Leto LXVII Poštnina plačana ▼ gotovini V Ljubljani, v nedeljo, dne 3. decembra 1939 Stev. 277 a Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 VENEC Telefoni nredništva la »prave; «W)1, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Uhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Čekovni račnn. Ljubljana številka 10,630 in 10.349 za inserate. U pra va: Kopitarjeva ulica številka 6, Dan slovenske narodne družine Slovenci spadamo med one narode, ki imajo izredno visoko število svojih sinov raztresenih izven svoje materne zemlje po vseh delih sveta in to že odnekdaj. Neprestano se selijo najboljši člani slovenske narodne skupnosti s svoje zemlje in doma v sosedno dežele, podjetnejši v najbolj oddaljene države Evrope, najbolj pogumni pa v prekomorske dežele, tako da ni skoraj nobene države, kjer ne bi živela in delala večja aji manjša skupina ljudi naše krvi. še preden se je začelo trumoina izseljevanje v Ameriko, je naš človek hodil v tujino, si kaj prislužil in se vrnil, da si postavi dom ali kupi grunt, marsikdo pa se je med Nemci in Lahi udomačil in ne malo mož, ki so si med temi našimi sosedi stekli znamenito ime, je bilo rojenih pod streho slovenskega doma. Preden ni napočila nova doba liberalizma In kapitalističnega gospodarstva obenem s pro-bujo nacionalizma, za te naše izseljence ni bila organizirana nobena posebna skrb, ker se potreba po njej sploh ni čutila. Najnovejši čas pa je tudi v tem oziru povzročil veliko izpre-membo. Čedalje bolj se zavedamo, da smo majhen ' narod, da je za nas vsak ud našega narodnega telesa visoke vrednosti in da moramo biti vsi, ki smo ene krvi, tesno povezani med seboj in tvoriti trdno slovensko narodno enoto, ki se razteza čez vse kontinente sveta. Naše prizadevanje mora iti za tem, da ne bo za naš narod izgubljen nobeden, kdor je primoran, da v skrbi za boljšo eksistenco zapusti slovenski kraj, da se bodo otroci naših Izseljencev tam, kjer žive v večjih skupinah Za dalj časa ali pa so že sprejeli tuje državljanstvo, vzgajali doma, v lastnih društvih in svojih šolah v maternem jeziku in da se nam sinovi in hčere, ki se podajajo v tujino delai »nmo v izvestnih dobah leta, ne pokvarijo in odtujijo slovenski kulturi in tradiciji pa svoji narodni državi. Temu visokemu cilju se je posvetila pri nas Rafaelova družba, ki pa ji morajo pomagati vsi sloji našega ljudstva z dejavnim zanimanjem in krepkim sodelovanjem pri reševanju njene naloge, predvsem pa s tem, da se vsak slovenski človek doma čuti eno s svojimi sonarodnjaki po vsem svetu, da-Inu je njihova usoda lastna usoda in da se poročila o borbah v četrtek in petek na skrajnem severu Helsinki, 2. dec. AA. Havas: Drugi dan vojne so finske čete povsod obdržale svoje postojanke, razen na skrajnem severu, kjer 6e je sovjetskim oddelkom posrečilo skoraj brez bojev zavzeti pristanišče Linahamari v pokrajini Pet-samo. To pristanišče je imelo edino neposredno zvezo z zahodom. Druga pomorska pot v Batli-škem morju je zdaj posejana z minami, ki 6o jih položili Nemci pred vhodom v Dansko ožino. Finski vojaški oddelki v teh severnih pokrajinah 60 bili sestavljeni iz močnih patrol, ki so se skoraj brez bo^a umaknile pred močnejšimi sovjetskimi oddelki. Sovjetska vojska je napredovala s pomočjo ogromnega števila letal. Sovjeti razpolagajo za to bojno operacijo, ki jim omogoča dostop do norveške meje, z dobro organiziranimi oporišči ob murmanski obali. To eo pristanišča Murmansk, Aleksandrevsk in Kola, ki so z železniško progo v dobri zvezii z notranjostjo Sovjetske Rusije. Finci pa so oddaljeni za približno 400 km od prve postaje Rovanienu, ki leži približno 100 km severno od Baltiškega zaliva. To je prvo važno vojaško središče Finske na severu. Bolniški zaliv igra pri obrambi 6everne Finske enako vlogo, kot trdnjava Boden proti severni Švedski. Pokrajina Pečamo je zvezana z Ro-vanienijem edino s cesto, ki je dolga 520 km. Sovjetska letala 6o poskušala uničili promet na tej cesti, ki 6e v ostalem v snegu ja6no vidi. Sovjetska letala pa so pKegnali finski lovci. Z zasedbo pokrajine Pečamo je Sovjetska Rusija istočasno zagospodarila nad ležišči niklja, ki imajo za kanadskimi in kaledontkimi ležišči niklja ogromen pomen. Kanadska družba »Inter-nacional ničle Company off Canada« ima tu svojo ogromno tovarno. Kanadski inženirji so se pravočasno umaknili po 6uhem v malo norveško mesto Kirkenes Ladja, ki je opravljala promet med Linahamarijem in Kirkenesom in ki je bila polna beguncev, je bila zaustavljena od sovjetskih podmornic, ki so prispele iz Aleksandrovska Na ostalih bojiščih, kakor n. pr. na Karelijski ožini, kjer 60 sovjetske čete izvedle nekaj zaporednih napadov na Mannerheimovo črto, kakor tudi v pokrajini severno od Ladoškega jezera, rdeča vojska ni prav nič napredovala ve« včerajšnji dan Na Karelijski ožini so bili sovjetski napadi izvedeni na širini 40 km. Rdeča vojska razpolaga z več ko 15 divizijami. V boj so stopili tudi tanki. Finci so z natančnim streljanjem uničili 10 sovjetskih tankov To orožje proti tankom je v dobro utrjenih betoniranih po-etojankah Mannerheimove črte. Kar pa se tiče sovjetskega brodovja, je treba poudariti, da je izvedlo napade na nekatera pristanišča. Ruske bojne ladje 60 predvsern bombardirale pristanišče Abo. Na to )>ristanišče so izstrelili okoli 100 granat velikega kalibra. Poskus napada sovjetskega brodovja na pristanišče Ruusaro in druga manjša pristanišča in utrdbe, ki leže v bližini, pa se je končal 7. izgubo ene kontratorpedovke od treh. ki so sodelovale pri tem napadu. Glede delavnosti ruskega brodovja je treba omeniti, da je to brodovje 6 svojim oporiščem v Kronstadtu in z zasedanjem pristanišč v Baltiškem morju v Estoniji, do zdaj operiralo v samo v Finskem zalivu. Niti ena ruska bojna ladja še ni priplula v Bolniški zaliv, ki dostop vanj branijo Aalandski oloki. Finski promet 6 Švedsko po morski poti je zdaj z ozirom na to zavarovan. Grozi mu 6amo nevarnost pred ruskim letalstvom. Sovjetsko vojno letalstvo se poslužuje nemške skušnje in skušenj na Poljskem ter z mnogoštevilnimi napadi bombardira prometne zveze, industrijska središča, pristanišča in velika mesta, Vofno poročilo boljševikov Moskva, 2. decembra. AA. Havas: Agencij fass je objavila na kratko potek operacij ni osnovi poročila vrhovnega poveljstva leningradske pokrajine. V teku 1. decembra so čete leningradske pokrajine nadaljevale napredovanje v smeri Mtirnian-ska ter zasedle luko Pečamo (ki so jo pa danes spet izgubili. Op. ur.). V smeri proti Keroli so sovjetske čete prispele do Nurmc. V smeri proti Petrosavodsku so sovjetske čete prekoračile mejo ter napredovale 25 km. Na Karelijski ožini so sovjetske čete prispele do ustja reke Topaljenoki ob jezeru Ladoga. Sovjetske čete so zasedle Kavto ria (Nadaljevanje na 2. strani) Sovjeti so vrgli krinko: S pravo finsko vlado se Molotov noče razgovarjati Helsinki, 2. dec. t. Reuter: Nova vlada pod predsednišivom Rikija (zunanji minister je prejšnji finančni minister Tanner) je imela sejo v zaklonišču proti zračnim napadom. Sprejela je važne sklepe, med njimi tudi tega, da bo ponudila sovjetski vladi pogajanja za mirni zaključek tega spora. Izdan; so bili tudi