63. itevilko. V L]ubl)onl, u pctek 11 marca 1922. VI leto Izhaja ¥sak dan popoldne, Urcemll n«d«ll« to praznik«. Inseratl i do 9 petit vrst* 1 D, od 10—15 petit vrst * 1 D 50 p, večjl Inseratt petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, prektici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe besedi /5 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI divek posebej. Vprašanjera glede inseratov na) se priloži znamka za odgovor Upravnlstvo „Slo*. Naroda1' la „Ifarotaa tiskam«*1 Snaftova ulica st 5, pritllčno. — Talclon ftt. 304« Urtdttlitva „SlQ¥. NaradV' Haii'svi uim iL 5, I. nadstropiO Tela'OTi &t*v. 34. Dopisa spregom« la voditsa ia in zaintao frankovane* &«3*r Rokopisou se na vrača. ~t£SJB ■T Posamesna šte^Ska: "5£S v Jugoslaviji navsdns rJrvj » -> o, nadalje 1 a v Inozemstvu navađ^s Gni 1 ©, nedo3j<3 1-25 O ..Slavenski Narod11 velja v Ljubljani In po poitt: V Jugoslaviji: V inoxeuistvui cefoleino naprej plačan . D 90-— ce'oletno......D 156'— polieuo......., 4.5*— poli etno.......78'— 3 mesećno.......32-50 3 mcseJno......39'— 1 . ..... . 7:0 1 ., .......13'^ Pri morebltnam povisanju se imi dalima naročnlna doplacitL Novi n*rn<;niki naj roSlieio v prvič mro*nim> vodno 9CP" po nakarnid« Na amo pUmcna mro. ih hre' posla ive den.n:i je rv* moremo ozirati. Dr. M. a: Klerikalne metode« (Dopis.) Klerlicallzem Je nastavll Slovencem novo mrežo separatizma in jo nabodel s sočnimi vabami najnižjih instinktov mase. Nadinodri, v tisoč-tetni zvijačnosti izvežbani ribič je razpel iznova rimsko mrežo preko čistih voda Slovenije. Kako imenit-no vleČe mreža separatizma: kar trumoma lezejo vanjo nazadniaški korenjaki. klerikalni raki, sramežljivo smukaio vanjo zlate in nedolžne ribice »kulturnih delavcev«, nerođ-no kobaca po nii avtonomist'čni som, elegantno In elastično se vijeio stare avstrijske iegulje. na dnu pa krmežljavo kimalo leni krapi in se le za hip živahneje zsraneio, če švi£-ne rrrmo kornrrrističnn ščuka. Pr?ka-njeneea rimskeea ribiča z nenasitnim in vseprebavnim želedcem prav nič ne moti. če ujame včasih samo kako lirieno žabo. ali k večjemu psihija-trično krastačo! Crna mreža se je začela Iansko jesen nevarrto trpati. Potuhnieno so se plazili klerikalci. se pomenliivo sno^lcdovali in na tihem stokali: »Kaj bo. kai bo. če sreča Dolitič-ra pamet slovenske naprednjake? Če slovenski naprednjaki zaslntiio skrivnost in umetnost moderne boi-ve taktike: razdcliti armado na krila in od več strani udariti na sovraž-rika, a iriejo koncentracije prestavi-ti v končen smoter, poraz skupnejra sovražrnka?« Med tem pa so se njihove šance znatno zbilišale, ker so znali sr-ret-no in prebrisano izrabljati v svote svrhe vsak neuriieten dosrodek, kl je razburfal našo iavnost. Tuđi vpra-sanje naših bolnic so pretkano Izko-ristili v svoje umazane namene. Takole so kričali: »Srbi vas ho-čejo imičiti. Najprei vas sistematično, materijalno in kulturno oplenijo ter pahnejo v nizino Macedoncev. asimilacija beraškega ostanka se izvrši sama ob sebi. Sedai so vas oplenili in izstradali. ko je prlše! tre-nutek, da poginete, vam ne Drivo-ščijo niti človeške smrti in pogreba. Zaorli vam bodo bolnice, da se izte#-nete za plotom kakor earjevi psi, da vas pokoplje koniederec. Doienčki, rodeče matere, ponesrečeni delavci. vsi za plot. da poginete brez Domoći in zdravnika!« Kdor pozna dušo mase in nie občutljivost za Kotova »impondera-bilia«. se ne more prečuditi rafiniranosti klerikalne psihologije, s^t^-.r ^ zatreti v naredni duši zadni.o Vo-v ninico državne ideje in nahujskaii zadnjega hribovsl'eea tepCka ure ti enotni, narodni državi. Resnično. skandalozno je zapi-ranje iavnih bolnic. A kdo ie kriv? Ali resničro Srbi. res^i>o r resnično ta prokleta JiuroslavHa. kakor hujskaio klerikalcl in niih kupljena separatistična iata? Pridružujem s? samo iavnciru mnenju vseea razsodncea in pp.^r^'i-nesra cbčinstva. ki fe ves čas za^le-dovalo s strahom in erozo brezvest-no gospodarstvo klerikai-c^a ražima. Ta siimaci-'a na?pođ!°:Š2 Vleri-kalne korupciie te morala rrei ali slei privesti do katastrofe, ki ie iz-bruhnila baš sedai. Strck^vn'aki in zdravniki so vstanu. r ^-^'-"rn—7ti dokazati, da .ie sarro ki^r^cal^f režim, samo rjerrov POiitični eVsr>o-n^nt v ^Zdrav?t\'erirrn rćs^n za Slovenija* in referent za banice, dvorni svetnfk dr. Franio Dnlša^. ta nodedovani jrreh kler'-'aln^^a r>ici-l?a, zakrivil Vnltuml Skand?! zanira-nia slovenskih bolnic. Koliko tiskanih in pisanih spomenic. koliko croto-vih načrtov sa nrn^Urii etr^1*^"--njaki in zt5raTv*n!ki hivJhtrm klerTlT^T-nemu dežslnemu odboni. d?» s* sc^1-da nova, mjerna rmoboln^n na Studencu, da se razširi !jublian«ka bolnica in ooremi r 7*i^--^r-^-'^" fnstftttt'. da se zeradno hiralnice no deželi in se tako razbrerrene dn?rr? javni zavodi, da sf ustanova de?*>•-! dobrodelni zavodi last^o ekonomijo, da se umobolm'c? nri^l^nj ko|or-n>% kier bi breznla^no delalf sicer zdravi bolniki. Ponovno se i« rsM^v^io, da se nostaviio samo strokovno ir-obraženi ravnat*!it. nnravltel'i m ekonom! na čelo zavodov in podie-tij. a ne politični eVr.nor^^t? hrt*y vsaVe sposobnosti, brez ekonomske dalekovidnosti fn praktične ra^cn-j-nosti. Lastno tkainico nlatn?, l?**n^ pekarno. mesnico in ledenico. ?7delo-valnico mfla. lastne delavnice ra različne strofe (nleskariia. rr^ha^I-ka za brušenje in Donravltanie in-StnTmentnv itd.). vse to so strokov- niaki in zdravniki zahtevali že pred vojiio od klerikalucsa dežclncea odbora, ki ie ime! ciovolj časa in sred-stev, da siiajno in takorekoć za-stoni razširi in izpopolni de-želne dobroclelne zavode. iJolniki, zdravniki in usIlu! enci bi zdai uživali dobroto lastne cenene ekonoir.i-ie in arrovfcaci«?. Prihranilo bi s^ toliko clcnaria, da bi ne bilo treba sanirati nofcenc i-olr.ice! Vse proiš-ni«?, predlo.re in zahteve je crincipi-K:\no zavraćal klcri'ia^ni d^ž-lni nd-b'.>r s cinično frazo: 2-z:dn! In v svebodni državi nai se nadaljuie klerikalna korupcija, uo-sr>r?''?.rr.ka n'etcd?. lenobe in beraci-;e. Pari lembo. Fama da si nr'st*^, in redila te br> ć^'^vvn Maeaina! Vsi zavadi nai zai^innio sarrio iz državne blaenfne, a ne iz privatne inicijative in dobrodc-nnsti. iz r-rivntne de-lavnosti In pr-aietnosti! Prnva nai daje, iFtočasno nesc>ično Šciti vse one. ki io «icer noceia roznsti! Pr-žava se mi rrlnh »zrrerrcri v eno sr.mo veliko hirslnico, ki nij r.r?a-nlzicfl Ienobo. hrani in rasi? brez de-■ a nohaiVu'r.ć^ in proti isti t»r*iv: nulr.kaioče dr7?.\ii?n« - hTra-ce. T?es, vzomo je to klerikalno ćrfavpslov-ie, ta klerikalna drzavlianska vzfroi#a? A kaj bar.9 k!erik?lci seciai iznašli, ko Mm ie vlada frvils* \7 rok a.^rtacijsko sredstvo bolnic? Stavi mo, da bodo skoro iztaknili kako novo k^st. ob kateri bodo ieli fr'odati. L . * r' S - ^ ■ 4*^ & %s& iM i t -'čik .v. ■ >■ -r* *^i*L M biku* Očki&m Bruno Astorl, glavni urednik tr-žaške 2>f:re Nuovc«, priobčuje svoj^ nadaljp.e poiTvcdbe v Heo^radu in piše rnovt o BaroŠu. drtlkaioć so tuđi rrc■>nod*trskesra vnrašania. ki ie v zvcz; ž rpim. Italijani srnatrajo za najvc^!.» tcz;;očo to, da se na iutro-j.Iovć i-ki strani označa zrano pismo bivšena itaiiianskecra zunanieca mi-nisira Sfr.rze kot interralen del ra-palls;:e no^:dbe. V licocradu izvaja-io, da to pl*mo ni samo eo!^ ohlfn^a. ii.arvej da nredstavlja pravi dokument » fonrrlno obvezn^^rio ne sa-n"o «r-!':-.Šn*!Ta z.na':r;a. amnak čisto do!oj?no in dstail'rano na tooosra-fiCni :T:rt!, ki ie priloženi pismu. Ka-k^rb^ro se r"\čvf% eovn^iti o rf?Tr" ': vprršanui, rava'aio politični možio vseh s*r3r;k rdnako. da treba n?:r/i-ćn;r-* pricrti izvrše vati dogovore in ranrt!?rko p^-T^bo anlic'r.^ti tuđi s priloženo kbvzu!o. »TzroČite nam barrsko rr?c+?ri^w© in prtfm pr:c!e-rrn do ra*r:h d^rovrr^v: do prfsia-n^ks bdrnt* ali kar bost<3 hoteli. IrrT.rro velike zal^^re blaca. s kateri-rr. 1 re r^orer-o riik^m^r. ker r»v.i i* rrnrie raT;rto. Svo'^a* srr.o fmeli $11-črn *r-rr zAvstri'O e!ed* živine, ri mala Sr>'ia ie trJ'^at vsitp^I.t. in ie k*>T'čro zmac'ala. Žmarci i b^^no tuđi ?^a* ^n^ra^i Vam.'- Autori ie ero-voril rt£d?:je z nrkfm jT'eoslovenom resnfea in evronsJcecra duha, ki ima mrp^o irrfrc^ov v Italiji in na Jad-ranV'cm rorn. Ta po nirm ta''"i rzračeni Ju^o^loven io r^k<*l tole: r'v. srnrrat* situacijo in ljudi, mo-rrrn vam nr-vednti, vi se Ben^rrrd ^9 bi rn^^el r»'Vr*?r odp^vr-^ati !^*ir-^-?ker^TT r-rT!*tari$čt!. n r^n'e^.^^a i"t*r?«n. nko p---.Tj<:ii hsrrŠVo r»rrstani?I:i .Tt:-co?Tavii?, pr^dvsfm rrd? teea. ker P>nrns nf 7ndr?ča rtotrebam Jueo- o"^h^^v?t\ se vse re.^ke nristani^V« obf^žnr*?