PMUMM MVMHrMM« i,eto I!., itev. 216 V Ljubljani, torek dne 13. septembra 1991 Posamezna štev. 90 par • 3 N •» « ..MS .. 00. • 100 B npfc — i ne II (Un». «1 Ml OglMl do 00 OB •tolpe« (58 nun). 1. Urediilttvot UBdoiMm oKRATOV. V ptujskem občinskem odboru Ima JSDS 11, JDS 7, NSS 6 odbornikov.' JSDS )e postavila na župansko mesto nesrečnega kandidata, renegata Losin-schega, kl je bil do konca pristaš proslu-lega Ornlga In le bil še pozneje obsojen, ker je zmerjal Slovence na nezaslišan način. Z nacilonalnega stališča je častno vprašanje, da v Ptuju županskega mesta ne zasede človek, kl je Istega mišljenja kakor Ornlg. Vkljub dekadenci NSS, kl strankarsko strast postavlja nad narodni Interes, so vsled tega narodni krogi pričakovali, da bo Izvoljen naroden župan, In sicer, če se že socljalistom nt zdelo potrebno postaviti narodnega kandidata, se |e moglo pričakovati, da bo Izvoljen kandidat močnejše ostalih dveh strank za župana, kandidat slabše za podžupana. Takozvana .Narodna« socl-cljalna stranka prelzkušnle nI prestala. Dasi Ima mani mandatov kakor demokrati, |e nastavila revolver, češ, ali bo župan nemškutar ali pa morate voliti kandidata NSS. Samo eden narodnosocl-jalnl odbornik je čutil narodno dolžnost In oddal glas pri tretji volltvi demokratu dr.Senčarlu. Ostali so oddali neveljavne glasove nI s tem spravili nemškutar) a na župansko mesto. Nas to Izdajstvo nI presenetilo, kajti NSS za nas že doglo ni več narodna stranka, nego samo klika zabavllačev, kl so brez načel In slepi od hujskarlle. Ptujsko Izdajstvo bo morda odprlo oči enemu ali drugemu, kl misli, da le z NSS kako skupno delo mogoče, dokler vlada v njej klika g. Peska. Ptuj. 12. septembra. (Izv.) K današnji seli občinskega sveta je privrelo nad 300 meščanov vseh strank, da prisostvujejo volltvi župana. Starostni predsednik g. Fran Mahorll le tako! po šestih otvorll sejo. Nato le prečital g. Rozman (JSDS) protest zaradi preložitve volitve starešinstva zadnjo soboto in predlagal, nai se da ta protest na zapisnik. Vladni komisar g. Forieiln le Izlvl, da se Imalo Izvršiti le volitve starešinstva ter opomnil, da se lma|o obiskovalci galerije obnašati popolnoma mirno. Starostni predsednik je Imenoval za skrutinatorje g. dr. Fer-mcvca za JDS, g. Šegulo za JSDS In g. Mukolctiča za NSS. Pri prvi volltvi je dobil demokrat dr. Senlar 7 glasov, narodni socllalist g. Šeron 6 glasov In socl-lallst g. Loslnscheg 11 glasov. Takoj nato je prehitel NSS svetnik .Mukoletič de- mokrate s predlogom, da se prekinejo volitve in da stopita demokratska stranka in narodnosodlalna stranka v pogajanja glede županskega kandidata. Demokratski In narodnosocljalnl odborniki so se podali v župansko sobo In se tam pogajali. Demokratska stranka le zahtevala za se župansko mesto, ker ima 7 mandatov, NSS pa samo 6. NSS nI odnehala, ampak zahtevala županstvo zase, sicer odklanja odgovornost Pogajanja niso Imela uspeha. Tudi pri drugI volltvi so roHle vse stranke zopet svole kandidate. Pri tretji, ožil volltvi le dobil demokratski kandidat dr. Senčar 8 glasov (en narodni socllalist je volil demokratskega kandidata), ostalih 5 svetovalcev NSS le volilo zopet svojega kandidata Seronater s tem povzročilo izvolitev nemškutarla socijalista Losinscheka. Pri volltvi podžupana so oddali demokrati vkljub temu, da NSS niso volili našega županskega kandidata, svoje glasova kandidatu NSS, učitelju Seronu. Ker so pa pri tem videli, da NSS volilo g. Blažeka, knjigovodjo čevljarske zadruge, so pri drugih volitvah oddali vseh 7 glasov g. Blažeku, tako, da se le nanj združilo vseh 7 demokratskih In 6 NSS glasov. Tako |e bil Izvoljen za podžupana s pomočjo demokratskih glasov g. Bla-žek, ki |e narodnjak. Demokratska stranka le pokazala, da postopa logično in dosledno svolemu stališču, da pripada njel kot narodni stranki župan, ker je močnejša skupina, NSS pa podžupan kot slabejšl skupini. JDS so volili NSS podžupana vkliub temu, da so narodni socijalisti demokratsko stranko še prav posebno na shodu dne 8. t. m. grdo brlsklrall ter kazali napram nje) vso osebno ln politično nestrpnost. Pitij, 12. septembra. (Izv.) O. Loslnscheg volitve še nI sprejel, ampak sl le prldržal rok treh dni za premislek. V narodnih krogih vlada prepričanje, da narodni bol v Ptu|u še nI končan. Dokler ta boj traja, mora se narodnim Interesom podrediti vse drugo, temboll ker v socialnem oziru ni videti prave razlike med demokrati In takozv. NSS. Narodni krogi upajo, da stranka g. Loslschega uvidi, da ta mož v danih razmerah nI mogoč kot župan avtonomnega mesta Ptuj. Prisrčen sprelem slovenskih kmetov v Beogradu Beograd, 11. septembra. Danes ob devetih dopoldne so došli v Beograd slovenski kmetje. Na kolodvoru so jih sprejeli ministra dr. Kukovec in Pucelj ter nekaj poslancev, zastopniki poljedelskega ministrstva, predsedništvo srbskega poljedelskega društva in množica občinstva. Minister Pucelj je imel pozdravni govor, nakar je predstavil slovenske kmete poslancem in zastopnikom poljedelskega ministrstva ter poljedelskega društva. Gostje, večinoma slovenski poljedelci v kmetskl obleki med njimi ves odbor Kmetijske družbe ia s trobojnicami na prsih so vzklikali kralju, vojski in državi. S kolodvora bo odšli najprej v lokale srbskega poljedelskega društva, nato pa so se razdelili v dve skupini in si odšli ogledat mesto. Ob 13. so se udeležili banketa na Topčlieru, pri katerem so bili prisotni ministrski predsednik Pašič, ministri Pribičevič, Trifkovič, Jovanovič, Gjurišič, Zečevič, Krizman, Kukovec in Pucelj. V imenu vlade jih je pozdravil ministrski predsednik Pašič, kateremu se je zahvalil nato slovenski kmet Ažman, ki je izrazil svoje veselje nad tem, da more izjaviti ministrskemu predsedniku, da bo bili in bodo on in njegovi tovariši vedno za edin»tvo naroda. Za banketa je bilo izročenih več napitnic. Ob 15.30 so se člani vlade poslovili in odšli, gostje pa so klicali <živio» in peli «Lepa naša domovina«. Potem so si gostje ogledali topčidersko ekonomijo ter razstavo poljedelskih strojev, nakar so se vrnili v mesto, odkoder je zvečer odpotovala ena Bkupina v Valjevo, druga pa v Sme-derovo. Madžarski odgovor na an-tantino noto Budimpešta, 12. septembra. (Izv.) Madžarska vlada je včeraj odgovorila na noto entente s tožbami in obtožbami. Vlada izjavlja, da je sicer pripravljena izvršiti svoje obveze in izprazniti Burgenland, obtožuje pa Avstrijo, da noče izvršiti svoje obveze napram Madžarski in se pritožuje, da Jugos! .tja še ni podpisala protokola o predaji Baranje. Iz note je videti, da Madžarska hoče celo zadevo zavleč: in da ji gotovi krogi dajejo pri tem potuho. Rim, 12. septembra. (Izv.) Dunajske vesti, da bo Italija z oboroženo silo intervenirala proit Madžarski, da Izsili Izpraznitev Burgenlanda, se ofi-cijelno dementirajo. Važni sklepi ministrskega sveta KRALJ SE VRAČA. Beograd, 12. septembra. (Izv.) Kraljevo zdravstveno stanje se je toliko zb -Ijšalo, da bo kralj mogel že prisostvovati 40dn .vnetna parastosu