Leto V., štev. 108 LtubUana, sreda, r. mala 1924 Cena 2 Din Stane mesečno 20-— Din -a inozemstvo SO1— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo t Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon it. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernova ul. št. 64. Telef. št. 3(1 Podružnici] Maribor, Barvarska ul. 1, Celje, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekor. zavodu štev. 11.842. Pašic odklonil poslovni mandat POTEK VČERAJŠN1H DOGODKOV. — PREDSEDNIK SKUPŠČINE PREDLAGA RAZPUST PARLAMENTA IN VOLITVE POD PAŠIČ-PRIBIČEVICEVO VLADO. Beograd, 6. maja. p. Kakor je bilo j soglasno sklenjeno: Razmere v parla-predvideti, je dobil Pašič danes poziv ; inentu ne dajejo nobene nade na na-v dvor. Ob 11. dopoldne se je sestala daljno uspešno delo Narodne skupšči-konferenca ministrov, kateri so priso- j ne. Zato je 6iuatratl, da se poskus za stvovall vsi člani vlade. Po kratkem j sestavo široke koalicijske vlade s po-razgovoru se je Pašlč ob 11-15 podal slovnlm mandatom ne moje obnestl. v avdijenco, ministri pa so v kabinetu " predsedništva vlade čakali na njegov povratek. Avdijenca je trajala nad eno uro. Kralj je ministrskemu predsedniku na. značil rezultate svojih konzultacij z voditelji posameznih strank. Ker je Ljubljana, 6. maja. Stojimo neposredno pred zaključkom krize, ki traja že od 12. aprila, Takrat jo Pašič - Pribičevičova vlada podala demisijo tor se postavila ua stališče, da je edini izhod iz nastale parlamentarne situacijo, ko so nekatero stranke zapustile program, na katerem so bilo izvoljene, apel na narod. Početek krize datira pravzaprav žo od 24. marca, ko je demisijcmirale ho-niAgina radikalska vlada in je v Narodni skupščini položilo prisego na edinstvo države, ustavo in kralja prvih 15 radičevskih poslancev. Vsi ,'r> todki, ki so so v naši notranji pol/ta-ii razvili po tem terminu, pa do vče- mj ko je bil objavljen manifest gosp. HUOB111Mluu .... Btvdiča, potrjujejo, kako pravilno so valed ^anifesta HRSS in postopanja Radičevih poslancev, ki nočejo pre- vzeti nobene obveznosti za pozitivno j sprejeti, delo v parlamentu, vsaka kombinacija I V političnih krogih po je proti veče-z radičevci Izključena, Je šef opozlci-j ru raznesla Iz vrst opozlcljonalnega jonalnega bloka gosp. Davidovič v! bloka raznešena vest, da bo kralj se-svoji slnočnl avdijenci kot izhod iz!daj poveril poslovni mandat Ljubi Jo- . . __,____*.« i___,,-!!-< _ ..(__1,. _______II.n,n.Ama. 1.1 nnn.lniinnnlnl Ec 24. marca- in preje presojali politično situacijo oni, ki so zatrjevali, da prihod radičeveev v parlament nima namena angažirati dosedaj v blodnji tavajoče poslance za pozitivno sodelovanje na zgradbi države, marveč le namen, z fapremenjeno in zvijačno taktiko Radiču in drugim destruktivnim elementom pomagati do oblasti v državi tor do nadvlade. Dames je situacija razčiščena im jasna: Mogoča b samo volilna vlada. Tako vlado pa jnore dobiti le ona skupina, ki v svo-celoti stoji na temelju te države, iiikakor pa no blok, v katerem prizm-va velik del za svojega merodajnega voditelja poglavitnega sovražnika na-fesa državnega in narodnega, edinstva. Težka parlamentarna kriza jo r>o-ftavila zlasti vladarja v težaven in Jc-litaiten položaj. V velikem umevnnju dolžnosti, kl mu jih nalaga ustavna vladavina, v iskreni želji, da vso sile ves svoj vpliv posveti notrioii