^. Hm«*1!? hf JiTrn«Hv"*a. kf»r b\ im*ia Pr^rr?5 in k^r ^^ se rrn-rU rpsln^evflti vri-^t.iti'c^o. T^ čns n^ b\ lf?!;ia. vsled ko^cii'-'^Titnr^t'. VI H r^iboli? vn];-v-*>!a v Jn^'^-vni. ?m?la ?2*. da ^e pfirmir.i jrojnodarsko z rvromno kr>- rfnf»/> ?+ HY^:1 ('^♦fln. V^jVfl lv+rz~<- la jucoslovensko nacTHna1no fiustvo in Jugoslavija bi doiirincsla rada vra žrtve, da si zjrradi nemudoma primerno prlstaniSce ns. \vžv.\ obali in v*;a jugosiovenska javnost bi fl v seri i rnoeni rrcr.re"? . a!a \"«.rtk po-r!:us italijanske trenvskc pencrr«TCi-ic ra Balkan. Mojjoče bi so zgodila. da bi fr^istr-vska prcna^ct >st rai^ rrr?nn!a barsko* prfstanMčc v zrak, netro da hi srn iz ročili Ju^nslav^v Jaz kot Juprsloven. predv^rm Vo< trgovce, bi b'l tcera !e» vesel. Tako b4 5^ mi konćTv> odl^.VH. da e\ 7-iJracii -rro svo'e pristanišne. V ozk! z\qi\ z Paro?*m Te ro-srodarska vojna, katero Itnlilani f.n precei rro*n:"» občutijo. Astnri je sli-5n.' pnrovro, da Jncro^nve"! i«? r t^-p!^>o nobenecra crrspodarskccra do-govora z hnli:o. drv!rr n? b^d^ rar-» remena vra ir»»sr»"K.l?.r«;Vn vpr?^a; ia. Pa se rrui to d^kafe. se mit i^ navede! v prvi vrsti docrovor irlede Hb*v lr-v«, ki ie rir! nirra^i'en kn: m H**f-on!h med ohema državami. V Peo-tfradt? gra Š ratificirali, na £• tuđi še na boda Takr> bi se zcrocii!^ tud- z vsnVo dntgro T^n^rn'ho. Ht> hf se t'tdi povoVno sktenHi dotični po* irovrri. Nad?.H*5 J? izvcdel Astori. da i i* f'H;?1k?l TrrOV^V''11 b?nVo '7 T-f-Ij v Splini dobila odklonilen odcrovon na svojo rovo nro^p«o c'el*? pto<*&-'> deviz, dasi je fzrolniln vse zakonike določhe. >*ko bi bilo stvlai kr>^ Hčkaj bci^'h odno^ni^v z Ttaliio. bi fn u. nr. ne bile zadele radnic ono-■ip.'o erlede uvnza tn^o kakor so 10. FJr» !'M mz- M. Z. Par onszk t DsSema Jmlelu". Z napeta radoveđnostjo in S« bolj b strahom sem pričcikoval vprizoritve >Hamleta<- Ker sem bil bolan, sem predstavo štele eedaj inosjel obi sk a ti. Prečoj prijetno sdm bil pr©?enečen in moram reci, da si od režije, posebno od ansamblskega igranja nisem drznil toliko pričakovati. Ni sicer dosežftn šo i7rrden višek, a vendar je bilo vse dostojno, pripravljeno z razumom in Iju-beznijio. Vsi Eodelujoči so tekmovali podati kcir največ mogoč'3. Poznalo so je, da 60 si bili režiser Šest, Hamlot - Ro-poz in rsi drugri na j(asnem o tem, da fcre dobiti eli izgubiti bitko na polju naj vis je dramske umetnosti in da bi bil poraz kulturna sramota, ki bi Idgla na zavest vsega našeg* kriška stre-mečega neroda. In doživel s©m rcdki sluoaj, da, s© je tuđi občinstvo izkaw>v«ilo popolno-ina vredno. Bila "Je nedelja, >izven<, rledalifče prav do zadnj'dga kota na-i-iro ljudi Tmjrazličnej5ih etanov, izob-ražencev in preprost^jših. Pa «0 Ttun v rročem vzduhu eedeli do zadnjega Fortinbra«ov'?ga verza koncem igre kp kor v cerkvi — skoro negibno. z o&-mi in uS^i takorekoč priklenj^ni na oder. Šesta in tovarišev trud ni bil za-m^n, Shakespeard je vklepal t srojo Fi1q slovenska srca kakor že pred 820 loti britanska in odtlej »rca skoro vseh narodov no tri tja med Japonoa, Enkrat- ni poskus poldoraslib f»ntov, bedasto se smejati, ne de bi bil povod za to, jo občinstvo čnergičao odklonilo. Ob_ rabljena splošnost je, a vendar re*nic-na, da Je treba le dobre r?žij* in igre, pa ima gledišce vredno in hvaležoo občinstvo. Če zaveje z odra res duh umet-no^ti, bb mu izrer>a ne ubrani niliće. 8e«t je dfsl >TT«Trih5te< igrati brez kulis, pri skoro v^dno cnaki po/ornici, nbstoječi iz crnih zaves. Neglede n« slična poskuse mođernega čawi je >>ilo to pri nas potrebno, ker bi se biln i gr« sic«r zflvlekla gotovo kar za rar ur in bi bili morali veceno *e par kratkih a zato ne manj vpoSt-Pvnih prizoTor Žrtati. Glavno izpremembo je opravljala rftzlična osvetljava. Vendnr M <\ bil želei ^emlntjfi vseeno šd kak innk^su-jog< prrdmeit na oder. Zelo blaarodejna Je bila na pr. razvalina, med katere vrata, se jd postavll duh H«rmletov#g* o?eta. Ta prepro^ta slikana stena je da-jnla dubu učinkovitost In poš>i5ten okvir. Na terasi bi si bil z>M mesto prospektne črrrt zavede »rladko nočno nebo; zav^en mi je motila čut, da smo )K)đ milim nebom. Enako v ipx>b«rskem T.riaoni. V prizoru, ko isralo r>red kre. lj«dn, bi me dtlo raspravljati o tem, jeli dobro, da sedita kralj in kraljioa čisto spadaj (na maskirani suflerski Omarici) s hrbtom proti občinstvu. Če \o ie tako, bi moral biti nre^tevljalec kralja poseben umetnik, ki bi ^nal z gibi hrbta in ramen teko zelo izraziti •vojo nrepađenost. da bi re bili prav ni« radovedni, kak5en ohras dela, ko vidi na odru portret *vr>;> lastne r»re-gretooaftt Pa naj bo. Na ysak način bi pa prosil. da so Harulct vIpžo nekoliko rrfirtj ob levo rno.io odre. \>a l;*va tr<*-tjina oboinstva }© videla eamo niegovo no?«5. mi do V.olrna, dru^i š.» nun.i. Iz levih lož fo Ijudje etegovali vratove in po r-hr^flli ^z bariirro, a. ni clo^H po-mnsjnln. 71r».«(i uf, ker so f!\ in O!?lijo T>o"tavlli tri.> ali žtirje dvorjiniki. Č0 :;o lira kraljo-veg?.. ni vi>'et;, jo dvojno potrebno, da v.°nkovrročeno po obnn'S^nju kraMi KLirdlifl, 1.^ ir\ro io nio°;očj? hrrjj rTn.^pi.^nnrfra urirjtn utr-f ti noridno-t Klavdij^vera oHrazi. ^^o^^!a g. rr/i«">r terra n?tlo?tat3ca. v ?i-tnirrPT":i ITnTr!^;i. ni z?""ril. kor ?^ri fkušnjah sliu^^jno ni nikoli «©di?l na levi rtmni «r r^m jačini že ime Cnnkar. Vrndpx jo vč,n«ih m*«t«. Ko frr? Hftmlet k mnteri, pt^ivI: >N* roka, jezik raM nnj bodnle.« To j© sic*r ler»o pov^ano, a dpleko ne d^»s*-pa nemskee:a prevoda: >Niir red^P will ich Dolcbe, krine branilif*n.< Njeeik bodalo (samo eno) rabi«, kar na« -BDominja le na »Spičasti jexik<, ki je nekaj vsakdanjega. Izvimik im« do-to»s<*đpo i?to. kffkor npir«!ri prerod: >1 will si^ak drerejer« to her. but nso no-ne.c C«nk*r ni anal anpleško. Kaj, ko bi Zupančič prevod nekoliko pregle-dal? Foratio flTorsHJo) je jk> tscor svota knan ▼ tej Oblikl imena. Ce »lišim >Ho:."?!tio', rri rs^Hjac"li? taknj odgovori: IiamU't. Sl^kesprtire. Cflnkar ga imenuje >llorarij.< To s« mi t<\\ ravno tako. kv\ Pri t«*m y\ C-?>k.ir vendar puš^-a >B?r-iir„nloc-t?i in >Fpanoisko«-tr,. dva nev*-i,n<^ cr}■'•-*{'*{<. y"T\ mini. Po^or; jo bil visok* ča^ti vr# s k.»kin rsziip^Tiim s-^^tovnni^m j© pred^l^l svojo ogromno vlopo, ki ž« na *pomin pl.nvl.'n iiude r^Tit*v». Glavna ?ivfi« pa j<» bila, cN ni bil d^kla-?n»-tnr. pto opi olovrk n.unl^t. v kat^r^-ga je 5hf»k^T>oar« v!il iubroj laatnih razor^rnnj nid clovr^rvrrn m of^h^mi, in fi j|^ v tej prikriti obliki la.i&n-l trp*-kost, ki so j© 7, lt*ti ve vse bistrenosu Haxn-Irta ja^4^o putlainl. Vt'acib ara j© vlo.ca skoro nreve« prevrela i u jo v svojem oirn \\\ K-ftk ■st^vpk povoril hi traje, n^jto ie bilo dnbro zr>- po je pri tnn Ts-roc'i«.-^ p,-»v fo ?o .^ le p^rkrat. "prl-petilo. Eeči moram, da setn že na n«k-terera veKJem odri videl Hamleta, ki daleko ni i?r»se::el I\oroza. Vsi'dnigi ^o vodihii vlogi prj.v dobro, dobro ali vsaj dostojno »eitim-dirali. O Poloni.^u pekaj. Loftrik. uififT 7flCTiPi3n, mi cn je prrver na tepcevsko kr»rikir*»l. Tndi mi ni upadala m«9ka, ki j*i bila bolj n etarega krojaža. p^pro ra lorda komornik**. Navađno dujrio pnlcniia i of>ctitliivo vpanjo^tjo, s sivo tiolfio brado, kakor jo ima aa pr. Pa'4ć. Tuđi krafni ilustrator ShaL*w-^»earJA, John Gil!>€rt, j*» ri^il Pnlonij* tnko. In PMouii j«» t^r<*r 1» rn Tlam'^t«, ki s« mu livorian^ki lim'"* a !a f'nloni-11« v svoji vc^«i usluinofili do viAjih <>4 ^tcji jDfi^ijo i a jih Baniftije. 7a M tudl vloi^^ Pol^niji (^ei. «li b<-> m«*»i priiuti rudi trkflj v vs^rn pritrjevah in jja i^ra*-?a, nili oblaJc THvlohen kanali. Kom^i Po Ioni j pri*rdi, ^a praia, nii; isti ob-lnic pmvz^T»r.iT po, da dvorja-n Polonij y*3 to potrjuja in li mu potrj«"val hidi, 5« bi Hiunlblar«*n<. Polrnij mor* £«# iftto i^jiflMati prlHć-no tva^titt.itv. k^r bi s4rer ne raaiimeli velikeca spr^tova^ r.jn njrrovih otrok do njepn.. Copr^vv 30 lc? sr^tlnja int^!icropoi, jo vrn.