za kraljem Petrom. Vrnitev kralja v domovino se bo "o izrecni njegovi želii Izvršila brez svečanosti ANKETA O STANOVANJSKI NAREDBI Beograd, 11. sept. Minister za socialno politiko dr. Kukovec bo te dni sklical v Beogradu konferenco strokovnjakov, da oddajo svoje mnenje o tem. ali naj bi se stanovanjska naredba podaljšala Se za eno leto, ali pa v drugi polovici leta 1928 dovolil svoboden dogovor med lastniki hiš in najemniki stanovanj. Beograd, 12. septembra. (Izv.) V današnji seji ministrskega sveta je minister dr. Kukovec poročal o poru• šenju Narodnega doma v Rojana po Italijanskih fašistih. O ukrepih, ki so potrebni vsled neprestanih nasilstev nad našim naiodov v Primorju, sc jc razvila daljša debata in je ministrski svet nrišel do konkretnih sklepov, ki pa se drže tajno. Beograd, 12. septembra. (Izv.) V današnji seji ministrskega sveta, kl je trajala od 4. ure popoldne do 8. ure zvečer, je prišlo tudi do definitlvne-ga sklepa, da se gradba mostu med Beogradom in Zemunom odda ameriški družbi, ki bo imela pravico, določeno dobo let, pobirati od peščev in vozil gotove pristojbine, ki sc prvikrat določijo sporazumno z vlado in se kasneje morejo izpremeniti le I z njenim dovoljenjem. Slovesno odkritje spominske plošče Podlimbarskemu V Črnem grabnu v Spodnjh Lokah prt Krašnji se je v nedeljo dopoldne slovesno odkrila spominska plošča v pregnanstvu v Pulkavi umrlemu pisatelju Franu Maslju - Podlimbarskemu, znanemu med nami zlasti vsled svojega rodoljubnega romana «Qospodin Franjo«. K slovesnemu odkrltlu je prihitelo okrog 600 ljudi, domačinov ln gostov iz Llubljane, Kranja ter druge in daljne ln bližnje okolice. Oostl lz Ljubljane so prišli z jutranjim vlakom v Domžale, kjer so |Ih čakali okrašeni kmetskl vozovi, s katerimi so se pripeljali v Kranšlo. Tam so ostali pred hišo g. Štruklja, kl jih je prijazno pozdravil. Nato so se podali k gostilno «pri Pavletu«, kjer so se vsi gostje zbirali. Od tam se je razvil ob % 11. sprevod z domžalsko godbo na čelu proti rojstni hiši Podlimbarskega v Spodje Loke. Sprevoda se je udeležila tudi požarna hramba Iz Brda-Lukavice In več dam v lepih narodnih nošah. Pred rojstno hišo Podblimbarskega je pozdravil došlece v Imenu sorodnikov pisateljev nečak Maselj. Slavnostni govor je Imel g. prol. Pavllč Iz Ljubljane. Orisal je pokojnikovo življenje, njegove težke borbe za obstanek In njegovo delovanlc na književnem polju, na katerem je postal pisatelj slaven s svojim rodoljubnim romanom »Gospodln Franjo», kateremu je vdahnil svojo jugoslovansko dušo. Po govoru prol. Pavliča se je odkrila spominska plošča In občinstvo je velikemu Jugoslovanu zaklicalo «Slava!» Preprosta spominska plošča je iz črnega marmorja In ima sledeči napis: «V tel hiši se le 23. novembra 1.1852. narod.il pisatelj Fran Maselj - Podlimbarski. Umrl le v pregnanstva v nemški Pulkavi 19. septembra l. 1917. Bil je Jugoslovan, Za svoj narod le Uvel, za svojo misel le umrl.» V Imenu Slovenske Matice je govoril njen odbornik, pisatelj g. Ivan Zoreč, v Imenu »Društva slovenskih leposlovcev« pesnik g. Fran Albrecht, a v imenu Ljub- ljanske Sokolske župe g. učitelj Petrič iz Šiške. Po teli govorih so zapeli pevci Ljubljanskega Zvona pod vodstvom pe-vovodje g. Zorka Prelovca: «T1 si nas ustvaril kakor listja in trave...« Nato se je zbranim častilcem Podlimbarskega zahvalil pisateljev brat Gregor Maselj, lastnik hiše, v kateri se le rodi! pokojni pisatelj. Zahvalil se je v preprostih besedah za čast, ki se jc izkazala njegovemu bratu, In je obljubil, da bode on In njegovi sorodniki skrbno čuvali spominsko ploščo. Kot zadnji je govoril g. general Maister, navduSeno pozdravlien od občinstva. General Maister, pokojnikov stanovski tovariš in prijatelj, jc slavil i vznešenih besedah slovensko in lugoslo. vansko mišljenje, katerega ni pokojni pl« satell zatajil nikdar, dasi je bil avstrijski oficir, kar le treba zlasti povdarjatl Omenil je h koncu tudi zadnje svidenji s Podlimbarskim, kl jc moral leta lOtf* kot osumljenec In Avstriji nevaren element v Pulkavo v pregnanstvo, kjer j« umrl, ne da hI doživel uresničenje svo-jega ideala — Jugoslavije. Po končanem govoru le zaigrala domžalska godba državno himno, kl jo je poslušalo prisotno občinstvo odkritih glav, nakar se le slovesnost zaključila, Pokojnikov brat Gregor, stara kmet. ska korenina, je povabil g. generala Maistra In neka) drugih, ostalih po slovesnosti na prostoru, v hišo, kjer se je razvil pogovor o domačih zadevah. Pokojnikov brat je omenil to In ono iz pisateljevega življenja in pristavil: .Fran jc bil pisatelj, jaz pa sem bil pevec — sedaj ml sicer več ne teče tako, kot nekdaj.« Ponovno jim le tudi zatrjeval, ds je spominska plošča v dobrem varstvu. Popoldne se ie vršila v Krašnji veselica, katero so posetill tudi tuji gosti. Pri veselici se je razvila neprisiljena doma-ča zabava, katero je povečal Ljubljanski Zvon, ki je zapel več pesmi v splošno zadovoljnost domačinov. Volitve za obrtno sodiiie Narodni obrtniki volite sledeče kandidate! Prisedniki obrtnega sodišča: Šotina Luka, dimnikar, Cesta na Loko; Rozman Ivan, čevljar, Kožna ulica; Jerančič Ivan, klepar, Gosposvet. cesta; Vlahovič Josip, brivec, Breg; Marčan Andrej, mesar, Rimska cesta; Geyer Rudolf, ključavničar, dest-a na državno železnico; Primožič Ferdo,, mizar, Trnovski pristan; Speletič Štefan, slikar, Rimska cesta; Accetto Valentin, zid. mojster, Trnovski pristan; Jakopič Ivan, knjigovez, Cankarjevo nabrežje; Namestniki: Prešeren Josip, čevljar, Spodnja Šiška; Križnar Ivan, krove, Hrenova ulica.; More Emil, eodovičar, Martinova cesta; Kersnič Ivan, krojač, Resljeva cesta; Dolinar Fran, pek, Pred škofijo; Cerne Ivan, izvošček, Vidovdanska cesta. Prisednik vzklicnega sodišča: Pučnik Albert, krojač, Sodna ulica. Pojasnila se dobo v pisarni pred malo dvorano Mestnega doma. Volitev je danes od 8. do 12. in od 2. do 5. popoldne. Obrtniki, udeležite se volitev, velike važnosti so za vas! RasiiSienje poloSaja v Beogeadu Beograd, 12. septembra. (Izv.) Glasovi o pripravljajoči so krizi v vladi in bližajočem se prelomu med demokrati in radkalc so utihnili. Pašičeva okrožnica vsem organizacijam radikalne stranke, je položaj močno razbremeni' la. Avtoriteta starega državnika je v stranki neokrnjena. Kakor znano, j« demokratska stranka zahtevala od radikal cev, da naj razčistijo pozicijo Stojana Protiča in se jasno izjavijo c njegovi agitaciji. Pašičov cirkular prvi energični korak v tej smeri. Pašič v okrožnici s poudarkom dokazuje, da jo zvoza radikalcev z Radičevci, klerikalci, komunisti, zajedničarji ne< mogoča ter naglasa potrebo koalicija med radikalci in demokrati. Pokazale se ej takoj, da si tako v radikalskom klubu, kakor v vodstvu stranke nikda ne upa javno braniti Protiča. Mnogi, o katerih ee je govorilo, da so ž njim v zvezi, se zadnje dni prav ostentativ. no odmikajo. S tem je delozmožnost skupščine zopet zagotovljena. Radikal-na ekskurzija v Slovenijo se tu smatra kot manj resen pojav. Beleži