OGLAŠAJTE V 1C1VT A ¥>^/^1010 AXTlVT/^OnP ADVERTISE IN NAJBOLJŠEM H rXJ HL i i 1-^ hc /a \ / 1^1 i 11 ^ 1 THE BEST SLOVENSKEM i ^ iil j' 1 rV V 1 ^ Cl 1 SLOVENE NEWSPAPER ČASOPISU V OHIJU /M tf/ Jk ^ JL JIL. JIL ^JL T JL. ^ JIL. OF OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne EQUALITY ★ Commercial Printing of tiskovine NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI All Kinds XXXIII.—LETO XXXIII. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), APRIL 21,1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 79 Kratke vesti ?Jsedjr našli tri *'STRai)ane sestre New PHILADELPHIA, Pa., 19, ^pfila—Danes so bile v ne- Stanovanju najdene tri se-Je, stare med 70 do 80 let, ki Wno niso imele hrane že od etioči. Ena od sester je bi-y y^Gzavesti, ko so sosedje vdrli ® Snovanje, dve pa sta bili od-^^Jani v bolnišnico v tako šib-stanju, da jih policija ni 2ashsati. En a od sester je povedala svo-^ katoliškemu duhovniku, sta že od Velikenoči. V "ovanju ni bilo nobene hrane. kuharica ^SEATTLE, Wash., 19. aprili T' Gasilci so včeraj pridrve-hišo Mrs. R. Magnuson. prepričani, da hiša se je začelo strašno ^it v 1 , • Jvmalu pa se je vrla go- ci jj spomnila, da je v pe- J, .jj pekla in pri tem v njej SENATOR GILLETTE PRAVI, DA V NEMČIJI RUSI DELIJO KARTE NEW YORK, 18. aprila—Senator Guy M. Gillette iz lowe je snoči izjavil, da je v igri, ki se vrši v Nemčiji, mogoč le eden zmagovalec in to tisti, ki deli karte. Poudaril je, da so dosedaj karte delili—Rusi. Senator je govoril na shodu 3- debelo knjigo kuhinj-^^ceptov, ki se je vnela. manhattanskega židovskega kongresa, katerega se je udeležilo čez 2,000 oseb. Shod je bil sklican v znak protesta proti oživljanju nacizma v zapadni Nemčiji. Govorniki so poleg Gil-letta bili brigadni general Telford Taylor, glavni tožilec na obravnavah v Nurembergu, politični direktor Svetovnega židovskega kongresa dr. Robert S. Marcus, dočim je svetovno znani pisatelj Thomas Mann poslal svojo poslanico. Senator Gillette je ostro kritiziral ameriško politiko v zapadni Nemčiji. Med ostalim je rekel: "Nad Nemčijo bo prišel dan, kakor je prišel nad Kitajsko. Hetnica oblakove trgovine je bilo v "Enakoprav- Ws da poznana '•'stv ^^^^kova trgovina s po-1 obhaja 15-letnico svoje- "C?' "^6619 trgovina se nahaja Ave. in lastni-J" in Mrs. Louis Oblak bo-j. to priliko imela veliko ttfj vsega pohištva, ka-Hi ° od 22. aprila do - V tem času se bo vsem Sovjjj ' bodo prišli v trail če bodo kaj kupili fejtgj,-' ^8^0 brezplačne listke, s bodo imeli priliko, da Ku? izmed treh krasnih 'tkov trgovina poznana ra-bk in prvovrst- •O ^ SBi f Ai^ TVM +r*_ Louis Oblak 'k Sa ter zmernih cen, ta-lastnik Louis Oblak ijej^^°^han v naselbini. Do-. ^bna pri sv. Gregorju ^ Wodkoder je prišel k avgusta 1926 in hko. ®^icu Jožetu Lanich v 1934 v Škodovem poslopju na 6303 Glass Ave. Leta 1936 je poročil izvoljenko Miss Jennie Adamič, ki je bila rojena v Cleve-landu, ter je hči poznane družine Johna in pokojne Julije Adamič iz 1085 E. 66 St. Wis., kjer je ostal ' T\ nato pa se podal ^ v Minn., kjer je de- V ^ stari domovini ^\\ jg ^^ftvoval v dramatiki in Ci, ^ bratom Antonom lesno S je prišel 27. av- I. Delal je razna dela v suniom rkrnat<»IYI {>a g 7' ^ svojem prostem id 'II rt zanimal za drama-C d življenje. Bil ^■'^skega društ\*a Ivan ije večkrat nastopil ^^0 je tudi z uspehom i, ®®etega brata" pred več trgovino s pohi-odprl Mr. Oblak leta Mrs. Jennie Oblak Leta 1937 sta trgovino preselila v sedanje prostore ha St. Clair Ave. Bili so težki časi, a z vztrajnostjo, dobro postrežbo odjemalcem in prirojeno, prijaznostjo z vsemi, s katerimi sta prišla Oblakova v stike, jima je uspelo po vzpeti njih podjetje do uveljavljenja v naselbini. Dasi-ravno se nista mogla osebno udejstvovati pri društvenih stvareh, nista pa izostala iz javnega življenja. Kjerkoli sta mogla, sta pomagala gmotno in moralno, da se je koristilo dobri stvari in napredku naroda ter naselbine. Pred dvemi leti sta kupila poslopje, v katerem se nahaja njiju trgovina, in pred kratkim sta prenovila vse trgovske prostore —spodaj imata krasno pohištvo prav lepo razstavljeno za ogled in sploh so prostori okusno predelani. Prijateljem, znancem in občinstvu v splošnem se priporočata, da si pridejo ogledati njih prenovljehe prostore. Poleg 15-letnice svoje trgovine, obhaja Mr. Oblak v tem mesecu še en dogodek, namreč svoj 50. rojstni dan, ki je bil na 19. aprila. Mr. in Mrs. Louis Oblak čestitamo na uspehu njiju trgovine ob 15-Ietnici ter jima želimo še mnogo let sreče in napredka! Slutim, da bo odmev v Zedinje-nih državah o dogodkih v Nemčiji ustvaril iz odmeva iz Kitajske le prijetno čajanko. Kajti v Nemčiji se bo pokazalo, da mi nismo samo izgubili drugo svetovno vojno