Pottnina plaćana v gotovini. Leto LXX. št. 160 LJttOljana, potok 16. folija 1037 4 Cena Dio 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inaeratl do SO petit vrst a Din 2, do 100 vrst A Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji lnserati petit vrsta Din 4^— Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFKAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 0 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO Ljubljanska c, telefon št. 26 — ČETRTE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva uUca 1, telefon št, 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon s t. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. PoStna hranilnica v Ljubljani S t. 10.351 Danes seja londonskega odbora za ne vmešavanje: . Kritičen dan za vso Evropo če danes londonski odbor odkloni angleški kompromisni predlog, bo to pomenilo konec politike nevmeSavanja in za Evropo bodo nastopili zelo kritični časi London, 16. julija. AA. Na popoldanski seji spodnje zbornice je vodja opozicije major Attlee vprašal zunanjega ministraEde-na, aH misli na seji nevmeševalneg-a odbora umakniti predlog o priznanju generala Franca vse dotlej, dokler se popolnoma ne umaknejo iz Španije tuji prosto-\'oljci. Minister Ecjen je odgovoril, da pride predlog o tem na razpravo današnje plenarne seje nevmeševalnega odbora. Prepričan sem, je dodal, da se spodnja zbornica spominja, da smo te predloge poslali nev-meševalnemu odboru na podlagi mednarodnega mandata, ki smo ga dobili; britanska vlada ne bo ničesar storila, kar bi vnaprej ogrozilo možnost mednarodne pomiritve, ki si je vsi želimo. Vodja opozicije major Atlee je nato opozoril, da je posebno tisti del angleškega predloga, ki govori o priznanju pravic vojskujočih se strank obema sovražnima ta- boroma v Španiji, zelo nevaren in da bo koristil le generalu Francu proti republikanskemu režimu. Zdi se mu, da je Eden kanituliral pred fašističnimi državami. V svojem odgovoru je Eden izjavil, da staliSče delavske stranke ne pdpira dela za mir, ker načenja debato o angleškem predlogu poprej, predno so razne vlade zavzele stališče do teh predlogov. Delavska stranka je zmeraj želela mednarodno sodelovanje in angleška vlada tokrat ravno vrši to delo in sicer po nalogu vseh držav, ki so zastopane v odboru za nevmešava-nje. To nalogo smo prejeli v kritičnih okoliščinah evropske zgodovine. Opozicija nas pa secaj resno ovira pri izvršit /i te naloge. Eden se je dotaknil tudi vprašanja unvka prostovoljcev iz Španije, in izjavil med drugim: Ce bo odbor za nevmešavanje sprejel na-So predloge, tedaj bomo v bodočnosti Imeli sredstvo, da lahko brez tveganja omejimo špansko državljansko vojno. Ce pa nas predlog propade, tedaj s* ne smemo več slepiti in nastopila bo se bolj nevarna doba evropske politike. Ce naš predlog propade, propade tudi ves sistem nevmešava-nja. Govori se, da nekatere države neomejeno pošiljajo orožje v Španijo in govori se tudi o tem, da se bodo prostovoljci &e v večjem številu vrnili v Španijo. Vlada je prepričana, da Evropa ne bo odobrila tega postopanja in zato tudi poskuša srečno izpeljati nalogo, ki jo je dobila od odbora. Ne gre zato, da se Evropa odloči o teh predlogih, ampak jaz zahtevam od spodnje zbornice, da odobri te predloge kot koristne za mir. Z vojno ne bomo mogli ničesar urediti in naj se ta vojna konča s sijajno zmago ali pa s hudim porazom. Mi tudi ne moremo sprejeti načela, da je vojna neizbežna. Odložena vojna bi pa mogla biti še hujša in zaradi tega zafetevam, da naj spodnja zbornica oceni našo politiko v špan skem ^ poru. Zahtevam, da spodnja zbornica odobri te predloge, ne zato, ker mi uga- jajo nekatere podrobnosti, vendar pa moram reči, da mi nekatere podrobnosti prav nič ne ugajajo. Toda to moramo sprejeti, ker verujemo, da bodo ti predlogi koristili splošnemu miru. Evropske vlade vedo. da bi bila nevarnost spopada zelo velika, če propade sb.tena ne vmešavanja. Možno je, da se Evropa ne bo mogla izogniti tej točki, vendar pa je gotovo, da se v**i evropski narodi boje tega trenotka. Nemogoče je nadaljevati politiko sodelovanja in tudi ne moremo doseči sporazuma med dvema nasprotnima tezama, če stremite Ramo za tem da moramo sprejeti samo vašo tezo. Ne zahtevamo samo, da l>o načelo odpoklici prostovoljcev iz Španije sprejeto, ampak hočemo, da mora to postopanje dati kon- 1 kretne rezultate pa točnem postopku. Edino odbor za nevmešavane lahko da svojo sodbo o umiku prostovoljcev in to še poprej, predno se prazna obema strankama pravica vojskujočih «e taborov I Mihajlo Gromov pripoveduje... Ves kulturni svet občuduje hrabre Ruse — V Nemčiji je strogo prepovedano pisati o zmagi ruskega letalstva Vej -kulturni svet je pod mogočnim vt;-SOm nove sijaine zmage ruskega letalstva. Ves svetovni tisk obširno poroča o poletu ruskih letalcev iz Moskve v Ameriko čez čpverni tečaj $ sovjetskim letalom ANT-25. Ruski letalci Gromov, major Jumasev in mehanik inž. Danilin e=o srečno preleteli dolgo pot iz Moskve preko severnega tečaja do San Jacinta blizu San Diega, za katero so rabili 62 ur 22 minut, še SO milj jim je manjkalo, pa b; bili v Los Angelesu. Preleteli so 11.500 km dolco pot. Zračna črta od Moskve do San Jacinta znaša 10.200 km. Vsj strokovnjaki iz:av]jajo, da so Rusi letelj z največjo preciznostjo in da so dosegli moralen rekord v zgodovini letaUrva. Obenem so pa dosegli svetovni rekord v nepretrganem poletu na daljavo- Nobena zmaga na bojnem polju- nobeno rožljanje z orožjem in nobene parade bi ne mogle prinesti Rusiji toliko slave in ugleda v zunanjem svetu, kakor ga je prinesla v zadnjem ?asu že druga presenetljiva zmaga njenega letalstva. Letalo Ant 25 Letalo ANT-25- s katerim je pilot Gromov srečno premagal vse težke ovire in nevarnosti zračnih višav, le delo Osrednie-ca aprohidrodinamicnega zavoda v Moskvi. Izumil ga je ing. Tupoljev, za polete nad polarnimi kraji ga je pa izpopolnil ing. Suhi. Letalo ima nizko ležeča krila, za tretjino daljša od đruuih letal tesza tipa, kar ie ugodno za neprekinjene polete na velike daljave. V krilih ©o tri velike posode za bencin. Kolesa se dajo potegniti v trup, motor le delo ing. Mikulina. Izpuh avtomatično segreva pilotsko kabino- Letalo ima dvojno vodstvo in vse aeronavigacii-?ke aparate« tako da let- tudi na slepo. Spust; se lahko na kopno- na vodo ali na Ipd. Zasilna oprema obstoja iz gumijastega 7«i>ilnega čolna, zasilne oddajne postaje in železne rezerve živil. Piti, jesti in spati Prve besede slavnih ruskih letalcev* ki so se spustili blizu San Jancinta na tla. so tile: Dajte nam vode, hrane in postelje, da se naspimo. Ker noben ruski letalec ni vešč angleščine, so hitro prevedli svojo prošnjo iz rusko-angleskega slovarja in jo izročili navdušenim Američanom. Ko so se umili, najedli in odpočili, so takoj stopili po telefonu v zvezo s sovjetskim odpravnikom poslov v Waehingtonu, ki jih je pri-srcno pozdravil v imenu predsednika republike Roosevelta, želeč jim dobrodošlico. Mihajlo Gromov o poletu V pogovoru s sovjetskim odpravnikom poslov Umanskim se je Mihajlo Gromov zahvalil njemu in Roo^eveltu za čestitke iu izjavil o svojem poletu: »V začetku smo rabili v Moskvi Še precej časa, da smo se dvignili zaradi velike obremenitve letala. Prva etapa poleta iz Moskve preko Arhangelska ni bila n:č posebnega. Ko smo letili proti naši arktični bazi na Rudolfovem otoku, smo že čutili, da nas čaka slabo vreme. Potem, ko smo izmenjan brezžične pozdrave s tovariši na Rudolfovem otoku, smo bili s s^ve^nega tečaja opozorjeni, naj se pripravimo na zelo slabo vreme, ki je dosegalo celo ciklon-sko silo. Med Rudolfovim otokom in tja do severnega tečaja se je letalo fatalno borilo s strahovitim viharjem in snežnimi meteži, ki so znatno zmanjšali hitrost poleta. Pred samim severnim tečajem se je začel na krilih letala nabirati led in večkrat ItiBfl me »al. ft-.at; spiral?, da se Tf£1 111 najhujšemu neurju. Pred nami se j3 raz-p.v hirala velika arkiena rezr.anka, ki smo bili trdno odločeni premagati jo. Potem, ko smo izmenjali tople pozdrave z našimi tovariši na severnem tečaju, smo krenili preko Severna?a ledenega oceana p*ot- Ke.« nadi. Tu je jelo neurje nekoliko popuščati. Motcr brezhibno de.uje, delamo posnetke nebesnih teles, Andrej Jumašev in Sergej Danielov stalno beležita smer in silo vetra, oblačnost in kretanje ledenih gor. Letimo preko kanadskih pustinj, tunder in velikih močvirij ter sklenemo dvigniti se ponovno čim višje, da bi mogli preleteti gorski greben Rocky Mountains. Reko Mac-kenz'e smo preleteli ob lepem vremenu, čim smo pa krenili v dolino te reke, smo opazili pred seboj meglo in dvignili smo se 5.400 m visoko. Dokler smo leteli nad tem najnevarnejšim delom naše poti, smo se držali te višine, da se izognemo morebitni nevarnosti. Naši aparati s kisikom za dihanje so odlično delovali. Na letalu je bilo vse v najlepšem redu. Tudi to pot se je pokazalo dvojno pilotiranje letala kot velika blago- dat .kajti pri izmenjavi pilota letalo ni prepuščeno samo sebi niti za trenutek, kar je zelo važno, če leti nad nevarnimi kraji, kjer so takozvani zračni vrtinci ali brez-zračni prostori, ki nastanejo zaradi različnih struj. Taki zračni vrtinci so zakrivili že mnogo letalskih nesreč. Naša radijska postaja je odlično delovala ve-i čas poleta. Se pred odhodom iz Moskve smo sklenili vzdrževati zvezo samo z dvema glavnima postajama, eno na ameriških tleh. drugo pa v Sovjetski Rusiji. Obe postaji sta se ob določenem času stalno javljali tako. da je nam bilo treba samo potrjevati, da je na letalu vse v redu. Za hip nismo izpustili iz vida za uspeh poleta važnega štedenja v vsem, zlasti pa v električnem toku. ki bi ga utegnili nujno potrebovati, če bi bili prisiljeni spustiti se na tla kje med potjo. Tudi to pot se je pokazalo, da je enomo-torno letalo mnogo boljše od dvomotorne-ga in tudi to pot je bilo potrjeno mnenje našega tovariša čkalova, ki je dejal, da je na poletu z enim motorjem riziko 50rr. z dvema motorjema se pa poveča na 100'^. Razen tega lahko vzame enomotorno letalo s seboj mnogo več bencina, kar je zelo važno za dolge polete. Potem je prešel Gromov na opisovanje samega poleta, ko so preletel; Rocky Mo-untain? in krenili proti pacifični obali, spuščajoč ©e proti San Franciscu. Nad obalo so nas spremljali nasprotni vetrovi, ki so dosegli nekaj Časa hitrost 30 do 40 km na uro. Zaradi slabega vremena pred San Franciscom smo sklenili zopet dvigniti se višje v upanju, da bomo hitreje naleteli na boljše vreme. Stopili smo v zvezo Z radijsko postajo v Seattlu in sporočili svoj sklep, da hočemo leteti naprej od San Francisca in morda še naprej od L03 An-gelesa. Toda iz L*>n Angeleea so nas opozorili, da leži nad obalo gosta megla in da je vreme slabo. Zato smo se hoteli spustiti pri San Diegu v zvezni državi Kaliforniji. Tam ?mo pa zopet naleteli na najneugodnejše vreme. Gosta megla, dež in močni vetrovi so nam onemogočili najti letališče pri San Diegu. Dve uri smo krožili nad San Diegom. potem smo se pa odločili nadaljevati polet