 veslajo na progi, ki je postala od tedaj zgodovinska, med Putney iu Mort-lake; trikrat so veslali v smeri od Mortlake proti Putney, od leta 1864 naprej pa stalno v obratni smeri. Vse to je v Londonu. Proga je dolga 4K angleške milje = 6838 m. Leta 1849 so dvakrat tekmovali, v marcu in decembru, od leta 1856 naprej se vrši tekma zmeraj na koncu marca ali v začetku aprila. V lotih 1915 do 1919 se je tudi na Anglt*-škem doma poznala vojska in niso nič tekmovali, nato pa spel. Doslej so veslali 78krat; 41 je dobil Oxford, 30 Cambridge, leta 1877 sta prišli tekmovalni moštvi prav na centimeter enako na cilj. Časovni rekord je dosegel Orford leta 1911. 18 minul in 29 sekund. Kdor ni bil ta dan v Londonu, niti od daleč ne more misliti, kaj pomeni tekma Oxford—Cambridge. Tradicija je lekmo napravila za sveto, zanimanje je od lela do leta večje, slarši pripovedujejo otrokom, kdo je zmagal v tem letu in kdo v onem. Dolžina proge, v sredi med kratkimi in med dolgimi progami, zahteva od tekmeca višek športnih kvalitet. Vemo že, kako trenirajo, inesece in mesece. Angleži poznajo vsakega udeleženca, vedo, koliko je star, koliko tehta, v kakšni formi je itd. Naj se vsa Kitajska prekucne in ves Balkan, za to so Angleži na dan te tekmo ne menijo nič, njih misli so pri veslačih med Putney in Mortlake Športni leden Danes se bije na Dunaju huda tekma. Močnf uruguayski klub Peftarol igra lam; pozneje pa v Budimpešti, na Nemškem ild. Dane i teden se bodo pa v Budimpešti udarili Jugoslovani in Ogri. — O dunajskem itd. nogometu glej »Slovenca- od 29. 3. in 80. 3. — Pridenemo še: New Castle ima sedaj 45 točk, Huddersfield 44. potem pa Kun-derland in Burnley po 40. Angleški pokal je privabil vsega skupaj okoli 2,800.000 obiskovalcev. — Fifa bo zborovala v IlelsingforKU 3. in 4. junija, in če program ne bo izčrpan, še 5. junija. — Prav se mu je zgodilo, nekemu športnemu fanaliku, v Pragi, Med tekmo Slavija-Viktorija ie, skočil nad sodnika, mu je izbil piščalko iz ust in jo vrgel v travo; dobil je Za to junaško delo 48 ur zapora. Bcrolia .si je pridobil ameriško prvenstvo tenisa v halli, skupaj z Brugnononi pa prvenstvo parov. Tildena .ie na splošno presenečenje premagal 20letni Lot 0:3. 7:5, 0:3. torej popolnoma neoporečno. — Angležinje, ki gostujejo v Južni Afriki, so v zaključni tekmi premagale južnoafriško damsko zastopstvo 6:3. Finska 1 a h k o a ti e t sle a zvez-a je sklenila, da se ne bo udeležila olimpiade. Pravijo, da je predrago, da se bodo posvetili rajši delu doma iu da tudi zato ne gredo v Amsterdam, ker je olimpijski odbor izločil nekaj tekem, ki jih imajo Finci )K>sebno radi. — Amerikanec 11 a h n je tekel v halli 1000 m v 2:26.4; to je /.a 0.4 sek.' boljši čas kot Baratonov čas na prostem. Pri isti prireditvi je Wide v loku na 2 milji premagal llitola v 9:05. Indijanec. Zafiro je pa tekel 100 Um v 7 urah in 35 minutah. — Cambridge iu Oxford sla tekmovala, zmagal je Cambridge: rezultati niso posebni, samo Rinkell 100 y v 10 sek. je omene vredno. — Novi talenti prihajajo: Nemec llirschfeld meče kroglo okoli 15 m daleč, Norvežan Andersen je pri norveških prvenstvenih tekmah skočil brez. zaleta 3.335 m daleč, Sverre llelgeeen 1.575 m visoko, tudi brez zaleta: José Barrientos iz Havane jo tekel v Newyorku 100 m v 10.4, vrsta univerze Jovva je tekla 2 milji v 7:35, nov svetovni rekord, doslej 7:24.8. De Mar je tekel v Babimore maratonski tek v 2:48:49.8, Avstralec R. Rose jo tekel 3 milje v 14:29.2. — Norvežani bodo poslali na olimpiado 80 udeležencev, v St. Moritz 25. — Lord Burgley bo potoval po sve'u okoli, šel bo v Atene in šel bo vAmerlko. Bogat je in veselje ima. Dunajčau Becker je sunil obojerofno 150 kg; če bo to ponovil nov «vslriiski rekord. Franc.;! Roger François, lahka srednja leža, je tezno dvig-nil 100 kg, sunil j«1 pa obojeročno 130 kg; oboj« nov francoski rekord. Mednarodna zveza je pri-I znala Heinf: uk«iv svetovni rekord v oboje ročnem sunku 133 Kokoborba na Dunaju »e vrši po redu; zaznamovati je zmago Rusa Paradanova nad Steiubacilom in zrn.igo Malina nad Jaagom. ïuney bo prišel v maju malo v Evropo pogledat. Pozornost \ zbuja 5« kg težki črnski bok ser Hrown v Pariz.u; nenavadno dolge roke ima in igrajo premaga vse tekmece svoje teže. Nemec Ne i t zel je plaval 500 m v 5:15, nov nemški rekord; že dva dni nato mu ga je vzel lleinrich s 5:09. — Ameriški dijak llouse je plaval 100 m hrbtno v 1:10.2; če bo polrjeno, nov svetovni rekord, doslej Lauffer 1:11,2. — V morju ]>ri Floridi so plavali 5 milj (nekaj n.id 8 km); prva je bila 251etnn Lucija Hyatt iz Chicago, v 2:38: 25 yardov za njo jo priplaval na cilj njen mož. V plavanju čez Vltavo, 7.5" C, je bil prvi Biča k v dveh minutah in 5 sekundah; Nezavdalova je porabila 2:45.5. Za plavanje čez Kanal se že oglašajo; beremo imena Vierkotter, Ederle, Cor-son, Huddleeton. Plavanje se bo vršilo pod nadzorstvo m angleške plavalne zveze. V šestdnevni dirki v Chicago je zmagal par Mac Namara- Stockholm. Jutri se začne šestdnevno dirkanje v Parizu. Drugo kolesarstvo glej včerajšnji Slovenec. — V Oslo gradijo velodrom, največji te vrste v Evropi, 383 33 lil dolg, prostora za 12.000 do 18.(410 gledavcev. Včeraij se jp vrš.Vo vsaki I tiio veslaško tekmovanje med imiverzama Oxford in Cambridge; rezultat nam še ni znan. Glej poseben členek Segrave je dosegel že pri tretjem poskusu hitrost 289.26 km na vro, kmalu na'o pa ca. 328 l Oblika telesa in s|iortna sposobnost. Evropska plavalna prvenstva v Bologni. 1. 