potrebni ukrepi za izpraznitev Helsinkija. Izseljevanje gre v redu izj>od rok. Nemške prebivalce bo prepeljal nemški parnik »Donau«, ki že čaka v pristanišču. Na njega MaIaIau se bodo vkrcali tudi vsi sovjetski državljani. To- frlOIOIOV flOCS ... rej ie tudi tukaj ugotovljeno sodelovanje med Rjga 2. dec. AA Reuter: Sovjetski komisar Nemčijo.in Sovjetsko Rusijo, za zunanje zadeve Molotov je odklonil pogaTnia z novo finsko vlado. Pričakuje pa se. da bo Molotov sklenil sporazum s komunistično vlado v zasedenem lerkoju, kjer so Sovjeti imenovali posebno finsko komunistično vlado. Zagrebška vremenska napoved: Nespremenljivo. Zemun, 2. decembra. A A. Vremenska napuved za 3. december: Delno oblačno na severu, n« vp-čini oblačno pa v južni polovici države. V doUiith in ^otlinah megla JNS v Sloveniji razpada Sovjetsko-finska vojna (Nadaljevanje s 1. strani) železniški progi, ki vodi v Kexholm, zasedle so Terjoki ter železniški vozel Turiševo. Nadalje( so zasedle Jamesno na železniški progi, ki vodi v Kojvisto. Finske čete se umikajo ter zažigajo vasi, iz katerih so odpeljale prebivalstvo. Finska letala so poskušala napasti sovjetske čete na Karelijskem polotoku, toda umaknila so se pred sovjetskimi letali. Sestreljenih je bilo 10 finskih letal. Dve Poročali smo, da JNS na Slovenskem razpada. Njeni dosedanji člani hite v druge tabore, kjer pričakujejo za se več uspehov. To je usoda vsake stranke, ki ni zasidrana v ljudskih množicah, marveč je bila tako, kakor JNS, dekretirana od zgoraj. Taka stranka sama po sebi postane stranka takih političnih pristašev, ki jim nekateri pravijo 3 sovjetski letali se nista vrnili na svoji oporišči, »selivci«, na jugu pa so jim dali ime »skakavci«, ker skačejo iz ene stranke v drugo, kakor pač kaže trenutni interes. Tako se zdaj godi JNS na Slovenskem. Njen nekdanji veliki prijatelj g. Adolf Hibnikar, ki izdaja v Mariboru svoj list kot konkurenco Kramarjevemu »Jutru«, je zasnoval tudi akcijo, da se na Slovenskem ustanovi podružnica SDS. Ker je SDS zdaj v vladi ter je idejno docela sorodna JNS, za pretežno večino JNSarjev torej ni nobenega pomisleka, da ne bi se takoj preselili iz JNS v SDS. To velja zlasti za gosposki del JNSarjev. Kakor rečeno, med JNS in SDS v kulturnem oziru ni bistvenih razlik. Znano je, da se je zadnjih 10 let skoro vsa jugoslovanska frama-zonska družba zbirala v JNS. Zdaj pa ko je nastopila SDS. kjer je bilo zbranih tudi nekaj ma-sonskih bratov, so se tudi ti začeli v večjem številu seliti v SDS. Bistvene spremembe v kulturnem pogledu torej ne bo. Iz JNS pa so se začeli seliti tudi manj gosposki privrženci, ki gredo v Lončarjevo Sloven-si;o kmečko stranko, ki je bila pred kratkim ustanovljena v Zagrebu. Tudi ti so se naveličali opozicije ter bi kot podružnica hrvatske 6tranke na Slovenskem radi prišli do nekake veljave, kakor bi radi prišli do veljave gosposki člani .INS kot podružnica SDS, ki na Hrvatskem velja za zastopnico Srbov. Nekateri pa gredo v komunistično »Zvezo delovnega ljudstva Slovenije«, ker od nje pričakujejo, da jim bo pomagala do politične veljave, če bi Sovjeti prišli na Balkan. To je glavni razlog te stranke, besede o svobodi malih narodov in delovnega ljudstva pa so le prazno besedičenje, ki je le lim za kaline. To nas dovolj uči usoda ruskega delavca in usoda tistih malih narodov, kjer Sovjeti nad njimi uganjajo svoj imperializem. Sicer pa je treba povedati, da ti ljudje niso edini, ki skušajo delati propagando za komunizem in boljševizem. Tudi JNS, li>oldnevnega zračnega napada na Helsinki je padla bomba na tovarno stekla v delavskem okraju Vaalgard ter je bilo ubitih 20 oseb. Helsinki jo postalo mesto trpljenja in in obupa. Ves dan so gasilci in bolničarji ter člani rdečega križa razkopavali ruševine in iskali žrtve bombardiranja. Samo izpod podrtij ene hiše, ki jo je zadela bomba, so izvlekli 13 mrtvih. Izpod ruševin visoke tehnične šole so izvlekli truplo znanega eletro-tehničnega učenjaka Sikonena. Bombe so pro; drlo na nekaterih krajih skozi vso hišo ter eksplodirale šele v kleti. Helsinki, 2. decembra, c. Štefani poroča, da je bil današnji dan zelo miren. Dopoldne so dali štirikrat znak, da se bližajo letala, ki so se pa nato umaknila. Popoldne so po mestu zopet vozili «vt0-busi in tramvaji. Vorošilov poveljuje rdečim Moskva, 2. decembra, b. Iz Moskve poročajo, da je vrhovno poveljstvo nad sovjetskimi četami, ki operirajo proti F: ti sit i, prevzel maršal Vorošilov. Do sedaj je na finski meji 16 divizij, vendar pa bodo v kratkem poslane tja okrepHve, Vorošilov ima na razpolago 1500 letal, med katerimi je tudi 150 najtežjih bombnikov. Zadnia poročila: 25 rdečih letal in 36 rdečih tankov uničenih Helsinki, 2. decembra. AA. Štefani: O zadnjih bojih poročajo še naslednje podrobnosti: Do sedaj so Finci uničili 25 letal, 36 tankov m so ujeli 1200 vojakov. Uničili so tri pehotne čete, od njih eno na področju jezera Ladoga, kjer so Sovjeti brez uspeha napadali preteklo noč, Sovjeti »e maščujejo za svoje neuspehe na ta način, da požigajo obmejne vasi in potapljajo male ladje, s katerimi se prebivalstvo prevaža z otokov na celino. Ponoči 60 Sovjeti zopet bombardirali prestolnico Helsinki s malimi bombami, katerih učinek je izredno močan. Žrtev je mnojo. Boji potekajo dalje v Kareliji, kjer Finci ne popuščajo in ne odstopijo niti p>edi svoje zemlje, čaprav je sovražnik v veliki številčni premoči. Sovjetski pogojih Popolno boliševizfranje vse Finske Moskva, 2. decembra, t. Štefani: Moskovska »Pravda« fe objavila pogoje, pod katerimi bi Sovjeti pristali na takojšnjo prekinitev sovražnosti proti Finski. Ti pogoji so bili objavljeni v proglasu finske komunistične stranke in objavi vladnega programa nove komunistične vlade na Finskem. Komunistična vlada je namreč izrazila takojšnjo pripravljenost, da sklene s Sovjetsko Rusijo pakt. Nadalje je komunistična vlada pripravljena sprejeti takšne spremembe v gospodarskem življenju, ki bi bile istovetne s popolnim boljševiziranjem Finske, če se to zgodi, pravi »Pravda«, potem bodo sovjetske čete takoj prenehale s sovražnostmi. Z vlado v Helsinkih pa se Sovjetska Rusija ne bo pogajala pod nobenim pogojem. Ogorčenje v Ameriki Surov odgovor Moiova Rooseveito Washington, 2. decembra. AA. Havas: »New York Times« piše: Od časov Džingiskana in Atile ter drugih brutalnih zavojevalcev se ne pomni primer, ki'bi bil enak napadu Sovjetske Rusije na Finsko. Upamo, da bo ta najnovejši val nasilja za vedno spravil k molku ameriške oboževalce Tretje interna-cionale. Stalin je s svojo surovostjo užalil človeško dušo ter s tem ves svet. S tem naj si bodo na čistem oni, ki še verujejo v resnico, pravico in svobodo. Predsednik Roosevelt je sprejel ministra za zunanje zadeve Hulla ter nato predsednika odbora za zunanje zadeve Pittmana, s katerim je ostal v daljšem razgovoru. Moskva, 2. decembra. AA. DNB: Agencija Tass. objavlja sporočilo o včerajšnjem sprejemu ameriškega veleposlanika Steinhardta pri komisarju za zunanje zadeve Molotovu, ki je ameriškemu zastopniku dal sledeči odgovor: Želja Roosevelta, da se prihrani prebivalstvu finskih mest bombardiranje, temelji, v kolikor je naslovljena na sovjetsko vlado, na nesporazum. Sovjetska letala niso bombardirala mest in ne nameravajo storiti to niti v bodoče. Sovjetska letala bombardirajo samo letališča. Naši vladi niso interesi finskega prebivalstva nič manj blizu kakor ameriški, ki je oddaljena od Finske 8000 km. Mogoče se to ne uvi-deva, toda vendar ostane dejstvo. Zaradi tega so, kakor se vidi iz omenjene izjave Roosevelta, popolnoma | brezpredmetne.