proti notranjosti Amerike. Končno, držeč se Stalinovega naročila, da ne smemo preleteti ozemlja Zedinjenih držav, smo se spustiil na letališče pri San Jacintu in sicer v sredo popoldne ob 17.30 moskovskega čaisa. Naši aparati so pokazali, da smo od odhoda z letališča v Moskvi preleteli 10.2000 km v 62 urah 17 minutah. Vsa ameriška javnost je potom tiska in radija polna hvale in občudovanja fijajne zmage sovjetskih letalcev, ki so ponovno dokazali vsemu svetu, da misel otvoritve zračnega prometa preko nevernega tečaja n; bila samo bujna domišljija, temveč resno poučen načrt, izpolnjen s popolnim uspehom. Človeštvo je obogatelo za bogato izkušnjo, trgovskemu svetu je pa izročena še ena prometna zveza, ki bo omogočila čim hitrejšo in boljšo zvezo med starim in novim svetom preko doslej še malo znanih polarnh krajev. Bencinska črpalka je odpovedala Ruski letalci so se 5pustili na tla 5 km od San Jacinta. Spustiti so se morali, ker bencinska črpalka na letalu ni več dobro delovala. Ameriški častniki so takoj poslali delavce, da so popravili bencinski vod. Ta čaj sq morali restaviti okrog letala stražo, ker bi ga bili sicer radovedneži štrli. Letalci so izjavili, da so okrog polnoči preleteli okolico San Francisca. Leteli so tudi čez San Die^o. Ob koncu poleta zaradi goste megle niso nikamor videli tako, da niso niti mislili na to, da bi se spustili na tla. Tud zveze z radijskimi postajami niso več imeli. če leti Miša, je vse v redu Ameriški listi obširno pišejo o pilotu polkovniku Mihajlu Gromovu. največjem junaku na polju letalstva. Njegovo ime je tesno zvezano z vso zgodovino modernega ruskega letalstva. Ko jo ga nekoč vprašali, kaj čuti v nevarnih trenutkih, je odgovoril: »Mi — govorim o sebi in svojih tovariših, preizkuševalcih letal — ne poznamo strahu. V zračnih višavah preživljamo samo divno bogastvo najrazličnejših napetih vtisov in doživljajev.« Med poletom Gromova preko severnega tečaja sta sprejemali dve ženi novinarje na njegovem domu v Mo:lcvi pilotova mati in žena. Mirno in s polnim zaupanjem sta govorila o poletu. Vprašate me, če se bojim, je dejala Ljubov Gromova. Cesa naj se bojim, kadar let; Miša? Kadar leti on, je vse v redu. Ce bi dobil nahod, potem bi bila druga stvar. V tem primeru bi se pre-strašila.c Ameriški listi pripominjajo, da Je vladalo enako razpoloženje, kakor sta ga kazali Gromova mati in žena. po v~ej Sov-jetcki Rusiji. Vsa država je spremljala ta polet z radostno nestrpnostjo in s trdno vero v svojega pilota. Nemci molže Reuterjev dopisnik iz Berlina poroča, da je nemško ministrstvo za tisk in propagando najstrožje prepovedalo vsem listom in radijskim postajam objavljati kakršnekoli vesti v zvezi s poletom sovjetskih letalcev Gromova, Jumaševa in Danielova, To je pač najboljši dokaz, kako boli Nemce zmagoslavje ruskega letalstva, s kolikor ljubosumnostjo gledajo na vedno večje urpehe Rusov tudi na polju letalske tehnike, kjer so imeli doslej glavno besedo N"emci. ki se iim =eved*». niti sanjalo ni, da jih bodo posekali baš Rusi. Nemci napadajo kardinala Pacelli ja Susniio ga, da je v Parira koval načrte proti Nemčiji Berlin. 16. juliia. b. V vsem nemSkem ?•'-sonisju se nadaljujeio nanadi proti kardinalu državnemu tajniku Pacelliju. in to v obliki. k; je nikakor ni mogoče pojasniti samo z napetostjo odnosajev med Berlinom in sv. stolico, odkar ie, kakor znano, nemški poslanik pri Vatikanu na dopustu. Posebno ostra ie v svojem napadu oficiozna »Berliner Borsenzeitung«, ki primerja Pa-cellijev obisk v Parzu z obiskom maršala Tuhačevskega ob sklepu francosko-sovjet-ske pogodbe. Pacelli je bil v Parizu snre-iet z istimi častmi kakor svoječasno Stalinov odposlanec. List pravi, da je Pacelli kot papežev odposlanec počastil s svojim obiskom državo, o kateri je znano, da Štfti šnanske boljševike. Prijateljstvo Vatikana Franciji sicer ne prinaša določenega števila vojaških divizij, kakor sovjetsko prijateljstvo, vendar je izven dvoma, da tako Pacelli kakor Delbos zasledujeta predvsem poetične cilje. Borzna Doročiia. INOZEMSKE BORZE Curih, 16. julija. Beograd 10.—, Pariz l&ftSSt London 21.66. New York 436.125, Bruselj "3.425. Milan 22.97a. Amsterdam 240.225, Berlin 173.35, Dunaj 83.10. Praga 15.21, Varšava 82-75, Bukarešta 8.25, Politični o6$otnl6 > ■•■ Križe žogajo'. *** ' Pod naslovom »Križe žagajo!* je napisal Peter Resetar, pod katerim imenom se skrt-va, kar je javnu tajnost, mariborski imenovani podžupan žebot v •Slovenskem gospodarju« to-le krš-čansko-katoliško notico-»J\'Sar:ki pristaši, ko se \*ručaio ob treh zjutraj i veselic domo\% žagajo in podirajo križe. Mnogi ljudje se zgražajo nad tem! Pa sni to \-endar ni nič norega/ Saj to de-litjo Že ves Čits, kar jih mora nositi naša potrpežljiva zemlja! Samo dosedaj so žagali križ \* organizacijah, kjer imajo besedo, Mmo med s\*ojimi pristaši. Ker pa so menda tam že gotovi, pa so se spro\'ili na križe na polju. Oni hodo tudi v bodoče to delali. dokler jih ne bomo iztrebili iz slovenskega naroda. Nt pričakujemo ničesar drugega od njih!« — Tuko piše katoliški list Slo\enski gospod:tr«. ki o;i po „•..,*._ >-> priporočajo \\*rnemu liuJstvuf Ali je tu potreben še kak komentar? Ako ima 11 • » fa* ka glasila, potem ve vsak človek normalnih možganov, koliko je ura bila! Vendar nekaj pametnega*. I klerikalni »Hrvatski straži« čitamo, da se bo na ukaz nadškof a koadiutorjm dr. Alojza Stepinca vršil v nedelja IS. t. M. v Ludbregu kongres proti psovkam in kletvam. Osnovan je bil po£arn a© tie. periferiji in okolici kupčije s parcelami, stavbiači ia posestvi bolj živahne. Kakor smo te poročali, je bilo "d zametka julija vknjiženih precej velikih po-©ojil, ki 00 jih dali vt\'iin>ma denarni zave-U zaseTonikom in podjetnikom. Vknji-žena so bila posojila od 100.000 os> milijona dinarjev. Pred dnevi pa je bil<> vknji-ženo na premoženje nekega, ljubljanskega hotelirja posojilo, ki je po visrni zneska največje v letošnjem letu in gotovo tudi v zadnjih letih. Neki ljubljanski zavod je posodil temu hotelirju ia posestniku 3 milijone dinarjev v gotovini. Z ZLATOM ZAVAROVANA TRRJATEV Trije milijoni niso mačje solz?, zato je razumljivo, da je zavod, ki je tako veliko vsoto posodil, zavaroval svojo terjatev s posebnimi klavzulami v zadolžnici in ne samo z vknjižbo na posestvo, kakor je običajno pri mamjših posojilih. Obrestna mera pii tem velikem posojilu je običajna 9" o. Posojilojemalec se je obvezal odplačevati dolg s polletnimi anuitetami v zne-eku 225.000 din. Obvezal se je tudi. da bo svoje premičnine zavaroval proti požaru za 8 milijonov in 800.000 din. Najbolj zanimiva je pa klavzula v zadolžnici. po kateri je dolžnik obvezan odplačevati dolg v vredtnosti in kakovosti denarja, ki ga je imela valuta ta dan, ko je bilo posojilo sklenjeno. Na ta način si je zavod docela zavaroval svojo terjatev, ki bi bila ogrožena, ako bi vrednost našega denarja padla glede na vrednost zlata v mednarodnem denarnem prometu. Zavod, ki je dal posijilo, je po pravilih dolžaa ščititi ne samo svoja posojila, temveč predvsem svoje člane, kj ne smejo ti peti nikake škode, ako zavod razpolagi z denarjem, ki izvira v glavnem od prispekov članov, in ga investira v podjetja ali kot nedvom-ljiva posojila. Posojilojemalec se je obvezal odplačati dolg po tečaju našega dinarja v primeri z vrednostjo čistega zlata. Posojilo je bilo dano dne 11. maja. Vrednost dinaija napram vrednosti čistega zlata je bila tega dne v Londonu taka, da je 19.18281 mi-ligrama čistega zlata odgovarjala vrednosti enega dinarja. Dolžnik se je obvezal vrniti upniku toliko denarja v zlatu, kolikor odgovarja količini zlati, katero predstavlja po tečaju 1 din je 19.18281 mg čistega zlata dano posojilo 3,000,000 din. Ako bi se zgodilo, da bi v času. ko dolžnik odplačuje dolg, vrednost našega denarja v primeru z vrednostjo zlata padla, je dolžnik obvezan vrniti v celoti toliko denarja v tekoči zakoniti veljavi, kolikor ga je potrebno pri morebitnem poslabšanju valute, da se kupi 57 kg in 548.43 grama čistega zlata. KAKO SE DOLOČI VREDNOST DI-NAKJA V ZLATI Skoraj za vse valute na svetu je odločilna vrednost zlata v Londonu. Tudi vred nost dinarja napram vreinesti čistega zlata se določa po kurzu. ki je v veljavi v Londonu, in sicer tako: 500 komadov zlatih angleških funtov tehta 3.987 kg. Zlitina angleškega denarja je 916 in dve tretjini grama čistega zlata na 3000 gramov. Zato vsebuje en z!at angleški funt 7.308 grama čistega zlata. Ce je en zlati funt vreden 381 dinarjev, stane 1 gram čistega zlata 52.13 din ali pa je 1 din vreden 19.18281 miligrama č jat aga zlata. To so pravi. 4a se kupi za 3,000400 dinaitfev 0T kg in 640.48 gfmma. tistega zlata. Sredi Ljubljaše oodo kmalu noOeU zidati palačo, v katero bodo potom takem zaaldaU okrog 6? in pol kilograma Čistega alata. SP1BMFMBA POSESTI Rebolj Lea je prodala Rebolj Staau parcelo v tarnati 34? lev. m v katasrta-akii občini št. Vid za 2000 din. — Popotnik na Jezici Kusar Franc in posestnik v Dvoru pri Žužemberku Može Fianc sta, aamenja-ia del svojega zemljišča, tako da je Kušar izročil od svoje posesti v kat, občini šent-peterpko predmestje v Ljubljani dve parceli v izrnerj 303 kv. m aa 0000 din Mo-zetu Francu, Može pa je izničil Kušarju .del svoje parcele v isti kat. občini v izmeri 234 kv. m za 7020 din. Razliko 2070 din je plačal Može Kušarju. Posestnik, trgovec in gostilničar v Šte-panji vasi Novak Anton je prodal posest-nikovi hčeri iz Rudnika Meden Tereziji gozd v izmeti 1370 kv. na v kat. občini Rudnik za 2450 din. — Zasebnica v Ljubljani Kongresni trg 4, Mikuž Anica je prodala hišnima pocestnicama MikuA Ivani in Mikuž Kristini, Kolodvorska ulica 3, tri dvaintridesetine svojega zemljišča v kat. občini šeiitpetersko predmestje, to je parcelo v izmeri 884 kv. ni za 8000 din. — Posestnicana Celovški cesti Jelene Jo-sipina je zamenjala del svojega zemljišča z delom zemljišča svoje svakinje Jelene Anice. Jelene Josipina je izročila v last svakinji Anici parcelo v kat. občini Spodnja Šiška v izmeri 759 kv. m, svakinja pa je njej izročila v last svojo parcelo v Spodnji Šiški ob Slomškovi ulici. Posestnik v otepanji vasi BabAek Matija je prodal posestniku in sodarskemu Pomočniku iz štepanje vasi štrajharju Luki in njegovi ženi Mariji dve parceli v skupni izmeri 221 kv. m za 1740 din. Posestnik na Gmajni pri Črnučah Dor-nik Franc je prodal posestnikov! ženi Le-našič Luciji iz Male vase pri Jezici svojo nepremičnino v kat. občini Jezica za 16 tisoč din. Mestna občina ljubljanska je prodala posestniku Smerdu Rudolfu, Mariborska ulica 29, parcelo v izmeri 290 kv. m v kat. občini š^mtpetersko predmestje in istotam pot v izmeri 48 kv. m, skupaj za 383 kv. m za 23.660 din. Posestnik v Mali vasi Lenarčič: Mihael je prodal posestniku v Stožicah Goričniku Ivanu parcelo v kat. občini Stožice v izmeri 59 arov za 62.000 din. Posestnik v Tomišlju Škraba Jože, je {prodal posestniku iz Iske vasi Prastavcu Francu parcelo v kat. občini Tomišelj v izmeii 2658 kv. m za 3000 din. Pristavcu je prodal tudi {posestnftk Mavec