Poštnina plačana v gotovini. Leto LXIX. št. 108 Ljubljana, torek 12* maja 19)6 Cena Din i.— VENSKI Lin a j a vTsaJ« da-D popoldne, izvzemaj aedelje tn prazniKe. — inseraa do SO petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din '2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. vecjl inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« irelja mesečno v Jugoslaviji Din 12 za inozemstvo Din 25 - Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO EN CJPBAVNISTVO LJUBLJANA, Kjiafljeva ulica fctev. 6, Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-23 In 31-26 Podružnice: MARIBOR Stros3mayerjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c telefon št. 26- — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon ftt, 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št~ 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna Hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Kaj bo storilo Društvo narodov: đleeitev odložena do l§. junija Kljub protestu Italije ho svet Društva narodov nadaljeval razpravo o abe-sinskem vprašanju — Sklepanje pa je odloženo do 15. junija, ko se sestane svet DN k izrednemu zasedanju, ki bo posvečeno samo temu problemu — ^neva, 12. maja. AA. Svet Društva OB rodov se je včeraj popoldne ob petih sestal k nejavni seji. Takoj v začetku seje je italijanski delegat baron Aloisi protestiral proti navzočnosti abesinske. e:h. delegata Voldemnriama, češ da. Italija ne more dovoliti navzočnosti tako-zvane.ga zastopnika Abesinije, ker de-jansko ne obstoja ničesar več, kar bi bilo podobna kakšni državni organizaciji Abesiniie. Edina oblast, ki tamkaj ob-Btoja. je oblast Italije. Zato je vsaka, razprava o nekem italijansko.abesin-skrm sporu neosnovana. Zato sem prisiljen, da se odpovem sodelovanju na seji. Baron Aloisi je nato zapustil sejo. Anthony Eden angleški zunanji minister, k! je sedaj rudi predsednik sveta Društva narodov Člani Sveta DN so se sestali zvečer na poziv predsednika sveta Edena, da bi razpravljali o postopku glede spora med Italijo in Abesinijo na redni seji Sveta DN. Sestanek se je vršil v kabinetu tajnika Avenola. Navzoči člani so se sporazumeli, da bodo na prihodnji redni seji glasovali za odložitev tega vprašanja. Tudi motivacija te odložitve je bila soglasno sprejeta. Prav tako pa je bil sprejet datum, kdaj se bo govorilo o Abesiniji. Izredna seja sveta DN bo po tem sporazumu 15. junija z dnevnim redom: Spor med Italijo in Abesinijo in kršitev lokarnske pogodbe. Kljub incidentu na včerajšnji seji sveta DN ni niti govora o tem, da bi Italija zapustila DN. Italija bo pustila., da naj DN narodov obravnava posledice italijanske zmage v Abesiniji brez njene navzočnosti. Svet DN pa ne more že sedaj razpravljati o Abesiniji, ker so sobotni dogodki v Rimu še Preblizu in zato ni mogoče hladnokrvno proučiti položaja. Prav tako se ne more razpravljati o bodlem statutu Abesinije in o problemu s; rakci j. ižaron Aloisi italijanski delegat pri Društvu narodov Sklicanje italijanskega parlamenta Rim. 12. maja \v. Ministrski predsednik Mussolini bo že v sredo predložil poslanski zbornici oba dekleta o razširjenju ital;ian-ske suverenosti na Abesinijo in o imenovanju maTŠola Badoglia za generalnega guvernerja in za podkralja Abesinije. da se bosta še ta teden lahko ratificirala ter stopila v veljavo. Italijanski senat je sklican za četrtek. Giornale cTItaiia: Abesinije ni več Rim, 12. maia AA. »Giornale d'Italia piše v zvezi z ženevskim sestankom med drugim; Italijanskega izvršenega deistva ni mogoče na noben način razveljaviti. To dejstvo je zahteval ves italijanski narod in ne le ena stranka. Ta okolnost ne pripušča nobene razprave o njeni reviziji ali izp~> numbi. Abesinska preteklost ie dokončno likvidirana. Vse, kar bi pok'onili proti temu izvršenemu dejstvu, bi bilo znamenje več ali manj sovražne politike proti Italiji Sklicevanje na tako zvane pravice in dolžnosti Društva narodov je brez vsake podlage. Abesinije kakršno je poznalo Društvo narodov ni več. Med mnogimi pomanjkljivostmi pakta Društva narodov je treba omeniti tudi okolnost, da v svoiih določbah ne računa z možnostjo morebitnega prestanka posamezne države kot take. Pakt govori samo o prostovo! jnem izstopu posa-BM /ne države iz Društva narodov ne računa pa s samomorom dotične države, kakor se je sedaj pripetil Nato pravi list. da ic Italija pripravljena sodelovati v Evropi in v Ženevi pri vseh vprašanjih, nihče pa naj ne pričakuje, da bo kogarkoli za karkoli prosila. Kdo bo zmagal? Italija noče popustiti, Društvo narodov pa je odločeno iti do skrajnosti Pariz, 12. maja. z. Vsi današnji listi se obširno bavijo s položajem v Ženevi, pri čemer je opažati, da je na* stal v presoji dogodkov popoln preokret. Dočirn so Francozi doslej već ali manj zagovarjali Italijo in se zavzemali za rešitev, ki bi ustregla italijan* skim zahtevam in spravila abesinski problem čimprej z dnevnega reda, pi= sejo danes s^koro vsi listi, da mora Francija vztrajati na strogem izvaja* nju določb pakta Društva narodov. Preokret v Franciji Socialistični »Populaire« zaradi tega tudi zamerja francoskemu delegatu Paulu Boncourju. da je bil včeraj v Že* nevi premalo odločen. Zlasti mu oči* ta nemarnost, ker v razpravi o abesin= skem vprašanju na seji sveta Društva narodov ni povzel besede, kakor sta to storila španski in danski delegat ter ni podprl predloga Edena, da ostane abe* sinsko vprašanje kljub protestu Italije še nadalje na dnevnem redu. List iz* raža nado, da bo Paul Bonoour to pri prvi priliki popravil in jasno povedal, da jc francoski narod pri zadnjih volitvah obsodil dosedanjo politiko T,a val a in Flandina ter da je dosedanjega za* kulisnega paktiranja z Italijo konec. Francija ne priznava aneksije Abesinije Na drugi strani pa poročajo pariški listi, da je Paul Boncour že včeraj na? točil italijanskemu delegatu baronu Aloisi ju čistega vina. V razgovoru z njim mu je odkrito povedal, da Francija ne priznava enostranske rešitve abesinskega vprašanja potom aneksije, kakor si je to zamislila Italija ter da bo Francija odslej strogo za izvaja? nje določb pakta Društva narodov. Važen načelen sklep Kar se tiče izjave Italie, da ne bo sodelovala pri razpravi o abesinskem vprašanju, smatrajo francoski listi, da to sveta Društva narodov ne bo ovira? /o, da sprejme svoje zaključke. Vsekakor pomeni olajšanje, da Italija ni ta= koj prelomila z Društvo narodov in iz? javila svoj izstop. Toda to še ne pomeni, da jc nevarnost ostrega konflikt ta z Italijo že odstranjena. S tem, da je svet Društva narodov soglasno sklenil, da priznava VTolde Nariamn za edino upravičenega zastopnika Abesh nije ter s tem. da ga je pozval, naj so? deluje pri razpravah sveta Društva na? rodov, je svet DN sprejel dalekosežen načelen sklep, ki pomeni, da Društvo narodov aneksije Abesinije ne prizna? va in da abesinski problem za Ženevo ni niti korak bliže h končni rešitvi. Možnost izključitve Italije iz DN? »Petit Journal« sklepa iz tega, da je Društvo narodov sedaj prisiljeno, na? daljevati politiko sankcij. Če hoče do? sledno izvajati določbe pakta Društva narodov, zakar se zavzemata sedaj ne samo Anglija in Francija, marveč tudi vse nevtralne države, potem mora priti celo do poostritve sankcij proti Italiji. Po mnenju usta bo to dovedlo do definitivnega preloma z Italijo. »Ouvre« pa celo sodi. da se bo Društvo narodov moralo baviti celo z vpra šanjtm nadaljnega članstva Italije ter da se že misli tudi na to. da Italijo zaradi kršitve pakta Društva narodov in nespoštovanja sklepov ženevske usta* nove izključi iz članstva. Kaj pravijo Nemci Berlin. 12. maia. z. O priliki aneksije A.hesinije piše »Angriff« meni drugim: MttB-solini je proglasil rimski imperij in na ta način nasilno izbrisal Abesinijo v državnopravnom pogledu, v kolikor je to bilo v njegovi moči. Vendar pa cesar Haile Selasi še rui odstopil. Doživel je samo veliko razočaranje, zdi se pa, da še zmeraj veruje, da se bo Anglija izrekla za njega. Toda kako se naj to zgodi? Lahko se zgodi, da Ženeva nadaljuje s sankcijami proti Italiji. Toda ali bi to kaj škodovalo Mussolinij-u in kaj koristilo negušu. Kdor je stopil * zahtevami imperija pred svet, se ne bo ustavil pred sankcijami in tudi če bi to zahteval njegov prestiž. Angleži v zagati London, 12. maja. AA. »Xews Chroniele« piše. da bi bila velika nevarnost, da si Italija pridobi še finančna sredstva za svoje osvojevalne namene, če bi se sedaj ukinile sankcije. Če se Italiji dado nova denarna sredstva, potem bo Italija zagazila v novo vojno To trdijo tudi resni opazovalci, ki pravijo, da je Mussolini izgubil oblast nad svojimi prk^taši. »Mancbešter Guardian* piše, da je sedaj največja nevarnost v tem, ker so najnovejši dogodki opogumili tudi Nemčijo, da nadaljujejo s svojimi gotovimi dejstvi. Listi, ki so bili 7adnji Čas proti sankcijam, so postali sedaj /elo zmerni. »Mnrning-post« piše. da so člani vlade v popolni za, prati in pravi ironično, d.i Balđwin zadnji čas najbrž zelo slabo spi. Uradno obvestilo o aneksiji Abesinije London. 12. maja. A A. Agencija Štefani poroča: Italijanski veleposlanik Orandi bo danes obiskal državnega podtajnika sira Roberta Ya rus i ta rta v zunanjem ministrstvu in tnu ho ob tej priliki najbrž izročil uradno besedilo dekreta o anemij' ASesinije. Haile Selasi brani svoje pravice Jeruzalem. 