kon-(olidaciji države, kralj ni tekom dol-te krize opustil ničesar, kar bi moglo itegniti vse delo naroda konstruk-iiviiomu delu. Povsem izredno, kralj pot ni zaslišal le mnenja parlamentarnih voditeljev, marveč, tudi izven jolitUce stoječe osebe najrazličnejših itratik, samo da bl prodrl v globino obstoječega problema ter nažel radi-Seveem mostiček za nacijonalno jugoslovcnsko politiko. Radičevo strast-sovraštvo je žal obrezuspešilo Biago pameti in razuma. Naravnost klavrno vlogo pa so pri razpletu krizo igrali takozvani šefi »pozicijonalnega bloka. Cela dva me-«cca se jo trkal opozieijonalni blok na junaška prsa ter zatrjeval v parlamentu, v javnosti in na dvoru, da ,...,,. . .,„„.. , , „is razpolaga z ogromno večino. Združil edin, uhod b **•»> situacij Isto mis-ie v sehi tndi vse ono. kar naše dr- 'J'"*3 J® lzraz" Kral)a w.al. ljJurm •'0TRnn- Konferenca je trajala komaj eno uro, Takoj nato se Je Pašič javil v dvoru. Kralj se je bil medtem odpeljal na sprehod, s katerega se je vrnil proti 6. Takoj je dal pozvati Pašiča, kl Je ostal pri vladarju pol ure. Pašič je kralju sporočil mnenje članov vlade ter je Izjavil, da ponudeuega mandata za sestavo poslovne vlade nc more krize priporočil — koalicijsko vlade opozicijskega bloka ter radikalov in samostojnih demokratov. S to propo-zicijo je samostojna akcija opozicijskega bloka definitlvno propadla. Kralj jc danes gosp. Pašiča vprašal, je li smatra za mogoče, da se sestavi poslov, vlada in Je II bi on, Pašič, spre-jel mandat za sestavo take vlade. Pašič je vladarju obrazložil poglede na-cljonalne koalicije na parlamentarno krizo. Glede mandata Je zaprosil za kratek rok, da se posvetuje s svojimi prijatelji, predno da definitivnl odgo vor. Kralj Je na to pristal ter pozval Pašiča, da naj mu do večera prinese odgovor. Pašlč se je ob 12-30 vrnil v pred-sedništvo vlade, kjer Je sporočil ministrom vsebino svojega razgovora s kraljem. Istočasno jih Je povabil za 3. uro na nov sestanek, da se določi, kaj naj odgovori vladarju. Ob 3. se je vršila ponovna konferenca ministrov, katere se je udeležil tudi Konflikt med Grško in Bolgarsko PONESREČEN ATENTAT NA GRŠKEGA VOJNEGA MINISTRA N.\ BOLGARSKI MEJI. - SOFIJSKI POLICIJSKI PREFEKT USTRELJEN Atene, 6. maja. s. Na grškega vojnega ministra jc bilo med inspckcijo ob bol« garski meji z bolgarske strani oddanih več strelov. Dočim minister ni bil zadet je bil njegov adjutant težko ranjen. Gr< škc čete zasledujejo napadalcc. Dogodek bo izzval diplomatski konflikt. Sofija, 6. maja. s. Neki Dodij Ivanov jc izvršil na sofijskega policijskega pre' fekta Karamfiiova, ko jc bil ne izpre« hodu, atentat. Oddal jc nanj pet strelov. Karamfilov se je zgrudil takoj mrtev ni tla. Morilec jc zbežal. Rekonstruirani Marxov kabinet na vidika Berlin, 6. maja, j. Državni kabinet so j centroma, nemško ljudske stranke, demo-jo dauos popoldne sestal in se posvetoval kratov in soeijalnih demokratov, nll na o situaciji, ki je nastala po volitvah. Raz-1 nemško naeijonalee oprti meščanski blok vanovlču, kateremu bl opozieijonalni blok dal svoje pritrdilo, da stopi v njegov kabinet Ob 19-30 Je bil Ljuba Jovanovič pozvan v avdijenco, kl je trajala do 20-15. Rezultat te avdijence se je pričakoval z ogromno napetostjo. Kmalu se Je razvedelo, da Liuba Jovanovič nI dobil mandata. On je namreč kroni obrazložil svoje stališče, da je edini