4. Za igravce tenisa, 2 4, Kolesarstvo. PlavaLstvo nu Japonskem. * ^ Znižane cene! ^ Najboljše sc kupi brez dvoma Jugoslovanska knjigama v Ljubljani: Domači vrt Kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo Pr?redîl M. Mumek Cena Din 33'—, vezano Din 40'— Priporoča se M AST znamke J. P. lastni izdelek tvrdko Evafd Pojscvič, tUiižs.jara Cena.nizka, blago izborno. Razpošilja se v sodih po 50, I00 in 200 kg. PREKAJENO MESO vedno v zalogi, po Izvanredno nizki ceni. Osrednje mlekarne v Ljubljani, Maistrova 10. nudijo v vsaki množini in po najnižjih cenah vse mlečne proizvode kakor: prvovrstno čajno mnslo maslo za kuho, švicarski, ementalski in polemen-talski sir, trapistovski sir vseh vrst in druge izdelke. Špecerijska Irçycwinn^ e. kmez Celje, ©JavroS trgf sî. JO kupuje vse deželne pridelke kakor: fižol, kurntio, [anež, kuhano masio. vosek, strd, orehe, su-he m »ï»e îtrt. tj o ra;.jvigjij ceni. Izjavljamo s tem, da g. Franjo Brlož'ik, bivši zastopnik tv. »Spectrum«, tilijalka Ljubljana, ni bil nikdar v ra?i službi ali rtaš zastopnik in tudi sedaj ni. — Maribor, dne 2. aprila 1927. »Kristal« d. d. tovarna ogledal in brušenega slekla — Maribor. Vsem, ki so nam s svojim sočustvovanjem, z izrazi iskrenega sožalja ter L izredno veliko udeležbo na zadnji poti našega nadvse ljubljenega sina in brnta lajšali neznosno bol, se tem potom naj-iskrenejše zahvaljujemo. Posebej se šc zahvaljujemo preč. duhovščini, darovalcem krasnih vencev in šopkov, pevcem za ganljive žalostinke kakor tudi gosp. Felicijanu za lep nagrobni govor. Rožna dolina, 2. aprila 1927. Žalujoča rodbinn SLUGA. n 03 S! ft&roč tô ШШ S ta ki le raaib©li§e! Dobi se po soJeSnE sens in tutii na s© freski LJUB1ЈШ, Tavčar eva wïîea š£ev. 7 Za potovalno sezono priporoča kovčke, kasete, torbe, nahrbtnike itd, v veliki izberi, vseli vrst in tudi v vseh cenah IVAN KRAVOS — MARIBOR. Speci iliii kovčki in torbice za potnike in vzorcc se izgotovi: v lastni torbarski dclavnici no Slomškovem trgu štev. 6, Prodam lepo, lil z lepimi ;Mp.novanji. Balkon. Eno minuto od železniške postaje Poljčane oddaljeno, na vogalu !.;-Л cest. Najleoši prostor. Po ugodni ceni. — L. ,TIŠINGER, trgovina z mešanim blagom, Poljčane. 2366 Ob smrti mojega nepozabnega soproga, dobr. očeta administrativnega p. poročnika sem prejela tiliko izrazov sožalja in sočutja, da se mi ni ino..4,če vsakemu po-s, 1.'j z '.valili in izrekam tem potom v?um, ki so me tolažili ob bridki izgubi, mojo iskreno zahvalo. i'os. brio . • zahvaljujem vojaški upravi za jnirejen in krasen pogreb, g. podpolkovniku dr. Justinu, č. g. liions. Klo-bovcu. gdč. (bolnic.) Cerar z-t neutrud-Ijivo skrb in tolažbo v njegovi težki bolezni, g. poročniku liarbiču, gg. oficir,i/m, ki ■•■:) ga sjn-L-mili in položili v prerani gi )b. vojaški godbi za lepe žalostinke, darovalcem krasnih vencev in cvetk in v-cin, ki so ga spremljali na njegovi zi.lnji poli, še enkrat najiskre-nejša hvala in plačaj Bog. Zg. Potikava, 31. marca 1927. Žalujoča soproga z otrokoma. v« I B c 78« „PRI MIZI0 CENI LJUBLJANA :: ŠV. PETRA CESTA nudi cenj. odjemalcem razno damsko, moško in otroško perilo, razne nogavice v vseh barvah, svilnate ilor - nogavice za dame, veliko izbiro potrebščin za živilje — kakor razne nakile, trese, svilo, vezenine, čipke itd., dalje velika izbira potrebščin za krojače. SVETOVNO ZNANO IN PREIZKUŠENO »STYRIÂ-K0L0« zastopstvu Alojz Ussar, trgovina s šivalnimi ) stroji in kolesi MARIBOR Gosposka ul. 20-1 Naznanjeni vsestransko, dn sem v MARIBORU, GLAVNI TRG ŠT. 12, odprl koncesionirano informacijsko pisarno za vse vojaške zade Vsak vojaški obvezanec dobi lu natančna pojasnila in izdelovale se bodo vse vloge proti zmerni odškodnini. Pri pisrtienih vprašanjih je priložiti znamko in 30 Din kol honorar. Izčrpen odgovor Acdi takoi' Anton Novak, kapelan v pokoju. Г ЈЛ 1»B/1VILN0 NEOOVAftiE TELESA "N I " -j t./» ч y pokazuje se Fellerjev blngodišcči ,,Eisafluid" koristnega delovanja že od časa naših dedov. On daje oslabelemu telesu novih moči in sveŽ03ti, oživlja živce, jači mišice in kite in prija vsem telesnim delom. Drgnjenje in umivanje z Elsu-fluidom krepi utrujene oči in zabranjuje nahod. Z vodo razredčen izvrsten za izpirati.e grla in ust. Da je Elsafluid povsod tako priljubljen, je storila baš njegova vsestranska uporaba odzunnj in znotraj kot zanesljivo domače sredstvo in koemetikum. Močnejši, zato bo'jšega delovanja kot francosko žganje. Zahtevajte zn poizkus pnveoil izrecno Kellerlev pravi liiaifoclHr, i Klsafluiil v noizUusuili sleklcnlčlenli pu ii iliii. v ilvojnnltli sleklen cah po !l Din. aH specialnih sluklnilcah po M Din. — Po poSlt prldo tem cenejše, élit! več se naroči naenkrat, z /.ovojnimi 1 ti pošlnino Htane П poizkit-. nI I c, dvoj. uii 2spneijalnl stekl. St'— Din 2? .. ,. 1« .. „ « ., .. Ш-— ., "il .. .. .10 .. ,. 12 „ ,. 2,. Naroi ila nasloviti razločno takole: КГВЕл V. FKM.tlK, lekarna v Stulilcl Donjl. Kisa tre hr. 1.14. Hrvatska. Za mnogostranske izraze odkritosrčnega sožalja, ki smo jih prejeli oh nenadomestljivi izgubi našega nega soproga, očeta, gospoda 1Ш izrekamo tem potom vsem našo najpri-srčnejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo g. dr. Volavšku za Ijubeznjivo pozornost in trud med boleznijo, vsem darovalcem lepega cvct;n, občinstvu Zelene jame, ki se je udeležilo tako v obilnem številu pogreba ter sploh vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poli. Ljubljana, 2. aprila 1927. ANKA ĐRUŠKOVIČ in otroci. Priporoča svoj fino urejeni ГЛв№ SOiOH za gospodo in dečke. Najbolj.i izde lavn oblek v lastni delavnici, fini kroj. - ïeUïS«» V /QiOl;i aK0JlŠifO 8' £e$hO SBK)i«. - ?1i«rttriia kCOEtitdia raznih velikosti oblek v zalogi kakor tudi perila, klobukov, ovratnikov, kravat, naramnic. - Najcenejše nepre moMjive fiefte |)Ше vseh velikosti, raglaue površnike Hubertus-plaš'e Konkurenčne cene! za turiste. Točna postrežb; I ----------1---------------;—.....