« s. t Washington, 2. decembra, b. Vojno ministrstvo - I je vsem ladjam izdalo prepoved za pristajanje v a 1 sovjetskih lukah. S /■tfoiv ."-f4, ■■, Hg š i • 02 ■j" V soboto. 2. decembra, je dotrpcla v 66. letu starosti naša ljubljena stara mama in mati, gospa Karolina Metlika roj. Počhaj Pogreb nepozabne pokojnice bo dne 4. decembra ob pol 4 popoldne izpred mrtvašnico mestnega pokopališča na Pobrežju. Maša zadušnica se bo brala v župni ccrkvi v Slov. Bistrici dne 5. decembra ob 6 zjutraj. , Slov. Bistrica, Maribor, Slope, dne 3. dccembra 1939. Rodbine Metlika, Filipič, Počkaj. Pariz, 2. decembra. AA. Havas. Včeraj je bilo Ie na nekaterih krajih na bojišču nekaj malega spopadov, predvsem na področju med Saaro in Renom. Zadnje dni so se udejstvovali v glavnem samo ogledniški oddelki in tisti, ki so na postojankah pred Maginotovo črto. Berlin, 2. dec. A A. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča, da ni bilo nobenih posebnih dogodkov na bojišču. London, 2. decembra. AA. Havas. Velika Britanija bo poklicala pod zastavo novih 250.000 ljudi. >DaiIy Maik ugotavlja, da je to novi dokaz skupne uporabe francosko-angleških sil in da bo Velika Britan ija na bojišču imela večjo bojno črto kot pa dozdaj. Nemški plen London. 2. dec. t. Admiraliteta javlja, da eo angleške morske sile ujele dve nemški trgovski ladji, in sicer »Eiibeck« (2.185 ton) in »Sophie-busse« (208 ton), ki sta obe prihajali od Azorov, kjer sta se ob izbruhu vojne skrili. Angleške vojne ladje so j)len pripeljale v angleško pristanišče. S tem so Angleži do sedaj v treh mesecih vojne zaplenili odnosno uničili nemških ladij za skupno Kraljeva zahvala Belgrad. 2. dec. AA. Na dan zedinjenja so bilo naslovljene na Nj. Vel. kralja Petra II. čestitke. v katerih so izražene udanost in miroljubne želje. Po najvišjem nalogu ima pisarna Nj. Vel. kralja čast izraziti zahvalo vsem osebam in ustanovam za poslane čestitke kakor tudi vsem tistim, ki so sc pri tej priliki vpisali v dvorsko knjige. general Službeni vojni list z dne 1. decembra objavlja na prvem mestu ukaz o napredovanju Nj. kralj. Vis. kneza namestnika Pavla v čin anmijskega generala. Ukaz ima št. A. G. 41929 ter se glasi: V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije, so kraljevi namestniki na predlog ministra vojske in mornarice sklenili, da napreduje na podlagi člena 97. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice v čin armijskega generala divizij-ski general in častni pobočnik Nj. Vel. kralja Petra II. Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavle, Minister vojske in mornarice naj izvrši ta ukaz, M?nis£er dr. Krek v L;ub3fani Ljubljana, 2. decembra. Z dopoldanskim bel-grajskim brzovlakom se je pripeljal v Ljubljano gradbeni minister dr. Krek, ki je takoj po prihodu prišel v bansko palačo in je obiskal bana dr. M. Natlačena, s katerim se je dalj časa razgovarjal. Popoldne je imel g. minister predavanje v akademskem klubu »Straža v viharju«, ob pol 8 zvečer pa je bil navzoč na rednem občnem zboru krajevne organizacije JRZ na Jezici. G. minister je )>redsednik te organizacije in je imel na občnem zboru tudi politični referat. Še zvečer se je odpeljal v Krško, kjer bo imel danes ob 7 zjutraj politični sestanek s pristaši JRZ. Slovesno praznovanje 20lefn:ce slovenske univerze Preteklo je dvajset let, odkar (e bila z državnim zakonom ustanovljena slovenska univerza v Ljubljani. Bolj kot večstoletnice velikih svetovnih univerz je za nas pomemben ta jubilej naše slovenske univerze, ker je z njeno ustanovitvijo leta 1919 bila kronana naša narodna samobitnost in kulturna polnost. Na pobudo akademske mladine bo ta dvajsetletni jubilej slovenske univerze slovesno proslavljen. Ustanovil s« je poseben Akademski akcijski odbor za 145.301 tono. Od teh jih je 16 ladij s skupno 59.754 tonami zaplenjenih, 15 ladij s skupno 69.425 tonami je bilo potopljenih ali pa so se same razstrelile, tri ladje s skupno 16.122 tonami so se nahajale od začetka vojne v angleških pristaniščih. London, 2. dec. A A. Ha vas. Pomožna lad ia obalske plovbe je priplula snoči v neko luko ob vzhodni obali ter izkrcala 54 oseb, od katerih je 44 pripadalo posadki norveške ladje »Ralph«, ki se je potopila v četrtek zvečer v Severnem morju, kjer je kakor se smalra zadela ob mino. Brodo-lomce je sprejela italijanska ladja Santigati. Italijanska ladja je po radiu obvestila angleško pomožno ladjo o potopitvi »Ralpha«. London, 2. dec. t. Admiraliteta poroča, da se je nemška trgovska ladja »Watussi« (9500 ton), ki je nedavno zapustila portugalsko luko v Angoli, sama potopila, ko je bila na tem, da j o . ujamejo angleške vojne ladje. taška podmornica potopljena Pariz. 2. dec. t. Havas. Francoska admiraliteta poroča, da je neki rušilec uničil nemško podmornico s podmorskimi bombami. proslavo dvajsetletnice slovenske univerze kralja Aleksandra L, ki bo skupno z univerzitetnimi oblastmi izvedel priprave za slovesno proslavo. Proslava bo 16. in 17. decembra t. 1., na kar slovensko javnost že danes opozarjamo. Naj bo proslava dvajsetletnega jubileja slovenske univerze dogodek, ki bo za hip združil vse Slovence v veliki misli na popolno slovensko univerzo, severni kulturni branik Jugoslavije. Akademski akcijski odbor za proslavo dvajsetletnice slovenske univerze kralja Aleksandra I. Predsednik vlade ¥ Zagreba Belgrad, 2. decembra, m. V Zagreb je odpotoval predsednik vlade Dragiša Cvetkovič v spremstvu notranjega ministra dr. Mihaldžiča, poštnega ministra Josipa Torbarja in predsednika kabineta Boška Nastali je viča; Na postaji so ga spremljali strankini in politični prijatelji. Med drugimi so bili na kolodvoru, Jovan Altiparmakovič, dr. Branko Miljuš, bivša ministra. Predsednik vlade bo prisostvoval z ostalimi ministri predaji v promet novega železniškega mostu čez Savo. Tej svečanosti bo prisostvoval tudi dr. Maček, ki je sedaj v Zagrebu, ter prometa: minister inž. Beslič, kmetijski minister dr. Čubrilovič in ostali člani vlade, ki so že v Zagrebu. lov vojaški zakon Belgrad, 2. decembra, m. Na podlagi uredbe o spremembi obstoječih predpisov je ministrski 6vet na predlog vojnega ministra predpisal uredbo o državni mobilizaciji. Uredba bo stopila v veljavo, ko bo objavljena v Službenih novinah. Uredba obsega 28 členov, ki govore o državni mobilizaciji in dimobiliza-ciji, o načrtu državne mobilizacije in demobiiizacije, o yrstah državne mobilizacije, o splošni državni mobilizaciji, o delni državni mobilizaciji, o poskusni državni mobilizaciji, vojnem plenu, o odgovornosti in kazni. Položaj v Pragi: Pojasnilo z viadne nemške strani K poročilu, ki je bilo v našem listu objavljeno dne 23. novembra in kjer je bilo rečeno, da je bila po zadnjih demonstracijah v Pragi odpeljana skupina 1200 dijakov na letališče Ružina, kjer