ULA Iti
dei
Dr
ka noč el. poned ia rt
et (zadn,
Na 3. strani objavljamo voliini program in kandidatno listo KP za dolinsko občino.
DELO
GLASILI* KOMITKlSTVtNK PARTIJE 8. T.«fr.
'ranklin 8NOVLJENA IZDAJA LETO IV. ŠTEV. 175
k ZDA. "-------------------------
slavni i
aZIMO, KAJ DELAMO
T H S T SOBOTA, 11$. ABBILA 1032.
CENA 20 LIR
'ditelji titovcev, Agnelet-II. ev, slovenskih klerikalcev °6-* 1 * * * ončičevcev so si na taboru ba po žSstva v Bazovici javno se-- 22. Gr roke, pozabili na vse za klaviike, s katerimi so se skozi let pitali, in zapečatili i najmla,to alijanso» v imenu ško-lé'^Kor83 blagoslova (brez tega •eta zborlovenski klerikalci ne od-21 3 4 Radl*i° na	protikomuni-
iriac: «Ale borbe, varanja Slo-ven-lovenski barantanja, razkosanja iolinista I in «atlantske skupnosti/), taZUs?nri imajo skupnega Asnelet-1 - ls- ti, slovenski klerikalci, 'Ton-res?- rci in titofašisti? Kaj imajo 'istke JPnega Agnelettovci s titofa. ar: ((Na'’ k‘ 50 hm ugrabili ured-lejanka. a «Demokracije» Uršiča, aJju Ž— Engelmana, Magazinoviča ilnosti -ki so stregli po življenju tnvih voditeljev? Kaj ima-duet in (skupnega slovenski Merini -Vefl 5 6 7 8 9 titofašisti, ki so jim »kalni k’tepli msg. Ukmarja iz 'ronyjev:(in'iai iim ugrabili dolinske. Slovenšj župnika, prtepli Ijubljan-^na' B^a škofa Vovka, prav te dni j. nato °dili 5 duhovnikov s Tolpo že5*16"3’
radiu -:e si površno ogledamo vsa ki kulti a.- i
solisti.. 1ejstva, se nam zdi vsako isteljstvo ali zavezništvo S TRS'Pbgoée. 1.' vendar je te pri-in četčljstvo it avezništvo poslovni lo mogoč- . ker temelji na ^^nnnuniz o j , protisovjeti-Ó od V1’ bort>i -	' ti slovanskim
ni dok°^om *n deželam, borbi za ■sničenje barantanja, za u-
_______kitey vseh tržaških Sloven-
v atlantsko armado, za pod-:anoP^nie nacionalizma
'a 'Voditelje teh štirih sku-1 ie zadevica zelo lahka, e sedflU<^ 50 si do -včeraj pljuvali ki si°^raz- Za bazo pa ni tako red	kt^0	^ako	bodo titofašisti
...	.aze gledali na zavezništvo
Slca 'sbmi, ki so bili za časa sve-
'ne	vojne	s	Hitlerjem in
3	tssolinijem	in	so se borili
nu ob ^ Partizanom? Kako bodo a katet na to nenaravno pak-iše Pai'?nie	člani	z	baze SDZ,
otok /®Zjn 9N1S, medtem ko so ih do/1 do sedaj pravili o ugrafo-imi v^beth Uršiču, pretepenem delo ‘htarju in Vovku itd.? Težka ampa® razlaga, težko bo odgova-,Snam na vsa vPrašanja, ki jih tve po<.Za že postavlja. Mi smo pre-ki infuni, da se bo med pošteni-labijo 1 člani SDZ, SKS-Z, SNS in pravo 'bvc-i nag]0 veiiko ljudi, ki ”?? 0 . 0 odločno odbili na vrhu tumbev^^n0 nenaravno zavezni-rovne g
upravi °venci kakršne koli barve
1 je ®" hiorejo pozabiti ubijalcev
° snoH svetovni vojni, sedanjih rzelV * 1 2 f)vlìeV juS°sl°vanskih naro-
atera e ^ovenci našega Ozemlja zmagitp*1101610 in ne smejo poza-da z®) *’ t'a jih voditelji ženejo v ltanje^^0/ ker odobravajo Titove Ive to da «Italijani lahko do-l obči® »st», «kondominium z De sPerijem» in ker jih mečejo 13 k Pr°tislovansko klavnico. Ne lre.^(.rej° in ne smejo pozabiti, ehJo) jJ te kričijo glede Trsta od D)jcC°ni B in Jugoslaviji po-erjen'i, ni *n plačani razgrajači, ka-reba Srozijo s svojimi pestmi, ■ in s r IJithi divizijami kot Hitler Pr0 vdorom v 'Gdansk; kajti to imi rnor:2u5e, da Tito noče STO, da eJa Ce njegovo razkosanje med U	in Jugoslavijo, da ga
in'i® 'Ce S sil° razdrobiti. tovaL^6 dni je neka ameriška
V : r ainentarna komisija izjavi, ino v, v ZDA, da se 'bo na bližnjih am'P‘,hnltVah’ ki bodo po njihovem rn° J»;6nju «Plebiscitarnega zna-°dl°čiio, kako naj se izje i!{,r 6 razkosanje. Ta parlamen. >orba>0dnd komisija je izjavila, da darnfa	° Stesovi, oddani za itali-
irodi	® e nacionalistične stranke
e »teaVn* kot glas za priklju-ik0 ■ ^ Italiji: za titovsko-lipar--	*ndipendentistično fronto
k	an* glasovi pa bodo veljali
liagl)^----	--------
kot glas za priključitev k Jugoslaviji. Na vrsto je ponovno prišla «etnična rešitev», po ka. teri naj bi podeželje, če bi volilo za liparsko-titovsko-indi-pendentistično fronto, priključili k Jugoslaviji. To je, torej, bistvo tito-liparskega objema.
Komunistična partija že tri leta opozarja ljudi, naj ne nasedejo titovskim in liparskim limanicam, ker si bodo sami nakopali nesrečo na glavo. Naši prebivalci so opozorjeni: kdor odda glas za titovce, li-parje in indipendentiste pomeni. da je izbral Tita in Jugoslavijo in da bo šel pod Jugoslavijo. Tega pa si niti tržaški titovci ne želijo.
'Le z borbo proti titovcem in liparjem se branijo interesi iSTO in Slovencev. Sovjetska zveza nas podpira, zahteva STO kot ga določa mirovna po. godba. Bodimo njeni prijatelji, bodimo prijatelji slovanskih narodov, podprimo stališče KP in volimo njene kandidate. Tako se bomo rešili pred Titom in De Gasperijem in ne bomo nasedli raznim «plebiscitom».
K. SISKOVIC
NADALJUJEJO SE TAJNA POGAJANJA MED RIMOM IN BEOGRADOM
Babič se je v Londonu izjavil za nadaljevanje okupacije vTrstu
Smrtni krči londonske sleparije, ki je ni niti tito-liparsko-indipcndentistična delegacija rešila Titofašisti sploh ne govorijo več o STO, zahtevajo kot De Gasperi le nekaj sprememb v upravi cone A
V sredo se je v Londonu ponovno začela konferenca med predstavniki ameriške, angleške in italijanske vlade za določitev sprememb pri civilni upravi cone A STO. Do sedaj zgleda, da razgovori niso rodili konkretnih rezultatov in da je londonska sleparija doživela svoj neslavni konec v vzdušju vsesplošnega prezira pametnih ljudi.
Medtem ko se ameriško-britska - italijanska sleparija zvija v smrtnih krčih, 'se še vedno mudijo v Londonu «romarji», ki jih vodi Babič in jih plačuje Titova vlada. Babič. Agneletto, Petronio, Cerne, Stocca so prispeli v London, se zasidrali v enem izmed najelegantneje ih in najdražjih londonskih hotelov, se najprej predstavili jugoslovanskemu poslaništvu kot vojak, ki se javi predstojniku, in začeli
romati sem pa tja, da bi ustva. Gasperi in Tito. Najprej so se
rili videz velike zaposlenosti.
Dejstvo je, da so titofašistič-ni delegati iz Trsta s svojim potovanjem v London vsaj trenutno ustvarili videz, da je londonska konferenca nekaj legalnega in od ljudstva priznanega, ne 'pa sleparija vseh sleparij in zahrbtni poskus za izvedbo kravje kupčije na škodo tržaškega prebivalstva. S svojim potovanjem v London so Babič, Agneletto, Cerne, Stocca potrdili to sleparijo in dokazali, da hočejo, dobiti nekaj drobtinic z gospodarjeve mize.
Sli so v London prav tako kot De Gasperijevi delegati, da bi varali naše ljudi, ki vedo. da na tisti sleparski konferenci se ne more doseči to, kar že 5 let zahteva Sovjetska zveza in kar prav toliko časa odbijajo Angleži, Amerikanci, De
SLOVENCI!
Voditelji titovcev, Agnelettoveev, slovenskih klerikalcev, ki jih vodi škof Salitili, in Tončič so se združili.
Tito je avgusta 1951. dejal:
"Italijani lahko dobe Trst,,
in marca t. L: glede STO
"smo za skupno upravo, kondominium,, z De Gasperijem.
Dr. J. Agneletto je izjavil lani v tržaškem občinskem svetu:
((Zahtevati v tem trenutku, naj zavezniške čele odidejo iz l rsta in tega ozemlja, je utopija, je nemogoča stvar ... ».
((Katoliški glas», glasilo Santinovih slovenskih klerikalcev je 26. aprila 1951. pisal:
uPri zadnjih državnozborskih volitvah smo Slovenci na Goriškem in v Benečiji pokazali svoje iskreno katoliško prepričanje. V veliki večini, zlasti v Benečiji, smo oddali svoj glas križastemu ščitu (t. j. Democraziji Cristiani)». —Tako so slovenski klerikalci volili De Gasperi ja, «prijatelja» Slovencev.
Združili so se torej tisti, ki so in so vedno bili proti STO, kar dokazujejo gornje izjave.
Zato je vsak glas, ki bo oddan za titovsko-liparsko kandidatno listo, glas za uresničenje teh izjav, razkosanje STO, priključitev mesta k Italiji in podeželja k Jugoslaviji.
poklonili jugoslovanskemu poslaniku v Londonu, namesto da bi šli iskat pravico za Tržačane tja, kjer jo bi prav gotovo našli, t. j. na poslaništvu Sovjetske zveze, ki se ni izne verila svojim besedam. Sli sc rajši k tistim, ki so bili, so in bodo vedno sovražniki STO. S tem so Babič, Agneletto in ostali njihovi priveski dokazali, da ne marajo STO in da so jim «atlantski», protisovjetski in protikomunistični int.e resi nad interesi Slovencev, nad interesi STO.
In to so tudi dokazali na tiskovni konferenci, ki so jo imeli v «Grosvenor Hotelu». Prisotnih je bilo kakih 30 dopisnikov angleških in tujih listov. Predsedoval je odv. Stoc-ca, predstavnik Tržaškega blo. ka, ki ni nikoli skrival svoje privrženosti do Amerikanccv in Angležev in ki je 'bil letu 1920. izvoljen za tržaškega sve. tovalca na listi «Blocco Nazionale», v kateri je gospodaril zloglasni škvadrist Giunta. Govorili so tudi vsi ostali. Babič pa je v svojih izjavah potrdil, da ni prišel v London branit STO (v tem primeru bi se obrnil na sovjetsko .poslani štvo), marveč le da pritisne svoj pečat na kravjo kupči;o in da bi kot De Gasperijevi delegati zahteval za mes'o Trst nekaj popravkov v sedanji civilni ureditvi. On zahteva «upravne reforme», naj VU «obdrži le nadzorne funkcije», naj bi se uveljavili ie tisti členi mirovne pogodbe, ki govorijo o enakopravnosti Slovencev, o državljanstvu STO in o «tržaških potnih listih (kako načelne važnosti so zanj potni listi! op. ur.)». Zaključil je s temi besedami: «Taka re-
cijskih čet, Ustavodajni skup- predlagala obstoječe stanje s
ščini, začasni vladi itd. niti besedice. In z «upravnimi popravki» naj bi se prebivalci STO zadovoljili? Ne, gospodje, to je le druga stran kolajne tistega, kar zahteva tudi De Gasperi.
Londonska konferenca je velikanska sleparija, a je istočasno tudi krinka z aprava pogajanja, ki se v strogi tajnosti vršijo med Rimom in Beogradom. Titovski list «Politika» je 15. aprila objavil vest, ki pravi, da so se v marcu vodili tajni razgovori med Rimom in Beogradom za «rešitev» tržaškega vprašanja. Italija je predlaga la plebiscit, 'TitoVa vlada je
še odkritejšo upravno priključitvijo Trsta k Italiji pod an-glo-ameriško okupacijo. Plebiscit naj bi sledil po 10 ali 15 letih. O spoštovanju mirovne pogodbe niti govora. Saj je Ti. to zelo jasno dejal, da je za «KONDOMINIUM» z De Gasperijem. Resnica je, da hočejo priti brez naše vednosti cio razkosanja STO. Zato kdoi 'podpira Tita ali De Gasperija podpira smrt STO! Le borba za spoštovanje mirovne pogodbe po zahtevah ZSSR in Komunistične partije nam jamči neokrnjenost STO in boljše življenje.
SVETOZAR NOVAK
ZBOROVANJA
o tržaškem v g» ra ša ib ju
In stališču km
listov
DANES, v soboto 19. aprila ob 20. uri:
v RICMANJIH na trgu govori SISKOVIC v MAČKOVLJAH na trgu govori MALALAN v PLAV J AH na trgu govorita BIDOVEC in CAMPAGNA
pri SV. BARBARI v Ljudskem domu g o v rita POSUTA in PRODAN
v ŠKOFIJAH na trgu govorita BERNETiC in FR ANZA v BOŽIČIH v Ljudskem domu > verità CHINCHIO in BRAINI
v CAMPORAH v Ljudskem domu govorita župni
PACCO in MARASSI
v HRVATINIH v Ljudskem domu govorita PO-
STOGNA in BERTOCCH1
V	PONEDELJEK 21. t. m. ob 20. uri:
v GSOCANI na trgu govori GOMBAČ v PREBENEGU na trgu govori MARKOVIČ
V	TOREK 22. t. m. ob 20. uri:
v VEL. REPNU na trgu govori GOMBAČ v KRIŽU v Ljudskem domu govorila V!DAL- i SISKOVIC
v PREMENCANU govorita BERTOCCH1 in I.ORFDAN v GRIŽI govorita PRODAN in FONTANOT v FARNEJIH govorita MU LO in MICOR v CEREJIH govorita POSTOGNA in BRAINI v PD «TOMAŽIČ» z.. Slovence sekan Tomažič n Si Mitnica govori MALALAN
V	SREDO 23. t. m. ob 20. uri:
’ pri BANIH na trgu govori MIRA RIJAVEC
v 2 A VLJ AH govorita CAMPAGNA in MARTINELLI
V	ČETRTEK 24. t. m. ob 20. uri:
v GROPAI : na trgu govori MARKOVIČ pri OREH V govorita BERNETIC in POSTOGK A V LAZARETI govorita SANT ALESA in DE JI R! v BAR1SOMH govorita MARASSI in CHINCHIO
V	PETEK 23. I. m. ob 20. uri:
na KONKC MELU na trgu govori MALALAN v PADRICAH na trgu govori KATRA CEBULFC
IZJAVA KULTURNIH IN STROKOVNIH ORGANIZACIJ
Enakopravnost ie nedeljiva dosledno jo moramo branili
Volilna špekulacija titofašistov in njihovih priprežnikov z resolucijo o slovenski šoli Neiskrenost «Pravnika», «Jadrana» in klerikalcev v «odboru za slovensko soistv o»
Spričo razbitja enotne akcije v okviru «Odbora za slovensko šolstvo» ugotavljajo podpisane demokratične organizacije sledeče:
Z veseljem smo pozdravili to akcijo, od katere smo si obetali enotne odločne borbe za slovenske šole vseh vrst in sto. penj v coni A STO in s tem za narodno enakopravnost Slovencev. Brez oklevanja smo zato vstopili vanjo in aktivno sode. lovali po svojih predstavnikih s predlogi in nasveti, da tako tudi v tem Odboru, kot delamo to v okviru naših organizacij,
doprinesemo kar največ vse
organizacija civilne uprave na | splošnim koristim tržaških Sio. STO bi bila v interesu Trsta I vencev. Prepričani smo bili, da in tržaškega prebivalstva. Bila \ bodo tudi vse ostale skupine bi tudi v soglasju z določili mi. pripravljene vztrajno sodelova. rovne pogodbe». O coni B, brez
pogojn in popolni uveljavitvi mirovne pogodbe, imenovanju guvernerja, umiku vseh okupa-
ti na osnovi načel o narodni enakopravnosti, na temelju narodne strpnosti ter brezpogojnega spoštovanja mirovne pogodbe, t. j. načel, ki jih, vsaj
MANIFESTACIJE HITLERJEVEGA TIPA FO JUGOSLA VIJI
Kričijo, da jih Trst čaka
medtem ko so ga že prodali
Po vsej Jugoslaviji se stopnjujejo manifestacije, ki jih titofašisti organizirajo za Trst. Ko se vršijo manifestacije, zapirajo titofašistični priganjači tovarne, šole, urade, trgovine; prisilijo ljudi na cesto, jim dajo v roke transparente, medtem ko nekateri poklicni in plačani razgrajači tulijo na vse grlo kot razbesneli volkovi nekaj gesel fašističnega značaja. Jugoslovanska mesta zgledajo te dni kot mesta po .Nemčiji in Italiji, ko so nacifašisti pripravljali vzdušje za II. svetovno vojno.