- ZaMa. Vsem, ki so sočustvovali z nami v dnevih bridke izgube naše nepozabne hčerke, mame, sestre in !etc izrekamo tem potom našo najiskrencjvo ^ahvalo. Hvala tudi vsem clarovaicem krasnega cvetja in vencev in vsem onim, ki so spremili našo blagopokojno na njeni zadnji poti. RODBINA EBERLE. Zahvala. Povodom bridke in nenadne smrti naše srčno in nadvse ljubljene drage mame, slare mamice, sestre, lele, gospe Frančiške Medved roi --e tem potom najglobokejše zahvalimo vsem, ki so v teh Itžkili dneh sočustvovali z nami ter nam lajšali naše neizmerno gorje in žalost. Iskrena hvala prečastiti duhovščini 1er vsem darovalcem cvetja. Zahvala obenem vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili k večnem počitku. Nov« mesto, dno 30 umi ca 1927. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Vljudno naznanjam svojim p n. odjemalcem in cenj. občinstvu, da prodajam razen prvovrstnega prekajenega mesa tudi vsak dan r.veže gcvej«, telečje in pr,."' ,o MESO, daljo prvovrstno hrbtno SLANINO, vsakovrstne loiade, пајНпеЈГг KLOBASE, pasiete iz gosjih jeter, šunko cd lososa ter klobase za namszanje. Na novo sem vpeljal 'KttS -m SMOfc© ki. vrsta zase, ki je zelo mila, m mastna in pripravljena na poseben način 1er po zdravnikih zelo priporočana vsem bolnikom na želodcu in rekonvalescentom. — Vse navedene vrste imam v zalogi razen v rnoji tovarni v Krčevini tudi v moji hgcvÏM v Gosposki ulici št. 23 ter v moji filijaJki v Studencih. Z odličnim spoštovanjem пШ m mes. Izdelkov KRČEVINA. l F. tovar. V M ARi; 9 EU KI fe Џ v & te" UL M © Preden 50 od ločilo Oddali za V So iiosln.ije mizi • a dela in če reflekiirato na nizko ceno m solidno tlelo iz garantirano suhega 'esa, obrnite se mizarsko delavnico H. (ЗСШМД Istotain so izdeluje pod strokovnim n.-ulzi.r.-tvom .zuovrslno POHIŠTVO __i 1-1 sigurnih odjemalcih se dovoljuje plačilo na obroke. Bled na I, f\Wf %J ' v št Vidu n. Ljubljano se vedno lepše razvaja ! Strokovnjaki njene zvonove priznavajo dobro razmerje med glavnim glasom in šentviške tovarne je pri vseh zvonovih ki daje zvonovom nenavadno poln in ja v velike daljave. Zato se tudi množe že imajo šentviške zvonove. Tako iz Osjeka za zvonove žc k kol e 'lične, ki imajo izredno stranskimi glasovi. Posebnost i ' oino zadeta spodnja oktava, ii r pa' zvok, tako da se sl'Sijo n - ila predvsem h krajev, kjer ■) je ■ viinarna prav te dni dobila naročilo za zvonove /c k tretji . i Mu ccrkvi. Poleg teh so naročeni zvonAvi za Mačjo vns Katzindorf). Vučc-vce, Mi' naročeni J i v ,■ ,. ■ t i- .. ," .— —' ■ "duševce, Oso nili, Banal-sko-.Karad.ord,c. I-eh.nanastir, ckado, Švico, štikado, Kupreš-Čardacico, Srednjo Belo prt Preddvoru, I,p.-,£:,„:. To m, ...uoCila, ki so prispela zndnie dm. Med par l.jo zvonov, k, ,e h.la : - daj „p; , so bili tudi zvonovi za Krtino uliti z velik,m zvonom »cis-tmi^ v leži 1(00 kg, o katerem ie zapisal .strokovni;.!-, da jc merda najlepši najmogočnejši CIs. kar «p jih « p= voiS.il sp.Gu umu. SI v ta je M z.vi.n ,v tudi za župno in nadškoiijsko c -.kcv v Beogradu v nenavadni čistoči, tako da .o v Beogradu vzbujali veliko pozornost in priznavrnje. Ni čuda torej, èe se zaupanje v to domačo livarna ved lo bol. utriuie. 2525 .................. 'и********** « ♦«"»»♦♦■»■»«*< . MAE,! OGLASI đeve. vrstic « računcjo vlie. Za cdoovcr sr.m " Na vprašan!« bre» znamke ne od0Ovor|cmol CI "/ ' » ► ' »' " о/агбе /sce/o TRG. SOTRUDNIK mlajša, agilna m8č, išče službo. - Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Izložbeni aranžer« št. 2380. Kmečka kuharica ln kmečke gostilne na-takasica, v kuhi do'iro izurjena, starejša, išče službe v gostilni ali kuhinji, Vajcia je nekoliko tudi šivanja. Službo nastopi tal oj ali pozneje, Odprtih dopisov ne sprejema. Naslove sprejema uprava »Slovenca« pod »Kuharica-rataka- šilro: rica« Stev. 2276. PRODAJALKA zanesljiva, dob-a moč z daljšo prakso, želi pre-meniti mesto. Ponudbe upravi pod: Poštena 927. Stalno službo išče n tm m pri kakšnem višjem gospodu ali podjetju za hišnega mizarja. - Naslov v upravi lista pod St. 23J7. 5nfпи mlad, neož'njen, dU I Cl z dobrimi spričevali, pošten in trezen, ilče mesta za takoj, najraje k »Fordu«. - Ponu-be upravi »Slovenca« pod: »Šoler štev. 2204«. По1#|Р zdrav0' Prldno UCIVlU in pošteno, ilče službe za vse pri kaki majhni družini. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 2492. HLAPEC h konjem trezen, pošten, zanesljiv in miren, išče -primerne službe. Vajen vsake vožnje in vsega poljskega dela, za kar ima večletna spričevala. Dober koči-až. Gre tudi k trgovcu! astop po praznikih. — Jože ŽTBRET, Globušak 172, Trbovlje._ MLADENIČ, trezen, agilen, simpatičen ln samostojen, išče službe kot pisarniška moč, manipulant, občin, tajnik ali trgovski potnik. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Takoj« 2532. Iščemo agilne, zanesljive ZASTOPNIKE predvsem trgov, potnike, ki so dobro vpeljani, v svrho prodaje državnih srečk. - Resne ponudbe pod šifro: »Siguren dohodek« 1402 na upravo. Župni urad v SORI pri Medvodah razpisuje službo ORGANISTA ln cerkvenika. Dohodki Îiovoljni: kolektura, zem-jišče, prostorno stanovanje in mesečni prispevek v denarju. Oženjeni imajo prednost. 