259 številka Ljubljana, v torek 10. novembra 1896 XXIX. leto. lo&ft:* tuisA dan aveter* i&unii tiedoijo in prncniSto, Ur ■ elja po poftti prejeman za o vatro-o g o rake do£e!e j;.a vm leto 15 gld., ?.a pol leta H gld. na"četrt leta 4 gld., ta jeden aa««i« 1 gM >'.1 k*.— Za Ljnbljano hren pošiljanja na dom za vt»e luto 13 j:ld., ta fcetrt lota A gld. 30 kr., »a jeden meteo 1 gld. 10 kr. Z« po&iijauje na dom rakuna m po 1') kr na meeec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje deioiu toliko več« kolikor poAtuiua Za oanauila plača]« te od ftiristopne petit-vrsto po 6 kr.. če ae OLnanilo jedenkrai ka, po 5 kr., Č6 se dvakrat, in po i kr., če M triki nt alt večkrat tiska. Dopiai naj ae i*noje trankirati, — Rokopisi s« ne vračajo. — U r e<' v. t v -., ir apravoiat-to je na K on pesnem trga ftt. 12. U pravu iiifcva \a; m blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij o. v,, ranil*, t j- VSI aAmiriatruti eo -(vari. Govor posl. dra. Ferjanči&a pri raz. ravi o Paoakovem jezikovnem predlogu v poslanski zbornici dne 6. t m. Visoka zbornica I Vsi govorniki, kateri so go-torili soper ta predlog, so sicer rekli, da predlog ni nnjen, a vsi so priznali, da je vsebina pred-logova uredno važna. Veseli me, da mi je bila s tem, da Bs je sprožil ta predlog, dana prilika, izreči se o njem z našega stališča in povedati, da sta predlog in stvar sama tudi za nas najna. (Res je T) Predlog se nanaša sicer samo na uredbo rabe deželnih je&ikov pri državni upravi v deželah češke krone, ah prezreti ni, da se bo vlada, de se loti uvršitve tega predloga, morala ozirati ne samo na dežele Češke krone, nego na vse kronovine in na vee narode. Zakaj za vse kronovine iu za vse narode je jednako važno, da se to vprašanje že končno reši in da se is avstrijskega potitičaega življenja od strani to preporno jabolko. (Prav res!) Rešitev tega vprašanja je potrebna tako iz ozirov na zakone, kakor na faktične potrebe. Predlog se sklicuje sicer na starejše zakone, kateri urejajo to vprašanje za dežele češke krene, pravi pa tudi, da te starejše naredbe niHo bile nikdar razveljavljene in da jib potrja člen XIX državnih osnovnih zakonov. Na starejše zakone se mi ne moremo skl.ee* vati, vzlic tema pa sodimo, da imamo iste pravice, kakor naši češki bratje. (Prav res!) Z«kaj, če do ločata dva ali če določa več zakonov gotovo pia vico za jedno pokrajino, za drngo p< krajino pa določa to isto pravico samo jeden zakon, potem sta ti pravici po vsebini in po obsegu jednaki. Vsled tega zahtevamo uredbo rezikovnib raz-mer v zmisiu in v duhu člena XIX, državnib osnovnih zakonov. V to nas ne opravičuje samo zakon, v ti nas silijo tudi faktične razmero, tirja-joče nujno tako uredbo, in veseli nas, da je bil ■prožen ta predlog, da zamoremo vladi povedati, da neoemo dalje gledati, kako stoji s prekrižanimi rokami pred tem vprašanjem (Dobro! Dobro!) in •a ne upa lotiti njega rešitve. Gospoda moja! Tujec kar ne more razumeti, kako da v Avstriji navzlic trideset let stari zagotovitvi jezikovne ravnopravnosti se vedno trajajo ti boji in da te dvorane vedno odmevajo lega bojnega klicanja. Tujcu je popolnoma nerazumljivo, kako da so narodi, kateri ne spadajo mej protežirane, Še vedno tako sila daleč od razmer, kakoršne bi morale biti po državnih osnovnih zakonih, zlasti če se pomisli, kako dolgo že veljajo ti državni osnovni zakoni. (Prav res !) Toda, gospoda moja, vladajoče stranke niso n kdar resno mislile na jez kovno ravnopravnost (Pritrjevanje) skušale so pa in to od razglasitve državnih osnovnih zakonov udušiti z vsemi mogočimi sredstvi jezikovna prizadevanja raznih narodov. Ker vae to ndaševanje ni pomagalo, skušale so premeniti državne osnovne zakone in predlagale nemški državni jezik. Ker se tudi to vsled jasnega in nedvoumnega besedila m duha državnih osnovmh zakonov ni posrečilo, nastopile; so z notranjim uradnim in službenim jezikom. Toda (udi to se ni posrečilo in zato hočejo zdaj to vprašanje ignorirati. Neki poslanec je prej vmes za klica), da je to vprašanje že pusto. (Ugovarjanje.) Ako misi', da sme tako karakterizovati vprašanje, vsled katerega Sđ avstrijski narodi ne morejo pomiriti, vprašanje, k .toro ne pride do rešitve, dasi se je že mnogo* btransko pretresalo, potem u ima nič razumu za politici e reči. (Živahno pritrjevanje.) Kot politik bi se s svojega stališča moral resno truditi, \ da pi maga rešiti to vprašanje. (Prav res !) Ker torej z notranjim uradnim in službmim jezikom ne gre, skušajo dotične stranke glede tega vprašanja igrati utogo tiča noja. To je umevno, da beati posaidentes ne silijo na uredbo tega vprašanja, mi pa moramo na to siliti (OJobra^anjr) in bomo na to sdili. (Dobro!) Mej najeklatantnojše