12. maja. A A. Cesar Haile Selasi je izjavil poročevalcu T>N~B. da se doslej v nobeni obliki ni odpovedal svojim pravicam na prestol. \a vprašanje, ali bo v kratkem obiskal London, je cesar Haile Selasi odgovoril, da še ni odločeno. ali potuje v Ženevo ali London. Abesinski protest v Londonu London. 12. maja. Havas poroča: Abesinski poslanik v Lon-dorou je poslal zunanjemu ministrstvu noto, v kateri protestira proti Mussolinijevi izjavi z dne 9. maja in proti temu, da se je italijanskemu kralju padeKi naslov abesinskega cesarja Rdeči križ mora zapustiti Abesinijo Adis Abeba, 12. maji AA. Keutei poroča, da so italijanske oblasti posvale angleško misijo Rdečega križa, da naj v 1"' dneh zapusti Abesinijo. Bolniki in ranjenci, ki BO w oskrbi angleškega Rdečega križa, bodo predali v italijanske bolnišnice Italija za sklenitev sredozemskega pakta London. 12. maja o. NV\\ v0rk IV m os««, je objavil vest, da j<» Ito'ijj priprav luna %k en it i s Francijo in Angltijo sredozemski pakt in dati vsa jamstva za s voli d > Sueškemu prekopa. V Londonu je ta vest izzvala precejšrvje iznenađenje in •*> jo uradni krogi ^prejeli na znanje zelo rezervirano Italijo čaka v Abesiniji tri desetletja napornega dela Izjava propagandnega ministra Ciana — Abesinska akcija je bila dobro pripravljena Asmara, t2. maja z. Italijanski propagandni minister grof ("iano. kj M le »"I začetka vojne nahaja na fronti kot rezervni letalski kapetan, in ki se sedaj vrača v Italijo, je izjavil novinarjem, da se popolnoma zaveda, da ga po vrnitvi v Italijo kot ministra za propagandno čaka ogromno drlo. Prepričati mora ves svet, da Italija ni usta nnvila novega rimskega imperija iz sebičnih namenov. Razumljivo je. pravi grof Ci- ano. da so Italijani že od nekdaj želeli postaviti svoj nekdanji dominantni položaj v svetu. Vendar pa je za vojevanje Abesinije bilo izvršeno iz cisto nacionalnih italijanskih potreb, hkrati pa je Italijanom naložilo tem večje dolžnosti, kar se tiče izkoriščanja velikih prirodnih bogastev, ki so bila dozdaj prikrita svetovnemu gospodarstvu. Naloga, ki si jo je postavil ministrski pred- sednik afaitolial, je bila že od nekdaj skrbno pripravljt-na in po takšni pripravi končni uspeh ni moje! izostati. Dasi so skoraj vsi najuirledntjsi tuji vojni strokovnjaki pred videvali največjV Icillie na vzhodnoafri-škem boji-rii. ji \ojna vemlar'e dobljena. Sedaj pa je treba, ta rojevati tudi mir. italijanski narod l»o v Vzhodni Afriki moral delati *> desetletja, in to naporno na prosvetnem in jrosi>oilarskem polju. Vendar pa Ik) že v 10 ali pa že v 5 letih to delo tako napredovalo, da se l>o lahko ves svet prepričal, da je Italija držala obljubo in pri nesla Abesiniji mir Ln blagostanje. Gre za to, je rekel dalje grof Ciano, da se zavoje-vana dežela v gospodarskem, družabnem in finančnem pocrlcilu vzposoM za naseljevanje in da se omogoči racionalno izkoriščanje njenih ogromnih naravnih 1 »^astev. Maršal Franchet d4 Esperay o pokojnem kralju Uedinitelju Uspelo predavanje francoskega vojskovodje v Bukarešti Bukurešta, 12. maja. AA. Suoči je fran costki maTšal in častni jogosiovenski vojvoda Franchet d'Esperav predaval o blago-pokojnem viteškem kralju Aleksandru I Zedinitelju. Predavanje so prenašali fmii po radii ju. V uvodu svojega predavanja se je maršal Franchet d'Esperav srpomnil strahovite marsejske tragedije, ki je zahtevala smrt biagopokojnega kralja. V svojem nadaljnem obširnem in globoko zasnovanem govoru je predavatelj očrtal pokojnega kralja kol vojaka, /te kot prestolonaslednik se je od likova! v balkanskih vojnah. S svojimi zmagami na Kumanovu in ob Bregalnicj ic zaslovel tudi kot velik vojskovodja. Maršal Franchet d'Fsperav je pri tej priliki ome^ial tudi izredne osebne vrline in hrabrost hlar*opok°jnega kralja. Babkanako I vojne so neizmerno dvignile ugled in sloves aaiiake vojisJce. Nato je predavate^ op:sal odpor srbske vojske med svetovno vojn:., njen prehod čez albanvke planm« m njeno vstajenje na solunski fronti. Tu si je blagopokojni kralj stekel s svojo vojsko nesmrtno slavo. Predavatelj je zelo nazorno opi<m paktu m o sporazumih, ki jih je tamkaj sfldlonil z ostalimi člani Balkanske zveze, v kolikor se nanašajo na obveznosti CrTČije. Voditelji strartk so poročilo vzeli na znanje. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA (Dovtse z vite tO premijo 28.5*/o) Ani.-t.-rdani 207&S5 — -_>(*»2.75 Berlin 17;<;.(»K l7ol>.!T> Bruselj 74^.32*-- 3808, (.'urili 14*24.22 — 14ol.29. London 214.9-s 22001 NVvv.vork 4:^i.->.:i-, 4401416, Parni 290-21 — 291.06 Praga l«2.oo — isi.<.i. Avstrijski Šilin_r v privatnom klirimru 9.13 — 9.23. INOZEMSKE BORZE Curih, 12. maja. Beogiad ~ . Pariz 2f».:;77r.. Ivon.lnri 1"'.34. NVw Vork Mir—, Bruselj 58.45, Milan 21.30, Madrid 42.22... Amsterdam 209.10. Berlin 124.80, Dunaj 5&35, Praga 12.8.1, Bukarešta 2.50. Drzen vlom sredi Kranja Vlomilci so oplenili trgovino g. Černeliča ter odnesli za 25.000 Din blaga in 1*500 Din gotovine Kranj 12. maja V pretekli noči so drzni vlomilci oplenili manufakturno trgovino znaneea trgovca g-Černeliča sredi mesta pole.g stare poš! >. Domnevajo, da so se zvečer skrili vlomilci v Gorjančevo klet, ponoči so se pa splazili do Cerneličevega lokala, odprli vrata f trgovino z vitrinom in nato pobrali več hal najlK>ljšega in najdražjega moškega blagi, večinoma kamgarna in tudi nekaj bal ženskega blaga. Zdi se, da so bili na delu pravi strokovnjaki, saj so cenejše blago pustili na mini. Odnesli so okoli 20 bal blaga v vrednosti okrog 25,000 Din nolea tega so pa pobrali iz blagajne se 1500 Din v gotovini. Vlom je odkril stražnik Mihelcič. ki je prihajajoč iz Narodnega doma opazil enega vlomilcev, ko se je hobd | plenom od[ « l]a* ti na kolesu. Stražnik ga je pozval, naj počaka a ker se vlomilec ni odzval, je *dr••-1 jal za njim. Vlomilec ^e pa za to ni zmenil, temveč je pustil kolo in Ies4 bal blaga na icu mesta ter pobegnil. Stražnik je nato -izgledal vse lokale in tako li-jotovil, d i je bilo vlomljeno pri Černeliču. Trgovcu so vrni! najdenih Šest bal. a manika jih še \.<1 no 12. En zavitek so našli tudi na poti proti pokopališču, iz česar sklepajo, da so jo vlomilci ubrali v tej smeri. O vlomu so bili obveščeni kranjski orožniki, ki so odšli takoj na delo. Sled za lloensri je vodila na Dolenjsko, kjer so davi kranjski orožniki že enesra osumljenca aretirali in zjutraj prepeliali v Ljubljano, za ostalimi pa še poizvedujejo Stran 2 »SLOVENSKI NARO D«, torek, 12. maja 193« Štev. '08 Pionirsko delo naše Jč lige Članstvo se je pomnožilo zadnja leta za 250%, vendar pa se liga bori z denarnimi teikočami Ljubljana, 12. maja. Snoči je naša JC liga, ki »deluje že 15 let in slavi letos 15 letnico svojega obstoja in ki yc bila ustanovljena prva v naši državi, položila račune o svojem delovanju v preteklem letu. Občna zbor je brl v kazinskih preostrih. Predsednik dr. E. Stare je pred prohodom na dnevni red pozdravil posebej številne odlične zborovalce, zastopnike lig in oeSkoslovaškega konzula ing. S. Mifiov-skega. Jugosl bolgarsko ligo je zastopal njen predsednik ki častni predsednik JC lige R. PustosJemšok. Društvo prijateljev poljskega naroda prof. dr. Mole, zastopane so pa bile tudi krajevne lige, m sicer mariborska, ptujska in kranjska. Zborovalce je pozdravil brzojavno generalni kon/ul dr. O. Beneš, častni član naše lige, in pozdravno pismo je poslal poljski konzul dr. Fr. Štele. Iz predsedstvenega poročila smo slišali, da naša liga po pravici uživa sloves naj-delavnejse lige v državi ter da v resnici opravlja pravo pionrrsiko delo na področju slovanske vzajemnosti. Zadnja leta je vsestransko napredovala, kar nam kaže že porast Članstva, ki se je pomnožilo zadnja leta /a okrog 250^. Vendar liga še pogreša v svoji sredi marsikaterega našega javnega delavca. Že številke same na sebi so dovolj zgovorne. Tako je liga lani imela 16 samositojnih prireditev, skupno je pa nastopila javno 44 krat. Sedem njenih članov odnosno odbornikov je prejelo lani visoka češkoslovaška odlikovanja. Liga je priredila 11 jezikovnih tečajev. Posredovala je pri zamenjavi tehn'kov gradbene stroke — naši tehniki so prakticirali na Češkoslovaškem, v zameno so pa prišli prakticirat češkoslovaški tehniki k nam. Liga je odposlala lani okrog 1100 dopisov. Iz teh stvarnih podatkov o delovanju lige je najlepše razvidno, da si je upravičeno pridobila zadnja leta velik ugled v javnosti in da znajo njeno delo zlasti ceniti na Češkoslovaškem. Iz blagajniškega poročila smo pa raz videli, da se liga bori z gmotnimi težkočami, ker ne prejema podpore od tam, od koder jo sme po pravici pričakovati. Velik del krivde v tem pogledu leži na centrali lig v Beogradu, ki se ne zaveda svojih nalog. Za akademski odsek je poročal njeaov predsednik Prochazka. Delo odseka obeta, da bo mladina sv asom prevzela odgovorno delo starih delavcev. Docent dr. V. Bu-rian. vodja jezikovnih tečajev je poročal, da se je v desetih letih, odkar liga prireja tečaje v/trajnih češki jezik naučilo okrog 1300 tečajnikov. Letošnji tečaji h od i slovesno zaključeni 27. t m. z Machi in Prešernu posvečeno proslavo. Debata je tudi dokazala, da je bil odbor v resnici delaven. Kritike ni bilo, pač pa jc dr. Krivic pohvalil izredno delavnega predsednika ter naglasil, da je treba pripisovati predvsem slovenskim ligam, ako je dandanes, v teh hladnih časih tako globoko prijateljstvo med nami in Češkoslovaško. Sprejet je bil predlog, da se liga zahvali za vsestransko podporo ban. upravi in mestni občini, za moralno podporo našemu oficirskemu zboru in za sodelovanje češki obci. Odboru je bil soglasno podan absolutorij. Izvoljen je bil z malimi izjemami dosedanji odbor, kar mu velja kot priznanje za dosedanje delo. Pri slučajnostih je odbornik B. Borko predJagal, da liga izvoli za svojega častnega člana Jana Hudca ob njegovi 80-let-nici. Jan Hudec se udejstvuje že več desetletij na polju zbliževanja slovanskih narodov ter poglabljanja kulturnih stikov med nam in Čehi. Že 1. 