2389 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi itev. 2430. POUČUJEM Kupim hišo z 2—3 sobami in večjim Trgov, podjetje sprejema v ugod. obrestovanje tudi ___.Proda se zaradi selitve ' vr'on' a" manjše pose-: manjše vloge. strojno pletenje, jopice, I ntrmîma ПШ1П «U šLi P^.I'J'k °fia тн " Pon"db« pod: »Obresti nogavice itd po zelo ОШПШа, ОГШГа «L. na H- 10%. upravi »Slovenca«. nizki ceni. Naslov pove upravi lista pod št. 2529, šaferja Vsled selitve prodam kompl. jedilnico, spalnico (Altdcutsch), gramofon z več ploščami, 4 stampi-latorje, in razno drugo opravo pri g. Karlu Won-dru, Borštnikov trg 3-1. Krompir lep, semenski, rožnik in bel, dobavi Kmetijska zadruga, Ptuj. , ~ , , Heine. Plaški, Hrv. s tremi predali. Ogled------- - od 1. do 3. ure popoldne. I HIŠA Z VRTOM ob drž. - Ilirska ulica 27/L, livo. j Ctf.st' 1 km od postaje, pripravna za obrtnika, posebno dobro za kro-lače, mizarje, se ptoda za 25.000 Din. Prosta takoj. Ponudbe na upravo pod Bodočnost siguina 2485. Kdo posodi 4000 Din za štiri mesece, sigurna garancija? - Dam obresti in. pol vagona drva. — Ponudbe upravi »Slovcnca« pod: »Drva«. Nova hiša lepa, v Domžalah, n a -prodaj. - Naslov pove uprava lista pod št. 2407. za takojšnji nastop iščemo za večje posestvo. -Samski prosilci s prakso, izurjeni v vinogradništvu, sadjereji, povsem zanesljivi in deloljubni, naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega službo- _____________ vanja na naslov: FRAN DRUŠTVO za Slovenijo, HUTTER, Ptu|. 2375 Ljubljana VII., Žibertova. Zelo ugodno prodamo OSEBNI AVTO Puch, 6/20 HP, dobro ohranjen, štirisedežen, in TOVORNI AVTO Fiat, 25 HP, 1500 kg nosilnosti. — KONSUMNO Slovenska gospa i i £ e služkinjo kim^oiné SADJEVEC hrtišovec, jabolčnik, razpošilja OSET, Maribor, kuhati in opravljati vsa &osu>a _ UÙE.1, Maribor, hišna dela. za v Južno ' .N.crodlM dom. »$ta,erska hišna dela, za v Južno Srbijo. Dobro ravnanje in primerna plača zasigura-na. Potni stroški na rluž-beno mesto se plačn.o. -Ponudbe poslati na Gospo Dr. Schwab - Celje. klet«. 1283 Hiša Farni kotel rabljen - (Gliederkessel) za central, kurjavo, kupi »Jugos'ovanska tiskarna« v Ljubljani. 2184 Vsakovrstno ZlfilO HlÊPÏlfC po najvišjih cenah erne, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica Stev. ' HLODE hrastove in smrekove s srednjim posestvom in gospodar, poslopjem - se ugodno proda pri Dcvici Mariji Brezje h. štev. 72 — pri Mariboru. 2434 Maribor POSREDOVANJE za hiše, posestva, stavbi-šča, stanovanja, sobe, lokale, gradnjo cenenih hiš, gostilne, ml;ne itd. preskrbi solidno »Marslan«, Koroška ccsta 10/1. V led omiH It vi' prodaj" kolo se odda o svetovno znani bt.lkll i:o neverjetno znl/a-lilli venah O. ŽUŽEK LJulil'ana, Tavčarjev« 11 BEZGOVSOK zelo zdravilen (čisti pljuča) in vse druge brezalkoholne sokove nudi najceneje »Brezalkoholna produkcija«, L|ub'fana — Poljanski nasip 10 a. VATA KOVTRI," VOLNA. Izdelovanje, popravila. Rožna ulica 19. Družabnik Danes so že ve z vso gotovostjo, (la RO zgradi elektr centrala v Krškem. To bo zolo dvignilo cene hišam in zoiiilJiSCem. Kdor si hoče , . . Pravočasno pod usod. po kupuie parna ž a g a goji kupi(i za v-nko trgo lrgodn3 prilika! Naprodaj imam več barak (lop). Deklico s, 6_8 iet, najraje siroto poštenih , ». . , , staršev, mirnega značaja, 0strcš'a ,ch » *cl? РГ'" ki ima veselje do učenja, P^na. ». gospodarska sprejmem. Naslov pove £os op|a 8,1 man|šc h\Se ci j Krita so vsa z opeko uprava »Slovenca« pod -• ^ štev. 2428. Hlapec i* Poštena mladenka Iz dobre hiše, vešča vsega hišnega dela in kuhe, išče mesta k dobri manj-ši obitelji v Ljubljani ali izven nje. Naslov pove uprava pod številko 2517 ŠOFER zanesljiv, trezen, mirn. značaja, samostojen, preizkušen v avto-delavn., išče mesta. Ponudbe upravi: št. 2528 DVAUČENCA katera sta se že učila v trgovini z meš. blagom, in sicer eden 1 leto, drugi pa 2 leti, iščeta mesta za nadaljnjo učenje, ker bosta odpuščena zaradi opustitve trgovine. Cenj. ponudbe na upravo lista pod: »Marljiva« it. 2438. 17 letni mladenič, krepak, z dobrimi spričevali, ŽELI MESTA v kakem skladišču ali mesto sluge, ali kaj drugega primernega. Naslov v upravi »Slovenca«, štev. 2449 Qnspodarji, gospodinje 1 WU . Kadar potrebujete kakega POSLA za hišno-gospodinjska dela, obrnite se na »Poselsko zvezo« - Ljubljana, Stari trg 2/1. Za odgovor znamko I starejši, samski, zanesljiv, za domača dela, se sprejme. — F. B \TJEL, Ljubljana, Karlovska c. 4. OGLARJE! dobro Izvežbane, sprejmem v trajno delo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »OGLJE«. 2470 Več pove Ivam mm stavhnnik, Ljubljana. V.SCAGNETTI. Ljubljana Dalmatinovo »SVETO .*„,,, « -,. PISMO« in Trnhari-va 1 or,?ln vr,a in Štirimi za napravo čevlj jlV. u" Г. Х, ' K«» »!Sd». n«J se Obrne tudi že izdelane. vino pripravno HIŠO dela kupjm. Dr. Menccj, III. državna gimnazija — Beethovnova. 2526 Cikasto vino za izdelovanje KISA v vsaki množini, kupuje Kharra JOS. VODNIKA DEDIČI, Ljubljana VII. -Celovška ccsta 76. 2416 PRISTNI MED! namizni, za pecivo, kg 22.50 Din. A. Maček, velečebclar, Vrhnika. Svetlo rumeno, zeleno, črno in rpjavo BARVO (prst) brez peska, poiliitc vzorce na Franc C vek v Kamniku. 2183 Kupim MOTORNO KOLO s prikolico, samo naj-je poceni naprodaj pri: boljšega tipa in dobro Andlovic, strojno mizar- ] ohranjeno. - Ponudbe s Elegantna jedilnica Pekovski vajenec kmetskih staršev, se ta- stvo, Domobranska ce- j ceno in opisom na upra-koj sprejme. — ANTON sta — nasproti vojašnice I vo pod številko 2518. KOVAČ, Zg. šiška. Pleskar dober, se sprejme. — »TRIBUNA«, tovar. dvo-koles in otrdških vozič- kralja Petra na Poljanah Otomana, nova poceni naprodaj radi od- Ttezat 27LiSubfjaarnSaka|KuPim HIŠ0 ------------— če mogoče z lokalom in kov, Ljubljana, Karlovska Moško in žensko KOLO vrtom, v mestu ali pa na cesta it 4. 