-lAr V^y-ici pr^irigan — H&mletu pr«vc>da ni k*-b§ ter»rav mu jo njejrov* blaxno«t takoj snnkljiva — in jtho irku4on mo*. Mislimo ld na krasne nAiike, ki jih daj« sinu Lamu. odhajajo.VTini r ?axi7i» \ snk so^a bi »« STnš?l teh stih^v na. p«-m»t na-u^iti in njih emiFel pri podobni prililci VTx>ral»iti. Tn kako hrihfno navodilo daje filuqri Rnjnnlfiu ra pravilna •poKnanj», kako «o mladi guspnd ▼ Perini kreta. Poloniij ni toves, ne.jro izku-šen mo« i a izku^en dvorjan z v*o ab-solutno uslužnoFtja kralju, nai l>o krulj dober aii hudoben. in * vbo «la-nilo s* je priznati Albanijo kot neodvisno državo. Kot kandidat sa naiega poakuiika v Tirani imenujejo Ljubo Ne-liĆA našega gen^ralnega konzula t Trstu. Ker pa v Albaniji Se nlmajo vla-cJarja, kateremu bi naž poslanik mogel irnočiti svoj*« akreditivne listine, bo ▼ Tirano poslan za sedaj kot odpravnik pošlo v generalni konzul No stas llić. r= Zakaj ne gre Radić r Beograd? faani Angleski list >Timesc je poftlal Y svTho Informacije v nado državo kot tkoeebnag^i koreapondenta g. Lumhyj«i, fci med drugim posetil v Zagrebu tuđi Stjepana Radića. Lumhy je o svojem razgovoru obširnb porozni svojemu listu. NaizanlmiveiM v tem porocilu js ©dstavek. ki so tiče vzrokov, zakaj na gredo Redićevci v parlament v Bebu grad- Radić je med drugim navedel ta-le karakterlstičen vzrok: >Ed«i iztned glavnih razlogov, da ne prem v Beograd, j«l.Uti Pašić^-im obljubom ln bi f*e približnli vladi v Beogradu, bi Jaz nikdar veo ne dbbil roan-flftta v Hrvnteki . . .« S to izjavo je is-dal Radić ?ebi in svojim tov arišem prav plabo spričevaJo: priTnnl jo, da ni*o Idej© tište, ki narekujojo hrvatsko radicevsko politiko, xnarv©Č navadna Spekulacija. =a Rcški dogođkL Na5 poel&nik r Pragi dr. Voćnjak jo izjavil uredniku > Vinkovci«: Popolnbma nemogoće je loČiti Reko od slovaii3kega zaledji. D1 AnnunzHeva pusto Ifcvfcćina je imela sa m^to strašno posledice. Nobeno pristani ško mes to ne more žive ti samt> od romantike. Mirovna konferenoa ni mogla resiti re&kega vpraSanja. Vsi nacrti *o sli za tem, da &e vstrari reska driava z znatnim istrskim tKEemljj«*m, toda ti na£rti so propadli. Končno se je vstvarila ▼ Rapallu mala reska državna, tatere bođoenost je bila v^edno probi*-jnatična. Zadnji dogodki pa so vat vari 11 novo situacijo. Jugoslavija ne more pri-voliti, da bi s^ zmanjSal minimum ra-pallske pogodbe. V bodočs mora biti izkljueen« vaaka pu-5tolov&čina, ki bi ftkodovala i talijansko - jugo« lo venskim Odnosa j em, se O prevratu na IMd p!5e >Rije-Ud Glasnike, glasilo roške jugosloven. rfee stranke: Dnevi groze in krvi se po-i>evljajo od Časa, ko Je JelaČićev polk bivfte avstro-ogrsk* monarhije pokaza! prve znaJro notranje slr-boeti nekdajj »Una habsburške monarh i te. Od takrat 1» preživela Reka trairi?iie 6ase izdaj-niSkoga prihodA italijansko voj^k«, proganjanja in ^verska ubojstva fran-eoskih fet, D' Annunzlj«, prihod in nje-ffov režim, božično dftgodke 1921, za-đwibo luka BaroS in zadnji prevrat List pravi nnto, d.i »o marsikftj zakrl-vili tudl na5>i ljudje, posebno pa neka-teri posam^irniki, Ki fo ijG^rfi!! vidljivo ulos^o v bivšem enšaško-resškem narod-nem veću. Po volitvah v konstituanto 24. aprila 1951. kjer so igrali ravno reski Juc:oopu-stiH in predati oblnst v roke g. Zan'dlle. Vedell «tk>, doMrnvno nam je bilo znano it^-lijaTi«ko mi§lj^nje g. Zanelle, da bodo Italijnni v svoji nestrpnosti vedno bolj toddRo^Ane<. Anrpak tuđi reske Italijane. Rfška jucroslovenska stranka j^ bmejila svoie delovanje v smeri emancipacije R^ke. Tud! g. 7*sr n«lla je fel po tem r>otu. Hotel je uvesti T*d in mir ter postati suveren vladar t iuver^ni in svobodni reski džavici. 6. ZanHIa je naAel povsod odnor in si cer ne samo pri službenih zastopnikih ita-tt,i«mske imp^rijalietične politike — pri lašistih, ampak tuđi pri kistnlh državnih najnešSeneih ter c^lo pri italijansk! vojski in kr. karablnjerjih, ki «o bivali »a rahtevo režke državne oblfltti na Reki, da ičitijo javni red in sigurnost r mestu. Ravno to pa je bilo vzrok, da J» pričela rc§ka drža^*^la oblast organizirati lastno T>olicijo. Sistematiziranih Jo bilo v zafietku 600 policijskih me«t V službo sb se sprdjemali tuđi eksponenti itnlijn^skih akrii, ki pa ni*o ulu-Jili rdžki državni oblaati, ampak fašizmu. Tako je moralo priti do njih odpii*ta iz službe. Italijanaži »e» nišo mogli nikakbr »prijazniti s težnjo po samostojnosti ter so nadaljevali s svojim protidrzavnim rovarenjem. G. Za-nella bi bil moprel s temeliitim deirmi 1b akrbno pripravo prepraviti katastrofo. to<5* v svojem italUfinskem miSlje-njhi ni veroval y twfldno«t službene Italije, ki »e J^ Witno postavila w* stran tuicev ln mani Sin«, ki 1e hot*»la vladati na Roki. To ^e po^r^fika g. Za-relle, ki je povzročHn, da se je inow1 javno *>dTK>verati ^Mn^fi in podpisati reveri!, da ne bo v*ć deloval t Javnera iivljpnfu. = Slovani t Berlina. Po nflinov^jj-&h p*,ifict?^Tiih poditkih živ« v Berlinu 220.000 Slovanov in sicer 100.000 rui-kih emisrrantov, 30.000 Ukrajinrev, 25000 Oehoslovakor in JO.00O Polja-kov. Gospodarstuo. ■ai i*¥#« v Mlatim UtB* Podatci o naSom izvocu ▼ minolem let« so se slednjič vendarle razglasili U njih posne ma ma, da se je naš izvoz v prime ri • predlansktm letom povečal za ▼*£ nego 1 milijardo. V prvih treh letih nai« novt države se ie razvij a I na* liv« toko-le: L c t a i 9 1 9. le znašal 686.M5.O40 Dliw leta 19 20 1.320.606.055 Din. tu leta 192 1. 2.460,737.562 Din. NaslednJe Itevilke nara kažejo vrednost c'avnih izvoznih pred-metcv ter dodajemo v oklepajih ta pri-merjanie itevilKe ca leto 1920, vse v ml-Illonih dlnariev: Žito 212 0 (126 8), koruza 3259 (1504), moka 1266 (963), fl-iol 416 (54*5), krompir 73 (0), surovo sa-dje 12 (0), suhe čcšplje 1442 (636). pek-mex 91 (71), vino 05 (1), žganle 55 (6), prediva 46*6 (226), vrvarski Izdelki 36 (52), konji 628 (3), frebei 13 (0), foveia živina 2354 (266), drobnica 23 0 (6), pe-rotntna 41 (15), meso in mesni izdelki 2629 (1035), sir 147 (0), Jajca 1467 (30). !es za kuriavo, grmdben! les in lesni Izdelki 188 (3074), tanin 9*9 (25). Razne države so udeležene na tem Izvozu s sledečimi svota mi v mi lijenih dinar j 3 v, czlroma odstotki vsega Izvoza, pri Čemer veljajo Stevilke v ok'epajlh zopet za leto 1920.: Avstriia 882 3 (5634) «= 3586% (4267%>, Italija 5764 (356 2) = 23-43#/. (269S), Nem^ija 397"4 (99^ — 16-15% (7-52). Svica 1691 (485) = 687% (368), Orška 1276 (604) = 519% (4*57), Ceško-slovaška 1007 (67 6) » 4'10% (512\ Fran-clja407 (41-3) « 166% (313), Reka 36D (0) « 150% (0), Madžarska 298 (283) ■» 1*21% (2-13), od Italije zasedeno oaemlje 193 (2) =r 079% (016) Ang'ija 176 (32) S 0-72% (0-25), Severna Amerika 51 (4*4) ^ 0-21% (032). Skupoj 21029 Din. =»■ 97*80%. Ostanak Je porazdeljen na razne druge ^države. Podatld glede ovoza Se nišo na nx-polago. Ni še tedaj mogoCe primerlati naSo trgovinsko bilanco za leto 1921. s prej$nfi-ma dvema letoma. Znano je tamo, da ie uvoz za prvih 6 mesecev znašal 2.093,525.543 dfnarlev. Iz te itevilke se da sk'epati, da ne prekorači itJrl in čotrt milijarde za vse leta Leta 1919. Je znašal uvoz 2.928.067.876 fn leta 1920. 3.465,819.272 Din. Po tem IH bilo razmerje uvoza k Izvozu za zadnja tri leta tako-le: !«ta 1919. kakor 1 : 434. leU 1930. kakor 1 : 3*98 In leta 1921. ka kor 1 r 1*75, torej na prvi povrSni pogled zna-ten m izdaten napredek. In vendar se naša valuta ni zboljšala. Proti letu 1920. se Je marveč znatno poslabšala. Kako ie to raz-lagati? Prav priprosto. Ako se prereSeta kritično gorenje številke, pridemo do zaključka, da Je glavni del povišica tevoza lapisati na račun Izvoza najpotrebnej^ih ŽIvIl, žita, moke, živine, mesa In mesnih Izdelkov ter Jaje. Ti predmeti to «c Izva-žali v taklh ko'.ičinah, da so se njihove cene ca domače prebivalstvo povprek več kot podvojile. To dejstvo je Imelo za po-sledico zmanjsanje vrednosti dinarji za več neso polovico, dočim se je izvoz drv, gradhenega lesa in lesnih fzde7kov zmanj-šal skoraj na polovico. In ta predmet in to blago bi se moralo izvažati v ko'ikor mx> goče velikih množinah, kar bi naSo valuto popravljalo In lačilo. Žita, koruze In moke se Ie Izvozilo leta 1921 za 664.5 mtlilonov Din. proti 337.7 miifjonom v L 1920, akoravno Jo biU letina 1921 slaba, teta 1920 p« dobra. Živine, prešlčev, drobnlce, mesa in mesnfh IzdelVov se Je Izvozilo leta 1921 za T34.4 milijonov Din proti 135.4 miij. Din. teta 1920, a Jaje za 146.7 milijonov (!) Din, proti 80 milijonom Din. NI se torej čuditi, đa do-življamn tako dragfnjo ter da vrednost našega denarja pada ln pada. V tefcočern tetu ne sroemo izvažati toliko žita, ako se letina ne obneae prar posebno, živine pa spfoli ne. Naša trgovinska bilanca v tekočem letu zamore izpasti kolfkor toliko usrodno, ako borno forsirali fn pomnožili Izvoz lesa m ako borno omejeva1! uvoz na najpotreb-nej$e stvari. Naitf moramo rudi odiemalcev za naša vina, kajtl Izvoz Je n*ravnost smeSflp neznaten (500.000 Din.!), dočfm bi moral «na§atl stotine miliionov. Značllno Je za naSe gospodarstvo tudf, da nvažamo predlro (46.6 miij. Din.), namesto da b! je tzdelali doma ter Lzvažali razne izdelke I< naSega vsake konkurence emožnega prediva fn vrvij, katerlh smo izvozili le za 3.6 miij. Din. S takim Bog-se-usmill-gospođarstrom naSa trgovinska bilanca ne priđe nikdar v nujno potrebno ravnotežje, rudi na*a valuta se ne bo mogla v dogled. času tehoIJSatl in okrcplU. fn vendar Je bai kar najhitreJSe ozdravljenje in ojačenje naMe valute tud! za naŠo Juzoslavilo najobčtitMiveJŠi »nervus rerumc in aasa najnujnejša gospodarska potreba, • • • —g 2e1eeniSkf va^roni Ib Kemije. NflŽa repnrari.i^ka komisija j* rop^t nAro^ila v Nom^iji 102 vagona r.