Andrej parcelo v izmeri 5316 kv. m v kat. občini Tomišelj za 5O0O diai. Posestnik v Sostrem Biteno Jernej je prodal Mariji Stražar iz Dobrunj parcelo v kat. občini Sostro v izmeri 360 kv. ni za 1000 din. Kolar banovinske sol*- na Grmu pri Jfo-vem mestu Pipan Ludovik je prodal posestniku Bitencu Vinku parcelo v kat. otočku Vižmarje v izmeri 500 kv. m Za 7500 din. Posestnik v Lanišču žitnik Franc ml. je prodal posestniku in trgovcu v Škofljici Grudnu Alojziju tri parcele v kat, občini Lanišče za 600O din. Veleposestnica Lazarini Terezija iz Bo-štanja je prodala upravi dravske banovine del svojega zemljišča v kat. občini Slivnica v izmeri 79 arov in 38 kv. m za 15.876 din. lokobtvo Lep sokolski praznik na Jezici V nizu »sokolskih manifestacij, kj zadnji enS v vse večjem ob?e£u zajemajo vso na-£o banovino in vso državo, ese je v nedeljo vključila tudi naša .Jezica. Kakor povsod driiftOd mogočen sokolski val pri dobi vi vedno novih pristašev in iskrenih borcev za svete sokolske ideale in neomajne čuvarje naSefti narodnega in državnega edinstva proti vsem temnim silam naših kletih sovražnikov, tako ie v nedelo tudi Jezica ponovno dokazala, da je z vsakim dnem bolj sokolska in jugoslovenska. Zaman je vse prizadevanje naših nasprotnikov, da l-i zajeziti ta zmagoslavni pohod prerojenih- l ljubeznijo in poeumom navdanih sokolskih legij, ki pod lepim državnim praporom Korakajo k začrtanemu cilju, da v Petrovi petletki tnoh liziraio mogočno armado £okol- ekih mišic in src. ki jo hočejo Sokoli staviti na raz plačo svoje um starešini in mlademu kralju ob prevzemu vodstva države. Nedeliski nastop našega društva je tako v telovadnem, moralnem in materialnem pogledu dosegel popoln uspeh. Točno ob 1X)I 16. uri co po zvokih sokolske koračnice katero je igrala godba dravske divizije, prikorakali na telovadile pod vodstvom načelnika br. Petra Kusa rja in vodnikov vsi telovadni oddelki in članstvo v kroju. Ob igranju državne himne- katero je poslušalo nad 500 gledalcev stoje, je bila dvignjena državna zastava k pozdravu, nato pa Je ves sokolski zbor in tudi občinstvo zapelo mogočno himno sokolskih legij- Tako? po uvodu ie eledil nastop vseh sokolskih oddelkov, ki je potekal breshib-no in v vzornem redu brez vsakršnih moteni in zakasnitev, kar dokatuje dobro tehnično usposobljenost sokolskih vaditeljev. TVžko je reči. katerj oddelek je bil boljši pri prostih vajah, sa; skoraj ni bilo nikakih pogrešk, zlasti pa moramo pohvaliti vzorno kritje, ki čeeto ob zadostnem pomanjkanju kvari lepoto Se tako lepega naatopa. Tud> orodna telovadba je pokazala, da ima naše društvo dobre telovadce *tako v članskih, kakor tudi v narascajskih vrstah. Nekatere točke bi bile lahko tudi krajše. Posebno vesolje pa so vtbudile igre in tekme deee. »Inati pa preskoki e>f konja. Ttkmdno prireditev je zaključila pesem >Hti Slovani« Ob tel prilik? bi smatrali ponovno za po-trtbeo povdariti. d« naše društvo po avojt lefft fo odeijeaoat; ne apada v kamniško ea. koMa> etoolfto, ttmvoi tT ljubljansko. Na} odločujoči o tem razmišljajo in store potrebne sklede J'o telovadbi ee je razvila bratska m prijateljska sokolska zabava, ki je ob zvokih vrle vojaške godbe najlepše poteVa-1'iireditov ie zlasti v velikem Številu obiskalo članstvo ljubljanskih sokolskih društev in zastopnik} župe. JeEica je ponovno doknzala. da je_ trden člen v sokolski verigi. Zato pa le naprej, brez miru ... Sokolski nastop v Radečah pri Zidanem mosta V nedeljo 11. t. m- je naše društvo proslavilo na najdostojnejiši način evoj letni praunuk. Ob 15. so pripadniki društva spre, jeli proste iz Zasavja na poetajališču, odkoder je krenila veličastna povoiika, skozi mesto na telovadištSe v mestni park. Na ee-lu povorke je igTala domača £Y>dt>a. »Sa vsiki v*U sokolje koračnice. Koder se je pomikala povorka, po raz. poslopij vihrale dr_ '/avne zastave. Ix ESa\aWj« je prihitelo na našo prLreulitev limono pripadnikov in prijateljev sokolstva. V prekipevajočem na-vdušonju so so vrstilf vzkliki naš«nu Ijtiiv ljen'^mu kralju. Jugoelavike in ju-lfrtve ljubavc. člani iz, Zidanejra mosta so nastopili na bradlji, a domači Člani so izvajali petko. vS posebnimi točkami so nastopili^ se naraščajnrki in nara5čajnice ter Članice. Vaie so bile prav dobro izvedene in so Vsi žel! dokrotra)en as^ava. ftomače e*1delkeeo pripraviti: s. Pavla Rogljeva len. niraJČo] in članice, a s. Močnikov« ženoko deco.Mo- | Mtl naraSčaj m dane Je vadil br. Vidmar Miro. fc| je isael. po ooatopo načelnika in načelnioo ssAštro vee telovadbe ia aVO tudi njemu voo priznnn|t, do to se pokazaH taki u^pent. Oni, ki eo stali ob esrani, naj se ia tesa poučijo, kaj se lahko atori a dobro Toljo in marljivosliO. Pri 6piaWnnju državne taatave je godbo zopet zaigrala državno hknoo, nakar aorsi zapeli »Hej Slovani«. Po naeaoptt je bila l>sdaka veselica, ki je trajala do polnoči v pravem brntokem razpoloženju in je tomu primaren tudi dober gmotni ttspeh. _ Ljabljaaski Sokol je v smislu aklepa članskegn sestanka « dne 16. juni'n izdal raz^rlednke poporeleca ^odbene^a. paviljona na letnem telovadiš?« v Tnvolijii. Tliatie in sestre! Posegajte pridno po teh rai^iedni-eah. Dobijo se v društveni pisarni v Narodnem domu med uradnimi urami 7.a eeno 8 din, katerih cieti donos je namenjen gradbenemu skladu. K SS letnici kamniških gasilcev Kamnik, 15. julija Kamniška gasilska četa proslavi v nedeljo 18. t. m. 551etnico ustanovitve. Za to prireditev vlada v Kamnik« veliko zanimanje. Gasileika zajednica dravske banovine priredi ob tej priliki obvezen zlet svojega članstva v Kamnik. Pričakuje &e ogromna udeležba gasilcev iz vseh delov naše banovine. Ob tej priliki dobi kamniška praeilska četo nov prapor, kateremu bosta kumovali jjo-spa Fani Knafličeva ni gopf>a Jofcta Kramar jeva. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel Nj. kr. Vis. princ Tomielav. Proslava se pričine že v soboto ob 10.22 uri s i-prejeimom slavnostnih goltov mM ko_ loivoru Kamnik-mesto, nato ^ vrši bakla-da po nMatbl in podoknice obema kunrea-ma. Ob 22. uri bo tovariski večer na vrtn restavracije Cerer. — V nedeljo ob 6. uri budnica, o4> 8.55 sprejem jroetov na erlav_ nem kolodvoru, ob 10.15 slavnostna sv. maša na glavnem trgu in nato blagoslovitev in razvitje novega prapora, sabijanje zei>-ljev, ^pripenjanje trakov, (slavnostni provori in obhod po mestu. Popoldne ob ir>. uri pa bo v Mestnem parku velika ljudska veselica s p res t rim sporedom. Člani gasilci z legitimacijami imajo na železnici odobren 50% popu-sr.. Jubilejna proslava bo privabila v Kamnik pole? mogočne armade gnaikOa tudi veliko množico gasilstvu naklonjenega občinstva od vseh strani. Gotovo bo marsikdo rad po. rabil ugodno priliko in pribite] mel Kasa ničane. Z obilnim posetom bomo dali našim vrlim gasilcem nov0 vzpodbudo k nadaljnjemu uspešnemu delu. Marljivim kamniškim fraofleoni veljajo ob njihovem jubileju naše najuskrenejše čestitke! Iz Celja —c Molitve za patriarha Varnavo. Pravoslavna cerkvena občina v Celju bo imela v nedeljo 18. t. m. ob 11. dopoldne v pravoslavni cerkvi molitve za bolnega patriarha Varnavo. —c Šahovski mateh med Celjskim šahov, skim klubom in Šahovskim klubom Gaber-jem se bo pričel v eoobto 1". t. m. ob 21 v restavraciji hotela »Evrope«. Igrali bodo na desetih deskah. —c Umrl je v četrtek zjutraj v Lfccah zadet od kapi v staroeti r>8 let zjiani ]>o-sestnik in tpodoficir v p. g. Tomaž Blaatt. V celjski *>olnici je umrl v sreio "»'»letni posestniik Josip Felicijan iz Šocke pri Novi cerkvi, v četrtek pa je umrla 441etna po-Bestnica Marija Vizjakova u Uo| pri Petro ve ah. —c Žrtve nesreć. V torek je padel pri nalaganju sodov težek sod na 211etnegra hlaip-za Antona Bukovnika iz Žalca in mu zlomil desno nogo. Istega dne si je Hletni sin koCarke Joeip Tepež iz Orešja pri Humu pri padcu v pozdu vlomil desno roko. V Gaberju pri Celj« si je SOletni meBarfki pomočnik Ladislav Podfcre^ar pri delu pre-rezal « nožem levo dlan. V sredo se jp polila 251etna služkinja Frida Dečmanova v Rimekih toplicah z vročo mastjo in se hudo opekla po desnem licu. letela dne je motor nlaril IMetnega kljjučavničanskega pomočnilka Joeip a Novak a iz Njivic, pri Radečah pri delu s tako silo po desni roki, da mu jo je zlomil. Ponesrečenci *e zdravijo v cel^ki bolnici. ^■nMBMi^M»-*^^M^^BiiavaVa^^H ^BaVnaissaa«^"^^ in ■■ ~"^^* Vnžno za obiskovalec Mariborskega tedna Maribor. 16. julija. VI. Mariborski teden bo od •!> julija do 8. avgusta. Generalna direkcija državnih železnic j** odobrila polovično vozni no v čaau od 29. iuliia do 10. avgusta. Obiskovalci VI. Mariborskega tedna, ki hočeio Ulivati 60 Odstoten popust na Železnicah, naj kupijo na odhodni postaji ali pri >Put- niku« direktno celo vozno karto^ do Maribora In železniško legitimacijo K 13 za 2 din. Železniške karte pri prihodu v Maribor ne smejo oddati, ker velja ^sta skupno 7, železniško legitimacijo- na kateri ee potrdi obisk VI. Mariborskega tedna za brezplačen povratek do odhodne postaje- Legitimacije za vstop na Mariborski teden se Kupijo v Mariboru. U obiskovalce, ki plačaio vozno karto do 15 din, se žiffosa železniška legitimacija na podlagi običajne dnevne vstopnice za n din, za vozne karte od 15 do 25 dm je treba kupiti lecritimacijo M. T. za 10 d.n. ki vella ia 2 dnevna in 2 večerna obiska, za vozne karte od 25 do 60 din pa legitimacijo za 15 din, ki velja ta trj dnevne in tri večerne obiske ter končno za vozn<* kart© nad 60 din legitimacijo za 25 d-n. ki velja za •lest dnevnih in šest večernih oblakov. Legitimacija M. T. se glasi na ime in Je neprenosljiva. Vstopnice ea MariborJane in vse One- ki se ne posluluieio polovične voznine. veljaio za enkratni dnevni Obisk 5 dim ekratna večerna vstopnica pa 3 dim za otroke ;n dijake s selsko legitimacijo ?n vojake stane dnevna ali večerna vstopnica 2 din. Obiskovale! VI. Mariborskega tedna se morajo posluiiti tudi stalne Ic^imaciie M- T. M 25 din, ki velja ta deset dnevnih in deset večernih obiskov. TRK9TTLVA I!TOUSTttJA JU VI. MARIBORSKEM TEDSU Če so te doaedanie razstave mariborske tekstilne industrije na Mariborskih tednih vzbujale splošno pozornost vseh obiskoval- cev teh „za naše mesto tradicionelnih prireditev, to letošnja raasUva Ukatlln« industrije deleiaa se mnoffo vecjeaa občudovanja in priznanja mednarodnega občinstva in strokovnjakov na VI. Mariborskem tednu. Tokrat so *e v»a mariborska Indu-^trijaka podjetja tekstilne panoge odločila prirediti raastavo tekstilne industrije v takem obsegu, ki bo presedala vse dosedanje. Mariborski teden je da! tekstilnj induatriji na rampolaeo ves pritlični trakt v Cankarjevi soli na raattaviščm kjer boilo nafti podjetni industrijci vzorno uredili in okuano aranljrali proizvode tekstilne industrije tako, da bo na razstavi prikazan ve«* razvoj od surovin do najfinejših tkanin. Haaatava tekstiuie industriie , na VI. Mar Ivorskein tednu bo povsem velemestna- sai pa se in-dustrifci pripravljajo nnnjo ?e vse leto. Letošnia raBstava tekstilne industrije nam bo dokazala, da niimo več navezani na uvoz modernih tkanin iz tujine, ker se jt* im^a tekstilna industrija že tako razvila, da more zadovoljili Se tako razvajen okus mondene žene. V zadniem času so so nekatera mariborska tekstilna podjetja ze tako izpopolnila, da morajo celo z blagom za moške tekmovati s tujino. Karambol avtomobila in motocikla . Kranj, 15. julija šof*r Iraaan Vinko, doaaa ia Sfenartna ob Palci, sedaj stanujoč-na Kledu »ijirl lx>ve«i«, se je vračal snoči na Bled z avtomobilom. v katerem je vozil štiri osebe. Kram je p;i-siral okrog1 j«ol 10. in je že pri voz i I kakih .">0 m napiej od irn.Milnr' pri >KroniT, ko mu je zdajci Ortvonl nasproti motoeikcl in naenkrat je prišlo do karambola. Na motorju 8ta SS vozila Hodoks Karel, tkalski mojster v tovarni »ll^otMTllns In njss*0V V1'1" jatelj Kol man Ivan i/, StralrSca, pri trfe-n,;u je Hodoka /letel z motorja, doela ^e tovarišu Kolniarni ni ttiCesar pripetilo. k:i_ kor tudi potnikom v avtomobilu nič. Ne ve se točno, ali itO pofer in motorist vozila ]>reveč po sredi reste. kajti sledovi se radi teniH irso dali ugotoviti, pač pa fco ^e črepinje od svetilke avtomobila nahajale sredi ceste, ki je na tem mestu Hrokl r>."