2488 prodanv Novi Udmat 117 (Juvan). t 2521 gospodom Ingospem po УГШСв "najnovejših vse) državi vrstah nudi po najnižji ceni Ivan Brcccl ik, Vel. čolnarska ulica štev. 21. Zgovornim lodom (n gospem vsej državi sijajen zaslužek Agentura ZAGREB, Pe-Sčenica III 30/2. 2418 Klavir Stanovanja Opremljena SOBA zračna, v sredini mesta, izgled na ulico, se odda. Naslov v upravi lista periferiji. Ponudbe z navedbo pod »Manjša liša« na upravo »Slovenca«. POSESTVO v ljubljansk. predmestju, obsegajoče stanov, hiše, gospod, poslopja z vrtovi in travniki, pripravno za dobro ohranj., parceliranjc, gospodarstvo ceno prodam, i ali industrijo, v Ljubljani, Naslov v upravi: it. 2493.1 Mestni log 15, prodan. Vprašanja pod značko: Okna, vrata ' prodam. — LJUBLJANA. Bohoričeva 5. - nasiov v upravi nsiu ^ ■ ■■ »Slovenec« pod »t. 2491. pUSP3!V Z^BRlRa Solnčna soba lepa, s posebn. vhodom, se odda 1 ali 2 gospodoma. - Naslov: Maribor, Smetanova ulica it. 44, I I. nadstr., desno. 2477 I za vrtove in grobove, naprodaj. - Ahacljeva c. 9. Oglje, premog, drva. Zelo ceno stanovanje (soba, kuhinja in pritikl.) 5 (Tabor). zamenjam za malo večje. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 2533. POGAČNIK - Bohoričeva 2501 Pavi: STANOVANJE in mesečno sobo v novi hiši v Domžalah, oddam. - Naslov se izve v upravi »Slovcnca« pod it. 2406. Vrra/ern KLETAR vešč vseh v lo stroko spaclaiočih del, se sprei-me Inkoj. Plača in pogoji po dogovoru. - Naslov v upiavi lista pod it. 2417. PL ET AR JI dobijo f'elo na dom. Povprašati v Rožni ulici it. 19. popoldne. 2390 Mlinarski pomočnik z dobrimi spričevali, ee sprejme. - ŠKERJANEC, valjčni mlin, Radomlje, Kleparskega vajenca proti plačilu takoj sprej- enoletni samcc ■ in samica, ter še ena samica, naprodaj. - Tovarna Dragotin Hribar, Zaloška cesta 14. Mrvo prodam dobro, po 7 Din za 100 kg, srednjo po 50 Din, slabšo po 37.50 Din. Dobi „se takoj več tOCO kg. — JAKOB FLIS, Domžale. MALI PULT sc proda. . Poljanska cesta 29, na za znižano naiemnino dvori§£U. 2466 ob Aleksandrovi ce*f ta- ! -------, koj odda POKOJNINSKI ?FT.F7NA POSTELJA in »Posestvo 303—2461« na upravo »Slovenca«. Proda se iz proste roke y|Q A z gospodarskim llldrt poslopjem v Št Vidu nad Ljubljano št. 22 (nasproti župne cerkve), ob drž. cesti. Pripravna za vsako obrt ali trgovino. V hiši je že bila gostiln, obrt. Več se izve pri lastniku. 24-15 Ljjjčp kmetije, vile, go-iliOC, stilne, trgovine, mlin, žago, graščine — prodaja po ugodn. cenah ZAGORSKI — Maribor Tatenbahova ulica 19. go. Oltro Auinan, Krško. »POSEST Rcalitetca pisarna, družba z o. z. - LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 4 PRODA i HJSO, dvonadstr., prenovljeno, S stanovanj po ,t, 2 in 1 sobo, pritikl., trisobno razpoložljivo, vrt, dvo-Sp. Slika, 1SO.OOO I), niso. enonndstr., izvrstno vpol lana pekarija, irirov. lokal, vo*Jo Število s nno-vanj, vrt, dvoriSPc, prom a î'Jubljaie, 37S.0H1 D. VILO, dvonadstr., 3 siano-vanja po 3 sobe, pri ikl 100 in J vrta, pod Tivoli-'nm, 280.001 Din. IIISO, novozlilano, tri sobi» kuhinja, priliklino, vse v najkrajšem f-as« razpo ni-ljivo, 1000 m* vrta, bl:zu Irv.aške eeste, 115.000 Din. IIISO, enonadstr., prenovljeno, vsega 3 stanovanja, od teli Sestsolmo v krat-kum na razpolaito, dvori-šće, vrt, tik tramvaja __ 270 1100 I)ln. Vito, enonadstr., predvot no, 2 stanovanja im 3 so-be. pritikl.. vrt, Udmat, 1SO.OOO Din. VILO, enonadstr., novozid., •i sob, pritlkline, lep vrt, pur liiiiiut od Kiiiigrusiie-,ga trga, 300.000 Din. VILO, enonadstr., tristano-vanjsko, trisobno stanovanje prosto, 1100 m» vrta nožna dolina, 150 000 llin K Al K('KO POSEvrvO. zaokroženo, 20 oralov, 2 IliSi, gospod, poslopja, 2 in pol orala vinograda, 8 oralov gozda, ostalo vrl, niive in travniki, pol uro od trga m postajo, Siajersko, 150 tieofi dinarjev. GOSTILNO In TRGOVINO, posestvo 15 oralov, tik drž. eoste LJublJana-Novo mesto, 10 min. od postaje. 1S0.0110 Din. VILO. enonadstr., tristano-vunjsko, vrt, Kamnik, 80 lisoi- dinarjev. Poleg tega večje Število vil, stanovanjskih liiš, trg. In gostiln, objektov v LJubljani, na deželi kine a po-r.estva, graščine, Industrije, stavbno parcele v mestu in predmestjih Itd. z večjim kapitalom pristopi v dobička-nosno podjetje ali posodi denar ali pa sprejme kako službo. - Ponudbe na podružnico upravi lista v Celju pod: »Posojilo«. Priporočam vsakovrstno usnje posebno močno za delavne in boljše vrste čevljev ter vse osta'e predme.e ev ter izdelane, posebno močne delavne in boljše vrste Klobuke in slamnike opustim ter jih prodajam za vsako sprejemljivo ccno, posebno ugodno za trgovce. — Modna trgovina PETER ŠTERK — Ljubljana, Stari trg 18. Mte Oves in Koruzo kupile na'cene'e pri tvrdkl A. VOI.K, LJUBLJANA Itesljeva cesta 24 Veletrgovina e Jltom Sudnifka ulica )/ll dolmvllii ilvokolesa, dele žil ilvokolesa, pneumnti-ke. Šivalne stroje, gra mofone.gra nofonske plo Sče t 'r nogometne žoge po najniili ceni. Mehaniki dobe popust. ZaHeva,te veliki ilustrovani b ezp a£ni katalog ter pošljlto marko za Din 3"— za poštnino. Žimnfce modroce, posteljne mreže, želez postelje (zložljive), otomane. divane in drutje tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU. tapetniku, Krekov trg St. 7 (polo)! Mestnega doma). Н1Г1КО v^. * ŠIMENC * \\ * UUBUAMfl /, leta in bil oproščen z upra vičenim vzrokom. IVAN JAMAR BLED I., Martinova ul. 23 KADILCI. POZOR! Najuspešneje sredstvo popolno odvado kajenja so »Aluma« pastile. Mala doza 20 Din, velika 30 Din. Preprodajalci popust Vitomir Dolinšek, Celje predal 4. igqo Volna - bombaž za strojno pletenie ročna dela, dobile po je?