in da so prej zmagovalci nacisti kot pa mi, ampak da si pripravljamo tudi pot, da izgubimo tudi tretjo svetovno vojno, če do nje pride." Senator je poudaril, da obstoja ogromna vrzel med besedičenjem o tako zvanih uspehih v Nemčiji in dejanskimi dosegami. Rekel je, da je ameriška politika v Nemčiji stremela zgolj za tem, da se vidi, kaj bodo Rusi storili in potem, da se jim skuša preprečiti, da tega ne bi storili. "Samo eden siguren zmagovalec je v takšni igri. To je tisti, ki deli karte. Dosedaj pa so karte delili—Rusi," je rekel Gillette. Senator je poudaril, da Zedi-njene države niso naučile preprosto pravilo, da so "demokratična ljudstva edini zavezniki demokracije." Brigadni general Taylor je tudi kritiziral kratkovidno ameriško politiko v Nemčiji, ki se slepo oprijema upov, da "se mora Nemčijo takoj uporabiti kot vojaško zaveznico demokracij." Znani pisatelj Thomas Mann, ki je dobil Nobelovo nagrado za književnost, pa je v svoji poslanici med ostalim rekel, da je zgrešeno misliti, da se lahko grožnjam z vzhoda zoperstavi z novimi nacističnimi in proti židovskimi silami. "Usodepolna zmota je verjeti, da lahko v Nemčiji in ostalih državah pomagamo in spodbujamo fašizem, ne da bi s tem obenem ne ogrozili svobodo in demokracijo doma," je izjavil Mann. NOVI GROBOVI ignac vidmar ____________ Snoči je nagloma umrl Ignac' ^^jski časopis o (Jim) Vidmar, p. d. Jernac, kontroli dardanelov star 67 let. Stanoval je na 1213 i E. 60 St. Doma je bil iz vasi j MOSKVA, 19. aprila—Urad-Zagorica pri Dobrem polju, od- i ni časopis sovjetske mornarice Sovjetska vlada zahteva umik zapadnih sil iz Trsta in takojšn jo ustanovitev civilne uprave, predvidevane v pogodW Prevzela slaščičarno Mr. in Mrs. Victor Lisjak sta prevzela slaščičarno od Rudolfa in Jennie Tomšič na 1123 Norwood Rd. (v Semičevih prostorih). Postregla bosta z vsakovrstnimi slaščicami, sladoledom in prigrizkom ter mehko pijačo. Priporočata se za naklonjenost. Išče brala Ivan Jamnik, bivajoč na naslovu Frejmeng kue Principal, N. 355, Francija, želi zvedeti za svojega brata Jožeta Jamnik, doma iz Gradeža pri Turjaku. Star je okrog 58 do 60 let. Ce sam to čita ali pa če kdo ve zanj, je prošen, da sporoči bratu ali pa na Mrs. Mary Geromi, 1059 E. 67 St. Iz bolnišnice Dobro poznana Mrs. Frances Miklaučič se je vrnila iz Mt. Sinai bolnišnice na svoj dom na 671 E. 222 St. Za prevoz je skrbela ambulanca Mary A Svetek. Zahvaljuje se vsem za obiske, voščilne kartice in darila, ki jih je prejela. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu. koder je prišel v Ameriko pred 45 leti. Zadnjih 10 let je delal pri Lake Shore Saw Mill and Lumber Co. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ in društva sv. Cirila in Metoda št. 18 spz. Tukaj zapušča otroke: James v Dubuque, Iowa, Anton, Josephine, Mrs. Ann Matyas, Edward in Mrs. Jean Zimmerman, sestro Mrs. Anna Erbeznik in brata Antona, v stari domovini pa sestri Mary in Rose ter brata Johna. Žena Rose je umrla pred sedmimi leti. Pogreb se vrši v ponedeljek zjutraj ob 9:45 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 10. uri in nato na pokopališče Calvary. Radi 40-urne pobožnosti bo pogrebna maša v sredo zjutraj. * frank zaitz Včeraj je bilo poročano, da je bil neki priletni nepoznani moški ubit, ko je bil zadet od avtomobila na križišču Union Ave. in E. 113 St. Potem, ko se je truplo enkrat napačno identificiralo, se je pozneje ugotovilo, da je ubiti moški Slovenec, Frank Zaitz, star 72 let, iz 9419 Reno Ave. Pokojni je bil čuvaj na križišču v bližini Miles šole, in kakor so se izjavili uslužbenci v mestni hiši, je bil eden najboljših čuvajev za šolsko deco. Malo pred tem, ko se je pripetila usodna nesreča, se je podal s svojo soprogo v gledališče, kjer mu ni ugajalo in se je napotil proti domu. Doma je bil iz vasi Laže, fara Krka, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ano, rojeno Janko, sina Joseph, hčere; Mrs. Anna Driscoll, Mrs. Mildred Slechta, Mrs. Mary Schram in Stephanie, vnuke, brata Johna in Josepha v -Wisconsinu, ter sestro Mrs. Mary Merkum v Chica-gi. Pogreb se vrši v ponedeljek zjutraj ob 8.30 uri iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia v cerkev sv. Lovrenca ob 9, uri in nato na pokopališče Calvary. * V zadnje slovo Članice krožka št. 1 Progresivnih Slovenk so prošene, da pridejo nocoj ob osmih v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd., odkoder se skupno podajo v Že-letov pogrebni zavod, da izkažejo zadnjo čast umrli članici Ceciliji Stritof. Spomladanska veselica Nocoj se vrši letna spomladanska veselica Golden Gophers v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Za ples bo igral Johnny Vadnalov orkester. Rdeča mornarica" je danes objavil članek, s