1SS2 je spisal nekrolog J. Bleivveisu. Vedno je kazal veliko zanimanje za slovensko kulturno življenje. Pisal je o naših najboljših pisateljih in pesnikih, prevajal njihova dela, da ne omenjamo tudi številnih prevodov iz srbohrvaške literature. Ob njegovem jubileju mu ne moremo izkazati hvaležnosti in priznanja v dovoljni meri. Izvolitev za častnega člana naše lige. naj bo dokaz, kako ga ce-rv.mo. Predlog je bil sprejet z odobravanjem, in sicer v tej obliki, da ljubljanska liga še priporoči vsem slovenskim ligam, naj izvolijo Hudca za častnega člana. Po občnem zboru lige je bil občni zbor izvršilnega odbora lig dravske banovine. Predsednik dr. K. Stare je podal lepo poročilo, ki kaže, da je IO moral prevzemati delo, ki ca -e dol/an opravljati centralni odbor v Beogradu. Toda ne le to; IO se je moral boriti v gmotnem pogledu za obstoj slovenskih lig. Pokazalo se je. da je potrebna temeljita remedura odnosov slovenskih lig s centralo in naši delegati bodo tudi odločno nastopili na prihodnjem kongresu v Beogradu. Ob tej priliki bodo tudi zahtevali, da mora biti oficijelni izlet iz naše države na Češkoslovaško organiziran v LJubljani, kar je v interesu ugleda lig naše države in države same. To stališče so zastopali tudi zastopniki drugih slovenskih lig. Tudi v tem odboru ni bilo posebnih sprememb. Izvoljeni so bili: dr. E. Stare. Fr. Govckar. konzul ing. S. Minovskv, B. Borko in dr. V. M/urko ter delegati krajevnih lig. Pri slučajnostih so govorili o proslavi li-gine 15-lctnice. ki jo nameravajo proslaviti z izdajo jubilejne društvene kronike. je HI precizno streljan v gol, ca Rugl obrani, a Jordan prevzame in v S. minuti je prvi zgoditek 1:0 za SK Amater. Nato Ama* ter skoro blokira vrata Trbovlia ter naredi v 16. minuti 2- gol. v 25. minuti pa 3. gol, nato pa se situacija spremeni z par menja« jočimi se napadi in v 35. minuti da Trbovlje prvi in zadnji gol. Nato nrevzame zopet Amater iniciativo ter zabije no nekaterih uspešnih prodorin 4. gol in postavi s tem rezultat 4:1 za Amaterja. V drunem polčasu zada početni udarec Trbovlje, toda ne prodre. Amater zapet prevzame vodstvo za cca. 20 minut, a brez uspeha. Nato pritisne Trbovlje, toda razpoloženi obrambni trio sigurno čisti. Pri Amaterju so bili prilično vsi dobri najl.oljši med vsemi pa je bil ambiciozni Robko Šuštar. Trbovlje ni pokazalo običajne borbenosti, kar ie predpogoj vsakega uspeha na zelenem polju. Najboljša sta bila Zupančič in Rugl dočim Ciuna ni bil kos dani težki nalotri Rezultat je sicer visok, a je reelen- Tekma ie bila odigrana v lepem stilu in io smatraio črno-rdeči za nekak začetek propagande za proslavo njihove 10-letniee. ki ho v nedeljo v Trbovljah. Tekmo je sodil g. Ramovš prav dobro. Pred-tekma pa je končala z rezultatom 1:0 za Amaterja. Škofjeloški javnosti Škofja Loka. 12 maja. V Jugoslaviji boluje in umira vsako leto za jetiko, to najstrašnejšo ljudsko boleznijo, oO.OOO ljudi. Dva do trikrat večja nego med Nemci in Danci jc umrljivost v naši zemlji, ki jo stane ta prevelika umrljivost letno nad 6.000.000 Din. Samo Ljubljana izgubi letno 10.000.000 Din radi tuberkuloze, čeprav ie umrljivost v Ljubljani razmeroma majhna. In Škofja Loka z okolico, v današnji dobi razvijajoče se industrije? Mar imamo — izvzemši par zdravnikov — pojem o trpljenju in bedi že okuženih in o nevarnosti doslej Še zdravih prebivalcev, živečih sredi množečih se ognjišč te zavratne bolezni? Vsakdo, bogataš in revež, hrust in slabot-než, star ali mlad je ogrožen, aL pa že nevidno napaden. Da se bo mogla nuditi bolnikom zdravniška pomoč: da se izoVirajo bolniki kot viri kužne infekcije na domačijah, v šolah, bolnicah in sanatorijih; da se ogrozi in bolni otroki pošiljajo v svrho okrepitve in zdravljenja v kolonije na morje, v hribe in gozdove: da se nudi brezplačna preiskava nepremožnim in votli o njih kontrola v tuberkuloznih dispanzerjih; da se zainteresira nevedno ljudstvo za boj proti jetiki, da se je more varovati in ubraniti: da se obvaruje pos.amez.nik, družma. pod:ctje in občina nepotrebnih izdatkov: je treba organizacije! V ta namen in a tem programon se bo osnovala v škof j i Loki za ozemlje škofjeloške sreske izpostave krajevna protitu-berkulozna liga. Nihče ne more trditi, da nc bo nikoli potreboval njene pomoči. Za- LILIAN HARVEY in TULLIO CARMINATTI partner slavne primadone GRACE MOOKE v filmu »NOC LJUBEZNI«. _Film v nemškem jeziku._ Jutri premiera v Kinu Unionu! Noč v Monte Carlu Razkošje in sijajno življenje milijonarja v Monte Carlu. — HUMOR! ZABAVA! Borba dveh bratov za ljubezen in srce enega dekleta. Kralj krstni boter desetemu sinu Stična, 11. maja V nedeljo popoldne je prišel kraljev zastopnik polkovnik Lukanc v spremstvu sroskrgn načelnika dr. Hacina v Stično. Visokega crosta je pozdravila pred samostansko cerkvijo velika množica ljudi. Šolska mladina s praporom, domača godba na pihala in gasilna društva, ki so v nedeljo imela slovesnost v Stični, so se zbrala k slavnostnemu obredu. Po kratkem nagovoru in pozdravu sreskega načelnika so visokega gosta pozdravili še predsednik občine Franc Stopa r v imenu občanov, mala šolarka je s priložnostno deklamacijo v imenu svojih sošolk poklonila šopek nežnih cvetk, poklonili so visokemu gostu (udi zastopniki gasilcev in godbe. Kraljevi odposlanec se je ginj^n zahvalil za krasen sprejem in obljubil, da bo sporočil na najvišje mesto, kako ga je stiska občina in župnija prisrčno sprejela. Po cerkvenem obredu, ki se je deloma vršil pred cerkvijo, je visoki gost v družbi sreskesra načelnika, opata dr. Kastelica in g/, patra Benedikta odšel na dom srečnega očeta- prave dolenjske korenine. Zupančiča na MpIo Dobravo, kjer je kraljevsko obdaroval tudi ostale brate malega Peterčka, ki je dobil ime po visokem botru. r>b tej priliki je imel visoki Atenai v Tivoliju otroško igrišče. Že zdavnaj bi ga otvorili, kajti, bilo je dosti lepih dni. pa še več deževnih vmes. Pa smo tako sklenili, da počakamo še dneve, ko se mokra Zofija poslovi od našega igrišča ter v svoji Kočiji odpelje vso mokroto teea sveta nazaj v neto in bomo za daljšo dobo lahko varni pred njo. Dragi otroci, vzemite koledar in zaznamuj te si v njem 16. maj to ie v soboto! Ta dan, se namreč vsi snidemo na igrišču »Atene« in prinesemo s seboj svoje igračke, pa •Še malico, ker bomo tudi lačni Da prav gotovo. Če bi vedeli kako se že veselim tega snidenja! Kako tudi ne? V solncu se bomo igrali, telovadili, prepevali, povestice pripovedovali in Če ne bo drugače se bomo še v pesku igrali, pa nas nihče ne bo kara'. Imeli bomo svojo gospodično, ki nas bo nadzorovala ves dan in se z nami igrala Poleg tega nas bodo pa oLiskali še harmonikarji in mali pevčki dvakrat v tednu tako da bomo imeli še koncert zastonj. Zato bo poskrbel profesor Rančigai in njegova pevska družinica. Igrišče bo odprto vsak dan od 9. do 12. in popoldne od 3- do 6-ure. Otroci pridite polnoštevilno v soboto 16. maja ob 9. Vas lepo pozdravljam in kličem: Na svidenje v »Ateni«. Vse informacije dobe vaše mamice pri nadzornici na igrišču? Vlomilci priznavajo svoje grehe Ljubljana, 12. maja. r>ružba vlomilcev, ki je strahovala Ljubljano, še ni vsa pod ključem. Skrivajo se še trije nevarni tipi, bivši krojač Ivan Kunstek, Ivan Gartner in tretji, ki njegovo pravo ime policiji še ni znano. Na policijo prihajajo oškodovanci po vlomih, ki jih imajo na vesti Cigan, So t osek. Dolenc in njihovi pajdaši. V kotu v sobi se grcna-dijo kupi oblek, nakradenih v stanovanjih po Ljubljani, zraven pa leže aktovke, v katerih se skrivajo Še drugi predmeti, kakor žepne svetilke, ključi, toaletne potrebščine itd. Prijeti vlomilci so sele po daljšem oklevanja priznali svoje grehe, pri tem se je izkazalo, da so se pajdaši, ko so bjli zunaj na dedu, temeljito slepariU tudi med seboj. Ce je ta ah oni vlomil m odnesel poleg obleke, ki je ni mogel skri- ti, tudi kako dragocenost, je ni pokazal tovarišem, marveč jo je prodal na svojo roko in se pozabaval izven stalne tovariši je. Te dni se je policiji posrečilo najti še več ukradenega blaga, ki ga jc skrival Cigan v neki hiši v Pletersnikovi ulici. Nekaj pa se ga je našlo razen v zastavljalnici tudi še v drugih skrivališčih. Neki oškodovani advokat je naknadno ugotovil, da so mu storilci odnesli Še dva kovčega s tremi, skoraj novimi oblekami in pa nov površnik. Včeraj je stopil na policijo, da prijavi tudi to tatvino. V sosednji sobi je uradnik izpraševal vest enemu izmed are tjrancev. Dvakrat je Sel aretiranec mimo oškodovanega odvetnika, v tretje pa se je po naključju ugotovilo, da nosi aretiranec baš oškodovančevo obleko. Kasneje je storilec priznai še, da je eno obleko zastavil, drugo prodal, dočim je tretjo sam oblekel. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Torek 12. maja: zaprto (Gostovanje v Celju: Gozd. Izven). Sreda 13. maja: Prva legija. Red B. Četrtek 14. maja Gozd. Red četrtek. V sredo 20. t. m. 1k> v ljubljanski drami premiera Besierove petdejanske igre »Tiran*, v kateri bo igral eno glavnih vlog režiser Milan Skrbin.-ek, ki proslavi ta večer 25-letnieo svojega umetniškega dela. Poleg njega nastopita v glavnih vlogah tudi ga. šaričeva in g. Jan. Re/ijo im;i g. Ciril Debevec. Premiera bo izven abonmaja. OPERA Začetek ob l'0. uri Četrtek 14. maja: Pesem ljubezni. Red Sreda. Petek 15. maja: Lucia di Lamermoor. Red Četrtek. ★ V četrtek zjutraj se povrne opera iz svojega gostovanja Splitu in Šibeniku in zvečer bo prva predstava v našem opernem gledališču. Vprizori se za red Sreda izvirna opereta »Pesem ljubezni«. Abonente reda Sreda prosimo. da oproste ta teden spremembo dneva njihovih rednih predstav. Prihodnja nova vprizoritev v naši operi bo Leharjeva opereta »Vesela vdova« s go. Zlato Gjungjenac v glavni ženski vlogi. Zopet uboj Kranj, 12.maja. Davi je Spodnje Bitnje in pa Kranj zelo razburil zločin, izvršen ponori pred Erženovo gostilno v Spod. Bitnjah in katerega žrtev je postal mlad fant. V Erženovi gostilni je popivala večja družba fantov, med njimi 241etni posestnikov sin Janez Kalan in 24letni France Ješe, zaposlen v tovarni Jugočeškai. Ta dva sta se že večkrat popreje sprla in tudi stepla in tudi snoči je nastal med nji ma prepir, med katerim je Kalan, ki je bjl precej močan, Ješeta oklofutal. Užaljen je odšel Ješe domov, vzel nož in se vrnil nazaj pred gostilno, kjer je klical Kalana, češ, naj pride, če si upa, da se bosta »pobotala«. Kalan je res prišel iz gostilne in je Ješeta zopet večkrat udaril. V jezi je Ješe potegnil nož in zamahnil proti Kalanu. Zadel ga je 9 cm pod vratom na levi prani strani, mu prerezal žilo odvodnico in čez kakih 10 minut je Kalan zaradi notranje izkrvavitve umrl. Po uboju je Ješe odšel domov, kamor je prišei okrog 2. zjutraj, nato pa se je napotil v Kranj, a že med potjo je srečal orožnike, ki so bili namenjeni v Bitnje. Ješeta so aretirali in zaslišali. Povedal je. da je hotel Kalana samo malo ustrašiti in da ni imel namena ubiti ga. Kalan je bil zelo nasilen, kar pripovedujejo tudi drugi, ki pokojnika slikajo kot zelo izzivalnega in objestnega fanta, kateremu se je moralo vse pokoriti. Uboj je bil prijavljen sodišču v Kranju, ki je za jutri odredilo obdukcijo trupla pokojnega Kalana. Iz Celja e_ Pod avtomobilom. Na cesti pri cerkvi v Št. Vidu pri Grobelneni se ie dogodila v nedeljo okrog pol 11. dopoldne težka avtomobilska nesreča- Ko je biLa 48-letna po-sestnikova žena Alojzija Cmokova s Tratne pri Grobelnem s svojo sestro na cesti. ;e privozil izza ovinka celjski zobozdravnik dr. Rudolf Sadnik s svojim avtomobilom. Ker je vozil s precejšnjo brzino, se Cmokova ni mogla več umakniti. Avtomobil io je podrl na tla in jo vlekel nekaj metrov daleč s seboj. Njena obleka se je ovila okrog sprednje osi, tako da so morali dvigniti avtomobil da so nesrečnico lahko potegnili izpod njega. Zena je dobila poškodbe po vsem telesu in počila ji je tudi ioania. Dr. Sadnik je naložil ponesrečenko na svoj avtomobil ia jo peljal naprej v £marie pri Jelšah k zdravniku, nato pa v celičko bolnico. e— Karambol dveh kolesarjev. V nedeljo je trčil 32-letni skladiščni delavec Alojz Kovač iz Št. Janža pri Tehariu na cesti na Polulah v neikega drugega kolesarja in padel s kolesa, pri čemer se ie močno poškodoval po glavi in desni no_.»-nec g. Jožef Skoči r. oče C. Viktorja Skoč. -ja. upokojenoga uradnika katastrske upruw v Celju. Pogreb bo v Bredo ob 17. iz lii>* žalosti na okoliško pokopališče. Pokojniku l>odi ohranjen blag spomin, svojcem na* • iskreno sožalje! KOLEDAR Danes: Torek. 12. maia k*toiičani: Pan-kracij, Slojmir. D.-VNAfiNJE PRIREDITVE Kino Matica; rrauniulu*. Kino ldeal: \iktoriia Kino Sloga- Črne roie. K'uo Lnion; bosanska rapsodija. Kino Siska; Njen najvtvji uspeh (.M:irt!ia Eggerth). DE2UKNE LEKARNE l>aue>: Mr. Leu-dek. Kesliova co>ta 1, lia-hovec. Kongresni trg 12 Ia Nada Komotar \ il Tržaški eeela. Draksler podlegel poškodbam Liubl lana. 12. 111.11 1 V Četrtek dopoldne »e je pol jal KJdapftki pomočnik Janez Draksler iz Stenenje s kolesom na delo k Mavbaiku Turku Mod potjo LTa jo ujol naliv in Drakslor je odprl dežnik, kar jo postalo zanj usodno, zlasti pa še. K«t je vn/.il po lovi -t:;iin. Ms Poljanah mu je pripeljal z vozom BOSfl on posestnik Avgu.-t IVnu-, v katsregs ki jo Draksler zaletel p tako silo da (o pndH I kolesa. Oje ga jo zadalo v trohuk, a Draksler je Ime) še toliko moči. da se \m HUn zavlekel do bližnje politiiske etfafnles), kji-r je pustil tudi poškodovano kolo nato so e i pa reševalci prepeljali v bolnico. V bolnici so ugotovili, da im;i n*->ročncŽ poeon ielodee in moral >e je iH»dwci op«-raciji. Operacije je sicer uspela a pridru la se je pljučnica in snoči jo Draksler umrl. Pokojni je bil star šele 24 let. bil je priden in marljiv zidar. Za niim žaluje miada žena s katero se je poročil šele pred pu-ttom. SOKOL ČOS in SSS V soboto in nedeljo je zasedal v Pragi odbor Ć0S. Seji so prisostvovali za SK.I podstarosta E. Gangl, načelnik dr. A. Pi-chler in načelnica Klza Skalarjova. z.i Zvezo bolg/arskih Junakov prof. M. Minev, za /\ - zo ruskega sokolstva Manohin in Vini-čuk, za Zvezo poljskega Bokolstva pa Po-guslavskv. Na dnevnem redu je bilo najpn j Izročilo o delovanju C0S v preteklem J. tu. {►orem se je pa govorilo o X. vsesokolskeru dete 1. 1038. V zletnih dneh bodo v Pragi mednarodne tekme in mednarodni kongres za telesno vzgojo. Naprošcno bo zopet mesto Praga, da prevzame pokroviteljstvo. V Tvrševem domu se je pa vršila v s<>-l»oto popoldne glavna skupščina Zvezo slovanskega sokolstva, ki je praznovala lini 10 letnico svojega delovanja. Pokra finskega sokoUkega zleta v Subotici se oficielno udeleže tudi če>k<->:<.va>ki Sokoli. 21. mnja l>odo v Ljubljani tekme jugoslovanskih in ResTroakvflikih Sokolić. Za itaroete Ene* Slovanskega sokolstva y' bil izvoljen dr. >r. r.ukovskv, za podstarosto B, Gangl in F. Arciszewski za tajnika A. Kopp], 7Jl blagajnika p% J. Truhlaf. načelnik bo p'» izvoljen na prihodnji seji nnčelništva. ŠAH Naši šahisti trenirajo Te dni se je končal trening turnir, ki so se gra udeležili z malenko^nimi izjemami najmočnejši igra]ei LSK. Namen tre niruja je trii dati igralcem potrebno vajo za resnejše tekme. Zmagal je sigurno PreinfaJk Anton z točke in je osta! edini neporažen. Do uspeha mu je pripo mogla dobra teoretična izvežbanos-t in precejšnja turnirska rutina. S 7'2 točke mu sledita na drugem in tretjem mestu F"urlani Ljudmil in Gerzinčič Alo.fzij. Doseženo mesto je za Geržinčiča veljk uspeh, ki ga. je pa s svojo fino pozicijsko igro gotovo zaslužil. Purlani je znan tumirskl igralec, ki mu pa v zadnjem času primanjkuje tumirske prakse in je morda zato po nepotrebnem izgubil kako točko. Isto velja za inž. WeLssa. ki je | Cibi-cem zasedel s točke 4. in 5. mesto Za Prejnfalkom je morda najbolje podkovan v teoriji. Cibic je slabo začel, v zadnjem delu se je pa moćno popravil šesto mesto je zavzel s 6 točkami Iskra, ki se je po sedmih letih spet pojavil v turnirski areni, čeprav mu manjka rutina, je s svojo kombinacijsko romantično igro močno poživil turnir. Marek je bil šele sedmi (5 točk), kar ima pripisati površni igri, ki se pokaže vselej, kadar ima boljšo pozicijo. Osmo do deseto mesto gl dole Sikošek, Peterman m Assejev v 4 točkami. Sjkošek je razočaral, upoštevati pa jo treba, da mu je nedostaja'o časa, da bi se bolj posvetil turnirju Zlasti proti koncu ni kazal nobenega zanimanja več, ker mesta, ki mu po moči pripada, ni mogel več doseči. Tudi Assejev je močnejši kakor kaže rezultat. Peterman je začel s silnim zamahom, je pa naglo omahnil. Majceno vič je Se premalo ustaljen, a tudi izkušnje nima. Lokovšek je dosegel sicer le 2 točki, je pa na koncu turnirja dokazal, da je prav močan nasprotnik. Turnir je pokazal, da večina ne obvlada dobro otvoritve in da je njih glavna moč v središnjici. Mnogo truda bo dalje tre ba posvetiti končnicam, ki je najtežja stran partije. Drevi ob 20. bo ofjcielni zaključek tur nirja, na katerem bo zmagovalec prejel lep šah, darilo klubovega predsednika univ. prof. dr. Kasala. Nato Se bo vršil mateh dveh moštev, sestavljenih iz udeleiencer turnirja. Siev. 108 »SLOVENSKI NAROT3«, tonk, 13. maja 1936. Stran 9 Tel. 2124 Elitni kino Matica Tel. 2124 TRIUMFALEN USPEH TUDI V LJUBLJANI! — NAJLEPŠI FILM SLAVNEGA UMETNIKA t >TRAUMULUS Film Vam bo ostal v večnem spominu! — — Hitite, da ne zamudite! SAMO SE DANES EN JUTRI ob 16., 19.15 in 21.15 uri. Pride: SENZACIJA NAD SENZACIJO! Veleopereta iz solnčne Kalifornije, zemlje ljubezni, pesmi in pustolovščin: PESEM CAUČA V glavni vlogi: Gladvs Svvarthout, prvi mezosopran Metropolitan opere v NTew-Yorku, znan iz filma >DAJ MI TO NOĆ« in John Boles, znan iz filma »RIO RITA«. DNEVNE VESTI — Uredba o minimalnih mezdah. Poročal! *mo ie, da je pripravljena uredba o minimalnih mezdah, obveznem sklepanju kolektivnih pogodb in arbitraži. Glede obveznega sklepanja koliktivnih po-jodb določa urt-d-ba. da spadajo pod njo vsa industrijska, obrtna, trgovska, prometna, rudarska, gozdarska, kmetijska, bančna, zavarovalna in njim slična podjetja ne glede na to, ali so last zasebnikov ali javnih ustanov. Ce je vvc kolektivnih pogodb, velja on*, k) }p- za delavce in nameščence dotične stroke ugodnejša. Kolektivna pogodita mora trajati naj-n ani šest mesecev. Minimalno mezdo d':io či ban po posvetovanju z odborom za dolo-Čarje miniiiialnih mezd pri banski upravi za področje dotične banovine. Odbor lahko |jedloži različne minimalne mezde za poe-d;np> področja in poedina mesta ter /a poo-diue gospodarske panoge. Odbori nor »jo v en€m meseeu izdelati konkretno predtoga 0 iš'ni minimalnih mezd. Vsakih nu-?e^cv morajo dostaviti svoj pre 'i;>£ o vi-t-hv minimalne mezde. Kolektivne pogodbe gt .': rko sklepajo za posamezne sreze m lant.vTne, ali pa tudi za vso dr/.avo Ta važna ^relba, ki stopi v veljavo .