% nor-m/ilnotirne fn 40 vajronov «a o«kotlrr» proge. Ti vaproni bodo izde!«ni v nni-Jklh tvornicah n* račun vojn* DdSko-dnin«. Ker so okupacijske oblniti «vo-je^atmo uniMlo vf»© po&tn# vapon^ t Srbiji, Je repararijska komisija r Wiesu badna odobril*, da narofti miS© mfnistr-stvo poSt na raftin voj|n© odSkodnine t Nernčiji 150 pofttnlh ambalanfl&lh vt>- »V. ----^------------------------------------ POINCARE SE NE UDELEft OE-NOVSKE KONFERENCE. — Pariz, 15. marca. (Izv.) »CM-ca^ro Tribune« lavlja, da se Pofncar6 ne udeleži nsebno konference v Oc-novl. to radi tesra. ker It Amerika odpovedala »volo ofTcIelno tidrtfžbo, RUDARSKI UPOR V JU2NI AFRIKL — Johanlsbunt, 15. marca. (Tzv.) Vladne Ccte vztrajno lasicduiclo stavkujoče rudarje. Izvršile so so aretacijo do 1000 rudarJCT^ LJablJanshl občlnskl suet. — DubUana. 18. marca. Danes ob S. popoldne se Je nadaljevala ▼foraj ob JM5 prekinjena mesečna redna seja obćfnskega sveu UublJanskega pod predsedstvom župana dr. Ljudevita PeriĆa. G ede včerajšnje seje dodajamo le, da Je obč. tvtt dr. Puc (dent) obšlrno ni val a I utemeljene proti ugovore flede uvedbe ob-ćinskega davka na nočnl gostilniSkl in ka-varniSkl obisk, posebno glede društvenih prireditev. — Kopcem seja Je obč. svetnik Josip Turk (dem.7 pozval lupana, da ukrc-ne potrebno glede mesečnfh konjskih sejmov v Ljubljani, ki so v zadnjem času Izostali brez vsakega utemeljenega razloga. REGULACIJA ŠKOFJE ULICE. Začetkom danaSnie seje se je razvila temperamentna debata o preuredb! škofle ulice, oziroma o nujnem predlogu obi, svet Trana Pirea (SLS). Obč. svet Pire Je takoj stavil in za-govarjal nujnost pred oga glede regulacije Škofle ulice. Predlojc Je zelo nedolžen, ne-kateri smatralo, d\ je stavljen v gotove na-mene. Na!ognevitej4i zagovornik za resula-cijo te ulice Je bi! tekom dolge debate obć. svet Fran R u p n i k (nar. soc). Obč. svetnik P'rc prosi za nujnost predloga. Obč. svet dr. Pn c ugovarja nujnosti in omenja, da predlog v finančnem oziru le ni točen. (Klici: »Govorimo o nujnosti!« — »Tako se z občinskim denarjem ne srne delatl!«) Koalicija je priznala predlogu obč. svet Pirea nujn<*t na kar se Je razvila dolga, živahna debata. Sprva utemeliuie g. Pire svoj nujnl predlog In pravi, da ga r.b-Cfnski svet ne srne smatrati za »politl-kum« . . . Obft. svet Ivan Ogrln (SLS) kot po-ročevalec stavbneza odseka omenja k Pir-čevem predlogu, da Je vlofll Sentreterskl žurmik ponudbn, s katero prepii?ča mestni občlnl dei zemljišča SchilUngove ustanove ob Sentpeterski vojašnicl proti temu, da se zagatna ulica ob župniSču zapre !n prepust! njemu v lasl Mestna občlna naj bi za od-»topljeno zemUKče ptačala 550.000 K. Obč- svet Jostp Turk protestira proti spremembl regulačnega nacrta \i tehničn!h in fmančnfli ozfrov, ker se mestna občlna obremenl za 550.000 K, kl jih morajo plača« davkopImčevalcL (Na klerikalni strani od strani dr. Stanovnika se začuje med-kllc: »Trg Tabor!« Oovornlk odločno? Trg Tabor pustite na miru U Dr. Stanovnik: »Tabor ste tistonj dobi IH« Josip Turk: »Smo ga pošteno (NacUljevanJe.) REOROANIZACUA OASTLSTVA. Z& tem Je sledila dalj&a debat« o nujni reorganizaciji UublJanAkcga g±si\-stva. Poroćevaloc poicijsko - zdravstvenoga odseka obč.. svet fran Pire Je podaj na po dl agi obslrnega ftrokovucga po r-KiJa načelnika Jugoslovenske g^silskt zveze g. Đarleta nacrt o reorganizaciji ga-sihtva. Predložil itrukcija trch mestnih avton^bilov v gasihke svrhe. Nabavi naj » pri praški tvrdkl Smeikal nova avtomoollna brlzgalna. 3. Mestni d ,m naj se takoj izroči gasihkim svrliarn. m.u ia dvorana preuredi za gasike, osnuje naj se stalna gasilska 5traža osmih poklicnih gasilcev, iiiienuje naj se ravnatejem gasi!-stva g. Barle in nadzornikom gasilstva g. Moja n. l)en>ikrati «o v dc!>ati nače'no nagia-*a!i, da le modernizacija ga^ilstva ozironia re>>rijan:zacija potrebna, z a*ti da je p<>- j trobna naba\a oziroma popravu orodja, odloCno pa so bili proti načinu, kakor si je to organizacijo zamislila večina glcJe stalnih straž in nabave avt^mobilov. Obč. svet. dr. K. T r i ! 1 e r je v Imenu kluba kratko prtjiziral f.tališĆe denio-Kiatske stranke napram vprašanju reorgj-n.zacije gasilstv^t. ^eli stvarna go^p, dar-sl;e debate, ne pa politične. Navajajoč go-5iiodarskc in finančne n-,omenie. Je za to, da so rekonstruira]i trlje meMni avtomo-bili In nabavi crodje. Iz finančnfh ozlrov pa Je proti nabavi avtomotorne brizgane, » ker lira mesto povsod hidrante na razpo- j la^o. Odi<"*L'no pa ie govornik proti uvedbi stalne ga^ilske straže Iz »tanovskih czi-rov, ker bi nastala kolizija med prosto-voljnlml In poklicn.mi za*ilci. Izjavija, da gladuje i* prvi del predloga, glede druge-ga pa proti. Obč. svet Josip Turk. ko< strokov-njak, stvarno govori k predlog m\ in pređ-Iaga, da se naj od treh mestnih avtomobi-!ov vporabi: a) 1 za reSilni voz, b) za trenski voz, c) za potni avto. Olede avto-motorn© brizgalne pa predlaga, da se osnuje posebni fond, v katerega bi ?e ste-kali prlspevki me*ta In države in bi se po-tem nabavila brizgalna. Glede pok'icnlh ga-silcev navala, da bi prišli med njihovim* poveUniki in poveljnikom prostovoljnega blllf« Josip Turk: »Smo ga pošteno p I a č a 11!«) Mlmogrede bodi omenjeno, da nameravajo na tem svetu, to Je na zem-IJiSčti pred šentpetersko voJašnico Orli graditi tvoj orlovski dom! Tako gre govo-rica ki ni utemeljena, čeprav orlovski ko-lovodje zatrjujejo, da nameravajo ta dom graditi na Dunajski cesti. Med nadailnlm govorom Je ikuSa! načelnik SLS-Huba mo-titl obC svet Turka, kl mu Je ironično za-brusil: »Spadate v Horjul!« ObČ. svet dr Stanovnik (5LS) se zelo vneto potegu je za nujni predlog obč. svet Pirea, toda pravih namenov ni hot?l povedati, kar Je npravičeno pripomnfl obč. ivet Josii> Tnrk. Obč. svet Trtm Papnlk (NSS) ]e tuđi zagovarjal Plrčev predlog. Izrazfi se Je, da ni nevarnosti da bi se tam posta\il kak samostan ali Or'ovski dom. Pravi dalje, da bo mestni občlnl ob Ljubljanicl od Sentpeterskega župnf?ča odstipljeni prostor vporabTJIv za elektrifino centrala Obč. svet' dr. K. T r i I! e r opozarfa na formelne pogreške glede nujnega predloga, se ne spnšča ta sedaj v meritorno presojo vpra?anja. Nagla?a. da N bfl moral prele predlog pasfratf finančni odsek, ki bi naj presodih kje dobiti krltie. Nssla^i nadalje nujnost regulacije bolj važncl^ih, v sredfni me*ta se nahajafoCfh ulfc Irr čest, kakor pa Ie omenjena. Iz formelnih oilrov, ker pređing ni prlSel v finančnem odseku v razrpravo, glasuje proti prcd'ogtu PredJog stavbenega odjeka, ozfroma Pirea g'ede regulačne crte v SkofH ulici In zamenjave parcel. le bll sprejet z glasovi koalirane veSIne proti g 1 a t o v o m demokratske stranke. NOVA OSNOVNA SOLA. Na predlog st3vrteneira odseka Ie obč. svet vo-tiral 15 mfMforov rn rgradbo po-niopTa ea novo dekfffko n^norrm ln me-Ičanttko lolo ob Karei Kotn'kovf nllcL Stro^kl fgradbe «o prora?imlenf nn 17 ml-IfJonov. ce?okupnl stroikl z adaptacijo pa na 20 miiljonov. pocmraNi zavot>. Ker le f. Turk odpovedal pogrehnemu wvođn vporabo Sup« na I.cdinl. le nN!!nskl svet skleniT rrradTtl posebno ffigradno lo-po zm vornve pogrebitega zavoda. 