Na trgih govorijo odgovorne vladne osebnosti in podajajo izjave, ki razkrinkujejo dv pičice vojnohujskaško bistvo sedanjega jugoslovanskega režima.
V tem razvnetem in pobesnelem vzdušju so se v zadnjih dneh vršile manifestacije v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Splitu, Sarajevu, Dubrovniku itd. Pojavili so se transparenti, ki pravijo: «Bolje rat, nego Trst», «Tito, evo nas, če je Trstu potreben spas (rešitev)», «Živel jugoslovanski Trst», «Trsta ne damo», «Naše meje so preko Devina in Soče», «Ho. čemo Trst in Gorico», «TITO, TRST TE ČAKA», «Ne damo Trsta, naša armada je čvrsta» itd.
O Svobodnem tržaškem o-zemlju ni več niti govora. Na manifestaciji, ki se je vršila v sredo v Kopru, so poklicni razgrajači kričali: «Cona B je Jugoslavija», «Jugoslavija, Jugoslavija!» Da bi nekako usmerili ljudstvo proti Sovjelssi zvezi, ki edina brani STO proti volji in dejanjem titovskih zahodnih zaveznikov so se pojavila gesla: «Dol Moskva, dol Rim — dol De Gasperi, dol Stalin!» kot da bi bil De Gasperi zaveznik ZSSR, ne pa prav njihov.
V govorih, ki so jih imeli titovski vladni funkcionarji, se ponavljajo ta gesla in se zahtevajo le nekatere «upravne» spremembe v Trstu, medtem ko se o coni B ne govori. Marinko je v-svojem govoru na ljubljanskem Kongresnem trgu, kamor so s silo prignali več de-settisočev Ljubljančanov in o-koliških prebivalcev, zahteval le prenehanje londonske konference, da se v Trstu u-vede enakopravnost Slovencev, da se v Trstu uvede slovenski jezik kot enakopraven jezik, da se ukinejo stari fašistični zakoni, da se vrne Slovencem materialna škoda. O STO in spoštovanju mirovne pogodbe niti besedice, V vsakem odstavku pa se je skliceval na «moč» jugoslovanske armade, potrjujoč tako militaristično in
V»
lond®
Iskali so se in v Bazovici so se našli...
hoteno j
-----------l_y
U 0>\j
Z/
siP^^RNIK: Vi ste bili včeraj za «provincia di Lubiana» in «Adriatisches Kustenland». Mi
0 danes za «kondominium» in «Italijani lahko dobe Trst». Zato si lahko podamo roko. Živelo borbeno bratstvo narodnih izdajalcev vseh dob!
S tabora izdajstva
Santinov blagoslov in Titova ustrahovanja in denar
imperialistično bistvo sedanje jugoslovanske vlade, ki so j. mednarodne obveznosti deveta briga
V sredo je bila tudi v Kopru manifestacija, na kateri je sodelovalo več tisoč ljudi.
•ki so jih prisilili na trg, ker so zaprli tovarne, urade, trgovine, šole. Govorili so znan predvojni fašist Parenzan iz Pirana, javni tožilec Furlanič, zloglasni Nerino Gobbo in nek Krese iz Ljubljane. Vsi govorniki so kričali po taktirki svojih «kamaradov» iz Jugoslavije. Nerino Gobbo je v svoji protikomunistični in fašistični razvnetosti dejal, da se Italija in Jugoslavija morata združiti, da se zoperstavita «rdečemu imperializmu in rdeči nevarnosti» (prav tako, op. ur.) in trdil, da bo Jugoslavija branila Italijo pred napadom «rdeče 'Sovjetske zveze».
Na zborovanju v Kopru n' bilo opaziti niti ene tržaške za. stave, medtem ko jih je bilo veliko jugoslovanskih. Tudi to je 'bilo v duhu manifestacije, na kateri so kričali «Tukaj je Jugoslavija». Prav tako so se poklicni razgrajači in govorni ki sklicevali (med temi tudi fašist Parenzan) na «pridobitve narodno osvobodilne borbe» in na «partizanstvo», medt°m ko so v nedeljo v Bazovici zborovali skupno s tistimi, Ki so za časa NOB bili v vrstah četnikov, belogardistov, domo brancev, ustašev, kolaboracio nistov Hitlerja in Mussolinija, bivših lakajev «Visokega komisarja» Graziolija.
Vsekakor so titofašisti uprizorili te manifestacije iz dveh poglavitnih razlogov: da bi jv. goslovanski narodi pozabili težko notranje stanje in usme-1 sti z vsakim škodljivim politikant rili svoje nezadovoljstvo na , stvom. agitiralo za «polno» ude-
V nedeljo je bil v Bazovici tabor narodnega izdajstva ljudi, ki so se povezali v enotno fronto proti STO, proti interesom Slovencev in so ponovno in tokrat vsi sicupaj izpričati svoje klečeplazenje pred najhujšimi sovražniki STO in Slovencev, t. j. pred Angleži in Amerikanci.
Dva tedna so titofašistični in liparski voditelji napenjali vse svoje sile, da bi mobilizirali svoje ljudi za tabor v Bazovici. Glavno vlogo so pri' tem igrali titofašisti, ki so pognali vse svoje aktiviste na 'delo, da bi šli od hiše do hiše in z vsakršnimi metodami «prepričali» ljudi, naj se udeleže «skupnega» tabora v Bazovici. Zgodilo se je, da so titofašisti grozili invalidom, materam in sorodnikom padlih v NOB, da ne bodo več prejeli pokojnine, ako se ne bodo udeležili bazovskega tabora. Drugje so po stopinjah fašistov pravili ljudem, da so za Italijo, če ne gredo v Bazovico.
Vodstvo tabora je bilo v rokah titofašistov. Voditeljem ostalih strank so dodelili le vlogo pridnih in zvestih pomagačev. Denar je tudi prišel iz titofašističnega, oz. iz žepa jugoslovanskih narodov. Najpridnejši sodelavci titofašistov so bili slovenski duhovniki, ki so iz prižnic oznanjali bazovski tabor in pozivali ljudi, naj se ga udeleže. V svojih pridigah so dejansko ukazovali ljudem, da morajo v Bazovico. Na ta način se ie tudi ob tej priliki brez nobenega dvoma pokazala v vsej svoji luči fronta od Santina do Babiča. Tudi po slovenskih šolah je učiteljstvo in profesorstvo, ki bi moralo skrbeti za duševni kruh našega mlajšega roda in pome-
zunanja vprašanja: da bi pred jugoslovansko in tržaško javnostjo prikrili, kako izvršujejo 'barantanje s STO, kako se domenjajo z De Gasperijem in ameriško-angleškimi imperialisti za razkosanje našega O-zemlja. Oba ta dva cilja sta postala jasna, ko so po vsej sili vrinili v manifestacije pro. tisovjetska gesla, in ko so pozabili na STO in se začeli zavzemati kot De Gasperi le za nekatere neznatne popravke sedanjega okupacijskega režima v coni A.
ležbo. Navadili so se pač metod italijanskih šovinistov, ki tirajo v manifestacije mlade šolske pobaline. Ze to dejstvo nam dokazuje da se skušajo titofašistični in liparski «vijaki» zoperstavljati šovinizmu s še večjim šovinizmom.
V nedeljo pa so titofašisti mobilizirali nešteto avtobusov, ki so brezplačno vozili udeležence v Bazovico. Iz cone B je prišlo veliko ljudi, ki so se izdajali za «pristne» Tržačane in so se vozili s svojimi avtobusi na liter
vina. Tudi z Goriškega so «organizatorji» pripeljali več ljudi. Prav tako so prišli «Tržačani» iz.. sežanskega okraja. Spoznani so bili prebivalci Orleka. Tabora v Bazovici se je udeležila vsa zloglasna begunska belogardistična kolonija, ki se je pripeljala u Bazovico v luksuznih avtomobilih in tako pokazala, kako se kosat i pred vsemi z žulji delovnih ljudi. Saj to ni nič čudnega. Prav te dni se na avstrijsko - jugoslovanski meji vršijo velike veselice v pozdrav 50.000 vojnih zločincev, ki jih je Rankovič pomilostil, in se sedaj vračajo na kraj svojih zločinov.
V	Bazovici so nastopili 4 govor, niki.
V	imenu slovenskih «neodvisne-žev» je govoril dr. Tončič, ki se je skušal pobahati z 42.000 žrtvami našega ljudstva, medtem ko
(Nadaljevanje na IV. strani)
donsko konferenco takšna kot je, brez bistvenih popravkov. Temu se je predstavnik naših organizacij upravičeno uprl ter prikazal njen resnični namen. Namesto te resolucije je predložil naš osnutek, že objavljen v «Delu», v katerem se odločno prikazuje raznarodovalna politika Vojaške uprave proti tržaškim Slovencem, obsoja najnovejši Titov predlog glede kondominija (ski one uprave) Italije in Jugoslavije nad STO ter poziva varnostni svet, naj pošlje svojo komisijo, ki naj se na lastne oči prepriča o na. rodnem zatiranju Slovencev in vsesplošnem kršenju demokratičnih pravic v coni A ter Italijanov kot Slovencev in Hrvatov v coni B. Kljub zagotavljanju, da so za STO in proti vsakemu barantanju, da so za popolno narodno enakopravnost ter da se bodo boriti proti vsem zatiralcem narodnih p ra.
navidez, priznavaje tudi ostale štiri skupine, ter da ne bodo skušale zlorabiti te akcije v posebne namene svojih politič. nih vodstev.
Toda izkušnje v tem Odboru so nas, žal, prepričale o nasprotnem. Ze na prvem sestanku je društvo nacionalističnih akademikov «Jadran» nastopilo proti sodelovanju naše Zveze tržaških visokošolcev, ker so poleg Slovencev v n.iej včlanjeni tudi Italijani. To društvo pa je kasneje izstopilo z utemeljitvijo, da «ne misli sodelovati na splošni narodni podlagi». Pod pritiskom okupacijskih oblasti je izstopilo tudi klerikalno Združenje uslužbencev slovenskih šol brez vsake utemeljitve, d očim klerikalna «Slovenska prosveta» doslej še ni imenovala svojih predstav, nikov v Odbor. Društvo «Pravnik», v katerem so včlanjeni pripadniki vseh štirih naciona.
Iističnih skupin, pa kljub nalogu prvega sestanka ni hotelo sklicati odborove seje niti ni doslej pristopilo v odbor in dalo svojega pristanka za sodelovanje v akciji.
Ko pa so bile razpisane volitve, so nacionalistične skupine po dveh in pol mesecih sabotiranja pohitele s sklicanjem Odbora za slovensko šolstvo prav tako kot z akcijo za Slovenski osrednji kulturni dom, da bi tako pokazale volivcem «vso svojo veliko skrb za koristi Slovencev». Poleg tega pa so to priliko skušale izkoristiti za svoje temne politične manevre proti STO in njegovemu, prebivalstvu, v namenu prikriti barantanje in njegovega pobudnika Tita, braniti njegovo zločinsko raznarodovalno politiko proti Italijanom v coni B ter zamolčati glavno krivdo an. glo-ameriške okupacijske uprave za narodno zatiranje Slovencev cone A. V ta namen so predložili resolucijo, ki naj bi služila na eni strani barantanju z našim Ozemljem na londonski konferenci, na drugi strani pa s poglabljanjem mr-
žnje do Italijanov ustvariti slo-: nam prebivalstva obeh con
vic prebivalstva STO, pa nhi ena cd navedenih skupin ni hotela pristati na našo resolucijo, i;i postavlja le zahteve. Titovci so sejo zapustili in se s tem odpovedali tej akciji. Predstavniki ostalih skupin pa so tudi kasneje izjavili, da nočejo sodelovati na osnovi teh načel in zlasti ne brez titovcev. S tem so te skupine dejansko razbile akcijo ter ponovno potrdile, da jim niso mar koristi slovenskega ljudstva STO ter da so za volilni blok s titofašisti na čelu pripravljeni izdati tudi osnovna načela svojega navideznega programa, t. j. u-stanovitev STO, dosledna enakopravnost Slovencev, Hrvatov in Italijanov ter borba proti narodnim zatiralcem.
Ni mogoče braniti osnovnih koristi tržaških Slovencev brez dosledne borbe za ustanovitev STO proti vsakemu barantanju, (Nadaljevanje na IV. strani)
V ZNAMENJU MEDNARODNE SOLIDARNOSTI
Danes ob 17 v Kinu ob morju IV. kongres Enotnih sindikatov
Danes popoldne ob 17. uri bo dvorani Kina ob morju slovesna otvoritev IV. kongresa Zveze enotnih sindikatov Svobodnega tržaškega ozemlja. Kongres se bo nadaljeval tudi jutri ves dan in ,se bo zaključil jutri zvečer.
Kongres Z.ES STO se vrši v času. ko se nad Tržaškim ozemljem zgrinjajo temni oblaki barantanja med Titovo in De Gasperijevo vlado pod pokroviteljstvom ameriško-angleških imperialistov, ko se začenja volilna borba in ko se je po-dvolila gonja proti demokratičnim in sindikalnim svobošči-
venskega nacionalističnega volilnega bloka pod vodstvom titofašistov. Predstavnik titov. cev je na seji komisije za sestavo resolucije vztrajal, da mora biti predložena resolucija sprejeta in odposlana na lon-
STO Kongres bo nujno moral zavzeti stališče po vseh teh vprašanjih, ker gre danes bolj kot kdaj koli 'prej za obstoj in življenje vsega delovnega ljudstva.
Na dnevnem redu je 9 točk.
1.	Imenovanje- predsedstva;
2.	imenovanje delovnih komisij:
3.	poročilo o delu in nalogah Zveze in diskusija (v imenu Izvršnega odbora poro ča tov. E. Radichi;
4.	finančno poročilo;
5.	poročilo komisije za overov. ijenje pooblastil;
6.	spremembe statuta;
7.	poročila delovnih komisij in odobritev resolucij;
8.	izvolitev Izvršilne komisijo, R-Zsodišča in pregledovalcev računov:
9.	zaključek.
Kongresu bodo prisostvovali predstavniki Svetovne sindikalne zveze, delegacija CGIL. predstavnik Francoske zveze dela (OGT) in predstavniki sindikalnih organizacij drugih dežel.
«TALI E QUALI»
Titofašisti in njihovi liparski cucki so se te dni razkričali na vse grlo, da italijanski fašisti ne zahtevajo le Trsta, marveč tudi Pulj, Zader, Reko, Dalmacijo. Kot dokaz so objavili številko «Ji nuovo popolo d’Italia», ki ga je njihov zaveznik De Gasperi dovolil. Ne objavljajo pa s takimi naslovi in slikami vse, kar kričijo Udbovci po coni B in Jugoslaviji. Oglejmo si te cvetke imperialističnih vampirjev, žal, jugoslovanskega porekla, ki so do pičice podobni italijanskim «ka-meradom». Te dni so po nalogu titofašistične vlade kričali po ulicah jugoslovanskih mest naslednje: «Rajši vojno kot Trst!», «Življenje damo, Trsta ne damo!», «Kjer so naše žrtve, tam so naše meje!», «Tito - Partija -vsi smo armijal», in kar je še najbolj jasno v tej fašistični tragikomediji «TITO, TRST TE ČAKA!» Kako se vsa ta gesla strinjajo z obstojem STO. s spoštovanjem Mirovne pogodbe, z njeno uveljavitvijo? Ali niso mòrda prav ta gesla najboUši dokaz, da jugoslovanski fašisti, katerim so se pridružili tržaški liparji in 50.000 vojnih zločincev, ki so se te dni vrnili v Jugoslavijo, nočejo STO, nočejo spoštovanja mirovne pogodbe, marveč da korakajo po poti osvajanja tujega ozemlja, ki ni niti Titovo niti De Gasperijevo?
