Političen list za slovenski narod. r« ^tltl ^nJeaiAB t«!]«: Z* oelo leto predplauan 15 rld.. i& pol leta S gld., la četrt leta t rld.. za en mesec 1 rld. iO kr. T »ialBlttnelJl prejeman Teljd: Za oelo leto 12 rld., za pol leta 6 rld., li, četrt ieta I gld., la en meiec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 rid. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veijajo 7 kr. flkiičnine prejema epravsiitvo (administracija) in ekspedidja, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) le iprejemajo in velji tristopna petit-mta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr i:e se tiska dvakrat; 15 kr., če te tiska trikrat. Pri "večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša Bokopiii le ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredniitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Iihaja viak daa, iiviemai nedelje in praznike, ob */,6. nri popoludne. V Ljubljani, v Sohutu !). čivgu.sta 1890. Letiiilt XVIII. Kritičen čas. Nedavno je pisal neki oficijozni dunajski list: Navzlic nasprotnim trditvam smo še redno prepričani, da se bode češko-nemška sprava posrečila, akoravno se z mnogih strani dela proti spravi. Možje, ki so se vdeležili dunajskih dogovorov in obravnav v češkem deželnem zboru, trdijo, da je bila za časa dunajskih obravnav sprava večkrat v večji nevarnosti, nego je sedaj. Da ni bilo toliko hrupa, vzrok je ta, ker so bile obravnave strogo tajne, sedaj pa listi vse izvlečejo na dau. .Narodni Listj" in tem sorodni časniki trobijo z vso silo ua bojno trobilo, temu zboru so se pridružili tudi staročeški listi, in kjer vse sovraži, tudi „N. Fr. Presse" ne more ljubiti. Vendar sprava mora priti. Nemci bodo ostali mož-beseda, ravno tako Staročehi, akoravno so med njimi nekateri, ki bi radi vsled strahu za mandat sedeli na dveh stolih. Večina za spravo je zagotovljena. Mladočehom povemo naravnost: ko bi njihovo število bilo še večje v deželnem zboru in — bi Staročehom odvzeli vse sedeže, v onem trenotku, ko bi utegnili zabrauiti spravo, katero želi višja volja, v tem trenotku bili bi potlačeni ob steno; to nalogo pa bi prevzel kdo drugi in ne grof Taaffe. Časi niso taki, da bi skrajne stranke odločevale v državnih poslih". Tako oficijozus. Kdo je pisal ah narekaval te odločne stavke, tega ne moremo presoditi, pač pa posneti, da v višjih in najvišjih krogih za vsako ceno hočejo spravo med Cehi in Nemci. Dunajski iu vnanji listi so v zadnjem čat^u zagnali vesel krik, da jim pšenica zopet zori, ker grof Tasfle je zastavil svojo besedo na vse strani, da spravo dužene; ker pa je po mislih židovskih liberalcev sprava že pokopana, mora grof TaaUe narediti prostor nemško-liberalnemu ministerstvu. Tako se tolažijo židovski liberalci. Na drugi strani pa so mnogi, ki trdijo, da nemško-liberalno ministerstvo je skoraj nemogoče, četudi se razbijejo češko-nemški dogovori. In ti se opirajo na to, da bi se antisemitizem preveč okrepil, ko bi stopilo na krmilo židovsko-liberalno ministerstvo; dalje bi v sedanjih razmerah tudi Poljaki ne mogli skleniti trajne zveze z židovskimi hberalci. Mogoča pa jn, tako sklepajo iz mnogih znamenj, konservativuo-liberalna vlada, v kateri bi bili zastopniki zgodovinskega plemstva. Koliko je ua tem verojetnega, ne bodemo preiskavali. Resnica je, da je za našo notranjo politiko kritičen čas. Češka sprava po vodi plava, ker vse stranke so zakrivile napake. Prva taktična napaka je bila, da niso vsaj enega mladočeškega voditelja povabili k dunajskim obravnavam, ker to preziranje je le podkurilo miadočeške agitatorje in pomnožilo število te stranke. Staročehi sedaj v odločilnem trenotku nazaj ne smejo, naprej ne vejo. Nemci so razupili spravo kot velikansko pridobitev za-se, in to je razburilo kri v vsem češkem taboru. In vlada? Prva iu velika hiba je bila naredba pravosodnega ministra z dne 3. februvarija o sostavi deželnega nadsodišča v Pragi in o razdelitvi sodniških okrajev. V drugi vrsti pa tudi vladni listi niso pospeševali sprave, ker so s cepci mlatili po Čehih. Tako bode v zadnjem času največ odvisno od vlade, kako se zasučejo stvari. Ugoditi mora v opravičenim zahtevam češkega naroda, kakor je to storila nasproti Nemcem. In če vendar-le grof Taafle obrača oči na Chlumeckj-Lienbacherja, ali je desnica temu kriva? Gotovo ne, ker ona je bila nasproti vladi oborožena s trojnim oklepom potrpežljivosti. Stranke desnice so jadrale vsaka v svojem čolnu za državno ladijo, ker se jim je zdela smer njena prava. Ako grof Taafle vrže .sidra v morje in ustavo ladijo, razkropili se bodo posamezni čolni desnici, a nikdar ne združili za parnikom, na katerem bi veslaril baron Chlumetzkv. Slovani, nemški katoliki, antisemiti in agrarci bodo strnili vse svoje moči, katerim ue bodo kos židovski liberalci. Jii;^oslovaiislia nesloga. Stvar je sicer malenkostna in neznatna, imenovanje dveh bolgarskih škofov za Macedonijo namreč, vendar provzročuje toli hrupa in razbur- jenosti, kakor bi se hotel vsak hip vneti med balkanskimi narodi ljut boj. Grška preti, grški patri-jarh v Carjigradu pa protestuje. Srbska proglaša to imenovanje kot nji namerjeni napad in tabor srbskih Macedoncev obrača se s spomenicami in resolucijami na vse strani, da hi še v zadnjem trenotji zaprečil to imenovanje. Kakor je videti, to ni več možno. Na Turškem je sicer vse možno, dokler ni kaka zadeva gotov dogodjaj, toda brzojavka poroča, da sta se dne 6. t. m. že slavnostno izročila obema škofoma berata ali reskripta o njunem imenovanji. Toda kak čuden obraz zmešnjave in nesloge pred-očuje nam ta boj zoper dva škofa, boj, koji bojuje ne samo nekoliko dežel proti obema, temveč zajedno i na stotine v Macedonijo poslanih agitatorjev. Kaj stoprav nastane, ko bodo važnejše stvari na dnevnem redu: svoboda in samouprava te prelepe dežele, ki se razprostira od Kosovskih višin do Egejskega morja! Ali je v istini neizogibna potreba, da se ti narodi prepirajo medsebojno in bojujejo jeden proti drugemu, doseže li kaj kdo izmed njih ? Kaj je idejal vseh krščanskih narodov na Balkanu? Da se konečno lepe te pokrajine znebe turškega gospodarstva