7a *tro-ike egrađbe Je votlmnfh 1 mllifon kro«. MESTNA ZASTAVIJALN1CA. Na prod'of pravnega odbora mestne rastavljalnfce Je občln^kf svet dovolfi mestni zastavTfalnlcl posoilinl kredit v tnctkm •oeit« nPlfona kron. Pokoinfn^kl oiklađ mestnlh uslužben-eer s prlspevkom 10% prejemkov se raz-Ilri twM n* tulufbenoe mestne zastavllal-alce. Referent upravnera odbora obC »rei Ađimie (SLS) poroča datfe o rezuitaMh fevfzfje, kl |o le IzvrsTa posebna koml^Ha o vsmti poslovanju ln obratovanfn mestne ratlrrtlafnlce. Komisija Je Nasla vse ▼ re-ćtl Obč. rret. Rosni an (dom.) omenfa, da fe stavfi predioc. kl ni bfl naperlen pro-tf nobenemn ns^fbenen, ampak le. da se ttirfitovf rentabllltett mestne rattavllsfnlce. ObČ. svet T a v č a r (NSS) fe ea enlžanle rastavnfne ln draflh prfstolbfn. ker hodl nstavilaTnlca namenjena ▼ soclain* potioČ nalbedneJSfm. Obč. svet dr. T r 111 e t konstatira, da fe preH?i|f občln^M irvet rad! tega dnlnčlt tako ntzke ftbrestl. ker fe stal na stafiSčti. Ha za^tavlfafnfca nt doblčka-nosno pođjetje. Mesto, da bi dvlgn^a ob-restno mero, Ie rale tedal mestna občtn* j trpela, da Je bHa zastavfja'nfca pasivna. Po-l roCOo Jt obO»kt trtt ipei n« umuUi* poveUniki in poveljnikom prostovoljnega gasilnega druStva slučaj 1 kolizije. Obč. svet Fran Rupnik (NSS) le skuSal v tvojem govoru prevzeti nekako vlogo posredovalca. a se je blamira! s tvojim osebnim napadom na obč. svet, za ga-silstvo zaslužnega in v gasilstvu nad 22 let deluločega g. Josipa Turka, kl Je odločno protestira1, če5 da na] stvarno govori. Koalicijska večina J« sprejela predis-ge zdravstveno - pol!cij?kega odseka* prvi d©4 rudi z £la?ovi demokratov. Ppomenadnl koncerU. Obč. Ivan Prellh (dcm.) Ja po koti- čanem dnevnem redu. ko Je bil $e odobren pravilnik fa poslovanje kuratorija v inter- j natu Mladika m ko Je bila dovoljena pod- i pora brnsklm đijakom v me^kn 10.000 K ' na predlog obč. svet Benknrviča (dem.) ■ pred'^za), da se uveđeio v Ljubljani pro- { menadnl koncerti fn da nai v tem ozTm | stopi obč'ra v stfk z dravsko dIxi2Uo glede j voJaSke godbe, Obč. svet Rupnik (nar. \ soc.) Je k temu predlogu še stavil , da »e [ občlna začne posajari z g. Krapeženi glede nabave paviljona. Obč. svet. B a J 2 e 11 (dem.) fe prci-lojEH samostalni prodlojr, Id podivlja mestni magistrat naj posreduje pri ravmteljsvu državnih fceleznic. da se vagoni na kam-niJkl progl ne bod^ premlkall fn Izmenja-vali samo proti seveni, vsled česar Je pre-voz na KavSkovi cesti v SfSki skoro vsako oro zatvorjen. Napravi naj se eventualno nad t'rom Jesen most za pa^ante z lzh>v dom v Sv. Jerneia uMco, kakor ga Je napravila Južna železnica na Dunajski cestL TAJNA SEJA. Dovt)H se: prenos go^tiinllke kr^cesl-)t MarfM LeV5e Iz HradecKc^a va^i 7ft na ResTjevo ce*to 12 fn Minki Be\x z PunaJ-ske ceste 4 v barako na B!eiwclsovi cesti. OostilniSke kottcesfje se pode>: Karolu KoSak ra nedo!etno Stefanljo Ženko na Hradeckega cesti 76; Ant Turk v Stre1f«ki ulici 22; Ivanu Kosmatln v SpodnJI SiSkl 22 In TobiJi Po?dir na Ižanski cesti 7 Podeli se koncesija ra aVumuhtorsko obrt Ivanu Hebein, Tr?na ulica W; za krovsVo obrt ProduVtf\*ni radnigi kTcpar-Jev; za trgovino z de^einfml prid^lkl Lovni Oradn'ku na PofeTiJskl eestf M; A. Ta-kfnn fn Drajt" čeferln na PunaJsk! cesti .? rodbinskih do-klad nlmajo: 1. aktjvni ministri. 2. Rtzerv-ni častniki, ki npravljajo v Jaško dolžno^t, pa sicer nišo državni uslu/!>encl ali vpjki>-Jenci; Izvzeti so s'učaji, t' Je Ka'.erih *e ugotovi. dj je rodl)lna ostala zaradi po/iva rodbinskega < četa na voja^ko dolžn Jit, brei življenjikih sredMev. X Sirote državnih uslužbencev. 4. Aktivni državni us!ul-benci, ki imajo razta plale se fcaksno pro-moženje ali dohodite, za katere plaCuJeJo na eto nad 300 dinarlev nep^ ^'ednci.i davka. Kot dokaz služi potrdilo rristojne davfino ohlastL 5. Aktivni državni uslužhencl, ki nivo pod?.n;ki naSe kra'Jevire. ft. SJuce državnih (blastl, kl imajo posestva. ra katera plaiujcjf) na !eto veC nego pet dinarjcv ne-posro lnc^a davka. Clen 2v. K>r>Jb!nsko doUad-> fa ženo ne d -bivajo: 1. A'ko Ima žena toliko rednih d'»h'idkov bodisi iz premičnega ali nep'e-mičnej;^ prenošenja. bMt«I od o^cbnvsra dela, ći\ ti d-i'r.dki ?na5njr> mese*nt> več fcakor 200 dinarjtv. 2. Ako je žena vpo-kojen^n. a mnž aktiven uslužbenec ali v^okojenec. 3. Ako Je mnž \Tokojcncc, a žena aktivna us'užbenka. 4. Ako Je žena ločena od ir.oža, ne c'edo na to. da U Je uvedena pravih za ločit^v zakona. Clen 30. Rodbinske doklade za otnv ke ne pr!pada]o:: 1. Na otroka, kl vsfpl v ksko javno ali privatno slu/ho z dt>-hodri v dennrju a i v naturi, ak~> ti do-hodki zna*a]o mesečrio 3X) d'nar'ev ali vt?. 2. Na otroka, ki *e nahaJa v brez-pla'ncm dv-lnem, voja?k?m. dnhrotv^r-nem aTl vzgoJevalnem zavodu, ako vred-nnrt teza v^d-ŽovanJi znaSa mc\e*!n^ več ka!:or ?^>0 drnarjev. 3. Na otroka. kl Ima sV,Kko ?!1 naučno Stipendijo, podp^ro te Kak.^nega fonda mesečno 200 dlrarjev ali več. 4. Na otroka. ki st^pi v trgovino, v obrt a!i v kako podjetlo kot vnlenec ali po-moćnik, katercjja vrdržuie delodnjalec brea rag'ade. 5. Na otroka, kJ se omožl ali nlf nL Na <~troka. kl ima Iastr.o premično ali nepremično prem^?cnle, Čc^ar doliodld maft^Jo Tresečno ?00 d:nar!ev alt več. Clen 31. Prxv-sko penzija 2. Ženim« državnim u^'uj-benkam in vpokojenkam. ako je ni ih moJ živ ln živi z njiml v postavnem zakonu. Clen 32. Lzjemoma se prlznava pravica za rodbinsko d :K1ado ra otr^ke tuđi r>o dovr^enem 16. letu: 1. 7a hčerko. ako ona svojemu očetu, ki je vd^vec. vodi go» spodlnj«tvo. 2. Ako ja otrok duševno ali te'esno tra'no nesposoh^n za kskrSnokol! de!o ali raslužek. 3. Ako otrok nadatJuie svnje Studij: redno v državi ali v inozemstvu In to za čas trajanja teh Studij, a nal-dalje do d^vrlenesra 2A. leta, V slu!aju, da dotični rbr>z »Ttifbovanja v vojski ni megel do 24. leta Jcrnčati svojfh Studfj, se mu prlznava rravica do r^đbfn^ke d^kla-de do redno končanih Studij, najdalje do 2(5. leta. Tuđi za slučaj pod točko 1. do 3. tecra člena veljajo omejitve po č'enu 30., točka ? do 6. Nesposobnost za delo nlf za-5!Tižek se f*na dokazati s porrdilom dr?av-re-a a!l občinskesa zdravnlka. V krnjih, kler ni đržavnega zdramHca. »e obfsk Hole dokaže s potrđi'om šoNke oh'a^t!. (CI e n 33. veli a samo za JrbiJo In Cmo^oro.) C1 e u 34. Akn sta mož m žena v đr-?avnl službi tn r istem kraju ne moreta oha drtb.vati popolne osebno dra?injske do-k'ađ©. Cnemu se zmaniSa dok!ada do polovice. Ako đoklnde nišo Jednake, se rmanl-** man.fSa. V prvem kakor ▼ dru^em ulu-fa»u izjemorra ima pravico na rodMnsko dok'ado na feno pod pog^jfm, dl ne ob-st^fajo zapreke, kl po rovem zak^mu Iz-ključuirjo pravico do dobivanja te dnklađe ra /eno vobče. V tem «JiTfa)u se nr lemljo v pMtcv prejemk!. kl jih žena dobiva od države v svojstvu državne uslužbenke. Glasben! oestnlk. — Pev*lrt zbor »0In*Vne Mntif«^. Dftrt«£ni« pev^kn vnji v«Icd r^rkven«^ £a koncortA odpađ<*. Jutri, ▼ potok dne 17. t m. skupna rn. tenor in bns. Odbor. — RomAno^«ki - KoiroJ. Sporod eo-arejo »kladb »cnlobnili komponintnv r J.jubljani, katoi» prirMita MnriJ Kox. poj in l»ftriton'>t s ^t<*fan Roirwnow. ski v ponexUMi>k. dnf» 20. marra 1022 ob C0. uri zvoiVr v Filharn>nni~ni dvorani: I-njovir: nomsnea in Splo^n. — Skorja*. T>.f*r: Vizija. — Havnik: Poz<1rrvv iz d.\«wnrnntloc. — Promrl: Pro-.^nja. -— Adamič: \a tiilom. — A^amift: P« ne poitiom prrk p^ltin. — PnvNf: De^k ^amonocr. — P.ThT>r: Na poljani. — Krok: 1» \*^eh p-notxw tA vc^nopt. — Sod^^i v pred prošnji do potJcA, 17. nv.r-ra dalj^ v piw»rnf n!**!>OT»e ^!«t!r«» a 4, 5. 6. a 10 Din Stoji^a & 3 Din. Di-ja*tvt> 2 Din. Jnllfsha kraflna. — Faisti • Mbolskiml r>pieant! V Zametu pri K*»kl »o pri roj .ili doma-Mnl v%ako n^eljo i*ib%vx>, ki *o bo j*> «dyio4<*vflli »amo nn£i ljuHm\ X>o reSkcim korrn. Ko 'n P^n-^i rrito^lli pri knrabinienih. »»o (}o^ ili ndrrovor. da J* boli** ra n]of ako spUo ^ma- k«kor M v v^i! Zbirajte znamk% 1 Jutiulovensko Hatlui 63. štev. .MJJVtlN^Ki NA;^ 5lovenskih rodbin iz Primorja na Kosovem poliu. Vlada jim da na raz-polaeo zemliišča blizu Pri*'^« *-Oradčanico in Janievim. V Gradča-nic! Ie znamenita zsrodovinska znana cerkev. kjer je spreiela zadnje obha-jilo vojska carja Lazarja. predno ie <*!šla leta 1385. v bitko na Kosovem. Zemlia ie tu valovita in Izredno rodo-vitna. Podnebie ie približno tako ka-knr v našem Primorju. Proti jnsro-vzhodn je s Kosovejsra polin krasen razgled na bizarne vrhove Sar-pla-nine. toli opevane v srbskih narodnih pesmih. *— Za Interese ažf^nlnsklh paznlkov )e £ovorll v včeraJSnJI seji obč. svetnik Turk zelo temperamentno ter dosegel popoln uspeh. — ReđnVr-'ja y sođni slnžbi v Sloveniji. Parlamentarno komisija za re»-duriranj© in revizijo nradnikov je iz-vrSila cvoje dolo v podrocju pravoand-n*era rmniptrstva. V Sloveniji Je olovanje pri poslih glade reduciranja uradnf^tv«.. — Pokrajiiv^ki rnor Jngoslortneike Satire. PokrMinskt odbor prosi tsć deu tepftte ptodnižnle, kl potnjpjo k pokra-un^kAmn zborn r Maribor, kl s© vrSI r nrrMJo dne 19. t m, točno ob 10. uri v f'virovalnc dvorano, ozirtoma na podlaci kftterih imfijo vozne olajšar* na pit>-rah južne kakor tuđi nd progah držav-r«r žcl^znfr*©. Vozni llstM, kupljeni za *x)t t ^fflribor ve-ljnjo tuđi t% putovanje nirnj. Preskrbett jim Je le ▼ Mariboru rW fir!ft\-nim rborovanf?m pri prl^vnem tajniku to^ad^vno rK>trdilt> na izka'zul-ro. Na sviđanje v Mariboru! Pokrajin-•i'\ odbor Jugoslavenske Matice v Ljubljani. — člane Jugoslavenske Matfce t Lfoh-IJanl, kf se žele udeležitl pokrajlnskega zbora v Mariboru, uljudno prosimo, da se zgla-^s v pisarni .TuzosToven<:ke Matice v Ljub-H.inl, Pred ^kofijo 21, med 14. In 15. ter med 17. in 18. popr>Iđne, kjer dobe Izkaz-rr-e, kl J!m dovofjujejo vstop k delegacil-ckenu zborovanju In na pođiagi katerih inajo pravico do polovične vožnje II. ali NI. razreda. — Za n?itp!J*ke vđov© in sJrote# Na ^rHlop pokrajinsko vlade »a Slovenl-jo jo mlnistrstvo prOflvete vročilo e©-rn^m n^itrljf^kih vdov in ""irot I« Rl'o-vrmije finančnemu ministrstvu « pro§-njo, da iim dovoli mlloSfino z^ tri let^, — Sla?ba p!samHke*a poraočnlka pri dr*a\Tii žrebčarni na Selu pri Ljubljani Je raspisana v Urađnem listu 5t 25. — Onozarfamo Iz nova na predavanje O razvoju ženske volflne pravice, ki se vrši nocoj, ob 8. T Mestnem domu. — Preda van j© sklad. A damina. IVu^tvo >So?a« rmznftnja svojim ila-noTT» in prijateliem društva, da bo na-d.