katerim zahteva revizijo Montreaux pogodbe, na osnovi katere so Dardaneli (ožina, ki vodi v Črno morje) prišli pod kontrolo Turčije. V članku je rečeno, da se je v teku druge svetovne vojne Turčija obnašala sovražno napram zaveznikom in dovolila nemškim in italijanskim bojnim ladjam, da so skozi Dardanele pluli v Črno morje. Časopis "Rdeča mornarica" dalje obtožuje turške vladajoče kroge, da so deželo prodali Angležem in Američanom. V članku je poudarjeno, da je Črno morje več kot 1,000 let bilo na-zivano Rusko morje in da so že od davne dobe na obalah Črnega morja bivali Slovani. italija bo poslala jugoslaviji protest RIM, 18. aprila. — Predstavnik italijanskega zunanjega ministrstva je danes Izjavil, da bo Italija poslala jugoslovanski vladi protestno noto, ker da so nekateri Italijani bili tepeni v jugoslovanski zoni Svobodnega tržaškega ozemlja ob priliki volitev preteklo nedeljo. Kot pravijo poročila, so Jugoslovani pretepli nekatere italijanske poročevalce. bridges tožil državnega tožilca SAN FRANCOSCO, 19. aprila. — Unijski voditelj Harry Bridges, ki je bil obsojen, ker da je krivo prisegel, je danes tožil vladnega tožilca Josepha Donohuea zaradi obrekovanja. V tožbi je unijski voditelj rekel, da je Donohue v govoru izven sodni je izjavil, da je "Bridges krivokletnik in lažnji-vec." Bridges v tožbi zahteva $500,-000 odškodnine. demonstracije italijanov proti jugoslaviji MILAN, Italija, 19. aprila— Kakšnih 500 italijanskih študentov je danes demonstriralo pred angleškim, ameriškim in jugoslovanskim konzulatom proti volitvam, ki.so bile preteklo nedeljo v jugoslovanski zoni Svobodnega tržaškega ozemlja. indijski verski fanatik ustreljen BOMBAY, Indija, 20. aprila— Indijska policija je danes naznanila, da je ustrelila voditelja neke morilske bande, Visa Manja-ria, ki je odrezal nosove 200 hin-dujoem v počastitev neke boginje. Njegova banda se je ukvarjala tudi z roparskimi napadi in umori. Banda je bila spravljena v past, ko je skušala izvršiti roparski napad na državno blagajno v Junagadhu. j LONDON, 2L aprila—Sovjetska zveza je danes v noti, kije bila izročena diplomatičnim predstavnikov treh za-ipadnih sil, zahtevala umik okupacijskih sil iz Trsta in takojšnjo ustanovitev civilne uprave za Svobodno tržaško ozemlje, kakor jo predvideva mirovna pogodba z Italijo. Dalje je sovjetska vlada za- htevala, naj se v Trstu ukine protipostavno "anglo-ameriško bazo" in obtožila zapadne sile, *(ia so kršile določbe mirovne pogodbe z Italijo, na osnovi kate-lih je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje. Sovjetsko noto je izročil predstavnikom zapadnih sil sovjetski zastopnik zunanjega ministra Andrej Gromiko, besedilo note pa je par ur pozneje naznanila moskovska radio postaja. V noti ni omenjena jugoslovanska zona Svobodnega tržaškega ozemlja in ne jugoslovanske čete, ki se nahajajo na tej zoni. Toda po noti je razvidno, da Sovjetska vlada želi združitev obeh zon v Svobodno ozemlje, ki ga predvideva mirovna pogodba 7 Italijo. Sovjetska vlada je v noti poudarila, da so Zedinjene države in Anglija spremenili tržaško ozemlje v "odskočno desko," ki) ogroža mir in varnost Elvrope. Obtožila je tudi zapadne sile, da ovirajo ustanovitev civilne uprave v Trstu in kršijo mirovno pogodbo z Italijo. "Ameriške in angleške čete se je brez vsake kontrole ohranilo v Trstu; izvajajo se manevri armade in ostali vojaški ukrepi. Vedno več ameriških in angleških bojnih ladij prihaja v Trst ir izkoriščajo Trst ?a svojo stalno mornariško bazo. Na ozemlju Trsta se gradi vojaška letališča in barake ter gradi strateške ceste," je med ostalim rečeno v sovjetski noti. V sovjetski noti je poudarjeno, je mirovna pogodba za Italijo, ki je postala veljavna 15. septembra leta 1947, predvidevala imenovanje guvernerja za Svobodno tržaško ozemlje in ustanovitev začasnega sveta pod nadzorstvom Varnostnega sveta Združenih narodov, kar pa so zapadne sile blokirale. Sovjetske zahteve v zvezi s Tržaškim ozemljem V noti sovjetske vlade so poudarjene sledeče zahteve: 1. Da se takoj postavi v delovanje določbo o začasni upravi Svobodnega tržaškega ozemlja; 2. Da se takoj imenuje guvernerja za Svobodno tržaško ozemlje; 3. Da se v soglasju s pogoji v mirovni pogodbi sestavi začasni upravni svet za Svobodno tržaško ozemlje; 4. Da se določi datum, ko bo stalni statut za Svobodno ozemlje postal veljaven; 5. Da se odstrani protipostavno anglo-ameriško mornariško bazo v Trstu; 6. Da se umakne angleške in ameriške čete s Svobodnega tržaškega ozemlja. V sovjetski noti je posebno poudarjeno* da bi se na osnovi določbe v mirovni pogodbi za Italijo vse tuje čete morale umakniti iz Trsta že koncem januarja leta 1948. Nota pristavlja, da se je do tega datuma moralo ustanoviti