se sestava izvršilnega odbora radikalne stranke v Sloveniji, v kojega vstopijo direktor dr. Zupanič, odvetnik dr. ivan Sa-jovic iz Kočevja, odvetnik dr. Ažman in agrarni ravnatelj dr. Lukan. Večj« nado pa se stavljajo na združitev i SKS (?). Zagreb, devize: Berlin 209.50—210.50 Bukarešta 205 — 215, Milan 945 — 985, London 825 — 835, Newyork kabel 220, ček 212.50 — 215, Pariz lfi50 — 1700, Praga 270 — 277, Švica 8650, Dunaj 15.90 — 16.10, Budimpešta 48 •— 49, v a 1 u t e: dolar 212 — 214. rublji 20 — 22, napoleoni 750 — 785, marke 210, leji 210. ZUrlch, Berlin 5.75, Newyork 582, London 2172, Pari* 42.50, Milan 24.20, Praga 7.02, Budimpešta 1.80, Zagreb 2.90, Bukarešta 5.60, Varšava 0.16, Dunaj 0.55, avstrijske krone 0.46. V znamenju laži požiga in bede Tor«} oskrunjevalci grobov smo! Našla 88 je iver v človeški podobi, ki ie je lotila vojaških grobov na bivšem ivstrijsko italijanskem bojišču. Ali je ta nečloveški zločinec hotel le oropati grobove ali colo zbirati kosti in jih prodajati, kakor se je tudi trdilo, ni dognano. Vsekakor pa so zagnali fašisti velikanski krik. češ, glojto v nebo kričeča lopovščino: Slovenec je oUsrunjal grobove naših »adlih junakov! Maščevanje! Požig Narodnega doma pri Sv. Ivann. Ta so prišli ponoči, kakor tatovi, vdrli r Narodni dom pri Sv. Ivanu, razbili, kar •e jc dalo razbiti, potom polili z lieneinom ai zažgali. Zgorela je dvorana, v kateri jc Hnela zavetišče cela vrsta naših narodnih kulturnih društev, zgorelo je telovadno irodjo Tržnškoga in Vrdoljskega Sokola, '•gorel je gledališki oder, uničeni so pro-itori, kjer se je naše ljudstvo moglo zbi-ati k resnemu posvetovanju in poživlja-oči zabavi. Naše kulturno ognjišče pri 5v. Ivanu je uničeno. In prišlo je to raz-lejanje komaj teden dni po tistem, kar je aaš narod v isti dvorani proslavljal naj-rečjega Italijanu, šeststoletnico Dantijevo. »ti nekulturni jugoslovenski barbarji pro- | društva, za naša posvetovanja, za na ilavljamo italijanske duševne velikane, it.,,*... i...n.._ relekulturni sinovi dvotisočletne kulture Politične tehiliB r-(- Afera Peeek. Stekel p«6 je ušel po cesti. Vse beži, samo nekaj pogumnih gledalcev ga naskoči in pobije. Drugi pa stoje po oknih in zvijajo oči, češ, kako se jim ta borita gnjusi. Ravno taka je podoba v naši javnosti z afero g. Peska. »Naprej* je prvi zakričal, katera bolezen se je konštatirala, potem pa ie začel bežati in vpiti, da se mu studi. »Novi Čas* deli lekcije in napada demokrate, ki so mnenja, da g. Peeek ne more biti župan. Klerikalci po Alfonzu Ligoriju pač branijo vsakega, ki jim koristi. »Slovenski Narod* j« optimist ln misli, da treba občinski svet razpustiti, pa bo Peiskovo afere konec. Po našem mnenju se občinBki „. .. ,,„ „ ., , . .svet more razpustiti le, ako so za to tografirnt, pogorišče: «DoyolJ Je te pro- | dani ^^ preflpoff(>ji a11 ^ j«, nj(!. pagande! Sokola mora biti konec! In ne Lova delanezmožnost dokazana v prak-samo v Trstu, temveč v vsej kraljevini • •• - - - - -• 1 Italiji!« Seveda je zabranil fotografiranje I pogorišča! Da, gre predvsem za uničenje Sokola, obenem pa tudi za to, da se nam tudi v predmestjih uničijo prostori, kjer se je j naš narod mogel zbirati v večjem številu. I Gre pač za to, da nam uničijo vsa naša i kulturna ognjišča, misleč, da jim bo potem delo lažje, ko se no bomo mogli več sestajati, ko ne bo voč prostorov za ua- Trst, 9. septembra. ga je objel plamen, so se vBako toliko raz-letavale bombe in druge eksplozivne snovi, za katere doslej nihče nI mislil, da jih hranijo Sokoli«. Torej bombo in druge eksplozivne snovi ki jih je hranil Sokol: aretirati je treba vse člane Uojanskega Sokola! Oblasti vea-dar tdso sedle na ta fašistovski lira. Saj ni vrag: razletelo so je toliko bomb in drugih eksplozivnih snovi, a vsi zidovi so nepoškodovani in popokala niso niti stekla na vratih in steni! Veleznačilna je tudi izjava načelnika rojansklh fašistov Croelja napram Sokolom, ki so hotoli fo Konec ljubi), velikega sejnu sl. Afora Pesek je pač znak izprijenosti NSS, izvolitev g. Peska obenem dokaz delapezmožnosti obč. sveta. Afere Posek bo konec šele, ko bo vsa poštena javaost obračunala z grešnikom in njegovimi branitelji. -f Niti svojih ljudi ne poznajo! Na družabnom sestanku jugoslovanskih dobrovoljcer j« prišlo do konflikta j med nekaterimi dobrovoljei in bivšim j narodnim socijalcem, sedanjim kleri- mm pa nato požigajo naša kulturna ognjišča. In povedali so čisto odkrito, da le to mašečvanje za oikrun.lenje vojaških {robov, ki ga je zagrešil Slovenec! Svetoivanski Narodni dom jo zgorel v loči od 2. na 3. t. m. In to ni bilo dovolj. Silo jc treba še več »maščevanja*! Požig sokolske telovadnico v Rojanu. V noči od 7. na 8. t. m. je zgorela dvo-'ana Konsumnega društva v Rojanu. Prvotna poročila o tem zločinu ni6o od-jovarjala resnici. Nihče ni vrgel bombe v iovrano. kajti dvorana jo bila že vsa v )gnju in potem so so šele slišali poki. In ravno tako tudi ni ros. da bi bil požig •lamenjen fašistom, ki imajo svoje dru- . , , , , kalcem Radeščkom. kateremu dobro- ša zborovanja Uničiti hočejo naše kultur- voljui spIoh zaniujo mziv dobrovolj- no delo in v dosego tega namena so jnn )„ Očitali so mu njegovo protinarod-dobra vsa sredstva, tudi uajgrozovitejša no rirntidr».r.v,,o nis.nn-e v klerikalni in najnesramnejša: najpodlejša in najne-si ainnejša, najostudnejsa laž in obrekovanje tor bombe in požig. I.AZ O OSKRUNJEVANJU GROBOV. Oskrunjevalec Je — Lah! Ker drugače niso mogli nsjti povoda za uničevanje, so si izmislili ostudiio laž o oskrunjevanju vojaških grobov po našem človeku. Oskrunjevalec da je bil noki Gio-vanni Bon, Slovenec, rodom iz Krmina. Danes je dognano, da je ta Glovanni Bon doma v Zdrnvščlnl, da je ta rodbina Italijanska, da je oskrunjevalec grobov las-kili rojakov služIl v avstrijski vojski, da je bil ujet v Rusiji, kjer Je vstopil v ita no in protidržavno pisanje v klerikalni novomeški »Sedanjosti* in pa na lep način opozorili, da mu ni mesta med dobrovoljei. kar je Radešček tudi upošteval in odšel. »Slovenec* je seveda hotel ta dogodek izrabiti proti dobro-voljeom in se je zavzel za »Rakovšče-ka. urednika novomeške »Sedanjosti*. Saj to bi morali vedeti pri »Slovencu*, kako se imenuje njih kolega lz Novega mesta: kar se pa tiče dobrovoljcer. se ti na notice v »Slovencu*, ki jih je napadal že tolikokrat z njemu lastno nesramnostjo, nič ne ozirajo. • Pašič o današnjem političnem položaju. Kot predsednik glavnega odbori radikalno stranke je predsednik veno prostore v istem poslopju, kakor 1'Jansko leB'j°> dH ic 8 10 leB'i° Pri5el v vlade Pašič poslal, kakor smo že poro-j li hoteli <-e.ia j fašisti prikazati stvar, pa? ! Italijo, odkoder se je vrnil domov šele..........