\Ijpv?!l p. skladitdlj Adamift gvoje rrrfMv^nje o doživljajih v nrskem ujet-Tiišt\m v »oboto dne 18. t m ob pol 9. uri zreč^r v selonu hotela »TJovdc. — Zrrlostni izprt na TehniSki Kn^njl Soli ▼ I^jnbljani. Na odđelku: Vit?« stavbna gola e© j© vrSil prvi *r««-lr>«tni izpit dne 4. i m. K izpitu *d je r>ngla«ilo rseh 12 obiskovalcev ^ad-Tli>pa (8.) semestra, med njirai dve uften" ki. Uftpeh je Hl jako nvoVton, k-jijM tb! v> prestali mataro z dobrim, deloma is. ^stnim izidom, in sie?T (odlienjaki «o t^k«.ni k mzprtimi frkami): Batteifnb ■AnrHo, Pol>ne Janko, HilbeTt Zd^nko, T " 1 i n © k Fran, Kocho vVi Ru§a, Koprlrec Milan, Martinčet* V^rija, M'edved Ivo, Rožm«n Iv.f £*m*tL Stanko, Spinfiifi Ivt>, Župan Miroslav. — Tzniti «a irojstre lesnrh in ko. v?-*!-;^ obrti re vr^B iiA Tehnički *r©d-'■•m fnM v LiiuMJani odslej redno t dru-f"i roloriri mesera maja in novembra. Pro*^T> ^ vlftrflti v^«i en m©«ec preje r ri ?r*l-'<*»*. rr vn«feV»tv"U. — Z Vrča. Po dalJSem odmoru )e r»-'^vf'a dramska sekcMa Preporoda na Vxu 12. maret s »Favnomt. Predstavi Ie ^*'a rra nafboIISIh, kar Jih Ic nudila dram- j *k* seT ctla leters, In rato J© bH« dvorana , hi dl nabfto polna. Naslovno nlogo Ie firral i i. Ptibiot Uvrstno ta pr«clsaQ li ffdtki I se J«, da Je prav prlđno Itudirat svojo nit-ea Đil J« najboljil itmed vseh. Prav dobra sta bila oba ljubimca Stonburg (g. Kri-Stof) in Overton (f. Petrovčič). Q. KrlStof Je podal rei fino tip mlađega lahkollvc*, K. PetrovCIC pa dobro naduteia si i kar Ja. Obe se odlikujeta z Jako firim in elegantnim nastopom. KriStnf ima polet teta ie jako Fepo donaČ flas. QdJ. DebeUakova Je podala ulogo sufragete A'eTandre izborno. Izmed dam se Je ona najbolj potopila ▼ igro in je stala koncem II. dejanja z g. Premrovom na umetnlSkl vlSinL Odil L«-manova je padala prav dobro tip stare, lokave. rafinirane dame Hope Clarcke. Prav UubU je bila njena hči Vivian, gd5. Potočnlkova. Q. KlemenčiC le dobro zadel tip dobičkažellneca Juda in Je Ime! poleg Overtona najboIBo masko. Tuđi ostal« ulage so bile srečno podane. Starega od-vetnfka Je Se dosti dobro igral f. Sapar. Sluga Tisch Je popolnoma zadei tip stare-ga sluge. Pri predstavi Je sodeloval tuđi oktet Preporoda in s svojim petjem laJSal muvne pavze. Tuđi godba Je bila prav dobra in pripomog'a 5e do večjega uspeha. Dasi naše gisđališCe ne goji naraSJaja, $• vendar nadarjenl dijaki sami vežbajo. in KledaliSče bo imelo, zlastf v prvih tren di-letantih, ki kažejo Izreden talent pcuneie dobre moči. K. — V LooniSču j© vfteraj umri p. dr. Josip Červenv, okroini r.dravnik v Orknici. Pokojnik jo bil rodom C>ht ki pa je % vseo žarom svoje duša vzljn-I i 1 svojo novo domovino. Bil z© zaveden narodniak, nftvdu^n Sokol in đo-ber zdravnik, ki j© užival v Cerknici in t okolici velik u^led in spo^tovnnj^. PogT^h Tx> v petek 17. t. m, ob 16. iz LeonišČu. Blag mu spomin! — Komandant Dravski© DiviziJ. bIc© Oblaati pprejema pHvatne stranke samo v ponedMjkih in petkih od 11.—12. a načelnik generalnepa Štaba vsak dan od 1C\—17. rnzon sohot in neđelj. Dru-ire đni in ob drupem čn.«u b* stmnk* n# sprej em^io. — 70 l<*niea skladatelja F. 8. Til-harja. V n^clelio 19. t m. »Invi na* ro-jak g. F. S. Vilhar, ede.i najznrunenitej-Jih na^ih sodobnih ^klodat^ljev, svoj« 70 lernioo. V pro«la%T> tea:a jubiVja prirede t Zaarebn v nedeljo slevno«t-no matln'9jo. na rzroredu katare ^o naj-maj-ksntnefS© slavlj?nčev^ kompo^f^j©. Pri pri reditvi eoo>luj*jo oporni ?«oliBti, gledaliski ork©«t©r in zbor ter pemko društvo >KoIoc. — Zdravstveno stanj© t IJnVJanl. Tedengki zdrav?tv©ni i^k-az za dobo od 5.—HL t. m. izkaznj© sledec© zdravstveno stanje v Ljubljsni: novorojwiih 36, mrtvorofen 1, umrlih 24. Od t©h dorna-Člnor 12, tujrev 12, t zavodih 16. 5^^ nl vzrcki: živlienska 5l?ibo-«t 5, jetikni 4, pljutelca S, otroSk« Trojica 1, srčrtfi hiba 4, dru^i Tzrokl 8, wnrtn© poSkod-be 1. Naznanjen© nal^zljiv© boleznl: davica 1, ^krl.^tioa 1, otrojka vrofica 1. — Usmiljfnim srr*»ra! V barski pri klavnlci živi t škrbini bedi žena na Jetikl bolnepa tapetnika, ki leii t bol* nici. Sama je bolna in n» more nuditi svojim trem otročičkora niti koS^ka kruha. TJraiiljena »roa- prosimo, da poma-gajo t^j r©vi in njenim otrokotn. Darila sprejema upravniItvo nazora lista. — Sentjakobski i^edal^ki oder t Ljubljani, Florijan^ka ni. 271. Dane* y črtrtek t>b 8. zvečer Rorethora drama »Nepošteni.« — Velik pojfear pri St. Pankrtrn na JStajerskem. Pret©kli tede-n j© nast^l pri r>of*stniku KoretniVn v Sv. Pan-kracu okoli polnoči velikanski j>r>l\rt kl je uniMl colo gospodarsko ponlopj© z vsemi po« pod mrskim i ptroji. Posror^Ia je tud! velika zaloga- žita in raznih ži-vil. Resila r« jt> z velikim trndom samo živina in o»estvo visoko t hribih in J© bilo veliko po-mn.njkanl* vode. ?k?e-da. PiiSenlaku )e poznrelo ttiđl ve! £iv?ne. ves živež In vsa oblaka, dcčlm se le pri škerjanen vsaj nekal dalo reliti. Ofsni Je bil naibrže podtaknjen. Skoda znaša vefi 100.000 K. — Smrt vs!ed la%o*c Slabonmna po-^estnfea Marija Verdo\-nik Iz Pobre^Ja na Dravi se Je na pepelnfco odstranila od hf^e, ne da bi kdo vedel, kam Ie šla. Po dolcem tekanju so Jo naSIl po desetih dneh v zr«du mrtvo. Prehkava Je doznala, da je nesreč-nica vsled lakote !n mrara t gofdu umrla. — KačJe leto? Dne 14. t. m. le JT. Janko Dcrnič vjel nad vasjo Oov-je velikega modrasa, katercjra j« podaril Soli na Dovjem. Nckaj ne-navadnesra J«f da so modrasi tako zjrodaj pojavljajo. — Poheirnil j« Is «ap©r*-r okroi-nega sorlfčča v Novem m*§tu Jofe 2on-ta, obeojen radi hiiđ. tatvine n^ 2 leti ječe. Kazni Je pre«tal koma] 10 me#e> c©v. Včeraj (tr>r©k) ejntraj, ko ie snaSil uradniftk© prostore, Jb t tontl »^f1* »mnknil ven in nbeial. Sodnlkn đrfa. Bavdku j© t njegovi nrađnl «oM nkr»-đel iz omare suknjic" in pra oblelwl, A>-čira J9 eraričncgA slckel in ga pustil r blizini sodn^ga poslopja. __^____ Polzoeđbe. — Zcnblla 99 !• damsV« r*pe«b*» tata ur*. od hote1« Union« do ilvliskeca trci In nazal po Wo1fovi. Selenburfovi m Pran-ČISkanski ulici. Pošteni naldltel) se prosi, da |o edđa protf nazradl pri blaialnl v trgovl-ni perli« H«4 Sm» M«lNtf|DV| illc« nainooejISa ooroCIla- miiziHl Mi-mrtCi]« poiitmo itallfe proti JujsnsIao^L — Beograd, 16. marca. (\zv.) Ita-lijanski poslanik na našem dvoru grof Manzoni je v daljScm razgovoru r beogradskim novinarjem poiasnil sta-liš^e Italije glede reskih dogodkov ia glede ostalih zunanjepolitičnih vpra-ianj, ki so na dnevnem redu med obema državama. O. Manzoni je na-gla*al, da je nova (talijanska vlada bre/pogojno za suverenost Reke. De Facta in Schanzfr sta velika Oio-littijtnca, ki stremita za dobro in itkreno prijateljstvo z Juj^slavijo. Nerede na Reki so po zročili neodgovorni elementi in tuđi fašisti, med ka-terimi so tuđi reski meščani. Vrs ita-lijanski narod in italijanska vlada pa te doRodkr obsojata. Proti fašistom, rc§kim meščanom italijanska vlada ne more nastorriti, ker bi kršila državno suverenost Reke in bi postah 5ituacija zelo delikatna. Samostojna Reka ob-stoja. Italija je Reko podpria z de-narjem in žandarmi, da bi tako vzpo-stavila red in mir. Sedaj seveda nosi Italija vsled tee:a ve«xjo odgovornost, ker so bili na Reki italijanski žandarji. Manzoni je na dalje omenjal, da na Reki obstojajo tri stranke: avtonomi-stična, ju^oslovenskonacijoli^tična in italija^skonacijolistična stranka. Zadnji pripadajo fašisti. Vse stranke se med seboj napadajo in položaj tukajšnilh ■talijanskih žandarmov je bil zelo te-Žavcn, ker nišo smeli streljati na resko meščanstvo. Poslanik Manzoni je dalje naj^nM! izvrSitev rapalHke pojro-lhe in dn Italija izprazni tretjo da!mat-nonov-j nih neredov In nemlrov v Albaniji. ; Splošno se le uprotovilo. da so na-j stali v Albaniji nemiri, ki ojrrožato • n?