je bil vsaki deseti ustreljen, smo z vladnega nemškega mesta prejeli naslednje pojasnilo: Pri gornjem poročilu gre za tendenciozno pretiravanje, ker je bilo ob priliki znanih dogodkov v Pragi ustreljenih samo 12 kolovodij in je zavarovanje drugih dijakov samo začasni ukrep. Nemški tiskovni urad je dne 29. novembra objavi! iz Prage tozadevno pojasnilo. Uničevanje družine v Sovjetski Rusiji Lahko sklepanje in ločevanje zakonov je odprlo novo vprašanje: kam z otroci V Nemčiji varčujejo tudi s svečami Uradna glasila nemških škofijskih ordinaria-tov objavljajo naslednji razglas, v katerem priporočajo skrajno varčevanje s svečami. Razglas pravi: Razmere, ki jih je povzročila vojna, nujno narekujejo, da moramo biti pri uporabi voska skrajno štedljivi in da se nikjer ne prekorači tista najmanjša mera, ki jo še dovoljujejo obredni predpisi, četudi so sveče verniki darovali. Navado, da se sveče prižigajo na stojalih, je treba do nadaljnjega opustiti. Od župnikov in voditeljev cerkva pričakujemo, da bodo to navodilo svojih vrhovnih pastirjev, ki je nujno zaradi obstoječih razmer, s primernim poukom izpolnjevali povsod in nasproti vsem. Gospod minister za cerkvene =tvari nas prosi, naj vernikom priporočimo, da za lobo vojne opuste darovanje sveč na boijih potih n pred svetimi podobami, prižiganje sveč na gromih na vernih duš dan in o božiču. ___________ Za »veliko nagrado« najmanjših: V Milanu so priredili avtomobilske tekme najmlajših. Prednost njihovih avtomobilov je v tem, da ne povzročajo velikega ropota ker so na »nožni pogon«. Nov izvir v zdravilišču Piešt'any V znanem zdravilišču Piešt'any na Slovaškem kopljejo nov termalni bazen, v katerem namerava zdraviliška uprava gojiti redke rastline. Pri tem so naleteli na nov izvirek termalne vode, ki ima 70 stopinj Celzija. Izvirek leži nekako dva metra pod pieštanskim kopališkim otokom. Velikansko kolo »zamašnjak« je vlila tovarna Sie mens-Schuckert v Nemčiji. Zamašnjak meri v premeru 6 metrov in tehta 50 ton. Spada k generator ju, ki bo proizvajal 42.000 KVA in je bil namenjen za elektrarno »Marjavalta« na Finskem. Pri prevo zu je moral ta velikan le kratek del pota napraviti na kolesih, sicer pa ga bodo vozili le z ladjo — za to so ga mogli tudi prepeljati že sestavljenega. Pa tudi za to kratko pot po suhem so mu morali nap raviti poseben voz na 12 kolesih, če ga niso Finci naročili prepozno? Učenjaška zamišljenosf Znano je, da se veliki učenjaki večkrat tako zatope v svoja razglabljanja, da so popolnoma gluhi in slepi za ves zunanji svet. Med take učenjake je spadal tudi fizik in veliki raziskovalec elektrike Ampere, po katerem se še danes imenuje enota za merjenje električnega toka »ampere«. Življenjepisci pripovedujejo o njem, da je zelo globoko dojemal veličastvo stvarstva in kadar nič več ni mogel strmeti nad silnim redom, ki vlada v svetovju, se je onemogel sesedel na stol, podprl čelo na dlani in vzdihnil: »0, Bog, kako si velik!« Tudi k dogodivščinam, v katerih se razodeva zamišljenost takih zgodovinskih učenjakov, je Ampere prispeval svoj delež. Veliko jih kroži o njem, n. pr. tudi tale: Nekoč je šel ves zamišljen po Parizu. Ni videl okrog sebe nič, ne ljudi ne mestnega vrveža, glava mu je bila polna številk, računov in samih fizičnih zakonov. Izvrtal je iz možgan nove izsledke, ki so se zapletali in odvijali in v zadregi je gledal na okrog, kje bi našel kaj primernega, da bi potek svojih misli nekam zapisal, da mu dragoceni domisleki ne bi ušli. Vendar ugleda precej daleč pred seboj na koncu ulice nekaj črnega; hitro seže v žep, kjer je imel vedno košček krede, in hiti do tistega črnega. Kakor gnan od neke notranje sile začne po tej tabli, ki mu jo je dala priložnost, pisati in računati, enačbo za enačbo, ko je prišel po čez do konca, je na levi strani začel novo vrsto. Že je pokril skoraj vso tablo s svojimi računi, ko se je začela ta Črna stvar premikati — na štirih kolesih, vlekel pa jo je suh konjiček. Bila je kočija nekega kočijaža. ki je tu dremal na kozlu in čakal imenitnih potnikov, pa se mu je zahotelo, da bi izpremenll svojo postajo. Ko je Ampere videl, da niu izsledki dolgih razglabljanj uhajajo, se je tako zbal za svoje račune, da je s povzdignjeno krede tekel za kočijo. Dirka pa je bila precej ostra, ker je učenjaka to tekanje za vozom kmalu upehalo. Šele pešci so kočijaža opozorili, da ga zadaj nekdo s kredo v roki lovi in je ustavil. Tako se je Ampere spet približal svojim računom. — Kako se je prizor razvijal naprej, zgodovina ne pove in prav je takp. in ženske, ki ga začneta, ne da bi s tem kaj rekla, koliko časa bosta še skujiaj. Tisočletne skušnje pa kažejo, da bi vsak zakonski par kdaj rad šel narazen, tako je še danes po vsem svetu in tudi v Sovjetski Rusiji. In ker moreta biti v vsakem trenutku slabe volje, gresta, ker jima ni treba čakati tistega trenutka, ki tudi med količkaj poštenimi ljudmi vedno kmalu pride, ko se vrne dobra volja in veselje do skupnega življenja. Toda ker je sovjetski zakon le postavno ime za zabavo moškega in ženske, ga prekineta, čim te zabave ni več. Gresta vsak svojo pot in se jK>zneje seveda ne moreta več iskati. Tako se je 1. 192(5 ločilo v Sovjetski Rusiji 20% zakonov, 1. 1927. ko je bila z novimi postavami ločitev in razdružba zakona še bolj olajšana, pa 75% I Po tein letu zakon v Sovjetski Rusiji ni več nič drugega kot sestanek moškega in ženske, ki ju veseli, da se sestaneta za nekaj dni ali tednov. Gotovo komunistke po Evropi ne hrepene po takem »zakonskem pristanu«! In otroci? Sirote v takih razmerah so matere, ki so > osvobojene« sladkih vezi krščanstva in na milost in nemilost prepuščene moškemu in njegovi divji krvi. Toda z njimi se država ne ukvarja toliko. ker so že velike in se morajo pač nekako preriti naprej. Večinoma se prerijejo tako, da prepuste otroka, ki ima tudi očeta, njegovi usodi. Tako so v nekaj letih nastale cele tolpe mladih vagahundov brez staršev, ki se preživljajo tako, da jih mora krotiti tudi komunistično sodišče. — Sovjetska država pa je bila prisiljena, kaznivost mladostnikov znižati na 12. leto. ker jih je cela krdela, ki že s tem letom nadlegujejo komunistično družbo z zločini. In »Komite komunističnih žena Sovjetske Rusije« je na zadnjem javnem zl>o-rovanju v Moskvi povzdignil glas. da je treba ^obnoviti družinskega duha v mladih komunistič- ' nih družinah«. In poluradna »Izvestja« so z vso zaskrbljenostjo nastopila proti tej |x>plavi ločitev, ki je sicer naslednja leta nekoliko upadla, vendar pa se je tudi v 1. 1935. ločilo še 44% zakonov, to število pa se noče znižati. Po podatkih tega lista so v dveh tretjinah ločenih zakonov otroci, večinoma pa so oče odtegne dolžnosti vzdrževanja s tem, da kje ustanovi »novo družino«, tako se oprosti obveznosti do prejšnje družine. Tako so iznajdljivi moški komunisti izigrali tisto določilo o dolžnosti vzdrževanja, od katerega so si nekateri v Evropi obetali toliko uspehov in so že govorili, da se Sovjetska Rusija vrača... »Komaj v eni desetini vseh ločenih primerov,« nadaljujejo »Izvestja«, se oče in mati sr>orazumeta glede vzdrževanja otrok, v večini primerov pa ne preostane drugega kot da jih prevzame država v svojo skrb.