Izhod lz sedanje krize razpis volitev, kl naj jih vodi Pašič . Pribičc-vlčeva koalicija. Po njegovem mnenju je vsaka kombinacija poslovne vicue izključena. Smafra se, da bo Jutri sledila še for-malnost Davldovlčevega poziva. Ako dobi Davidovič mandat za poslovno vlado, ga bo, kakor se pričakuje, še tekom dneva vrnil, ker ga na noben način ne M mogel Izvesti. Tako Je računati, da stopi razplet krize jutri zvečer v svojo zaključno fazo s tem, da bo zopet pozvan Po? kl bo kot predsednik vlade narodne delitev mandatov na posamezne stranke jo sedaj deloma gotova, in pripada: so-cijalnim demokratom 1U0, nemškim na-cijonalcem 90, nemški ljudski stranki 44, centrumu 65, demokratom 28, komunistom 02, nemški narodni stranki 82, bavarski ljudski stranki 16, gospodarski stranki 6, nemškim socijalistom 4, deželni zvezi 9, Hanoverancem 5 in bavarski kmetski zvezi 4 mandati. Po sedanjih izidih je izšla socialdemokratska stranka kot najjačja iz volitev. Kakor pa poroča nemška nacijonalna stranka, so so ji pridružili pristaši nemško deželne zveze, tako da bo štela njih frakcija 105 poslancev in imola s tem največje število. Vsled tega bo zahtevala predsednika državnegn zbora, dočim se bodo socijalni demokrati morali zadovoljiti s prvim podpredsed- predsednik Narodne skupščine Ljuba j koalicije dobil pooblastilo za razpust Jovanovič. Po kratki debati je bilo 1 parlamenta ln razpis nov Ih volitev. Zaključna faza krize IZVRŠILA SE BO PREDVIDOMA DANES. — NAIVNI RAČUNI OPO ZICIJSKEGA BLOKA. - EDINI IZHOD. Beograd, 6. maja, p. Po seji ministrskega sveta jo Tašič kralju dclinitivno vrnil mandat z izjavo, po kateri Tzirajata radikalna straka in samostojni demokratski klub na mišljenju, da so volitve v sebi tudi vse ono, kar naše dr-re ne ljubi in ne mara, zlasti Nemce, Hadžare ln Turko, samo da bi dokazi svojo kvantitativno kvalifikacijo tt prevzem državnih poslov. Sodaj, ko e imela pasti odločitev, se je vse, kar e trdil, izkazalo za humbug. In tako e sinoči prišlo do politično - moraliste katastrofe: gosp. Davidovič je na svetoval kralju sestavo- koalicijske vlade opozicijskega bloka z — radi-cali, z onimi radikali, radi katerih od-itranitve od državnih poslov je gosp. Davidovič organiziral opozicijski blok, radi katerih je očital grupi gosp. Pri-ičeviča izdajstvo in razcepil stran-m! Koalicijo z radikali jo mogel imeli že decembra 1922. On je zadnja leta leprostano pridigoval, da je taka koa-Icija največje zlo. Sedaj jo sam pri-»oročal Naravnost tragično zaključuje fosp. Davidovič svojo politično kariero. Katastrofalno končuje tudi politiČ-ia vojska gosp. Korošci'. Po ostudnih lapadih na vlado narodne koalicije, katero je bruhalo klerikalno časo-ilsjo zadnji mesec ogenj in žveplo, so ie klerikalci naenkrat izpremenili iz Savlov v Pavle. Današnji »Slovencc® e naenkrat zažvižgal mikavno pesi-m i koncentracijski vladi, ki pa bi bila afoko tudi le koalicijska v 1 a -la med radikali in klerikalci. »Slovenec® je tako v polni mori 'otrdil našo vest, da se klerikalci p o-n u j a j o radikalom. Nocoj izvemo še, da so se ponujali brezpogojno in za vsako ceno, samo, da bi zlezli v volilno vlado. Pogojev ne stavijo nobenih več. Za bogove jc njihova zahteva, da bi morala vlada, katero bi oni podpirali, Pristati na «borbo proti korupciil in na-sil|u», kakor da bl kdaj katerakoli vlada na svetu pri svoji sestavi