iu da se združijo balkanski narodi v balkansko zvezo v obrano svojih koristi), svoje svobode in samostalnosti. Toda vprašanje je, aH je možno osvoboditi Macedonijo, ko tako trdovratno in napeto stoje narodi jeden proti drugemu? Ze veliki, vsem skupni namen sili tu na železno potrebo sloge in sporazumljenja, brez kojega bi ostali ti narodi igrača v tujih rokah. Ali tudi to rešenje spora ni tako težavno, kakor se komu dozdeva. Cegava pa je Macedonija? Odločilno je gotovo merilo narodnosti, in glede na to je po Macedoniji večinoma bolgarska in samo na severu so nekatere pokrajine srbske. Kaj neki je bolj naravno, nego to, da se obe narodnosti sporazumeti in skupno porečete : Vam, Srbi, pripada Kosovo, na koje vas veže i narodno podanstvo in najdražji spomin iz minolosti, nam Bolgarom pa drugo ozemlje doli do morja, kakor je bila označena meja v svetoštepan- LISTEK. Slovenska narodna pesem. (Povodom mariborske pevske slavnosti.) Mnogo se je govorilo, a še več pisalo o ruskem pevskem zboru A?renjeva Slavjanskega; in še zdaj se piše o njem, in hvalo mu prepevajo vse novine; saj je pa tudi zbor povsem vreden tolike hvale. Na mojem mesfu bi glasbeno izobraženo „uho" hvalo popevalo Slavjanskemu in njegovemu nedo-sežnemu basistu, čegar bajno globoki glas bi se bil lahko primerjal grmenju, in povzdigovalo bi povsem angeljski .aleluja" v pesmi: .Slava Tebi na višavah", ter umiralo samega navdušenja pri .pianissimo" in .movendo" pesmi .Ejuchnem"; — toda, kakor se pravi: komur hvala, temu hvala, — in g. Slavjauskemu posebej št velikanska hvala, — toda čemu delati tak neumesten veter? Prisustvoval sem tudi koncertu Slavjanskega v redutni dvorani, ter zamakneno gledal te Ruse in — Rusinje, strmeč prisluškaval čarobnemu petju, — in mšnil sem, kakor nekdaj Mohamed, da sem Bog r4 v katerih nebesih; a vzlic tema odkritosrč- nemu občudovanju iu navdušenosti šine mi v glavo ta-le razmišljavanje: Kaka krasota, kak užitek; da, v istini slovanski užitek! Ves zbor poje kakor angeljski kori, popeva, in ti poslušaš in prisluškavaš; ves si za-makneu. a v srce te to vendar zbada: Zakaj, čemu ueki s tako navdušenostjo, tako pobožno poslušamo ruske narodne pesmi, svoje in krasne naše narodne pesmi pa — pozabljamo, zanemarjamo? Zakaj od blizu in daleč hitimo in vremo, da izkažemo čislanje svoje in žrtvujemo novce za nekaj, kar nam je sicer sorodno, a vendar nekako tuje, in to, kar je povsem nam priraslo k srcu pozabljamo tako često? Spoštuje Ii iu čisla Rus svoje priproste narodne pesmi, učimo se od njega in imejmo v čislih i mi Slovenci svoje narodne pesmi! Tudi pri nas v središči Slovenije, po druzih slovenskih mestih in trgih prirejajo se koncerti, besede, da, in često jako lepi, k:^koršen je bil u. pr. minoli ponedeljek v naši čitalnici, prirejen od slovenskih abiturijentov; in kolikokrat čuješ li ondi priprosto narodno pesem? Skladbe naših in tujih skladateljev vzbujajo pravo senzacijo, in še pomislimo ne, da imamo »ami v naših narodnih pesmih dosti in dosti zlata! In če se za nameček prid4 pri kakem koncertu, — in tu se pripeti jako redko, — kaka narodna pesem, zdi se mi, kakor bi prosjaku podaril iz usmiljenja kak borak! Poskusite to, pevska naša društva; priučite se temeljito nekoliko naših narodnih pesmij; oblecite se poleg tega v prelepo narodno nošo; po marljivem vežbanji bodete istotako .nabrušeno" zapeli, kakor Slavjanski s svojim zborom, in močneje, ganljiveje zaorilo bode in govorilo od srca do srca petje Vaše, pesem naša, ker je to .naše gore list", cvetka z našega vrta; poslušalcem bode pa pri srcu, kakor bi mehka materna roka gladila in božala dete po licih. Ne negujte vsakoršne umeteljne skladbe, po-pevajte nam pri svojih koncertih skladbe domačih mojstrov, a tudi narodne pesmi. Tudi pri nas v Slovencih so taki sladki glasovi, kakoršne smo slišali v zboru Slavjanskega; poiščite in izurite jih iu zapojte te naše nepopisno lepe narodne pesmi, stekli si bodete s tem slavo, čast, iskreno pohvalo in zasluženo občudovanje. In če je v rekih skrita globoka, &koro bi rekel, večna resnica, vsakoršni modroslovni zistemi, koji so bili ovrženi in so zopet nastali novi, vendar ua skem miru po rtuko-turški vojni. Proti temu sporazumljenju blie bi vse nepoštene skomine mame in vsa nadeja bi splavala po vodi zlasti onim, ki imajo še najmanj iskati v Macedoniji, to je Grkom. Toda baš Grki so tu najnevarnejši živeij, s kojim se še bojuje slovansko prebivalstvo. Številno so sicer neznatni odlomek, toda oni so imeli t svoji oblasti šole in cerkve, in česar nikoli Turek ni izvršil, to je iznenarodjenje, v tem so bili Grki pravi mojstri. Stoprav po dolgih, hudih borbah, koje so stale neskončne žrtve, dosegli so leta 1870 Bolgari svojo cerkveno nezavisnost. Ali ta nezavisnost, katera je ohranila njim narodnost, bila je Grkom trn v peti, pred vsem samemu patrijarh«, ki jo je proglasil kot razkolniško. V tem zmislu je imenovanje obeh škofov pridobitev bolgarskega naroda, a ne bolgarske kneževine. Dve škofiji, — ohridska iu škopeljska, — odvzete ste s tem grškemu območja in ste postali slovanski. V istini je tu nedvoumno postopanje Srbije, koja prepir očita Bolgarom in se spaja z — Grki. Taka nesloga bila bi neprospešna za bodočnost dežele, temveč bi otvarjala duri tujim vplivom. Nadejamo se, da bode vse to prošlo, in ko se razmere na Bolgarskem zopet ustanove, obveljal bode stari program iz leta 1879; balkanska zveza I Politični pregled. v Ljubljani, 9. avgusta. 