*!) dni po objavi v Službenih novinah«, bo onemogočila stavke in izprtja. — 1\. k. do 28. avgusta v Sofiji. Njegovo delo bo razdeljeno v dve «ku-pini zemljepisno in narodopisno- Generalni tajnik kongresa je nrof. Ivan Bataklijev predsednik kongresnega odl.ora pa znani literarni historik in etnotjraf rektor sofij-k? univerze prof. A. Arnaudov. 10. avgusta bo kongres svečano otvor jen. obenem bosta pa otvorjeni zeml jevidna in zemljepisna razstava. 1". in 18 avgusta bo»la zasedali obe skupini. 19. avgusta bodo izleti v Otkolico So! i je. Zemljepisna skupina priredi izlete v štirih smereh, narodopisna pa v dveh. 20. avgusta se bodo predavanja in debate nadaljevale. 2-1. avgusta bo pa konjpres zaključen- Sledili bodo poučni izleti ix> Bolgariji. »KINO SLOGA, tel. 2730 Prekrasni film letošnje TJfine produkcije ČRNE ROŽE Lilian Harvey — Willy Fritsch Dejanje se godi v predvojni carski Rusiji ob času finske vstaje. Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri. — Jurčičev brat Anton umrl. Včeraj je umrl na Muljavi brat pokojnega pisatelja Josipa Jurčiča Anton v visoki starosti 89 let. Dobrodušnega starčka so poznali mnogi, saj se izletniki radi ustavljajo na Muljavi, da si ogledajo Jurčičevo rojstno hišo. Jutri dopoldne ob 10. polože Jurčičevega brata na pokopališču na Krki k večnemu počitku. Bodi mu lahka zemlja! — Z avtobusom iz Crikvenice v Bohinj. Taored priredi izlet z avtobusom iz Crikvenice v Bohinj. Izletniki se odpeljejo v petek preko Splita. Mostarja, Ilidže Sarajeva, Travnika Jajca, Bihača, Plitvic. Karlovca, Zagreba, Ljubljane in Bleda. - V./he olajšave. Zveza za te;?!:, promet sporoča: Odobrena je polovična vožnja po Lasih železnicah obiskova.cem t3nis t-kt m ta Davisov pokal, ki bodo v Zagrebu od 15. do 17. t. m. Popust velja r.d 14. do £0. t i.--. Nadalje je dovoljeno 50% znižanje vozne etne po naših železnicah delegatom društa >Srbska majka«, ki se bodo uie'tžili svoje skupščine in proslave v Beograd-i od 2o do 25 t. m. Znižanje velja od 19. do 28. t. m — Pankracij. Servacij in Bonifacij... Danes je prvi dan popularnih svetnikov, ki imajo baje v zakupu vreme kakor 40 mu-cenikov. Pod njihovo kompetenco pa baje spadata samo dež in slana. Zato bi moralo danes po vseh pravilih deževati, vsaj tako, kakor včeraj, ko se je vlila ob 15. poletna ploha. Zadnje čase kaže vreme že poletne znake. Najprej je soparno nakar se naglo pooblači, začne grmeti, končno se pa vlije ploha. Slane se nam tore i ni treba bali. Vendar je letošnje vreme vseh muh polno in nihče ne more napovedovati, kakšno kašo so nam skuhali Medeni možje«. Posebno muhasta je pa vselej mokra Zofka ki ponižno spremlja ledenjake. Lahko Pa rečemo, da dandanes oblast pratike z vsemi njenimi svetniki ni več tako velika, kakor je bila prejšnje čase in da so postali mnogi vremenski reki anahronizem. — Poroka, Poročila sta se eospa F. Fo-ljanšak in g. Martinič. posestnik. Obilo sreče! — Svetovni perutninarski kongres in razstava v Leipzigu. Od 24. iuniia do 2. julija bo v Leipzigu VI. svetovni perutninarski kongres združen z veliko perutninarsko razstavo. Prijavljenih je že okroc 40 držav, med njimi tudi Jugoslavija, ki bo sodelovala na kongresu s svetovnimi relerati, na razstavi pa z našo izbrano perutnino. V ta namen se je ustanovil v Beocradu nacionalni odbor, na katerega nai se najkasneje do 10- junija obrnejo vsi. ki nameravajo sodelovati bodisi na kongresu ali na razstavi. Vpisnina znaša 16 nemških mark in daje udeležencem-pravico do sodelovanja pri delu vseh sekcij kongresa, pri svečanih sprejemih in do brezplačnega posota razslave. Na nemških železnicah IkkIo imeli udeleženci kongres« 60* «• popust. * O odda.ii krvi za transiuzi-e razglasa ponovno uprava državne bolnišnice v Ljubljani: Po zakonu si mora vsak trar.sfuzije potrebni bolnik dajalca krvi plačat; sam-Zaito je svetovati, da v vseh primerih velike izgube krvi pridejo zdravi in krepki sorodniki bolnikov, ki so pripravljeni pomagati svojcu s svojo krvjo, istočasno 6 ponesrečencem v bolnišnico. Ce bi takih sorodnikov ne bilo, preskrbi sicer bolnišnica dajalca krvi, a ga mora imovila stranka plačati sama, — V primeru potrebe preskrbi bolnišnica tudi revnim bolnikom sama dajalca krvi in ii>:\ tudi sama plača, čeprav ni kakor rečeno, po zakonu k temu obvezana. Zaračunati pa mora izdatek iz kredita za »zdravila« in ne more plačevati dajalcem krvi več kakor 200 Din za posamezno oddajo. V to svrho poziva uprava bolnišnice povsem zdrave in krepke osebe obeh spolov, da se javijo v ponedeljkih, sredah in petkih kot pripravljen-ci za oddajo krvi na 1. kirunjičnem oddelku bolnišnice od 9. do 10. dopoldne. Abstinenti imajo prednost. K temu je še pripomnit', da oddajanje krvi ni nikak poklic in nikako stalno zaposlenje, marveč samo enkratna, denarnim sredstvom bolnišnice primerna dajatev in odškodnina. — Ameriške profesorice v Dalmaciji. Naše Primorje pe&eti letos večja skupina ameriških profesoric in učiteljic, ki ostanejo pri nas na kratkem oddihu. — Slovenci v Ameriki. V Go\vandi je podlegel operaciji Mihael Primožič iz Rajhen-burga. slar 4vS let. PridoHI si ie mnogo zaslug za povzdigo društvenega življenja med našimi rojaki. V bolnici v Girardu je umi Franc Žlajpah, star 64 let doma iz Sv. Lovrenca ob Temenici. Bil je star samotar brez sorodnikov v Ameriki. V La Sale je umri Anton Jerič, doma iz fekociana na Dolenjskem, od koder ie prišel v Ameriko pred 85 leti, V Pueblu je umrl Franc Hribar, star bi let doma iz Srednje vasi pri Ljubljani. V Cri\vitzu je umrl Janez Žerjav, star 93 let- V Ameriki je bil 23 iet. V Ćlevelan-du so umrli Anion Zaje. star 41 let, doma iz vasi Podžaga pri Velikih Laščah. Jakob ilo-movec, star 41 let, doma iz Cerknice Janez Miki ič, doma iz vasi Cesta pri št. Vidu pri Stični. Jo>ip Bintar star 4£ let. doma iz vasi Malo Mraševo, fara Leskovec pri Krškem in Lojze Kovačič star 02 let, doma iz Sodražice. V Oleanu se ie 6mrtno ponesrečil Leopold Veslej, star 53 let. doma iz vasi Lazeč pri Dragi. — Ribiči. Ribarsko društvo v Ljubljani oddaja svojemu članstvu ribolovne licence za belice, ščuke, lipane postrvi in BUlce. Pojasnila daje tajništvo vsak dan od 19- do 20. ure v društvenem lokalu hotela Metropol. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, precej toplo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani in v Mari-I>oru. Najvišja temperatura ie znašala v Zagrebu in Splitu 27. v Beogradu in Sarajevu 25. v Ljubljani 23.8. v RoffaSld Slatini 23, v Skopi ju 21, v Mariboru 20 Davi je kazal barometer v Ljubljani 7591, temperatura je znašala 12.2. — Silne nevihte na Gorenjskem. Po Gorenjskem divjajo že več dni zaporedoma hude nevihte. V okolici Vodic ie včeraj spet treskalo in grmelo potem pa se je vlil dež, med katerim je padala tudi toča. Kmalu po 12. je treščilo v veliko lipo nad Tavčarjevo opekarno in jo razklalo. Huda neviha je divjala tudi nad Brniki in Cerkljami- Toča je tu in tam napravila precejšnjo škodo. Ker pritiska tako huda sooarica že zdaj sredi pomladi, skrbi ljudi, kai bo Šele poleti. Polje kaže letos zelo lepo a vse kmetove nade lahko uniči huda ura. — Samomor 70-letne »tarke. Delavka Katja Lukaček iz Koprivnice stara 70 let se je v nedeljo zastrupila z oetovo kislino in je kmalu po prevozu v bolnico umrla- V smrt je šla zaradi bede. Iz Lfublfane —1| Naša ljuba Ljubljanica. Nastopili so že toplejši dnevi. Dno Ljubljanice ie zeleno od same nesnage, že sedaj duhamo smrad. Kaj nam koristi prntiluberkulozna liga, če se pa sredi bele Ljubljane umetno ustvarja leglo komarjev? Ali Higienskemu zavodu ni znano, da so se v zadnjih letih ob Ljubljanici zaredili komarji, katerih prej nismo poznali? Kako dolgo naj še vdihavamo ta smrad? Ali zopet nihče ne čuti potrebe tu nekaj ukreniti? Tujci, ki ie prihajajo v Ljubljano, bodo zopet vihali nosove in nas pomilova'i kakor ljudi tam nekie za plotom, ki si ne znamo pomagati. Prosimo remedure. —I j Prosimo pojasnila. Nova banovinska taksa na britvice znaša 1 Din za komad Menda je tako po vsej državi. Poleor tega se plača še 1 Din na tacal mestne uvoznine. Trgovci, ki prodajajo ta predmet so morali tudi za staro zalogo plačati ta davek. Oni dan je pa na stojnici pred nebotičnikom prodajal nekdo menda za neko zagrebško tvrd ko. 10 britvic in brusilni kamen, ki po zatrdilu kričača sam stane 25 Din ali 10 frankov, kakor se je izražal vse skupaj za 10 Din. Vprašanje nastane: Ali za nekatere ljudi ne veljajo predpisi in če veljajo, ali je ta kričač iz samega človekoljubja prodajal v izgubo, ali je blago ukradel ali kako je to mogoče? Kdo dovoljuje take javne prodaje? Prosimo pojasnila. «■22-21 KINO UNION 22-211 Postednjie ob 16., 19.15 in 21.15 uri BOSANSKA RAPSODIJA Najlepši film napravljen v celoti v naših krajih v Bosni in Hercegovini! \YilIy Eichberger, Brigita Hornev, Attila Hbrbiger —lj Lep »okra>< mesta je >zaplankanai javna d"d v Zvezdi Nam-.s'u si- jolftijo ogr»dj- d, hto ;io javne ure m n »čsr-ž; za nekakšno itrk'anmo *de»ko* «? ; olikanimi Šipami. Ko pa poteče rok za reklam", šipe otlslr-.ur k. Večkrat se tudi zgo di. d i kdo šip, l^zL.i-e čez noč. zaLo stojal.