upravo Trsta, naznaniti Varnostnemu svetu gu-vernorja in umakniti vse tuje čete. Nota pa ugotavlja sledeča dejstva: "Vlade Zedinjenih držav, Anglije in Francije niso dosedaj izpolnile niti enega od omenjenih sklepov v mirovni pogodbi za Italijo, kar predstavlja grobo kršitev obvez, ki so jih omenjene vlade prevzele pod določbami mirovne pogodbe." Nota dalje pravi, da čeprav je minulo dve in pol leta, odkar je mirovna pogodba postala veljavna, se ni postavilo v delovanje stalni statut ^a Trst in ne določbe, ki se nanašajo na začasno upravo Trsta. Sestanek Sansovih podružnic Nocoj ob osmih se vrši skupna seja vseh clevelandskih podružnic SANSa—to je št. 39, 48 in 106. Seja se vrši v starem poslopju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., v prostorih Socialističnega kluba. Razpravljalo se bo o konvenciji organizacije in njeni bodočnosti, zato se prosi vse zastopnike in posamezne člane vseh podružnic, da gotovo pridejo na sejo. Himen V soboto zjutraj ob 9:30 uri se bosta poročila, v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Miss Betty Raddel, 111 E. 196 St., in Mr. Mark Romaniuk, 473 E. 142 St. Nevesta je odhčna sopranistka ter je hčerka ugledne družine Mr. in Mrs. Ludwig Raddel. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonu! Vile rojenice Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Tony Perovšek iz 1077 E. 66 St. in pustile v spomin zalo hčerkico-pi"vorojenko. Mati in dete se nahajata v Doctor's bolnišnici in se dobro počutita. Tako sta Mr. in Mrs. Tony in Mary Perovšek iz E. 66 St. postala prvič stari oče in stara mama. Čestitamo! 23, aprila: Opereta Jadrana "Grof Cigan" v SDD na Waterloo Rd.; pričete k ob 3.30 — Slavnostna otvoritev Jugoslovanskega centra na Recher Ave. ob I. uri popoldne — Opereta Glasbene Matice "Gospodična Nituš" v SND na St. Clair Ave.; pričetek ob 3.30. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 21. aprila 1950 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RAl-ES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) __________________________________ For Six Months—(Za šest mesecev)______________ For Three Months—(Za tri mesece) ___________________________ ________________$8.50 ____________/5.00 ----------- 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: For One Year—(Za eno leto) _______________________________ For Six Months—(Za šest mesecev)__________ For Three Months—(Za tri mesece) _______________________ $10.00 - 6.00 - 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office a1 Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. mir na svetu je zadeva vseh! V današnjih časih, ko se širijo govorice o neizogibnosti nove vojne, bi bilo dobro, da vsak misli, kaj bi nova vojna pomenila za svet in človečanstvo, neglede na razne bloke, ideologije, sisteme in pota, po katerih hodijo ljudstva sveta. Ljudstva sveta niso za vojno, pač pa za mir. Tudi voditelji velikih sil pravijo, da delujejo za mir. O miru govorijo na sestankih Svetovnega kongresa partizanov miru, za mir molijo v cerkvah raznih ver. Toda kljub gorečim željam za mir, ki jih gojijo navadne množice po celem svetu, se bolj poudarja govorice o novi vojni in novem, vedno bolj strašnem in vseuničujočem orožju. Predpogoj za trajni mir na svetu je, da se ustvari resnično ozračje miru, preneha z blazno oboroževalno tekmo, z ustvarjenjem vojaških paktov, s provokacijami in deluje za resnično blaginjo in napredek ljudstva, kakor se še nikoli ni. V Oslu, Norveška, kamor se je podal na mirovno konferenco, je francoski katoliški duhovnik Abbe Jean Boul-ier govoril o miru. Med ostalim je rekel; "Nič skupnega nimam s komunisti in se držim svojega stališča, ki sloni na* katoliški teologiji. Po naših načelih je vojna zločin, atomska bomba pa je zločinsko orožje. Mi obsojamo agresivno vojno in atomsko bombo. Osebno menim, da grožnja vojne prihaja iz Amerike in da se vojno pripravlja v soglasju z vnaprej izdelanim zločinskim načrtom. To moje mnenje ni v zvezi z vprašanjem, kakšen sistem je v Sovjetski zvezi. Bog ne želi, da se atomsko bombo vrže na Moskvo, ali pa na katero koli drugo prestolnico. Če je Moskva istega mnenja kot sem jaz, potem sem zadovoljen, ker imam isto mnenje kot Moskva. To izjavo katoliškega duhovnika smo omenili, čeprav meče senco dvoma na Ameriko. Verujemo, da jo je podal vsled iskrene skrbi za mir, kakor bi jo podal tudi vsak drugi pošteni katoliški duhovnik, čeprav so simpatije na strani Amerike. Govoriti o miru, v prid miru, je krščansko delo, ki je v polnem soglasju z učenjem Jezusa Kristusa. Toda po tem nauku se ne ravnajo vsi, čeprav na njega prisegajo in se hinavsko trkajo na prsa, češ, da jim je za "krščansko civilizacijo" in za "obrambo vere." Koliko je med