1%'otraia}« dežele. Vojni minister Bauer bode v kratkem odatopil. Dogodki v delegacijah so ga menda spravili v slabo voijo. On je izvrsten general, toda ne poseben državnik in govornik. Njegov naslednik utegne biti podmarš&l baron Fejervdrj. Tudi več drugih višjih generalov pojde v pokoj. Lienbacher. Zadnja številka Lienbacherje-vega glasila je objavila nekak poziv, naj bi Nemci v državnem zboru osnovali nemško srednjo stranko, ki bi se pečala le s kulturnimi in gospodarskimi vprašanji. H koncu neslanega članka trdi pisatelj, da dr. Ebenhoch, grof Chorinskj, grof Brandis, kmet KogI čutijo slovanski, a le Lienbacher ima še nemško srce. Kdo se ne smeje? Lienbacher na stara leta postaja otročji. Moravska. Seljaki v okolici Prostejova (Pros-snitz) ne kupijo ne sukanca ne soli pri Židih v mestu. To je pač hvalevredno, da bi vrle Hanake posnemali tndi pri nas. Tnanje države. Itim. Kakor se poroča iz Bima listom, namerava sv. Oče izdati okrožnico, da naj se bolj raz-cvita študiranje sv. pisma, da se ugodi zahtevam sedanje apologetike. Italija. Italijanska zbornica je zaprta. Nekateri politiški krogi menijo, da bode razpuščena; drugi pa pravijo, da utegne prav na tihem premi-noti. Crispi se pa boji novih volitev pri takih okol-ščinah. V tem strahu pa goji nespametno upanje, da utegnejo pozneje vinotržci, ki sedaj vsled slabega kupčijskega nesporazumenja s Francijo mnogo škode trpe, svoje vino v srednji Evropi bolje prodajati, in da se hode do tedaj sadjereja še jako razvila. — Nezaloženi državni dolg italijanske države znaša 420 milijonov. Pač žalostne finančne razmere. Francija. Nemški listi pišejo: Potujoči cesar Tiljem govori povsodi o miru, Francozi pa mu odgovarjajo: ,No, dobro, dajte nam nazaj Alzacijo in Lotaringijo, razoborožite se, in verovali bomo na mir. Ker pa delate baš nasprotno, govorimo tudi mi o miru in se — oborožujemo." Kakor je videti, tlačil bode železni mir še nadalje evropske države. Eo se oborožuje ena evropka država, oborožuje se še druga: nobena noče zaostati za drugo. Ubogi narodi pa zdihujejo v tacih razmerah. Hemiija. Kmalu torej obišče nemški cesar Viljem II. ruskega carja v Peterburgu. Ker se podtika temu obisku od nekaterih stranij politiški namen, oglasili so se nekateri nemški časniki ter tolažijo Avstrijo, da utegne ta obisk sicer zboljšati napete razmere med Nemčijo in Rusijo, a nikakor ne tako, da bi pri tem trpela Avstrija. — Pač žalostno bi bilo, da bi naša država, ki nosi težka bremena trodržavne zveze, konečno na cedilu ostala. Belgija. Društvo belgijskih delavcev je poslalo cesarju Viljemu zahvalno adreso za njegovo delovanje v zboljšanje delavskih razmer. Tem povodom se je izrazil nemški cesar proti nekemu belgijskemu škofu tako-le: „Velečastiti gospodi Srečen sem, da imam priložnost, povedati Vam, kako močno me je zadovolila adresa tukajšnjih delavcev. Pri tej priliki moram omeniti, da se popolnoma strinjam z nazori in načeli sv. Očeta Leona Xin. z ozirom na delavsko vprašanje." Anglija. Iz Londona se poroča listom 7. t. m.: Pri vserajšnjem ministerskem banketu je imel 8alisbury govor, v katerem je opomnil, da je sedanji evropski položaj vsekako miren. Sporazumenje z Nemčijo je zabranilu preteče prepire mej dvema državama, kateri naj bi vedno prijateljske vezi vezale. Egipt se razcvita in napreduje v finančnem, itakor tudi v drugem oziru; vendar pa ne more še brez Anglije ostati, katero mora zahvaliti za vse svoje preosnove. — »Katoliško" vprašanje je neki močno razburijo politiške kroge. Vlada je poslala Simonsa v Rim, da se pogodi s sv. Očetom zaradi mešanih zakonov na otoku Malti. Sv. Oče je pri tej priložnosti opomnil, da katoliška cerkev take zakone le tedaj pripušča, če se otroci dvoverskih starišev vzgajajo v katoliškem duhu. Vlada je bila že zadovoljna s tem pogojem, a brž so se oglasili Glad-stonci ter jo pregovorili in zavrnili od njenega namena. Vlada je dala kardinalu Manningu prednost pred vsemi angleškimi škofi, kar protestante neizre- | čeno jezi. | Argentinija. Iz te ameriške republike se poroča listom : Celman je odložil predsedništvo. Z velikim veseljem je pozdravilo ljudstvo Pelegrinija, novega predsednika imenovani republiki. Novi predsednik je odstranil zasedanje. Splošen položaj te države je miren. ^ Izvirni dopisi. Iz Doba, dne 7. avgusta. Preteklo je že blizu 8 mesecev, kar sem Vam poročal, da je umrl pre- ' ljubi gospod župnik Leopold Albreht in da je postala fara naša osiromašena. Danes pa Vam z radostjo sporočam, da ima zopet naša fara očeta in ' pastirja v osebi častitega gosp. Janeza Gerčarja. V torek, dne 29. julija se je okrog štirih popoldne pripeljal težko pričakovani gospod župnik, spremljan od svojega tovariša č. g. Antona Kukeljna. Že od daleč ga je pozdravljal mogočni strel iu ob meji fare so ga čakali vsi štirje župani s svojimi odborniki, hoteč precej tukaj novemu duhovnemu pastirju izraziti udanost in ljubezen. Ko pride častiti gosp. župnik do njih, spoštljivo ga nagovorita in pozdravita dobski gosp. župan in pa gosp. predsednik krajnega šolskega sveta, in ua to se pelje naprej skozi Vir proti Dobu, za njim pa'na 13 vozeh lepo število udanih faranov. Vir in Dob sta bila z za- veke vstraja .samo tista resnica, ki iz vekov govori k nam, v narodnih pesmih slove to kakor odmev te večne, krasne godbe višjih sfer, nebeške glasbe, in radi tega samo narodna pesem obseza oni tajno-polni čar, kojega ue more i najnadarjenejši skladatelj vdihniti svoji skladbi. Umeteljna skladba more biti jako lepa, krasna, da, navdušljiva, toda to je povsem naslikani ogenj, to je naslikana roža, koja prija očesu, a ne vonja; narodna pesem je pa prirojena roža, koja ne prija samo očesu, temveč razširja ljubko vonjavo. Da našega milega jezika, našega sladkega govora ni popolnoma posmodila kopriva tujega jezika v bridkih dobah našega naroda, za vse to moramo zahvaliti za knjigami i — narodno pesem! Od pamtiveka veselili so se Slovenci mičnega petja in radi prisluškavali milim glasovom tudi v tožnih dnevih svoje narodne bede. To veselje do petja je pa ohranil povsod slovenski narod do današnjega dn^. Kranjec in slovenski Štajerec, Korošec in Primorec, zapeli .so vselej v slasti in stiski iz te duše in tega srca; v Bogu in narodni pesmi iskal in našel je vsak krepilo, našel je tolažbo, in ondi jo moramo iskati tudi mi po vzgledu prednikov naših! Vežbajte se temeljito naših krasnih narodnih pesmij; zapojte jih ljudstvu, ljud jih bode prepeval la vami, rad jih bode pel, in z mnogo večjo ljubeznijo bode naklonjen maternemu jeziku in rodni zemlji. Pokažite mu, kako mile, krasne in zvonke so te pesni, s tem bodete pa tudi osvedočili, da niste samo pravi rodoljubi, temveč i pravi dobrotniki slovenskega ljudstva »Slovenskemu pevskemu društvu', koje