« pogosto >ksasif ulico Sicer se pa ia Mkšne iMnalenko^ti« pri nas nihče ne zmeni. —lj Večje kanalizacijsko delo. Na Trnovskem pristanu se pripravlja podjetje Dukić na kanalizacijo Trnovega. Zbiralni kanal bo zbetoniran na Trnovskem pristanu od tira-daščice do Opekarske ceste. Pozneje bodo zgradili še stranske cevi. Najvažnejši p-i-ključek bo na Opekarski cesti. Trnovski pristan bo med delom zaprt za vozni promet, ker je cesta zelo ozka. —Ij O akademskem pevskem zboru, ki kon-certira v Ljubljani v petek dne 15. t. m., je priobčil praški kritik dr. Hutter naslednjo oceno; Pevci imajo prekrasne glasove, zvočne in sočne v barvi. Njihovi glasovi zares lahko podajo pevsko kanti leno. Fenomen je. kako se pri njih plastično pojavlja melodija. Prav tako izvrstni so v ekspoziciji melodične linije kakor tudi v ravnovesju gla- sov. Posebno izvrstni so basi. Kritik Narodnih listov pa pristavlja in pravi« To ni Ramo umetnost grla ampak v Prvi vrsti umetnost posluha. Zbor zna razviti svoje mlade glasove do moči burje, umiri jih pa tudi do lahne pomladne sapice. Poie očarujoče točno s prirojenim muzikalnim občutkom-Skratka, zbor Mladost-Balkan iz Zagreba je zbor odličnih glasovnih kvalitet. Koncert zagr-t--Skega akademskega zbora bo v Ljubljani v I>etek 15. t. m. ob 20. uri v veliki unionski dvorani. Prodaja vstopnic v kniitiarni Glasbene Matice. —lj Mnogokratnik za odmero nrirastkarine v okolišu mestne občine ljubljanske se je določil za mesec januar, februar in marec 1986 na 7. —lj 6 dni po Dalmaciji potujete najceneje z udobnim parnikom Dubrovačke plovidbe >Kumanovo. ki odhaja s Sušaka ob ponedeljkih dopoldne, pristaja v nallepŠih krajih naše obale in se vrača nazal na Sušak ob sobotah. Cene potovanja in oskrbe zelo zmerne. Pojasnila in prospekti pri »Putniku« ter agenciji Dubrovačke plovidbe ua Sušaku- — lj Za smeh in zabavo je za petek poskrbela ZKD. Predvajal se bo veseli in zabavni Rim »Borba z zmajem: s slavno komičarko Lucie English in znano filmsko umetnico Adelo Sandrook, katero gotovo že vsak pozna, v glavnih vlogah. Da ie v tem filma oNlo smeha in zabave, jamčita ti dve igralki. Poleg njih nastopa tudi lepa in temperamentna dreti Theimer. Konkurenčni boj dveh pivovarn, katerih situaciii s sijajnimi dovtipi resi ljubezen. Film zasluži, da si ga vsak ocrleda. posebno pa Še ker je enotna cena Din 3.50. ZKD vam nudi prvovrsten film smeha in zabave za najnižjo vstopnino. Torej ne pozabite v petek ob 14.15 priti v Elitni kino Matica. I Zvočni kino IDEAL 1 DANES PREKRASNI VELEFILM , Viktorija' po slovitem romanu Knut Hamsuiia. V glavni vlogi Luise Ullrich, Mathias VViemann Ob 4., 7. in 9.15 zvečer. Iz Maribora — Najvišji pokrovitelj Mariborskega tedna. Uprava Mariborskega tedna je dobila od dvornega maršalata obvestijo, da je sprejel Nj. Vis. princ Andrej pokroviteljstvo letošnje jubilejne prireditve V. Mariborskega tedna. To visoko odlikovanje pač jasno dokazuje, da si je ta kulturna in gospodarska ustanova pridobila na vseh področjih udejstvovanja mnogo zaslug in je koristna ne le za severno področje, marveč za vso državo. — lian dr. Natlačen v Mariboru. Danes prispe v Maribor ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen. Sprejemaj bo deputacije in zasebnike in poslušal njihove želje. Banu pripravljajo ob prvem službenem obisku svečan sprejem. — Plesni večer za otroka v gledališču. To nedeljo bo ob 15. v Narodnem gledališču plesni večer za otroke Nastopi 3 svojim otroškim baletom zagrebška plesna umetnica ter voditeljica lastne šole Mer- I cedes Goritz—Pavelič. Sodeluje okrog 25 otrok jz plesalkine šole z dvodejanskim baletom J Baverja »Vi]a lutk«, ki je v Zagrebu ponovno najete! na splošno navdušenje mjadega občinstva ter je ogrel tudi odrasle. Mercedes Goritz Paveličeva bo zastopala Jugoslavijo ob letošnjih julijskih slavnastih na Dunaju ter nastopi pred mariborskim gostovanjem dvakrat zaporedoma v Gradcu — Žepar in njegov prijateljski objem. . . V nedeljo zjjutraj se je zglasil na policiji posestnik Matija Robič iz Bresternice ter potožil, da je postal žrtev spretnega žepar-ja. Z nekim neznanim moškim, ki Se mu je v Mariboru na ulici pridružil, sta odšla v zakotno gostilno jn tam popivala. Razgreta od vina sta se pričela objemati, kar pa je žepar dobro izrabil. Med objemom mu je segel v žep in ukradel precej rejeno listnico. Seveda manjka za predrz-nežem vsaka sled. — Pobegnil je te dni od doma 161etni ključavničarski vajenec Rajmund Narat, sin sluge pri -Ljudski samopomoči« iz Mesarske ulice. Zaskrbljeni oče je o pobegu obvestil policijo, ki išče mladeniča. In zdaj povemo §• enkrat: samo navadno prazen i ječmen, ki se prodaja v odprti vreći na tehtnico ali pa v zavitkih, ni ie nobena »sladna kava", najmanj paMKneippova sladna kava" I Samo v trdnih kartonskih zavitkih s sliko župnika Kneippa dobimo blago, ki ga zarodi njegovih čudo« vitih svojstev tako zelo čislo-mo, namreč dobro, zdravo Knei sladno — ZMazneli dijak. V nedeljo popoldne je v Koroščevi ulici 16letni učenec meščanske sole Drago E. iz Krčevine, hodil oblečen v skavtako obleko in v samih no-gavicah. Deček je bil oborožen z dolgim nožem ter ustavi] vsakega kolesarja in zahteval kolo, da se odpelje v Ameriko. Množica, ki se je abrala okoli mladeniča, je kmalu spoznala, da je revež zblaznel. Vlomil je tudi v garderobo v bližini naha jajočega ae športnega igriftča in am^tal vso opremo ter obleko na ulico Poklica ni reševalci so zblaznelega dijaka komaj ukrotili in ga odpeljali domov. — Za las usei smrti. Na državnem mostu bi bilo prišlo v nedeljo popoldne sko raj do smrtne nesreče Preko cestišča je planil 7letni Friderik Skačej. V tem trenutku pa je pridrvel neki osebni avtomobil. Le izredni prisotnosti duha Šoferja ae ima deček zahvaliti, da ni našel smrti pod avtomobilskimi kolesi. Kljub termi, da se je vozilo na mestu ustavilo, je dečka podrlo na tla, zadobii pa je le lažje po škodbe. _ Požar v Makolah. Domači ao bili baš pri obedu, ko je izbruhnil v hišj posestnika Josipa Taksa sil^n požar. Ker je bila hiša lesena in s slamo krita, je poslopje do tal pogorelo. Rešili so le obleko in nekaj pohištva. Požar, ki je bil podtaknjen, je povzročil 25.000 Din škode. Zanimivo je, da je temu posestniku marca meseca nekdo zažgai gospodarsko poslopje. — Avtomobilska nesreča pred sodiščem. Pred sodnikom poedincem mariborskega okrožnega sodišča se je včeraj zagovarjal 28 let ni industrijalec Oton Eriich iz Maribora zaradi znane avtomobilske nesreče v Studencih. Letos 8. januarja je zaradi neprevidnosti zdrčal njegov avtomobil, t katerem sta bila neka ženska in njen znanec, po strmem bregu proti Dravi. Vozilo je obviselo na strehi neke barake, potniki pa so obležali nezavestni s precej nevarnimi poškodbami. Eriich je bil obsojem na 14 dni zapora pogojno za dve leti. _ »Izdaja pri Novarl«, drama Švicar skega pisatelja Arxa, ki se godi v TJriju okrog leta 1500, je letos doživela v Mariboru velik uspeh. Ponove jo drevi oto znižanih cenah. PRED SODIŠČEM Sodnik: Ste omoženi? Priča: Dvakrat — Koliko vam je let? — Petindvajset — Tudi dvakrat? MALI OGLASI oeseda 0.50 para, davek Din 3.—. oeseda 1 Din, davek S Din, preklici Za pismene odgovore glede malin oglasov )e creba priložiti znamko — Popustov za male oglase ae priznamo. BIRMANSKE URE nudi RAzno Beseda 50 par. davek 3.» Din Najmanjši znesek 8 Din Cenjenemu občinstvu se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela Marn Josip, soboslikar in pleskar LJubljana Wolfova ul. 12 — Tel. 30-68. OBLEKE ZA BIRMANCE zelo lepo izdelane ter vsa dru-Cfa oblačila debile najceneje in v največji izbiri pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. 6- R. nejse Ivan Pakiž Pred Škofijo 15. najce-Ljubljana, 1529 SLUŽBE Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din 2 KROJAŠKA POMOČNIKA za fino veliko in malo delo sprejmem takoj. Naslov v upravi 1530 STAnOVAnJA Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din 3-SOBNO STANOVANJE v I-nadstr. solnčno. brez kopalnice 5e odda za 1. avsust Pojasnila od v. pisarna. Ljubljana. Miklošičeva c. 4. I. nadstr. 