še prebfvalstvo ob ćeli obmejni crti. O položaiu so poročali notranil mlnister dr. Marlnković, vojni minister general V a 5 i ć in zunanii minister dr. Momčilo N i n č i ć. Vsi so naelašali nevarnost In nesigurnost ob meli in da Ie treba ukrenlti pravo- časno vamostne odredbe, da se za- vrnejo eventuelni vr^di albanskih tolp na naše ozemljle. Mmlstrskl svet ie socrlašal. da moramo naše mele napram AlbanfU dobro za varova ti ter ojačltl na^e postojanke in straže. Ministrski svet le pooblastil voineea i ministra, da olači obmelne straže z mo5ne}liml vofasidml edlnlcami. Voi- nl minister fe?^r?1 Va^fć fe ie v smislu pooH^t'Ja IrcT^l r*ćevne var- nostne rutrećh* v obr^*nbo m^fe. MfntetrcVi %vei 9e c?r»1te rnimar* Ibri o nacrtu novela voltifie^ji zako- na. SMcn'eno le, ća se Toillnl zaJ on t nafkraBcm Času predloži narodni skupSčini ▼ razpravo N odobrenfe. Trgovinska posrodba z Nemčijo le bila nod*>lsar;a In ratificirana. Glede uradni.ški*i draeiniskih do-Vlad za javne namešc?r?ce In usluŽ-i bence. bivajte izven Sr^i'e fn Crne rore. ie r'-'nVrski svet «T'Vn*l. da fo draein>ke dok lađe lzr»fa&ifo 1. anrl-Ia, ker Ic doseženo k-ft'e .^0 mnionoT t delro redufcc'So wmdnl?tvji 'n 7 re> katerlmi omefltvaml t drueib kre-ditlh. Ministrskl svet le daHe ram^av-li«! r> redTikcfii uradniStva in prlznal objektivno delovani* pprlamentnme-sra odbora. MlnfstrsVl svet ie skienTI, da Izvede vsak mlrf^ter v svolem rezoni redukcijo uradnfštva do 1. aprila t. I. Na nr*dlo^r nntfedelskesra ministra Ivana Puclfa da vl^r'a rr'!*-*-'?-'*-na razpolacro faro p^enfen za 20% c©-n+\c nod t^?nr> cenrv Ministrski svet le dr^'e sklenli. r^^ ^e rn■**^ r*~i ^ san^ko nrebfva^tvo 230 vasronov fižola po znižani cenl. PROGRAM MALE ANTANTF w POTJSKE ZA GENOVSKO KON- FERHNCO. — Beograd. 15. marca. (Tzv.) ' Tekom včcr?j*?nlera dneva so bll* v^m zast^r>n'"Vr>m dr*r»v ma1« ^»n-tante In Poliske Izročena uradna poročila o dolova"fu hrorrr' strokovne konference. Vlade v Var-Savi, Pra«rf. Bukare§tl In Beogradu 50 včerai izdale uradnl konrunike tele vsebjne: ^ Vlade kralfevfne Rotntinske, re-publike Ce5kr>s!ova?5ke, kralievine Srbnv, ffrvatov in Slovencev m re-piiMfke Po!isk* so se sporazumele za solidarni na^ton na reirVvskl konfe-renci v clliu: da zavanjlelo Fvropi normalno nolitično In rospodnr^ko živlfrnf^. Vlade so sklenile sporazum v to?kah* 1.) Vztrafanfe na trlavnem prt>-grmma. IzcotOTlienem od strani za« stODnfifOV zaverT?T5V1h Trft?-fri <" ▼ Canne^u 7» Vonfc^^cr> v ficovf. na katerl ne mrwe'o M*" ^^nM-sna r**** \pra*ari{n. ki so teLIkičcna iz teca protrrama. ?.) Nendlofllfva !e notreha, da ?e ▼ Beojrn»du *e«tnnefo $rrot^ovniakf. kf bodo dofo^Mf ^Vifnno •♦^»i5<1f>d^r*V?ii stvarc?! nn^h. na Vrnife-rencl v Oe^ovl zr^f'^anfh držav. 3.) Olabave v orometreni or'rn se dovo'fii'elo v zakona ne more biti predpravic za •no stran, marveč obstojati mora neprl-j stranost ra vse. Pri tem delu delule lihko I parlament v odioCHnem »mlslo. Treba, da a povrnemo k normalnim funkcllam, tako da s« bo grlila popolna kontrola s rax-! prarijanlem budseta. To bo omocočđo j presojo flnančntffa položaja, katereta pro» I blem !• n| reSm. Da s« ▼spostavi ra-rno- tefjc, se moralo povijati prejemkl, moralo pa *• tudf opustiti izlemne odredbe, da se povrnemo k normalnemn finančsenni polo* ■ laju lit bvdffetn. nivnotežjn. Oltde maanle politike nfma Italija na ! m*dnarodnenf toriSCu TTrokov sa konflikta r drugim! narodi. Itallfa I« r medna-rodnem kf>ncertu e'ement mirti. Podlaca sa zunanjo politiko Je zvestnba do narodov. kl so te borili na nali strani. Do blvlfli pre-inacancev ne toli Italija nikaki [ezt. Dogoditi na Reki so ztfv^ motfll red In mir tamka). 9 čntstri Ittlilanstva premo- ktimm itfn ^ivtai^ ah * m m I mori. da ne bi spoStoTrnTI svoIIb medna-rodnih obveznosti. S kraljevino SrboT, nrratov In Slo-r«nc«T hočemo ilTetl ▼ odnoiaiik dobrih snflodoT. Da to dosežemo* hoćemo po> tpe^itl potn'anja In razgovore, da 9* Ur redelo dofi>čbe rapsllsic« pocc. marca. (lzv!r.) PokraHnslii namcstnlk c. Ivan Hrl-har lo vCerai v avdiicnci orcdstavD Ni. Vcl. kral>i AlcKsa-firii I. s'ovcn-sltcsra kiparla Ccrnc!;cria. kl naoravl r.o krrMevl želii velik doorsni klr*. Kloar Dernckcr ie žc začcl danes na dvoru z dciom. Kralicvi kip ie svo-iečasno naroOil župan dr. Ivaa Ta v čar ra mestno občino ljub-liansko. Bcrncker je tvorec Primož Trubarievcca spomenika v LluMianl. ki je do spU^sni sodbi v uinctniškent ozini nailenši spomenik, kar jih inu^ nio Slovenci. KKALiI NA SOKOLSKI MATINETI. — n^oirnid, 10. mnrea (Tzv.) N*^ Vč*1. krnlj Alrk^nnl^r U> dnnca prl*o-rtvoval sokolski mntincii, ki jo prire* di bfo^raiUko sokolsko dniAtvo. KONFFRFNCE POKUA.IINSKEGA NAMFSTNIKA IIU1RAR.IA. — Beograd, IC. m.iroA (Izv.) Po, krajinski n.imo<*tnik Ivan IIribar )• irr.^1 >tfr.?j daljso koriforcnco z zuu* rj:m mfni^tn>m *Ir. Nin?:^em. PRODAJA LUKSUSNEOA CI AGA, — DcoKrad. 16. marca. (Izv.) Na' v,xcra'Viii seji miniftrskesra sveta jo minictcr fi!\inc dr. Kumantidi prcdložil najrt ra*cJbc, po knteri se irra.io vso zal-'jte kiksusresa bla^a v državi prodati tek m freh mesecev. Po preteku tci:a p^e^tca «e ne sme to blago držati v za!otf. Ministrski svet je naredbo vzel na znanje. RATIFIKACIJA DRŽAVNE POGOD* BE V LANI. — Prn^a, 10. miroa (Izv.) V mini-strstvu zun-njih del &o bili izmenjiol vč^nij do pol dne ratifikacija ki doku« I mentj k državni fogcnlbi v Lnni z dnt I 16. des-rmbra 1^>21 med minietrpkii^ i jired50<]nikom dr. Ben^&cm in svatrij-! ikim polnoTiiOc-iiim Eastopnikom dr. M%-! rek(»^i. Državna pogodba je fctopil» v veljnvo, RAZKOL V ANHl FAKI VLADN1 KOALICIJI. — Lond.'-n. 16. mares. flzv.) Mftđ IrOTServat v:i in unir-n:sti je pril1o dt načebe^a razkob. Vcč-na unionističnih | pr.rlamenra-cev nnpovcduic iz^trrp Izko-; aliciic. Koalicijo so razbili konscrvatir-■ ci na 5?iodu v ponedcljck. Ta slu»d. ki Jo i irnel namen dnseCi sporazum, je ostaj | brez uspeha. Z emirom ra ta p« ložaj Jo ! rozic:;a m'n:^trskcga predsednika Lloy4 Georgea negMova. Borzna poročila. — Za^T*bf 16. rrvorcA. (Izv.) Zar ključni tcv-nji. Devize; Curih —.—• hiK—, (^.25), Pariz 2C—. 2G.75. (36.—. 2ii.75), London —.—f 13^5.—, (1340.—» ir.=>0—), P>orlin —.—, V\5.—, (130.-^ 145.—), Dumj 4.j0, 4.7,"), (4.30, 4.40), Praga 575.—f UK).—, (570.—, GU).—), Tr.*t 10.20, l.=>fK), (14.00, 15.—). Valuto? dclar —.—. 2S0.—. — Curih. 15. marca. Zagreb 1.674^ (1.675). Huna i 0.06740 (0.063), Budim-peSta 0.5299 (0.625). Berlin 1.91 (l.sso), Prasra 9.149 (9.26). Mi'an 25.9 49 (25.461), Pariz 45.979 (46.401). London 22Ć39 (—^-), Newyork 5.179 (5.19). — Curili, 1l>. i-nrciu (rre^ibt>rza^ Deviro: 'Anssrvb l.Gf*.—. — Trst, 15. ranrcH. Zagreb K.4&, r«.40\ Berlin 7.4%, (7.70), Praga n:>.OR# (TC70), Pr.riz 177.50, (179.—), Ix>mlom Sr, r>0, (87.40), Now.Tork 19.S5, (—.—V Curih "^".—, (W2.—). — Prftc«, 15. mnrea. Znsrrab 73!:V {71.—), Punnj 0.73, (0.6S">), Berlin 20 75. London 245—, (241.«)), Kewyork 57.125. Piirih 10.95, (10.85). — Berlin, 15. marcn, Zn%reh 90.—% T>nn?i 3..r.0, Pr^cra 4S150, Londo* 1.171.50, Curih 52.:A________________ ' Kultura. REPERTOTR NAI?OI>\FOA OLEDA* USCA V L.II BLJANL Drama. ^rrđa, 15. marca:: Prekrasne ?aMnVe. ft četrtek. 16. mnrea: Dramska predstava v Petck, 17. marca: Ham!et. E. Sobota, 18. marca: Mariša. C Opera. ?reda. 15. marca: Boheme. A. Cetrt-k. 16. marca: Dramska predsiarm Žlahtnl me^čan. Izven. Petek, 17. marca: Zaprto. Sobota, l.S, marca: Madame Butterfly. Q. — Persko društvo »Ljubljanski Z?oa«. V p?tck rveC.r ob pol osnvh vaja mciaa#-Ca rbora. \>! in vse! — Odbor. — Nnvl upravnik maribor^kcji steda- • IH^a, Končno ie vlada redila vpraianj« upra\-n:ka T^borskega jledalUCa: Imeno-va a je g. dr. Radovana Brenčičit I vodjo obmeine žel. p-licije t Marlbon^ • ter mu dodelila kot s'ed^liSki svet sr. Župana Orčarja, Ivana Kejžarja, dolfo'etn©-fa predsednika Dram. druitva, in Karla Skapina. Novi upravnik Je sin eelhkeia odvetnlka ter Je pred voino deloval v ceU-skm Dram. društvu. Med volno le priiel ▼ ita'ijansko vietniStvo in od ondi knt d bojev. Naslov pove uprav. Slov-n-skega Naroda. 1849 Išcem Jtepo opremljeno sobo v sredlnf mesta ali pa v vlU. Cena posrranska stvar. — Ponuđbe pod ,Samec 1858* na upravo •Slov. Naroda. 1858 Staro železo fcnptije ro najvtsilh cenah esntraln« nakupovalnioa starega železa v Ljubljani,-Gosposvetska cesta 1. 18r9 trezen. zanesljiv slroiniK tučen klfučavnlčarstv«, vešč đe!a tud v električni stroki, Iftčo služba v večjem podietju proti dobri p!a«!l. tndi na deželi. Ponudbe pod .Strojnik 1?62" na upravo Slov. Naroda. 