> ni, ravna in dovolj razgledna in da je še i-e!o pri niMJlnu previdnosti prav 7a prav umetnost trčiti v nas:j)n>ti prih;ijaj«vče vozilo. Po trčenju sta ostala avtomobil in motor štiri metre in pol vsaksebi v ]H>sevni smeri, vsak pribi'?no poldrag m^ter ota najl>rže o*»a vozača kriva. Pri avtomobilu se je razbila Kič in levi blatnik, pri motorju pa sprohije kolo. >ko-d,i ni ugotovljena. ?ofer avtomobila prav:, da je vozil t. brzino 4o km na uro iu PO d<>.ni strani, njegove navedba potrjuje tudi eden izmed potnikov. Hodoksa pa niso mo-jrli zaslišati. pač pa «r;i je zacovarinj tovariš Kolmaii. Neki oreinik i*% Hodokea sre_ čal meil potjo profi Naklu m opazil, da ni vozil pravilno. Hodok<»a <*o šli iskat s kranjskim reševalnim avtomobilom, jra pel ali najprej k zdravniku, nato pa na dom v Strelišče, da se bo adrnvn v domači oskrbi. Dobil je bude notranje poškodbe. Vse obsodbe vredna brezsrčnost Ljubljana, 16. julija Včeraj H je na Ljubljanici o priliki kopanja nekdo privoščil brezsi^Cno razbojni-Stvo, ki zasluži najstrožjo kazsen in je txx-di zbudilo pri kopaicdh. splošno zgražanje. Pripekajoče aolnce ^je privabilo na Ljubljanico obilo k<»palcev. Na vodi je mrgolelo čolnov vse do znaaih ;Treh brez«. Med kopalci, ki so »e vozili s čolnoan je bil tudi nek približno dvajsetletni mlad+tiie, sin uglednega ljubljanskega trgovca. Na čolnu je imel tudi rjavega lovskega psa, s katerim si je privoščil za zabavo S&lo, ki je po zakonu strogo prepovedana. Blizu znane weekead hišice, kakanih, 5 m krut vi&je od mestnega kopališča, je opazil v vodi mladega ponirka. Fant ee je menda hotel postaviti m svojim psom in mu zapo-vedal, narj mu prinese mak) živalico. Ta čas je mirno privealal čoln, v katerem je bila tuli neka dama. Mladi ponirek se ji je zasmilil in se je zato obrnila na lastnika psa: Saj vendar vidite, da je ponirek še mlad in psu ne bo mogel ubežati. Mladenič jo je zavrnil: Pes mora ubogati in izpolniti, kar sem mu naročil, še prav posebno zato, ke*- ae brani zagrabiti še alv0. Lovski pes se je v resnici branil za-grabiti žav*o živalico\, kakor vsak dobro dresiram, lovski pes, vajen prinesti gospodarju le ustreljeno in že mrtvo žival, plaval je okoli ponirka in pogledoval svojega gospodarja, kakor bi mu hotel reči: živa lica je vendar živa. Toda fant ni odnehal in po trikratni zapovedi je pes res hlastnil po milo cvileči živalici in jo ponesel na. breg. Nežno živalico »o seveda ostri zobje zdrobili. Gc**podar psa je spričo svojega junaštva zmagoslavno pogledal okoli sebe in psa pohvalil, pametna, žival je pa čutila, da ni ravnala pravilno in je tiho zacvilila ter se obračala od aJTobljenega ponirka. Pozivamo merodajne činitelje, da z vso strogostjo, ki jo preiplfuje zakon, že v kali zatrejo podobne surovosti, da se v bodoče ne bodo več dogajale. Kakor smo informirani, bodo brezercneža prijavili, kear je pregrešil pasji kontumac In je ianel {psa neprivezanega in fltirez itfcrbe, dalje. ker je prekršil pasji kontumac in je imel dano in ker končno po zakonu ni dovoljeno pokoočevati mlad zarod, zlasti pa ne loviti a psom iive živali. Ker j« dogodek opazovalo veO prič, smo prepričani, da brenvestna sala ne bo ostala nekaznovana. Mlad vlomilec Ljubljana. 16. julija. To Viču. Kozarjah in sosednjih vaseh se že nekai časa potjka okros Kleten fant. izredno nevaren tuii lastnini. Okrosr hi5 ne opre2a samo ponoči, marveč se priklati v vasi tudi podnevi in vdira v hi3e najraje ob času- ko ni nikogar doma, ker so ljudje zaposleni zunai na polju. Včeraj popoldne **o ca videlj nekateri, ko se ie prismukal iz grmovja ob Malem grabnu in krenil čea travnike v Kožarje, kjer se ie ustavil ?a hišo posestnika Antona Rotarja. Oparovalci eo mislili, da je pote-in odžel sPet iz vasi po cestj proti Dobrovi, pa eo 6e zmotili. Fant je namreč opazil pri Rotarjevi hiši odnrto okno in hitro zbežal v hiSo- Znašel se je v jedilni shrambi, kjer je I poiskal sekiro, s katero ie razbil zaklenjena vrata vodena v velo od*odar je prispel v *obo. Tam je v na ulici vlom 1 v omaro In ukradel 1000 din. f-rebrno moško uro in poiskal nekje še par hlač. Hrzkal je tu 1 po družil omar.i ti. vandar ne mu t rad ni /plačal Tudi .-c mu je ic mudilo- kajti zuaal je tačul voz. Hitro se je $pW pognal skozi okno, nato pa iO )0 ubral kar sp £* ncale nojje* na/a i proti Malemu grabnu. 1*<^-tarjevi s0 medtem prillj domov m ao pole« drugih 1 tudi jta vasi opazil: belectua vlomilca. Kmalu io jo ubralo nekaj preganjalcev za njim. a je bi! te predaleč, 1'reden 60 ga moffli dohiteti. *»« is >kril v grmovju. se pognal preko v©de in na>el m rno za vetle v gozdu, odkoder je najbrl krenil protf Glincam n dalje v moto, kjer »i |« za id^radeni denar l.nf.]^ marsikaj privn Tat ki PS ni vedno asm. SSSfOOJ se potika okro^ navadno v druibi dveh alj tre t paidaisev. noc*i navadno mo*iri» ol.4eko in je zelo urnih noir. Kmetje «o iza le vefckfat zalotili tutli pri posku5enih vlumlu pa jim je vedno Odnesel pete. KOLE DAR Danes: Petek, 16. julija katoličani: Devica Marija Karmelska. DANAŠNJE PtUIOltfl Kino ldeai: L-a Cai\onne. Kino T'nion: E?kapade (Njegova ofici-?!-na žena.) Kino Moste: Donski kozak in »Mamica, Ti moj otrok.« DEŽLKNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik. Marijin trjr S. Ku-ralt. Gosposvetska icsta 10, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31« &xt*od mita Gospod urednik, it!i si upale spustiti na sito — podgano? i 'pum, dn vam |a Is "• '» tmka preluknjati, da bi padla *ko/i kmkot pade od čusa do ČMŠM nekaj belega. Tm podgana je p j tudi dovolj debela. rVeVS SJS> ščanska podgan*, \\tjvnj dobte kuhinje m točne postrežbe. Wij mi bo dovoljeno ■ -tožitit dn te tjubke iivvi/cv ni ivJ med živimi, tolaži me pa /uve^t. da bo MZOJ mrtva lahko služila interesom na*e£j tuj$kt$a pru-metu. Morda vum je 7/uno, kako v Ljubljani \-neto čistimo stano\unja in lokate \* tet 2i\'a]ini leto\-iški sezoni ter se NO S . . dili, da xo oni dan obnavljal' i« neki telo romuntUnU ozki ulici tudi go tU i kal. Temeljito so ga čisti!;* k. , tudi preeej žrtev. Nmjiicvilm -c irtve po bile stenice. Se \em pa. s/i spada ta shm na, kt sem vam jo po/o ;/ na sito, tudi med žrtve. Ko so jo odkrili, je bila namreč ta mrtva. L 'bo^o živalco \o nsi/i v milnici kuhinjske mue. i ja si je utrla pot, ko /c* bila še vitke linije, v mumci M je pa spasom odebelila in končno — />oj» mi odpu-tti greh! ■— jo je vzel irag. Krtitkomalo poginila jet kur vam pa laliko sporočan le rato, ker so gostilniški lokal res- temeljito očistili in ker je gostilno pre\'zet druiii »gazda*. Sicer bi namreč še ne prišlo do tega tako rekoč malo tragičnega odkrit a. Tujskemu prometu pa povejte na uho. d ( so v Ljubljani poginile vse podgane, ne ramo tista, da ne bi> zamere. Viktor Rohrmann 80 letnik Ljubljana. 16. julija Ko ga vidimo sleherni dan tako mladostnega, svežega in čilega, komaj moren^o verjeti, da stopa znaCajni in velczasluini mož danes v svoje osemdeseto leto. Kljub osmim križem, ki si jih je naložil z dar. njim dnem, ostaja veletrgovec g. Viktor Rohrmann vedno prijeten družabnik, veseleč se življenja v sebi in okrog sebe in ki ga diči poleg dobre volje tudi izvrsten spomin. Jubilantovo življenje je bilo posvečeno poleg skrbi za njegova podjetja v glavnem nacijonalni misli in udejstvovanju. Rodom iz Novega mesta je po končanih trgovskih študijah in praksi na Dunaju, v Monako-vem ter v Gradcu prevzel najprvo domače posestvo in trgovino, nato pa prišel v Ljubljano, kjer je ob strani skrbne ge. soproge, vodil in razširil svoje trgovsko podjetje. Prosti čas je v nesebični ljubezni posvečal idealom domovine in se požrtvovalno udej-stvoval v našem narodnem življenju. Sodeloval je pri najrazličnejših naprednih narodnih društvih, katerih član je še danes. Mnogo je delal v Narodni Čitalnici, pri gasilskih organizacijah, kjer je skupno s pokojnim g. Josipom Turkom uvedel slovensko poveljevanje in s trm si je nakopal sovraštvo in zavist takratnih ljubljanskih nemčurjev. Bil je med soustanovitelji Ciril Metodove družbe, kjer z navdušenjem sodeluje še danes pri podružnici za šentj • -trski okraj. Bil je tudi med soustanovitelji Slovenskega planinskega društva ter VOtllftO navdušen Sokol. Vse organizacije je poleg dela podpiral tudi gmotno, kakor je Imel vobče za vse narodno in napredno vedno radodarno roko. Plemenitemu in velezaslužnemu jubilantu, ki je bil poleg vsega drugega dela tu li naš zvest sotrudnik, izrekamo ob 80-letniei njegovega plodovitega življenja najiakr^-nejše čestitke in mu kličemo z njegovimi prijatelji, ki jih ima mnogo v Ljubljani, kakor tud širom dežele: Se na mnoga srečna in zadovoljna leta! Sobota*. 17. julija 12: Plošča za ploščo niti pa v sik I vedele deli. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: č'as spored, obvestila. — 13.ir>: Plošča za p!o-šco hiti, pa v^aka vedele deli — 14: Vreme. — IS: Tamburaški sepM. — 1S.J0: Freudova razlaga sanj ($?. prof. E. Horvat) — 1J>: Capi. vreme, poročen, spored, obvestila. — 19,30: Xae. ura: Beograd — jmro-slov. akropola (dr. Milosti* StojftSLOVBN8KI NAROD«, prt.