1528 ZAJEDALO RAZŠIRJENE ZNOJNICE MASTNA Makulaturni papir proda uprava „Slovenskega Naroda**, Ljubljana, KnaHjeva oliea Stev. 5 *Tudijazsemvse toimala.dokler nisem poizkusila doma te A preproste nege " Prej sem imela strašno polt. Koža je bila posuta z zajedalci in razširjenimi znojnica-mi. Karkoli asm poizkusila, nič ni koristilo Sele po nasveta nekega lekarnarja sem poizkusila kremo ToksJoo, bele barve (brez masti). Za nekaj dat je bila koža že svetlejša in belejša. V enem tednu ni bilo več razširjenih znojnic in zajedalcev, koža pa je bila svetla, mehka in gladka. Krema Tokalon bele barv« vsebuje prečiščeno smetano ia oljčno olj«. T« sestavin« prodro v znojnice in odstranjujejo globoko skrito nesnago, do katere ne moreta priti milo in voda. Drug« dragocen« sestavine t« kreme pa redijo in pomlajujejo kožo ter zožujejo znojnice. Vsaka žena, tudi one srednjih let, lahko kmalu doseže svežo, sve tlejšo in prekrasno polt % katero bi s« lah ko vsaka mladenka ponašala. Stran 3 >S L O VENSKI NAROD«, torek, 12. maja 1936 Štev. 108 Pred reorganizacijo naših bolnic Osnutek novega zakona o bolnicah, ki prinaša važne izprepiembe Ljubljana, 12. maja. V zagrebški zdravniški zbornici jc imelo v nedeljo Udruženje bolniških zdravnikov >bcni zbor. na katerem je poročal dr. Oto Beloševič o osnutku novega zakona o bolnicah. Osnutek govori o Štirih vrstah bolnic. V prvo vrsto spadajo bolnice, v katerih ie nad 600 postelj. Take bolnice so predvidene v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani ter imajo vse oddelke in potrebne zavode. V dru^o vrsto spadajo bolnice z nad 250 posteljami. 8 oddelki i.n potrebnimi zavodi. V tretjo vrsto spadajoče bolnice s 50 posteljami so predvidene za mesta z nad 20.000 prebivalci. Take bolnice imaio po dva oddelka s potrebnimi zavodi, po potrnbi bi pa doh'le še drude oddelke. Tmcti pa morajo Kre/,posojno interni in ki* rur£:čni oddelek. Bolnice četrte vrste so v manjših mestih in imajo manj kot 50 po-^tf».lj. Imeti pa morajo vsaj enega zdrav-n ka, ki je kvalificiran kirurg. Po novem zakonu se bodo iz državnih sredstev leči'e poleg duševnih in spolnih boTezni ter tuberkuloze še traliom in nalezli1 ve bolezni. Predvideni so tudi bolniški fomdi. ki se dele v državnie in banovinski. Njihov namen je zgraditev zdravilišč in sploh skrb za zd.ravstveno stanje. Osmu-tek zakona govori rudi o sredstvih za te fonde. Državni fond upravlja minister socijalne politike in narodnega zdravja, banovinske fonde pa bani. Stroški za banovinske fonde stekajo iz 27c vseh dohodkov banovine. Osnutek novega zakona govori tudi o reorganizaciji bolnic. Pocdini oddelki ne smejo imeti i/pod 30 in ne nad 100 postelj. Kjer ima oddelek nad 100 postelj, se morajo ustanoviti pomožni odseki ali paralelni oddelki. S tem naj bi se zboljšala zdravniška služba po bo'nicah. Vsaka bolnica mora imeti tudi brezplačno ambulanco. kjer zdravniki brezplačno pregledujejo siromašne bolnike. Glede zdravnikov se zahteva no novem /aloonu za napredovanje poleg službe v bolnici še znanstveno ude ;stvma-nje. Mesta z nad 20.000 prebivalci m^Tajo imeti bomice. če jih pa še nimajo, jih morajo ustanoviti. Zakon predvideva tudi banovinske hiralnice in domove za neozdravljive bolnike. Novi zakon o bolnicah prinaša torej zelo važne in potrebne reforme, samo da bi bile res kmalu ur<~-:~ Na letošnjem ljubljanskem velesefmu ho posebno zanimiva in privlačna razstava rS 111J S LJubljana. 12. maja. Sodobna gospodinja je naslov VI. gospodinjsko-gospodarske razstave Zveze gospodinj na pomladanskem velesejmu v paviljonu -K«. Prikazala bo dolžnosti in skrbi sodobne gospodinje glede na nakupovanje Delokrog gospodinje jo med vsemi najbolj obsežen, saj predstavlja konzumenta. ki naj prLsluženi denar obrača v prid svoji rodbini, domači obrti in industriji, domači trgovini jn v prid domačemu delavstvu. Trireditev je zamišljena kot dopolnilo lanske modne revije, ki je pokaza] pot vsem nadaljnjim modnim revijam in dala pobudo naši domač j obrti, ki je spoznala, da se je treba do knpra potruditi in mu pokazati svoje znanje. Že samo s tem moralnim uspehom je lahko Zveza gospodinj zadovoljna. Letos gremo gospodinje korak naprej, kajti v razstavi bomo posvetile posebno pozornost dolžnostim gospodinje, ki jo bomo poznati ne samo kot žarišče in sred še rodbinskega življenja. temveč tudi njen vpliv v javnem življenju. Vsak dan se bo prikazal del gospodinjskega delovanja. Videli jo bomo kot ženo v poklicu, kako se kreta v tujskem prometu, v sportu — gospodinjo, ki z dobro postrežbo privablja tujce, mlado dekle, ki dorašca domačemu krovni in usmerja prve korake v svet Naša mladina in naši najmlajši bodo 6r]ož. ni posebne pozornosti K vsem točkam programa bo podal g. šef režiser profesor šest kratka prodavanja in morda bo tudi kaj pikrih, grenkih zrnc resnice vmes za gospodinje in še za marsikoga drugega. Poiskale in prosile smo g. prof. šesta. da da s svojo režijo in s svojimi predavanji oni kulturni značaj, katerega smo ji namenile po našem programu. Tako bo padala naša revija poleg pravilnega in nepravilnega oblačenja tudi pravilno kretanje gospodinj, služkinj, žena v poklicu, mladih deklet, otrok Prikazano bo rod-b nsko življonje v domačem krogu ali ob slavnostnih prilikah. Razstava Sodobna gospodinjam bo pcvsegja v globino našega duševnega življenja in se tudi ne bo plašila ožigosati naših najbolj kričečih h;h. Sodobna gospodinja sledi vsem pojavom današnjega gospodarskega življenja, kar tudi mora. NI gospodinjam vseeno, ako neprestano trkajo brezposelni na njena vrata, ako ima sama brezposelno mladino doma, ali celo soproga. Iz dneva v dan je bolj očito, da je stiska v n'žjih in srednjih slojih vsak dan več i a. Zavedati se moramo, da bo le v skupni samopomoči rešitev toliko in toliko eksistenc. Gospodinja je tista, ki s smotrenim nakupom lahko najizdatneje podpre domačo cbrt in industrijo, ki pa mora upoštevati naše želje in okus. Na tej razstavi bomo slovenske gospodinja odločno povedale in pokazale, da odklanjamo vse tuje šege in navade, ki nam jih hočejo vsiliti tujci pod devizo .^Najnovejši domisleki mode«, ki si jih izmišljujejo po največ židie, da si polnijo žepe z nevednostjo in potratnostjo žensk. Pokazale bomo, da n* vsa moda za nas in da naše barve in kroji, povzeti po naših n-^.šah iz; kateregakoli kotička naše prostrane slovanske domovine, vse drugače pristojalo našemu lieu, kot pa modne koplje drugih narodnih noš Povedal-, bomo, da odklanjamo vse neestetske kopa.1-ne kostume in obleke, ki si jih izmišljuje inozemstvo, ki pod pretvezo, da služijo zdravju in sportu, v resnici le dram?jo nizke instinkte in demoralizirajo našo v jodru zdravo mladino. Pokazale bomo, kako naj oblečejo mamice svoje male. da se bodo v lepi in zdravi igri razvijali v krepko, duševno in telesno zdravo mladino. Pokazale bomo, kako neugodno vpliva po modi zahtevana paradna oblrka na našo najmlajše: ali jih vzgaja v frakarje in gzdalinke. ali jih pa duševno tako u t-sni. da jim vzame vsako samostojno kretanje in mišljenje. Tako bo naloga razstave Sodobna gospodinja« ovojna: prvič ta. da pokaže, kako raj gospodinja kupuje, da bo v današnjih časih, ko je vsak dan težje za zaslužek in za denar, pravilno, okusno in dobro cbjckla sebe in vso rodbino; drugič — Cd m bolj ga gledani, tem boli strmim. — Ali verjamete, da je bila pred letom dni ta dolina prav tako pusta in zapuščena, kakor te gore in pustinje, skozi katere ste se danes vozili? — Ne razumem, zakaj ste izbrali baš ta kraj za novo mesto, — je dejal inže-Rier. — To bo sle kmalu razumel"- Tu je celo neizmerno bogat zla-ti rudnik. Ogledali si ga boste jutri. V okolici jih bo gotovo še več. Hočem, da postane čez neka i let, ko bo ta železniška proga podal sani do druge mehiške meje na drugi strani, da postane moje mesto presto-1 ca Južne države. Pokra^na Nove Me-h;ke ir ena naisiromašnejših v Zedinje-nih državah, jaz pa hočem- da postane ena najbogatejšh. Peter Marceaux je naenkrat začutil-kako prehaja mil arderevo navdušeme tudi tudi nam. Zdelo se mu je, da ta mož ne pozna nobenih ovir. da mu je vse dosegljivo. Njegovo orjaško delo 2a je silno presenetrilo. Toda bil je utrujen in kmalu se je poslovil. Miliarderjev avto ga je odpeljal do .paviljona. Spal je trdno vso noč, zaziban v ritmu kladiva in d .'.nem ropota strojev. Zjutraj, ko se je zbudil, se mu je zdelo najprei čudno, da se ne guga na paril iku ali v Pulmannovem vagonu, kakor prejšnje dni. Ves njegov odpor proti ameriškemu svetu je bil zginil. Veselo se je '"el oblačiti. Skleni ie živeti prav tako- fatastafli vse in delati z enako tvorno s:lo kakor velika graditelj mest. p-:mikov in železnic, ki so našli v svojem delu toliko užitka. Skoz? okno je nekaj časa občudoval panoramo kirečega mesta, napefi še zastrtega z oblakom dma, v katerem so žarela na solncu jeklena ogrodja nebotičnikov in steklene tovarniške strehe. Pozvonil ie. Prišel ie mlad zamorec s podstavkom, prinesel ie zauitrk in pomo gospodu ravnatelju. Zajtrk je obstojal iz bele kave in toplih kruhkov, namaza--nih z maslom in posoljenih tako. da so šli Petru kaj dobro v slast. Pošta ie obsegala neka" trgovskih pisem in d-mače Tiste- kajti Eldorado je imel že tri dnevnike. Peter ie površno prebral pisma, v katerih ni bilo nič zanimivega, potem ie pa vzel v roke »Eldorado Advertiser« in pa hočemo vplivati na našo obrt in industrijo, da spravi na trg le okusno, dobro prirejeno blago, okusna oblačila, odgovarjajoča našemu jugoslovanskemu značaju. Upamo, da bomo s svojim programom dosegle cilj. ki smo si ga začrtale. Ob dobro premišljeni opremi g. arhitekta Mesarja, ki je že za preteklo modno revijo temeljito predelal »K« paviljon, in zamisli g. prof. Šesta, bo razstava >Sodobna gospodinja« zopet oni most, ki naj veže konzumenta in producenta ob harmoničnem in smotrenim izmenjavanju blaga in denarja. Ker le v dobrem gospodarstvu nas vseh bomo premagovali gospodarsko krizo. Gospodarski krogi z vedno večjim zanimanjem slede gibanju Zveze gospodinj. Razstavni odsek »Zveze gospodinj«. Naša opera v Splitu Opereta „Ples v Savoju" in Verdijev „Trubadur44 sta Splitčanom ugajala, „Faust44 pa ne Split, 11. maja. V četrtek popoldne je ljubljanska opera, predvajala opereto Paula Abrahama »Ples v Savovu«. Kritika o tem delu in izvedbi je prav zadovoljiva. Kritik dr. V. K, po-vdarja. da jc bilo izvajanje na odlični višini, ker so sodelovali tudi oporni solisti. Posebno laskavo piše o izvrstni kreaciji Ma dele i ne ge. Zlate Gjugjenac. ki je imela v tej vlogi priliko pokazati svoj krasni p;las in lepo, živahno igro ter moderne toalete. C i a. Španova in gdč. .lapijeva sta vešče podali karakteristični Bguri: prva argentinsko plesalko JangoBto, a dru^a ameriško kom-pontsriko. G. Ciostič je b:ul odličen Aristid, dočim jc g. Peček z briljantno karikirano i-jro razpoi jenega Mnstafe bct*a vzbujal ?