jutri združi mnogo lepih in navdušenih pevskih močij v dičnem mestu ob deroči Dravi iz vseh slovenskih pokrajin, bode n»j pa vsak rodoljub prijatelj in podpornik, komur so dragi mili glasovi slovenskih pesnij, kdor ljubi svoj narod, kateremu v blagor se vrši vse delo tega marljivega društva. Slovenski pevci, zbrani jutri v zeleni Stirski, naj i nadalje s skupnim petjem, vsakemu občutnemu srcu povsem priljubljenim sredstvom, gladijo pot do izobrazbe, po kojem se pomiče narod naš, da se nresničijo besede pesnikove: J)oni pesem, hrate ilruži. Domovini vsak naj služi, Kdfrar tvoja moč imdi Oj, s lovanska pesem ti! A, S. stavami bogato okrašena, na osmih krajih so bili postavljeni krasni slavoloki s prav primernimi napisi. Pri slavoloku poleg farovža čakala je t dveh dolgih vrstah šolska mladina z gospodom nadnči-teljem in gospodičino učiteljico, in tu posdravi v vezani besedi ena pridnejfiih učenk č. gosp. župnika in mu izroči lep šopek. Gospod župnik ji prav nežno-presrčno odgovori ter s prijazno besedo spodbuja vse otroke k pokorščini in pridnosti. V sredi med šolarji, spremljan od štirih gospodov duhovnikov, grS zdaj gospod župnik proti cerkvi, prav. kakor oče med svojimi otroci. Pri cerkvenih vratih ga zopet nagovori belo oblečena deklica ter mn na blazini pod4 cerkveni in farovški ključ, kar je gospoda vidno ganilo. Cerkev je bila vsa polna, ko stopi v njo njen novi gospodar in blagoslovi z Najsvetejšim svojo čedo. Ves sprejem je bil v resnici presrčen in Iju-beznjiv; č. g. župnik sam je bil presenečen, ne-pričakovaje tolike goreče udanosti. Dobljani pa so s tem očitno pokazali, da spoštujejo svoje duhovnike, da čislajo in ljubijo slehernega, katerega jim božja previdnost po višjem pastirju pošlje za duhovnega očeta; pokazali so, da 80 presrčno udani duhovniškemu stanu, da so in ostanejo vedno verni Slovenci. V nedeljo, dne 3. avgusta smo pa praznovali slovesno vmeščenje novega gospoda župnika. To je bil zopet nov, vesel praznik za nas. Že v soboto proti večeru se je pripeljal premilostni gosp. stolni prošt dr. Leonard K 1 o f u t a r. Šest pevcev pod vodstvom gosp. nadučitelja je zvečer zapelo novemu gospodu župniku in premilostivemu gospodu proštu prav lepo podoknico. Kakor običajno, smo v sprevodu spremili v nedeljo ob 10. uri preč. gospoda župnika v cerkev, kjer je po odpetem »Veni sancte Spiritus" stopil na leco veleučeni milostni gospod prošt in je v izborno dovršenem govoru predstavil dobskim faranom novega duhovnega pastirja ter s poljudno besedo prav razumljivo in ub enem presrčno ganljivo pojasnoval tesno zvezo, ki je med Jezusom in njegovo cerkvijo, katera naj bo podoba in vzgled zveze med župnikom in faro. Vzlasti milo nam je bilo pri srcu, ko se je visokočastiti in milostni gospod govornik obrnil pri sklepu do farnega patrona sv. Martina, proseč ga, da podpira in varuje gospoda župnika in farane. Radost, ki se je pokazala že v torek ob prihodu čast. gosp. župnika, navdajala je vso družbo tudi med obedom. In kako bi bilo tudi drugače? Vsaj je novi gosp. župnik s svojo milo prijaznostjo precej prvi dan pridobil ljubezen in udanost svojih faranov in slehernega srce le ponavlja bdsede, zapisane na enem slavoloku: Zakliiemo Vam srčno udani: Pri nas Vas dolgo Hog ohrani! Dnevne novice. (Pevska slavnost v Mariboru) Posebni vlak iz Ljubljane odpelje se v Maribor jutri zjutraj ob polu 6. uri in pride v Maribor ob 10. uri. — Ker je mestni zastop mariborski prepovedal vhod v mesto z razvitimi zastavami, vložilo je »Slovensko pevsko društvo" priziv, toda namestništvo v Gradca ga je odbilo. (Iz Maribora) se nam piše: Veliki koncert, ki ga priredi »Slovensko pevsko društvo" ptujsko prihodnjo nedeljo (10. avgusta) v Maribora, je za nas odločilnega pomena. Ne pevsko društvo, slovenski narod nastopa, da dokaže, kaj more in ne more na obodu svojih tleh v dnevih, ko se vzbuja. V izvršitev te naloge zbralo je pevsko društvo osem prekrasnih in težkih pesnij, zedinilo pevske zbore slo-vensko-štajarske, katere je obiskaje posamezne izuril tudi v enetno.sti g. J. Jurkovič, nadučitelj iz Šmarja. Pri vsem tem nam je poklonilo sodelavno prijaznost 60 glasov iz Ljubljane, kojih lepote in spretnosti se kaj veselimo. Akoravno odbor slovesnosti dela in skrbi, da bo došlim gostom v Mariboru dobro, ne more zagotoviti, ali bo z rekurzom do ministerstva dosegel dovoljenje za njih .slovesni vhod. Pri koncertu se bo ta odbor odlikoval po prilepljenih znamenjih, da ustreže želji navzočih. Marsikatere obitelji, strokovnjaki in drugi v Mariboru pričakujejo radovedni nedelje večer; po pravici! Blizo 200 pevcev spretnih — toliko se jih nadejamo — ne slišiš vedno peti. Narodnjaki, storite svojo dolžnost in pridite! Oe kje, tu bodete častili, ljubili, tu spoznali ■svoj narod. — Ob 12. uri občni zbor v čitalnici: po pozdravu predsednikovem poročilo tajnika in (Dalje v prilogi.) Priloga 18^. štev. »Slovenca" dn6 9. avgusta 1890. blagajnika, volitev novih upravnikov, nasveti. Ob 1. uri skupni obed mej sviranjem godbe (40 izurjenih godcev) v vrtu gostilne .Gambrinushalle", je prostora za 1400 ljudi; ob 5. uri tamkaj velikanski koncert po 16 toSk obsegajoftem programu. Vstopnina: a) za neude 1 gld., za obitelji 3 gld., b) za ude 50 kr., c) za kmečke ljudi in dijake 30 kr.; pevci so prosti. Po oficijalnem nastopijo razni zbori; prosta zabava. (Cesarsko darilo.) Ruski car je poslal nadvojvodinji Mariji Valeriji povodom njene poroke dragocen lesičji kožuh v vrednosti 60.000 frankov. (Strela) je v četrtek zjutraj ob 5. uri udarila v Žabnici v Bajželjnov hlev in pobila vso živino: tri krave, dva vola in jednega konja. Pomilovanja vreden gospodar! — Skoda, katero je strela naredila isti dan posestniku Jerancu v Jablanici pri Litiji, znaša do 1200 gld. (Nesreča.) Gosp. Martin Travnar, sodnijski pristav, zlomil si je nogo v četrtek v Smariji na komisiji, ko je skočil z voza. (Podpornega drnštva za velikošolce na Dnnaji) blagajnik g. J. P u k I, odpotoval je te dni na jug ter se vrne še-le do 1. oktobra t. I. na Dunaj. Zato naj se blagovole vsa pisma, doneski itd. pošiljati društvenemu predsedniku