— na ic edina resnica, da so bili požigalei k'08 inestcn malca'- Dognano Je, da je udi tu — fašisti, dasiravno hočejo seda;:lilSki prostovoljec Bon oskrunjevalec la-■ valiti sum na svoje nasprotnike »ardite j 5kih Srobov! lel popolo*. Aranžirali so stvar res zelo OBREKOVALCI MOLČE. -oremeteno, da bi zakrili sled, ali vzlic te- j ne zoANE! mu je popolnoma jasno, da so bili poži- \ ralei oni sami. In zato, ker jo ta Lah oskrunjeval gro- ] prot f Protiču." oziroma njegovim red- Pred nekoliko meseci jc rojanska fa- ™T® laSxk!h T°Jako,v' 80 fašisti nam po-jkira somišljenikom. Za Pašlča, ki se iistovska sekcija, ki jo bila brez društve- , 'f nnS *ar°dni dom pri Sv. Ivanu, za- na6olno Di nik(jar oksponiral v stran-lih prostorov, zasedla dvorano rojanske- "? n3m P02?"'1 dvorano konsumnega j karski politiki, je ta nastop jako zna-a Konsumnega društva, ki jo služila Ro- 'J™,*1? v ^""l!' Jato nam >«u8ujejo anskemu Sokolu za telovadnico. Obenem kulturna ognjisfa, nas napadajo na u- lici, v jamih lokalih. Soveda, sedaj laš- čali vsem krajevnim organizacijam ine-j inorundum. ki obenem obsega politični | program Pašiča samega in smernice,! J ki naj vodijo naše politično življenje. I VLADA SE Pašič zahtevao dločno, naj se razmere i |v stranki urede. naj zavlada jiopolna, disciplina. Ta pasus je odkrito naperjen j V ponedeljek ob 6. uri zvečer se je zaključil ljubljanski veliki sejem. Ob koncu te naje največje prireditve na gospodarskem polju nam stoji pred očmi naša gospodarska bilanca, v katero je poetavil sejem na aktivno stran nove postavke velike važnosti ln dale-kosežnosti za ves razvoj najega naroda. Med najvažnejše novo nastale postavko štejemo sledeče: Tisočere vezi domače produkcije z domačim trgovcem in potom trgovine z domačim kon-zumentom. Te vezi ne predstavljajo samo zdravega podstavka našega go-podarstva, ampak so važen element in sigurno jamstvo unifik&cije našega naroda na političnem hi kulturnem polju. Zmanjšanje potrebe po uvozu razbremenjuje trgovinsko bilanco nase državo in nam daje upravičeno upanje na skorajšnjo dosego izenačenja aktivne in pasivne strani (izvoza in uvoza) potom za nas aktivnega salda. Oživljenje cele vrste domačih industrij in obrti. Iz delne stagnaoije pre-tečenih mesecev prihaja naša produkcija v dobo, ko bo mogla vsled številnih naročil zaposlovati maksimum delavstva, ko bodo vsi strop v pogonu, ko bo dela in tudi zaslužka zadosti. Posledica, temu bodo številne ustanovitve novih industrij in obrti, in še številnejša razširjenja in povečanja fe obstoječih. Pri tem bo naše izseljensko vprašanje našlo edino pravega zdravila. V podjetniku samem je sejem rodil zaupanje v bodočnost; odkril mu je možnosti gospodarskega rasvoja, dal mu je veselja do dela in vere v trajnost našega političnega ujedinjenja in v večnost nase države. S tem pa je okrepil naš položaj v inozemstvu. Sejmska prireditev sama ima na se bi svoje vrline in 6voje pomankljivosti.lv Med prvo štejemo upravičeno v splošnem prav dober aranžma vse prireditve, na katerem ima sejmski urad svoje posebne zasluge. Razstavitelji in posetniki sejma soglašajo v izvan-redno ugodni Eodbi o Bejmskih zgradbah, ki so okusne, praktične, zračno in svetle. Njihov razpored skoro ue more biti boljši. Med vrline sejmske; Slovenska javnost lahko odkrito & stita prirediteljem na doseženem usp hu v korist cele naje ožje domovina LIKVIDACIJA SEJMA. na je imela v tej dvorani svojo glasbeno '.n pevsko šolo tudi Glasbena Matico in tevsko društvo .Kolo« jo imelo tukaj svo->e pev6ko vajo. Odboru pevskega društva 'a je tedaj posrečilo odpraviti fašiste iz ivorano s tem, da jim je proti dogovorje-ii uajemščini prepustil stransko sobo za ijihove društvene namene. Ko so priredi-i svojo veselico, jim je bila. tudi na raz-nolago dvorana z vsemi ostalimi gostilniškimi prostori. Tako jo bilo nekaj časa precej mirno v hiši. Seveda pa so fašiste molela ušesa, ko so morali poslušati slovenska povelja pri sokolski tolovadbi in oa slovensko petje, ker so ločila njihovo arostore od dvorane edino lo steklena erata, in so gotovo že takoj iz početka •klenili, da se prej ali slej izuebe te ne-všečne soseščine. V gostilniških prostorih ie prišlo parkrat do sporov med fašisti in komunisti, t.o so pravi ga zavednega naprednega življa, ki se ne da izbrisavatl oči z bobnečimi frazami in slad kimi obljubami. Ta nasilja naj bi predvsem pospešila naše izseljevanje, češ večno 110 bodo prenašali teh grozot, a ostanek, manj zavedni, se bo dal poitalijančiti. Italija hoče kulturno ia materialno uničiti naše Primorje, kajti šelo potom se more nadejati, da postane res njeno, in uspehi teg.i prizadevanja se žo kažejo vsepovsod, v našem narodu kakor tudi med tukajšnjimi domačini Italijani. V BEDO IN POGUBO. Med našimi ljudmi se vedno bolj in bolj širi želja po izselitvi. Ljubše jim jo že Maccdonija v svobodni Jugoslaviji kot njihov rodni kraj pod tujim jarmom. In Italijani! 90 odstotkov jih proklinja tisti trenutek, ko je stopila Italija na primorska tla, kajti tudi zanje ni tu življenja In bo ga vedno manj. S strahom in obupom gre od ust, do ust, govorica: Lloyd se preseli v Genovo in v Trstu ostane samo agencija, bivša Austro-Amerikana (Cosulich) se preseli v Napoli, največje prevozne tvTd-ko zapuste Trst. Parlsi pojde v Hamburg, cMarittimai. bajo ravnotako, <-Adriatica.» odpusti polovico osobja, v ladjedelnicah se dela lo »e po štiri dni na teden in so delo že skrči, trgovine nič, težaki postajajo dneve in dneve po ulicah, zaslužijo komaj po dve, tri dnine na teden, ves promet stoji. Trstu, srcu Primorja., so obeta bodočnost — ribiške vasi! La miseria ita-liana!---, Šport in turistlha ŠPORTNI TEDEN. V okvirju športnega tedna so se vršila v nedeljo tekmovanja z aprvenstvo Slovenije v distančnem maršu na 22 km (prvak Skrajnar, član kolesarske »Iliri-je») in v rokometu (prvak S. K. «llrija»). — V nogometu med reprezentancama Ljubljane Iti Maribora je zmagala Ljubljana; ravnotako v tekmah dveh ljubljanskih reprezentanc proti celjski. Kolesarske in motocikllstiine dirke na ljubljanski grad so se vršile v nedeljo dne 11. t. ni. Proga 900 m. V glavni skupini je zmagal Mirko Nardln, med senl-orji Goltes. med motociklistl v 1. skupini Zalokar. v drugI Wolf. — V četrtek dne 8. t. tri. se je vršila o priliki velesejma v Ljubljano zvezdna dirka Iz Celja, Nove-sta mesta in Ježice. Obširnejša poročila o vseh teh tekmah priobčimo jutri. Današnje tekme Športnega tedna: Ob pu!!i na prostoru »Ilirije* lahkoatletlka: Tek na 800 m, petoboi, skok v daljavo In krogla za dame, odločitev v skoku v višino s palicami. Ob 6.15 start v St. Vidu k teku na 6kin: cilj okrog 6.40 na prostoru »llirile*. sebno napeto pažnjo vseh varnostnih organov in sejmskega urada. Dobremu glasu sejma niso koristili. Niti sejmski konzorcij niti glavni odbor niso v no-henem oziru interesirani na efektu teh prostorov. Stranišč je bilo premalo zgrajenih. Propaganda in reklama za veliki sejem se je začela prepozno, vstopnice in legitimacije, so bile prepozno odposlane. Navzlic tem pomanjkljivostim, ki predstavljajo otroške bolezni našega sejma, pa so neizkušeni in prvič na važna vodstvena mesta postavljeni sejmski funkcionarji pokazali toliko razumevanja, rutine, pridnosti in