POTRJUJEJO
BARANTANJE
Poslanci slovenske titofašistične skupine v Ljubljani dne 12. t. m.:	«PONOVNO POU-
DARJAMO, DA JE EDINI NAČIN ZA REŠITEV TRŽAŠKEGA VPRAŠANJA SPORAZUM MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO». Torej barantanje, kravja kupčija. Toda to trdimo že 3 leta.
STOKA UVODNIČAR
Uvodnik posebne izdaje (izdaja ni posebna, ker so izdajalci eni in isti) .«Primorskega» z dne 14. t. m. je podpisal Frane Stoka. Pozval je vse Slovence, titojašiste in liparje na tabor v Bazovici. Oglejmo si, kaj je isti Stoka dejal v nedeljo 20. marca 1949. na II. zasedanju GO titovske OF o voditeljih liparjev in Tončiču. Jz «Primorskega» 22. III. 1943.: «Tov. Stoka je poudaril, da so v tem dolarskem taboru (med liparji, op. ur.) ljudje, ki so slovenski narod v najtežjih dneh njegove zgodovine izdali, ki so sodelovali z italijanskim in nemškim okupatorjem pri moritvi slovenskih borcev za svobodo ter pri požiganju slovenskih vasi, česar jim naše ljudstvo ne bo nikdar pozabilo. Omenil je nato vlogo skupine tako imenovanih sredincev z dr. Tončičem na čelu, ki so bili že od vsega začetka hlapčevsko razpoloženi napram anglo-arne-
riškim imperialistom... ter so danes na liniji istih parol že omenjenih dolarskih (sedaj dinarskih, op. ur.) demokratov». Sedaj pa se vsi skupaj bratsko objemajo!
S TABORA IZDAJSTVA
Dr. Tončič: «Opčine .mučilnice, morišče pod Skednjem, zopet Opčine, ul. Ghega, pogorišča. bojišča, grobovi...» — Kje pa je bil dr. Tončič takrat, ko smo mi vse to doživljali? Naj se malce ozre naokrog in morda bo med udeleženci tabora spoznal kakega sokrivca za vse to, kar je naštel.
* * *
Isti: «Mi imamo konferenco v Londonu za ilegalno...» — Zakaj pa ste poslali tja svoje delegate? Da ne bo več ilegalna?
* * *
Isti: «S tega veličastnega tabora, kjer so zbrani tisoči pri-. stnih tržaških Slovencev...» — Da, tudi dr. Dekleva je «pristen» Tržačan iz... Materije. In koliko je bilo takih?
* * *
Isti: «Toda po drugi strani je tudi res, da Z VU ravna po vaših (De Gasperijevih, op. ur.) navodilih in pod vplivom vlade v Rimu» — Pomilujemo Vas,
dr. Tončič! Kakor da bi lahko hlapec ukazoval gospodarju. Reciie ra ši, da nočete priznati, da je vsega kriva VU in da •nora veljati prav neizprosna borba proti Angležem in Ame-rikancem! Toda. ne doUkajmo se te pesmi, kaj ne, dr. Tončič?
* * *
Dr. Branko Agneletto:	«V
miljskem kominjormističnem občinskem svetu se ne more govoriti slovenski». — Da, g doktore. Toda kdo je tega kriv? Vojaška uprava, ki jo sestavljajo VASI prijatelji in ki deluje po navodilih VAŠIH... zavez nikov.
* * *
Isti: «Jugoslovanski narodi so pred vsem svetom izjavili in za to jim gre naša zahvala, da stoje danes glede STO na istih pozicijah in da so pripravljeni podpirati tržaške Slovence v teh njiliovih naporih». — Vsekakor pomenjajo titovske fašistične manifestacije, na katerih se kriči: Tito, Trst te čaka», «Bolje rat nego Trst», «Življenje damo, Trsta ne damo», za Agne-letta «podpora STO». Le zaljubljenci vidijo v start, škrbasti, oguljeni in mršavi babi najlepšo žensko na svetu. Vse najboljše, zaljubljeni voditelji SDZ!
Antikomunist dr. Dekleva: «Povejmo vsakomur v obraz, da kdor dela zavestno ali podzavestno za povratek tega ozemlja pod Italijo, je izdajalec...» — Zgodovina bo nekdaj rekla: «Tako je dr. Dekleva rekel samemu sebi izdajalec».
lovci in liparji so proti STO - Kdor voli njih liste, je za priključitev Trsta k Italiji in podeželja k Jugoslaviji!
INTERVENCIJA TOV. BIDOVCA V OBČINSKEM SVETE
Vojaške in civilne oblasli
so krive zatiranja Slovencev
Velik delež odgovornosti nosi dosedanja občinska uprava z DC na čelu - Protipravna prepoved rabe slovenščine v javnem življenju - Zapostavljanje slovenske šole in kulture
Kot lani tako tudi letos ni občinski odbor smatral za pu-treono oorazioziti svojo polittico v posameznih panogah javnega življenja. Pomanjkanje utemeljitve daje naazormm u-biastem možnost, da Samovoljno črtajo postavke, ki so po mnenju obe. sveta in odbora morda najpotrebnejši. S tem se ooč. odbor sam odpoveduje še oni bore avtonomiji, ki so nam jo vojasxe oblasti doslej pustile. To je še posebno šKouljivo v vprašanju javne vzgoje, ki je pri nas brez dvoma najobčut-ijivejši sektor javnega življenja. Ce obcinsKi odbor ni o-oraziozil zasnove svoje politike v vprašanju šole in kulture, še ne pomeni da je nima, temveč le, da je iz zna-r»zlogov noče pokazati
nm
pred javnostjo; pomeni, da hoče zlorabiti tuoi to področje za svoje posebne namene in da nima namena rešiti še obupno stanje šolstva in kulture, za kar pada velika odgovornost prav na občinski odbor ter na protiljudsko in protislovensko politiko Krščanske demokracije in petih priprežniiških skupin. Prav zato se ne mislim toliko baviti s proračunom in njegovimi mrtvimi številkami, marveč predvsem z resničnimi dejstvi, ki edini morejo prikazati resnično stanje šole in kulture v naši coni in ki zgovorno- obsojajo odgovorne za to stanje, to je civilne oblasti, med njimi občinski odbor v Trstu z velikim deležem krivde, dalje italijanske in slovenske šovinistične kroge ter končno glavnega krivca okupacijsko vojaško oblast.
Spričo strahovitih znižanj lanskega proračuna, sprejetega na sej.1 ooc. sveta 12. junija ittož, s strani VU postaja vse deio občinskega aparata m občinskega sveta za proračun popolnoma brezuspešno. 'Letos so skoro vse postavke proračuna zvišane v primeri z lanskimi, tako za osnovne šole za približno 18%, za vrtce cà 21, za Slovenske šole cà 17 odst. itd. Nehote pa se vsiljuje vprašanje. koliko bo od teh postavk še ostalo, ko bodo prišle iz neusmiljenih rok nadzornih oblasti.
Toda poglejmo sedaj rajši dejstva resničnega življenja, ki kažejo stanje šole in kul
trebam Slovencev in kjer naj bi dobile svojo primerno streho slovenske gledališke predstave, koncerti, glasbena in dramska šola, ljudska in študijska knjižnica in druge kulturne ustanove. To akcijo podpira KP STO in naša skupina, vse podeželske občine in vsi demokratični Italijani, ki vidijo v njej pravično zahtevo za priznanje osnovnih pravic enemu delu prebivalstva te co-
novih šol. 'Ce nimamo vrtcev v Kolonji, Kolonkovcu, ul. S.
Francesco in dr., osnovne šole v Kolonji, metodične šole za otroške vrtnarice, dvorazredne trgovske šole, je v veliki meri krivda odbora, ki je bil gotovo vprašan za mnenje, katero je merodajno pri ustanav ljanju novih šol. Nujna je gradnja novih osnovnih šol na Greti, pri Sv. Jakobu in zlasti še v Rocolu. Prav tako pa je
nujna zgraditev poslopja za slovenske srednje šole, ki se danes nahajajo v zdravstveno in vzgojno popolnoma neprimernih prostorih. Odbor pa je premalo skrbel tudi za opremo slovenskih in tudi nekaterih italijanskih šol v ljudskih predelih.
Zločini belogardistov
ture in o katerih prav gotovo ne bodo govorili odborniki. Omejil se bom predvsem na slovensko področje, ki je brez dvoma najboljše zrcalo, s kakšno «demokracijo» so prežete oblasti, katerim je zaupana javna uprava.
Kljub jasnim določbam mirovne pogodbe in kljub splošno priznanim načelom demokracije smo Slovenci te cone še vedno deležni nasilij in zapostavljanj. Nimamo pravice govoriti materinskega jezika v javnih uradih. Se je v veljavi fašistični zakon, ki pod pret-njo kazni prepoveduje uporabo slovenščine na sodišču. Vojaška uprava je dodala temu zakonu še prosiuli ukaz št. T83, po katerem je v občinah Trst in Milje italijanščina priznana kot edini uradni jezik, do-čim je v ostalih občinah pri-
znan slovenščini le značaj pomožnega jezika. Ob koncu našega mandata velja ponoviti, da je k izdaji tega ukaza mnogo pripomogla večina v tem občinskem svetu, ki je bila odbila tudi predlog komunistične skupine za imenovanje slovenskega tolmača in stenografa.
Nadaljnja velika krivica, za katero so odgovorne vojaške in civilne oblasti, je prepoved uporabe starodavnih slovenskih imen naših krajev in obvezna uporaba poitalijančenih imen slovenskih vasi. To sredstvo služi kot nekoč Mussoliniju za «dokaz», d-a tu ni Slovencev, očividno v namenu olajšati barantanje, ki je v teku. Povrnitev prvotnih slovenskih priimkov se ovira z -dolgotrajnim birokratičnim postopkom, Anagrafični urad pa prezira slovensko pisavo naših rodbinskih in krstnih imen.
Na področju kulture gredo stvari za Slovence iz slabega na slabše. Pristojne oblasti še do danes niso smatrale za potrebno, da bi poskrbele za povračilo škode, ki so jo od fašizma utrpele kulturne ustanove in ki gre v milijarde lir v sami coni A STO. Nasprotne, še vedno nadaljujejo z odvzemom prosvetnih domov, ki so še ostali v rokah slovenskih in italijanskih prosvetnih društev. Poslednji je primer P. D. «Sl. Škamperle», kateremu je bil na pritisk VU odvzet sedež na tožbo Finančne intendence, ki se je opirala na le navidezno zakonit, dejansko pa nasilen odvzem imovine ljudstvu strani fašistov. Takšne krivice so možne le zato, ker ni zakonodaje, ki bi ščitila po fašizmu najbolj prizadete skupine, to je delavske organizacije in slovenska narodnostna skupina. Toda to ibi bilo mogoče izvesti, kot kaže zakonodaja VU o povračilu škode Zidom.
Na tem mestu je potrebno podčrtati tudi dejstvo, preko katerega gre obč. odbor molče že vsa leta, to je, da odbor v ničemer ne podpira kulturnih teženj ljudskih krožkov, ne da jim na razpolago prostorov, niti jim ne pomaga drugače. Čakamo odgovora odbora glede dodelitve učilnice za strokovne tečaje, ki jih organizira P. D. «Škamperle» za svetoivansko prebivalstvo, in za odstop oa-rake, ki je že izven rabe. Kljub neštetim razočaranjem hočemo še upati, da bo odgovor ugoden. Kar se tiče slovenskih potreb prikazujemo potrebo, da mestna knjižnica nabavlja tudi slovenske knjige, da bi tako mogla služiti tudi slovenskemu prebivalstvu.
Kljub neštetim zahtevam merodajne obliasti še do danes niso rešile vprašanja dvorane za slovensko gledališče. V teku je akcija 5 skupin z zahtevo, da se v Trstu zgradi osrednji kulturni dom, ki naj bi odgovarjal vsem kulturnim po-
V Trstu so te dni javno in uradno sklenili zavezništvo tisti, ki so morili, požigali, mrcvarili, mučili slovenski narod za časa vojne in tisti, ki jim sledijo danes. Zato ni nič čudnega, da so postali prijatelji tisti, ki so zahtevali „pro-vincia di Lubiana" in priključitev ne samo Trsta, marveč Primorske in Slovenije k ,.Velikemu rajhu" Hitlerja in tisti, ki danes pravijo, da ,,Italijani lahko dobe Trst" in so za ..kondominium" - Na sliki: Belogardistični krvniki
Stanje slovenske šole bi bilo nedvomno mnogo boljše, če ne bi bil obč. odbor z DC na čelu prežet s sovraštvom in predsodki do nje. Dve leti bridkih izkušenj sta nas le še bolj utrdili v prepričanju, da nosi velik del odgovornosti za zatiranje Slovencev na vseh področjih javnega življenja, katerega glavni krivec pa je okupacijska vojaška oblast, ki jo pri
njenem delu zvesto podpirajo šovinisti z obeh strani. Vemo,
da to služi anglo-ameriškemu imperializmu za razdvajanje prebivalstva, za netenje narodnega sovraštva in s tem za utrjevanje svoje strateške boze za napad proti socialističnemu Vzhodu. Toda, kot dokazujejo zadnji dogodki, si med ljudstvom vedno bolj utira pot prepričanje, da nevarnost ne preti s strani ljudstva, ki govori drug jezik, ali od množic, ki se bore za svobodo, bratstvo in mir, marveč s strani tujega imperializma in njegovih tukajšnjih hlapcev, ki sede v vodstvih protiljudskih strank. Ko bo to prepričanje
Mladina, pripravi se
za "uspešen telovadni nastop!
Vsi in vse za proslavo Prvega maja!
T
,r ,	/	/	, v #.
v pleneči po podeželju
rJAì, KOEO&MA
Iz naše vasi, če se ne motim, se od začetka rubrike «Sprehod po podeželju», sploh še nismo oglasili. Da ne bi kdo zaradi tega mislil, da pri nas nimamo problemov! Ne, toda pri nas namreč nimamo tistega, ki bi bil, tako po domače povedano, «urnejše roke», da bi pisal. Neštetokrat sem sicer že mislil da bi bilo treba «Delu» nekaj poslati iz Zg. Kolonje, pa sem vedno odlašal, dokler me ni že skrajni čas prisilil na to. V
VPRAŠANJE VOJNIH POKOJNIN ŠE VEDNO NEREŠENO
Titovske špekulacije
na škodo padlih borcev v NOB
Niti italijanski fašizem se ni posluževal takih nesramràh metod - Titovci delijo „podporo" le ljudem, ki jih potem izkoriščajo za svoje umazane provokatorske namene
Kot vsi jugoslovanski narodi so se tudi Slovenci in Italijani STU udeležili narodno osvobodilne borbe. Na stotine družin je izgubilo v težki borbi proti nacifa-šizmu in njegovim belogardističnim hlapcem enega ali več svojih dragih. Veliko je družin, ki so
izgubile hišnega gospodarja, mno-splošno prodrlo, med množice. ; g0 je otrok, ki so ostali brez staršev in mnogo je mater, ki se jim
bomo lahko rekli, da se tudi nam Tržačanom odpira svobodno življenje brez zatiralcev, v delu, napredku in miru.
NASVETI
BRALCEM
T. S. - TRST - VPRAŠUJE: Prijavna pola, ki jo pošilja finančni urad za izpolnitev Va-nonijeve izjave, ima na strani, kjer se prijavi dohodke na zemljišče, dve koloni, v katerih se mora odgovoriti na vprašanja «Reddito domenicale» v prvi in «reddito agrario» v drugi koloni. Prosim, da mi razpasnite kaj je prvi in kaj je drugi?
ODGOVOR: «Reddito dome, nicale» je skupna vsota kapitala in pridelka naloženega na zemljišče; ta dohodek je obdavčen v davku na zemljišče. «Reddito agrario» pa obdavčuje obresti poslovnega kapitala in vodilno poslovanje, izključivšj ročno delo (lavoro manuale).
M. G.
še solzi oko po sinu, hčerki ali možu. Za vse te silno prizadete ljudi ni denarja, s katerim bi se jim poplačala izguba. Največja skrb vsake vlade in oblasti bi morala biti usmerjena za pomoč tem od vojne prizadetim ljudem.
Po končani vojni, ko so se vojni invalidi, vdove ter drugi prizadeti povpraševali, kam naj se obrnejo, da si uredijo zadevo pokojnine, so jim etakratne titovske organizacije na Tržaškem obljubljale, da bo za vse interesente poskrbela jugoslovanska vlada in jim določila primerno pokojnino. Poleg tega se je vsakega posameznika opozarjalo, naj se ne obrne do italijanske vlade, ker da bi to dejanje pomenilo izdajstvo NOB.
Minulo je že sedem let od konca vojne in na žalost je vprašanje vojnih pokojnin za ogromno večino prizadetih še vedno nerešeno.