1862 u».. ■. ■■ ■ i ..-...— Pianino lep, Crne barve, «e radi pomanJkanU prostora proda. Cena 45*000 K. Naslov pove uprava Slov. Naroda. !*6; fina nova moška oblica in dra kostu-tna, najmodernejSl kroj. Potočnlk ©eienburgova ulca 6, Ljub'jana. l?6l Seno " in otavo lastnega prtdelka 150 kvlntalov vezano v balah, rroda podogovorni ce-ni Hamsrlltz, Lofatoe, Želcz. post Elegantno Unio s prednio oprem* In ogUvjem, Crna !•• balnt obleka velikost U in klobuk, poletna jahalna jopica, Jahalni bič s ire-brnfm ročajrm, vse a?na dol'na pri LjuM ani. Na xahtevo po d>-p snicl oblsk na domu._________1701 Planino In Kočija (Landauer) se zaradi pomanjkanja p'O-s*ora proda. Naslov r°v* An. zavod Dr?go Be«eljak & drug, Ljubljana, Sodna ni. 5. 17-8 Zidarji f Za razna akordna dela se iSČe za tako ! več Z'darskih partij. Gra jbeno pod etie < G. TOnnlss, družba z o. x. Ljuh-Irana. 1817 Uajenca krepkega, z dobro SolsVo naobrazbo, kl ima ve^elie do mehtn.ške obrti, sprejme JMfpo-AvtOf družba z o. z. v Ljub- , 1 jiv, *<«pir.liska ulica 3. 1800 < Brti pOMbnef a obvestOa. Me*al Mfrebai mot Krlša &erveny roj. Modle naznanja sorodnil om, prijateljem in znancem bridko vest, da je njen iskreno jubljeai soprog, oziroma brat, svak in stric, gospod dr. Josip Červeny okrožnl iđravnlk ¥ Cerkniol danes ob tričetrt na dvanajst opoldne, rreviden s tolažfll tv. vert po dolgi in mučni bolezni v 52. letu starosti, Izdihnil svojo blago dušo. Pogreb bo v petek dne 17. marca ob 4. uri popoldnt il Leonlšča na pokopallšče k Sv. KnŽu. Na željo pokojnega se venci hvaležno odklanjajo. V LJUBLJANI, dne 15. marca 1922. Zahvala. I NajtoplejŠo zahvalo izrekamo vsem, ki io nalega predragega pokojnika Franca U/ilfana podpolkOTnlka v pokola * v tako obHnem Stevilu spremili na njegovi poslednji potl. Posebno zahvžlo dolgujemo ča-.tniSkema zboru tukai^nje gamizije za mnogobrojno udeležbo, vpokojenim gg. ča^tnikom, | lic ravnateljstvu ter malim gojenkam licejske Sole. j V LJUBLJANI, dne 15. marca 1922. Žalujoči rodbini: I Wil!an in troielj. 5 PO3or> mtznrli! Parketnl mojster In mtiar Iz Trst« Itli v priti v svojo domovino in se piipornča " tvrdkan in ftodtetiem za alslovs-dj« aii slrtiisbnlka. Govori tri Jtiike. I Naslov pove g Osrbso, Dunajska c št. 52, Lfubjsna. 1844 Modistko srre'nne taVoJ Ivamha Stsajnsrp * motflsttta LJubl|«naiv RlMsska ~ čest« IO. 1M3 ' Kontorlstinfa, - isveibana vaeh risarnii^h del, zmolna > siboh »rs'Sfine In nemirne, se s^rejme. - Ofeite po*I«ti na uprav. Slov. Narod« i pod št. „17/1789*. 1789 , Učenka se spreme v papirno trgovino Iv. Bo« n«cv Mubljana. 1790 Sprejme se * več gosr.odov in po>r>di?fn na do« bro domačo hrano. Gospo- 3 svstska costa 12, I. nadstr. 1 1«33 3---------- '— | „. ——, Gospodično s pope Irim znanjem s!oven5č!ne, nem-ščine, stenografi je, strojepisja, sprejme takoj Juposlov«n*i - uprava S ov. Naroda. 1842 i Snažna sobica ss odda dijaku akademiku ali mtaj-i ?emu uradniku s hrano In vso oskrbo. Naslov pri upravi Slov. Naroda. 1856 SOBO iJče mlfld bančni uradnik. Ponndbe pod .Soba/1845" na uprav. Slov. Naroda. Mino iiosestvo epi. bstojl Iz hifte s5sobamlf velike kleti, druga z velikim lokalom In stanovanjem, gospodarsko poslopje z velikim vi tom, pdcg 2 njivi, travnik In gord, v niši veiikoletna trgovina, sploh pripravno za vsako obrt Stoji tik fame I etrkve, pol rre od p< staje Sv. Peter v ; Savinjski do'inl Proda se sknnno ali ( vsaka hiša posebej. V hiii je električna razsvetljava. Nablov pove upravi Slov. I Naroda. 1871 I Koiiinl3 samostojna slovenska in nemSka kores-I podentinja, Izurjena strolepiska In ste-I nografnia se pod ugodnlml pogoji tako j sproj«* za tovarniSko podtetje I v Ljub jani. Ponudbe je poslati na I uprav. Slov. Naro a pod šifro: »Kon-toristinja 254/1778". 1778 SOBA s kuhinjo te i$fe « mbntol na Dol. Ponudb« pod .Ritmičan 1784" na upr. Slov. Naroda. 1784 lozi! delavu za hlodt, drva za kurjavo, hneljrvke I itd, prot akordne r u plattlu sprejme I greSCina BofttanJ, p. Radni. Dolini-| sko, 1793 imnaiAi pmEna&je i« konverzacijo v popoldanskih ali v« černih urin prevzamc uradnik, Ponu- i db« pod .Primofe€ 1857* r» oj ravo I Slov. Naroda. ]&57 Pisalni stf oj dobro obranjen, se kupi. Ponudb« a ( ceno na uprav. Slov. Naroda p ć , „Stroj/1785". 1785 Radolf polacek, Zagreb, 3uri;tćeva ni. 24 Veletrgovina papira i naklada razglednica, preporufa svo;e bogato skladište: razglednica za nskrs (velikonoJ) i svih drugih vrsta umjetničkih karata, kao i papirnate robe i pi- sačesj pribora. tttenci. god. 1910. im S7 Zahtjevajte djenike. Spreinega bojijntta ssmo za boljke tri ko delo sprejme ti-koj Frain Kralfihor9 krojaški mojster, Goipoika ulica 5, ljubljena. Zanesfji-vemu se da delo tudl na dom. Stanovanje na željo v h JI. 1878 Noško kolo nlzko In man ši nsniatl ročni kovčeg kuplRu Naslov pove uprava Slo-en Naroda. 1847 Jpski poslmi prvovrstna starejSa mof, 40 let star, s kavcijo v vsaki množ.ni, Izvežban v vseh strokab, z Ia feferencami žeti pri-nemega mesta. Cenjene ponudb- pod .Poslovodja* poltno leifče, Manboi. Kogia banla lahka, dobro ohranjena, ss proda Naslov pove uprava SI. Naroda. 1867 Bombaž za pletenie v ratnih barvah, ka kor tuđi preSite odeje, se dobe v trgovini Karl Prolog. Stari trg 12. 164b Natakarice za nedelje in praznike ponoidan Is6s gostilna na Zgornjem Ro2nlku. 1851 iTlilii •krt)iml in sokosdravmlk ▼ SkofU Lobi :-: ne ordinira :-: od 18. »arci io 8. aprila 1922. , Bivša flržavna oradnici Me za tako] aluibo v pisa'n. S/tičd popolnoma so^rnskega, nem*ke^a trr srbohrvaikfga jezika — Ponidbe pod F. 18<5V na upravo SI. Nareda. l*^ Sprojmttta «• fjikoj dva «r 9ospoda ^ na hrano in stanovanje, m zr-ven Se dva gospoda ni hrano. Naslov se i*ve v upiav, S jv. Ndiuda. 1874 a!I v najem v/«me srednje po^es*vo( jer bi §e lahko vp*-lf-iU ali ic vpe-Hana usn;ais'~x, popolr.'-ma vei'a s'n cn^k-g«, hiv-^."-ga ia iitm^ke£»a i»rka, s« »p»»ešfti*» ti koj v vcč;e tehn ,l : odjet e. 5-tio i_' i> >:iudha pol .Er.e^g Cna 1822* n.« »ut. S uv. Naroda. 1*22 „Adria** vflnf'fn s'ad nr, peci a p a^k je n*}~ v /: \)>>$k\ u', itev. lr>. 1 75 Pcpo.T n"»a lzve."!? n, r>.v.' pi;J n *prc-r tske »t:oke, z veličino ^ -« *.-». ^^ %-^tt Tie z.i p .i. no trgovino. Frana ! Doltnc, Kranj. 1 JI ceno. iNasiov p i upiavi .i. :> r. i^/-- ! uoicne, firanj. i' Ji iz mariborske grajske kleti gjaro Vaijaka se točijo vsak dan uRnunrni„Leon",StgrSif§št.::, Domaie hrastove in bukove pJi'ke.e (de&čice) Imam vedno v zatogl FSBDO PRIMOŽIČ, mtzarV-i mojrter, LJUBLJANA! Trnovskl pristan &tv. 4. Prevzamem in izvrSujem tuđi polaganje rarketov vseh vrst t'i in n^ tJexpH, kakor tuđi ostruženje starin podov Deh sol.dno. Prodam spalno opravo i7. tTdepa 1 sa ! M Prva IjubHanska preob!ikoifa!nica slamnlkov za dama Barborič - Završon, Ljubljana, Mestni trg 7, ima najnovejše modele, po knterih se preoblikuje. — V zalogi okr.i^rni in prazni sL-smniki. IS'J Korespondent{inja) za Strassbourg se išče za slovensko -nemško in po mo.inosti frnn-cosko korespondenco in za druga pisarniška dela. Ponudbe s sliko, prepisi spričeval in curriculum vitac na naslov an. ekspedicije Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ul. 5 pod „Strassbourg*. Strofe u iii Ma telovadco orođ!ev poIJeđelsVe strofe, trarsrze, oosientf smodnik, dinamit, ieleina blagajne i:d- v zalogi trgovine z železnino fr. Stupica, tjubljana, gasposvetska c. 1. ■^■^■^■^■^■^■^■^■^■^■^■^■^■^■Kjpj^ijjjjjjHjpniaaaBinalaEal^BaBMH^Si. ^' ' lesaiji! Zini! k\i™\ V trajno delo se vzame več tesarfev, zldarjev, đelav- OeT ia ▼ Kočevle- — Plača po dogovoru, Poizve se pri trrdkl na Prolah At. 8, do dao 13. f. su. 1922. 1S19 BaaaaaaaaaaaaaaaaaaVaVaaaaaVHal ^^aSMaK^BKBKKKMtBKMKBKfriSESSUt*:: ■ -• ■• Vizif ke9 kuoerte in pIsemsMl papir s firmo kakor usaks-:: iirstne druge tiskouisE :: IzvrSnle toCno „Narodna tiskartsa". narsCtia spreleraa Ind! „flaroćna ftnllgarna**. Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in droge vloge pod najugodnejšmi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod Ba|aiflOdBe|itaBl pofjolL ^^n>^^^_ ■■----------------------------^——.-------------------------. - _------------------ _____________,____^^^_^ -----------^----------------„ a Beograd, Colje, Dubrovnik, Kotor*, Kranj, Ljubljana, Maribor, Malko* vlć, Opatija, Sarajevo, Split, Sibonak, Zadar, Zagreb, Trst, W:en. Poslovne zveze z vsemi večjLmi kraji v . tu- in inozemstvu. Lastnina in tisk »Narodne tiskara Za insetatni del od»{ovoren Valentin Kopitar.