*, 1«. JuHJ* M»r, Strta« DNEVNE VESTI -— Nekdanje in tedanje dijaško časopisje bo na razstavi slovenskega uovinaretva posebej obdelano in zato pripravljalni odbor nujno potrebuje razne pisane, litografirane aLi kakorkoli razmnožene, torej tudi tiskane liste, kj to jih pitali slovenski sluftateli visokih sol, predvsem pa gojenci raznih srednjih in tudj meščanskih ter viijih raz redov osnOvn.li šol. pravtako pa tudi take časopis' ki jih dijastvo ie izdaja pod nadzorstvom šolske oblatil ali brez njega. Posebno zanimivi so srednješolski Usti. zato pa vljudno prosimo vse bivic in tedanje dijake ter Šolska vodstva,* a tudi knjižnice in druxe lastnike teh z večino prav redko ohranjenih pojavov slovenskega novinarstva« da poiščejo zlasti starejše dijaške časopise, ter nam jih blagovolijo posoditi za razstavo in tudi za kompletiranje >Biblio urafijc slovenskega novinarstvac, ki izide ob razstavi. Zato je skrajni ča», da vee na- Je staro In sedanie dijaško Časopisje pošljete alj prinesete pripravljalnemu odboru, ki xa vje poso ene predmete prevzema popol no jamstvo in jih po razstavi nepoškodovane vrne lastnikom, hkrati so pa najtopleje zahvaljuje vsem ki s posojilom razatavneua grabiva sodelujejo pri tej veliki m manife-stadlj slovenske kulture. Pripravljalni odbor razstave slovenskesa novinarstva. Ljubljana. Vf'Iesejem. — Gostovanje ljubljanske opere v Rogaški Slatini. V EobotO 17- 1» v nedeljo 18. T. m. geetejeje v Rogaški Slatini člani ljul>-]j:insk*> opere. kega brivca v sofcoto 7-vecer, v nedeljo pa Pucci-sajovo sfaoaase Hutterflv. Obe predstavi se fidBa v veliki dvorani Tonkina, nastopali pa bede v glavnkh partijah le najboljši so-listt ljubljanske opere. Imena, kakor Zlat a Ojungienac, Zvonimira Zupevo. Mila Kopej. Jota (j oslic. Janko, Zupan. Rus itd. nam v polni meri jamčijo za pravo umetniško i*. vedno obeh opernih mojstrovin. Orkester, ki v**« tekoči mesec ze koncertira v Rojra-iki Slatini, bo vodil kapelnik ljubljanske opr-re ^r. A. Neffat, insc^nator pa e akade-mični slikar g. Bruno Vavpotič. Nedvomno b.tfs'a obe predstavi nravi glasbeni doprodek za Rogaško Slatino in vsa okoliška mesta. Renata Miiller in Georg Aleksander v napetem in zabavnem filmu ESKAPADE (Njegova oficielna žena) Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri — Pritožbe avtomobilistov. Na sekcijo Ljubljanskega avtomiobiteke^a kluba prihajajo številne pritožbe glede nediscipliniranosti kmetskih voznikov, ki vozijo z vozovi po sredi ceste ali celo po napačni ekrani. Cesto se pripeti, da voznik na vozu zaspi in pre^Histi živini čisto svojo pot. Taki primeri, ki pa že niso več primeri, so na { dnevnem re»tu na glavnih cestah, kjer se prav lahko pripeti zaradi brezbrižnosti voznikov ue^reea, še pogostejši so pa na stranskih banovinskih cestah. Tam se voznik če-i»to umika na desno stran i očk-ninj odporom in nevoljo. Kakšen vtis mora dobiti med vožnjo po takih cestah tuj avtomobi-List, ki ni baš redek sedaj v glavni tujbko-piumetni sezoni, ni težko uganiti. Zato bi bilo prav, da bi varnostni organi na deželi p-»svečali več pozornosti nerodnim in ir« maštati voznikom in jih. Če ne drugače, disciplinirali uradnim potom. In *e nekaj. Kdaj bomo končno odpravili naoo k hi turno ti a moto. da gonjači ne bodo več gonili in mučili po cestah uboge živine. To bije v obra* nafoafeovnejaonka pojmovanju kulturno: ti. Krulimo vendar ljudje in ne kaži. mo >e tujcem v luči brezsrčnih divjakov. — Banovinske ceste med Posavjem In \ ižmarji se^ v zadnjem času, k0 je plavna Cesta med Šiško in Št, Vidom zaradi del na njej zaprta, poslužuje čedalje več avto-mobilistov, ki odhajajo na Gorenjsko ali ki se vračajo nazaj v mesto. Cesta je bila doslej razmeroma vedno dobro oskrbovana in je zato precej trdna, vendar so se jele na nji že kazati velik« kotanje. Ob cesti zaen-k at >e nI stavb, zlasti ne v odseku med K lečami in Vižmarji, vendar je tam prodali ili ie nekaj stavbnih parcel in bodo že v doslednem času budi tam stale hiše. Cesto pa, k: je sedaj široka dobra dva do tri metre, 1k» vsekakor treba razširiti, o čemer bi kazalo sklepati že sedaj in ne morda š-ele poaaeja, ko utegne biti prepozno in ko bodo poaimetniki že postavili hiše puliliii ceste, kakor jih grade setaj ob vezni cesti prori St. Vidu skozi vas Poljane. — Znak slovenskih gorskih vodnikov. Slovensko planinsko društvo razpisuje nagrado .V*» dinarjev za vodniški znak. Informacije s» d<»be v nišami SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1. — Pojasnilo. A' naši ponedelJ!*ki notici o otvoritvi kopališča v Višnji gori je bilo rečem*, da je napravil prvotno skico Higienski zavod, ki pa ni bila uporabna. To je tvc5*a razumeti tako, da je razlika med načrtom Higijenskoga zavoda in sedanjim ol bapske uprave ta. da je na mesto globokega bazena, ki M se izpraznjeval potom BTpalke, in. betonskega brez železa, napravljen plitvejši 1'azcn i naravnim odtokom in ielezobeton- — Kou^re«; železničarjev in brodarjev. Poročali smo že, da bo letošnji kongres naših železničarjev in brodarjev v Splitu. Včeraj zjutraj so prispeli iz Beograda v >plit članj centralne uprave in tudi nekaj delegatov, danes pa i=o prispeli še druei delegati. Na kolodvoru vihrajo tudi bolgarske zastave. Drevi Se namreč pripeljejo v ^plit bolgarski železničarji s predsednikom svoie organizacije ing. Pintarovini. Včeraj orodne so prispeli tudi delegati iz Slovenije. Ha konsresu bo zbranih okrotf |iW železničarjev in brodarjev. — Vreme. Vremenska napoved pravi. da bo deloma oblačno, spremenljivo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 37. v Ljubljani 20.~, v Zagrebu 29, v Mariboru. Beogradu in Skoplju 28. v Sarajevu 20. Davi je kazal barometer v Ljub-Ijani 7f>0.7. temperatura je znašala 15.6. — Nesreč« ne poeiva. V bolnico $o davi Prepeliali 261etnega dnintrja Josipa Mal-narja iz okolice Starega trga. ki je padel iz podstrešja ter si zlomi! levo nogo v kolku. — Iz Tržiča so pripeljali 13Ictne?a Vilama Radona. Dečko je s tovariši odšel v Planine, kjer pa ie padel Čer skalo tn *c Dobil po vsem životu- Lojze Marin od Sv. Križa pri Litiji se je na cesti s kolesom zaletel v voz, ki ga je podrl da je padel in se poškodoval na glavi. 25Ietni pomožni delavec France Muzzolini, stanujoč na Cesti dveh cesarjev, pa se je snoči ponesrečil v Strojnih tovarnah. Med delom mu je padel na nogo velik kos železa in mu jo zmečkal v stopalu. — Se o vlomu v cerkev na Dovjem. Po. ,leg Franceta Rokavca so osumljeni vloma v cerkev na Dovjem in v Kranjski gori ^e trije njegovi pa^laM in sioer 45let«l del*vec Pavel Povilo, doma iz Kobarida, 301etni Anton Pustotnikar iz Gradišča v kamniškem okraju ter 281etni Peter Svetel iz Kanmi-ka nit'] Preserjem. Vaj zasledovane! so bili namreč nekaj dni zaposleni na Dovjem kot kosci, po vlomu pa so neznano kam izginili. — .šest konj brer gospodarja. Dopoldne se ic ustavil v Št. Vidu nek coniač. ki Je vodil na vrvi Sest izmučenih, sestradanih konj, da po se jim videla vsa rebra. Iskal je v št. Vidu gospodarja teh konj- za katerega pa ni vedel naslova. Zda? so konji v oskrbi šentviške občine in naj se lastnik javi. Iz Ljubljane —lj Ribji trjf jfe kljub vročini dobro založen tudi z morskimi ribami. Znano fe, da je konzum pozimi večji kakor poleti. Zdaj so težave s prevozom, ki traa tako dolffo od morja. Vendar je bilo olni služkinji Angeli Hribi'anovi. ki je pr^d dnevi streljala na svojesra gospodarja magistratnega uradnika S. Tudi na policiji je Angela govorila o neki poneverbj denarja, odnosno podpore, ki da jo je zagrešil napram njej gospodar, zaradi čos^r da ga je napadla. Trditve pa ho M pHni njene bujne domišljije. Ženska jo Očividno duševno zrdo bolna, in je zJ^olela že v Zajrrrbu. kjer je služila pri raznih družinah, dokler je niso oddali v bolnico. Pozneje je tnlila, da so jo pokvarili zdravniki, nakar ji odšla v LMibljano, kjer je *p°t služila pri nekaterih strankah. Samokres j? nabavila >;cle preti kratkim in sieer ga i** kupila od no. znanca v Šmarju. Xa sodišču bodo IJriblja-novo. ki bi skoro povzroč'la veliko BOST?« čo. pregledali psihijatri, nakar jo bodo najbrž spravili v umobolnico. —lj V nedeljo gremo vsi na vrtno prireditev »Tabora« pred bivšim hotelom »Tivoli«. Sodeluje godba »Zarja«. Srečolov, rake* te, petje, ples. Vstopnina samo 5 din. —lj Udruženje četnjkov v I/juhljuiii poziva v«e svoje članstvo, da se bratske prireditve Sokola v Ztj. £iski. v nedelio dne 18. t. m. v čim večjem številu udeleži. —lj Najdeno mrtvo dete. Ko eta včeraj hodila delavca France žkerjanc in Josip Offorelc po starem r>okopalisču Sv. Krištofa, sta v vzhodnem delu opazila na tleh večji zavoj. Ko sta zavoj odvila, sta presenečena ugotovila, da ^ta pot*rala trupelce Je ne-donoseoeffa deteta. Zadevo sta prijavila policiji in ie pri$la na pokopališče komisija, v kateri sta bila zdravnik dr. Lužar in policijski uradnik g. Kette. Zdravnik ie ugotovil, da ere za embrio moškega spola. Trupelce ie bilo pozneje pokopano, policija pa išče mater. Iz Maribora — Odlični gledališki 'Mi v Maribora. Kakor smo že poročali, vprizor} tukajšnja Jadranska straža za časa VI. Mariborskega tedna v mestnem parku Shakespearovo delo >Sen kresne noči<. Pri predelavi to eo-delovalo preko 200 oseb. Režiserju g. Milanu KoSifu se je potrečilo pritegniti k sodelovanju tudi ljubiianska dramska prvaka Slavka Jana in Vido Juvanovo ter odlični plesalki graške opere Cito Salten in Anico &fermaier. Vs? srosti «o *« pr*speli v Maribor io ae marljivo pripraviiak» ta teiko pričakovano premiero. ' — VejaJkt rascias. Raspisani so natečaji za sprejem gojencev y vojno akademijo ter t sledeče podoficirske sole: artiljerijska podoficirska dola v Ćupriji, inženirska šola v Mariboru bi masisaka 4ola v K u in boru. V«i pogoji za sprejem so razvidni na mestnem vojaškem uradu v Mariboru. — Kakor vsa leta- tako bo tudi letos vojaštvo nabavljalo potrebne količine ovsa* sena in slame potom komisijskega nakupa direktno od producenta. Komisije že poslujejo. Informacije daje Vojaški urad. — Anketa la nov v nm i red 1958-39. Direkcija državnih železnic v Ljubljani je sklicala za sredo, -4. avgusta v Ljubljani anketo za novj vozni red l^^aa. Glede na to prosi Tujsko-prometna zveza Putnik v Mariboru v«$e občinske urade, tujskopro-metna društva, podružnice SPD in ostale tujskoprometne ustanove na območju bivše mariborske oblasti, da pošljejo do 25. julija jia Zvezin naslov utemeljene predloge in želje za spremembo voznega reda posebno glede na potrebe tujskega prometa. — Žrtev prepovedane ljubezni. Zaudar- merijfcika postaja v Ratah je sporočila državnemu tožilstvu v Mariboru, da ie v sredo zvečer na svojem domu pri Sv. Marjeti na Dravskem polju umrla 25Ietna posestni-kova hči Marija Cafuta na posledicah kriminalnega splava. Bila je sicer prepeljana v tukaišnjo porodnišnico, kjer pa ji ni bilo ve5 pomoči. Včeraj popoldne je bila obdukcija. Sodtfee je zoper babico, ki ie povzročila zastru pijenje^ uvedla kazensko po-s'topanie. — Sam zažgal? Preteklo noč je ponorelo posestniku Antonu I>. v Karali gospodarsko pofdopie. &koda ie znašala okoli oO.OOO din, zavarovalnina pa 7K.000 din- Ker obstoja sum- da sj je posestnik iz koristoljul'ja sam zaznal, so tra orožnik; aretirali in prepeljali v mariborske sodne zapore. Iz Trbovelj — Živilski trp. VčeraiŠnji živilski tri; je bil zopet založen, kakor že dolgo ne- Delavski plaL-ilnt dan ie bil in ob takih dneh pripeljeio m prinesejo kmetje iz bližnje in daljne okolice na naš tr«;. kar te morejo. Začela se ie pa tudi sezona zelenjave in zgodnega sadja, ki na ie na našem trgu vedno več. Ko so te dnf izginile s trga zadnje češnje, prihajajo tedaj na trg poleg marelic tudi že breskve, hruške, slive in ludi že prva jabolka. Seveda ie sadje pri nas zelo draco, saj prodaiajo branjevci lepše marelice še vedno po 10 din kjj, breskve po 8 din. hruške PO isti ceni- pravtako pa tudi iabolka. Dokler se ne pojavi domača konkurenca, to je kmetje s svojimi pridelki, tako doltro sf> cene sadja pri branjevcih tako visoke. Kmetje pa razen češenj doslej ni«e pa dosegrla samo 3 in p°I točke. Na->ahovs»ki olimpiadi v ?fockholmu bo igrala Menšikova pfOti 20 *aliistkam drugih držav, toda svetovno prvenstvo ji je že zdaj zagotovljeno. hrzaijo m " — Alj si slišal, da tx> najin prijatelj ra dve leti opustil trgovino? Eh, beži no do samo sovori. — Ne, to pot je potrdil to sodnik. Naši plavačl gredo od zmage do zmage V tekmah za „Jadranski pokal44 ]e Ilirija snoči Ze drugič odnesla lepo zmago Ljubljana, 16. julija. Plavalne tekme ta jadraski pokal med Ilirijo, tržaško Trieettno. sušaško Viktorijo n spfctskim Jadranom, ki se vrie kot dvoboji med posameznimi klubi, so vz-budile med našim občinstvom nenavadno zanimanje. 