^ najnižjih cenah pri PRELOCU, LJUBLJANA, Stari trg 12 - Židovska 4. V Mariboru je najugodnejši nakup ga!antcrije, drobnarije in parlumerije, vrvarskih in pletarskih izdelkov — na drobno in na debelo pri DRAGO ROSINA Vetrinjska ulica itev. 26 Lep lokal : ZAVOD V LJUBLJANI. &TEDILN K, dobro ohra. njena, se prodnsta poceni Naslov pove uprava Stanovanjsko hišo, Stirisobno, enonadstropno | p0d štev. 2467. z gospodarsk. poslopji, v Mestnem logu št. 15, damo v najem. Takoj na razpolago. Vprašanja pod šifro: »Stanovan|e 115— 2462« na upravo lista. Trgovski lokal se odda takoj v Mariboru • palača Zadružne gospodar, banke - Alck Prodam lepa DVA TRAVNIKA eden na Blatu (Vič) v izmeri 4 oralov, lepa lega tik ob cesti, za ceno 45.000 Din; drugi, v izmeri ca. treh oralov na Večni poti (Zgor. Šiška), tudi ob ccsti, lepa lega, cena 45.000 dinarjev. A. FELBER, trgov, za Bežigradom, Ljubljana 7. Nagslne ameriške - veliltocvetne, sadike za okno in vrt, 10 komadov 20 Din, razpošilja v vsaki množini vrtnarstvo IVAN JEMEC — Maribor. 2036 KLAVIRJI! Tovarna In zaloga klavirjev, prvovrstnih instru mentov različnih tvrdk, ka kor tudi lastnih izdelkov Poseben oddelek za popra vila. I'glnševanje iu popra Vlili za lilitsh Matico, Kon tervatorij In za drugo in stitute so Izvršujejo od moje tvrdke. - Točna po strežba, zmerne cene, tudi na obroke. - Izdelovalec klavirjev R. WAKIII.NEK. M u l>l.| min. Illlšerjcva ul. 5. Urejevanje GROBOV Pavel Šimenc, pokopališk na Dolenjskem, pripravna tudi za vsako drugo obrt, se takoj ugodno proda. r, , , , , . Le resni rcllektanti naj Proda sc dobro ohranien sc javijo pod ,U||ođno, it. 2516 na upravo lista. Enonadstropna hiša I vrtnar, se priporoča za . . ... . . , . t obsajenje in oskrbovanje иХтГС/™геГтекГа1«Г0ћ- * metlicami, po- ŠTEDILMIK prosto stoječ, na tri plošče, dve pcčnicl in kotel za vodo, dobro ohranjene češke višnjeve pečnico, jako pripraven za kako gostilno ali Vjičju kmetijo. Poizve se v Radovljici: Kupim liiso v okolici Maribora, C Ija ali Ptuja, v bližini žtlez. postaje. Plačilo takoj. -Ponudbe g popisom objekta in navedbo skrajne meni. Fer. Ferenz, Mirje 2. | landrova ccita 6. 2413mojster, Ivan Zaplotnik, peč.-- ki cene. - Mnrazzi, Zagreb. 2481 ' Jurjevska 61. zneje pa z lepimi tepihi različn, vzorcev, tudi pri-prostih, po nizkih cenah. Vrtnicc, nizke in visoke, vrtnice plezalke ter ciprese itd. CVETLIČARNA na Sv. Petra cesti it. 33 ima vedno sveže in stihe vence, trakove in šopke. Oskrbi cveti, aranžmaje. Vsak dan sveže cvetje ! ŠtufftflmO S. PETAN, Maribor. 2476Nasproti glav. kuiudvura. Velika zaloga KLOBUKOV za dame najnovejše mode. Tudi se izdelujejo OBLEKE za dame po zmernih cenah ROZA in ADELA ARM-BRUSTER — modistinja in šivilja — MARIBOR, Vetrinjska ulica štev. 17, Za razna slikarska dela Bišče pri Domžalah se_ priporočam. Izvršujem oljnate slike na platno in freske na zid ter slikam cerkve v poljubnem slogu. - Sprejemam tudi dela za ljudske odre in renovirar.je oltarfev itd. FRANJO MRČUN umetni slikar «JTAMPILJE ANT. ČERNE' ■f- Ljubljana o 1 Pletilni stroji patent .Ideal« do sedat neprekosljivi Šival, stroji za pletenine, navijalni in krtačni aparati, železne mizice in druge potrebščine vedno v zalogi. — Pouk j stanovanjem v I liKi Fi?AN KOS, Ljub- I Ijana, Židovska ulica 5 Slsek prioro,t e 0 11 j ». ptamburce, rif Utu«, strune, sole In vi potreblflr.e ti >•• glasbili Odliko»« na parlikl Cen ki franko. raala« ZeiBznofo vino .z lekcrne dr.G.Ficcoii LJubljana. Dunajska cesta 6 krepiia malokrvne, nervozne osiaeele, Ojrns.e In troke. Naročila so toćr,o izvršu lelo. Pljuča ! POMLA- cotov DANSKO OClcV dobite pri FRAN POGAČNIKU - L'ubljana, Dî'-f'-ka cesta itev. 36, ČEŠKI SEMENSKI OVES, flrahoro, ČRNO DETE-L.'O, francosko lucerno, PESO in različne trave po najnižji dnevni ceni. Elektrotehnično podjetje Jože Markež JESENICE 54, se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Primarij «ir. flio zij Kunst rentgenolog ne ord'nira do 25. aprila Zdravnik za pljučne bolezni dr. Karo! PElNIK - Z ---- sprejema fetične, lažjo ! Zastonj - spalno sobo tuberkulozo — V, ?™|ет ; nov°. kompletno, dobite p.?uvčned ubo.e,A-nstali) za 1 pH to-bđ DLx*2" "a velikonoč. ponedeljek. Scčovo, Srečke v trafikah ali Janina, občina ?t°aSiLarSll Ulici 42 (nasproti trgovine „Bata") frMisezdežnilfi. Sprejema i se bodo tudi dežniki v popravilo Uogovolite mi torej nakloniti svoje zaupanje ter bori le merjeni, da bodem izvrševala • najvestneje vsako Vaše naročilo. Se priporoča z o llič. spoštovanjem Antonlio Gavraun. z ato in zlatnike, briljanle in bisere po najvišjih dnevnih cenah. R.fl'mosieciiiier, Ce ie, Prešernova mi. 'dola kavarna se Odda kavcije zmožni in strokovno prvovrstni osebi koncem julija t. 1. Ponudbe na lastnika L. Fursager, Radovljica kraj Bleda. bode dosegla vsled izredno nizkih cen sigurno specialna trgovina češkega in angleškega sukna Josip Ivančlč — Ljubljana Šelenburgova ulica št. 1 (dvorišče, levo) Pred nakupom moške obleke ali površnika - si oglejte zalogo in ccno. _ Vsakdo naj sc prepričal Zalostnegn srca javljamo vsem prijateljem in znancem, da je nnša preljub Jena hčerka in sestrira IVANKA ffEDETOVA poštarica v Grahovem pri Cerkniel danes zjutraj ob pol 4 po dolgi mučni bole/.ni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozahn« pokojnice bo v ponedeljek, dne 4. t. m. na pokopališču v Cerknici. Cerknico, 2. aprila 1927. ŽALUJOČI OSTALI. ff ZVITKE (role) za računske stroje, ček in kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno in v vsaki količini v zalogi LUD. BARAGA, LJUBLJANA, Šelenburgova ulico 6/1. Telefon štev. 980 ff Znižane cene in največje skladišče dvokoles motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov, vsakovrstnih nudomestuih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za popolno popravo emajli-ranie in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov šivulnili strojev itd. — Prodaja na obroke. Ceniki Franko. .f 1ШИ1 H\" if. B. 1. tovarna dvokoles in otroš. vozičkov. I/ubljann. Karlovska 4. ШТЈЕ ZA SÏROPE naročajte le pri : iiimifana. GradaSha nlica katera edina izdeluje isto iz najboljšega materijala, močno pleteno s pobakreno žico. — Dobavlja vsako množino najceneje. I*'-rjlf Gasilno eSjrošfva, рожог! П010ГП31 &rtZ6e!