Izjavljala, ^a hoče podpirati korupcijo in se poslušati nasilja. Kapitulacija tigrovske politike pa je — prepozna. Na klerikalce nikdo ne reflektlra. vič na svoji nocojšnji avdijcnci. S tem pa šo ni izključeno, da bi kralj jutri vendar lc ne poveril maršala za sestavo poslovne vlado Ljubi Davidovič«, in sicer s kar najširšo koalicijo. Ker g. Davidovič no more računati na podporo radikalov in samostojnih demokratov, bi mu mandat uspol le, ako dokaže, da ima njegov blok večino. To jo nemogočo. Opozieijonalni blok razpolaga z 75 glasovi, koalicija Pa- Beograd, 6. maja. p. Dance so se vsi politični klubi v" parlamentu bavili z raz-motrivanjem, kako razrešiti novo politično situacijo. Predvsem se poudarja dejstvo, da jo Radičev khib popolnoma izginil iz vsake kombinacijo in da Danj sedaj nihče več ne računa. Kralj je preko vseh političnih razmer sklenil, da če enkrat poskuša s poslovno vlado. Med vso to krizo se jo jasno videlo, da vla-dar držeč so zakonov in parlamentarnih načel skuša omogočiti narodni skupščini nadaljnjo delovanje in meni, da jo opravičeno, da so narodna skupščina razpusti šele takrat, bo se bo na najeklatant- obstoječ iz nemških nacljonnlcov, nemško ljudske stranke, centroma in ninliii skupin gospodnrske stranko in Kanovemu,-ccv. Obe koaliciji bostn razpolagali le i neznatno večino in bosta izpostavljeni pri važnih odločitvah raznim slučajnostim. Knkor izjavljajo olicijelni nemški nncijonalni krogi, bo vsak poskus nemških nacijoualcev za sestavo vlade na podlagi parlamentarne večine brezuspešen. Tudi socijalni demokrati najbržo no bodo prevzeli vlade. Ket tretja najjačja stranka pride v poštev centrom, ki bo najbrže zopet dal državnega kancelarjn, tako da bo novi kabinet, čeprav v spremenjeni sestavi, zopet vodil sedanji državni kancelar dr. Marx. Novi kabinet no bo oprt nn določeno koalicijo, temvell bo imel nadstrankarski značaj. Njegova najvažnejša naloga bo izvedba zakonov, nikom. Državni zbor se najbrže ne bo sestal pred 25. t. m. Mogoče sta dvo koali-1 ki jih predvideva načrt strokovnjakov, cijl, in sicer velika koalicija, stoječa iz' - Težke ruske zahteve od Anglije London, 6. maja, g. Ruska delegacija jo stavila naravnost nesprejemljive odškodninsko zahteve od Anglijo radi podpiranja protirevolucije v Rusiji. Kakor poroča cEveuing Standardi, zahteva sovjetska vlada: 1.) 12 milijard zlatih rub-Ijev za pokrit jo neposrednih izgub, ki jih je imela Rusija s svojo ekspedicijo pri IColčaku radi uničevanja imetja in ple-nitev. 2.) 5.2 milijard zlatih rubljcv za transportne in vojno stroške. 3.) 15 in pol milijarde zlatih rubijev za izgube za zmanjšanje produkcije v kmetijstvu in Industriji med državljansko vojno. Po angleški valuti znašajo te tri postavke nič manj kakor 4 milijarde funtov. Nasprotno pa bi bila ruska delegacija pripravljena odstopiti od teh zahtev, ako se Anglija odpove: 1.) Odškodninskim zahtevam vseh Angležev, ki so jih zadelo v Rusiji konfiskacijo in razlastitve, v kolikor so so udeležili prolircvolucijo-narnih gibanj in tujih intervencij. 