« Na podlagi teh žalostnih »skušenj« zahtevajo r>oluradna »Izvestja«, to zahtevo je podkrepila tudi »Pravda«, da je treba komuniste, ki že iz navade sklepajo le kratkotrajne zakone in pri vsaki ponovni sklenitvi zakona le preveč jasno razodevajo svojo nakano, da se bodo ob prvi priliki ločili, sodno kaznovati. — Prav tako bi bilo treba po predlogih teh dveh listov kaznovati moške, ki zapuščajo svoje žene, ne da bi jim dali primerno odškodnino. Mera odškodnine pa je seveda spet odvisna od zaslužka in tako si moški ne dajo vzeti te »svobode«. Poziv obeh listov doslej ni našel odmeva, ker si sovjetska oblast ne vč pomagati: ne vč, kako naj bi odpravila 6labe sadove komunizma in "komunizem vzdržala; težko ji je pač priznati, da se po komunizmu da urediti čreda živali, ne pa človeška družba. Zato so še vedno bolj ujioštevane besede, ki jih je izpregovorila sovjetska poslanica v Stockholmu, gospa Kolontajeva: »Družina ie bila v bur-žuaznem svetu, ki smo ga mi razdejali, zadnje upanje v življenjskih viharjih, miren pristan v oceanu sovražnosti in boja za obstanek med posamezniki. Bila je kakor država v državi, ne odvisen razred v ljudski skupnosti. Kaj takega v komunistični države ne sme in ne more biti.« Sovjetska vlada se je torej omejila na to, da vsaj nekoliko ustavi propagando svobodne ljubezni in je odredila, da morajo biti »učenci in učenke višjih šol poučeni o sovjetskih postavah glede zakona in ločitve,« obenem s tem r>oukom pa je treba »združiti resne opomine in vzbuditi v mladem rodu zavest odgovornosti«. Ali pa bo mogla ta »zavest odgovornosti« pozidati, kar istočasno sme komunizem podirati? Angleška pomožna križarka »Rawalpindi« (16.700 ton), „ ki so bile v zadnjih dneh potopljene. Pokrajine na severozahodni indijski meji so se že od nekdaj smatrale kot visoka šola vsega angleškega kolonialnega gospodstva. Tu je bila najbolj pereča točka angleškega imperija. Tu vlada vedno neke vrste vojno stanje. Angleški gospodar tega ni mogel veliko izpremeniti. Dežela je revna in skoraj brez potov. Prebivalstvo skromno živi od poljedelstva in lova ter ropa. To je prebivalstvo vzgojilo k nepretrgani bojni pripravljenosti in k velikim bojnim s|)osobnostim. Izgubiti prav za prav nimajo nič, ker žetev ni v nobeni lirimeri s posrečenim ropom. Njihove hiše so skromne in revne, večinoma iz blata ali ilovice; to jx)dreti ali na novo sezidati pač ni nobeno vprašanje. Največ še, kar morejo izgubiti, je golo življenje. To pa so se naučili drago prodati, kadar že ni več nobene druge rešitve. Ta gorjanska ljudstva v VVaziristanu so pač nekoliko svojega kova, čisto nekaj drugega kot prebivalstvo po ostali Indiji. Govorijo iranski jezik, po veri pa so mohamedanci, kar tudi po svoje prispeva k njihovemu trdemu značaju. Ta pokrajina je angleškim četam že od nekdaj trd oreh. Veliko žrtev, denarnih in človeških, zahteva ta sicer majhni del angleškega imperija, toda tu so severna vrata po suhem v Indijo. Vsi dosedanji osvajalci Indije — od Aleksandra Velikega sem — so tod prišli v notranjost bogatih pokrajin, le Angleži so prišli z morske strani. Kdor se hoče ubraniti kakega neljubega obiska s severa, kjer je Sovjetska Rusija, ali pa iz Afganistana, mora imeti v rokah tudi ključe teh vrat, mora biti gos|>odar Waziristana. Tu je edina točka, kjer angleški imperij meji na drugo veliko silo, povsod drugod ima za sosede majhne državice, ki morajo v tej ali oni obliki sprejeti angleški vpliv. Zato so fe pokrajine za angleški imperij važne, leprav ves VVaziristan ni noben pridobitni vir, am-I>ik le obremenjuje državni proračun. To jx>t je ubral tudi afganistanski kralj Amanullah 1. 1919., H je zasanjal o velikem gospodstvu nad vso Indijo in si je v ravalpindskem miru izvojeval dokaj samostojnosti, toda njegov drugi naslednik se je že zatekel pod angleški imperij in je Angliji priznal, da sme sama na »spornem ozemlju« VVaziri-stana potegniti meje med Waziristanom in Afganistanom. Od takrat je pritisk iz Afganistana minul, Waziristan pa je še vedno važen prehod. Prebivalcem VVaziristana je pač vseeno, kako je zazna-inenovano na zemljevidih, da Waziristan spada jiod Indijo ali pod Afganistan, sami od sebe priznajo le oblast svojega vodnika, kakor je bil n. pr. Odkar se dogaja, da se združita mož in žena in ustanovita novo družino, spet moških in ženskih članov, ki jx> isti poti nadaljujejo človeški rod. stoji pred človeštvom tudi vprašanje, kakšna naj bo ta zveza: Ali naj bo samo začasna, dokler ju veseli, dokler jima »paše«, ali pa naj bo dosmrtna. Človeško modrovanje je v tem oziru danes še vedno tam, kjer je bilo pred tisočletji: eni zagovarjajo ločljivost in popolno razdružljivost zakonske skupnosti, drugi zagovarjajo in hranijo nazor, da mora zakonska skupnost biti dosmrtna, ne ločljiva za vsako malenkost, razdružljiva pa sploh ne. Vsa stoletja poznajo vzvišene zglede v a »donašalec vode«, ki ga je Amanullah 1. 1929. odstavil, ali »fakir iz Ipija«, ki je zanetil uix>r 1. 1937. Ze marsikatera sila, ki je hotela naglodati angleški imperij, je v VVaziristanu najprej jx>sku-sila svojo srečo, da bi si tako s severa odprla pot v Indijo. Morda je tudi sedaj kaj takega v ozadju, ko poročajo, da so v VVaziristanu izbruhnili upori. Nekatera poročila pripisujejo tem ujiorom večjo važnost, druga manjšo, videti pa je, da Angežem to ni nobena nevarnost in da jih ne skrbi, da bi ne bili kos tudi temu zapletljaju . zakonsko zvestobe, kjer sta zakonca ostala v svoji življenjski skupnosti tja do groba, čeprav ju je to terjavo veliko žrtev; poznajo pa tudi zglede grobih in neusmiljenih zakonskih nezvesto!), ki pa so tudi sprožile cele plazove žrtev in trpljenja. Zato se človeško modrovanje glede tega vprašanja doslej še ni ustavilo in se ne bo. Ne more priti do pravega zaključka, ker vsak človek le preveč rad govori »iz skušnje«. Če hočemo biti iskreni, pa moramo priznati, da skušnja kaže le to, da v vsakem zakonu prej ali slej že pride do tega, ko eden ali drugi misli, da bi bilo najbolje, če bi se vse skupaj jx>drlo in bi se razšla in da mora zato biti vsak zakon nerazdružljiv. sicer bi se vsak zakon ob takih težkih trenutkih razšel. Tako pravi pamet in — krščanstvo, v katerem je zakon nadnaravna zveza med možem in ženo. ki ju druži na življenje in smrt, v katerem je zakon življenjski poklic dveh v enem, tista osnovna celica, iz katere raste človeštvo. Nobena dežela nam ne nudi tako kričečih zgledov, kako se nad vsem narodom maščujejo grehi zoper to sveto zvezo, kot Sovjetska Rusija. Krščanstvo gleda zakon v luči otrok in njihovih neumrjočih duš, poleg ozira na neuinrjoče duše zakoncev samih, komunizem in sploh vsak mate-rializem pa ga gleda zgolj v luči moškega in ženske, otroci so mu le tisti nepridipravi, za katere je sicer tudi treba na nek način preskrbeli, da država ne izgubi prehivalstva. Sedaj veljavnim sovjetskim postavam, ki urejajo zakonsko razmerje (z dne 1. januarja 1927), je zakon kakor izlet moškega in ženske, zabavni sestanek moškega in ženske, nevezano skupno življenje moškega Poljski čezoceanski parnik »Pilsudski« (14.300 ton), ki ga je ob angleški severozahodni obali zadelo sovražno torpedo in se je potopil. Pod poljsko zastavo je vozil na progi Gdinja-Severna Amerika. Po uničenju poljske države je vozil pod angleško zastavo. Upor v Waziristanu Visoka šola angleškega kolonialnega gospodst Zaradi enega odlikovanja ne bo vojske Po sedemletni vojni je nastopila dolga doba imru. Kralj Friderik Veliki je nekoč odlikoval nekega višjega častnika, ki se je dobro izkazal v službi. Ko mu je kralj izročal odlikovanje, je hotel biti častnik skromen in je dejal: »Veličanstvo, za vojaka je najlepše, da si prisluži odlikovanje na bojnem polju.