njimi zločincev, ki izrabljajo nevednost navadnih ljudi, da bi jih pognali v zločine, kakršni so se dogajali v minuli vojni? Da, tudi ameriški voditelji poudarjajo, da delujejo za mir. Ce pri tem vsi soglašajo, posebno odgovorni voditelji največjih sil, ali je kje kakšna ovira, ki onemogoča upostavitev resničnega miru, kakršnega si ljudstva povsod želijo? Ali ni vredno, da se več naporov vloži za učvrstitev miru, kot pa za kovanje, vojaških paktov? Ali ne bi za človeštvo bilo daleč boljše in daleč bolj krščansko, če bi se več govorilo o miru, manj pa o vojni? Ali ne bi mir mogel biti zgrajen na iskrenih in poštenih prizadevanjih, da se odstrani vsa nesoglasja, namesto, da se s propagando, vojnim hujskanjem in izzivanji ustvarja čez-dalje bolj nevarno ozračje vojne nevarnosti? V razdobju petih let po minuli vojni smo, žal, pozabili na vse strahote vojne. Pozabili smo na strašne zločine, izvršene nad milijonskimi množicami, na trpljenje milijonov mater, žena, starčkov in otrok. Pozabili smo na mlada življenja fantov v cvetu mladosti, ki so padli v vojni. Pozabili smo na one, ki so odgovorni za pošastne zločine, izvršene nad človeštvom. Namesto, da bi jih po božjih in človeških postavah kaznovali, se jim dovoljuje, da zopet v temi nevednosti ljudstva netijo novo vojno, širijo sovraštvo in razdor ter skušajo pognati brata proti bratu. To so nevarni zločinci, izdajalci svojih lastnih ljudstev, brezvestni mešetarji z usodo milijqnov, katere bi se moralo izločiti iz človeške družbe. Ce bi se vsi ravnali po Kristusovem reku: Mir med vami, ki ga lahko v današnjih nevarnih časih sprejmejo vsi ljudje, ne glede na njihova politična in verska prepričanja, bi mir bil bližje, vojna pa bi že kot tiskana ali pa izrečena beseda pomenila sama po sebi zločin. Mir je stvar vseh navadnih ljudi, ker v vojni so in bodo trpeli navadni ljudje; matere, žene, starčki, otroci, mladeniči in mladenke ... To posebno velja sedaj, ko ni več moč misliti na to, da vojna enim narodom prinaša tako zvano pro-speritett), zgrajeno na krvi in trpljenju drugih narodov. Po 22 letih na obisku v rojstni domovini Milan Medvešek 39 V jugoslovanski prestolnici je lepo število kanadskifi povratnikov, približno 60 družin. Kako je s temi povratniki? Jugoslaviji sovražna propaganda trdi, da so nesrečni, da bi se radi vrnili nazaj v Kanado, da jih je jugoslovanska vlada za vse "opljačkala", da so mnogi v zaporu itd., itd. Da so nekateri povratniki nezadovoljni, o tem ni nobenega govora, posebno tisti, kateri so pred odhodom v domovino samo sanjali o "lepi domovini", o krasnih poljih, stezicah in gozdovih, istočasno pa pozabili na realno stran nove Jugoslavije. Veliko vlogo pri tem tudi igra, kakšno delo ima povrat-fiik. Če je bil navaden delavec v Kanadi, danes tudi v Jugoslaviji najbrže ni ravnateij tovarne ali pa rudnika, pač pa samo težak, delo težaka pa ni nikjer prijetno. In ne samo to, mezde v Jugoslaviji so veliko manjše kot v Kanadi ali v Ameriki. Na drugi strani pa ima v Jugoslaviji delavec marsikatero udobnost, ki je nima v Kanadi ali pa Ameriki, zlasti na področju socialne zaščite, bolnišničnega zavarovanja itd. In še nekaj. Če se delavec v Jugoslaviji v resnici trudi pri delu in pokaže rezultate, je zelo cenjen, odlikovan in upravičen do raznih privilegijev. Zanimalo me je, kako se počutijo kanadski povratniki. Bivši Kanadčan Jurij Matošič je nekajkrat izrazil mnenje, da bi bilo dobro, da bi se sestali s kanadskimi povratniki, toda vedno je prišlo kaj drugega vmes, končno pa je le prišlo do sestanka. Vsi ti povratniki, s katerimi smo se sestali, so tisti povratniki, ki so se dobro vključili v delo in razmere nove Jugoslavije in so zadovoljni. To vsekakor pomeni, da niso vsi povratniki nezadovoljni, marveč so mnogi med njimi, ki so zadovoljni ! Voditelja kanadskih povratnikov v Beogradu sta vsekakor tov. Jardas, ki je pomočnik ministra za zunanjo trgovino, in Jurij Matošič. Toda srečali smo tudi mnogo drugih, kateri sicer nimajo tako odgovornih pozicij, pač pa so industrijski delavci, toda izredno uspešni delavci. Kanadski povratnik Walker, rojen v Vojvodini, je bil že proglašen večkrat za udarnika. Dalje Stephen Šaljinovec, kateri je bil proglašen že osemkrat za udarnika. Legat Valentin je ;)o-iSlovodje neke cementarne. Jure Jurkovič je tudi udarnik, prav tako Anka Šaljinovec, Ida Waker (finske narodnosti). Peko Mitrovič pa je eden izmed ravnateljev rudnika in udarnik. Dalje smo na tem sestanku srečali Mila Tomaševiča, Bluma, Mrs. Gacinovič, ki je žena srbskega popa, in je živela mnogo let v Ameriki, Mrs. Mo-male in mnoge druge. Eden izmed teh Kanadčanov mi je dejal: "Mi, moški, smo se dobro vživeli v jugoslovanske razmere, kajti nismo pozabili, kako smo trpeli v