dokaze, koliko Vam je na tem ležete, da ee to vprašanje ne reši in kal ■ glede njega igrate nlogo tiča noja, spadajo pred kratkim dognani civilnopravni zakoni. (IV v res !) Ta kompleks zakonov ureja postopanje pri sodiščih iu če gre za postopanje v tako poliglotni državi, kakršna je Avatrija, petem je vender važno, da se določi, v katerfm jeziku je postopj-ti. (Pritrjevanje.) V teh jako obRežnih zakonih pa o jeziku ni niti besedice. Najinteresantneje je pri tem, da je jeden pa- ragraf \Iadoe predloge — če se ne motim je bil to § 159. ali 195. — glede nekega podrejenega vprašanja nekaj določa! tudi v jezikovnem ozira. Tudi to so jn odfltranilo, da hi oe \* v celem tem kompleksu znkonov ne nahajala- bes da jezik. (Veselost.) (Konte prih 1 Državni zbor. £^ Na Dan A j n, 9. novembra. Nekaj let Hem se v naftem parlamentu mnogo govori o rešitvi malih ohitnikov. Malone vsaka stranka ima za to svoj posebni prograrr, največ tako pr^gramn, katerih nič'* r* d nest so je v prvi industrijtlni deželi, na Angleškem, že davno izkazala, in ker n.- tudi vh dni kropi odlikujejo po najobsežnejši nevednosti v socijalnih zadevah, pridejo na dan take revna predloge, kakoršna je prišla danea v poslanski zbornic na razpravo. Ce se postavi kdo na stališče, da je bolje neka;, kakor čisto nič, putem je u predloženim načrem lahko zadovoljen, kdor pa želi kaj več, ta se ne mere ž njim zadovoljiti. Generalna debata o obrtni noveli — o kateri je poročal največje nezuupa&je vseh obrtnikov uživajoči dvorni Bvetn k dr Exner — nikakor ni bila tako zanimiva, kakor bi b lo z < z rom na važnost predmeta pričakovati. Levičar Bendel je bičal počasuost in zaspanost permanentnega obrtnega odseku iu dokazoval, da predložene novele nikakor ni moč vzprejeti. Zadrugam t,e je določi) dosti pretesen delokrog. Določbe obrtnega reda iz I. 1885. se ne izvršujejo, ker vladni organi za take reči nimajo razuma. Samo tako je rtegoče, da na južnem Tirolskem obrtnih zadrug še dandanes te po/.najo. Govornik se je izrekel za obligatorne zaveze zadrug, kril ikoval posamične pn dlogu in apeloval na zbornico, naj ugedi opravičenim zahtevam obrtuikov. Tudi post. 1! ili.it > -ni. da nikakor ne gre utrgati iz obrtnfg.t seda nekaj paragrafov in jih rešiti neodvisno cd caleg* kompleksi obrtnih vprašanj. Trgovinski minister baro i G la u z opozarja na važnost in praktični pome.i tint*b vprašanj, katera so predmet na raipr.vi ate\ječi predlogi. Poglavitna točka predlog je, n1 petiti zadruge, da bodo tudi kaj pOeititasga storil'. V Avstriji e ;">000 za- Po narodnih slavnostih preko domovine. Spisal S. R. (Dalje.) Večerni vlak na Beljak sva seveda zamudila z dr. Spukom poslednji nevedoma, jaz pa zaradi nepozuanja poti. Kaj sem hotel; na postaji v Vrbi ae mi je zdelo pretrdo ležišče, zato sem jo potegnil doli v letovišče, kjer sem pa moral plačati za Šest ar ležanja poldrugi goldinar, ne uštevši drugih pri-tiklin. Al kar mora biti, mora biti, pa hajd naprej! Itrzeivlak je kar drdral mimo Lipe, odkoder je uajbližja pot v Rožek (prazgodovinske razkopine na Bregu) in v Podravljah (Foierlacb) se je komaj ustavil. S te postaje je najkrajša pot na Brdo ob Blaškem jezeru, kjer je pokojni Lendovšek navadno bival o počitnicah s svojo rodovino. Malo dlje od Podravelj lahko vidiš hišo zna-, nega slavofoba Oraša in kmalo potem se ti prikaže prijazna vasica S koč i dol (ntmžki „Gottefithal" !) kjer rodoljubni A. Gabron „duše pase". Tu je prebil več mesecev pekojni V. Oblak kot žnpnikov gost in jedini vafiki kovač, gumpasti Jože, ki pa le rekokdaj kuje, temvečkrat pa žganje pije, me je vprašal v blagoglasnem narečju: „Šansa oba vvida 6ba (t. j. iz Gradca) klina ?u, meneč, da som menda jaz dr. Oblak. Cerkev je sv. Marjeti posvečena in to ni brez pomena, zlasti te pomislimo, da ee imenuje bližnji grad Wernberg, bržkone namesto ^Vuriuberg* (Wurm = pozoj); zato pišejo nekateri na mesto Skočidol „Kačjidol". V Beljaku bo nas porinili kar v jedilni vagon, ker ni bilo nikjer drugod prostora. Celo pot sem premišljeval, kaj naj v Trbižu počnem, ker sem vedel, da se je pešta čez Pred* 1 že ob petih zjutraj odpeljala. Vozili smo se že mimo starodavnega Pod kloštra, kjer Župniknje vrli g. Groga Einspieler, in odkoder se cepi železnica v Ziljsko dolino, a jaz še nisem bit gotov sam oeboj. Tudi na Vratih, kjer so nekdaj koroški plemiči pozdravili slavnega fantasta Ilirika Lichtensleiuskega z besedami nBog vus sprimi, kraljeva Vonus", še ni bil sli lep storjen. Stoprav pred Trbižem beui ee odločil za daljšo, todu cicejšo pot črez Poutebo Videm v domovino. Trbiž je navzlc premnogim hotelom zelo dolgočasen; nekaj prijaznejša je Zrtbuica, kjer prekoračimo razvodnico mej Črnim in JAdrunakim morjem. Kana' b