« Kralj pa mu je odgovoril: »Hm, kar pripni si ga! Samo zaradi tebe pač ne morem začenjati posebne volne.« Reg. br. 12451/32. (jjO^podaKSbfjo Avtoklub o omejitvi motornega prometa 'Avtomobilski klub, sekcija Ljubljana, je poslal na vse merodajne faktorje spomenic^ glede omejitve potrošnje bencina, v kateri pravi med drugim: Predvsem ugotavlja avtomobilski kltib, da je bila uredba o omejitvi prometa 7. motornimi vozili izdana brez sodelovanja kluba in brez sodelovanja organizacij iz Slovenije. Pri omejitvi so bile prezrte izkušnje v nevtralnih državah, ki bi lahko dale dragocene pobude za tozadevne ukrepe pri nas. Nekatere drŽave so prvotno sploh prepovedale prodajo bencina, nato pa so dovolile na posamezno vozilo primerno količine goriva brez vsake časovne ali krajevne omejitve. To sta storili Danska in Italija. Posledice omejitve nedeljskega prometa se bodo kmalu pokazale v leni, da bodo odjavljeni številni vozovi. Uredba tudi zelo škoduje avtomobilskim prevoznikom, ki so si z veliki žrtvami Seja uprave Narodne banke V sredo je bila seja upravnega odbora Narodne banke pod predsedstvom guvernerja g. dr. Protiča. Na seji je bilo ugotovljeno, da je naval vlagateljev popolnoma ponehal in da se tudi odpovedane vloge ne dvigajo več. Nadalje je dotok deviz vedno večji in zaradi tega bo mogoče zadovoljiti vedno več potreb našega uvoza. Narodna banka skoraj popolnoma pokriva povpraševanje deviz in vse odobritve se likvidirajo skoraj istega dne. Končno se je naša zunanja trgovina zelo izboljšala in je naš položaj znatno boljši kot je bil v začetku evropske vojne. Intervencijski tečaj na domačih borzah Devizno ravnateljstvo Narodne banke je sklenilo, da bo do nadaljnjega intervencija na domačih borzah na bazi tečaja 55 din za 1 ameriški dolar in zaradi tega se imajo zasebni pooblaščeni denarni zavodi držati tečaja ob likvidaciji medsebojnih kupoprodaj. Zaradi tega se vsebina točke 9, okrožnice št. 23 z dne 29. avg. 1929, ne nanaša na kupoprodaja, katero lx> vršila Narodna banka na kupoprodaje na domačih borzah, katere bodo opravljali poobl. zavodi med seboj. Manipulativni stroški Narodne banke po vseh deviznih transakcijah, ki se opravljajo po borzah, tudi nadalje dva in pol pro mile. , Židje v bivši Avstriji Iz nemških listov posnemamo zanimive podatke o razlastitvi Židov v bivši Avstriji, sedanji Ostmarki, od 15. marca 1938 dalje. Podatki so zopet vzeti iz poročila urada za promet premoženja pod naslovom »Entjudung der AVirtschaft in der Ostmark«. Od 25.968 židovskih obratov jih je bilo ustanovljenih 21.143 in samo 4.755 jih vodijo naprej arijski trgovci in obrtniki. Skupno je bilo uradu prijavljenih 48.000 prijav židovskega premoženja nad 5.000 mark. Skupno židovsko premoženje je znašalo 2.29 milijarde mark, od tega je bilo naloženih 1.75 milijarde mark v zemlji in kapitalu. Zemljiška imovina je bila povečini naložena v stanovanjskih hišah, od tega je bilo na Dunaju 8009 stanovanjskih hiš v židovskih rokah. Največ židovskega premoženja bivše Avstrije je bilo na Dunaju: devet desetih. Od skupno 25.989 obratov je bilo 13.046 trgovinskih obratov, med njimi izdelovalci oblek, perila, gostinski obrati, modni ateljeji, peki in mesarji, čevljarji in urarji. Za sprovedbo vseh ukrepov je bilo nastavljenih 329 gospodarskih revizorjev za 2275 obratov. Njih poročila so bila merodnj-na za ustavitev ali nadaljevanje obratovanja. Prevedba v arijske roke je bila izvedena le pri onih obratih, ki so bili gospodarsko zdravi in važni za preskrbo. Vsak nemški prevzemnik je moral dati jamstvo za dobro gospodarstvo pri samo ob sebi umljivi politični zanesljivosti. 87 odstotkov židovskih obrtnih obratov je bilo ustavljenih, 83% trgovin, 81% bank in 26% industrij v primeri s skupnim številom židovskih. 7 kmetijskih obratov je bilo ustavljenih, 394 pa jih je prišlo v arijske roke. Poročilo pravi nadalje, da je bilo s tem izvedeno tudi veliko čiščenje preveč razvitega gospodarstva. Z načinom izvedbe niso nastopile niti v preskrbi niti v zaposlitvi nemških delavcev nobene škode, tako zaključuje nemško poročilo. Lov z letalom Možak se je sunkoma usedel. Bil je visok in vitek fant, in vkljub temi je Jock videl, da je zelo mlad. »Kdo pa ste?« vpraša hripavo. »Eden izmed njih?« »Jock Freeland sem. Videl sem luči za pristanek, pa sem prišel semkaj.« Mož se je s te/.avo spravil pokonci. »Luči za pristanek. Da, mislil sem, da sem nad Okestockom. Ko sem pa pristal, so planili po meni ko strele. Vzeli so mi blago in ga odnesli!« dostavi ves besen. Ozre se naokoli, avta ni bilo vet videti. »Ali ste jih vi videli?« hitro vpraša. »Videl sem avto,« odvrne Jock. »Vozil je po kolovozu proti veliki cesti.« »Avto, pravite?« hlastno vpraša pilot. »Mislil sem, da imajo letalo, če so samo z avtom, pa še ni vse izgubl jeno. Če mi niso letalo pokvarili, ka jpada.« Skočil je v letalo in prižgal luč in ga hitro pregledal. »\se je v redu,« veselo vzklikne. »Za njimi, ako Bog da in sreča junaška!« Požene propeler in motor, ki je bil še gorak, je takoj poprijel. Nato pa se ozre Še na Jocka. »Ali hočete z menoj? Lahko bi izsledili avto. Kajpada če vas ni strah. »Strah?« ga zavrne Jock. »Pred čem pa? Mislite, da še nikoli nisem letel. Saj je oče pilot!« »Rekli ste, da se pišete Freeland. I'a vendar niste sin Ronalda Freelanda?« »Seveda sem!« pove Jakob in kobaca v letalo. »Kdo bi si mislil! Da zadeneva prav midva skupaj!« vikne pilot in zle/e /.a Jockom. »Jaz sem pa Hanlev, Finch Hnnley. Vaš oče me je uči! letalstva. Vzemite tole čelado! Govoriva lahko med letom.* nabavili motorna vozila in si z njimi služijo kruh. Mnoge avtoprevozniške proge gredo v Sloveniji vzporedno z železniškimi progami in vendar niso dejanska konkurenta železnicam. V drugih državah je n. pr. Madžarska opustila z novim letom carino na tovorne avtomobile, da tako pospešuje nujno potrebno motorizacijo. Avtomobilski klub predlaga, naj se odpravi prepoved časovno omejene porabe osebnih avtomobilov, olajša naj se avtoprevoznikom vožnja i>o progah, ki teko vzporedno z železniškimi zvezami. Poleg tega je potrebno, da se čimprej uzakoni uredba o pospeševanju proizvodnje domačih goriv in olajšavah za vozila, ki uporabljajo domača goriva. Ob pravočasnih ukrepih bi bila naša vozila že davno preurejena za porabo domačih goriv, pa bi se tako avtomatično zmanjšala poraba uvoženih tekočih goriv. Posestne izpremembe v Ljubljani in okolici Debevcc Edvard, štukaterski mojster, Ljubljana, Detelova ulica št. 3, je prodal Slavi Trebar-jevi, zaeebnici v Belgradu, Gladstonova ul. št. 34a hišo št. 3 v Detelovi ulici, spadajočo pod zemlj. vi. št. 792 k. o. Peterske predmestje I. del za 400.000 din. Ljubljanska