tujini, zlasti pa v času depresije! Ne morejo pa se vživeti nekatere izmed naših žena, ki so bile navajene v Kanadi čez dan pogovarjati se po telefonu s prijateljicami, medtem ko smo se mi ubijali na težkih delih po tovarnah in rudnikih. Tudi naši otroci se ne morejo tako vživeti; nekoliko ne radi drugih navad in jezika, nekoliko pa vsled tega ne, kei" so bili v Kanadi precej razvajeni na račun očeta, ki je težko garal za njih. Interesantna osebnost je bivši Kanadčan Blum, kateri se je naselil v Jugoslaviji. On je bil 40 let v Kanadi in eden izmed prvih članov komunistično stranke v Kanadi. Bil je tudi v Sovjetski uniji, danes pa je v Jugoslaviji, kjer pridno dela in trdi, da se v Jugoslaviji gradi pravi socializem. Mož je kritiziral Sovjetsko unijo radi njenega stališča najiram Jugoslaviji. Dejal je, da je bil vedno za revolucijo, sledil Sovjetski uniji v vseh ozirih, a danes ne more drugega kot da jo obsoja, namreč kar se tiče njenega napačnega stališča do Jugoslavije. Ti Kanadčani so nam povedali, da se je večina povratnikov vživela v razmere nove Jugoslavije, toda nekateri so se vrgli v špekulacijo z nogavicami in drugimi potrebščinami in oblasti so jih "zašile". Tudi v Zagrebu smo srečali nekaj bivših Kanadčanov. Nekateri imajo dobre pozicije, drugi pa so tovarniški delavci. Srečal sem tudi mladega povratnika, kateri je bil rojen v Kanadi. On mi je potožil, da se ne more vživeti v razmere, posebno pa mu dela preglavice srbohrvaščina. Dejal. je tudi, da v Jugoslaviji ni take svobode, kot jo je poznal v Kanadi. Iz vseh teh pogovorov sklepam, da se lahko vživijo v jugoslovanske razmere v prvi vrsti tisti, ki pozabijo na materialno stran in delajo iz idealizma in prepričanja, da se v Jugoslaviji gradi socialistična država. Po mojem mnenju pa se je laže vživeti v tamkajšnje razmere kanadskemu Slovencu ko Slovencu iz Zedinjenih držav, kajti kanadski Slovenec je mlajši izseljenec, radi tega toliko bolj navezan na rojstno domovino kot njegov sosed ameriški Slovenec, poleg tega pa je bil do zadnjega časa življenski standard kanadskega Slovenca nižji kot Slovenca v Zedinjemih državah. V Jugoslaviji potrebujejo mnogo delavcev. Vsakdo bi našel tam zaposlitev, toda jaz ne bi nikomur priporočal, da bi šel tja, razen onim, ki so v resnici idealisti in bi bili pripravljeni pozabiti na nekatere materialne udobnosti, ki jih imajo tukaj ter se žrtvovati za izgraditev novega družbenega in gospodarskega reda. Preseliti se z ene države v drugo, ni nobena šala! Saj se spominjate, kako težko je bilo prva leta, ko smo prišli v Ameriko! Polagoma pa smo se marsičemu privadili. In ne samo to! Kadar živiš v tej I ali oni deželi 20, 30, 40 let, to j pomeni, da si spojil z njo mno-j go kapljic svojih srag in žuljev, ! da si ji dal svoje moči, svoja najboljša leta, zato se ni od vsega tega lahko ločiti, kot se vidi na prvi pogled. Da, življenje je čudno, življenje ni tako enostavno, kakor tudi nismo mi, razklane duše med dvema zemljama, tako enostavni kot si ; včasih mislimo. : (Dalje prihodnjič) Leona, druga hči Dolskega, bo Betty Novak (hči Antona Novaka). Ona je tudi mlada moč pri Jadranu. Svoj talent, kot se vidi, je posnela po očetu in je res zanimivo, ko človek vidi, da se naša mladina zanima* za kulturo. Vlogo stotnika Globokar ja igra Tony Mihelich ml. Globokar je tako zaljubljen v Leono, da se gre kar vtopiti—da, v vino. Tony je prav lep fant in zna dobro peti in igrati. A kaj ne bi, saj zna tudi njegov oče Tony Mihelič, ki je tudi že večkrat nastopil pri Jadranu. A sedaj pa grof Atems. V tej vlogi nastopi Pete Tomšič, katerega ste že videli v manjših vlogah. V tej vas bo resnično zabaval s svojo komedijo. (Marko in Branko bosta naredila grofa Atemsa zelo nervoznega). V manjših vlogah nastopijo: Mike Pinčulič, Tony Kolenc in Louis Smrdel. Ali ste sedaj prepričani, da bo resnično nekaj za pogledat? In vstopnice za ta proslavni nastop so samo $1! Jadrančani se trudijo, da bi ta predstava bila najuspešnejša, kar so jih kedaj podali. Če se spominjamo nazaj, lahko rečemo, dd; se je Jadran zmeraj trudil, da nas je dobro zabaval s svojo pesmijo v koncertih in operetah, kakor tudi pri drugih nastopih. Zato je naša dolžnost, da se udeležimo te predstave, tako da bo dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Na svidercje v nedeljo! F. Y-S. UREDNIKOVA POŠTA o sobotnji proslavi in prireditvah v nedeljo V soboto bomo imeli pomembno proslavo, takoj v nedeljo pa kar tri važne prireditve. Naj najprvo omenim proslavo štiridesetletnice našega društva Vodnikov Venec št. 147. Ta proslava se bo vršila prihodnja soboto dne 22. aprila v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7 ;30 zvečer. Za ples bo igrala orkestra Mickey Ryance. Vsi člani in