Uradni list FLRJ št. 44 z dne 31. V. 1946 je objavil zakon o vojaških vojnih invalidih, k ate. rega čl. 5 določa, da imajo pravico do podpore (ne do pokojnine, kar bi bilo nekaj stalnega op. ur.) in zaščite Po tem zako-
nu razen jugoslovanskih držav, ijanov tudi tuji državljani in njihove rodbine, ki so se med vojno borili v vrstah jugoslovanske narodno osvobodilne vojske ter ne prejemajo pokojnine od
Koimmistiena mladina in volitve
ne. Zato upamo, da bosta tudi občinski svet in odbor podprla to pravično težnjo vseh Slovencev.
Vprašanje slovenske šole se po krivdi VU in ostalih oblasti, vštevši obč. odbor, vleče že sedmo leto in daje vtis, kot da služi samo obema nacionalizmoma za sejanje narodne mržnje in šovinizma. VIU je leta 1947 izdala ukaz, s katerim «na novo ustanavlja slovenske šole», čeprav so do leta 192/ že obstajale z lastnim organič-nim načrtom in stalnim kadrom učiteljev. Zato zahtevamo od VU, da spremeni svoj ukaz v toliko, da «se slovenskim šolam, ki so nekoč obstajale, zo pet obnavlja slovenski učni jezik»; s tem bi bili odpravljeni dve najtežji krivici naši šoli, to je pomanjkanje organičnega načrta ter nestalnost slovenskega učnega osebja. Prav tako pa naj dobe organičen načrt in šolniki stalnost na onih šolah, ki preje niso obstajale, gre predvsem za slovenske srednje šole. 'Stalnost je treba priznati tudi ostalim učnim močem, ki imajo vse predpisane pogoje. Onim pa, ki nimajo formalnih pogojev, ker vprašanje državljanstva STO še ni urejeno, pa naj se zagotovi stal na namestitev in dostojno življenje do dokončne ureditve vprašanja. V prvi vrsti pa mora prenehati vmešavanje tajne policije v imenovanje učnih moči.
Naša osnovna zahteva je, naj bo slovenska šola enaka italijanski v pravicah in dolžnostih, kar mora sloneti na veljavni zakonodaji. Ta enakopravnost mora biti dejanska ne samo formalna. Na starše ne sme nihče izvajati pritiska glede vpisa otrok v šolo pu njih izbiri. Slovensko spričevalo mora biti resnično enakopravno italijanskemu. V vrhovni šolski upravi naj hodu Slovenci enakopravno zastopani po najboljših vzgojiteljih.
Naša nadaljnja načelna zahteva je, naj pridejo vsi vrtci pod upravo občin. Ponovno pozivamo pristojne oblasti, da v korist obeh narodnosti sprejmejo to upravičeno zahtevo Velika krivda pada na obč. odbor tudi glede ustanavljanja
Veličastno zborovanje partizanov in demokratov v Boljuncu
Komunistična partija STO
odklonila povezavo na volitvah
Tovariš Vidali je razkrinkal vse laži titofašistov, liparjev in takoimenovanih neodvisnežev, ki goljufajo ljudstvo s svojo propagando - Klene besede bivših borcev tov. Slavca, Nincija in Sasso
Veličastna množica demokratičnega ljudstva vsega Brega in deloma iz Trsta in Milj je na velikonočni ponedeljek popoldne pozdravila v Boljuncu junaške garibaldinske borce, ki so se pretekli teden vrnili iz vojaških zaporov v Lucci. Po vsej pravici smemo trditi, da Boljunec ni videl toliko ljudi od leta 1945,
Ne smemo pozabiti, da je bila prometna zveza z Boljuncem za to priliko zelo slaba. Avtobusno podjetje «Autovie Carsiche», ki vzdržuje avtobusno progo Trst-Dolina je dalo na razpolago skoraj vsa prometna sredstva udeležencem tabora izdajalcev, ki je bil ob istem času na bazovskem strelišču. Zaradi tega je morala velika večina udeležencev tudi iz oddaljenejših krajev in zlasti Iz Trsta pešačiti v Boljunec,
Zbrano množico je prvi pozdravil dolinski župan tov. Lovrtha. V svojem kratkem nagovoru je obsodil liparsko - titovsko paida-šenje.
Za županom je spregovoril tov. Gašperini, ki je med drugim predstavil tudi povratnike iz Lucce, tov. Sassa, Nincija in Condorja, katere je množica sprejela z navdušenim ploskanjem.
Spregovorili so tudi garibal-dinči. Med drugim so poudarili, da je bilo bratstvo med Slovenci in Italijani skovano v krvavi osvobodilni borbi, takrat, ko je šlo za lasten Diti ali ne biti in ko ni bilo govora o državnih mejah, temveč predvsem zato, da se sovražnega tujca izžene iz naše zemlje.
Užigoscali so tudi farizejsko
Z velikega zborovanja v Boljuncu
mešetarjenje beograjskih fašistov, ki so se «zavzemali» za njihovo osvoboditev. V resnici pa je to «zavzemanje» imelo namen še podkrepiti trditve demokristjanov o njihovem «izdajstva domovine» zato so garibaldinci vselej odklanjali in odklanjajo tudi danes vse titovske «intervencije».
Za tov. garibaldina je govoru tov. Ado Slavec. Orisal je slavno in junaško partizansko epopejo in zlasti težke borbe, ki so jih naši partizani vodili proti belogardistom, četnikom, ustašem, Nedi-čevcem in drugim nacističnim kolaboracionistom. «Danes titofašt-sti nesramno pljujejo na vse žrtve, ki smo jih doprinesli v krvavi osvobodilni borbi. Pljujejo na grobove padlih borcev. Beograjski izdajalci so na stežaj odprli vrata ljudem, ki jih je ljudska vojska pognala preko meja Jugoslavije, istočasno pa zapirajo na tisoče najboljših sinov jugoslovanskih narodov, najboljših patriotov, ki obsojajo izdajstvo pridobitev osvobodilne vojne. Medtem, ko smo zbrani tu na tem trgu, se zbirajo v Bazovici titovci, belogardisti, četniki in tako-imenovani «neodvisniki». «Vprašujemo peščico teh ljudi, te samozvane «voditelje», kje so bili takrat, ko je naše demokratično ljudstvo bilo težko borbo pròti lašizmu in nacizmu? — Njihove organizacije so kot gobe zrasle šele po končani vojni. —
Kot slednji je govoril tov. fidali. V svojem dolgem govoru se je dotaknil številnih perečih vprašanj današnje dobe. Se prej pa je pozdravil tov. garibaldince ter dejal: «Medtem, ko so bili naši italijanski soborci, ki spadajo med najboljše patriote, v ječi, je De Gasperi izpustil na svobodo Grazianija, Borgheseja, Maraspina in dr. in je tako počenjal in še počenja podobno gonjo proti borcem za svobodo kot
liji. Se več, italijanskim delavcem sem ponesel pozdrave tržaških slovenskih in italijanskih delavcev. Prej ali slej bomo ponesli pozdrave istih tudi v Jugoslavijo. Tedaj bom govoril tudi na Reki, v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. To se bo zgodilo, čim bodo jugoslovanski narodi rešeni titovskega jarma.»
Za tem je tov. Vidali govoril o vprašanjih, ki se tičejo načrtov za razdelitev tržaškega ozemlja in o takoimenovanem «kondomi-niumu» nad Trstom, ki ga je predlagal sam Tito, o dodelitvi slovenskih občin Doline, Repen-tabra, Zgonika in Nabrežine Titovi Jugoslaviji v zameno za Koper, Izolo in Piran, ki bi pripadle De Gasperijevi Italiji.
«Toda mi vse to obsojamo. Naša linija je vedno ista. Mi zahtevamo spoštovanje mirovne pogodbe, odhod vseh okupacijskih čet, združitev obeh con, prihod guvernerja in izvolitev ustavodajne skupščine. Od vsega tega nismo nikoli odstopili niti za en milimeter; kajti zavedamo se, dejstva, da je edino taka rešitev možna in bo koristila utrditvi miru v tem delu sveta. V znamenju teh zahtev bomo šli tudi na volitve, na katerih se ne bomo vezali z nobeno drugo stranko.
Nacionalisti vseh barv in struj bodo špekulirali z dobljenimi glasovi. Voliti za titovce, liparje in takoimenovane «neodvisnike» pomeni voliti za priključitev slovenskega podeželja k Jugoslaviji. Voliti za italijanske nacionalistične liste, pomeni glasovati za priključitev Trsta k Italiji. Tudi zgodba o indipendentistih nam je dobro znana. Ti so tesno povezani s titovci. To nam v zadnjem času še jasneje potrjuje dejstvo, da so šli skupno z Babičem in Agnelettom v London z namenom, da nadaljujejo kupčijo s
Titova klika v Jugoslaviji, kot Trstom in s cono B. Zato smo od
monarhofašisti v Grčiji, ki so usmrtili heroja Beloyannisa in kot Franco v Španiji, kjer sodijo najboljše sinove junaškega španskega ljudstva. Po navodilih imperialistov sodijo antifašistične borce kot izdajalce svoje domovine. S tem upajo, da bodo zaustavili komunizem. Toda motijo se, kajti tega nihče več ne more ustaviti».
Za tem je prešel tov. Vidali k razkrinkanju titovcev. Dejal je: «Očitajo mi, da sem govoril v Italiji. Res je, govoril sem v na-
klonili vsako povezavo tudi njimi.
Sli bomo torej na volitve sami zase, s svojo zastavo, ki je zastava delovnega ljudstva. Nadaljevali bomo z vso odločnostjo borbo za pravice delovnega ljudstva, za njegovo svetlejšo bodočnost, za enotnost ter za mir.» Tako je zaključil svoj govor tov. Vidali. Po govorih so zastopniki Zveze partizanov razdelili spominske kolajne in diplome navzočim partizanom dolinske sekcije.
25. maja bo šlo prebivalstvo cone A na volišča, da izrazi s svojim glasom sodbo o delovanju strank v občinskih upravah. Volilna kampanja bo torej veliki bitka, v kateri bo dala svoj doprinos tudi mladina. Na slovenskem polju so se sile že r .zvrstile: na eni strani imamo našo slavno Komunistično partijo STO, na drugi pa blok titovcev, liparjev, Tončiče vih neoavisnikov in klerikalcev. Da bi še bolj podprli protikomunistično in protidemukratič no politiko anglo-ameriških okupatorjev, so se titovci povezali s četniki, belogardisti in ustaši, to je s tistimi, ki so v narodno osvobodilni borbi v Jugoslaviji in pri nas mučili in morili junaške partizane. Tolpa špijonov je tokrat še enkrat pokazala svoje pravo lice.
Komunistična mladina v slovenskih vaseh ima zaradi tega glavno nalogo, da razkrinkuje manevre titovcev in liparjev, hlapcev anglo-ameriškega imperializma in sovražnikov jugoslovanskih narodov.
Zveza komunistične mladine bo šla v volilno kampanjo s svojim programom, mladimi kandidati na listah Komunistične partije.
Potrebno je že sedaj, da se v vsaki vasi mladi komunisti pripravijo, sestavijo zahteve mladine ter mobilizirajo okrog teh zahtev vse mladince katere koli politične pripadnosti.
Kaj so napravili titovci in liparji v teh letih za mladino? Nič! Skušali so edino le podkupovati mladino preko športa, brezplačnih izletov v Jugoslavijo itd. Edino le komunistični svetovalci so se zanimali in borili v Dolini, Zgoniku, Nabrežini, Repentabru, Milijah in Trstu za težnje in potrebe mladine.
Prvomajski telovadni nastop predstavlja prvi konkretni prispevek mladine v zmagi sil mi ru, dela in svobode.
Zaradi tega naj se v vsaki vasi pospešijo telovadne vaje. pripravijo naj se mladinske skupine za leplenje lepakov, sestavijo naj se programi krajevnih zahtev ter mobilizira vsa mladina pod slavno zastavo Zveze komunistične mladine STO za mir, delo in boljšo bodočnost vse mladine. To so naloge mladih komunistov za bodoče volitve.
države, kjer bivajo in so državljani. Kljub temu zakonu uvaja pri nas jugoslovanska vlada potom svoje tržaške agenture najpoa-lejšo diskriminacijo in nesramne politične špekulacije na račun prizadetih. Imamo na desetine vdov, ki ne dobivajo nobene podpore ali pokojnine. To je primer vdove padlega partizana Perica Celeste z devetletnim otrokom iz Saieža. Ravno tako imamo veliko število od jugoslovanskih oblasti ki ne prejemajo nobene invalidki ne prepemajo nobene invaila, nine, kot je primer Cuka Marjana iz Trebč, večkrat ranjenega, ki mu je bila p-iznana 65 odst. invalidnina. Istolako imamo primer Furlana Franca iz Saieža, 65 odst. vojnega invalida. V Miljah so titovci že do.vno ukinili esako podporo siroti, ki je izgubila mater Zidarič Marijo v NOB. Takih in podobnih primerov iz mesta in s podeželja bi lahko navedli na desetine in desetine Par mesecev pred volitvami 1949. I. so titovci vsepovsod po Tržaškem sklicevali sestanke vseh, ki imajo pravico do partizanskih pokojnin ter jim obljubljali takojšnjo ureditev vprašanja. Zaradi volilne špekulacije so titovci dodelili nekaterim gotove zneske podpore, kar pa so jim ukinili takoj po volitvah. Sedaj, ko se ponovno bližajo volitve, uporabljajo titovci iste metode, ki naj bi jim služile za pridobivanje glasov. Kar pa je najbolj nizkotno in nesramno, je dejstvo, da titovci izrabljajo vse one, ki jim Jugoslavija pošilja podporo, v svoje politične in špekulativne svrhe. Izkoriščajoč njihovo bedo, jim grozijo z ukinitvijo podpore, ako ne izpolnijo vseh ukazov plačancev in priganjačev. Najprej jim vsilijo titofašistično politično «prepričanje» in morajo sprejeti članske izkaznice titovskih organizacij, v katerih morajo aktivno sodelovati z raznašanjem raznih vabil in podpisovanjem resolucij ter se redno udeleževati titovskih sestankov, prireditev in zborovanj. lz vsega tega je razvidno, da se titovska «podpora» dejansko spreminja v plačo za delo, ki ga morajo prizadeti izvrševati za titovsko kliko. Niti italijanski fašizem se ni posluževal takih umazanih političnih špekulacij pri dodeljevanju vojnih pokojnin, ker je dajal podporo celo tistim, ki so se za časa prve svetovne vojne borili proti italijanski vojski.
Medtem ko titovski hjerahi v Trstu in na podeželju trosijo stotine milijonov lir za vzdrževanje svojega propagandnega aparata za blatenje Sovjetske zveze, dežel ljudskih demokracij ter svetovnega socialističnega pokreta, kakor tudi za prirejanje taborov skupno z nemškimi in fašističnimi kolaboracionisti (kroži govorica, da je ponedeljski tito - belogardistični bazoviški tabor stal titovce 5 milijonov lir) kratijo in ne dajo podporo tistim, ki imajo do nje vso pravico. LJUB-0 NOVAK
IZ GORIŠKE POKRAJINE
Tržiški delavci vodijo
enotno borbo za svoje pravice
TRZIC — Vodstvo ladjedelnic ORDA se še vedno upira izpolniti pravične zahteve delavstva. Zato se odločna borba vseh delavcev pod vodstvom vseh sindikalnih organizacij še nadaljuje in se bo nadaljevala do zmage.
Pretekli teden je bil v Tržiču veličasten shod, katerega so se udeležili vsi delavci in nameščenci ladjedelnic ter lahko rečemo skoraj vse mesto in celo okoliške vasi. Tudi trgovci, obrtniki in gostilničarji so ob tej priliki izrazili svojo solidarnost z delavci in nameščenci. V tem tednu je bilo več manjših zborovanj ter vrsti' stavk po raznih oddelkih ladjedelnice.
Občni zbor kmetijske zadruge
GORICA — Oklicane so zoritve za nov upravni odbor go. riške kmetijske zadruge. Člani zadruge se bodo udeležili občnih zborov, ki se bodo vršili v raznih krajih pokrajine, na katerih bodo tudi izvolili delegate, ki jih bodo zastopali
na osrednjem občnem zboru. Občni zbori dobo 24. aprila v Pierisu, 25. aprila v Gradiški in sicer za člane, ki prebivajo v občinah Gradiška, Zagraj, Sovodnje in Doberdob, 26. a-prila v Krminu in 27. aprila v Gorici, katerega se bodo udeležili tudi člani zadruge iz šte-verjanske občine. Osrednji obč ni zbor in izvolitev novega vodstva pa bo v Gorici in sicer 30. aprila dopoldne.