kreditna banka je prola inž. Viktorju Kravanji, v Črnomlju, pare. št. 127-36 k. o. Gradiško predmestje v izmeri 803 ma za 90.000 dinarjev. Anton baron Codelli, na Kodeljevem je proda gradbeni zadrugi »Krekov dom« na Kodeljevem, reg. z. z o. z. pare. št. 168-46 k. o. Udmat v izmeri 1.000 m2 za 45. din. Arhar Jože, posestnik v Vižmarjih št. 20 je prodal Geli Serajnikovi, soprogi šolskega upravitelja in učiteljici Dovje-Mojstrana, pare. št. 133-6 k. o. Vižmarje v izmeri 1.000 m* za 25.000 dinarjev. Milkovič Katarina, zasebnica, Ljubljana, Ein-spielerjeva ulica št. 25 je prodala Josipu Pokor-ny-ju, 6tanujočemu v Rožni dolini, Cesta VII1-19 in Silvestru Drapalu, Ljubljana, Levčeva ul. št. 29 pare. št. 1346-27 k. o, Vič v izmeri 671 mJ za 25,000 dinarjev. Sršen Terezija, posestnica Ljubljana, Podmil-ščakova ulica št. 19 je prodala Fuchsu Antonu, gostilničarju Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 del parcele št, 109-5 k, o. Kapucinsko predmestje za 5.000 din. Travnik Alojziia, posestnica Ljubljana, Ilovski štradon št. 19 je prodala Minki Zajčevi, mesarici Ljubljana, Poljanska cesta št. 79 pare. št. 1416-1 k. o. Trnovsko predmestje v izmeri 6.859 m2 za 28.000 din. Pinterič Marija, posestnica Ljubljana, Vipavska cesta št. 10 je prodala dr, Pavlu Jaaežiču, zdravniku v Ljubljani, Stari trg š,t. 4 hišp št. 10 v Vipavski ulici z vrtom, spadajočo pod vlož. št. 2.313 k. o. Trnovsko predmestje za 240,000 din. Isop Jakob, posestnik in barvarski mojster v Ljubljani je prodal Vali Klopčaverjevi, zasebnici Ljubljana, Tyrševa cesta št. 166 p&rc. št, 120-1 k. o. Brinje v izmeri 484 m3 za 16.000 din. — Isti posestnik je dalje prodal Avgustu Hriberniku, Ljubljana, Turnerijeva ulica št. 12 pare. št. 120-11 k. o. Brinje v izmeri 508 m3 za 15.000 din. Gretj Kocbekova, Ljubljana, Emomska cesta št. 25 je prodala Ivanu Oprešniku, obrtniku Ljubljana VII, Gospodinjska ulica št. 6 pare. št. 280-11 k. o. Zgornja Šiška v izmeri 925 m3 za 50.000 din. Dovič R oza, posestnica Ljubljana-Moste, Pokopališka ulica št. 36 je prodala" Marinu Barbiču, Ljubljana, Malenškova ulica št. 7 pare št. 373-18 k. o. Petersko predmestje I. del za 37.930 din. Saksida Alojzij, posestnik Ljubljana, Opekarska cesta št. 43 je prodal Alojzu Smrekarju avto-izvoščeku in njegovi ženi Ivani, Ljubljana, Hrenova ulica št. 19 hišo št. 41 na Opekarski cesti z vrtom, spadajočo pod vlož, štev. 270 k. o. Trnovsko predmestje za 160.000 din. Wester Justina, posestnica Ljubljana, Hradec-kega cesta št. 8 je prodala inž. Cirilu Dimniku, ravnatelju šumske direkcije v Ljubljani, Bleivvei-sova cesta št. 1 par. št, 118-105 k. o. Karlovsko predmestje v izmeri 2.170 m- za 70.000 din —hnicaDikLM"2ev, evqll bfs bf bf bf bf bfs Likvidacija. Razinger & Co., tovarna pločevinastih izdelkov, dr. z o. zavezo v Mariboru, Kmet-ska hranilnica in posojilnica v Radulji, r. z. z n. z., Vinarska in sadjarska zadruga v Središču ob Dravi, r. z. z o. z. Povišanje odkupnih cen za prašiče v Nemčiji. Na osnovi odloka ministra trgovine in industrije bo Zavod za pospeševanje zunanje trgovine plačeval odslej naslednje cene za žive debele svinje, ki se izvažajo v Nemčijo: 11.80 din za kg žive teže za razred A, 11.50 din za razred B in 10 din za razred C. Te cene veljajo od 27. novembra 1939. Te cene bodo istočasno veljale za prodajo na dunajski trg kakor tudi za rajli. Odlog plačil je dovolilo kmetijsko ministrstvo Ljudski hranilnici in posojilnici v Moravčah, r. z. z n. z., za'6 let od 30. julija 1936 dalje, odlog velja za dolgove, nastale do 25. oktobra 1934, obrestna mera znaša 2%. Moderna cesta Ježica-Domžale. Kot smo že poročali, je za 29. december ruzpisnna prva licitacija za gradbo moderne ceste Ježica-Dom-žule in sicer od km 5.659 do km 14.885. Proračunska vsota znaša 16,164.968.17 din. Konkurz o imovini občine v Kozjem. Razglašen je konkurz o imovini občine v Kozjem. Konkurzni komisar je g. Grum Josip, starešina okrajnega sodišča v Kozjem, upravnik konkurzne mase pa Gojmir Jelene, odvetnik v Kozjem, prvi zbor upnikov bo 12. dec., oglasili se je upnikom do 10. januarja 1940, ugotovitveni narok bo pa 25. januarja 1940. Potrjeni pravili: Mizarska zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani, Hrenova ulica 8; Uršič France, mizarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra c. 85. Razsodbe po uredbi pobijanju draginje. Zaradi prekrška čl. 6 uredbe o pobijanju draginje so bili kaznovani v Ljubljani po upravi policije trije podjetniki z globo od 100—250 din, oziroma 2—5 dni zapora obenem s stroški. JJvoz surovin na kompenzacijski podlagi. Finančni minister je odobril uvoznemu odboru pri Narodni banki, da more odobriti 100% kompenzacijo domačim podjetjem, ki uvažajo industrijske surovine iz deviznih držav in izvažajo lastne proizvode, izdelane tudi od surovin domačega izvora. Zvišanjo glavnice »Jugoslovanskega jekla«. V četrtek je bil izredni občni zbor delničarjev delniške družbe »Jugoslovansko jeklo«, na katerem sta bila izvoljena nov upravni in nazor-steni odbor. Nadalje je bilo sklenjeno zvišati delniško glavnico od 600 na 800 miiij. din z izdajo 400.000 novih delnih po 5000 din. Prekmorska plovba Su.šak. Sklicana je izredna skupščina delničarjev za 19. december, ki bo sklepala o povišanju delniške glavnice. — Glavnica znaša 10 milij. in je v velikem delu v rokah Jugoslovanskega Lloyda. Dividenda za 1938 je znašala 40 odstotkov netto. Novi delniški družbi. V Beogradu je bila osnovana in vpisana delniška družba Jugopa-pir z glavnico pol milijona din. Člani uprave so: Žika Bjelič, I.eo Polak in Oskar Fischer (prva iz Belgrada, slednji iz Zagreba), člani nadzorstva pa: Josip Almuli, Aleksander Todoro-vič in Rudolf Dnsovič. — Nadalje je bila vpisana delniška družba »Ibarski rudniki črnega premoga« z glavnico 1 milij. din. Člani uprave so: Milan V. Savič, Dragomir S. Pavlovie, Živko St. Karalazič, Miodrag Popovič in Banko M. Brašič. Licenciranje bikov ln merjascev. Jesensko licenciranje bikov in marjas^ev bo v ljubljanskem okraju po naslednjem razporedu: V torek, dne 5. decembra ob 8. zjutraj za Moste in Štepanjo vas na dvorišču g. Černeta Franceta, posestnika na Zaločki cesti št. 142, istega dne ob 9 zjutraj za Barje na dvorišču g. Mo-karja; istega dne ob 10 dopoldne za Vič na dvorišču g. Alojzija Beliča, posestnika na Viču št. 29; Istega dne ob pol 11 dopoldne za Zapuže in Dravi je na dvorišču g. Franceta Tome-ta v Dravljah št. 218; istega dne ob 11 dopoldne za Šiško in Koseze na dvorišču g. Valentina Babnika, posestnika v Zgornji Šiški 32. — Vse bikorejce opozarjamo, da prineso s seboj izvlečke iz rodovnika glede porekla bikov. Pripuščanje nelicenciranih bikov je nedopustno ter se bodo v bodoče vsi prestopki strogo po zakonu kaznovali. Zakup velikoprodaje tobačnih izdelkov in cigaretnega papirja. — Navedene velikokrodaje se bodo za čas od 1. aprila 1940 do 31. marca 1945 potom licitacije oddajale v zakup dne 21. decembra 1939 ob 11 dopoldne. Za oddajne okoliše 1—9 bo taka licitacija v Tobačni tovarni v Ljubljani. Pogoji za to licitacijo M. Br. 23034-IV—1939 se morajo osebno med drugim dobiti tudi pri Tobačni tovarni v Ljubljani proti plačilu takse 20 din v kolku, ki se nalepi in uniči na pogojih. S pogoji se prejme tudi en izvod tiskane ponudbe. Ako se pogoji naročijo pismeno, je poleg takse 20 din priložiti še 6.50 din v poštnih znamkah za odpremo pogojev po pošti v priporočenem pismu. Objava za licitacijo je nabita tudi na občinski deski. — Zbornica za TOI v Ljubljani opozarja na to licitacijo vse interesente. Financiranje italijanske težke industrije. Najvišja organizacija italijanske težke industrije »Finsider« (Societa finanziaria siderurgi-ca) je sklenila zvišati svojo glavnico od 900 na 1800 milijonov lir za dograditev in povečanje obratov, med katerimi dela kot znano velik del za oboroževanje. S tem je družba postala najmočnejša italijanska industrijska družba ter organizacija. Borze Dne 2. decembra 1939. Oenar Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 7.938 milij. din v primeri z 9.459, 11.756, 13.08 in 6.005 milij. din v prejšnjih tednih. ZUrich. 