članice društva imajo prosto vstopnino, za splošno občinstvo pa bo vstopnina 75 centov. Vabljeni ste vsi člani društev SNPJ. Če boste imeli v prihod-njosti takšne prireditvi, vam bomo poset povrnili. Torej, pridite! O treh nedeljskih prireditvah pa tole: Ker se je tako nerodno pripetilo, da so kar tri važne prireditve na en dan in ob^ istem času, svetujem podpisani sledeče: vsak naj se udeleži, kakor mu je najbolj prav in priljubljeno. Podpisani se bom kot delničar udeležil z mojo ženo Cilko otvoritveno slav-nosti doma na Recher Ave., najina dva sinova Stanley in Eddy pa bosta zvečer šla na ples, ki bo po Jadranovi prireditvi. Tako smo se sporazumeli, ker kot delničar doma bi ne bilo pravilno in ne lepo, če bi se udeležil drugih prireditev. Kar se tiče drugih naših Slovencev in Slovenk pa naj se udeležijo, kot že rečeno, kjer jim najbolj ugaja, naj bo operete Glasbene Matice, Jadrana ali pa otvoritve novega doma na Recher Ave. Saj so, končno, vse to slovenske ))rireditve. Za drugič pa bi priporočil, da se bolj pazi, da se ne bi ponovil takšen nespoi azum in po nepotrebnem povzročilo zmedo. Da se pa zadovolji vsem trem ustanovam, pohitimo in napolnimo vse tri dvorane do zadnjega kotička. Pri vseh teh prireditvah bomo prav gotovo vsi zadovoljni. Želim, da bi na vseh treh prireditvah bil največji uspeh! Anton Jaiikovich. Proslava 30-lelnice Jadrana Pomlad je tu, in človek se počuti, da bi zavriskal in zapel, ko sliši petje ptičkov in ko vidi cvetje, ki se budi. Ah, pomlad najlepša sezona v letu. Ne samo zato, ker je že zima za nami; tudi za to, ker nestrpno pričakujemo, kaj nam bo podal pevski zbor Jadran za pomlad . . . Letos praznujejo svojo 3(Met-nico s spevoigro (opereto) "Grof Cigan," ki jo bodo predstavili v nedeljo popoldne 23. aprila ob 3.30 na odru Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Opereta je romantična komedija v treh dejanjih, polna smeha, veselja, pesmi in tudi ljubezni. Prvo dejanje se vrši v ciganskem taborišču, drugo in tretje v palači grofa Dolskega. Vloge so v dobrih rokah, kakor se boste lahko sami prepričali. V vlogi Mare, Robertove redi-teljice in stare ciganke, boste videli Frances Godnavec. Njo ste imeli priliko videti v igri "Volkodlaki." Cigansko lepotico Zaro igra Stephania Cesnik-To-lar, ki je že dolgo poznana vsled njenega ljubečega glasu in oder-skih nastopov. V tej vlogi vas bo res presenetila. Zvita ptica je ta Zara. Marka, Marijinega soproga, igra dobi o poznan Joe Prime. Joe vas bo zabaval dosti s smehom. Branko je mlad cigan, zaljubljen v Zaro (da mu je kar slabo) igra pa ga Stanley Godil javec. Stanley je nova moč Jadrana, a zelo dobra. Roberta (glavna vloga), našega ciganskega ljubimca, a pozneje grofa Primskega, bo igral Tony Prime, njega smo že videli mnogo let v vlogah pri Jadranu in tudi pri dramskih predstavah v drugih glavnih vlogah. Kot grofica Olga, hči grofa Dolskega, nastopi naša dobro poznana pevka Florence Unetič.! Za njo ni treba dosti besed. Ona j nam že prepeva v glavnih vlo-j ga h kakšnih 12 let in pri vsakem ; nastopu nam bolj ugaja. Vlogo grofa Dolskega igra Anton Novak, ki je že tudi stara pomoč pri Jadranu. Njega nismo videli že mnogo let na odru, kar je škoda, ker Tony z,na uobro i peti ill tudi odlično igrati. NASTOPI V OPERETI Otvoritev novega doma v Euclidu. Ohio Euclid, O. — Težko se pripravim za pisanje, ker moje roke so težke in trde. Zato rajši či-tam, kot pa pišem, posebno sedaj, ko imam več časa, ker sem penzijonist. No, ob tej priliki pa želim nekaj, napisati o otvoritvi našega novega društvenega doma v našem Euclidu. Ta dom bo po novem imel ime: American Jugoslav Center. Nov dom, za katerega smo imeli velike skrbi, dela in stroškov, se bo slovesno otvorilo v nedeljo 23. aprila. Pričetek bo ob 1. uri popoldne. Po otvoritvi bomo imeli velik banket, po banketu pa ples v obeh dvoranah. Igrala bo dobra godba Mickey Ryance. Prosim vse moje znance in prijatelje ter splošno občinstvo, da se udeležite te naše velike proslave. Ob priliki pa vam bo- Anne Safred Dobro poznana pevka b Matice Anne Safred v v rine, kot jo bomo videli njo nedeljo v opereti Gospo Nituš." , .. Lira Operto poda Glasben v Slov, nar. domu ns „ Ave. Pričetek ob __—--^ d) mo povrnili, kajti dobro J ' ^ pomagamo eden drugem«-skupnosti je moč! ^ tej Kot staremu prebivalcu ^ okolici mi je znano, ko so tod bile še slabe in je vsod je bila tema, tu pa ^ stak kaWma W&L je bilo Slovencev se pr ■]{ toda gledali smo, kje bi ali pa zgradili kakšen s ov ^ narodni hram. Pa smo ravno na tem mestu, kjer • 1 Tn le D* stoji nas novi dom. ■> neko staro poslopje, ki je lo kot zapuščena cerkev. ^ slopje smo začasno preur Slovenski društveni dom. tem smo pred leti prizi precej lepo poslopje, ki največ kot