2.) Gledo vojnih dolgov carsko vlado pričakuje sovjetska vlada od angleške vlada posojilo in dovolitev kreditov, s kateri, mi naj bi sa podpirala medsebojna uvozna in izvozna trgovina. Angleški finančni krogi smatrajo ruske predloge za popolnoma nesprejemljive, dočim v političnih krogih ne vlada enak' pesimizem. Opozarja se namreč, da so sovjetski delegati še pri vseh dosedanjih pogajanjih stavili v začolku nesprejemljive zahteve, ki pa so jih kasneje kmalu znižali. Poincare] e v novi govor u Pariz, 6. maja. j. Ministrski predsednik Poincare je imel danes na banketu fran« coske trgovske zbornice daljši govor gledo stališča Francije v poruhrskcm vprašanju. Izjavil jc žc enkrat, da Fran« cija nc bo izpraznila Poruhrja, dokler nejši način pokazalo, da je nesposobna Nemčija ne bo poravnala svojih obvez« za delo. Vsi radičevci pa so definitivno nosti. V ostalem jc zatrjeval, da jc fran šič-Pribičovič pa s 125 glasovi. Opozicij- izključeni iz vseh političnih in parlamen- coska vlada sprejela v polnem obsegu _ . . _ . .. ~ .. • », •• i ____i___i,:___:! rp_ ,1nn»nn ,-ii«i,i-l!nrt»> efi-nt-nvniflVnv lfnl.-r,r si iih ir ski blok so trudi povečali svojo štovilo in je % obljubami raznih konvencij dobil — kakor se nocoj govori — pogojni pristanek zemljoradnikov in džemijeta. Z Nemci se pogajanja šo vršijo in jim blok ponuja ministrsko mesto brez portfelja ter takojšnjo nstavitov vsako proti njihovim nacijonalnopolitičnim aspiracijam naperjene akcije. Navzlic temu šo niso dali pozitivnega odgovora, ker sodijo, da je vlada bloka nemogoča. Pa tudi, ako bi so kupčije a džomijetom, zemljoradniki in Nemci posrečile, ima blok šelo komaj 104 glasove. Vso nade g. Davidoviča so nocoj osredotočene na Nastasa Petroviča, češ da bo (a politik izstopil lz radikalskega kluba ter potegnil seboj okrog 20 poslancev. Nastas Petrovič je popolnoma osamljen in nima nikogar za seboj. Zsodi se mn lahko, da bo izključen lz radikalskega kluba, s čemer pa bi sc opozieijonalni blok pojačil lo za e n glas. Nado, ki jih je opozicijski blok polagal na Ljubo tarnih kombinacij. To je v svoji slnočnji ! predloge strokovnjakov, kakor si jih je avdijenci priznal tudi Ljuba Davidovič, osvojila tudi rcparacijska komisija. Na« avdijenci priznal tudi Ljuba ki je pojasnil kralju, da opozicionnlni I glašal je, da bo Francija upostavila go. blok ni proti Sodelovanju z radikali v spodarsko enoto nemške države, čim bo koalicijski poslovni vladi. G. Davidovič ta pričela z izvedbo načrta strokovnja« kov. Poincarc je ponovil dvome nad dobro voljo Nemčije in izjavil, da niti skušnje zadnjih tednov, niti izidi voli« tev v državni zbor nc morejo dati Fran« ciji novega zaupanja. Francija mora vslcd tega ostati politično čuječa. jo mišljenja, da morda Pašič tega noče, da pa želi tako vlado »široko koalicijo® velik del njegovega kluba. To stališče da zastopata predvsem Ljuba Jovanovič in Nastas Petrovič, kojih vlogo pa za-temnujo sočasna situacija. Po tej izjavi Davidoviča, je izključena vsaka koalicija z radičevci in je krona postavljena pred povsem novo situacijo. Zato zahteva, da so šo enkrat prouči teren, ali jo možna poslovna vlada široko koalicije. Prav zaradi tega so jo krona morala obmiti na šefa najmočnojše stranke. Tako je doslo do poslovnega mandata Ni-kolo Pašiča. Zelo važno je pri tem, da je na današnji seji ministrskega sveta aktivno sodeloval tudi Ljuba Jovanovič, kl so je odkrito pridružil mišljenju Ni- Jovanoviča, so z današnjimi izjavami te-i kolo Pašiča, dn se ima mandat, takoj vr-ea državnika propadle. I niti. Seja ministrskega sveta je bda ze- * Razplet krizo so bliža naglih korakov. I'o kratka in so bila naznanja soglasna. KRESTINSKI ŠE NI ZAPUSTIL BERLINA. Berlin. 