Volilni imeniki na vpogled
GORICA — Na goriškem mestnem 'županstvu bodo do 30. t. m. na vpogled volilni imeniki, ki jih je volilna komisija pregledala in izpopolnila. Opozarjamo zainteresirane volilne upravičence, naj si te imenike ogledajo
Kongres partizanov
RONKI — V nedeljo 20. aprila ob 10. uri bo v Ronkih pokrajinski kongres Zveze partizanov (A'N'PI). Kongresa se bodo udeležili tudi tov. garibaldinci Andrea, Ninci in Sasso, )j -
kratkem bodo na našem O-zemlju upravne volitve in je prav, da tuli mi povemo svoje skrbi in težave.
Zgornja Kolonja spada v tržaško predmestje in tržaška občina je opustila vsako skrb že za predmestje, da o okoliških vaseh, ki spadajo pod njeno upravo, sploh ne govorimo. Pri nas, n. pr. sploh nimamo cestne razsvetljave. Ceste so zelo slabe, to pa posebno občutimo v slabih in deževnih dnevih. Takrat blata prav gotovo ne manjka. Za popravilo ceste in razsvetljavo smo že naprosil' tržaško občinsko upravo, naj stori potrebno da se ta nevšečnost odstrani, da se cesta popravi in postavijo luči. Ravno tako občutimo pomanjkanje napeljave vodovoda. Naše gospodinje morajo daleč po vodo. Za vso Zgornjo Ko-lonjo je ena edina vodna pipa in do nje ima vsaka žena najmanj 400 metrov. O teža vah pri pranju perila pa sploh ne govorimo. Našim gospodinjim je treba zgraditi primerno pralnico. S tem se jim do prikrajšalo veliko truda. ker ko sedaj morajo žene do prostora za pranje perii., hoditi najmanj, pravim najmanj, 500 metrov. Pa da bi vsaj ta pot bila gladka in ravna . . .
PEPI s Kolonje
VELIKI REPEN
Zelo slaba je cesta, ki gre z Opčin du meje z repenta-brsko občino. To cesto b: morala popraviti tržaška občina. k: p i zgieda, da se za popravilo te reste spl: h ne zmeni. Repentabrci pa jo bomo s tem našim kratkim do-, s-:m spomnili tudi na to cesto, ki je nujno potrebna porazila. Da je cesta še vedno v tako slabem stanju, je kriva tudi naša repentabrska občinska upravi in predvsem g. titovski župan, ki se tako «zanima» za svoje občane. Te ceste se po večini poslužujemo prav mi Repentabrci, naj bo s kolesi ali kakor koli, in zaradi tega smatramo, da bi se naša občinska uprava morala pobrigati, oz. intervenirati pri tržaški občini za njeno popravilo. Toda naša občina ni niti s prstom
vrta vse do letos sploh opustil-Letos pa ga je začel obdelovati, ker je slišal, da so vaji tščani predlagali naj bi na tem prostoru zgradili ribarnico. Župnik že od prvega dne ni hotel nič slišati, da bi stavil na razpolago to zemljišče, od katerega župnija vse do letos ni imela prav nobene koristi. Ker je župnik vztrajal na tem, da ne da zemljišča za gradnjo ribarnice, je tehnični urad tržaške občine predlagal postavitev ribarnice na «kri-žadi». Proti temu predlogu pa so na splošno vsi Križani,| ker to pomeni imeti ribarnico prav sredi trga, kar jel


en
predvsem iz higienskih raz-| iognv neumestno. Križani še vedno' vztrajajo, naj se ribarnica zgradi na župnijskem zemljišču, ker od tega zemljišča cerkev ni imela nikoli nobene koristi.
S. G. iz Križa
1.
SAJLEŽ
mignila. No, ker pa je sedanji župan dokončal svoje «trudapoino» delo v «korist» prebivalcev repentabrske občine, bomo verjetno morali vprašanje ceste z Opčin na Repentabor postaviti v rešitev bodoči občinski upravi.
DEVISI
Spet nekaj vrstic za našo rubriko iz takoimenovane «zona militare».
Tokrat pa le nekaj o cestnem pometaču. Za vas Devin imamo le enega cestnega pometača. Devin je še precej velika vas in če hočemo, da bodo naše ulice, ceste in poti čiste, je treba, da občina dodeli vsaj še enega pometača, ali pa da uredi tako, da bodo tudi stranske poti pometene vsaj enkrat na teden. Imamo n. pr. cesto, ki pelje na postajo, ki, od kar je 'bila asfaltirana — da o prejšnjem času sploh ne govorimo — ni bila niti enkrat pometena. Na po-
V b ižini 'Saieža je skupina hiš, xaterim pravimo Bajta Salei je že dalj časa dobil luč. kot vje osta.e vasi zgo-niške ubc ne. To pa po pri- ti zadevanju sedenje demokratične občinske uprave. Eajta pa te ;a ni bila celežna, toda ne po krivdi občine, mr.rveč podjetja Se'veg. Spet pritožbe proti Seivegu! O tej zadevi smo se mai-o podrobneje pomenili in zvedeli smo, da je v načrtu za elektrifikacij upoštevana tudi Bajta. Kot nima luči Bajta, ravno tak je nima niti majhna vasic Brišče. Podjetje Selveg je z: elektrifikacijo dobilo tudi zahtevano vsoto denarja, tod vedno za napeljavo luči v vs vasi, vštevši Bajto in Bri1, šče. Po večkratni interven-: ciji našega župana, se je končno zvedelo, da bi morala Selveg v teh vaseh postaviti nekaj novih električnih drogov, kar pa naj se ne bi splačalo. Tako sta ostali ti vasici brez luči. Naš župan se šel vedno zanima, posebno pa za-} to, ker načrt ni bil upoštevani in ker je podjetje dobilo denar za postavitev luči tudi te-} ma dvema vasicama. Zupan, bo vse do zadnjega dne svoje uprave, t. j. do dneva volite? gledal, da nekaj doseže, o z-zahteval bo, da se luč nape-' lje tudi tam, kjer je še ni kljub temu da je podjetje-dvignilo potreben denar.
Dopisnik iz Saieža
KOLONKOVEC
Na Kolonkovcu vlada med mladino posebno razpoloženje. O tem smo se tudi oseb' no prepričali. Ze od dale( smo videli mladince, ki Se skrbno pripravljajo s telo; vadnimi vajami za telovadni nastop, ki bo ob proslavi' Prvega maja na stadionu pt 'Sv. Soboti. Mladinci KoIoD'l kovca so znani kot pridni te; lovadci. Za vsak Prvi mai» je Kolonkovec dal lepo skU'*Cl pino telovadcev. Tudi leto5
je skupina mladincev, ki telo-
C
vadijo precej velika. Videl'*11'ri smo jih lepo število, tod8*1 izv nismo jih utegnili preštetimi ker se nam je mudilo dalje;.\t(|
Rekli pa so nam, da se val. niso udeležili vsi mladinci Le pridno in korajžno naprej' mladi Kolonkovčani, za do' ber in lep uspeh Prvega ma' ja! Kot ste se vsako leto iZ' kazali, izkažite se tudi letoS-j
Stiva iv
>ir{
tityj
'%a
Zvedeli smo, da je prejsni'^izti teden šla na dražbo gradnP'Uclev
I
stajo gre vsak dan veliko delavcev, ki gredo v Trst ali Tržič na delo ter domov. Ob nedeljah prihaja v Devin veliko izletnikov in ni lepo, da je cesta vedno tako umazana. Naj omenimo, da po tej cesti kmetje gonijo svojo živino na pašo, ki jo onesnaži. Zato bi bilo potrebno, da se jo vsaj enkrat na teden pomete. Tudi to je problem, ki ga mora občinska uprava rešiti.
Dopisnik M. B.
Sv. KRIZ
Ze nekajkrat smo obravnavali problem ribarnice v vasi, ki je za nas Križane zelo pereče vprašanje. Kljub temu pa je ta problem še ved. no na mrtvi točki in kot zgleda tudi ne bo v kratkem času rešen. Ribarnico so vaščani želeli imeti na zemljišču, ki je last domačega župnišča. Ce se bi ta kos zemlje vsako leto skrbno obdelal, bi lahko bil lep vrt, toda domači župnik je obdelavo
stanovanjske hiše v Stivane To je vsekakor razveseljiv0^ „ dejstvo posebno za nas štiT°st' vanske brezdomce, ker tak^foc lahko upamo, da bodo z grad^i^. njo v kratkem pričeli. O stanovanjski hiši v Stivano s° govori že dalj časa, večkr«1 so že prišli iz občinskeg8:	i
tehničnega urada skupno ,Judsl občinskim inženirjem meri*' in ogledovati zemljišče, tod8 konkretnejšega ni bilo. VS' Stivanci menijo, da je že ča} za začetek gradnje. Pri na’ je veliko pomanjkanje stan6'
i'Stanovanja* za Stivane® *^st\
vanj in nam ni treba poset>ncje poudarjati potrebe po stafl°’p» llt va-njih. Upamo, da ne toofl1 ; 1
Stivanci pri dodelitvi stan0 J
1 I
vanj ostali razočarani, kot rj ostali n. pr. razočarani bre2 domci v Devinu. Dolžnost (>B' čine je, da stanovanja Pr° vilno razdeli, t. j. da se fe.
upoštevajo najpotrebnej
i
družine in predvsem dorU0 ] čini.	[W
Brezdomec iz Stivaoa ^ ^
_______________________'
dne ni stavil šče, od o letos koristil jal na šča za ;hnični| idlagall a
ogu rižanij ribar-kar
Molilni program in kandidati KP STO za Dolino
ribar-ijskem i zem-nikoli
OBČINO LJUDSTVU BREGA
riža
1. Lovriha Dušan
iz Doline dosedanji župan
2. Zuljan Just
iz Ricmanj dosedanji podžupan
3. Valentič Josip
iz Domja
dosedanji odbornik
4. Starc Josip
iz Boljunca dosedanji odbornik
5. Kosmač Rudi
iz Boršta
dosedanji odbornik
6. Ota Josip
iz Boljunca dosedanji svetovalec
7. Purger Aleksander
iz Mačkovelj dosedanji svetovalec
8. Kuret Auto c
iz Loga
aorala 9‘ Komar Emil
stavit' a dr o-1 spia-vasici se še pa zadevali lo de-;
iz Ricmanj
10. Hrvatič Zdenko
iz Ricmanj
11 Foraus Josip
iz Doline
12. Montanja Martin
iz Domja
Prebivalstvo dolinske občine je pozvano, da izvoli nov občinski svet, medtem ko še' vedno težijo nad življenjem našega področja posledice zadnje svetovne vojne, ki je prinesla Trstu žalovanja, bedo, korupcijo in Ponižanje tuje vojaške okupacije.
Nova demokratična uprava se bo morala odločno oprijeti vseh še nerešenih vprašanj v naši občini, rdi te- Velika ovira za reševanje mnogih vprašanj so tuje čete, ki še vedno zasedajo naše področje, ker še ni bila ?uPJl1 uveljavljena mirovna pogodba. Te čete znatno otežujejo sedanjo splošno situacijo s tein, da se vmešujejo v obtev občinsko delovanje, kratijo občinske svoboščine, omejujejo vse demokratične svoboščine in ustvarjajo kolonialni le, oz. režim, zavirajoč svobodno izvajanje nacionalnih pravic, kar prav posebno občutimo mi Slovenci, nape-še ni dje r.
teža
OBČINO LJUDSTVU BREGA je geslo, ki vsebuje upanje vsega našega prebivalstva, da bi se nehala yc, vojaška okupacija in se oddaljila nevarnost vojne s pričetkom režima svobode in miru. To upanje se more Uresničiti samo z uveljavitvijo mirovne pogodbe, t. j. s prihodom guvernerja, združitvijo obeh con, umikom vseh tujih čet, izvolitvijo ustavodajne skupščine. Od le rešitve ho tudi odvisen gospodarski procvit naše občine v sklopu Proevita vsega našega Ozemlja, kar okupatorji sistematično sabotirajo s tem, da onemogočujejo tradicionalno Povezavo Trsta s srednjeevropskimi deželami in s pačenjem njegovega značaja mirnodobske luke. Od te rešitve je tudi odvisno, da se bo mogla občina osvoboditi od vmešavanja tujih vojska iu da bo postala učinkovito sredstvo Za izpolnjevanje vseobčili potreb.
Vsi prebivalci, ki ljubijo našo občino in Trst, ne ozirajoč sc na njihovo ideološko ali versko prepričanje in narodnost, morajo enotno zahtevati popolno avtonomijo lastne občine, spoštovanje njihovega dostojanstva in SVobodo pri reševanju vseh občinskih vprašanj.
Komunistična partija si osvaja te želje prebivalstva in se v tej volilni kampanji postavlja na čelo dolin-vadni skih občanov, da dà občini svobodno upravo, ki naj še nadalje — kot do sedaj — skrbi le za osnovne interese prebivalstva, ne da bi morala prenašati tuje zainteresirano vmešavanje, in ki naj prizna enake pravice vsem prebivalcem STO ter naj ne dopušča narodnih zapostavljanj na škodo Slovencev.
33
i med olože-oseb' daleč ki se, telo;
ostavi iu pt-mloD'
ni tč’	■1	1,1	11	... '
mai»
se^,19 avtonomno in demokratično občino
teto- Občinska uprava more uspešno delovati v korist ob-i/idel‘69ov, le kadar sme tudi v finančnih zadevah sprejemati ^>jati sklepe brez predhodnega nadzorstva višjih obla-daUe:v kakršne koli vrste. Zato se bo naša lista borila za polno ; vai "lomijo občinskega sveta.
apre)	Za spoštovanje demokratičnih
\ £	svoboščin,
to tz;	za priznanje narodnih pravic
letos Pod {ag;gt--no tiranijo je bilo naše ljudstvo silovito
“«n,, in še posebno so bile teptane njegove narodne Joviče. Tudi danes niso demokratične svoboščine popol-) !lla spoštovane s strani ZVU in predsedstva cone ter ni ajšni riZnana pravica našemu ljudstvu, da bi v občinskih vanb’	govorilo v svojem jeziku.
:ljiv<L ,Komunistična partija se bo zato borila za popolno 5 Štiftovanje demokratičnih svoboščin, za celotno priznanje gra^Gik^il1 Pravic Slovencev, predvsem, kar se tiče rabe >° sta- a-
'UJ *a kulturni razvoj našega ljudstva
ikega. t>a bi dala stvarno podporo kulturnemu razvoju našega no "Udstva, se bo K. P. v občinskem svetu borila za:
^toi3 — zgraditev šol v okviru potreb šolskih otrok ka-ysi	kor tudi za obnovitev opreme obstoječih šol;
e čas — zgraditev sodobnih otroških vrtcev in rikrea-na	torijev;
—	uvedbo redne zdravniške in zobozdravniške službe za šolarje;
—	ustanovitev poljedelske strokovne šole in raznovrstnih tehničnih tečajev za mladino; podporo kulturnim in športnim pobudam ljudskega značaja.
Za pravično obdavčenje
Sedanji davčni sistem je v svojem bistvu nepravičen, Li najtežje prizadeva najrevnejše sloje našega prebi-nce lstva.
eb»% ^ato K. P. predlaga takšne občinske finance, ki naj ta^jJ^smčijo po geslu: KDOR IMA VEG, NAJ VEG
ot s0	*■ (deg tega se bo naša lista borila za:
brez'	znižanje trošarine na vino;
1	odpravo klavne pristojbine za enega prašiča na
vsako družino.
5 D^a primerno socialno skrbstvo
^sk 8 ^ odPravili nedostatke, ki jih kljub zanimanju ob-n3	Oprave še kaže organizacija občinskega skrbstva, si
prizadevala:
•— da bodo potrebni v občini prejemali primerno stalno podporo v denarju ali v naravi;
—	da se ojači in zboljša zdravniška pomoč med drugim tudi z gradnjo novih zdravniških ambula-torijev in z brezplačnim razdeljevanjem potrebnih zdravil.
Za razvoj turizma
Lepote doline Glinščice privaljajo v vseh letnih časih precejšnje število izletnikov. K. P. bo v občinskem svetu zagovarjala potrebo, da se na vse načine pospešuje la turističen promet v korist občinskega gospodarstva, podpirajoč tudi morebitne zasebne pobude.
Za napredek naše občine
Da bi odpravili zaostalost in zanemarjenost, v kateri je pustil fašizem vasi naše občine, bo K. P. predlagala izvedbo sledečih javnih del:
.— zgraditev novih cest, redno vzdrževanje obstoječih, zboljšanje vaških ulic in poljskih poti:
—	zgraditev novih hiš z zdravimi in cenenimi stanovanji;
—	zgraditev občinske klavnice;
—	ggraditev občinske klavnice;
—	zgraditev javnih pralnic;
—	regulacija potokov, ki tečejo skozi občino;
—	razširitev vodovodnega omrežja v vasi, ki so še brez njega, ter dovolitev olajšav za napeljavo v zasebna stanovanja;
—	razširitev električne napeljave v vasi, ki so še brez nje, ter dovolitev olajšav za napeljavo v zasebna stanovanja;
—	obnova zvonika cerkve v Dolini.