2c sobotna tekma med Ilirijo b Trie-stino. ko to domači »mahali v plavanju z 61 : 48 točkami m v waterpolu s 3 : 1. je prvebila mnogo gledalcev, a snoči so bile nabito polne velike tribune ob kopali^u. prav tako pa tudi stojišča okoli bazena. Z /;vim zanimanjem je publika sledila poteku borb, ki so bile vcasi prav dra-matične. vneto je »drukala« za domače in v:k tn krik je bil časih taksen, da se je ćul v sredmo mesta. Tak obisk je bil upravičen, kajti &e so gledalcem v spominu napote borbe med Ilirijo in Jadranom za državno prvenstvo in Petrinovicev pokal in na drugi »tram ni prezreti dejstva, da trna Jadran še vedno v svoji sredi plavače zvočnih imen, tako Senia-novida, Gazzarija, Maranoviča. Brainoviča, Roietovo itd. Od teh nekoč slavnih ;men je pa ostal samo še moten blesk, kjr nam je poka/alo včerajšnje tekmovanje, ko so plavači Jadrana v vseh točkah podlegli Ui-rijaoom, le plavačice so rešile čast svojega kluba. Po pozdravu načelnika plavalno sekcije Ilirije g. inž. Finca Vn od/dravu obeh aao-^tev se je pričelo tekmovanje. Ke/ultati so bdi naslednji: 400 m prosto moški: |. Mihalek (I) 5:35.0, 2. Pestevšek (I) 5:30«. 3. Petrovič (JJ> 5: 44.4. 4. Bonačić (J) 6:(>8.7. Mihalek in Petro-šić sta bila od začetka tesno skupaj in sta oba obrnila pri prvih 100 m v 1:17, na 20X> m pa v 2:46. Potem je /ačel Mihalek pritiskati in kmalu se je otrese! Pctrošrča. Xa splošno presenečenje je pa »potegnil« tudi junior Pestevšek in se še pred ciljem plasiral na drugo mesto. 100 m prosto ženske: 1. Reara (J) 1:15.6, 2. Grošelj (I) 1:21.2. 3. Sidar (J) 1:23.4, 4. Kržan (I) 1:23.,5. Medtem ko je pred leti v damskih disciplinah vsem klubom v državi prednjačila Ilirja, a Jadran v moških, se je zdaj situacija obrnila. Pri Iliriji opažamo, da razen Grošljevc in Finčcve ni pravega naraščaja in zato je razumljivo, da so bile vse damske točke v sprint:h izgubljene. Mlada Bcarova je danes nedvomno najboljša jugoslovanska plavačica, kar je dokazala tudi včeraj, ko je izboljšala stari rekord Lampretovc na 100 m /a 0:6 sekunde. 100 m hrbtno moški: I. W«tf*f1 (I) 1:13.4, 2. Gazzari (J) 1:16.9. 3. Schcll (I) 122.9, 4. Mihovilović (J) 1:3«.8. Za \\":lfana smo se malo bali. k.er je bil brez pravega treninga in je plaval v tekmi proti Tricstini 1:22.1, Gazzari pa 1:15.6. Toda kadar gre za važno odločitev, vrli Draško vedno postavi svojega moža in tako je bilo tudi včeraj. Prvih 50 m se ga je Gazzari sicer trdovratno držal "n obrnil z njim vred v 34, a nato je \Vilfan krepko pritisnil in z lepim časom zasedel prvo mesto. Schel! je plaval le za 3. mesto, da je štedil moči za štafeto 4 x 200 m. 100 m hrbtno ženske: 1. Beara (J) 1:35 5, 2. Bradač (I) 1:37.4, 3. Fine (I) 1:40.4. 4. Ožegovič (J) 1:45. Izvcji konkurence Zverina 1:38.8. Cas mlade Zvcrinove, članice praške Slavlje, ki je plavala izven konkurence, dokazuje da je bila med plavačieami razred zase. Ker ima savez že v rokah dovoljenje češke plavalne zveze, ni nobenega zadržka za njeno takojšnjo verifikacijo za Ilirijo, ki bo z njo mnogo pridobila. Bearo-va, ki je v konurenci prva. je pa pokazala, da ni doma samo v sprintu, temveč tud; v hrbtnem plavnju. 100 m prosto moški: 1. Fritsch (I) 1:033, 2. Ziherl (I) 1:07.2, 3, Brainović (J) 1:07,3. 4. Petrošić (J) 1:0/.6. Fritsch in Ziherl sta prešla takoj v vodstvo in ga obdržala do konca. To je najboljši rezultat Fritscha v bazenu Ilirije, katerega voda je znana kot zelo trda. Ziherl je v fmishu popustil in bi ga Jadranaša skoraj dohitela. 100 m prsno ženske: 1. Fine (I) 1:41.2, 2. Bindcr (I) 1:42, 3. Stipenović (J) 1:50.2. 4. Roje (J) 2:08.5. Komaj 16-lctna Finecva je prav sigurno zmagala. 200 m prsno moški: 1, Cercr (I) 2:57.2, 2. Hribar (I) 3:07.4. 3. Matošič (J) 3:00.3, 4. Nonković (J) 4:0°.3. Cercr je veljal za favorita. Dosegel je isti čas kakor proti Trie-st;ni, a gotovo bi plaval boljše, da ni preveč forsiral »metuljčka«, ki ga je plaval celih 100 m. Medtem ko je zadnjič plaval 100 m 1:17, je včeraj 7 »metuljčkom« plaval 1:21. Zanimivo je, da je tudi Hribar zmagal nad Mato?iičem, nekoč prvakom v prsnem plavanju. Izven »poreda so plavati juniorji na 100 m in je bil prvi Hudnik v 1:15.1, 2. Vcrlič 1:15.2, 3. HodaPč 1:22. 4. Bohinc. 4 x Š$ m prosto ženske: 1. Jadran v postavi Roje, Sidar, Petrošie. Bcara 2:20.4, 2. Ilirija v postavi Bradač. Kržan. Lamprct. Gro*eti 2:27.8. Že Rojetova je priborila svoji štafeti 3 m naskoka, ki ga je Sidarjcva napram kržanovi še povečala, tako da Lam-pretova in Grošljeva nista več mogli re»it;. Štafete. 4 x 200 m prosto moški: 1. Ilirija v po- stavi Schell. Mihalek, Wilfan, Fritsch 10:01, 2. Jadran v postavi Senjanovič, Gazzari, Pe-troMČ. Marović 10:21. To je bila po prv^i dveh predajah najJep^Ša točka sporeda, a po tretji predaji je b«Io jasno vidno, da bo zmagala Ilirija. Mladi Schell je predal 3 m pred rutimiranim Senjanovićem, toda Mihalek ni bil kos odFeoemu Gazzari ju, ki je prinesel Petrošiču 3 m naskoka. \Vtlfan j« to naglo nadoknadil in t izdatnim naskokom 10 m je atartal kot zadnji Fritsch ur postd Marovića /adaj najmanj z& 30 m. Končno stanje: Ilirija o4. Jadran 45 točk. Vaterpolo: Ilirija : Jadran 6 : 4 (1 : 3). To je bla ena najlepših, a tudi precej ogorčenih borb, kar smo jih videli v Ljubljani in zlasti nas je presenetila Ilirija, ki nas v prošnji tekmi proti Triestini a* zadovoljila. Ilirija je odlično zaigrala zlasti v prvem polčasu, ko jo vodila ?e 3 : 1. Po krivdi sodnika so Jadranaši /ab;Ii prvi gol. Otruba je imel do žoge pol metra, Bonačić pa 4 m, a Otruba naenkrat ni mogeJ t mesta, zdelo se ie, da ima svinec na nogah. Ta svinec je bil v obliki Pa viši ča, ki se ie kot klop obesil na nejgovo desno nogo, Sodn;k te-iu kardmalnega foula ti i videl in Bonačić je z lahkoto priplaval do žoge ai jo poslal v mrežo. Da ie ta gol spremljalo večminutno protestno žvižganje, je seveda razumljivo. Kljub temu pa. lliriia ni popustila in je nasprotno priila v ofenzivo, takoj nato izenačila po ru\u. a Lenart ie poslal še dve bombi, da je liirja prvi pok ss vodila s 3 : 1. Kakor je pa od4ieno igrala v prvem, tako je vse moštvo odreklo v drugem polčasu. Večja rutina in taktično h nI jia i'4ra Jadranovcev je prišla do vd jave in po vrsti so Jadrana^ po Rojetu. Pa-višiču, Bonajiču in spet Pavšiču zabili pet golov. Proti koncu je Fux še enkrat poslal v mrežo, da je bil rezultat 6 : 4 za Jadran. Od igraieev je treba zlasti pohvalifi re-pre/cnrančne£u vratarja Mihovilovića. ki ie držal celo vrsto težkih strelov, ko* nevaren strelce *C ie pa izkazal Pavič;č. Pri Iliriji je ugajal \Vatzke v obrambi, \Vilfan pa s svojo brzino in s točnim podajanjem, dočim je Fuv v odločilnih trenutkih igral prenagljeno. Skoda. di\ so i u ral i na vsaki strani le s še^t igralci. Bi rimi ša je bil v začetka blesiran, a Fritsch po pravilih zato ni smel igrati. Sodnik g. Stegnar mm premalo rutine za take teJke tekme in je dopustil preveč ostro igro, zlasti Hiritanom. Iz Ljutomera — Ljutomerski konji gredo v Beograd. V Ljutomeru so natovorilj na vlak 7 lja-tom«'iskih « |»okaž>jo nitši kmetski konji kot dirkači feaaa l lleocradu na *lkrkdin. Prepričani ^ino. da bodo tudi tam do*e^li prva nu*sta. — Telovadni nastop pri Mali N>delji. To-lovakalo jra je mn'Hro Sokola nakl(>njciH*«j':i. ol»činet.va. \'«em, ki ho kakorkoli pri|»omojrii k sijajnennu uspelnu, t* četa iskreno zabvaljujo. Četa bo nadaljevala »vaja delo, da bo »»topila avgusta pro«l javnost z £rlodali:4co arediptavo. na aturH-t>ko nedeljo pa z obfcča^io veliko sokol>k> tombolo. — Pobijanje Čebelnih kužnih bolewi. Sh>-ven^ko čebelanRko društvo v Ljubljani '^ [i.i-';rI»e!o po svojih i7.ve*lencih, d;t m* 1"> vršil s ls\ t. m. obvezen pregled vaeh Č«*-belnjikov Ijutomerskenra srP7a, radi zatiranja, kužnih l>oIezni. To delo bosta opravila dva usposobljena čebelarja domačina, t/ i naprednih čebelarjev je, da jitna gredo ce. brlarji na roko. — Napredovanje. Znani marljivi prosvetni in sokolski delavec g. Mavri Karol, šol. upravitelj iz Radgone, je nedavno po triletnem čakanju dosegel 5. skupino, k 01 ■-mor n»u i»ikreno čestitamo. Xelcateri Hatl pišejo tudi, da je vpokojen, drugi, da > razre.-en upraviteljskih poalm-; kaj je na •tvari pa 7-.\ enkrat še ne vemo. - Toča. rwi Mote proti Stripovi je v ne-► padala debela toča. k j je naprav la nekaj škode v vinogradih, dočim nolju ni mogla ško*lovati. Samomor Celje, 16. julija Ko je privozil davi ob 7.50 osebni vlak iz Celja do zloglasnega železniškega prelaza v Medlogu, se je vrgla pod vlak 25-letna Antonija Velunšek s Polul pri Celju, katere mož živi v Mariboru. Lokomotiva ji je odrezala deano roko in desno nogo, ter jo vlekla še 10 ni s seboj. Velunikova je dobila tudi težke notranje poškodbe in je kmalu izdihnila. Njeno truplo so prepeljali v mrtvašnico pokopališča v Vojniku. Pokojnica je do maja stanovala v Celju, potem pa se je preeelila k svojemu možu v Maribor, a v juniju se je zopet vrnila v Celje, kjer je stanovala na Polulah. Zaljubila se je v strojevodjo, ki je davi vozil savinjski vlak. Že popreje je hotela pod vlak, pa tegra ni storila, ker ni opazila strojevodje na lokomotivi. MALI OGLASI Beseda 60 par, davek posebej. Preklici, izjave aeeeda Ols L<—> davek posebej Za pismene odgovora glede mano oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov sm malo oglas* no priznamo. Beseda 90 par. davek posebej. Najmanjši »osek 8 DUl MU •i*ter in vsa lahka leloa obla-tfla v elesaotm izdelavi audi ceneno nSSHVJL 8v. Petra essta 14 IPRODAMJ SVE*A DEBELA JAJCA T-a, 720 komadov za 340 din. Sveže slive, kumare* hruike k« 8.50 din. franke koledver-raipo^lja ii. DK£CJi^UiK. -Tuzla. 1784 RAZPIS. MESTNO POGLAVARSTVO V LJUBLJANI razpisuje n. ponudbeno licitacijo za napravo lesene brvi ćez Ljubljanico v Mostah. Licitacija se bo vršila v torek, dne 27. julija 1937. ob 11. url dopoldne v mestnem gradbenem uradu ljubljanskem, kjer se dobe razpisni obrazci, pripomočki in pogoji. Mestno poglavarstvo v Ljubljani. dne 15. julija 1937. Makulaturni papir proda uprava „Stovesakega Naroda16 LJubljana, Kaafljeva uttca št*w. 5 Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 1«. Julije, 1937. Prvo leto doma na Komiti Spomladi je bil zajet v bližini dona studence im ida] fe dom preskrbljen tndi s stodenteleo Ljubljana. 