požrtvovalnosti, da jim gre javno vse priznanje in vsa čast. Na čelu vse prireditve je stal ne samo po imenu, ampak tudi v resnici z neumornim delom predsednik glavnega odbora gosp. Fran Bona?, tovarnar v Ljubljani. Vsi raztavitelji mu bodo gotovo hvaležni za njegov trud in njegovo požrtvovalnost, ki je šla tako dalef, da je pri tem zanemarjal celo svoje lastno podjetje na sejmu. Finančne agenti e sejma je vodil z isto požrtvovalnostjo in s polnim uspehom član konzorcija gesp. Avgust Praprot-nik, baniini ravnatelj v Ljubljani. Nepregledno naporno, a zato tudi uspešno podrobno delo sta izvršila na cehi sejmskega urada njega ravnatelj g(WP-Karel Detela in namestnik predsednika glavnega odbora gosp. dr. Pavlin, tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani. Na njitiiih ramenih je ležalo ogromno organizatorično delo sejma, ki sta gn brezhibno izvršila s pomočjo raznih odsekov in marljivega uradništva ssjmskega urada. Tajniške posle je vodil v splošno zadocvoljstvo sejmski tajnik gosp. B. Borštnik. Ideja sejma samega je izšla od gosp. dr. R. Marna, načelnika ljubljanskega oddelka ministrstva za trgovino in obrt.. Kot član častnega predsedstva je dr. Marn ves čas vneto podpiral sejmsko prrieditev in aktivno sodeloval pri vodstvu. Sijajno zgradbo je zamislil in favedel arhitekt gosp. Josip Costaperaria.. točno poslujočo stanovanjsko akcijo je vodil magistratni nadoficijal gosp. Dragotin Sebenik in njemu ob strani uradnik ljubljanske mestne zastavljalnice gosp. Franc Poljšak. Neumorno in uspešno so delovali dalje gg. višja vinarska nadzornika Gombac in Zabavnik, ravnatelj dr. L. Btihm, inž. Boncelj in številni drugi, ki jih ne moremo vseh imenoma navesti. ki pa. so storili po svojih močeh vbc, da pripomorejo k dobremu uspehu sejma. Vzoren potek in krasen uspeli prireditve sta jim najlecSe zadoščeni' ia plačilo. "' Spodnjem čngadinu. NI bilo v njegove načrtu, da bi pri nas kai kupil, kajti nt torično ie, da so nam v Nemški Avstrl glede hišne oprave bale hudo naprt Prišedši na povabilo g. Schmidta v Ljul Ijano, si ie ogledal veleseim ter je t naravnost frapiran o ličnem In minuc iozno natančnem delu na PerkovI oprav ki kaže v svojem slogu mnogo sorodni potez z engandinskim slogom. Odposk nec ie brez pomisleka kupil pohištvo i ni izkllučeno, da pride še do večjih km £lj v mizarski stroki. Seveda pa ima; sedaj tudi Švicarji svoje carinsko pt stopanje, ki dela tamošnji trgovini mm go preglavice. Veseliti se moramo, da sl je naša mi« da intistriia hišne oprave priborila pot tako oddaljene kraje, kar le zanjo gotf vo zelo častno. Resnim nadaljnlm ni ročuikom ostane oprava še nekaj čas (privatno) na ogled. «SEK» TOVARNA ZA ELEKTRIČNI ELEMENTE V BEOGRADU. Skromno mesto št. 58 v paviljonu »E je imela na sejmu tovarna »Sek*, (Sjed njena Elektroindustrijska kompanija). Družba je otvorila 1. septembra t. 1, Beogradu svojo tovarno za izdelovat; električnih baterij vseh obstoječih tipi za porabo pri brzojavu, telefonu, avtomt bilih, zvoncih, za razsvetljavo stanovat in manjših lokalov. Tovarna je prva i stroke v naši kraljevini in jo popolnorr v naših rokah. Strokovno vodstvo je rokah ruskega inženerja. Stavila si je n; logo, da spravlja na trg izdelke Izvrstr kakovosti po najnižjih cenah. Kljub kra ki dobi svojega obstoja ima tovarna i toliko naročil, da je uprava tovarne pi siljena obrat razširiti, da zadosti narašč jočemu povpraševanju. Pozdravljano novo nastalo stroko uid strije v naši kraljevini in ji želimo najt jajnejšega procvita, kajti tovarna »Sel je zamašila s tem občutno vrzel v naSe domačem proizvodstvu. UMETNO CVETJE. Tvornica umjetnog evijsča d. d. K? lovao je izstavila v paviljonu E odd. izdelke, ki konkurirajo v kvaliteti ln cc svetovnozanim češkim izdelkom. Izred; pozornost vsbuja nizka cvetoča čreSnja. kateri misli vsak obiskovalec, da Je r ročen okras kakega vrtnarja ter se zani re šele z dotikom uveriti, da je to tov: niški izdelek. Tvornica je finansirana 1 Pokupske banke d. d. Karlovac, torej 1 čisto jugoslovanskega kapitala ter je p čakovati, da pri sedanji kvaliteti in zm< nih cenah onemogoči v najkrajšem č;i vsako inozemsko konkurenco. Pozdra lajmo ta korak naprej pri gospodar; osamosvojitvi naše države. 1513 DomaČe vesii * Osetma veet V soboto Je dospel v gagreb komandant Dravske divizije, general Doki6, kjer je Imel daljio konferenco z zastopniki tamkajSnjih vojasldb oblasti. * Peekova afera pred sodiščem. Kar kor znano, tvori priče tek takosvano Peskove afere razgovor med pristaši raznih političnih strank v neki jitujski kavarni, ki se je razvil povodom' izvo-Itve gosp. Peska za ljubljanskega župana. Tekom tega razgovora je navzoči nad učitelj gosp, Klemenčič Izrazil svoje obžalovanje, «da dobi Ljubljana po Hribarju in Tavčarju župana, ki ima eulenburgovska nagnjenja.« Navzoči narodni socijaloi so izjavili, da bodo o tem očitku takoj obvestili g. Peska, ki 3a se bo z g. K. že pred sodnjo raz-računil. Poročilo o celem prizoru je za-Slo v no vin o in dalo povod za uvedbo uradne preiskave o moraličm kvalifikaciji g. Peska. Sedaj po skoraj treh mesecih je g. Pesek pod pritiskom javnosti in zlasti menda tudi širših krogov narodnosoeijalne stranke, ki jih njegovi manevri po »Jugoslaviji« ic niso mogli premotiti, končno vložil tožbo proti g. Klemenčiču. Okrajno sodišče v Ptuju je razpisalo razpravo na dan 24. septembra ob 10. dopoldne. G. Klemenčič nastopi obširen dokaz resnice. S tem bo afera razčiščena in le se NSS bo imela nalogo, da se rizra-itina s svojim prvakom. / * O. prof. Vazzaz izjavlja, da ni v ni-kaki ne direktni ne indirektni zvozi e i-.iankcm o drž. ženskem učiteljišču v Ma riboru, priobčenem v »Jugoslaviji* dne 12. septembra 1921, nalalje, da je »Ju tro« prineslo dne 11. septembra 1921 popravek z ozirom na notico z dne 13. av-gusta 1921, ki pa ne temolji na rezuitatu disciplinarne preiskave, ampak na podlagi lojalnosti uredništva »Jutra«. Izid disc. preiskave se bo svojsčasne objavil. —Vzamemo gorenjo izjavo na znanje, s čimer je zadeva, kolikor Be tiče g. prof. Vazza-za, za nas zadeva končana. — »Jutro«. * Velika družinska nesreča je zadela slovensko rodbino trgovca g. Alojzija Ferfolje v Trstu. Rodbina Fer-folja stanuje v vili »Marija« v ulici Car-lo Stuparieh št. 18. S podstrešja vile se je v petek popoldne zaslišala močna detonacija, obenom pa se je dvignil plamen. O dogodku doznava < Edinost« naslednje: Bilo je okoli 8. ure, ko so se izmužali trije otroci g. Ferfolje: 121et-na Zoriea, šestletna Marica in sedemletni Stanko, no da hi jih zapazili starši ali kdo izmed poslov, v podstrešje, kjer je Imel gosji. Ferfolja kot lovski najemnik, shranjen v nekem zaboju smodnik. Otroci so se neka j časa igrali po podstrešju, a končno so iztaknili nevarni zaboj. Otročja radovednost jih je premagala, da so pogledali notri. Vrhu tega so baje še našli v nekem kotu škaSjico žveplenk, s katerimi so najbrž svetili po podstrešju. /, gorečo rlveplenko so se preveč približali zar boju. Kot