Za pospešitev kmetijstva
Da bi vsaj delno olajšali težek položaj, v katerem se nahajajo naši poljedelci, je K. P. mnenja, da bi občina morala posredovati z:
—	nabavo enega traktorja s plugom, ki bi ga proti nizki najemnini dajala na razpolago poljedelcem v občini;
—■ uvedbo službe poljskih čuvarjev, da bi tako preprečila poškodovanje travnikov, gozdov in obdelane zemlje s strani lovcev in izletnikov;
■— pomočjo poljedelcem pri vlaganju prošenj za odškodnino za škode, ki so jih povzročile okupacijske čete.
Za učinkovito gasilsko službo
K. P. bo predlagala na občinskem svetu, naj posreduje pri pristojnih oblasteh, da dobi vsaka vas občine potrebno gasilsko opremo.
13. Pangerc Josip
iz Krogelj
14. Slavec Drago
iz Doline
15. Žerjal Josip
iz Boljunca
16. Žerjal Antonj
iz Zabrežca
NAL06E BODOČE OBČINSKE OPRAVE
Po podrobni preučitvi stanja in potreb prebivalstva poedinih vasi naše občine postavlja Komunistična partija v svoj volilni program, kot naloge bodoče občinske uprave, naslednje zahteve našega prebivalstva:
1. Doltnu-ISruglje
— Nova občinska uprava bo poskrbela, da bo čim prej popolnoma obnovljena vsa šolska oprema.
— Zavzela se bo za gradnjo novega otroškega vrtca, ker dosedanji ne odgovarja več potrebam in zahtevam dolinskih otrok.
— Temeljilo bo popravila pralnico na Sanci.
— Posredovala bo pri cestnem podjetju (U.S.U.S.) za ureditev in asfaltiranje ceste na odseku Dolina-Kri-žišče.
— Izvedla bo regulacijo potoka od Križca do Doline ter poskrbela za zgraditev jeza pri kraju, ki se imenuje pod Zastavo.
—• Obnovila in razširila bo cesto med Brodom, Križcem in Kamenjem ter cesto med Vaiami, Mlini in Brodom. Pri Kamenju bo zgradila most.
— Napeljala bo vodovod do oddaljenejših hiš od središča vasi ter nudila vaščanom plačilne olajšave pri napeljavi vode na svoje domove.
— Napeljala bo vodo na pokopališče.
— Poskrbela bo za ureditev kanalizacije v vasi in za popravilo obcestnih zidov.
3.	Donijo
—■ Občinska uprava bo poskrbela za napeljavo elektrike do vseh oddaljenejših hiš od središča naselja.
— Napeljala bo tudi vodovod do stanovanjskih hiš in drugih gospodarskih poslopij po zmernih in dostopnih cenah.
— V središču naselja bo postavila javni telefon.
il. Bolj unee
— Nova občinska uprava bo poskrbela za ureditev vodnjaka v Zaboljuncu.
— Uredila bo strugo potoka Glinščice, ki teče skozi vas.
— Obzidala bo prostor pred pokopališčem.
— Poskrbela bo za izvedbo raznih javnih del v vasi, za vzdrževanje cest in poti; posredovala bo tudi pri cestni ustanovi U.S.U.S., da postavi obcestna znamenja.
— Vaščanom bo nudila plačilne olajšave pri napeljavi vode na svoje domove.
— Poskrbela bo tudi za to, da bodo pokrili grapo pod Brejco, ki je danes nevarna zlasti za živino.
4.	Boršt-Zabrežec
—• Nova občinska uprava bo popravila pralnico med Borštom in Zabrežcem ter jo preuredila tako, da bo mogoče racionalno izrabljati vodo iz bližnjega rezervoarja.
— Popravila lm zid ob šolskem dvorišču
— V Borštu bo postavila javni telefon.
—- Razširila in uravnala bo cesto, ki vodi iz glavne ceste v Zabrežec.
— Poskrbela bo za pokritje in dokončno ureditev vseh obcestnih kanalov po vasi.
5.	Hlcmanje-Loif
— Občinska uprava bo zgradila nov otroški vrtec, preuredila šolsko poslopje ter obnovila zid okrog njega.
— Uredila bo cesto od Strnce, preko travnikov do Ricmanj.
— Uredila bo kanalizacijo v vasi, kjer zaradi strmine voda vsako leto povzroči občutno škodo na številnih poslopjih.
— Razširila bo cesto od železniške postaje proti Ključu.
— Pokrila in razširila bo pralnico pri Koritah.
— Zgradila bo pokrito pralnico v Logu.
— Izboljšala bo javno razsvetljavo v Ricmanjih in Logu ter napeljala elektriko do hiš nad železnico.
— V Ricmanjih bo uredila javni telefon tei
— zgradila vodno pipo pred pokopališčem.
(J. Mačkovlje
— Občinska uprava bo napeljala vodo v stanovanjske lase in druga gospodarska poslopja po zmernih cenah.
— Uredila in izpopolnila bo električno razsvetljavo po vasi.
— Uredila bo kanalizacijo po \asi. Razširila in popravila bo cesto na pokopališče, na Križišču in do nove šole za Mačkovlje-Prebeneg.
— Regulirala bo gornji del potoka Osp, ki leče pod vasjo ter zgradila most čezenj.
— Obnovila in popravila bo od vojne poškodovana poslopja.
— Uredila bo pokopališče napeljala nanj vodo ter na njem zasadila primerna ornamentalna drevesa.
— V vasi bo postavila javni telefon.
— Napeljala Im vodo in elektriko v novo šolo, obzidala prostor okrog nje ter na njeni uredila primerno igrišče za otroke.
7. Prebenejt
— Najvažnejša naloga bodoče občinske uprave je napeljava vodovoda do vasi.
— V vasi bo postavila 2 javni pipi in 3 napajališča.
— Zgradila bo tudi pokrito pralnico.
— Vaščanom bo omogočila napeljavo \ode na svoje domove po zmernih in dostopnih cenah.
—- Uredila bo kanalizacijo po vasi.
— Zgradila bo obcestne zidove; že obstoječe, ki so v slabem stanju, pa bo popravila.
-—• Poskrbela bo za dokončno obnovo poslopij, ki so bila poškodovana v zadnji vojni in ki še niso obnovljena.
— Dokončno bo uredila srenjsko hišo, ki je last \a-ščanov.
H. (»rožami
— Občinska uprava bo skrbela za ureditev vodovoda. Postavila bo 2 javni pipi in 2 napajališči.
— Zgradila bo pokrito pralnico v sredini vasi.
—■ Vaščanom bo nudila olajšave pri napeljavi vode > stanovanjske hiše in druga gospodarska poslopja.
— Razširila bo cesto pri hiši štev. 18 ter uredila primeren prostor za obračanje vozil.
Ik Pesek
— Občinska uprava bo uredila cesto do železniške po-staje v Dragi.
— Napeljala bo vodovod, postavila v vasi 1 javno pipo in 1 napajališče.
— Napeljala bo elektriko v šolo.
— Uredila bo prostor okrog šole, ga obzidala ter napravila na njem primerno igrišče za otroke.
10.	Draga
— Urediti in vzdrževati je treba cesto med Drago in Bazovico, ki so jo vojaška in policijska vozila zelo poškodovala.
—- Urediti poti po vasi in pot, ki vodi preko železnice na polje.
— Napeljati vodovod do vasi, postaviti 1 javno pipo in 1 napajališče.
— Zgraditi javno pralnico ter nuditi vaščanom plačilne olajšave pri napeljavi vode na svoje domove.
11.	Jezero
— Občinska uprava bo trajno in redno vzdrževala cesto, ki vodi v Boršt. Sporazumno s tržaško občino bo poskrbela za obnovo in vzdrževanje ceste do Bazovice.
— Poskrbela bo za ureditev javne električne razsvetljave v vasi.
12.	Botaž
— Občinska uprava bo poskrbela za napeljavo elektrike v vas.
— Prav tako bo poskrbela za ureditev ceste med Bo-tačem in Jezerom.
mm.
BA/OVISKA VELIKONOČNA «ZOUCA» — Za velikonočne praznike so pripravili titolai isti svojevrstno in precej slano velikonočno «žouco». V to protikomunistično brozgo so vtaknili svoje parklje prav vsi, od tistih, ki so skozi stiri leta osvobodilne borbe streljali, mučili in pobijali partizane, pa do tistih, ki so jih začeli moriti in streljati po letu 1948. V enem samem kotlu so se torej kuhala zajetna bedrca titofašistič-nih pujskov, ki si niso šla prav nič v navzkrižje z ustaškimi in četniškimi reberci. Za boljši okus so navrgli še izdatne zalogaje OE-rovcev, to je tistih, ki smo za časa osvobodilne bor be pravili, da so «oprezne r...», dočim je za lorberjevo vcjco poskrbel sam «Katoliški glas», čeprav ne preveč navdušeno. Vse to seveda s privoljenjem in blagoslovom škoja Santina.
Vse stroške za to velikonočno zakusko, ki naj bi istočasno služila kot «piatto forte» za bodoče volitve, je seveda plačal Titler, brez dvoma ne iz lastnega žepa. Skoda je le, da je «žouca» jed, ki jo je treba takoj poučiti, drugače se kmalu raztopi. In tokrat ni šla nikomur preveč v slast, posebno ne klerikalcem in vsem poštenim članom SDZ in SKSZ se ni zdela prav nič okusna. Kes nerodna zadeva, ker bodo morali titovci skrbeti povrh vsega še za «purghe».
NIC VEC IZOBČENJA —
Ker so delali veliko propagando za titovski tabor v Bazovici tudi duhovniki v cerkvah, moramo pač priti do zaključka, da za titofašiste ne velja več cerkveno izobčenje. Odslej bodo torej vsi bralci «Primorskega» celo deležni istih odpustkov, ki veljajo za bralce «Katoliškega glasa». In ne samo to. Vsi tisti, ki so se udeležili bazoviškega tito - klerikal - lipar-skega tabora bodo deležni najmanj 365 dni odpustka, govorniki, kot n. pr. Besednjak, ki so ga za to priliko povlekli iz naftalina, pa še celo nekaj več.
KOLIKO JIH JE BILO? — «Ne bomo navajali številk o tem, koliko desettisočev se nas je včeraj zbralo...» — piše «Primorski», dočim pravi «Slovenski poročevalec», da jih je bilo 15 tisoč, koprski radio pa je kričal o 20 tisočih. Koliko jih je torej bilo? Da bi se vsaj prej lepo domenili, kako bodo lagali. Ker pa poznamo titofaši-ste kot patentirane lažnjtvce — «desettisoči» iz Merčedola so nam dokaz — lahko mirne vesti odbijemo od teh številk precej falimentaren popust. Kljub temu, da so igrali ducati avtobusov, kamjonov, luksuznih avtov nemalo vlogo in da sta (Joriška in še posebno cona B krepko «forajtali». Odveč bi bilo seveda govoriti o «prepričevalnih» metodah, ki so jih titofašisti kot običajno uporabili pri vdovah, materah padlih ter invalidih, ki prejemajo od njih pokojnino. In k vsemu temu naj dodamo še kot nameček izdatno propagando raz prižnic.
Enakopravnost jo nedeljiva
(Nadaljevanje s 1. stani)
brez borbe za popolno enakopravnost ter proti vsem njenim sovražnikom. Enakopravnost je le ena in nedeljiva, zato jo moramo braniti kjer koli in proti komur koli, posebno še, ko gre za sodržavljane istega STO, bodisi Slovence cone A kakor Italijane cone B. Vsako popuščanje v tem pogledu je izdajstvo osnovnih načel in s tem borbe Slovencev za enakopravnost. Prav tako je prikrivanje barantanja in njegovega pobudnika Tita izdajstvo nad STO in s tem osnovnih življenjskih koristi tržaških Slovencev.
S tem svojim obsojanja vrednim korakom so titofašisti in ostali slovenski šovinisti ponovno dokazali, da hočejo služiti le anglo-ameriškim vojnim netilcem, ki utrjujejo na našem Ozemlju svoje baze za napad proti Vzhodu. Kot hlapci tujega mračnjaštva in nasilja so se ne samo postavili v odkrito
borbo proti miru, ki je pogoj kulture in napredka, marveč
tudi proti vsemu slovanskemu svetu, ki je danes nosilec pini in napredka v svetu.
Zveste svojemu programu slovansko - italijanskega bratstva podpisane skupine pozivajo vse Slovence, naj ojačijo borbo proti vsakemu šovinizmu in netenju narodnostne mrž-nje, ki služi le anglo-ameriškim imperialistom za nadaljevanje okupacije našega Ozemlja ter s tem nadaljnjemu zatiranju slovenskega življa in povečuje nevarnost vojne. Le odločna borba proti sovražnikom STO in zatiralcem narodne enakopravnosti, vztrajno utrjevanje slo-vansko-italijanskega bratstva proti vsakemu šovinizmu more dovesti do uresničenja STO, do blagostanja in napredka njegovega prebivalstva v popolni enakopravnosti.
Izjavljamo, da smo na osnovi teh naših načel pripravljeni sodelovati z vsemi poštenimi Slovenci, ki se iskreno hočejo boriti za popolno enakopravnost brez skritih političnih špekulacij. Zato pozivamo vse tržaške Slovence, da skupno nadaljujemo započeto borbo proti vsem sovražnikom STO in narodne enakopravnosti za bratstvo, napredek in mir.
Slovensko - hrvatska prosvetna zveza — Zveza tržaških visokošolcev •— Ljudski oder — Zveza e-notnih .sindikatov Državnih uslužbencev - Odsek slovenskih šolnikov.
Prispevajte za Prvi maj in volilni sklad
'///////////////////////.'//////S////'/////////////////////////////,
DELO
PROTIKOMUNISTIČNA ZAVEZNIŠTVA OD BABICA DO SANTINA
Voditelji titofašistov in liparjev
sestavili enotne liste na podeželju
KP je zaceli
v petih občinah prva predložila kandidatne liste - Prihodnji teden bodo razdeljevati volilna potrdila - KP in PSI predlagata volilno premirje
Včeraj so titovci, Agnelet-tovci, slovenski klerikalci in Tončičevci uradno javili po časopisju in radiu Koper, da so v občinah Dolina Nabrežina, Zgonik in Repentabor sklenili sestavo skupnih kandidatnih list, na katerih bodo nastopili kandidati enih in drugih. Tako se je potrdilo to, kar je «Delo» pisaio že avgusta lani in pred enim tednom. Izdajalci vseh dob so se na vrhu združili, da bi skušali kot italijanski šovinistični blok škodovati interesom ljudstva, slovenskega naroda in STO prav posebno. Enotne kandidatne liste v teh štirih občinah so ponovni dokaz, da so voditelji SDZ, SKSZ in SNS podlegli titofaši-stičnemu pritisku, se postavili v njihovo službo in se tako uvrstili med njihove agente. Od sedaj dalje jih ni več smatrati za samostojne ljudi, marveč le za zakrinkane agente titovskega fašizma in ljudi, ki so izdali težnje in žeije lastnih pristašev. Ti voditelji so krivi sramote, ki jo bo treba nemudoma izbrisati iz slovenske zastave, ker je podobna le sramoti, ki so jo Slovencem prizadejali Natlačen, Rupnik, Rožman. Pa saj so bili ti ljudje tudi prijatelji teh vojnih zločincev!
Po izjavah, ki jih je dal tržaški župan Bartoli na eni izmed zadnjih občinskih sej zgle. da, da bodo oblasti razpisale otvoritev volilne kampanje prve dni maja. Toda poedine stranke so že danes v volilni
se prebujajo iz svoje običajne dremavice in so začele voditi v časopisju veliko reklamo za svoje dosedanje piškavo delovanje v korist tržaške občine. Vodstva pa se z mrzlično naglico pripravljajo na sklepanje zavezništev pod že obrabljenim geslom «obrambe italijanstva Trsta», docela pozabljajoč na občinske probleme in potrebe ljudstva. Isto taktiko uporablja slovenski nacionalistični tabor, ki mu načeljujejo titovci. Tudi ti so prišli za te volitve na dan z geslom «obrambe pravic Slovencev in STO», ki je našlo svoj odraz v bazovskem taboru. Titovci, liparji, klerikalci, z vednostjo in pristankom škofa Santina in Tončičevi neod-visniki se pogajajo za enotne liste v podeželskih občinah ter za medsebojne povezave v Trstu, kjer bodo verjetno sklepali zavezništva tudi s titovskimi priveski indipendentisti. Italijanski in slovenski nacionalistični tabor pa združuje v bistvu eno samo geslo, to je borba proti komunistom. Da bi iztrgali glasove naši Partiji, so eni in drugi pripravljeni povezati se tudi z vragom.