16. julija Ravnokar bo poteklo eno leto, kar jt SPD z otvoritvijo novoga doma na Komn' odprlo smučarjem in planincem nov svet. doslej večini planin :cv inalo znan. Nabolj razsežni smučarski svet z lahkimi in težkimi turami je bil dotlej znan le posameznim ljubiteljem skri t-h planinskih lepot. Z, novim domom na Komni pa je odprta tudi krasna letna postojanka z dominantnim pogledom na vso tK>hinj. dolino. Marsikdo si je žeiel ostati več dni v planinah, toda dosedanje koče so bile namenjene samo za krajše bivanje. Novi dom nud;. najlepšo priliko za prijetno visokogorsko letovišče. V višini 1520 m. tik na drevesni meji. sredi z rušjem obrasle planote, pod vznožjem Lanševice. Bogatina, Kuka se dviga lepa nova stavba doma, ki je tudi zadosti udobno opremljena, da nudi prjetno bivališče planincu in izletniku za daljši čas. Krasni razgledi na vrhove, na temno zeleno Bohinjsko jezero, obenem pa nebroj prilik za izprehode, za izlete, pa tudi za težje in daljše ture nudijo prav vsakomur priliko, di mu je tudi daljše bivanje v d^mu prjetno. Izprehod k Črnemu jezeru nad Komarčo n. pr. je tako neutrudljiv in zvezan s tolikimi lepotami, da se marsikdo vpraša, kako to, da je tako dolgo mogel ostati skrit ta lepi kotiček naših planin. Pa tudi tisti, ki si ne želi dolgih izprehodov, ki hoče samo odpočitka v gorski višim, no zadovoljen na Komni, ker je vsa okolica doma sedaj lepo urejena, poskrbljeno je za goste z igrališči in verandami, kjer se udobno solnč'tc. Mnogo prijateljev si je pridobil novi dom že prvo leto. Mnogo smučarjev je letošnjo zimo »odkrilo« ta doslej nepoznani smučarski svet, mnogo pa je bilo že stalnih gostov tudi v preteklem poletju. Za goste, ki uživajo svoj dopust v Bohinju je novi dom najprijetnejša ;zletna točka. Do slapa pri Savici vas potegne avto, naprej pa po lepo speljani poti dosežete dom v dveh urah. In še nekaj novega bo dom ob svoji prvi obletnici nudil gostom. Nekaj, kar so gostje prav za prav pogrešali — dobre studene-nice. Letošnjo pomlad je dalo društvo zajeti studenec, ki je bil neizkoriščen \n ki bo sedaj — zajet v rezervoar — nudil domu dovolj dobre pitne vode. Dobra kuhinja in udobnost doma sta pa že od prvega dne postali znani in privlačni za goste. Prvo obletn:co otvoritve bodo okrog doma zagoreli kresov* in v domu se bodo 17. t. m. zbrali stari prijatelji Komne. Vsak pa naj pripelje še kakega novega, ker nikomur ne bo žal. da je spoznal to lepo novo planinsko postojanko. Pevcu Ermanu na grob Ljubljana, 16, julija Noč je bila temna in pusta, ko si z materjo tam ob razpotju za vasjo jemal slo-\*o, da odrineš po dolgi beli cesti v širni svet. V vigencih so udarjala kladiva žeb-ljarjev in kovačev svojo enolično pesem, in na nebu ni bilo zvezd, ko so ljubeče oči materine v svetlih solzah bolestno spraševale: *Moj sin, se še vrneš? Kar vem, da te ne bodo več videle moje oči«, z Bogom! Za hribom si izg-inil s culo v roki in pesmijo v srcu, z vso edino in borno doto. Ne! Oh. kako bogato doto ti je položila mati v zibelko, bogato doto naše lepe pesmi da jo boš pel med tujimi brati v širnem svetu, kadar boš vesel in kadar boš v samoti tožil po domu. Pesem je bila tvoja in ti ves njen. Pel si jo ob veselih in pel si jo v žalostnih dneh: drugim v veselje in tolažbo, sebi pa vedno v veselje. Tista pesem ,kl ti je v tujini pridobivala prijatelje in znance, je tožila po domu in te silila nazaj. Ne na obisk — za vedno domov! Solnčen dan je bil, prav tak dan, ki se ga med temačnimi vigenci kroparski žreb-ljarji in kovači prav iz srca želijo. Minila so leta . . . Na pragu je stala sestra, vsa črno oblečena, ko si pohitel naproti, da jo pozdraviš. Brž pa, ko si jo hotel objeti v topli pozdrav, je šinil pogled preko njenih ramen. V izbi je ležala odprta črna krsta, v njej mrtvaško beli obraz z odprtimi očmi, ki so v še neposušenih solzah čakale nekoga, ki še pride; da ga Še enkrat vi- dijo in še enkrat pozdravijo. Mati . . . Otroci so klečali okoli krste in bridko jokali . . . Materino srce v oni temni noči brez zvezd je le predobro slutilo, da sta se videla tam na razpotju za vasjo zadnjikrat mati in sin. življenje je šlo svojo pot. V ozki fiev- ljarnici, kamor je le redko posijal solnčni žarek, si čez dan in časih pozno v noč tolkel po kopitu, vezal dreto v strojeno kožo in obujal spomine na prejšnje lepše dni, ko je bila obrt v cvetju, ko je bil čevljar baron. Da, prejšnje dni, zdaj pa si moral zamenjati beli kruh s suho črno skorjo in si spraševal svoje bolno srce, zakaj božajo solnčni žarki le druge hiše, zakaj ne pridejo na kratek obisk v tvojo borno čev-Ijarnico. Pa se jim bržkone ni hotelo obiska med tesnimi vlažnimi stenami, ki so jih vlažile tvoje grenke solze, kadar si bil sam s seboj in s svojo žalostjo, kadar si se spraševal: »Kdaj že vendar pride moj zadnji dan« Nikogar ni bilo, ki bi te potolažil in šepnil toplo besedo na uho; Še ptiček v kletki je molčal in tožil v temo naših dni. Pa je bila spet pesem, pesem tista dragocena materina dota, ki ti je vlila v arce upanja in tolažbe. 3>Naj zapojem«, si dejal. Iz krepkih prsi in Čistega grla se je oglasila pesem o starčku. V kozarcu zlata kaplja — upanje in tolažba obupanih in revnih... Se te vidim, Ivan, v krogu nas pevskih tovarišev, kako se ti kozarček v roki stresa, še vidim tvoje oči, kako v solzah veselja leskečejo. dokler pesem s tiho pobožnostjo ne izzveni v refrenu — v prošnji: »Oče nebeški, glej . . .!« Kdo bi bil mislil, da je bila ta pesem, ki si jo neštetokrat prepeval v veselje nas vseh s tisto tiho pobožnostjo, ki je drugi ne umejo In umeti ne morejo, zadnja pesem v tvojem revnem življenju — labodji spev. V vroči dan so se topile voščene sveče in ugašale so kakor ugašajo naša revna življenja. Brez cvetja in rož si ležal v črni borni krsti, prav v taki krsti, v kakršni si pred davnimi leti, ko si se vračal s pesmijo domov, našel njo, od katere si ie-mal slovo v oni temni noči za vasjo. Ah, tako umirajo in umrjo vsi tisti, ki na svojih potih niso videli ne solnca, ne zvezd, tako umiramo nekateri ljudje. . . šele zdaj, ko sem te zagledal v tesni krsti, sem spoznal, koliko si trpel in pretrpel. Ostre črte, ki sta ti jih trpljenje in bolezen zarezala globoko v prej vedno vedri obraz, so mi" zaupale to bolečino, v tvojih očeh pa sem bral vso edino in zadnjo prošnjo bolne duše in užaljenega srca: »Oče, od- vzemi ta kelih od mene! Preveč je, preveč in pregrenka Je ta pijača! Ne morem več!« Tiste ustne, ki so tolikokrat veselo prepevale, so krčevito molčale. Nisem slišal tvoje zadnje proftnje, govorile pa so jo tvoje oči, ko sem te videl v mrki mrtvaški veti — ko sem te videl klečati na Kalvariji tvojega Trpljenja, roteč Boga: »Oče, odvzemi. « .!« Ko sem te pa pokropil in zapuščal, pa sem ozrl ob steni splet poletnih rož, iz katerih je v lahnem vetriču glasila tiha pesem pevske zvestobe in pevske lju- bezni: »Nas zadnji pozdrav!« In spet je bila pesem tista, ki se je poslavljala od tebe njenega vernega druga, da te pospremi med tvoje mrtve pevske brate tam, kjer poljana toži In kjer ti že hite nasproti stari pevski znanci: Hartman, Lampič, Grilc in cela vrsta drugih — vsi oni, ki jim je bila pesem zdravje, življenje in tolažba. S teboj in z njimi je naša pesem živela in Živela bo se naprej — vse dotlej, dokler bo živel nas pevski rod! Vladimir Kaj v Rusiji jedo in pijo V Rusiji ni nobenega pomanjkanja živil in nobene lakote Razen velikih trgovskih domov »TJniver-magov«, v glavnem mestu tudi »Mostor-gov«, kjer dobiš kakor v zapadni Evropi vse od klavirja preko nogavic do konserv, imajo v Sovjetski Rusiji tudi posebne trgovine kakor pri nas. Toda te trgovine so brez izjeme državne, odnosno društvene in vsa zunanja razlika je v tem, da se napisi nad vrati ne glase kakor pri nas, temveč, da je samo napisano, kaj v trgovini dobiš, recimo: »Ribe«, »Meso«, »Popravilo ur«, »Knjige«, »Note«, »Sadje« itd. Par-fumerije, ki jih je v sovjetskih mestih mnogo in ki so vse krasno opremljene, nosijo običajno zagonetne označbe »Teže«, oči-vidno eno onih priljubljenih kratic, ki delajo vsakemu tujcu iz debelih telefonskih imenikov težak problem. Tudi v Sovjetski Rusiji so ljudje po stari tradiciji še vedno navdušeni za parfume, zlasti za kolonsko vodo, brez katere nihče noče biti. Prodaja se milo v vseh barvah in obli, kah, v obliki grozdov, gob in velikih pomaranč. Prodaja se izborna >lesna voda«, ki že ena njena kapljica napolni vso sobo z zdravim vonjem smrek, prodajajo se ceneni in dragi parfumi, kakor prijetna *Ro-ža Krimska« za 30 rubljev, ki je dobila v Parizu prvo nagrado ali ^Rdeča Moskva« z enako rdečo etiketo. V vseh trgovinah je vedno enak naval. Povsod je treba stati v zloglasni ruski >očeredi«, kakor so stali pri nas ljudje med vojno, ko je bilo tako težko dobiti živila. Postaviti se je treba povsod v vrsto pred blagajno, kjer najprej plačaš robo. potem jo pa proti listku z označeno ceno dobiš. V mnogih trgovinah je enako živahno opolnoči kakor opoldne, ker delajo skoraj noč in dan. Tako so trgovine z živili odprte do dveh ponoči, briv-nice do enajstih in tudi pošta uraduje do ene. Drugače se pa Še vedno odpirajo zjutraj pozno, večinoma šele ob desetih, nekatere trgovine z manufakturo, knjigami in podobno se pa zapirajo že ob šestih. Izložbe, zlasti konfekcijskih trgovin, razen Leningrada, ki je sploh najbolj podoben zapadnim mestom, niso posebno opremljene, podobne so bolj izložbam iz naših predmestij v prejšnjih časih. Pač so pa izložbe trgovin s kolonijalnim blagom, zlasti pa slaščičarne, ne samo v Moskvi, temveč tudi v manjših mestih, naravnost bogato založene in opremljene. Kakor v Angliji, tako čutiš tudi tu vpliv širokega sveta, bližnjo Azijo. Ne glede na Tatare, ognjeno črne TJzbeke in Gruzince ter Katij-ce, ki jih srečavaš na ulici ali v vlaku, ješ tu izborna sveža jabolka odnekod iz srednje Azije, piješ težko gosto vino z nekakšnim zagonetnim napisom orijentalskih krivulj, kupuješ enako čisto južno halvo, kakor vseh vrst kavijar. In vse bogastvo ogromne države, vse bogastvo neskončnih pragozdov, velikih rek in mnogih morij, ti kažejo čudna in raznolika živila ter njihove konzerve. Ni to samo riž ali čaj z lastnih plantaž na trgu. niso to samo limone in mandarine s Kavkaza, celi sodčki črnih oliv iz sub-tropičnih krajev, glavno so čudne in velike ribe, ki človek ob pogledu na nje kar zavida Rusom. Tako izbornih rib ne premore ves svet kakor jih ima Rusija in tudi toliko jih ne krijejo v sebi jezera nikjer kakor v Rusiji. Nekatere ruske sladkovodne ribe so tako velike, da jih prodajajo v trgovinah samo v kosih, povezanih kakor velike šunke. Pokušaš izboren ruski kavijar, čeprav je v začetku maja vzel skoraj vse zaloge s seboj Litvinov na kronanje angleškega kralja, kavijar iz Kaspiškega morja in iz reke Araur, najboljši, kar ga pozna svet. Kakor je bogata izbira v ribah, tako je tudi v mesu. v racah in rakih, v pitanih kapunih in goseh ,v divjačini vseh vrst. Trgovine z delikatesami ti postrežejo z