k t dolina n.rna prirodnih lepot, a poln^ je zgodovinskih Fpominov. Sj a fala je od VIII —X. ittlutja pod akvilejsUega patrijarh?, torej k Italiji, zato imajo vhs vasi poleg slovenakih, tudi še italijanska krajevna imena. Pred Naborjetom (Malborgbetto) opazimo na sivi akalt trdnjavico, za katero so se bojevali I. 1809 Francozi z Avotrijci in kateia služi še sidaj kot važen d.linski zatvor. V trgu samem jo imenitna „bentška palača*, t. j. hiša tamošnjih mitnič.irjov. Kmalu potom ao nam prikaže žvepfeno kopališke L u ž n i c a , ki vrlo napreduje in zadnja a't.ven^ka vas L i p a I j a ves. Velik kontrast ji mej Puufabljom in P on te bo. V Poutublju se govori skoro izključno netnšk', hiše imajo šiljaste strehe ii želenima po* staja je veličastna kakor v velikem prometnem mesta ; komaj pa stopiš Cr z ma'o Pontebacico, a' šifi s.imo italijunščir-o, hifino streho so ravne iu pori1 jnkw poslopji je podobno kuki večji in boljši i a-raki v Ljub'juni. drag, a ustvarilo bo le 32 podjetij, kar je bor« i malo. Zadruge u:orajo tudi v humanitarnem in v gospodarskem ozira kaj storiti, v to pa jim je ustvariti potrebno podlago. R-wizijo tistih dolo"b obrtnega reda, katero se nanašajo na delavce, je pač prepn8t>ti prihodnji zbornici, v kateri bolo tu it interesovani delavci imeli svoje zastopnike. Posl. Haje k je naznanil predlog, naj so za trgovino določi maksimalni delavnik 12 ur in nasvetov«! resolucijo, nai so za nekatere stroke trgovine in za krčmarski obrt zahteva dokaz spo sobnosti. Posl. dr. Russ jo opozarjal, d* ro b.ido dala doseči zaveze obr!n»b zadrug Ramo, če se jim od-kaže širši delokrog, na pr. če bi bila posvetovalna korporacja za okrajna politična oblastva. Izrekel se je zoper to, da bi zarezo zadrug smele uplivati na cene itd., ker bi so na ta način Btvarjali škodljivi karteli. Posl. Erh je utemeljeval svoje resolucije, naj vlada zadrutam ne nalaga preveč birokratičnih opravil, » aj pospešuje snovanje zadrug in naj se pri oddaji dajatev rzira, kolikor mogcče na zadruge. Govorili so še poslanci Purghart, pi. Kraus, Adamek in poročevalec K x u e r, potem pa je zbornica skl*n la začeti o predlogi spe cijalno debato. Prihodnja seja bo v sredo. V 1 JlihljHTal., 10. novembra Češki radikalni. Državni poslaufc dr. Josip Šil je oiložil svoj mandat. Dr. Sil je pripadal odločnejšemu krilu nilsdočMk« stranke in ee je v mnogem vjeuoal z VaJatyjem. Sedaj je odi< žil svoj mandat, ker se ne ujema s politiko mladočeškega k'uba. Cehi l odstopom dr. ž la v državnom zboru n so dreti rgubili. Ne le, da bode klub jedmtne^š ia spoHobnejŠi za up šno delovanje, ako so znebi takih Ijud j, kct sta bila dr. Sil m dr. VaAafj, temveč je tudi ir. $1 pri -o?-J k onini dr/, poslancem, ki eo najmalt m n ; > izviš -I svoje p< »lansko dolžno-iti. V ih> rnic g\ akoro nikoli ni bilo. Ker si pa bližijo časi, ko eo hod« tudi s O hi ra'nnalo, je pa tre-bn, da imajo pcs'nnoa, ki b do za (M n*\ Duni;u in jih tO bode mar kalo pri ra/nih razpravah in gl isovaijih. C*ftki rad kalei s? pripravljajo, da ob volitvah po'tivijo svoje kandidate, a mi u.islimo. da s tem ne rfoiežcjo nobenega pcseboega uspeha. Srednja stranka na Moravskom hode odločevala v deželnem zborn. ChŠIu listi p: zivljajo to Stranko, da naj bi podpirali iVAke t-žnjn v !>■.'.!■ nem ^boru S om njajo pristaše te itrinke, da so po \ grofom H lio wittom držali h Oehi. Č i hole apel n. tO stranko k:ij pomagal, jfj odvisno največ od te*a. k^kA'o stališ-I zavzame vlada. Os bode vlada Cehom naklonjena, bode »redi ja stranka jih tuli podpirala To bo i« pa naj veđ odvisno od toga, kakršno bodo razni r- v novem dei. /.horu. ć« boda v'ada potiebovala Ovi ki h ij'asov, bodo Č-ho podpirala, jih p-* n* boan|e ;h pa vsokako, ua en razrn« re v moravakrm d»>želt.em zboru nekoliko za Ć-die izli Ijšaj Nsroikolibsralna franka, ni rod taki ne Str;*!. , k(t je *e nsdaVOO bila. PrpIt t N Utegne, V Pontebi *>e mi r.-š preukrv..eti % italijanskim denaij m, a pri tom tajca navadno opeharijo, ker ti za goldinar dajo le dve Iri (na ne sto 2 liri 20 v.r.) in ia 20 vinarjev 20 ital. cent. (oioMo 25) Toda čl • • gltdo na te malenkosti in j« vesei, dalo ■drdra i/. Pontobo. Pontsbsks lelsinios, la ulj« ta po ,ž lezm dolini-1, j 8 jj .vo,.ve, premnogo n« s. h e v. Pri o.tjiji l3tasioni pot la Crni." ss dolini nekoiiko razširi, tod i strmi ob-ronki ■ suhimi plazovi obdajajo na« šev*d«o okoli in ok., l'r: Portta |l I [• slap, ki m ej.ušč* po bl' 1 »tJi [Da\}t pnh.) da bode liberal ia stranka proti nemškonarodni potrebovala čeških glasov. Galiska kmetska stranka. Gališki škofje niso nič posebno zadovoljni, da z vsem svojim rovanjem niso mogli podkopati zaupanja Stojalovv-skemu pri kmetih. Tudi poskus