da M trenil, je v podstrešju močno počilo, da je kar popadalo nekaj korcev s strehe in rdečkast plamen 6e ji dvignil kvišku ter ožgal vse tri otroke po telesu. Otroci so začeli obupno kričati. Kaj storiti med gostim dimom, sami? Hitro so zapustili podstrešje v gorečh oblekah in skočili v pritličje, kjer so jim domači strgali gorečo obleko ln jih namazali z oljem. Medtem so telefonirali na rešilno postajo. Vot rešilne postaje je bil kmalu na licu mesta in je odpeljal nesrečne otroke v bolnišnico. — Kakor se iz Trsta naknadno poroča, sta obe sestrici, Zora in Marica, v bolnici podlegli težkim opeklinam, obe pridni in vzorni učenki na Ciril - Metodovi šoli pri Sv. Jakobu. V zgledni narodni rodbini naše iskreno sožalje! * V znamenju laži, požigov ln bede. Pod tem naslovom prinašamo na drugem mestu pretresujoč dopis iz Trsta, ki opisuje divjaštva fašistov. Za ta ro-komjažtva ni več mogoče rabiti besed, odgovor mora biti v dejanjih! Predvsem treba, da iztrebimo iz naSe zemlje italijanske mešetarje ter onemogočimo import italijanskega blaga. Zavedati se moramo, da so italijanski trgovci in italijanski industrijalci tisti, ki v prvi vrsti vzdržujejo fašiste. Sramota je za slehernega Jugoslovana, ki bo še kupil le za en vinar italijanske robe, sramota za jugoslovanskega obrtnika in trgovca, ki bi še prodajal laško blago. Ti narod, pa čuvaj, da se bo bojkot z vso strogostjo izvajal! Brezobziren boj veljaj v Jugoslaviji na celi črti italijanskemu elementu, boj, ki naj je vreden naše možatosti in našega odgovora na italijanske laži, požige in našemu ljudstvu v Primorju povzročeno bedo. Na delo možje ln mladina, da olajšamo trpečim bratom gorje! * Redna policijska ura. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani razglaša: Ker konca ljubljanski veliki sejm dne 12. septembra 1921, nastopi dne 18. septembra zo pet redna policijska ura, ki je glasom Uradnega lista za Slovenijo z dne 14. julija 1921 št. 81, določena v Ljubljani za gostilne na 23. in za kavarne na 24. uro. * Poziv vpokojencem, Invalidom ln vdovam južoe železnice. Projeli smo: Pozivate ee, da bo polnoštevllno zberete na protest, nem shodu v nedeljo dne 18. septembra ob 2. uri popoldne v Mestnem domu v Ljubljani. Protestirali bomo proti temu, zakaj ministrstvo toliko časa zadržuje in ne dovoli juž. žel., da bi juž. žei. izplačala dragin.iske dokladc na milostno pokojni- I so, ker Jafat železnica Je pripravljena to storiti takoj ako to dovoli ministrstvo. Zahtevali bomo, da Be nas vpoštera ▼ novi službeni pragmatiki ravno tako, kakor naše aktivne kolege, kateri pojdejo šele v pokoj, ker mi smo plačevali našo pokojnino ▼ zdravi valuti. Obenem pa prosimo, ako je kateri gospod minister, oziroma gospod državni poslanec pripravljen poseliti naš shod, da bo na lastne oči videl največjo revSčlno. Pridite vsi na shod, stvar je zelo važna. IstoSasno Be vrši tudi shod v Narodnem domu v Mariboru. — Odbor. * Mesto hišnika. Mestna občina Ljubljanska potrebuje hišnika za poslopje •Mladika« v šubičevl ulioi št. 9. Prosilci morajo biti neoporečni, oženjenl, brez otrok, ne preveč mladi in če mogoče iz-j učeni ključavničarskega obrta ali vsaj iz-I prašaui kurjači. Prošnje je vlagati pri ■ mestnem gospodarskem uradu do dne 18. | septembra 1921. Plačo po dogovoru. * Ločitev šolskih okolišev v Celju. I Okrajni šolski svet celjski je na svoji zadnji seji sklenil strogo ločitev šolskega okoliša. Na podlagi tega bo mestna deška osnovna šola poslala vse dečke Iz celjske okolice na okoliško šolo, okoliške deklice p«, kt so bile dosedaj v mestni dekliški osnovni šOli, se dodela šolskim sestram. Nasprotno morata t.t dva zavoda vrniti mestnim osnovnim šolam vse v mestu stanujoče ; otroke, ki so dosedaj obiskovali okoliško šolo. * Za tekoče porotno zasedanje v Celju sta naknadno razpisana še dva slučaja ia 13. september: Ferdinand Znoj, hudodelstvo uboja In Neža Srednlk. hudodelstvo | tatvine. * Posledica pozabljivosti. Učiteljica gospa Slavka Vojnilovič je dne 5. septembra I na potu iz učiteljske skupščine iz Grobel-i nega prati Celju opazila, da je pozabila | na Grobelnem svojo ročno torbico. Iz Ce-j Ija. je dala telefonirati nazaj na Grobelno. i S prihodnjim vlakom je sprevodnik njeno torbico pripeljal. Manjkalo pa je 11 bankovcev po 400 K. Poizvedbe so bile do (sedaj brez uspeha. | * Izgubljeno. Na praznik dne 8. sep tembra se je izgubila na taboru PKS na Bledu pri blagajni »skauko-boa (temn-orjav damski ovratni kožuh). Pošten najditelj naj blagovoli isto izročiti v Kranju v l rgovini Fr. Širo proti dobri nagradi 1r. T^ubljane, ge. BuJSKav*1 Imenom koroških begunk, ge. Majat r o v o za žensko društvo v Mariboru in gdč. Stebijeve za socijalno, gospodarsko in kultnrno žensko društvo. Med govori so Mle prirejene naši narodni dinastiji in društveni predsednici ge. Franji Tavčarjevi kakor tudi tajnici ge. Minki Govekarjevi ponovno prisrčne ovaeije. Nato je prebrala tajnica ga. Mlnka Govekarjeva tajniško poročilo, ki je podalo obsežno sliko društvenega delovanja od ustanovitve do slavnostne sejo. Društvo je delovalo ne sani o na prosvetnem, ampak tudi na humanitarnem polju in je bilo trajno v rtikih z bratskimi srbskimi, hrvatskimi in -"Se-škimi narodnimi ženskimi organizacijami. Društvena predsednica dr. Tavčarjeva je bila o priliki koncerta v Beogradu na korist srbskim sirotam iz balkanske vojne odlikovana od kralja Petra z redom sv. Savo IV. razreda, ki ga jo s ponosom hranila za časa najhujšega terorja in pritiska avstrijskega režima v svetovni vojni. Končno je gdč. Manica Romanova izpregovo-rila o velikih zaslugah predsednice ge. Fran je Tavčarjeve in tajnice ge. Min-ke Govekarjeve, nakar so belo oblečene deklice izročil« gospe] Hrlstlčevl Iz Beograda In gotpej Kovačevič - Lo-pašičevi iz Zagreba diplomo častnega članstva. Slavnostno zborovanje so pozdravili brzojavno pokrajinski namwtnik g. Ivan Hribar, Dobrotvorna Zadruga Srpkinja v Novem Sadu. predsednica ženskega društva v Celju ga. KI a Ka^ lanova, pismeno po Kolo srpskih seeU-ra v Beogtadu in Odbor za pomoč ruskim dijakom. 