gosp. Ivanu Navratilu, predstojniku pomožnih uradov pri c. kr. najvišjem sodišču na Dunaji (stanovanje VIII. Schmidtgasse 8 Wien). (Duhovniške premembe v ljnbljanski škofiji.) Premeščena sta čč. gg. kapelana: Ignacij Z u p a n e c z Bleda v Trnovo v Ljubljani in Fr. L a k m a i e r iz Hrenovic v Naklo. Nameščena sta gg. novomašnika : Edvard Kosobud v Bledu io L S o u k u p v Hrenovicah. (V Šmartinem) pri Litiji je bila v četrtek volitev župana. Izvoljen je zopet priljubljeni hišni po sestnik in gostilničar g. Ignacij Zord. (.Matica Slovenska") razglaša nastopni stalni program .Slovenske Besede", ki je po prejšnjem nekaj prenarejen: Matice Slovenske odbor je sklenil izdajati znanstven list ^Slovenska Beseda", kateremu naj bi bil glavni namen pospeševati razvoj našega knjižnega jezika ter določiti in utrditi jednotne pravilne obli ke v govoru in pismo. V ta namen se je imenovani odbor obrnil do nekaterih slovenskih jezikoslovcev ter skupno t njimi določil bodočemu listu stalni program. Po tem programu se bodo razpravljala v .Slovenski Besedi" vsa vprašanja, tičoča se slovenske slovnice, katera še niso dognana ali še ne dosti razjasnena; pri tem se določi, koliko se je ozirati na etimologijo, kohko na zgovinski razvoj in koliko na fonetiko sedanjega živega jezika. List bode odmenjen slovenskemu jezikoslovju sploh, a najbolj se bode oziral na pravorečnost in jednotno pravilno pisavo. Vse dognane stvari se bodo zbirale, in na podlagi teh beležkov se bode mogla izdati slovenska pravopisna knjižica. .Slovenska beseda" bode nadalje pospeševala pravilni razvoj slovenskega besedja v slovarskem oziru in si torej prizadevala pripomoči v to, da se natančno določijo pomeni besedam, kjer se kaže razlika v rabi, da se strokovno nazivoslovje (terminologija) razvije po svoj-stvu in pravilih slovenskega jezika in da se jezik obogati iz nikakor še ne povse razkritih zakladov narodnega govora; v ta namen bode list tudi prinašal iz raznih krajev zbirke takih besed, ki so ali sploh manj znane, ali imajo v različnih krajih različen pomeu Najpripravnejši bodo v obče kratki spisi, ki se bodo držali omenjenh mej; sprejemale se bodo pa tudi kritike vseh slovenskih knjig z ozirom na njih jezik. Vse to se bode zgolj stvarno razpravljalo; mirni in stvarni polemiki, katera uči polagoma spoznati resnico, bode .Slovenska Beseda" na razpolaganje a izključeno iz nje bode vse strastno in osebno napadanje in pikanje, za kar jamči uredništvo, kateremu je gled^ tega pridržana pravica, da popravi in zavrže vse, kar bi se ne ujemalo s tem načelom, časopisa pride vsako leto na svetlo blizu dvanajst pdl v nedoločenih obrokih, približno jedna pola vsak mesec. List prične izhajati, kadar se nabere dokaj gradiva. To podjetje je pa le tedaj mogoče izvesti, ako se pridobi dovolj sotrudnikov, ki bi list podpirali z rednimi spisi. Odbor Matice Slovenske torej vabi vse slovenske razumnike na skapno delovanje ter jih uljudno prosi, naj z znanstvenimi razpravami, z mirno kr.tiko, pa tudi s kratkimi nasveti podpirajo to za razvoj slovenske knjižnosti prekoristno podjetje, da v resnici doseže svoj namen. Dopise bode sprejemal od 10. septembra t. 1. dalje urednik bodočemu listu, gimn. prof. A. Bar tel v Ljubljani. (Program konjske dirke v trab 1890 1.) prirejene od konjarskega odseka c. kr. kmetijske družbe kranjske v Šent Jerneji na Dolenjskem dn^ 13ega septembra t. 1. Dirka bode dnč 13. septembra (na dan premovanja konj) popoldne točno ob 2. uri v Sent Jerneji, in sicer na državni cesti mej Šent Jernejem in mej križem, ki stoji jeden kilometer daleč proti Kostanjevici. I. Dirka treh in štiriletnih kranjskih žrebcev in kobil. Daljava 1000 metrov. Prvo darilo se bode izplačalo le tedaj, ako pride konj vsaj v treh minutah na cilj. Ako se pa oglasi samo jeden tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, ako pride v dveh in pol minutah na cilj. Prvo darilo 100 gld. Drugo darilo 40 gld. Tretje darilo 20 gld. II. Dirka starejših kranjskih žrebcev in kobil. Daljava 2000 metrov. Prvo darilo se bode izplačalo le tedaj, ako pride konj vsaj v šestih minutah na cilj. Ako se pa oglasi samo jeden tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, ako pride v petih minutah na cilj. Prvo darilo 50 gld. Drugo darilo 25 gld. Tretje darilo 10 gld. III. Dirka za konje brez razločka starosti in spola, tudi za valahe, ki so najmanj jedno leto lastnina kranjskega posestnika. Daljava 2000 metrov. Prvo darilo bode se izplačalo le tedaj, ako pride konj vsaj v šestih minutah na cilj. Ako se pa oglasi samo jeden tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, ako pride v petih minutah na cilj. Prvo darilo 40 gld. Drugo darilo 20 gld. Tretje darilo 10 gld. — Vdeležitev pri dirki je zglasiti pismeno ali pa na dan dirke tudi ustno, najpozneje do 12. ure opoldne občinskemu uradu v St. Jarneju. Za vdeležitev v IIL oddelku plačati je pri zglasitvi 1 gl. kot vstopnina. Pri dirki veljavne določbe: 1. Razsojevalci so odborniki podpisanega odseka in za to odbrani veščaki. 2. O vseh prepirih razsojujejo z večino glasov razsojevalci. 3. K L in II. dirki so pripuščeni na Kranjskem rojeni konji od tretjega leta naprej. To je dokazati z listkom, katerega je dobila konjeva mati pri oplemenitvi. K III. dirki so pripuščeni le tisti konji, ki so najmanj eno leto — od dneva dirke nazaj šteto — nepretrgano v lasti kranjskega posestnika. To je dokazati z županskim potrdilom. 4. Kdor se ni zglasil o pravem času, ne smč priti s svojim konjem na dirjališče. 5. Ako se zglasijo k vsaki dirki manj nego trije tekmovalci, onda veljajo gorenji predpisi in pa določila podpisanega odseka. 6. Za konje, ki so nad 9 let stari, ni treba povedati starosti. 7. Dovoljeno je kaki navzoči osebi precej dokazati, da kak konj nima pravice po gorenjih določilih dirjati v kateri dirki. 8. Voz je vsakeršen dovoljen in za I. 1890 tudi bič (gajžla). 9. Tekmovalci morajo biti na dirjališči, to je oa cesti pri križi proti Kostanjevici pol ure pred začetkom dirke. Tu je voznike naznaniti, in tu se pregledajo konji. Kdor pride prepozno, ne sme tekmovati. 