ïlQ 60 m na uro do (30 m visočine. Motor : 4 cilindre z 22/36 HP. Vse auto-brizgalne 30-40% ceneje kot konkurenčni izdelki dobavlja zastopstvo Renault A.Lampret, Dunaiska £.22 ЏФтш, гшлапјато. da smo oborili f. apršle ml. l. las!«© mehanično delavnico za fco&esa. šivalne sžroie vseli irsl i. (. «S. nmm i ш Polfazisha cesïa 31. vhod Bergantova ulica štev. 1. Moja dolgoletna praksa v tej stroki pri raznih prvih tvrdkah, na zadnje pri I. Goreč, Vam daje sigurnost, da se vsa dela strokovnjaško popravijo Izgo'ovlfev speclfalnlh Hoies цо naroČilu v lastni đcU'vnlcl. IZDOSOjeViinje hoies. Kolesa lastnega izdelka, ^^ vsi nadomestni deli kakor pnevmatika vedno v zalogi. Opozarjamo cenj. posestnike avtomobilov in radio-aparatov, da polnimo pod strokovnim nadzorstvom akumulatorje in popravo istih. Specijalni oddelek za instalacije električne luči za avto, kakor poprava dinamo in samopogonskih (Anlasser) strojev vseh vrst.. : PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d.D., LIUBLJANA prodaja po najugodnejših ceuah in samo na debe'o П domači in inozemski za domačo » vili y kurjavo in industrijske svrhe. Kovaški premog v^v«». Koks livarniški, plavžarski in plinski. Brikefe. Prometni zavod za premog d. d. y Ljubljani, Miklošičeva IS/L Velika izbira lepih modnih, drap, sivih in drugobarvnih i finih čevljev za dame. Razni otroški čevlji kakor tudi čevlji ročnega, zelo lepega in trpežnega izdelka, po zelo nizki ceni. Se priporoča FMNJA SNOJ Prešernova uHica 32 ----Ч- Francoska Helija, Cie. Gle. Transatlantique, Havre-Newyork, samo 5'/2 dni čez morje - dobra hrana in pijača brezplačno. - Cie, Chargeurs Réunis, Sud Atlantique, in Transports Maritimes za severno in južno Ameriko z ekspressparniki, kateri vozijo vsak teden iz Haore, Bordeaux in Mar-silije v Argentino, Uruguay, Chile, Avstralijo in Kanado. Pojasnila in vozne listke daje zastopnik I1I3N KR9RER, Ljubljana Kolodvorska ulica štev. 35. t'AŠA OBLEKA bode izgledala zopet kakor 110¥0, ako jo pustite ifemllllO CÎSHII v fOVCl'Ri LiUSUAMA Tovarna : Poljanski nasip 4—6 Podružnica: Šelenburgova ul. 3. PiiSlranje v najmodernejših vzorcih tekom 2-1 ur. Carvanle Obleki V različnih barvah. Ce no/še kot pri RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manu/akiurno blago samo pri J. TRPIN. MARIBOR, Olaont irg štev. 17. .. ЧГ/ % Vp O/ % w % "a / , Y& j . C* S* Samo CMC, temveč tudi hakllDDSf izdelka se mora upoštevati pri nabavi poslovnih knjig. sin Igooezntca K. T. D,, Crtahilca In (оогн ca po- sloonih knjig d Ljubliani, Ho?l»ar;ea e lica Sfeu. 6/11. ___ . O!«., domači, ementalski, polementalski, polnomastni trapistovski sir, gor-» concola, 2—3 letni itak parmesan, kvargelni, karpatski primsen, kakor tudi Kf OtCfl ' domača Saint a la praška, domače prekajene klo-švicar. siri. IWCoU . base, 1 a ogrska salama, turistovska salama, lovske klobase, osocolo Mortadella, hambuiška, tirolska kakor tudi papricirana slanina in |/ nГеувГ УЈГППР nhp' sardine v «nem olju, sar-več drugega. l\UllfcGI VlICHSC il»C. delni obročki, tonnina, raki (Hummerl, laks, morske postrvi in več drugih. — KUMARCE domače, suhe GOBE, KOMPOTi, BONBONI, ČOKOLADE in drugo. - KEKSI, LIKERJI, DESERTNA VINA in drugo — Trgovcem primeren popust "«K. NUDI L.UHLER, delikatesna trgovina, Maribor, GLAVNI TRG. Stara tovarne nogavic in pletenin priporoča svoie prvovrstne izdelke po znatno znižani cenah. Sprejema se tudi bombaž in volna v pletenje. reglsirovann zadruga z neomejeno zavezo v Liublanl obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka — Svoje prostore iina tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstveni za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašalo nad 10C milijonov dinarjev ^^^ jjlfTF -L? -iti i BLUZE: iz surove svile imit..........Din 89-— opat- batista (smoking kroj) .... „ I1S1— trikolina vzorčasta.........„ 130'— pristne surove svile........„ 198'— pralne svile............. 225'— crèp de china............ 390 — PLETENINE: volneni telovniki od.....Din 98'= dalje •„ polloverji „..........„ 168'— „ rokavice spomlad. „..........„ 16'— „ „ glace .............„ 69-— „ „ švedske „..........„ 79'— „ no^a^ice svil. flor „..........и 17-— „ „ svilene „ . . . . „ 27'— „ otročje nogavice kratke flor od . „ 6-— „ ,, „ dolge и . , 13' „ Damske moderne torbice že od Din 19'— Velika zaloga torbic poslednje mode. Oglejte si kvaliteto blaga PERILO : kombineža hlače .....Din 69— Din 52' „ „ opal ... „ 89- kombiueža-krilo......„ 7&— „ 6f sp.dne srajce......................„ 79' svilene tricot hlače................„ 88- svilena tricot kombineža............