Medtem ko se stranke enega in drugega tabora iščejo in pogajajo, je Komunistična partija prva predložila v Trstu svojo kandidatno listo s 60 kan. didati. Sledili so titopendenti-sti, ki jim je pa conska volilna komisija zavrnila listo in to zaradi nekaterih pomanjkljivosti formalnega značaja. 'Na drugo mesto je prišla na ta način
ložitev kandidatnih list v petek 25. t. m. opoldne. Kandidatne liste naše Partije pa so, razen v Trstu, na prvem mestu tudi v občinah Milje, Dolina, Zgonik in Devin-Nabrežina.
KP in PSI sta predlagali tržaškemu županu, da bi se vse stranke sporazumele za volilno premirje. Sličen predlog je dal za miljsko občino tudi župan tov. Pacco.
Prihodnji teden bodo začeli dostavljati na dom volilna potrdila, ki jih bodo raznašali nameščenci osrednjega volilne, ga urada. V volilnih sekcijah Opčine, Trebče, Bane, Gropada, Padriče, Bazovica, Prosek, Sv. Križ, Kontovelj, Grljan-Mira-mar pa bodo to delo opravili direktno potom okrajnih občinskih delegatov.
Ustrahovanje
Titovski špijoni so poskrbeli za spretno vršenje svoje vohunske službe tudi na velikem zborovanju partizanov v Boljuncu. Ves popoldne je krožil po vasi neki mlečnozobi vaški pobalin ter poizvedoval, katera mati ali žena padlega partizana se ne bo udeležila tabora v Bazovici in zakaj se ga ne bo udeležila. Ko pa je pričelo zborovanje na trgu v Boljuncu, je neprestano krožil med udeleženci ter gledal, da li niso med številnim občinstvom tudi osebe, ki prejemajo pokojnino po padlih partizanih od titovskih o-blasti.
Tako torej ustrahujejo tltojaši-
Tako je šla «tržaška» delegacija na londonsko konferenco
borbi, ne da bi čakale na uradno otvoritev. Italijanske nacionalistične stranke in strančice
lista avtonomističnega gibanja, ki ji načeljuje Pavlin. Sicer pa zapade rok za pred-
V	četrtek prejšnjega tenda je bilo javno zborovanje kovinarjev, ki ga je organizirala ZES. Po uvodnem nagovoru tov. Zvonka je tov. Radich podal izčrpno poročilo o prizadevanjih sindikalne organizacije za dosego 15 odst. poviška plač ter nakazal smernice za bodočo borbo. Se posebej je poudaril važnost enotnosti delovnega ljudstva, ki si bo le z enotnim nastopom lahko priborilo zmago.
*** Prejšnji teden so bile v ladjedelnici Sv. Roka volitve za tovarniški odbor, iz katerih so izšli ES s pomembno zmago. V novem odboru bo pet zastopnikov ES za delavce, dočim bo imela Delavska zbornica enega zastopnika za delavce in enega za uradnike. V prejšnjem odboru so imeli ES 4 zastopnike, na teh volitvah so si torej pridobili še eno mesto. '
*** Borba za povišanje plač zavzema v zadnjem času vedno ostrejše oblike. V. petek prejšnjega tedna je bila v čistilnici «Standard» protestna stavka in sicer od 14.30 do 16.30. Delavci so ukinili obenem vsako nadurno delo ter ustavili obratovanje vseh tovarniških naprav, med temi tudi termoelektrično centralo. Naslednji dan, pa so stavkali od 9. do 10. vsi delavci v Tržaškem arzenalu. Na stavko je pristalo tudi znatno število članov Delavske zbornice, ki so s tem jasno pokazali, da se ne strinjajo s stališčem svojega sindikalnega vodstva.
Borbo za izboljšanje mezdnih in delovnih pogojev pa so v tem tednu zaostrili tudi grafični delavci. S četrtkom so kompaktno ukinili vsako nadurno delo ter proglasili za 23. t. m. enodnevno splošno stavko vse kategorije. Ta dan bodo stavkali tudi vsi grafični delavci v Italijanski republiki.
*** Delavci SELAD-a (bivšega odseka za javna nedonosna dela) so z odločnim in enotnim nastopom dosegli, da je vodstvo končno odstranilo z delovišča na Opčinah nepriljubljenega in surovo nastopajočega delovodjo Matkoviča. Ker ni hotelo vodstvo doslej upoštevati delavskih pritožb in je postajal delovodja iz dneva v dan predrznejši ter neprestano žalil delavce, so se slednji končno naveličali ter zapustili delo z odločnim sklepom, ki so ga tudi sporočili voditelju odseka, to je, da se ne vrnejo na delo, dokler ne bo Matkovič premeščen. Njihov odločen in enoten nastop je bil uspešen. Matkoviča so namreč že naslednji dan premestili. * * *
V	noči med četrtkom in petkom prejšnjega tedna je izvršila samomor s skokom iz 5. nadstropja
stavbe v ul. Orlandini 60-letna Marcella Bonivento por. de Martini, stanujoča v ul. Molino a vento. T"
*** V petek prejšnjega tedna zjutraj se je smrtno ponesrečila komaj 3-letna Dorina Sabo iz ul. Trento 12. V odsotnosti matere, ki je odšla po opravkih je otrok vstal iz postelje, splezal na nočno omarico, ki je bila v bližini okna ter se neprevidno naslonil na okno. Nenadoma pa je ubogo dekletce zgubilo ravnotežje ter padlo iz 4. nadstropja na cementni ulični tlak. Nek mimoidoči, ki je prisostvoval tragičnemu poletu, je s pravo prisotnostjo duha takoj dvignil ubogega otroka ter ga nesel v naročju do bližnje rešilne postaje RK, odkoder so ga prepeljali v bolnico. Kljub skrbni zdravniški negi in prizadevanjem je ubogo dekletce okrog 23. ure podleglo težkim notranjim poškodbam.
*** Prejšnjo soboto si je iz obupa vzela življenje 45-letna Bianca Englaro vd. Gerin, stanujoča v podnajemu pri družini Giacomelli na Piazza Hortis 5. Nekaj dni pred usodnim korakom ji je namreč zmanjkala večja vsota denarja, ki so ji jo ga izročile v hrambo delavke podjetja Beltrame, kjer je bila Englaro zaposlena kot šivilja. In prav ta izguba denarja jo je privedla po vsej verjetnosti do tragičnega sklepa. Popila je znatno količino kemične zmesi, ki je služila Giacomelliju za čiščenje srebrnih predmetov. Stanovalci so sicer takoj poklicali na pomoč RK, toda, ko je prišel zdravnik, je nesrečnica že izdihnila.
* * *
Iz podatkov higienskega in zdravstvenega urada izhaja, da se je v mesecu marcu rodilo 202 otrok in 7 mrtvorojenih, umrlo je 333 oseb, porok je bilo 98. V marcu je obolelo za davico 15 oseb, škrlatinko 86, tifusom 14, parati-fusom 4. Ošpice je prebolelo 1021 otrok, koze 101, oslovski kašelj 26. Nadalje se je pojavil 1 primer malteške mrzlice in 1 primer meningitisa. Higienski urad je pregledal v marcu 1116 stanovanj, od teh je bilo 656 za bivanje neprimernih, 35 stanovanjskih stavb v razpadajočem stanju, 80 hiš z razbitimi strehami in 34 stanovanj vlažnih. V osnovnih in srednjih šolah ter otroških vrtcih so izvršili zdravniški pregled 5684 učencev, od teh je bilo 552 bolnih, 380 so poslali na nadaljnje preglede, 372 bodo poslali na posebne šole, 316 pa so jih predlagali za poletne zdravstvene kolonije.
*** V dneh od 3. do 16 t. m. se je v tržaški občini rodilo 94 otrok in 1 mrtvorojen, umrlo je 108 oseb, porok je bilo 56.
sti nesrečne roditelje, žene in druge svojce padlih partizanov! Zato se ne smemo čuditi, ako slišimo iz ust prizadetih, da so titofašisti ne enkrat, temveč stokrat slabši od nekdanjih fašistov, ki so izplačevali pokojnine ne oziraje se na politično opredelitev poedincev. Kdo je omenjeni mlečnozobi pobalin prizadeti Boljun-\ čani dobro vedo, saj ga poznajo in vedo, da ni zmožen nič drugega nego vohunjenja.
Zakaj ni bilo večernic
Da obstaja povezava med San-tinom in Babičem, smo že večkrat pisali, vendar pa do pone-deljskega tabora v Bazovici ta povezava še ni prišla tako očitno na dan. Številni duhovniki tržaške škofije so na veliko noč s prižnic vabili vernike, naj se
udeleže tabora v Bazovici. Se več, na velikonočni ponedeljek marsikje ni bilo niti večernic, ker so šli na tabor tudi duhovniki. V Boljuncu n. pr. je vabil zvon samo prvič, drugič ni zvonilo, ker baje duhovnika ni bilo doma. Stare ženice so tožile zakaj ni «žegna». — Toda to ni edinstven primer. Baje tudi v Dolini ni bilo «žegna» in še drugje.
Ker vemo, da dušni pastirji posameznih duhovnij niso toliko samostojni, da smejo po lastni volji opuščati verske obrede, smemo po vsej logiki trditi, da so dobili za opustitev večernic na velikonočni ponedeljek dovoljenje od višjih cerkvenih oblasti, recimo od škofijstva.
Je-li torej še mogoče zanikati, da ni povezave med Santinom in Babičem?
Kontrolirajte
volilne
imenike!
Ud 15. t. m. so na volilnem uradu v ul. SS. Martiri št. 3 na vpogled občinstvu splošni volilni imeniki ter imeniki tistih, ki so od 1. maja 1951 do 30. t. m. dopolnili 21. leto starosti in prešli v seznam tržaških volivcev.
Volilni imeniki so na razpolago občinstvu vsak dan <iz-vzemši praznike) od 8. do 13.30 in od 16.15 do 19.
Na kontrolo volilnih imenikov pa še posebno opozarjamo tiste volivce, ki niso vpisani v imenike, kljub temu. da imajo vse pravice do vpisa.
Volilni imeniki so na vpogled občinstvu do 30. t. m.
Vaje za 1. maj
Jutri 20. t. m. ob 13.30 bodo v Boljuncu generalne vaje za prvomajski telovadni nastop. Telovadce, ki bi se hoteli poslu, žiti vlaka, opozarjamo, da odpotuje ob 13.05 s postaje Campo Marzio, ob 13.20 pa s postaje pri Sv. Ani.
LJUDSKI ODER- TRST
priredi
jutri v nedeljo 20. aprila t. l. ob 17. v Ljudskem domu na OPCiNAll Julija Fučika
Izpod vešal
dramo v petih slikah s prologom in epilogom. Režira Justo Košuta
Osebe:
Julij Fučik..........................Drago Gorup
Gusta Fučikova Marija Jelinek Josip Jelinek Mirko Mirek Jožef Pešek - «očka» Karel Malec .	.	.
Komisar Bóhm Kolinsky, jetniški paznik 1. policist
Ditka Ivanova Dana Marjonova Olimpij Ujčič Miro Hrovatin Rafi Samarin Aleksi j Gerlanc Justo Košuta Klavdij Zgur Doro Cergolj
II. policist.........................Ervin Gombač
Prolog in epilog
Zora Jugova
Prva slika v hiši Jelinkovih 24. aprila 1942, ostale slike v ječi.
in dijaki 50 lir.
Vstopnina: sedeži 150, stojišča 100, otroci
TITOFAŠISTI KLIČEJO NA POMOČ 50.000 ČETNIKOV IN USTASEV
UBIJALCEM JUGOSLOVANSKEGA LJUDSTVA prirejajo na meji svečane sprejeme
Vojne zločince postavljajo za biriče v ječah in koncentracijskih taboriščih - Pomagali bodo pri gradnji Jugoslavije,, - Med povratniki so tudi visoki monarhistični oiicirji in voditelji izdajalskih strank
nove
Objavljamo dolnji članek v trenutku, ko so tudi tržaški titovski voditelji sprejeli v svoje vrste tiste ljudi, ki so krivi toliko gorja, in ki so celo z njimi javno in slovesno nastopili na skupnem taboru v Bazovici.
Ze nekaj časa se dogaja na avstrijsko - jugoslovanski meji nekaj nenavadnega. Titovske oblasti v pravem prazničnem razpoloženju sprejemajo svoje «izgubljene sinove», ki so svoj-čas zapustili Jugoslavijo, t. j. bivši ustaši, četniki, belogardisti in drugi izdajalci in krvniki jugoslovanskega ljudstva. Zdi se, da je kaj takega nemogoče. In vendar je res. Danes se vračajo v Jugoslavijo z vsemi častmi in popolnoma svobodno ubijalci Nedičeve, Pa-veličeve, Ljotičeve in Miliaj-lovičeve bande, ki so dolga leta mučili jugoslovansko ljudstvo, ki sn leta 1941 izročili državo v roke hitlerjancem in ki so si naposled, ko je junaška sovjetska armada premagala nacistične horde, rešili življenje s sramotnim begom iz domovine. Med povratniki so tudi veliki krvniki jugoslovanskega ljudstva, kot n. pr.: Milan Vidic, bivši komandant čet-niškega korpusa Mane Vukma. novic, eden izmed poglavarjev takoimenovane «seljačke stranke», P. Zivkovič, pomočnik monarhofašističnega generala, Niko Petrovič in drugi.
Bande četnikov in ustaše-., ki so jih imperialisti vzdrževali vso povojno dobo in jih pripravljali za vrnitev v Jugoslavijo, sg torej vračajo v Ti tovo Jugoslavijo. In to ni slučaj. Na ukaz svojih ameriških gospodarjev je krvnik Ranko-vič povabi! ustaše in četnike, naj se povrnejo v «domovino». Se več, obljubil je fašističnim banditom, ki se bodo povrnili v Jugoslavijo, da jim bodo zagotovljena vsa jamstva za normalno življenje.
Beograjski fašistični kapo-rion Tito je v intervijuju z dopisnikom ameriške tiskovne agencije «United Press» med drugim izjavil, da četniki in ustaši, ki se bodo povrnili v
domovino, ne bodo preganjani zaradi zločinov, ki so jih zagrešili v preteklosti. «Mi jih vabimo — tako je nadaljeval Tito — naj se vrnejo domov ter naj pomagajo pri obnovi in pri gradnji nove Jugoslavije».
Zločinci, ki so povzročili jugoslovanskemu ljudstvu toliko gorja, ki so toliko ljudi pobili, ki so može, žene in otroke žive pokopavali ali pa jih metali v plamene in ki so do tal požgali toliko naselij, dajejo ob povratku v domovino cinične izjave za titovski tisk. V teh izjavah zatrjujejo med drugim tudi, da so zelo zadovoljni s sprejemom, ki jim ga prirejajo v «moderni Jugoslaviji.»
Zakaj sta se Tito in Sankovič tako zavzela za usodo ustašev in četnikov?
Odgovor na to vprašanje je kaj enostaven. V Jugoslaviji vedno bolj narašča nezadovoljstvo ljudskih množic, ki oo-sojajo fašistični režim Tita in njegove klike. Zaradi tega titovci vedno bolj izgubljajo pridobljeni teren. Ječe in koncentracijska taborišča 'Goli o-tok, Glavnjača, Sisak, Varoš, Banice, Sremska Mitroviča, Loško polje, Korčula in Vis so prenapolnjene s tisoči jugoslovanskih patriotov. Titov ■
cem danes že primanjkuje rabljev, policistov, ječarjev in provokatorjev.
50.000 četnikov in ustašev; ki so bili poklicani iz Avstrije in iz Zapadne Nemčije, pomeni '50.000 novih špijonov in krvnikov, ki so jih dobro pripravili in vzgojili Američani, saj so dbiskovali razne vohunske š' -le v njihovih taboriščih za begunce. Ameriški gospodarji so naročili svojim beograjskim hlapcem, naj up-orabijo te tolpe banditov in špijonov v borbi proti jugoslovanskemu ljudstvu.
Dejstvo, da se Titova klika in njeni ameriški gospodarji po. služujejo ustašev in četnikov, je zelo, zelo pomenljivo, predvsem pa dokazuje, da je litovski režim popolnoma gnil in da zato vedno teže vlada nad nesrečnim jugoslovanskim ljudstvom.