6. maja. j. Ruski poslanik Krc-stinski šc ni odpotoval v Moskvo, temveč je svoje potovanje odgodil. Kakor se čuje, sc je to zgodilo na povelje iz Moskve. Vsekakor je odgoditev lc kratka, ker je nameraval Krestinski že pred dalj časa obiskati Moskvo. Gotovo jc, da bo ruski poslanik šc tekom tega tedna zapustil Berlin. F. T. C. : BEOGRADSKI S. K. 3 : 1. Beograd, 6. maja. r. Tekma med ma-ižarskim nogometnim klubom F. T. C. 'roti Beogradskemu športnemu klubu se b končala i 3:1 faolčas 2:11 POSOJILA DR7AVNE HIPOTEKARNE BANKE. Beograd, 6. maja. r. Za gradbeno posojilo, ki ga je Državna hipotekama banka sklenila s Švico, so je javilo mnogo reflektantov. Posojilo je razdeljeno v štiri skupine. V prvo skupino spadajo vse, be, ki so svoje zgradbe že skoro dovršile, pa imajo izvršiti notranja dola. V drugi skupini so oni, ki so se zadolžili pri bankah proti visokim obrestim, da bi mogli završlkl svoje zgradbo. V tretjo skupino se prištevajo različni prošnji-ki, a v četrto oni, ki bi radi imeli posojilo, da zgrado nova poslopja. Posojila 6e bodo dajala potom Hlpotokarne banke proti obrestim 10 do U odst 9to.- REPARACI.ISKT SPORAZUM Z NEMČIJO. Beograd, 6. maja. p. Danes je naša vlada uradno obvestila nemško vlado preko tukaišnjega nemškega poslanika, na vsota tega posojila bo znašala 150 j da jo sprejeI(l zahtevo reparacijskc ko. milijonov Din. Od to vsote odpado na Beograd 00 milijonov Din, ostali znesek pa na provinco. Zlasti mnogo reflektantov se jc javilo iz .Južno Srbijo ter Bosno in Hercegovine. Državna hipotekama banka namerava osnovati podružnici v Sarajevu in Mostam. I ZA NAŠ KONZULAT NA REKI. Beograd, 6. maja. r. Gospodarski krogi iz Primerja so naslovili na ministra trgovine in industrije prošnjo, da se r svrho zaščite naših gospodarskih interesov osnuje na Reki jugosloveoski generalni konzulat. misije in izpremenila gotove točke spo« razuma, ki sta ga sklenila dr. Rybaf in dr. Kuntzc. Naša vlada sc nadeja, da bo nemška vlada svojemu zastopniku v Parizu dala instrukcijc v tem smislu. Takoj nato se začno posredni razgovori med našo vlado in nemškimi tovarnarji. Razgovore bo vodil z našo strani dr. Gjuričič, naš delegat v rcparacijski ko« misiji. MORSKI ROPARJI. Honkong, 6. maja. e. V noči od 1. na 2. maja so morski roparji oplenili parnik kl je vozil iz Kong v Woona. Kapitana Portugalca s« ubili in vse eotafce ujeli, Krvavi boji v Siriji Rini, 6. maja. s. Po poročilih iz Carigrada so francoske okupacijsko četo v Siriji prišle v zelo težak položaj, ker turške vladne oblasti očividno podpirajo turške prostovoljec. Ugotovilo sc je tudi, da turški uporniki nastopajo proti Francozom. Kljub temu, da angorska vlada zanikujc vsako zvezo z nacionall« stičnimi uporniki, ja odpotoval koman* dant osmega turškega zbora Fahedln-paša s svojim generalnim štabom v Ada-no, od koder vodi napade turških pro« stovoljcev proti Francozom. Vsa pokrajina okoli Adanc ie pozorlščc krvavih bojev. Z ozirom na te dogodke so se od-nošaji med Turčijo in Francjio zelo poi ostrili. POVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH TAR1FOV NA MADŽARSKEM. Budimpešta, 6. maja. i. Dne L juni-i ia stopi na madžarskih državnih železnicah zlati tarif v veljavo, kl ie zgrajen na podlagi mirovnih pristojbin. Povišanje bo znašalo 35 do 40 odst. doscdanlilt tarifov. .; i PREVOZ RODZIANKA ' V