„ 130" SVILA: Rips zo klobuke.....m Din 58' — crêpe cilma za bluze in obleke 86'— ■ crêpe de china v vseh mod. barv. 68"— do 170'-crêue maroca, svilen lOucm šir. od 69'— podloga za pi: šče .... m od 30'— naprej svila za plašče 100 cm šir. Din 149'- Ilir- 95'-pralna svila karo, za obleke . . .m Din 85*-slamnuto blaao za klobuke .... m „ 69'-crêpe georgette v vseh barvah. . m „ 125'- Velika izbira ostalih modnih potrebščin. V zalogi vedno zadnje novosti! po konkurenčnih cenah ! litni zavod za trgovino in i LJUBLJANA. Prešernova ulica Stev. 50 (v lastnem poslopfii) .. Obrestovnnja vlog, nakup in prednje no o-urstnlh vPBdnostnih papirjev, deviz in vaiut. borzna naročila, preduiemi in hrediti vsûhe vrste, es' ompt in Inliaso menic ter nakazila v tu- In ir.ozemstco, safr-depositi itd. itd. Brzolavhe: Hredlt Ljubljana Tel. 43. m. m. m, m POZOR! V kraljevini Srbov, Hrvatov ln Slovencev prva največja in najsrečnejša kolektura za prodajo srečk državne razredne loterije POZOR! ratou l.Masić-a — Beograd, Cvetni trg POTREBUJE zastopnike — razprodajalce srečk v vsakem oblastnem in sreskem kraju naše kraljevine (kjer jih doslej ni). Pogoje pošlje na zahtevo zastonj. _ КтВГПМПСТ* banke, protokolirane tvrdke, menjalnice, trgovine, knji-K trti*URwâ I • garne, trgov, s papirjem, veliko prodaje tobaka in trafike. Rok za prijave do 15- aprila 1927. Dr. Scftatferfa Ep.Iepsan proti epilepsi ji, krčem, padavici Ze IS let najbolje uveden. Dnevno prihajajo priznanja. Pobližja pojasnila daje in požilja lekarna sv. Štefana, №r. M. Fišter, Озјјек III. M. OMENIIC Llubliana, Kongresni ira ï Nâlvetln zaloga ženskih ročrt'1* del nrl-pedajoCtga inaltrijola In drobnarije. Predtlsharija. Vezeulr. na roho In strol Pllslrante Kulrlranle Cnllanje azuriranje Zunanja naroïlla se vettno In točno IzvrSé. m m sa m Trgovcem z Idcznino m шшшт hlafiom! Za bll2a|o£o pomladansko in leino sezijo bodeie potrebovali vsahomfnih žičnikov in Kice Itfane ail svefie, dalte hoiarnlhe, HCnihe /a strešno leuenho brez^lavnihe. scetarje, taneinlKe. Stukafurnlhe, Londontre. pove.n he s imlo r* ô:o £l«vo. holnlHe z zarezo, sponhe. tviftoice In drucomtiie Mroine /«bile, halere Voni iiaih lre|e in najcenete. 1er pod noluâotiRelSloil pogoji doua» I s shiaiUšCa nalslarclSa dometa tovarna SIMON PIRC, KROPA P'SUe tahoj danes donlsnlco In navedite nribllEco letno potrebo, nahar prel-mete cenih In nalnlzio iroiiutitto? — Razp»$li|om te od 100 hâ iwmr» l na irtfo vitie, stavbena, ntlzorsha, CevifarsKa In ostala nod|et a! — Alio v V,Cvetno soboto«, t. j. 9. aprila 1927 »Prvi veliki živinski sejem«. Ker pride na ta sejem po vsej Sloveniji znana naša živinska rasa, predvsem iz Planine, so kupci vljudno vabljeni. Župan KARL WEBER. Zadružna grospociarslka banka a. a. Brzoav. nas'ov: Gospobanka Won *fev. 57, 470 n 979 Ljublfana, Miklošičeva cesto IO ________ Račun poštno ček. urada št. 11.945 Podružnice: Cel'e, Djakovo, Maribor, Novlsad, Sarajevo, Sombor, Split, šihenik. Ekspozitura: B!ed Kapital In rezerve skupno nad Oln 16,000.000 -, vloge nad Din 250,000.000 - Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice. Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami. Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod na'ugodneišimi pogoji. — Prodaja srečk Državne razredne loterije. KOSTANJEV TffllMSRI LES rabi za celoletno dobavo Erraesi Marine - Celje Zrinjskega ulica 4 «швимнмаинп - ----------ni " - I—rrnr imr-.....i п Г1<ШМ_||МЈИ——' Pri nabavi novih poslovnih knjig Vam postrežem le s prvovrstnimi izdelki, kakor tudi z brezplačnim proračunom A. Janežič, Ljubljana Florijanska ul. 14 knjigoveznica in črtalnica poslovnih knjig vilene rate si najlažje izbereš Ie v MODNI in MANUFAKTURNI trgovini I. Preac v Mariboru na Glavnem trgu, ker tam je največja in najnovejša izbira, oziroma zaloga. Naznanilo otvoritve! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvuriia v florijanshl UllCl St. 11 novo urejeno trgovino s Čevlji vseh vrst: za gospode, dame in deco od najfinejših do ležk h delovnih čevl ev. Obutev je sol'dnega, garntitirauo domačega izdelka, cene nizke. Priporočani se p. o. občinstvu z vljudnim vabilom na obilen obisk. Nezflia Perho, Ljubljana riorllansha ulica U. Nikake posredovalne prodate! Iz tovorne naravnost h Vam! Vabimo Vas, da si ogledale našo zalogo pomladne mošhe honiekciie kakor tudi oblek za dijake in otroke. Ne dašemo na obroke! Pač pa smo posebno ceni yi solidni! HeftaniCna tovarna oblek d. d. podružnica llubllana, Mestni trg St. 5 Najcenejši sîomnih kupite, za pomlad in poletje, pri »Slamnikarski in klobučarski zadrugi v Mengšu«, katera ima vedno na zalogi bogato izbiro najnovejših vsakovrstnih damskih, moških in otroških slamnikov po konkurenčni ceni. — Pridite in prepričajte se. Vsakovrstna popravila se izvrie v 8 dneh. oo, CB tja, > CГ pr r» >1 S- * lj letno Krtu Svetovno znani na-boljši šivalni stroj ie edino le Stoewer za rouuinsko in obrtne rabo. ZALOGA 1.ШШ, L'y [m SELEHaURGOl/ft ULICA 6/1 Teleton štev 980. ROYAL MAI I LIKE obvezo in spregle-dajte vendar enkrat, da je samo Vaš dobiček. ako =e danes kupile dopisnico za 5u para in pišete takoj po vzorce od sukna in kamgarna za moške obleke, razne volne za damske obleke, belega in pisanega platna, cefira, kretona in sploh vse manufak-ture na veletrgovino R. Siermeckl, Celfe št. IS kjer je izbira velikanska, kvaliteta izborila in cene čudovito nizke. Narcčila čez Din 5U0 poštnine prosto. J Damač prjšZEOd! Najboljša kafoûocsf! Kmetaualci! Najboljše umetno gnojilo je edinole Superfssfat znarnkç Janlca" gar. 16/18% v vodi raztopljiv. — Vsaka originalna vreča ima žig »Danica«. Najniže, franko usaka pus a"a Slouenlie, $ enake cene pri odg emu od 50QQ kg naprej. | Naročila sprejema: ,, DHNICfl" d d. zastop, Poljanski nasip 48 z predvojne kakovosti in najvljudneje vabi na obilna naročila Pivovarna „UNION", Maribor оек-PivA ————va Podpisana tvrdka naznanja cenj. odjemalcem, da je začela z razpečevanjem svojega po monakovskem načinu varjenega