10. Razvrstitev dirjalcev določi žreb. 11. Vsak tekmovalec dirja sam za-se, in za vsakega posebej se določi, koliko časa je dirjal. 12. Dovoljeno je vozniku, da mu kdo pomaga pred dirko držati konja, in sicer pri glavi. 13. Tekmovalci, ki vsem določilom odsekovim nočejo ustreči, izključijo se od dirke. 14. Konja, ki med vožnjo prične iti v galop, pognati je precej v trab. Ako konj prestopi prostor med dvema zastavama (25 met.) v galop, ali če dojde v galopu na konec, zgubi pravico do darila. Z vsakim tekmovalcem se pelje član odbora kot priča. 15. Ugovore zaradi nepravilne vožnje je precej naznaniti razsojevalnemu odboru. (Bosansko-ercegovska batalijona preko Ljubljane — na Dnnaj.) Kakor smo že poročali, vdeležila se ! bodeta na ce.sarjevo povelje letošnjih vojaških vaj ' tudi dva batalijona bosansko-ercegovske domače I vojske, in sicer prvi in četrti bosansko-ercegovski pehotni batalijon iz Sarajeva, oziroma iz Mostara. Oba batalijona se ne popeljeta naravnost na Dunaj, temveč odrineta peš do Neuma ob morji, ondi se ukrcata na najeti parobrod; dnč 13. avgusta do-speta v Trst, 14. v L j ubij a n o in 16. na Dunaj, kjer ostaneta do 24. t. m. V dan cesarjevega rojstva — 18. avgusta — se bodeta vdeležila cesarske parade na Schmelzu iu bode vsak batalijon jedenkrat stal na straži pred cesarskim dvorcem. Na to odrineta dnč 25. t. m. k vojaškim vajam v Lam-bach, kjer bode združena 3. pehotna divizija in se ' bodo vršile vaje do 2. dnč septembra. Dnč 3. sep- tembra odrinejo naši Bošnjaki preko Ljubljane in Trsta zopet v svojo južno domovino. Kdor se spominja razprav v ogerski delegaciji, v kateri je grol Apponjri govoril zoper to, da bi tuja vojska brez posebnega zborničnega privoljenja Šla po ogerskem ozemlji, temu se to potovanje po ovinkih pač ne bode zdelo čudno. (Glasovir in — gostač! ) Pred nekoliko dnevi razsodilo je sodišče v Monakovem zanimiv slučaj. V neki hiši bivala je rodbina, katere člani so neusmiljeno mučili glasovir od jutra do večera. Drugi gostači potožijo gospodarju to nepristojnost in mu rek6, da se bodo izselili, ako jim ne napravi miru. Ko pa le napominana rodbina ni poslušala gospodarjevega opomina in je dalje razbijala na glasovir, odpove ji gospodar stanovanje. Ker se pa gostač še zmenil ni za gospodarjeve besede, moral je slednji tožiti. Sodišče je priznalo razloge odpovedi, in rodbina z glasovirjem se je morala preseliti v občno radost vseh druzih gosiačev. (Nemščino hotč imeti za jednakepravno s — francoščino in angleščino.) Da nemščina ni, kakor pravijo, svetovni jezik, to je taktum, o kojem ni dvojiti, da-si nemški šovinisti neprestano hot< dokazati nasprotno. Najbolje to še pojasnjuje istina, da je bila na mednarodnih shodih, ki so se vršili v Beroiinu, občevalni jezik francoščina in tadi angleščina, a ne — nemščina. In nemški udeleiniki na teh shodih so govorili svetovni• jezik francoski; osrednji zapisnik mednarodnega shoda v varstvo delavcev, sklicanega po nemškem cesarji, je itak spisan francoski. Na nekaterih dvorih nemških dinastij je še dandanašnji francoščina občevalni jezik. Nemci v svoji domišljavosti gledč na svojo kulturo zavistno pogledujejo na ndrodno čisljanje francoskega jezika in se trudijo, da pridobč jednako stališče tudi v svoji nemščini. S tem pa sami dokazujejo, da je neumestno in neutemeljeno tisto ponašanje, koje poudarjajo nemški listi, češ, da je nemščina svetovni jezik, in s tem hotč dokazati nadvlado nemškega naroda. V Manšestra vršil se je baš četrti mednarodni shod za plovbo po rekah, in tu se je pripetil zanimiv dogodek, ki je za mednarodno veljavo nemščine zel6 pomenljiv. Na vsporedu shoda stalo je izrečno, da sta občevalni jezik angleščina in francoščina. Nemščini so obljubili samo to, da bode poročilo o tem shodu objavljeno tudi v nemščini. Nemci so pa pred zborovanjem slavno objavili, da smatrajo za častno vprašanje: nemščina bodi jednakopravna s francoščino in angleščino. Večina se je sprva uprla tej zahtevi; ko pa Nemci le trdijo, da je nemščina materni jezik polovici prisotnih, in da so tudi Holandci, Švedi, Norvežani, Danci in Rusi vešči nemščini, ugodilo se je Nemcem. V prihodnji seji so se sicer posluževali nemščine, toda pokazalo se je, da treba nemščino tolmačiti po angleški ali francoski, da bi vsi prisotni razumeli obravnave. To je bil konec prvega poskusa Nemcev za povišanje nemščine do mednarodnega jezika. Mnogi listi so s tem zadovoljni, dasi javnosti že davno trobijo kot gotov faktum, da je nemščina svetovni jezik, kojega se poslužujejo vsi omikani narodi. (100.000 gld.) more se dobiti z dvema srečkama dunajske razstave. 50.000 gld. znaša glavni dobitek pri vsakem žrebanju. Srečke so po 1 gld. in veljajo za obojno žrebanje. Prvo žrebanje je prihodnji četrtek, dne 14. avgusta. Raznoterosti. — Koliko stane vsako leto avstrijski i vojak, razvidno je iz budgetnega podatka vojnega ministra. Troški za pešca znašajo na leto 136, za konjika 140, za jahalnega konja 160, za vpreinega 185 gld., ne vštevši vrednost posameznih kdnj. I — Prekmorski telefon. Svetovni mesti London in Pariz bodeta imeli v kratkem telefon, ki ji bode vezal preko morja. Žice bodo napeljane pod morjem in bodo izdelane od medenine, ker se je pokazalo, da se tacih slana morska voda najmanj ' prime. Ta, promet vsekako jako pospešujoča naprava ' bode stala 11.000 funtov šterlingov. — KoleravMeki. Kakor se bnojavlja iz Kaira, razsaja kolera t Meki od dnč do dnč bolj. V soboto je umorila ta neizprosna črna žena do 300 ljudij. Turška vlada je poslala vojake v El Tor, da bodo zabranjali romarjem nadaljno pot proti Meki. Naša vlada je storila neki potrebne koraka, da ne zanesejo bosanski Turčini iz Meke straSne bolezni. — Trtna uš. Ta nesreča se je prikazala tudi ob reki Renu ua Nemškem. Kakor so preiskare po-kaaale, razširjena je že po mnogih vinogradih. Ljudje 80 neki v velikih skrbeh, iu sicer tembolj, ker je sedanje vreme jako ugodno za razširjenje te kvar-Ijivke. — Vrnitev v Evropo. Neki ameriški list piše iz Pittsburga: Včerai je prišlo semkaj 150 Madjarov, ki bi se radi čez Novi Jork vrnili na Ogersko. Sinovi ogerskih planjav bivajo