JAN MAREK
(Fovzeto po listu: Za trajen mir)
Prisrčen sprejem Garibaldincev v Saležu
Na velikonočni ponedeljek je bil v Saležu tradicionalni praz. nik. Na velikem travniku pri Bajti je bil ples na prostem.
Proti večeru so prišli na kraj veselice tudi tov. Ninci, Sasso in Condor, povratniki iz vojaških zaporov v Lucci. Spremljal jih je tov. Vidali. Goste je nagovoril domačin tov. Pegan. Spregovoril je tudi tov. Ninci. Gostoljubni Saležci so nato povabili goste na prijetno zakusko.
Istega dne je bila tudi v Trebčah napovedana kulturna prireditev. Nastopila je openska dramska skupina z Molje-rovo igro: Jurij Tepček. Tudi ob tej priliki so Trebenci in okoličani prenapolnili dvora-ljudskega doma. Openski
no
igralci so igro prav lepo podali, za kar jim gre tudi s tega mesta iskrena pohvala.
Opozarjamo vse zamudnine, da sprejema tukajšnja finančna intendenca prijave dohodkov za leto 1951 še do 30. aprila.
Kdor še ni izpolnil prijave, se lahko zglasi na sedežu Zveze malih posestnikov v ul. Zonta št. 2, I., kjer je vsak dan od 8.30 do 13. na razpolago strokovnjak za izpolnitev pri. jave.
v Saležu
19. t. m. bo
Predavanje
V	soboto 19. t. m. bo v Saležu predaval tov. Dušan Bu-fon o zgodovini Slovencev. Kulturna prireditev v Rocolu
V	petek 25. t. m. bodo Pod-lonjerci priredili v Rocolu (gostilna pri Zajcu) s voi kulturni spored, s katerim so že v domačem društvu želi iep uspeh.
Koncert v Trebčah
V	soboto 26. t. m. bo orke-
ster z Opčin, pod vodstvom dirigenta Wernerja Weltscheja gostoval v Trebčah s svojim bogatim ~~ ------- ~
novo naštudira-
IRSKI DNEVNIK
LIME FRCNTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
TRST nedelja 5. junija 1949
_otev. 133 (1221
j\!3i!aijei/aii|e porušila a soilei razpravi preži valsosi zločinca tiazhaviéif v Pasialsi
Kdo je dr. Branko Agneletto?
,,Trohu jo samo povedati, katerega komu nisi a je Treba odstranili, pa bo- odstranjen - Imamo že dve trojki, ki aktivno, delata" - Razgovori dr. Tončiča, dr. Feribile in Mihelčiča glede vstopa v SD2

ti.
K'-'Zfr „ u-KM-f-r1,'
Storti.
Ò'i'cCì
-5=-,iqfM />r Otturi ti. in
m. s. AGNsmm za stowmzo ùbmo^atsko zwzoi
Vidaiijevci v bratskem objem« z italijanskimi iredentisti
Y imenu	ae-ttftkrv.i-' {tiu v v ki-tVctWtt tìvzutók't t	v tsh, njšimS% aispo*
- ■ -	-	.-t,-,. ." p-’/Cti', v :vv—k ikcp-'C //li-ir n ;,"'--
4;„.	'-vk7/i ji. "r-i-lCv.C j	! P-'/V'-i i v 7!
r.ki miri j rL-r iCiiCir- 4Ji5*h	i -tfJWrf
»ti*.
'.--C /inv, v-ikvil-vh; v:v :,i "■/' -'- rjryfe-iiv jvili-ìk/v
tesìvn, i
ilio vk". ;
V 1 -ì/vfov/ ■"
ili: VlliCv' .
iVii-'i :	' IVI
17" V VV'i V Ì7i
arcntk, 7"
kvmi.tti"-.?!-»''.« v-:i
i Ito.'7//,: 17 ; 7VČV7 dii '7' il', VUO- Za STO 7y "/ ,	-	,, . 7.7'.-
} d : vvVs'i! i'SiiVi 7'77-, i7'-;i7"V ns:l 7""' d-iil SS- ‘17:J .,, ;,.S7Ì;7V7 :
d ìrdsfiiiy kìd/biidi Wdnsv ri-vis i- '	---ivi s-v" ' - -	-‘--v.	7 . ?in. k ;	s:;
i4ìiidiHdii.7tas;:„.ia:...a:'Vrsfc77i::i7vK.. j dUyfiqyi iv trmama.itesn-iio «it, StljMfc iv-od
>7.7, idi .7,7'i>7"
«Primorski» z dne 15. t. m. se je razpisal o bazovskem taboru ter priobčil slike in govore novih protikomunističnih zaveznikov, med katerimi najdemo seveda tudi dr. Branka Agne-letta. Se pred pičlimi tremi leti pa je imel «Primorski» o dr. B. Agnelettu povsem drugo mnenje. Evo, kaj piše 5. junija 1949 v poročilu o procesu proti vojnemu zločincu Magazino-viču, v katerem prinaša dobesedno izpoved obtoženca, ki se tiče osebe dr. B. Agneietta: «Ko se je Branko Agneletto koncem decembra 1947 vrnil iz Rima, je obtoženemu izjavil: «Treba je samo povedati, katerega komunista je treba odstraniti, pa bo odstranjen, imamo že dve trojki, ki aktivno delujeta. Važnejše funkcionarje KP v Trstu- bomo odvedli v neko vilo, kjer bodo kot talci, hkrati Pa bodo morali dati podatke o delu KP.» Po treh letih pa so titovci na vse to pozabili, ker se oni pač moža ne bojijo več. Saj je grozil le komunistom. Titovcev se, torej, to več ne tiče.
nim sporedom, o katerem prinašamo danes poročilo.
Lep uspeh koncerta na Opčinah
Ponovno nas je prijetno presenetil orkester P. D. «Opčine», ki je v soboto 5. t. m. v Prosvetnem domu na Opčinah priredil svoj drugi zelo uspeli koncert.
Visoko smo cenili dosedanje delo tega orkestra na glasbenem polju, toda ta zadnji nastop je nedvomno dokazal najvišjo dosedanjo zmogljivost. Poslušalci so ves čas z zanimanjem sledili lepemu in preciznemu izvajanju, ki se mestoma že lahko uvršča v umetniško podajanje. Rezultat je to neumornega prizadevanje vseh godbenikov, a posebno tov. Werner Weltschkeja, ki je s svojo ljubeznijo do glasbe največ pripomogel k tako sijajnemu dvigu orkestra.
Spored je bil pester in zanimiv in je že s prvo točko Fučikovo koračnico «Prihod gladiatorjev» osvojil občinstvo. Prvotna nervoza posameznih godbenikov je že pri drugem, tretjem komadu izginila in šesta točka sporeda ou-vertura F. A. Boildieu-ja «Bagdadski kalif» je dosegel višek večera. Orkester je posebno v tej točki in vse nadalje zvenel polno in sočno. Izvajanje je bilo precizno in harmonično.
Tretji del sporeda je vseboval ruske skladbe, ki jih je prein-štrumentiral tovariš Werner: Festival, Pesem o Volgi, Pesem o domovini, Stalingrad, Moskva — Peking in Zdravstvuj Moskva, ki so navdušile in prijetno zaključile lep in pomemben glasbeni viter. Edino pri ruskih bi bilo zaželeno nekoliko več tempera menta, a izvedene so bile precizno in polno.
Kulturna prireditev v Pod-lonjerju
Podlonjerci iso v nedeljo 6. t. m. imeli v svojem Prosvetnem domu lepo kulturno prireditev. Poleg recitacij in petja pionirjev Lili Franze in Renate Čepar, je dramska skupina ponovila komedijo — enodejanko «Idealna tašča», ki je lepo uspela in skeč «Dve glušci» pri kateri so se ljudje do solz nasmejali.
Pri prireditvi je spregovoril tov. Karlo Bernetič, ki se je sodelujočim zahvalil za lep spored ter poudaril predvsem važnost, da pritegnemo h kulturnemu sodelovanju čimveč mladih moči, ker le tako je zagotovljena naša 'bodočnost.
Gostovanje PD «Lonjer-Kati. nara» v Ricmanjih
V nedeljo 6. t. m. je prosvetno delovanje Lonjercev prišlo do Lepega izraza pri kulturnem nastopu, ki so ga priredili v prosvetni dvorani v Ricmanjih.
Dramska skupina lonjerskih pionirjev je uprizorila trodejan-sko otroško igro «Povodni mož». Nastopili so tako samozavestno, da je bilo kar veselje gledati in poslušati jih. Zasluga režiserja tov. Čoka Karla st. je ravno v tem, da je polagal veliko važnost v to, da so se otroci dobro naučili besedilo igre in so zaradi tega igrali naravno m lepo. vsa tri dejanja so bila na isti višini in številno občinstvo je igralce nagradilo z navdušenim ploskanjem.
Pevski zbor Lonjer je ob zaključku zapel nekoliko lepih narodnih pesmi.
* * *
Poročilo o prireditvi na Kon-tovelu objavimo prihodnjič.
NOGOMET
Jutri bodo igrala za prvenstvo STO samo moštva prve kategorije, dočim počivajo čete druge kategorije.
Rozandra - Arzenal, v Boljuncu ob 9; Skedenj - Frausin, v Trebčah ob 10.45; Rojan - Prista-niščniki, v Boljuncu ob 10.45; Tovarna strojev - Kolonja, v Trebčah ob 13.30] Vesna - Primorje P. K., v Nabrežini ob 15.
KOŠARKA
Jutri bodo zaključne tekme za podelitev nagrad četam, ki si bodo priborile prva tri mesta v ki a sifikaciji zaključenega prvenstva.
I. kategorija moški (za tretje mesto): Frausin - Skedenj, na Skoljetu ob 10.30. II. kategorija moški (za prvo in drugo mesto): Pristaniščniki - Rinaldi, v Skednju ob 10.45. Za tretje mesto: Sv. Marko - Inter, v Skednju ob 9.30. Zenska kategorija (za drugo in tretje mesto): Frausin - Skedenj, na Skoljetu ob 9.30.
ODBOJKA
Jutri bodo prva srečanja turnirja za «Pokal I. maj», ki ga organizira odsek odbojke ZDTV. i Na igrišču «Tomažiča» se bodo pomerile naslednje čete: Sv. Marko - Pristaniščniki, ob 9; Skedenj - Primorje P.K., ob 10; Sv. Ivan -Studentesco, ob 10.45. V.O.M. -Mercandel, ob 11.30.
KOLESARSTVO:
Športni krožek Tržaškega arzenala organizira za jutri kolesarsko dirko za «Pokal Tržaški arzenal» na krožni progi Opčine - Tr-biš.ka cesta - križišče za Nabrežino - Sv. Križ - Prosek - Opčine. To progo bodo morali preteči tekmovalci šestkrat. Zbirališče ob 7. uri pred Ljudskim domom na Opčinah.
Za tedei dni
Sobota 19. - Ema Nedelja 20. - Marcelin Ponedeljek 21. - Simeon Torek 22. - Egidij Sreda 23. - Adalbert Četrtek 24. - Jurij (mlaj) Petek 25. - Marko * * *
ZGODOVINSKI DNEVI,
22.	4. 1870 se je rodil veliki 1 telj delovnega ljudstva dimir I. Lenin.
23.	4. 1944. so nacisti obesili 51
cev v ul. Ghega.
25. 4. 1945. so se v Nemčiji žile edinice Rdeče arma angloameriškimi četami 25. 4. 1945. je bila splošna v
■INI
\
a 1
italijanskega delovnega _ stva v severni Italiji, f

pe
ir
TRST II. no
Val.Col. 306,1 lej
•SOBOTA: 13. Šramel kviiglj - 13.30 Kulturni obzornik - 19. govor z ženo - 21. Koncert mrn ga zbora Jadran - 22. Opelnti motivi.
NEDELJA: 9. Kmetijska o ja - 11.30 Oddaja za najmlat ' 12.15 Od melodije do melodi? 19. Iz filmskega sveta - 21. 1 ’ ževnost in umetnost - 22. VVa^n: «Walkira» - 1. dejanje. agi PONEDELJEK: 13.30 Kult, obzornik - 19. Mamica pripovln je - 21. Koncert tenorista Dule
Pertota - 21.30 Wagner: «W;
■i,
ra» - 2. dejanje.
TOREK: 13. Glasba po želih 19. Agleščina po radiu - 32. i, cija - 20.30 Aktualnosti - 21. matizirana povest - 22. Wato
«Walkira» - 3. dejanje.'
SREDA: 13.30 Kulturni ot*^ nik - 19. Zdravniški vedež - ©i Sola in vzgoja - 21. Vokalni K;L tet - 21.30 Koncert violinisti, Sancina.	ei
ČETRTEK: 13. Pevski duela harmonika - 19. Slovenščina«, Slovence - 21. Radijski oder 1 Lev Urbančev «Vera Mirčdi drama v 3 dejanjih - 23. Chofe, ve skladbe.
PETEK 13. Glasba po želj1», 19. Angleščina po radiu —ik lekcija - 20.30 Tržaški kult. razgledi - 22.30 Razni solistto
* * *	a
POSLUŠAJTE «GLAS TRS' Vsak ponedeljek in četic od 20.30 do 21. na valovni iji žini m 25.26. 31.45, 48.62, 2*h 252.73. Od 22. do 22.30 na-n lovni dolžini m 243.50. Od 2g do 23.50 na valovni dol. m 278.	ta
S la bora1 izdajstva
(Nadaljevanje s 1. strani)
etji |k a, le ,'tnc nst cal
je za slovenski narod prav napravil in ga ni bilo videti 6 nami, ko smo s puško v roki„
nili slovenske pravice, za kiF 5 se danes on tako kričavo šn stavlja. Za klerikalce je goieri dr. Besednjak, ki ni imel f’> ma, da bi omenil antifašistitij žrtev, ker njega takrat ni Ita na spregled. Za titojasiste j<bfa; voril znani protikomunist va, ki je v občinskem suetn^. kazal, da mu slovenske prf^ niso mar in je iz demagogiji u-zertiral z bojnega mesta in ,v prepustil proste roke demokti^s nom. V imenu SDZ pa je go®Vi sin Agneietta, dr. Branko, I človek je dokazal, da je Àp; men, ker se je podal v BaZ^0s in govoril zbranim ljudem. je veliko poguma, ker je časa vojne četnik in je že tC, pokazal, da ne zna in noče. niti slovenskih pravic, ki s» ’ ' branili partizani v brezkod1^ misni borbi proti nacifašistol*V. proti njihovim pomagačem: (Cil gardistom, ustašem in četnij ;s Vsi štirje govorniki niso (tot z besedico napadli Angleže!:eg. Amerikancev, ki so edini
sedanjega stanja. Niso ob^
Titovih besed «Italijani lahki, . be Trst» in «Mi hočemo skl 1 upravo, kondominium z Der§( sperijem». Niso obsodili vse jr i tike anglo - ameriških impfco listov, ki nočejo STO, niti n4 n litike titofašistov, ki hočflžg] uprizorjenimi manijestacijaitiij0 praviti vse, da bi ljudje na nesramno barantanje. Ody^
rajši sklepali u Bazovici zalA
štvo v imenu protikomunizP1^
imenu borbe proti Sovjetski'm zi, ki edina brani STO, in I* dt komunistom, ki sledijo pfl® 7 ZSSR. Na ta način so se P1)» vili v tabor narodnih izdajlJi in so umazali slovensko z veliko sramoto, ki jo bo k p oprati. Titofašisti so tudi o\,
►U ž
priliki brez joka in stoka, pravi šovinisti, pokopali s vansko - italijansko bratstvi e tako pokazali svoj pravi i,ttaž
rasistov.
i

Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Bial Založništvo «DELA» Tiska tip. Adriatica, Rismor Dovoljenje AIS

ZADKI1’ ]
KONZUMNA ŽELEZNIČARJEV - T&e
z o. j.	eio
Člani zadruge so sklica»1 redni občni zbor, ki bo 19.‘ la 1952 ob 9. v prvem sK**111 nju na sedežu Trgovske zb»jdc ce, Via della Borsa št. 2 Vi primeru, da ne -bi bilo prišli < legalno število, pa dne 20. 4a la 1952 ob isti uri in v •ostorih v drugem sklic»-e., vsakim številom udeleže»!
sklepaj™ ‘Je: <iv :{Je
prostorih z
da diskutirajo in naslednjem
dnevnem redu:
L Poročilo upravnega sve1'^ t
2.	Poročilo pregledovalce^ ‘en
čunov;	itp
3.	Citanje in odobritev bil®‘en
zaključene 31. decembra ’>(,]
novega
uprav^
h.
4.	Volitve sveta;
volitve pregledovalcev
čunov;	N
volitve članov razsodiš»*1^,
5.	Razno in slučajnosti. ^
U KAVNI sv|1<. __________________________/