jerebicami, fazani in prepelicami poleg izborno pripravljenega divjega mrjasca, ki traja njegova sezona skoraj vse leto. V najboljši moskovski delikatesni trgovini, pri bivšem Jelisejevu v Tverski ulici, spominjajoei po svoji razkošni opremi s kipi. kristalnimi lestenci in štukaturnimi stropi bolj na reprezentančno dvorano evropskega velemesta, kakor na trgovski lokal, dobiš meso vseh vrst lepo in okusno pripravljeno, V3e sveže, vse z ledu. Izložbe delikatesnih trgovin kažejo, da je posvečena živilom velika skrb in po- zornost. Povsod so bazenčki s tekočo vodo in živimi ribami, piramide koserv in steklenice vloženega sočivja ali izborne ruske gorčice, kar vse priča, da v Rusiji ni nobenega pomanjkanja živil in nobene lakote, o kateri vedo toliko povedati nekateri inozemski listi. Drugo je seveda vprašanje zaslužka, razmerja med plačami in cenami, ki je znatno slabše, kakor je recimo pri nas. Marsikoga utegne tudi zanimati, kaj se v Sovjetski Rusiji pije. V glavnem pijo Rusi vodko in čaj. A če je čaj obdržal svoje prvenstvo tem bolj. ker imajo Rusi svoje lastne čajne plantaže na jugu, ni tako z vodko. Zganjekuha je menda edina industrija v Rusiji, ki ne napreduje, temveč nazaduje. Ruska vodka se kuha iz žita. toda ne več v tolikih množinah, kakor pod carskim režimom .In tako inozemskim sladokuscem ne preostaja nič drugega, nego naročiti večkrat destilirano vodko raje iz Poljske ali Latvije. Tudi vina, izvzemši tople kraje, se pije v Rusiji razmeroma malo. Ruska vina so težka in sladka, saj se pridelujejo v južnih krajih. Izmed opojnih pijač je edino pivo, čigar proizvodnja napreduje. Je slabo in podobno našemu, samo s to razliko, da se ne nosi na mizo tako hladno in da ga pri natakanju tudi osole. Mnogo bolj so priljubljene mineralne vode, ki jih imajo v Rusiji mnogo, posebno na Kavkazu. Med njimi slovi najbolj Narzan. Enako razširjene so tudi razne hladilne pijače, limonade, ki jih izdelujejo iz sadja. To ni samo citronada ali malinovec, temveč so Timo- natle iz viSeni, jagod, brusnic, črneg-a ri-bezna itd. Velika prednost teh limonad je. da so v njih čisti naravni šoki. ne pa samo esence in da niso prepojeni z ogljikovim kisikom. Zelo radi pijo Rusi tudi takozvani kvas. s katerim je leni Ivan iz pravljic nekoč zalival za pečjo svoj kruh in zeljnato juho. Kvas prodajajo povsod, zunaj na ulicah kakor limonade, v potujočih bifejih in v stalnih kioskih. Podoben je kalnemu pivu in se tudi malo peni. Ima prijeten okus po kislem in obenem po sladkem, izdelujejo ga namreč navadno iz kvašenega črnega kruha, ali pa iz sadja in nadomestuje jim tudi osvežujočo hladno juho. čaj pijo Rusi tudi poleti, pijo ga za za- jutrek, pijo ga opoldne in popoldne, pred večerio in po nji, skratka ves dan in tudi ponoči, vedno in povsod. Na vsakem kolodvoru in na vsaki postaji je koliba, kjer je ob prihodu vsakega vlaka pripravljena vrela voda. znani ruski >kipjatokxlpr>ro, zahvaliti. Popravek 7 ozrom na Va5 članek, ki ete pa objavili v četrtek. 8. juli a M&, It 1">3 na strani 4, s'olpec 1 in I zsiorai pod naslovom: ^Gospodarite drugače z občinsko imovino. Rdeča hi5a na Poljanski »iti — majhen primer vzornega gospodarstva -, Vas prosim, da izvolite v smislu § HL zakona o tisku objaviti v Vajeni ceni. Mstv na istem mestu in v enakem ti^ku lledeei uradni popravek: Ni res, kar trdi Val članek- da ftaavta hišnika v mestn: Rdeti hiši oboi no po vrednosti brezplačnih slanovani 1H.00O Din letno- temveč ie res, da 7na::i vredno*! obeh stanovanj »kupno le 15.875 l>in. Prejšnja občinska uprava pa je imela poleg hišnika «s prostjm stanovan em in mesečno nagrado se hisnesra upravitelja. «; katerim «da skupno prejemala od občine lo.tiflO l>in (v si;* novanju in v eotovini), kar znaša 5000 FHn ve?, kot staneta dane* oboi no oba h:sn k:». Tudi ni res, da opravlja!« hišnika le tisto delo. ki ga našteva članek, to je, da mora bi lK)spavljati 3 dvorišča in nekai hodnikov* Prižgati in ugasniti zvečer 10 svetilk, zakleniti 10 veznih vrat ter rstaaiti dva do trikrat na leto strankam kako okrožnico — temveč je njuno delo mnogo boli obsez.no. Tako morata pobirati od strank denar za elektriko in ca oddaja;; v blagajno, izdajat; kliuce od »kupnih prostorov, okenske op«i-že, snažiti kletne prostore in podMreSja.biti strankam na razpolago, ki iščejo v h'y< etranke in razne informacije, dalje skrbeti za red in mir v hsi« izvajati kontrolo 'n sploh opravljati vsa dela. ki spadaio pod hišnikova opravila. V tako veliki hi-i z 10 stopnišč, kjer stanuje llfi strank oz. 574 ljudi, v kateri so poleg tega Se razni lokali (poštni urad, trgovina, mestna zastavljalnica n 10 garaž), sta nujno potrebna dva hišnika. I>okler je t il le en hišnik, ni b.1«» v hiš; pravega reda in snage ter so *ft hišnik; pogosto menjavali. Docimjebil zadnji prejšnji hišnik upokojenec s pokojnino in preskrblienimi otroki* upravitelj pa mestni uradnik v VI. skupini, sta sedan.'ft dva hišnika revna družinska očeta s številno družino (eden od njih je dobival poprej celo podporo od mestnega socialnega urada.) Prav tako n* res, da spadajo cene stano-vanem v mestnih hišah med najdražje v Ljubljani i temveč so cene primerne sst je bilo £e več stanovanj pod sedano upravo znižanih na skrajno ceno. Knr se tif* pometanja stopnišč, je to že od začetka odrejeno strankam. Ker jih je precej, ki rn-Ši plača io, kakor da S'*tnj opravlja o to d**-lo, je bilo organizirano tako- da so dal: to delo dvema revnima ženskama ki imata s tem skromen zasluiek. Je pa to popolnoma prostovoljni prispevek in vsaka stranka lahko začne takoj pometati sama. Ta fiistem pa nj samo v Rdeči h>i- temveč je uveden v vseh drugih večjih hišah, bodisi mestnih ali zasebnih. Ni res, da bi bila stanovanja Če vedno prazna, temveč so vsa stanovanja oddana in je po stanovanjih vedno dovoli povpraševanja, kar jasno dokazuje, da cene stanovanjem niso predrage. Prazno je danes samo eno stanovanje, toda ne zaradi ceno. temveč, ker je neugodno- visoko pod strešnim nastavkom. Ce s« člankar pritožuje na slabo zsradnjo stanovanj s primitivnimi kopalnicami in nad stopnišči brez lifta, nai pomisli, da hše ni gradila sedanja uprava jn da so bile v članku omenjene »oderuSkoc cene določene se pod bivšo upravo, pod sedanjo pa že mnoge skrajno znižane. — Z odličnim spoštovanjem: J- Vombergar, tiskovni referent. Andre Armandv: 39 Princesa Svmianoua Roman Vrata kabareta so bila pomanjšana kopija zloglasnih vrat. vodećih na trg Lubjanko, skozi katera je slo toliko ljudi, da so jih nazaj prinesli. Dva kipa rdečih gardistov, stoječa ob vhodu, sta izzivajoče merila izpod svojih mongolskih čepic mimoidoče goste. Notranjost seveda ni imela nič skupnega z ječo. Kabaret je bil okrašen s turkestanskimi preprogami, s katerimi so bile pokrite stene in strop. S temno rdečim damaskom pogrnjene mizice so bile okrašene s cvetjem in starosrebnim priborom, izvi-rajočim večinoma iz Rusije. Cvetlične girlande so se stekale pod kupolo, kjer je visel v sredini lestenec. Na pročelju je bol nekakšen oder obenem pa estrada za orkester, obstoječ iz gosli, harfe, ciin-bala, kitar in balalajk, V aSoba&riku« se razen najetega zbora Ui plesalo. Ljudje so hodili tja poslušat in gledat, a predstave so bile pa-vovrsfcne. Pevci so tekmovali s plesalci in plesalkami v tem posebnem okolju največje popolnosti. S posebnim razumevanjem, pri človeku Jarčenkovega kcvia neparičaJcovaiiim, je znal mož prilagodevati trenutno razsvetljavo vsakemu plesu ali pevskemu nastopu. Noči v »Sobasniku« so stepale iz vsakdanjega okvira in bile so na glasu kot največja privlačnost. Stopnjujoč do ekstrema. «v«tis predstave je pritrdil Jarčenko nad vrati garderobe tale napis v ruščini: »Sobirajte vešči!« ____kar pomeni samo: ^Pospravite svoje stvari!« Toda Rusi so vedeli, da so bile te besede običajna fraza, s katero so krvniki v Butvrki pozivali jetnike, da so ocBhajali iz celic na morišce. Morda sem s tem povedal že vse o tem mračnem ironisrtu. Omenil bd kvečjemu še to, da je vedno, kadar so dobivali gostje račune. naroČil orkestru posnemati brnenje motorja tovornega avtomobila, ki je nekoč na moskovski Lubjaraki zaglu-ševal revolverske strele in ječanje žrtev na mori-šču. Razumite in presojajte to kakor hočete, toda ta sadizem je imenitno zabaval kozmopolitsko blaži. rane goste. Ko je Robert de Brancelin vstopil v >Sobasnftk«, ga je prišej na vratarjev migljaj pozdravit aam Jarčenko. — Gospod izvoli biti sam?... Gospod izvoli imeti rezervirano mizo? — Sam, toda mislim, da me pričakujejo. — Ali bi md izvolil gospod povedat, kdo ga Ča. ka? Brancelin ni hotel takoj povedati temu lopovu imena, ki mu je poganjalo vso kri v glavo. Ozrl se je po mizah, ne da bi opazil tisto, ki jo je tako zeljno iskal. JairčeTiiko ga je pozorno opazoval. — Ali ni brila to morda Šeherezada? — Kaj srte bili opozorjeni? Lastnik kabareta se je sladko nasmehnil. — Če bi se gospodu grofu zahotelo slediti ji... Dobro, — je pomislil Brancelin — — za tajen sestanek Šeherezada ni dovolj diskretna — seveda če nima v tem zopet svojih prstov »Riviera«. Njegov spremljevalec je odgrnil zavese in stopal pred njem po vijugastih stopnicah, vodećih na kratek hodnik. Jarčenko je šepetal: — Tu vas pričakujejo. Ali naj vam odprem vrata? — Trenutek, prosim, — je odgovoril Robert. Globoko je zadihal, da bi prikril razburjenje, ki mu je stiskalo prsi. — Prosim, — je dejal končno. S spretnostjo izkušenega cerkovnika je Jarčenko popraskal po vratih. Jasen glas je zakiical: — Naprej! Jarčenko je odprl in se umakni]. Čim je stopil s temnega hodnika, je Robert zagledal obokano sobo s pozlačeno ograjo v ozadju. Ko so se njegve oči malo privadile močni svetlobi, je razločil ložo nad dvorano, v nii pa mizo z naslanjačem in divan. V najtemnejšem kotu je za- gledal v bel plašč zavito silhueto, ki so ji žarele oči izpod črne maake. Jarčemko je zamrmra!:: — Madame izkaže čast mojemu podjetju in . .. — Šampanjca — sekt — vodke, sladoleda, sadja in cigaret, — ga je prekinila Šeherezada. — Prinesite vse to sami, potem pa glejte, da naju ne lo nihče motil. Njen gks je zvenel poveljujoče. Jarčenko »c je ponižno priklonil in zaprl vrata za eeboj. Robert je ostal s svojo lepo neznanko sam v loži. — Prejel sem vaše pisemce Jn zdaj sem tu, rae. dame. Sk-lonil se je, da bd ji poljubi lroko. Uroakjuln mu jo je. — Gospod Brancelin, najprej bi rada imela vašo častno besedo, da ne boste storili ničesar, d t bi mi strgali masko z obraza. — Da, če mi obljubite, da boste storili to H mi... — Vaša beseda, toda brezpogojno? -— Če jo želite, jo vam dam, madame, — Je p volil Robert z obžalovanjem. Šele tedaj je odložila svoj plašč in mu poda roko. Prijeten vonj vijolic in ambre je napolnil U io. Ta čas, ko ji je poljubljal roko, je vpletla sv je prstke med njegove prste in mu jih narvozn-stisnila. In potem, ko se je njegovo poijubojvenje nadaljevalo, mu je naglo odtegnila roko. — Nehajte! Jarčenko se vrača. \*W Urttftg« Josip jBnpanria — £a »Narodno tiskarno« Fran Jeran — £a opravo tu lnaeratnl del lista Oton Chrlstof, *-• VM f I^ubljanL^