tukaj nekateri že po tri leta, goljufani v svojih niidejah o obljubljeni deželi Ameriki. Zdaj spoznavajo laž jezičnih agentov, ki so z najlepšimi barvami slikali ameriško življenje, obetali jim in zagotavljali brezmejno srečo, katera jih čaka v Ameriki. Tako so govorili ti sleparji, da je bilo za njih žep dobro, vse drugo jim je bila deveta briga. Srečni bi bili, da bi že stopili na domača tla, kjer bodo lepše in bolje živeli, a pri tem manj trpeli, kakor v toliko hvaljeni in slavljeni obljubljeni deželi Ameriki. — Strašna nesreča se je pripetila preteklo soboto na Francoskem. V neki tamošnji župniji je bil, kakor po navadi vsake počitnice tudi letos mlad bogoslovec pri svojem strijcu, dekanu, na počitnicah. Omenjenega dne se je šel bogoslovec v družbi z gospodom dekanom in nekim 221etnim mladeničem v reko Seine kopat. Kar začne klicati na pomoč, kajti silno valovje ga je pograbilo ter neslo vedno dalje od obrežja. Na njegovo kričanje prihitita dekan in 221etni mladenič na obrežje, in mladenič skoči takoj v valovje, da bi rešil prijatelja iz smrtne nevarnosti; toda njegov trud je bil zaman ifl konečno — odneslo je valovje še njega. Zdaj skoči še dekan za nesrečnikoma v reko, da bi ju rešil, toda zaman. Kmalu so našli vsi trije smrt v močnem valovji. Telegrami. , Dunaj, 8. avgusta. Uradno se poroča, (la so vsletl železniške nesreče pri Plznu 4 mrtvi, 10 težko, 32 lahko ranjenih. Dunaj, 9. avgusta. Dopoldni ob polu devetih je umrl Bauernfeld. Praga, 8. avgusta. Po deželi jc nevihta naredila mnogo škode. Zrušili so se mostovi in hiše. Moldava je zelo narasla. Plzen , 9. avgusta. Vsled nesreče na železnici pri Blovici je preiskava pri državnem pravdništvu plznskem in okrajnem sodišči bloviškem. Lvov, 8. avgusta. Staromiasto jo pogorelo; 300 družin je brez strehe. Carjigrad, 8. avgusta. Predvčeraj je 126 oseb umrlo za kolert. Kairo, 1>. avgusta. V Dzedahu umrje vsak dan več 100 Ijiulij za kolero. Trcmensko Nporo^^ilo. opazovanja 8 Stanje irakoraen T mm toploman po Celilja obliveiio 7. U. zjutl 732!n rS l Lrezv. 2. u. pop. 732-9 23-2 si. svzli. 9. u.zvec. 733-3 19-2 „ . . Srednja temperatura 19-2'', za 0'2° pod normalom. Veter Vreme 151 ■0Hna|Hka borza. (Telegrafično poročilo.) 9. avgusta. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 88 gld. 30 kr. Srebrna „ 5", „ 100 „ „ 16* „ 89 „ 60 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 108 „ 90 „ Papirna renta, davka prosta......101 „ 25 „ Akcije avstr.-ogerske banke............980 „ — „ Kreditne akcije....................307 60 „ I-ondon.............11!) „ 90 „ Srebro ............. l;'r»ncoski napoleond.........9 „ 20 „ Cesarski oekini...........5 „ 50 „ Nemške marke ..................5fi „ 00 „ Tržne cene v Ljubljani dne 9. avgusta. Fmrll ho: «. avgusta. Krano Hoch, paznikov sin, 20 iu«secev. Stre liškc ulice 11, Hydrouepbalus. v bolnišnici: 6. avgusta. Oaiper Jerman, dclaveo, 37 let, alkoliolismus acut. gl.|kr.] Pšenica, hktl. . . . 6 1 Rež, „ . . . 4 6 Ječmen, „ ... 4 58 Oves, „ . . . 8 25 Ajda. „ ... 4 87 Proso, „ ... 4 55 Koruza, „ ... 5 4 Krompir, „ ... 2 15 Leča, „ ... 10 — Grah, n . . . 9 _ Fižol, „ . . . 9 _ Maslo, kgr. . — 90 Mast, „ . _ 70 Speh svež, „ — 66 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno „ Mleko, liter. . . . Goveje meso, krr . Telečje „ „ . Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ . Pišanee..... Golob .... Seno, 100 kgr. . . Slama, „ „ . . Drva trda, 4 □ mtr. „ mehka. „ mL kr.' _ 70 — 80 — 2 — S; — 59 — 64 — 66' _ — 1 ^ 1 l.-) 45) 1 6 40 4 40 ti«) Ker pride med trgovino mnogo sredstev, ki nimajo s pravim carbolineumom nič drugega vkupnega, nego ime, ne bode škodovalo, ako preiščemo, katere lastnosti more imeti pravi, delujoči carbo-lineum. To ime znači neko posebno olje, ki stori les 3—4krat vstrajnejši ter ga varuje gliv, gnjilobe in črvojedine. Da pa se to doseže, imeti mora car-bolineum naslednje lastnosti: 1. kohkor mogoče vehko specifično težo, da se s svojo lastno težo globoko v les vglobi; 2. mora biti dovolj opolzel, da ga ne more dež sprati; 3. mora uničevati lesno beljakovino in kali gliv končavati. — Vseh teh lastnosti pa nimajo druga takoimenovana karbolna sredstva, ker imajo premajhno specifično težo, zatorej se svari pred njimi. Posebno izvrstno sredstvo Barthlov izvirni carboliueum je mastno težko olje, specilična teža 1°14, ki se namaže na les kakor iirnež, daje lesu 3—4krat večo vstrajnost in ni strupen in ogenj se ga rad ne prime. Dotični predmeti se namažejo po letu z mrzlim, po zimi z gorkim carbolineumom; za prevlak je dober vsak čopič. Ako se imenovanemu olju primešajo prstene barve, se podeli ob jednem lesu različno vnanjost. Ako se v vročih poletnih dneh rabi po hlevih, močno razkužuje in ' zabrani pri živini nalezljive bolezni. Železo zabrani I pred rjo in tako namazanega lesa ne glojejo živali. Istotako deluje proti mokrotnim stenam. Vrhu tega je jako cenen in izdaten, ker se z 1 kilogr. namaže I lahko 5—6 kvadratnih metrov. Svojim p. n. bralcem priporočamo, da poskušajo to sredstvo. (l) Naznanilo in priporočilo. Podpisani naznanja p. n. svojim naročnikom, da se je preselil iz Kolodvorskih ulic št. 10 na sv. Petra predmestje št 4, in se piiporoča za obilne naročbe po najnižji ceni gospodom, gospem in gg. dohovnikom. Odličnim spoštovanjem (3—1) Avg^USt MatČ, čevljar. mM Iijnl>ljana Tržaška cesta štev. 29 priporoča prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu lepo, ukusno in solidno izdelane salonske in navadne lončene, belo, rujavo, zeleno in slonokoščeno osteklene ognju protivne peel v najraznovrstnejših oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih ccnah. Cenifnihe jtošUjam na zeljo franko. Zastopništvo pri (40-19) Vidic & Comp. Slonove ulice. Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnk6czy-ja, deželna lekarna, Sackstrasse. Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnkiczy-ja, „pri sv. Frančišku", (ob Jednem kemična tovarna). V., Hunds-thurmstrasse 113. (1) Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnk6czy-ia, ,,pri zlatem levu", VIII., Josefstadterstrasse 30. Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnk6czy-ja, „pri Radeč ..... ........pV -- Nepresegljivo za zobe . salicilia islMToila aromatična, upliva okrepi«vaJoie, zabranjuje gnjllobo z"li ter odstranjuje iz ust neprijetni dah. Jedna velika steklenica 50 kr. II. salicM zolml irM s)>lošno priljubljen, uplivajake okrep-6evaJo6e ter ohranuje zobe svetlo-bele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno •veil v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja lekarna Ubaldpl.Trnkocz]r diplomovaul posestnik lekarne In kemik, poleg mestae lil8e v LJubljani. kiju", III., Kadetzkyplatz 17. Zunanja naročila se a prvo pošto izvršujejo, OIiJltfATlI BARVI! V koiiltarsklli piiitleali po pol In Jetleii kilo priporoma najceneje tovarna oljnatili barv, laka in firneža (67) semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6. Priporoča svoje izdeli;e prečastiti duhovščini in p. n. cerkvenim predstojnikom po najnižji ceni v najnovejših ! in lepih oblikah. (12) Na željo pošilja načrte in llustrovane cenike. Staro orodje iu posode jemlje v popravo. Najcenejši, najboljši, preskušen, rujavi lesni pomaz HETEL-iv izvirni car^ineu iOjT varuje trajno -jija (16—9) pomazane plotove, kolarnice, skladišča, vozove, gospodarsko orodje, tla itd. pred grnJUobo, glivami, oitorjenjem m žuželkami. V hlevih razkužuje. 1 kgr. zailoifi »a fi kvadratnih metroT. Trogled breipliino. KakoTost noprekoJeno zajamfcmi. 6 k^tr. 1-50 glJ.. 100 kgr. 16 gld. z Dunaja. Najoenejia karbolna kiallna, karbolno apno, kolomaz. Mihael Barthel in dmgovi, kemijska tovarna v BatUbonl in na Dnnaji, Z. okraj, Keplerg^aiae Hr. aO. (IstanoTljena 1781.) Zaloga imata brata EberI v Ljubljani. "VV vj, DiMia pii^lijir. Kolodvorske ulice 4, IjJiibljaiia, pri poroča vsakovrstne puike, samokrese (revolverje), vsakovrstno lovsko opravo in strelivo po najnižji ceni. Vsprejema vsa v to stroko vštevajoča sc naročila iz izvršuje popravila trpežno in zanesljivo. (4-1) Ta tovarna izdeluje po prftr nizki feni mlnn orilje lo Aamulje Glasovi so silno lepi in sostava iako močna. Vplačevalni pogoji so ugodni. Crnil.i ortfvl) in harinonijf j>o.ši/ftifo se zustonj. V kr.itki dobi IH let narejenih je bilo hlizo 300 novih oraolj, med temi bilo je več vt-likih kar je naiboljši dokaz o izvrstni zmožnosti in reelnostite t>rdke. (24—15) e že v v Srečke dunajske 2 glavna dobitka ^SaOOOil^ Srečka je veljavn(t za obojno žrebanje. Srečke po 1 gld. c.c se pri (20-17) . IVIayer-ju v Ljubljani. Zobolek, prašek in pasta za zobe preč. co. Benediktincev o|Mitij<> l^oitltK; (Oii-oi)(lo). Dom MAGUELONNE, prijor. Najrcčje odlikonnije: ih-e zlati svetinji: Itrn~ »etj ISSO. London 1SS4. Iznajdeno leta P® prijcj' Pierre Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob. jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti. Zares močno ustrežemo našim p. n. eitateljem, opozoruje na to starodavno £ ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini Iek proti zobobolu. ' Tvrdka gE OUlM Uuc <'iolx de Se?uey 10« i: lOS. Ustanovljena leta 1807. Dohira se p i-seli lekarnah in prodajalnicafi dišav. (49) nJgnslg čjSujpJ Andr. Druškovič trgovina z železnino na mestnem trgu 10, priporom««, po creiii olcove %a okna hi vrata, štorje za štokadoranje, satnokoliiice. traverze hi stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in Roman-ce-ment, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lei>o iii mo^^Ho luvrojoii« Štedilna ognjišča im »{ilteiiesftiiiei^iie Aele. Vodi^jaike za zabijaitl v zemljo, s katerimi je mog;oče v malih urah in majhnimi stroški iia pravem mestu do vode priti; ravno tako so tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji Ktojali, Ukor tudi ti Icson" '» vi me.singaste trombe in ventile in železna okova. vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi Mv iloftifo »mirom m-eži (lor.Hki marer (Lt-nfieii/ehler Gi/jm) »a f/nofeuie /»olfo. iHBl p i išili ielep brez telefona Posamezni deli za napeljavo Strelovodov, M hiinih telegrafov r|j telefonov M KO vedno na razpolago, Za dobro, ziine.sljivo in tuono delo jani'i. cena je kar mogoče nizka. Rebek,® )l Aftdl,,) (prej Karol Ifl iiiojtsstoi-, 13 Francovo nabrežje Ljubljana Francovo nabrežje 13. priporoča svojo izborno ziilogo lepo, nKtančno in trpežno izdelanih Wr štedilmh ognjlžč r^ okov za okna In vrata; i^d<;Iuje tudi S Železne ograje M v vsakovrstnih oblikah po poshvnih vzorcih ali lastnem naiitu in sploh via kljudartka dela po najnižji eeni. zanesljivo. Sprejema naročila iz me. najnovešem zanesljivem načinu; popravlja tudi že napeljane pohabljene strelovode, k.-iterih zanesljivost preizkii.ši z navlašč za to naročenim „elektrometrom". (20-1) Ker se v kratkem začne uvajati imv mestni vodovod v hiše. r,:=ojam si p. n. hiSnim po.5estuikom v Ljiibliaiii ul.jii (no naznanjati, da sem koncesijo za to dobil ter sem si naročil fpretn'ga «ti-<>U«>viiJuliii. Zagotavljajoč svojim p. n. naročnikrnn na soliil .ujc delo, opozarjam, da na vsa to zadevo tikajoča se vpra.^inja odjroiariain in ns zahtevanje jTedložim proračune troškov po najnižji eeni Priporočujoč se v mnosobnijna nari:i;;aI > š'iiiiii: /.v.Iti KI pu 10 gld , s tiemi po S gld. obrazci in cniihi »c iioši/jfijo brczplaviio. Naznanilo. Zaradi jilaviiciia -luizciijn in j)()tiTl)nih poprav uradnih prostorov ostano drž. hla^ajiui kranjska od 11. do vštetega 16. avg. t. L strankinemu ])ronu4u zaprta. Deželni odbor vojvodine Kranjske. v Ljul)ljani. dne 4. avj^-usta 1S90. Premija na svetovni raistari t Londonu 1363, Parizu 1867, Dnnaji 1873, Parizu 1878. Klavirji na obroke za na dežek) NiiloiiMki krllnstl klavir, planine (52.22) iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gotifried Cramer) — Wilh. Mayer na Dunaji za 380 gld., 400 gld., 450 gld., 500 gld, 5,")() gld., 600 gld., 850 gld., planine za 350 gld. do (KX) gld. Klavirji druzih tvrdk za 280 do 350 gld. Izposojilo klavirjev za na deielo pod naj-ugodnejiiml pogoji. Prodajainica In posojilnica klavirjev A.Thierfeider, Ounaj, VIL, Burggasse?). Trgovina z železnino Albin C. Ahčin-a v I^jvibljaiii, ima vetliio bogato zalogo staTbluNke{;;a oi*oj.