duhovščine, da bi organizovali neko posebno kmetsko stranko, pod vodstvom duhovščine, se ni posrečil. Ljudje ee ne dajo ve' prepričati, da jim škofje in župniki dobro hote* Tudi za to se ne zmenijo, ker je Stojalovvski izobčen iz cerkve. V nedeljo je bil shod kmetske stranke v Jaroslavva. Na shod je prišlo nad 7000 ljudij, skoro sami kmetje. Prišel je tudi Stojalovvski, katerega so kmetje z veseljem pozdravili, dočim se za župnike ni nikdo zmenil. Državni poslanec Pa štor je pozval navzoče, naj zapuste shod, na katerem je izobčenec Stojalovvdti Odšli so pa le nekateri duhovniki. Kmetje so pa počakali, da je Sto;alowski govoril. Poslednji je v svojem govoru neusmiljeno udrihal po ški fih in grajš'akb, ki odi rajo narod. Govora ni končal, kajti vladni zastopnik je shod razpustil, češ, govornik hnjska ljudi proti škofom in graščakom. Sladorni tovarnarji so nedavno imeli neko posvet ivanje o stanju sladorne industrije. Pri tem se je ?1 -ii-iti nagLšUo, da glede na ugjdonjšo razmere sladorne industrije v Nemčiji avstrijska sla-dorna industrija ne bode mogla konkurirati, ako ne bodo pri nas premenili načina obdačenja. Vidi se torej, da bodo sladorni tovarnarji zahtevali zopet kako zvišanje davkov ali pa povišanje premij za izvoz. Da se pomnga 213 milijonarjem, naj torej zopet drugi davkoplačevalci globoko posežejo v žep. Vlada bode najbrž hitela ustreči željam sladoruih tovarnarjev. S'adorni tovarnarji so največ bogati češki in moravski veleposestniki, na katere se misli vlada posebno opirati v novem drž. zboru. Za kon-eervativuo velepcseatvo je pa vlada že od nekdaj pripravljena še mn^.go več storiti, kakor za židovske kapitaliste. Seveda v novem državnem zhcru bode i težje dobiti denar za take stvari, kot ga je bilo v sedanjem. Miadočebi bodo pač podpirali interese sladorn>h tovarnarjev, ker je to tudi v interesu čeških kmetov. Razpor mej Švedijo in Norvegijo. Ti dve državi sta v nekaterih ozirh še bolj neodvisni druga od drnge, kakor sta obe državni polovici v nafti držtvi. Povod uesporazumljenju mej njima jo to, da unanjH stvari vodi le Švedija, Norveg'ja nima ni-0>n govoriti. Konzuli so vsi Švedi. To je pa v škodo Norvegiji, ker so koristi mej obema d.ŽHvnma j jako razl.čni. Norvežani se mnrgo bolje pehajo s trgovino, kakor Švedi, in so zatorej jeli zahtevati, da se imenujejo posebno norveški konzuli, ki bodo brani i koristi norveške trgovine. Tema je ugovarjala Šved ja Razmere v obeh državnih polovicah so ;• h .i!" tako uapete, da so druga drugi ž-« pretili z vi juo Nurvežmi eo hoteli ločiti se od Švedije. Napo ded bo se dogovorili, da posebna skupna komisija l remeni določbe, ki nrejajo razmerje m«j Švedijo in Norvegijo in njene oklepe potrdita švedski in nor veški državni zbor Ta komisija že nekaj časa zbo-tuje in bude kmalu Hvoje delo končala. Potem je • d obeh državnih zborov od vitino, če se stvar povoljno reši. Posebno kralj deluje na Hporazumljenje mej Švedi in Nirv^žani, ker drugače htčejo Norvežani proglasiti i i uiiliko. Prijateljski večer v Narodnem domu". Povodom otvoritve višje dekliške šoie povabil |a gospod župau Hribar kuratorij in u t. Ijski i ." ■ r omenjenega 7avoda ter uredništva tukajšnjih dnevnikov na „prijateljski večer", ki je bil sinoči v klubu v t-j s bi _ Narodnega doma". R«zven uredništev uradutga lista in „Siovenca" odzvali so se \hi prijaznemu vabilu. Vrsto napitmc otvoril je go-epod župan Hribar pi udarjajoč važnout tega dneva, ki je izhodišče razvoju narodmgi življenja. Naši nap >ri v narodnem oziru do sedaj meo imeli zaže-lKnega uspeha, ker odgoja našega že:iHt?a ni nne'a prave podlage. Temu neveselom pložajU jo konec* sedaj, ko smo otvorili v beli Ljubljani elovnnsko višjo dekliško šolo, šolo, kt nam bode vrgojevala nais ženatvo v pr-ivetn narodnem dubu. Z otvoritvijo slovenske višje dekliške šole dali smo obatoju naroda našega tnJou temelj. V imenu meatno obline zahvalju eua se Vam vtem, ki ete h sovetom Vašim p.ipop-tgii k tomn narodnemu u.ipehn, n zah valju-jem no Tudi Vam, ki ste prevzeli težko nalogo uči t l.ev in vzgojiteljev na teta važnem učnem zavodu, ki i aj raste, cvtte in ae razširj t! — V;ii navzoči so tej dumoljubiKj želji odu^evljeuo pritrjevali. Ilivntttlj OM* kr. v'šje gimnazije goapod A. Senekovič • menil je v mvoii nap tnioi, Ua sn imamo v prvi vrati zahvaliti znani eneržiji gosjioda župana ljubljanskega, da smo mogli danes otvoriti toli zaželjeno in potrebno slovensko višjo dekliško šolo. Govornik napil je županu Hribarjn. Tudi ta napitnica bila je navdušeno vzprejeta. Gospod prof. dr. Požar, ravnatelj novega zavoda, je naglasa!, da sme Ljubljana ponosna biti na svoj mastni za-stop, ki si je tudi v težkih sedanjih časih ohranil z mi se I