pivnica z ma rano odzgoraj. imeli dvorane, ki bi odgo la sedanjim razmeram-^ tista stara dvorana je Radi dala v staro saro. gg srfio je tudi likvidirali i )stavili v njeno mesto po£ razn moderno dvorano z vec prostorov, kuhinjo, točilH^^^ Kot sem omenil, je to liko denarja, truda in s ^ ^ Upam, da se boste odzv mu vabilu in v nedeljo • la prišli od vseh strani na^^ ^ nostno otvoritev, ki bo uri popoldne! Riževe, krvave in klobase ter vsakovrstno doma P svinjsko meso dobite VESEL QUALITY MEAi jgge 14340 Si. Clair Ave. - ^ Dostavimo na do_^ more convenient than ever before! * new 1950 crosley REFRIGERATOR with exclusive worksaver design Modal CB-11 $359.95 NEW LOW ___________«. mod'" now as low as $199' The new 1950 Shelvador is roomier—up to 23% mo^ refrigerated space in the same size cabinet—easy All use, easy lo reach, no stooping clear to the floor, space is at the "convenience level." And there's a new casy-to-clean "ButterSafc' individual temperature control. Holds a full poun^ butter at the consistency you want for easy sprcadm^' Up to 70 pounds of frozen foods fit into the with lid of freezer compartment, including 8 i*)unds of icc cube®' • There's a new rearranging shelf, a generous-size holder and not just one, but two vegetable crisP" # Come in—see it now! ♦Mid# only by Croslay. T, M. KM- U« S- Vcllvr I'roducls for llappivr Living STAKICH FURNITURE CO. . Qudlity at a Price — Easy Terms IVanhoe 1-8288—James D, Stakich—16305 Waterloo 21-aprila 1950 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 TO IN ONO J. Steblaj koncert zarje Preteklo nedeljo je podal zbor pod vodstvom Mr. Jos. V. fabca svoj pomladanski kon-ki je bil uspešen v vseh "zirih. Kot posebnost je bil na-Miss Josephine Klun iz 'ttsburgha, Pa. Vse zborove točke so bile do-2^ vkljub temu, da številčno ni močan. Občin-° je posebno navdušeno spre-® o šopek partizanskih pesmi. nebi? Saj so se rodi-^ dobi strašne borbe našega aaroda za svobodo. Ko so peli, gledal obraze. Kar videlo da čutijo s pesmijo, da prihajajo glasovi od srca. se jim Na Prav filer kor programu so bili dueti. g, . sti zapeli Sophie ^'■sich in Alice Tekavec, ka- nv Josephine Turk in To-gg ^rušek. Seveda, krono od-Vselej Jennie Fatur in , Kokal, ki je nastopil tu glas 1 je pa tako fant od fa- ^ solospevu. Jennie poseda re, III ima srčkan nastop, ''rank j Je pa še zavriska, če 1) ® V četverospevu pa so ,|, ^Pili: Albert Fatur, Andy jv Frank Elersich in Kokal. v^^^^nost pa je bila Joseph- bifore you borrow ^0 buy a home get our low rates and ^Hpful terms ine Klun, ki je zapela celo vr sto klasičnih in narodnih pesmi. Poseda lep, močan glas, ter ima očarljiv nastop. Vsaka njena kretnja je preprosta, neprisiljena a tako gracijozna, da je takoj osvojila srca navzočih, ki so ji navdušeno ploskali po vsa ki pesmi. Prelepa je bila za ključna točka, ko je pela s celotnim zborom. Kakor vidno, so vse možnosti, da bo uspela v svojem prizadevanju in to ji tudi pisec teh vrstic od srca želi. Prav dovršeno je podala par točk na klavirju Mrs. Lucyk, ki je tudi spremljala Miss Klun. Modri izreki če gledamo lepo dekle pravimo: "Strašno" lepa je! Če lepo zapoje pesem, vzkliknemo: Grozno lepo so peli! — Fejst so jo vrezali! Pošten moški, ki dela, DOBI KUHINJO IN ENO SOBO. SI LAHKO SAM KUHA IN IMA PROST VHOD. Vpraša se na 5609 BONNA AVE. »OUNO^ Za cementna dela KOT PLOČNIKE IN DRIVEWAYS • pokličite JOHN ZUPANČIČ 18220 MARCELLA RD„ KE 1-4993 URADNIKI DRUŠTVA CARNIOLA TENT 1288 THE MACCABEES Častni pred. Thomas Mlinar; Preds. Joseph Babnik; podpreds. Matt Kern; taj. John Tavčar; blag. Louis Pike; zapis. Ivan Babnik: druga uradniki: Paul Praust, J os. Drobnich, Frank Jazbec, Anton Debelak, Frank Smole, Frank Maserko, Jack Subel. Nadzorni odbor: Anton Zupan, Frank Jazbec, Paul Praust. Bolniški odbor: za Collinwood Thomas Mlinar, za Nottingham Matt Kern, za St. clairsko okrožje John Gerbec, zdravnik. Dr. J. Kern, zastopnika za Klub društev SND. John Tavčar in Felix Strumhbelj. Društvene seje se vrše vsako četrto nedeljo v dvorani št. 1 ob 9. uri pred-poldne. Društevni urad v starem poslopju SND, soba 5. Uradne ure vsako sredo popoldne. V BLAG SPOMIN OB TRETJI OBLETNICI KAR JE UMRLA NAŠA NEPOZABNA SOPROGA, MAMA IN SESTRA Mary Poje rojena LAMPE ^^OJE MILE OČI JE ZATISNILA ZA VEDNO DNE 21. APRILA 1947 LETA. Tri dolga leta so minula, odkar si zapustila nas, črna zemlja Te pokriva, ran izbrisal ni še čas. Na Tvoj grob bomo položili cvetočih rožic šopek lep, naj bo dokaz ljubezni naše, da nam spomin je na Te svet. Enkrat bomo se združili, srečni vsi nad zvezdami, v blaženosti združeni. ŽALUJOČI OSTALI: VINKO, soprog VINCE, sin MARY poročena GREGORČIČ FANY poročena LAHOWE, hčeri MRS. JENNIE ZORAN in MRS. FANY HENIKMAN, s