=alve smeha. G. Zupan je podal izvrstno k'.in!'>,o figuro 9>k»ge, g. Frel;h pa sramežljivega ljubavnika Formanda. Zbori so bili Sveži in /v Cr.i. orke:-ter srčen /iv in poTm poleta pod sigurno taktirko g, N'ika štr:-tofa. Občinstvo s>c je prisrčno zabavajo ter je večkrat po vsokem dejanju in tudi pri odprtem odru ploskalo sofistom. Vse solistke so tudi prejele šopke svežega cvetja. Tudi v vpriocorttva Verdijevega »Trubadurja« se izraza kritik zelo pohvalno. Med drugim pravi: Snočnja (četrtek) predstava jc bila rudi zelo dobra, a zlasti prijetno je bilo. ker so trije protagonisti, Šimenc, Primožič in gd£. O] idekopova. peli hrvatsko. G. Šimenc jc odiiono obvladal te/ko p.'.r+ij<: M--i:ea. br?! roki ictln < »n^( . ^ tudi s i v r basovskih legah, da bi njegov Mei *to | i sovno zadovoljil, a-la \-sekakor je d- r obvladal svojo težko vlogo, n an!»iraioč frn-zo kakor je to zahtevala vsaka si-tua^ |a 1 id laskanj do sugestije, <>d lnrni.- do /loSe in satanskega smeha. G. Rano\cc ni zad'v voljil z materijalom svojega c'asu, Ici preveč lirski za vlogo Fausta, kajti ta vloga ima mnogo dramatskih akcentov, /a ka tere mu manjkati jedro in prod^r^o močan glas. Tudi igralsko ic bi neokreten |sff življcmia. Isto velja za 2. Rolacia » rlofjH Valentina, ki n- zado \ o r r oS< c .<• _ ivi (v ostalem svež glas<->\n.i materijal), niti r načinom petja. Zaradi silne treme m m m gel razviti svojega glasu. OsMli v mm sih vlogah dobri. /SHori nesigurni, režija in in scenacija slabi. Valpurg;na nov prvral r*r-svetljcna, a premalo ra/ki>šna s premaihivm šteA-ilom plesalk in ple-a'ce\ S ci r ie pa Haletmi zibor temperamentno ed^laaal bi kantske plese. Cra. Guciemac, PoM ter Kogojeva so prejeli šopke cvetja O kraljih in vladarjih Prestoli se pomlajajo — Strmoglavljeni in v izgnanstvu živeči vladarji S prihodom na prestol ecipskega kralja Jraruka. ki mu je šele lo let in ki bo na-mestu njega še dve leti vladal regeotaki svet, se je povečalo Rtevikl mladoletnih ali zelo mlad h kraljev, stem vladarjev je torej starih izpod 40, sedem pa izpod 50 let. Devet vladarjev je pa starih nad 50 let. Med njimi stoji na prvem mestu &2 letni Franz Lichtensteinski, brat umrlega Johana II.. ki mu je bilo tudi že 90 let, ko je umrl. N'jemu slede kralj Gu stav Švedski, ki bo čez dve leti tudi že praznoval SO letnico. 70. letu se pa bliižajo >t Hie vladarji in sicer oba druga skandinavska kralja ter ita-iianski kralj in mo-na^ki knez. 30 letu se bliža še vedno lepa nizozemska kraljica. Z negusevim odhodom v inozemstvo, odkoder se najbrž ne bo več vrnil na abe-sinsko prestol, se je povečalo število str-moclavljenih vladarjev, od katerih je šla večna v izgnanstvo po izgubljeni vojni ali med revolucijo. Začel je nemški cesar Viljem, ki jc 9. novembra 101S prekoračil holandsko mejo in živi že 17 let v I>oornu. Viljem II. je zdaj patrijarh strmoglavljenih vladarjev, saj je izpolnil 27. januarja 77. leto. V N'^mčiji živi strm ogla v l jen i bolgarski car Ferdinand Koburški. Odrekel se je prestolu v oktobru 1919. ko je Bolgarija kapitulirala nekaj tednov pred padcem Avstrije in Nemčije in tako je redila bolgars-ki prestol svojemu sinu. sedanjemu cesarju Borisu. Njemu je sledil kitajski cesar Hsuan Tung. ki pa še ni razumel udarcev usode, saj je bil star šele 6 let. Zatekel se je k Japoncem, ki so ga po ustanovitvi nove države Mandžukuo proglasili pod imenom Pu-yi I. za cesarja nove države. V Rimu živi bivši afganski emir Amaninl- la-h. ki je moral p-rt-d beti pobegniti m Afganistana po svojem BMtJOflPaaiJai po 1 i ropi. ki so naletelo njegove reforme na od-1o:en odpor duh<>\š;inr m plemstva, ki je proti njemu nahujskalo še ljudstvo V Švici je našel zavetišče siamski kr*lj Pra-jadžipok. ki se je leta 1^x2 odTckel prestolu, ko je izbruhnila med nje»govim h> vanjem v Fvropi v Samu revoluciia Ma prestol rmi je sledil njcgo\ O !i tm nr. ak An and a M ah idol, ki je Študiral v ."Švici, toda tudi njegova krona ni posebno trdn.i Hva kralja, ki sta se pred leti odrekla pre stolu, sta pa našla pot nazsij in sicer ni-mun^ki kralj Karel ter grški kralj Jurij B vsi španski krarj Alfonz XIII. i<* tudi med strmoglavi j enim i kra4ji. Po \»jm i • umrli v i-zijjntanstvu brvši črnogorski kri'j Niki ta, bivši avstroogrski cesar K.arel, perzijski šah Ahmed .Mirsa. tuKki sultan Abdul Hamid II. m portugalski krali ^\ i nueJ. Demonstracija nad Hindenburgom N ovi nemški zrakoplov ■J^iodenbucaj« srečno priletel iz Evrope v \ men k o n snoči je v Lakehurstu nastopil pot na/ai Poveljstvo ic izjavilo. da up.i d-Franikfurt a-»M. v 25 urah. Na aerodromu v Lakehursru je bilo v nedtHio oaaroaj H«>0(>0 radovednežev-, ki so hoteH vklet /ri. , 4 orjaka. Za p*^!et nazaj se je priglaa lo v Ameriki 3R potnikov, med njrmi tudi neka ^6 let stara žena. Zrakoplov so si ogledali tudi visok i predstavnik i a me ri^ki h **b1. i sti. I>r.Fckencr in \"si častniki posadka ^» biu' včeraj gostje predsedni-ka fcooacn *.i Na hiinket je bilo povabije.ri.ih 1.70f> goatnr. Na letališču je pa prišlo dr> svojevrstne demonstracije pTOti hitlerizmu. Ko n- bili zbrana na letaJi^ču ogromna množ'ca raHo-vedinežev. se je naenkrat pojavilo ki kih 1.000 m nad nemškim zrakoplov >m rdeče letailo, ki je vleJclo za seh*r»j ve zastavo i napisom: ^Fašizem nai osvobodi Thalmanna!« Pred sodiščem. Sodnik obtožencu, ki se na vse narane izvija: Kaj mislite, da vam to verjajn^mo. Mar nas smatrate za naivne smrkoline? Obtoženec: Na to vprašanje odklanjam odgovor, gospod sodnik. V ateljeju. Slikar začetnici: Ste že kdaj sedeli, gospodična ? — Kaj vas pa to briga. Sicer sem pa bila obsojena samo pogojno. takoj se je ustavil njegov pogled na ve-1'ikih črkah naslova: Nov zagonetni napad v ulici generala Granta. Ukradenih deset tisoč dolarjev. Ulica groze. Peter ie baš hotel prečkati članek pod tem čudn.m naslovom, ko ie zapel telefon. Telefoniral mu je Gedeon Spardock, nai pride takoj k aiemu. inženjer se je h:«iro oblekel in sedel v avto- ki so mu ga bili dali na razpolago kot ravnatelju. Kmalu ie bii v posebnem hotelu Gedeona Spardocka, v enem izmed redkih že dograjenih poslopij v mestu. Miljarder ga je spre;el v svoiem^kab1"-netu in takoj mu ie dodelil delo. Šlo :e za razširjenje tovarne, za sestavo plino-mera in za preizkušnjo novega merilca. Načrti in risbe naj bi bfi gotovi v enem dnevu. Inženjer je takoj spoznal, da ga hoče milijarder preizkusili in sklenil je izborno presta/tii to preizkušnjo, v kateri ga itak niso čakale nobene posebne težave. Po dolgem pogovoru tehničnega značaja, med katerim se je Peter prepričal o visok: naobraženosti in temelHtem strokovnem znanju svojega gospodarja, se :e mladi francoski inženjer hitro i dpc-lal nazaj, da bi se mogel v tovarni takoj I ii:i dela. Bil je že v dvigalu, ko se je spomnil« da Je pozabil v milijarderjevem kabinetu neka; važnih pripomočkov. Hitro se je vrnU in vstop 1 v pisarno Gedeona Spardocka ln baš tedaj se je spomnil na za-g^nemi zloain, o katerem j« poroč.il >F:ldorado Advertiser< in o katerem n; vedel še nobenih podrobnosti. M:slil ie, da ga nihče ne more informira.;; bolje nego miljarder sam. — Kakšen pa je ta zločin, storjen v l iicj generala Granta? — je vprašal Spardocka. — Vi ste gotovo že slišali praviftii o njem. Peter ni pripisoval svojim besedam nobene važnosti, toda Gedeon Spardock je postal takoi mračen. Namršl je obrvi in odgovori'1 s slabo pntnd&o razdraženo-stio: — To spioli ni noben zločin, n'iti nič duhovitega. Kap ie zadela nekega pijanca. Take reč: se dogajal dan za dnem. — Toda »Advcniser« ... — Ne govorite mi o tem zaKotnem listu. Ce bi lahko »Advertiser^ poroča1 kai zanimivejšega, bi se za take brezpomembne dogodke sploh zmenil. .FVrtem je pa naglo prekinil pogovor. rekoč: — Na svidene. gospod Marceaux upam, da bo vaše delo jutri že končana I *etru ni preostaia'o irič drugega nego oditi. Tako je tudi storil, ne da b raz.i-mel. odkod naenkrat milja rde rje va ^hba volja. Tn ves zatopljen v svoje delo ie kmalu pozabil na zagonetni zločin in n l poročila o aiem. II. ULICA GFNERALA GRANTA. Pe&er Marceaux e dela! t stega dne s tako vnemo, da ie bilo delo še pred večerom končano in da je ime] pripravi 'n ne vse načrte, ki jih ie pričakoval od n-iega Gedeon Spardock. Počival je po tem napornem delu. ko mu je mali zamorec Bob prinesel pismo. Evo. kako se je glav -Gospod n