za ideale in ki je z otvoritvijo višje dekliške šole dokazal, da zna vsestransko izpolnjevati svojo nalogo Gospod profesor in šolski nadzornik Le veo spominjal se je zanimiva okolnosti, da je pred sto leti v isti biši, v kateri se nahaja danes slovenska višja dekliška šola, bival slovenski mecen Žiga Cojz, ki se je zlasti zanimal tudi za razvoj našega slov ttva ter zbiral okolo sebe slovenske rodoljube kot L*nharta, Japlja, Kumerdeja, Debevca in Vodnika. Kakor se je milijonar Cojz vkljub mnogim skrbe m zanimal za razvoj našega slovstva, tako je danes v milijonarju Josipu Gornpu nastal mecen slovenski višji dekliški šoli. Govornik opozarjal je na duševno sorodstvo teh dveh rodo'jubov ter dvignil svojo čašo na zdravje mecena slovenskega Josipa Gorupa. Predlog gospoda ravnatelja Senekoviča, naj ee ta napitnica brzojavno sporoči gospodu Gornpu, najel je Hoglaaen odziv. Gospod dr. Požar je omenil, da ae je odvetnik dr. Krrsper rodoljubno spomn I novo otvor jena šole ter izrazil željo, da bi ta rodoljubni čin našel mnogo posnemovalcev. Gospod dr. K r i b p e r naglašal je važnost, ki jo ima ta šola za razvoj narodne ideje ter napil izboruemn učiteljskemu zbora, kateremu smemo z mirnim srcem zaupati ta zavod. č. gospod dr. Svetina napil je slogi mej uči-teljstvom, n gospod ravnatelj Š u b i c faktorjn, ki nam bode dajal materijal za to šolo — narodu slovenskemu. Z željo, da bi zavod, ki se je včeraj otvoril pod najholjimi avspicijami, prospel in rodil «b' sadu, razšla se jn drnžba šele pozno v no$. Dnevne vesti. V Ljubljani, 10 novembra.. — (Najnovejša blamaža posl. Fovsota. Po našem skromnem mnenju je vsakega poslanca prva dolžnost, da se natančno informira, predno se oglasi v državnem zboru, saj je za vsakega poslanca najhujše, £e se blamira. Gosp Povše še nj pnšel do tega spoznanja. Slišal je nekaj, da ji strokovna šola v Kočevju v nevarnosti in ker se želi pnkup.ti Kočevcem, kateri se niso nanj še nikdar z nobeno željo obrnili, ker nimajo do njega nič zaupanja, dasi zastopa tudi kmetske občine kočevske, zato je v zadnji seji proračunskega odseka prijel naučnega ministra in mu ztekel svoje obža lovanje, da je vlada odtegnila svojo podporo strokovni šoli v Kočevju. Ko smo to Čitali, nismo hoteli verjeti, da je to govoril posl. Povše, a včerajšnji „Slovence" potrjuje to in poroča s hvalevredno resnicoljubnostjo tudi, kar je vUdm zaetopnik g. Povšetu odgovoril : da vlada tej šoli podpore ni ustavila in da jo misli celo zvišati, pač pa da je nemški Schulverein ustavil hvojo pod poro. To blamažo bi si bil gosp. Povše lahko prihranil I — („Sloveueou so sramuje?) Neki koroški nem&ki list je ponatisnil pismo, katero je pisal dr. Šuftteršič nekemu svojemu notranjskemu prijatelja radi poslovanja nekega sodnika in na podlagi tega pisma udaril po klerikalni atranki in e ploh po Slovencih. „SI", poročajoč o tem, pravi, de je dr. Šu-št^ršič rečeno pismo baie pisal in vzklika: „Sad „Narodovega" obrekovanja je tedaj novo orožje v rokah našh koroških dušmaninov". „Slovenec" zahteva torej od nas, naj bi velikodušno prezrli vse, kar pečenja njegova stranka, list .Slovenec", ki nikomur ne prizanaša nego postavi vsakega na nramotni oder, če stori le najmanjšo nepravilnost. To jo res klasično, a še zanimivejše je „Slovenčev" — „baje". „Slovenfc* pravi, da je dr. Šušteršič znano pismo baje pisal in da smo ga obrekoval i. Počasi gospodje! Šušteršič ni dotičnoga pisma baje pisal, nego ga je res pisal, kar ate že sami priznali, in s tem. da Brno tisto pismo objavili, ga nismo prav nič obrekovali, zakaj obrekuje le t .nt i. kdor razširja neresnične, izmišljene reči. Čemu torej rabi „Slovenec" take besede? Ali se že sramuje dejanja svojega somišljenika dr. Šušteršiča? Verjeli bi to, ko bi bilo verjetno, da se zamore „Slovenec" flploh poboljšati! — (Repertoir slovenskega gledališča) Danes se bode drugič predstavljala Puutkova izvirna drama „IzoBvete", v petek pa bode premijera jedne najslavnejših modernih iger, ki je še poveod, koder jo bila predstavljana, dosegla prav fenomenalen uspeh, Sudertnannov igrokas „Dom*. — (Odlikovanje.) V priznanje zaslag, pridobljenih o potresni katastrofi, je casar podelil Višlemn računskemu svetnika Vikt. Col 1 ore t ta viteški križec Franc Jožefovega reda, učitelja na trgovski šoli Arfurju Mahrn in okr. šolskema nadzorniku Andreja Ž u mru zlati zaslužni križec 8 krono, koncipistn baronn Ernestu Sclid nber-gprju in oficijalu Rudolf n Zar liju zlat* zaslužni križec. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) v prid priredita elavna pevska zbora .Glasbene Matice" v Ljubljani podprta po ženskih podružnicah sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v soboto, dne 14. novembra t. I. ob 8. uri zvečer in v nedeljo, dne 15. novembra t. 1. ob 6. uri zvečer v „Sokolovi dvorani Narodnega doma" koncert pod vodstvom koncertnega vodje „Glaabeue Matice" g. Josipa Čeri na s sodelovanjem goepica Vetterove, gg. I" »na Medena in Josipa N o I-lija ter vojaške godbe c. in kr. pešpolka štev. 27. 'Vzpored: 1. van Beethoven : ,B la gos 1 o v I j e n j e", uvertura za veliki orkester op. 124. 2. Materine zanje Slika v jednem dejanju. Spis«! E Gangl. Osebe: Angelj spanja gdč. Ma-ica Ver. cajzova. Mati gdč. Antonija Jamsko v a. Nje le črka gdč. 'Vera Vencaj zova. Brez«rČnost gdč. Lebpi Idma Trtnikova. So»r«štvo gdč. Miroslava Dolenčeva. Ljubeeen gdčna. M-rijana Prosonfcevn. 3. Anton R ibinetem: „R u s a I k a", za ženski zbor z orkestrom in alt solo, op 63; alt-solo poje gdč. Vetterova. 4. Anton Forster : „Kitica slo-venekih narodnih pesmi" ca mešan zbor. 5. Gašper Maš. k: „K d o j e m a r" za moški zbor z velikim orkestrom, tenor- in bariton solo pojeta gospoda Iv- n Meden in J oh p N o I I i. — Cene prodorom: I. d i IV. vrste a 2 gold , V. do VIII. vrste a 1 gl. 50 kr., od IX naprej a 1 gl.; Hcdež na galeriji 1 gld 50 kr. — I Uro,.o.n- a 50 kr.; dijaške in gani.rijeke uetopnico a 30 kr. LJ*topnice ee dobivajo v tr»fi«i Š šarkovi, S-Meuburg ive ulice, koncertna večera pa v 9Narodnem domu* pred kon certno dvorano. — (Otvoritev višje dekliške šole.) Včerajšnje svo e poročno o otvoritvi višje Oeaitske šole 'popo>njnjemo v toliko, da jo ot»oritveno slavno>t poenotil e svojo »a*zočn(»s leti u*tauo< vilo „Slov. pUn. društvo", tedHj je stopilo pred slovenski svet ee šibko in msloštevduo, brez de narnih sredstev in brez izkušenj. I^e zasmeh in za-uičljivo precirM»je dounačdi nasprotnikov il »D. u. O Alpenverei>iau je je spremljnlo na prvi poti. Od tedaj ee je ninrsdcaj epretrenilo. PluMORko društvo razvija obširno delovanje, gorska zateiišča se od pitajo drugo fa drugim in število č'ar.ov raso 0(1 leta do le, zato pa tembolj preflirni t*-i *p*j*J0, obrekujejo ia rivramujejo wSI«>v. plau. društ*o" po nemškonerctliub in DSCSako* židovk b ("v eni kiti. Ti revčeki L>lipuh kričanja avet sukati ri-hal. — Da slovanska planinstvo tako veselo in kr» pko razvij«, g» to ima polfg odbora i?:jvbčjh zan!ug*. h oi, katerega bode;ro mogli pozdraviti |Qtri v svoji »r^dt, inoi kateri žrtvnjn y,:i -.,.< v Dinetvo ovoj čas in deour in ta je gospod J'ik- b Aljaž, župnik na Dovjun Oenzarjemo fas turista •a donim oduo občinstvo v občo, da se jutrišnjega planinekrga veči ra v spodnjih prostorih .Narodnega doma41 udeleži mnogobrojno ter n tem iz1*. /»• i^ep. Jakobu Atj^žu saslaiano priensnje z i n<'t'<;vr- u>'-ouaoruo delcvanjo na polji turretiko. Predavanja za ta večer prevzel je g. J. Aljaž sacn, in 8:cr bodft govoril o turistiki v Tr glavskem pogoni. Z.bavni del oskrboval bode iz prijaznosti oddelek pevskega društva .Slavec". Začetek ob 8 uri zvečer. — (Slavcev pevski večer,) kater* se je *«ršil v .Narodnem domu", privabil ]« v lepe prostore obilo občinstva, ki jo z zanimanjem sledilo pevskim toczatr«, kst»»re j* društveni zhor ve^kako dobro pel, ter zanje žel obilo :,)mninja. Ker bo .Staveo" pre eeli v kratkem v BVOJS nove društvene prest ore v »Narodnem d^ mu", izrekla so je misel, n^j bi bila krasna društvene zastava vedno in vankomur na ogled v drnšt,ieni pevski d-oran', ter se je takoj ri&brido nad 60 kron za omaro, v kateri se bode zastava rs zvita hranila. — (Pevska zbora „Glasbene Matice") imata danes zvt-.čer pevuko vajo m sicer ženski ob 7. in mržki ob R uri — (Učitelj plesa na Zabjeku) Naj nikar k^o po tem na ipisii ne sodi. da se jo morda na Zbjkn sistemiziralo mesto učitelja ples«. To ss ni zgodilo, p-.č pa ea j^ noitplj plena, vedno ekstrava g^ntno oblečeni moiiček z imeuom FiJricb. preselil na Žibjek in sicer ne^ro'itovoljno. Fridrioh, neznatno, nnbo človeče jo krčmarju Z—u ratrrosil, da mu prestriže nt življenja ia t^ga s-3 je širokopleči krčmar t*ko u-trtšl, da j« stvar ovadil policiji z izrecnim pristankom, da se FndrJcha boji. Policij* je vfiled tega Fridricha aretov^la in ga izročila dež eodišču. — (Izgubljene reči) Tekom meseca oktobra b'1* so j)ri mestnHDj magistratu ljubljanskem zg'a Aene nlcdeče izgubljene rpči: četiri d^nnrnco z vsebino 42 pld in jedno srečko, d /o srebrni uri z verižico, Hrebrna tobačnios, ?ilata zapentnica, zlat prstan, srebrn i 7apeHtnica, revolver in svilnat chawl. — (Najdene reči) Tekom meseca oktobra bile no prt in-Htn-m magistratu ljubljanskem 7gla čeno, oslroma nddane eledeče najdeno reči: šest de ramic z vsebino 49 gld. 34 kr.. dva hav^loka. 4 dežniki, klobuk za gospod«, kontrolna ura, vrhaa euknja in selera ženska ruta. — (Na včerajšnji semenj) je hilo prignanih 