2. decembra: BEOGRAD 10, Pariz 9.80, London 17.40, Newyork 446, Bruselj 73.60, Milan 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 178.50, Stockholm 106.15, Oslo 114.30, Kopenhagen 84.10, Sofija 5.40 (pon.), Budimpešta 80 (pon.), Atene 3.40 (pon.), Carigrad 3.50 (pon.), Bukarešta 3.40 (pon.), Helsingfors 8.9250 (pon.), Buenos Aires 103. Živinski selml Ptujski svinjski sejem 29. novembra 1939. Prignanih je bilo 198 svinj in 164 prascev, skupno 362 glav, od tega prodanih 89 glav. Cene so bile naslednje: prasci od 6—12 tednov stari 60 do 120 din za komad, pršutarji 7—7.75. debele svinje 8—10, plemenske 6—6.75 din za kg žive teže. 'SCMlMfl, . ZAGPEB. N1KOUČEVAIO Perilo, pižame, Kravate najceneje v veliki izbiri pri M. TKALEC, Maribor Gosposka ulica 32. Se priporoča 1 Vse za šoBo ljudsko, meščansko, srednjo itd. ter vse pisarniške potrebščine in devocionalije dobite v podružnici jugoslovanske knjigarne v Kranju (Majdičeva hiša — sodnija) Vsem, ki so poznali njegovo blago dušo, sporočamo, da je Vsemogočni danes poklical k Sebi po kratki bolezni mojega dobrega soproga, sina, brata, zeta in svaka, gospoda M. LaiarOTica pristava ministrstva notranjih del iz Beograda K večnemu počitku ga bomo spremili v nedeljo, 3. decembra, ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Dečkova cesta 5, na okoliško pokopališče. Celje, Milutovac, Beograd, 1. decembra 1939, dne Neutolažljiva soproga Mila roj. Verčkovnik ter ostalo sorodstvo. i! Jock si je nataknil čelado in zvezni slu-šalo s telefonom. »Ali boste pa mogli vzleteti? Vse naokoli je polno skal.« »Pristal sem brez nesreče. Bom pa letalo obrnil in ga pognal po isti poti kakor ob pristanku.« Prižgal je luči, letalo obrnil in peljal nazaj. Nato ^a je spet obrnil in pognal motor. Vzplapolalo je ko ptička in Ilanley je luči takoj spet ugasnil. »K je jia sva?« je vprašal Jocka. »Nekako sredi močvare. Okcstock leži severno.« »Kam bo peljal avto?« »Do glavne ceste ima komaj miljo daleč. Ako krenete na zapnd, pridete v Taverton, nasprotna smer pa pripelje Plymouth (Plims) ali pa v Fxeter.« »Stavil bi kaj, da so namejeni v PIvmoufh. Tam imajo pa najbrž pripravljen motorni čoln, ki jo bodo z njim potegnili v Holandijo, ker tam se dragulji dobro prodajo.« »Dragulji, kakšni?« »Dragulji, da. Ali vam nisem še povedni? Polastili so se Merejiitskih smaragdov, ki so vredni petdeset tisoč funtov.« Jock je zazijal. Petdeset tisoč funtov! Letalo je doseglo višino pet sio čevljev in Jock je pod seboj zagledal bledo siv trak. bila je cesta. Nagnil se ie ven in izpazil svit žarometov, ki sta kazala nekemu avtu pot proti vzhodu. »Jc že pravi! In tudi vi imate prav. Res gre v Plymouth, ali saj v tej smeri hiti. In mudi se mu, presneto se poganja!« »Naj se le! Tudi najboljši avto nama ne uide, vrh vsega mora pa še delati ovinke, a midva letiva v premi črti.« Zagnal je motor še bolj, tako dn je veliki stroj z 250 konjskimi silami kar bobnel 9kozi noč. Kot bi trenil sla bila nad avtom. »Pravi, je, pravi!« je hlastno povedal Jock. »Katerega mislite?« Jock mu je hitro povedal o velikem avtu in njegovem rdečelasem šoferju in Hanley si je požvižgal. »Izdajali so se torej za kramarje.« »Kaj pa mislite napraviti?« »Takoj boste videli.« Veliki avto je dirjal z divjo brzino. Wi-sterški les je bil samo še miljo daleC in Jock je uganil, da upajo tatovi sebi in avtu v njem najti zavetja. A še preden je mogel svojo misel Hanleyu povedati, je že Čutil, kako letalo nagloma pada. Pridržal je dih in se bal, da bodo zdaj zdaj treščili ob tla, vsaj tako vse je kazalo. A treščilo ni letalo. Ko je namreč s krilom pometlo preko avta in še ga skoraj do-tak nilo, je tudi šofer izgubil oblast nad avtom. Morda se je skušal samo prihuliti, da ga krilo ne bi udarilo. llanley je letalo v krasnem loku pognal spet kvišku, Jock je pa opazoval, kako se je avto zaletel v nizki nasip ob cesti, se pognal v zrak in z groznim treskom priletel na bok in stresel svoje potnike na tla, kakor se stresejo otroku pri igri opekce, če se mu škatla prevrne. »Šlo je!« krikne IIanley. »Samo da bi mogel še varno pristati!« Prižgal je luči. »Oho, polje!« In res sta zletela preko zidu, ki je obdajul novo naselbino, bržkone pašnike na bivšem močvirju. »Zdaj bo pa že šlo.« In že se je lepo varno usedel na trdo travo ter skočil na tla. »Freeland, ostanite pri letalu! Jaz bom pa tačas zadevo uredil. Bom tnkoj naznj.« Pograbil je žepno svetilko in zdirjal proti cesti. Jock je pa gledal za njim in bil kar vesel, da se je po groznem razburjenju zadnjih minut mogel malo oddahniti. Kdo bi si iiii»lil, da so taki napadi sploh mogoči! Saj je bilo kakor v kinu, kamor ga je včasih oče vzel s seboj. In nekaj ur poprej je še godrnjal, da so počitnice tako puste! Spomnil se je na teto Saro, kako sedi v nerodnem naslanjaču v svoji večno zaprti sprejem-nici in ob petrolejki bere dolgočasno knjigo ter se namuznil, ko mu je prišlo na misel. Kako bi se prestrašila, ako bi ga zdaj zagledala! Čas je potekal in Jocka je začelo malo skrbeti, kaj je neki s Ilanleyem. ln vendar je bil prepričan, da se ni treba ničesar bati. kajti Reda in njegove tovariše je avtova nezgoda gotovo omamila al! pa jih poškodovala. Navzlic temu pa se je kar oddahnil, ko je končno vendarle vrh zidu zagledal luč. Nekdo je pleza! cez zid, da pride na travnik. »Semkaj, gospod llanley,< je zaklical Jock in na letalu prižgal luči. . Tj"e?n4e'{ nnto se je v žaru močnih električnih luči pojavila neka postava. Neki možak je tekel proti letalu, pod pazduho nesoč nekakšno precej veliko škatlo. Jock je debelo pogledal. Mož ni bil ITnn-leyl In srce mu je začelo tako burno utripati, knkor da mu hoče skozi grlo uiti, ko je spoznal, da je možak rdečelasi šofer ponesrečenega avta. 3. JOCK NA DELU. Jock je takoj spoznal, da so se Fiucka Hanleju načrti izjalovili in da ga je rdečelasi tat na nekakšen način premagal. A kaj nt1 j zdaj sam stori? »Ostani pri letalu!« To TIan]eyjevo naročilo mu je znova prišlo v spomin iii v hipu sn je odločil, dn ostane. Ampak tnko, da gn Rel ne bo mogel videti. Kot bi trenil, se je prihru-lil in se splazil v ozadje. Letalo je bilo namreč poštno in je znto imelo zadaj pokrit prostor za poštne vreče. Jock je smuknil vanj ia potegnil nase osmoljeno plahto.