20 letnica »Splošnega ionskega društva v Ljubljani Nedvomno najbolj zaslužna slovenska ženska organizacija, »Splošno slovensko žensko društvo«, je praznovalo v nedeljo svojo 201etnico. V slavnostno okrašeni magistratni dvorani se je vrSila ob tej priliki slavnostna eeja društva, kateri je dala navzočnost zastopnic srbskega in hrvatskega iienstva še prav posebno obiležje. Govore vseh govornic je preveval čist jugoslovanski duh, najboljši dokaz, da je naše narodno ženstvo vseh treh plemen že davno razbilo mejnike, ki so jih ločili in da se smatrajo hčerke ene skupne matere, mogočne Jugoslavije. Iz Beograda je pohitelo v Ljubljano posebno odposlanstvo ženskega Saveza. pod vodstvom predsednice ge. Danice II ri-s 11 d e v e in tajnice ge. Zorke Jan-k ovičeve, iz Zagreba odposlanstvo pod vodstvom podpredsednice Saveza ge. Zlate Kovaeevideve. Navzoča je bila tudi soproga pokrajinskega namestnika v Zagrebu, znana slovenska pisateljica, ga. Zofka K v e d e r -Dometrovideva. Vse napredne slovenske ženske dobrotvorne, kulturne in stanovske organizacije so bile po svojih članicah zastopane v častnem številu. Navzoče so bile tudi zastopnice primorskega in koroškega narodnega ženstva. Slavnostne seje se je udeležil dalje generalni konzul bratsko češkoslovaške republike dr. Otokar Beneš, imenom mestne občine ljubljanske pa magistratni ravnatelj dr. Miljutin Zamik. Sejo je otvorila velezaslužna društvena predsednica ga. Franja dr. T a v-č a r J e v a, ki je v svojem pozdravnem govoru naglašala, da je bilo Splošno slovensko žensko društvo ustanovljeno za časa pričetka ženskega pokreta v svrho. da obvaruje naše ženstvo pred feminističnimi blodnjami. Izrazila je svoje prav posebno veselje, da more društvo praznovati svojo SOlet.nico pod okriljem ponosnega belega orla Ka-ragjorgjevičev in obljubila, da bodo članice zvesto in neumorno delovale za edinstveno domovino. Generalni konzul dr. Beneš je v svojem pozdravnem govoru omenjal zasluge češkega ženstva v boju za narodno osvoboditev in naglašal, da je tudi jugoslovanska žena izkazala narodu nepoplačljivo zasluge. Svoj govor je končal z vzklikom: Živela jugoslovanska žena! Navzočo zborovalke ho mu priredile viharne ovaclje. Imenom mestne občine je pozdravil zbrano ženstvo dr. Zamik, ki Je omenjal narodni in kulturni pokret našega ženstva. Sledili so navdušeni govori predsednice ženskega Savoza v Beogradu, ge. Danice Hrističeve, ge. Zofke Kveder-Demetrovi-čeve, ge. Mile S i mi če ve in ge. V la j i č ev e iz Beograda, ge. Zofke Medovlčeve in Peleš iz Zagreba. ire, Marice B a r t o 1 o v n in K r o f. Prosvefa Portret dr. Ivana Tavčarla. Naš priznani portretni mojster Ivan Vavpotič ie razstavil ravnokar dovršeni portre drla. Ivana Tavčarja v Izložbenem oknu »Narodne knjigarne. Vkllub neugodne okolice In neprimerne ter preostre razsvetljave, ■ kvari vtis vsake slike, čc le razstavljena | v oknu trgovine, more vendar vsak pa-- sant tako) spoznati vrline te slike, katera kaže proslavljenega politika tn helctrlsta v nlegovi tipični ponosni pozi. Kot ozad-)e s! le slikar izbral Tavčarjevo pisalno mizo, kar zalo poveča zanimivost slike. Podobnost le zelo dobra, moti kvečlemu nekoliko oglata plastika obraza. Nekdo |e Vavpotiča zval fotograla. Rog nam da) ntnogo takih fotografov! —t— Letno gledališče v hotelu «Tivoli» v Ljubljani. V torek 13, sredo 14. In četrtek 15. t. m. se vrše zakllučne predstave po znižanih cenah. Nastop vseh angažiranih artlstov s prvovrstnim programom. Predstave sc vrše ob vsakem vremenu. Priporočamo poset gledališča vsem, ki si žele po napornem dnevnen: delu razvedrila In neprisiljene zabave. Nastopalo?! artlstl se lahko mirno kosalo z umetniki velikih velemestnih varle-telev. Lludsko vseučilišče v Cellu. Prvo pre-davanle ljudskega vseučilišča v Celju se vrši prlhodnll ponedeljek dne 19. septembra ob osmih zvečer v risalnicl dekliške meščanske šole. Predaval bo vladni svetnik E.LIlek »o francoski revoluciji«. Gospodarstvo S TRUŠČA S POLJSKIMI PRIDELKI. Zagreb, 10. septembra. Prometne razmere se prejšnji teden niso ibolISale. Zlasti le bilo malo zaprtih vagonov, vsled česar |e žitni promet zelo zaostajal, ker mnogi trgovci ne rt-skirajo prevožnie v odprtih vagonih, M so Izpostavljeni slabemu vremenu. Govori se, da Izvira pomanlkanle vagonov od tega, ker dobiva bale v prvi vrsti neki konzorcij vagone za Izvoz živine v Grčijo. Temu ie treba napraviti konec, kajti pomanlkanle vagonov zelo povišuje cene v področiu konzuma, čeprav se ravno vsled pomanjkanla vagonov mor« dobiti žito v produkcijskem področiu po razmeroma nizkih česali. Trgovina s pšenico popolnoma miruje, ker se vsled trankportnlh težkoč ne upa nihče kupovati. Blago, natovorleno v odprtih vagonih, se je ponulalo z bašklh postal že po 1000 kron, a navzlic temu ni našlo mnogo kupcev. Na tržišče pride samo Itčmen Iz Srbije. Za Izvoz pa le treba to blago pre! očistiti. Cene: pariteta Beograd 800 K, a manipulirano blago ab Zagreb 1000 K. Oves se le malo ponujal In Je bil skoro ves srbskega In bosenskega Izvora. Ta oves ic mnogo slabelši, nego n. pr. slavonski. Zaradi tega so konzumentl nakupovali le za največjo potrebo. S spodnjih postai se |e ponulal po 700 K. Blago v roke se je tržilo v Zagrebu po 800 K. Trgovina s koruzo )e nekoliko popustila. Potreba le manjša. Popraševanie je saino po blagu v roke, za katero se plačajo precei visoke cene. Cene: ab Zagreb 880 K. ab Vukovar pa »e je koruza zastonj pouujalu po 780 K. Te cene so zelo značilne za neurejene prometne razmere. — Trganje koruze le ponekod že začelo. Kakovost ie baje Izborita, rav-notako tudi množina prekaša pričakovanje. Četudi torc) nI vse tako, kot prve vesti poročajo, ie vendar gotovo, da koruzna letina ne bo tako slaba, kot so spočetka kričali. Moka se živahno ponula, vendar samo s takšnih postaj, kjer ni nepretnoč-lllvlh pokrival za odprte vagone, kar pa nc privabi mnogo kupcev. Moka št. 0 slabše kvalitete sc ponuja z baških postal po 14.80 K, dobra kvaliteta franko Zagreb se kupu|e po 16.80 K. Fižola |e malo. Nekaj ga le šlo v Nemčijo. Pisani fižol 800 K, beli 900 K, pariteta Zagreb. Vreme le za trganlc koruze kot za jesenska dela povollno. Ponekod bi bilo potrebno šc nekai dežla. Dramtačno društvo v Celju prične z letno gledališko sezono dne TA- t. m. Otvorl se naibr/. z Oolijevm »Revizorjem«. Na dan 12„t m. Je društvo sklicalo članski sestanek, katerega se le udeležilo izredno veliko število zlasti igralcev, ki so pokazali, da jim dobre volje, ki so io lansko leto pokazal! v odlični meri, ni zmanjkalo, ln da bo tudi letošnja sezona, kolikor ie to mogoče, na višku. Udeležence Se nagovoril predsednik g.Prekor-šek, ki je povdarjal, da ic društvo izrazito nepolitično in pozval vse Igralce ln igralke, na| vztrajalo pri do sedal poka-zanl dobri volji. Udeležil se ie sestanka tudi vodja sociialnlh demokratov, g. Koren, ki ie navdušeno pozdravljal delova-nie društva in obljubila! v poln! meri sodelovanje svoje stranke. Naše šole Državna trgovska kademija v Ljubljani. Ravnateljstvo državne trgovsko akademije naznanja, da se vrš vpisovanje v prvi in drugi letnik od dne 13. do Inki. 15. septembra na srednji tehnični šoli v drugem nadstropju soba št. 6, in sicer od 9. do 12. in od 3. do 6. ure. Začetek pouka bo naznanjen na deski v avli omenjenega zavoda. Vpisovanje v abiturijentskl tečaj se vrši od 25. do 30. septembra na Istem zavodu. — Ravnateljstvo. Na deški in dekliški meščanski šoli na Jesenicah je vpisovanje dne 15. t. m., s poukom pa se prične dne 16. t. m. V prvi razred se sprejemajo učenci (učenke), ki so že stari enalst let ln so z dobrim uspehom dovršili peti razred (oddelek) Hudske šole. Učenci, ki so dovršili četrti razred te šole, se sprelemajo na tehniško šolo, trgovsko akademijo, učitelll-šče, v peto realko itd. — Ravnateljstvo. Obrtno - nadaljevalna šola v Celja bo Imela v tekočem šolskem letu osem razredov, in