52S konj m volov, 662 krav in 76 te'et, skupaj 12G3 glav. Kupčija je bila srednja; zunanjega knpea ni bilo Najbolje so se prodajalo ,buše" katerih je bilo tudi več ko 500 glav na sem nj prignanih. — (Iz ^iške) se nam piše: Podružnica sv. G'f'la m Metoda je izročila rsredni društveni bla j cr«jrjiei 186 gld. kot dohodek vrtni vessHos, člana* riTie in ds.rov \z nabiralnikov pri „Ančniku" v So. Šiški in pri „Matjann" v Zg. Biški. Martinovo n*lico je S'še.uska čitalnica z ozirom ua koncert »Gibone Matice* v kori»t drožbf* sv Čina lo Metoda preložila od ne Jeljo dno 14 t. m. na pri i hodnjo nedeljo dno 21. t. m., da untreže m nogi tU (i'iištvf-nikom , kateri se ž-le rečenpga koncerta udeležiti. — (Umrl) j« v Trstu ondttni policijski ravnatelj dvorni evttoik T^chernko. — (Akad društvo „Slovenija" na Dunaji) priredi v petek dne 19. novembra .-o.njo prvo zbo-ravo sejo s sledečim VApnredo^n: 1 ČJitanj« zapis nika 2 Poroč;lo odborovo. 8. Citanjs tov. Žina: „Nove Hin*-ri na socijalnom polji". 4. Slučainnsti. Blovanaki eostje dobro doSht Lokal: ResUorant Kastnst „Znm Magistrat". — v Razpisane službe) V črnomaljskem eol Hb»m okrsin: L. Na jednoraeredniol v Pretoki noesto učitelja in voditelja ' ie'^o plačo -^00 gld , i pri ktado 30 gld i a prot.fim stanovanjem; 2 na j j- dnerazredo.ici v G r i bi j a b je In-'ko m*sto z ! i^tim pogoji; 8 »»a itirirazradnici v Metliki za 1 časno u io uj'sto s plačo 380 gH. in prostim stanovanjem Prošnie za vse (n tje olaj-^ave za prevažanje žita po drž. sslssoiceb, ki a« pomelj*». Dob'li so ponareoni potrdila da so npeljano ždo pomhli. dočira eo ga v rean oi prodali. Neki htabarmaDU i'. Rive r. ske je bil vt-led fcega obsojen aaradl poakusens go'jutiie po tj lt>7, 200. in 201. kaz zak v trimesečno j«-lo p. oft»tio a j*iatom vi k tedon pn deželnem spdisču v Lvovu. Pritožna ničnosti proti lej razsi dbi je najviše eo-diS e oibilo. Noldja ;^ bil ".*»',: La .n Janoice sta ^ otvorili za ve« promet, postajališče in prekladiičs Piedice za oeebn', prateŠni in br ovozni promet in z\ promet v oaiih vBgoniii, po-t .jauiV^e Jackov pa lo za osebni in pretežni promet. _ Listnica upravnistva. Gosp. K. O. v Ziirichu: Celoletna naročnina 8 poštnino vred znaša 22 piti. Zobobol olajšlljejo zobne kaplj ice lekarj a Piccolij a v Lj ubij anl (Dunajska cesta), katorn so bile odlikovano z Najvišjim priznanjem Nj. e. in kr. Vis. prejasne gospe prestolonaBlednice-vdove nadvojvodinje jJST Štefanij e. "^g Steklenici velja '20 kr. (J {'2302—1) #a iirjMlueK«* H«Ca. i'Miur Hit «Ou.f!.'i»f!v :i« o ■!«»■> Ni kuta J n raj c v č i č a posestvo v Primostku, cenjeno 8166 gld. 50 kr., dne M novembra in 12. decembra v Metliki. Irana (J u red k ar j a icinljisča v Savinji Peči, cenjena 2f)HG gld., dno 14. novembra in 15. decembra v Kamnika. Ro/alijc Lena*] zemlji&ča v Hrenovici, cenjona 1214, 1885, HO in .'10 gld., dne 14. novembra in 19. decembra v Senožečah, Meteorologično poročilo ■ •O a > Ca« opazovanja Stanj o barometra v mm. fonipn-ratur« v C Vetrovi Nobo Mokrina v mm. v 24 urab y. y. «večer 733 5 6-S IT, svzh. jasno 10. 7. zjutraj 737 3 28 al. svzh. megla 1-6 2. popol. 788*6 10 0 ar. jjv/.li. del. jasno malom. Srednja včerajšnja temperatura 8"J% za 8*1* nad nor- dne 10 novembra 1896 npr. i drtavm dolg v uotah ■ državni dolg v srebra a^stnitka zlata renta...... K\ t'. . ..i kronska renta v ,..... Opoiska zlaia renta 4',,....... Odrska kronska nmta 4 . ... Avstro ■ / i'. * o hančue duhnce Kreditne deluioe ... ... Londou vista. ... ...... tlenaiki dri. bankovci *a 100 mark . , SO mark . . ......... HO frankov .......... .!.. . ml- bankovci........ r hr. cekini 101 gld. 101 , 122 , 101 „ 122 , w » 837 . 865 . 119 „ 58 , 11 . * , 25 I 35 45 05 20 30 40 85 80 76 53V, 52'/, 69 Učenec vzprejme se takoj v večjo trgovino z mešanim blagom. — Ponndbe vzprejt-ma iz prijaznosti uprav* ništvo »Slovenskega Narodu". (3210—4) Notarski kandidat vzprejme se z novim letom v notarski urad v Zatičini. — Dopisuj nuj se dr. Rupertu Bežku, c. kr. notarju v Žužemberku. (2329—1) Izprašan, oženjen. kurjač vzprejme se takoj v tovarni za mleto doto v Lavrici. ^232—lj Daje se v najem dobro obiskana gostilna z mesnico in špecerijsko prodajalnico. VeČ se izve pri II. Krefl-u v Ko»rlov«ii na Hrvatskem. (3206—3) ^postranski zaslužek 150—'200 gld. mosedno za osobe vseh poklicnih vrst, ki bb hote pečati s produjo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudbe na „Hauptstadtisoho Wooht>el»tuben-Qe«ellaohaft Adler &. Comp., Budapest", (306O-12) l niiniot I;eni* I. 1*7 1 Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. Izvod iz voznega reda veljavnega od 1. olctoTora, 1896, Naatopno omenjani prlhajalui In odhajalni ćul oauačonl io * aretli^}««vropMkem črtan. (1705-259) Odhoil la LJubljane (jul. kol.). Proga 6ex Trbli. Ob 13. url 6 min. pO uoćl oaobui vlak t Trbii, Reljak, Ooluv, Krnnsenifaitfi, IjJuIjtiO ; 6»s 8elr.thal v Auiaoo, Iaclil, Omundan, SoliiorrrM t čez Kloin-Hoifllug r Sleyr, Lino, na DiiiikJ vli AiiMtetinn. — Oh 7. url 10 min, ajutraj »»»lini vlak v Trhli, Pontatiftl, Beljak, OoloToa, Krn«.....» foite, Ljuliuo, Dunaj ; m SnlattiiU v Solnofirad, ooa Amatetten n> Dunaj. — Ob 11. uri 50 min. dopolnilne oaohni tIak. v Trbli, VonUbol, Iloljak, Oe. Iotoo, lijiilini), Selathal, Dunaj. — Ob 4. uri popoluilna oiubul Tlak v Trbii, lu-ij/. k, Celoveo, Ljubuo ; Selathal t Solnograd, T.ct»d-Oa»toin, Zeli na> jnrnu, I u orno. t, 1 ir«« umu, Ourili, Oiinovn, Parii; coz Kleln-Kaidinu ▼ Sterr, l.iiir, liudejorice, Plconj, Marijina vare, Uob, Franoove vare, Karlovo v.. Prago, Lipiko, Dunaj tU Amatutten. Proga v Novo mesto in v Kočevje. Ob 6. uri 16 miu. ajutraj tnoaant Tlak. — Ob 19. uri 65 min. popoludne imiHAiii vlak. — Ob 6. url 80 min. aTOuer nieiaul vlak. Prihod v Ii|ul>l)*atio juž. kol.). Proga Iz Trbiža. Ob 6. uri 61 min. ajutraj oiohnl Tlak s Dunaj« via Amatatten, Lipah ega, Prage, FraueoTih vurut, Karlovih varov, Heha, Marijinih varov, Pinija, ttuilejavio, Soluugrađa, I.ima, Stoyra, Omiiudana, Iachla, Auaaeea, I^juhiia, OeloTua, Beljaka, Franaenareate. — Ob 11. uri 96 min. dopoludiie oaohni vlak a Dunaja via Amatotten, Karlovih varov, Haba, Marijinih varov, 1'lauja, Budejerio, Holnograda, Liuoa, Kt«yra, Parica, (inimva, Curili«, Br*. gniioa, InomtMta, Zella na jeaerii, Ij*nd-Oaateiiia, IJuhua, Oalovoa, lun. Tontabla — Ob 4. uri 65 min. popolmlnu uaohui Tlak a Dunaja, l.Jul.r. Hnlattiala, Beljaka, OoloTOa, Franaeuafaate, Pontabla. —Ob 0. url 4 min BTeAar oaobul vlak ■ Dunaja via AmateUen, ia Ljubna, Boljaka, OeloToa, Pontabla. Proga Is Novega, mesta ln lz Kočevja. Ob 8 uri 19 min ajutraj motani Tlak. — Ob 3. uri 83 min. po. polndua in stani Tlak. — Ob 8. uri 86 mla iTečor meiaui Tlak. Odhod la l.jubljtku* (drl. kol.) r KaiunllK. Ob 7. uri 38 min. ajutraj, ob 9. url 6 min. populudne, ob •. ur 60 min. iTecer, ob 10. nri 96 min. aveoer. (Poaleduji vlak U ▼ oktobru ob nedeljah tn praaulklh.) Prlbod v l.)ut>l|Mii«« drž. kol.) la ltU»iuulka. Ob e url 6S min. ajutraj, oh >l. uri It inia. dopolnilne, oh 6. uri 90 min. ivmcr, ob B. uri 66 min. avoier. (fu.luilnjl vlak U V oktobru ob nedeljah ln praaaikih.) Koneipijenta vzprejme takoj dr. Gustav Gregorin v Trutu« \U% JfAollii |»lccolo nt. 3. Plača po dogovoru. (3188—8) ■ T 4mmL Julija Mayer roj. Stuohly im/li ti i !i v svojem in v imenu svojih snmv Frana, Viljema in Miroslava žalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, oziroma oč«*, goBpod Julij Mayer knez Vvind.srhgr;itz-ov in okrožni zdravnik m častni občan Planinski ilne 6, t. m. zvečer ob 7. nri, pre-jeiiisi sv. zakramente za umirajoče, v 78, leui svoje dobe, blaženo v Gospodu zaspal. Truplo nopo/.abnepa raj ne p ga prenesle* seje v nedeljo, b. novembra t. 1., i li 1. uri popOlttdlM nit pokopališče v Planini k ve iu mu pokoju. V !'l.i n in 9. novembra IHtlfi. Zahvala. Oh jednem izrekamo iskreno zahvalo vsem prijateljem iu znancem za premnogo izraze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti blagega pokojnika, 7.a darovane vence ter za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu. Posebe pa zahvaljujemo tudi častito dnhovBČino, velespostovano uradni&tvo grajfičir.e Hasbcrške, slavni gnsilni društvi v Planini in Postojim, Planinsko šolsko vodstvo in gospode svetilce ob krsti za častno spremstvo, kakor tudi gospode pevce za giuljivo petje. V Planini, 1>. novembia 18M. (3231) /alujoči ostali. Bt l (8908—8) I»ii4- ~ ile«*em2»i'i» l«*lo*t (»idale so bodo pri magistratu me)S)lltf? «>«'Miti' Fran .14>si |><»> «- j.i!)i:»|in- usluti4»%n.«• n^ne ineatniin revi /»on ki ns dobivajo redne podpora iz aboinsgA z.kliuht. 1'ni'iijf za podelitev teli iinlanov, katerih jo teh UHi.tnov imajo pravico v Ljubljano pristojni ali, ko bi takilt prosilcev ne bilo, ua Kranjskem sploh rojeni ubožni dijaki tukajšnje c. kr višje realko. Prošnje za podelitev teli ustnnov vložiti je s potrebnimi dokazili VW I (Ino *iO. t. ni. pri šolskem ravnateljstvu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dce 1. novembra 18U6. Občno kot najboljši priznani izdelki ovratniki, manšete in srajce ->s^f- imajo zakon ito levovo in se prodajajo prodajalfticah za moško našo zavarovano v tu- in 1 [ V . o v najboljših modno in platneno blago inozemstvu. i- M Na drobno so pri nati no prodaja. i . lafTlTafaT--^aa^ ■ •.■^tL^awTaaaja»^ttBT.TW*^^ (8197—1] 1';.iinlj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Niirodue Tiskarne'