sicer dva pripravljalna, prvi In drugi dekliški In po dva deška prvega In drugega razreda. Vseh šoloobveznih va-Jcnccv v Celju in okolici ie 344. Vodstvo zavoda prevzame ravnatelj deške meščanske šo!c, g. Bcne Serajnik. i VINOGRADNIKI, NEGUJTE VIN9KE POSODE. Pri nas se veliko vina spridi vsled slabe posode. To ktže. d» 3tno še vodno neuki ali nemarni kletarji. Mnogo vina dobi dušek po pustom ali plesnitvem sodu. šo hujšo so pa bolezni vina. ki nastanejo vsled tega, ker je vino ložalo v posodi, okuženi po Škodljivih glivicah. Vino se v taki posodi zmoti, skisa Csvlka) ali celo zavre. Ker so bila lani vina močna in letošnje poletje jako vroče, ee dobi letos zlasti mnogo pikastega vina. Kadar bo vino slabotno, bo pa dosti zavrelke. V posode, v kateri ie bilo poprej kakor okvarjeno vino, se no sme nikdar drugega vina prej napolniti, dokler se je temeljito no osnaži in ne razkuži, sicer jo skoraj gotpvo. da se bodo v njej tudi naslednje vino pokvarilo. Zato priporočam tako vinogradnikom, kakor vinskim trgovcem, zlasti pa gostilničarjem, da svejo vinsko posodo spravijo v red iu da jo dobro negujejo. Le tako se bomo povspeli na višjo stopnjo v kletarstvu. Večna Skoda vsakega vina, ali mošta, ki se spravi v slabe posode. Kanaste. cikaste ali sode od zavrelke najprej znotraj dobro postrgajmo, potem temeljito izdrgnimo s krtačo in vodo. Nato sod zakuhajmo z vrelo vodo, kateri pridenemo 2 do 5 odstotkov sode. Zaku-ho moramo pa še toplo izlitl iz soda, drugače ne koristi nič. Bolj ko jo sod po slabih glivah okužen, bolj to je večkrat ga je treba zakuhati, tako, da se doge in dna vsa pregrejejo in glivice v luknjicah lesa, iz kojega jo sod izdelan, za-more. Nazadnje izperemo sod še z mrzlo vodo in ga pustimo nsabniti. Ako ga v kratkem ne rabimo, ga moramo potem, ko osahno, zažvoplati, zabiti in spraviti v shrambo ali klet, ki ni prevlažna. Tudi zunaj kaže sode z vročim eodovim lu-gom in nato z raztoplino bisulfit-a pomiti. Sod se tako ne-le bolje ohrani od gnjilobe, temveč je tudi za hranjenje vina bolj pripraven nego zunaj umazan ali plesnjiv sod. Sode z duškom moramo ravnotako dobro zakuhati, ako so pa znotraj plesnjl-vi, jih jo treba najprvo suho postrgati, da pride vaa plesnjiva plast, do zdravega lesa, ven Iz soda. Plesnoba se najbolj drži v razpokah, špranjah, veturjih ali za odpokano skorjo vinskega kamna zato moramo vsa to pred zakuhavanjem jako skrbno in temeljito Iz soda postrgati. Potem smomo šele sod zakuhati, nikdar pa ne poprej. Da so prazen sod no pokvari (ne plesni), ga je vselej takoj po izpraznjenju dobro pomiti, povezniti da osahne tn nato zažveplati in zabiti. Zvepljanje je treba vsaka dva meseca ponoviti. Pred uporabo se sod zopet, pomije. eL tako so ohrani posoda zdrava ni le tako jo mogoče pridelati ali ohraniti vino zdravo In lire* aMtaft okusa. Porabite tedaj sedanji 6ae pred trgatvijo in spravite svojo posodo v raf Snaga je prvi pogoj umnega kletarstva Kmetijski svetnik SkaMeky = Revizija Izvoznih eartn. Sef finarif nega odseka zakonodajnega odbora, v kateri so bo razpravljalo o reviziji tzvot nlh carin so vrši v pondoljek. Pomanjkanje masti. V Beogradu kakor tudi Zagrebn Je veliko pomanjkanj« masti. Vsled tega so oene v Beogradu narasti* na 18 dinarjev (72 K) kg. Pravi-jo, da bodo naraBtle colo na 50 din (20f K). Stično se opaža tudi v Ljubljani, kjei pa ceno še niso tako visoke. Ravno take naraščajo cene drugim živilom. Ako Iv šlo tako naprej, bomo stali v kratkem pned colo vrsto mezdnih gibanj in stavk • Da, se temu ubranimo, bo treba z vsem: I sredstvi nastopiti proti neuprnvičenem" , navijanju cen. => Gradnja železniške proge Uiice j VariUte jako napreduje. 'L ližiško strar> ' so vrta žo 10 predorov in dela več mo : stov. Z bosanske strani bo intenzivno vr i še dela pri vrtanju velikega šargantske ' ga predora. — VzpoBtav« prometa na progi Nl»— : Knjaževac. Dela na progi Niš-Knjaževa' l bodo te dni gotova. Predor na Gromnd; . je gotov, sodaj se vršijo še zadnja delti ' na progi od Gromado do Niša, Promet i na tej progi so ho vzpostavil bržkone žo 115. t. m. = Ustanovitev veterinarskih postaj v [KaštelirH in Šibeniku. Poljedelsko mini i strstvo jc danes ukrenilo, da se unano vita polejr doslej obstoječih veterinarski postaj sa uvoz in izvoz mesa in tivinc še dvo novi postaji v KaStoliro in Šibe niku. j = Poljedelsko orodje iz Nemčije. T« | dni bo dobilo ministrstvo za socialno po i lltlko iz Nemčije večjo množino poljedol jskega orodja, katero se razdeli mod na Beljene dobrovoljee In invalide. • Jugoslovansko-nemški trgovinski od noSaji. Priviligirana jugoslovanska t-rgo. vinska agentura v Miinchonu je začela izdajati 'Jugosla.visc.hes Handelsblattv kot informativni organ za trgovinske od noSaje v Jugoslaviji. 1,1-t. bo Izhajal 2 krat na mesoc. Četrtletno stauo 15 mark. — »Frankfurter Zeitung« piše o nemS.ko jugoslovanskih odnošajili sledečo: De godki zadnjih dni. zlasti zadržanja za vezniknv v liaranjskem vprašanju, so do vedli do tega, da se jugoslovanska trgovska javnost vodno bolj prijateljske orljentira napram Nemčiji. Na ta načli : se bodo odnošaji, ki so bili po vojni me«' ohoma državama precej hladni, po no vrv | oživeli in obnovili. "" Nova podružnica Jugoslovanski banke v Valparaisu. Jugoslovanska banka v Valparaisu (Obilo), ki ima Je podružnico v Bueonos Airesu (Argentiniiai namerava osnovati v ftio Grande do Pn (Brazilija). Vremensko poročilo Ljubljana 306 m nad morjem. Dan S § 3 'S1 i 1.° I -2 = I o O tna jj So; *± CJ « ■i O —-j e 0 i Vetrovi S a Nebo Š H 12. sept. .L 7. 785-1115-O brez vetra 14. 1738*7)22'6 si. svap 81. 733-n 17-5 d. ob). »> r dež .c Srednja včerajšnja temperatura 18-3, nor mslna 15 '3. Vremenska napoved: dež. spremenlj. vreme Solnee vzhaja ob 5-33, zahaja ob 18-17. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene Morsfeii trava (afrih.) na debelo in drobno se dobi pri Brat: Sever, trgovina s pohištvom in tapet niška delavnica, Ljubljana, Gosposvef 1493 ska cesta 18. 6—r Pocinkano pločevino 1508 nudi po najnižji ceni 2—2 tvrdka A. Snšnik, železnim Ljubljana, Zaloška oesta št. 31 Suhe gobe in fižol plačuje po najvišjih cenah tvrdks M. Geršak & Komp. Ljubljana, Kongresni trg it. 10. 1436 8~ Jramalt" Pozor pekli „Diamalt"-tvornice Hansei & Hobotka Beč-8t»dlan se dobiva zopet t predvojni kakovosti pri glavnem zostop niStvu za Jugoslavijo Edvarda Duianec v Zagrebu. —■ Skladišče: Stroaamajrer-ova ulloa 10. 1381 15- Potnika papirne stroke ga Slovenijo, Hrvatsko, Bosno in Dalmacijo sprejme takoj veletrgovina papirja. Ozira se samo na prvovrstne moči. Ponndbe pod „Stalna služba" nt Anonfno dražbo ALOMA OOMPANY, dražba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg št. 3. 1611 molk«, fantovske to deSko, mikado, raglaue, porrtaike, koto ho, jahalne fkl i a hlače. Bpeolalltate t otrotklh oblekah (koatnmlh) in drago llnlPKfl konfekciJ° 0(1 naJpriprosttJSega do najfinejšega kroja t najboljši iidelavi u tet razno sukno, hlačevino in podloge Tffi uj