BEOGRAD. Beograd, 6. maja. r. V sredo, dne 7. t. m. ob 8.30 sc bo vršil na beograjski postaji svečan sprejem posmrtnih ostan« kov bivšega predsednika ruske dume Rodzianka. Ob 10. bo v sabomi ccrkvi svečan parastos, ki ga bo vršil patrijarli Dimitrije. Rodzianko bo pokopan z vse«, mi častmi na novem beograjskem poko« pališču. -i PONAREJENI ŠVICARSKI BANKOVCI V BEOGRADU. Beograd, 6. maja. r. V Beogradu so so pojavile ponarejene švicarske novčanice po 100 frankov. Falsifikatc je lahko spo« znati, ker sc papir precej razlikuje od onega pravih bankovcev. SAMOMOR ZDRAVNIKA. . 1 Zagreb, 6. maja. r. Nocoj opolnoči }» skočil z drugega nadstropja svoie hiše na Zrlnjevcu št. 3 zdravnik dr. Lavoslav. Tarnogrod, star 62 let. Za vzrok svojega samomora je navedel v pismu, kl ga je zapustil, da mu je primarij očesne klinike dr. Botterl napovedal »slepljenje. Zdravnik je bil na mestu mrtev. Vlada in organizacija manjšinskih strank Proti političnemu rovarenju Bugara-Bev, Madžarov ln Nemcev. — Nacijo-nalno vprašanje v Sloveniji. Beograd, 6. maja. r. O položaju v južni Srbiji, o prepovedi madžarskih tikupSčin ter o postopku napram Madžarom in Nemcem so s pristojnega mesta razglaša: Šef javne varnosti g. Zika Lazič se je pravkar vrnil s potovanja po južni Srbiji, ki ga je uporabil v svrho inspiciranja in je obenem prisostvoval svečanostim blago ^lovljenja praporov protikomitskih organizacij. Pokret proti bolgarskim komitašem dobiva v tamošnjem prebivalstvu vedno večji odziv in je zdn,-žil veliko število narodnih elementov, osobito ob levi obali Vardara. Proti-koiuitska udruženja proti bolgarskim komitašem so se osnovala radi nezu/s-nega pritiska in terorja makedonslvu juščih, ki jim načeljnje Todor Aleksandrov. Svrha organizacij je. ščititi samotno prebivalstvo pred napadi in barbarstvi bolgarskih komltašov. Člani »o dobili potrebno orožje na razpolago. V nedeljo se je vršila v Štipu v-lika svečanost posvetitve praporov iu bo se je udeležili mnojjobrojui obkroženi oddelki teh srezkih in solskih udruženj peš in na konjih. Cela svečanost se je pretvorila v veliko naci-jonalno manifcstniijo. Kum prapora je bil znani prijatelj našega naroda, švicarski raziskovalec dr. Rays. Ukro-njeno je vse potrebno, da se v vsakem večiem selu osnuje organizacija proti bolgarskim komitašem. Prvi del naših emigrantov, ki so prebegli v Bolgarijo, se je že povrnil, ker jim je naša vlada dovolila povratek. Glede postopanja napram Madžarom in Nemcem zastona vlada stališče, da se obstoječi zakoni, v kolikor v poedinih pokrajinah ne nasprotujejo ustavi, morajo strogo uvaževati. V Vojvodini jo [io žo veljavnem zakonu (iz 1. 1S79.) za snovanje vsakega društva pa tudi političnih strank potrebna odobritev policijskih oblasti. Vlada ne namerava, no ovlaščeniu tega zakona. zabraniti madžarskih političnih strank, kor samo organizacije, ki p.o osnovane na temelju državne idc5", podpirajo konsolidacijo položaja, nikakor pa takšne, ki stoje na primcipu narodnostnih manjšin ter olajšujejo in podpirajo iredentističoi pekret. Vlada je voljna manjšinam dovoliti osnovanje nove stra.nke na osnovi priznavanja države, je pa naravno Madžarom in Nemcem' svoboden pristop tudi k že obstoieFim strankam. Vlada nc dvomi o dobri volji inieijatorjev na-rodnomanjMnskega političnega pokre-ta, toda obstoja opasnost. da so en-1 krat osnovane stranko zbog nepre-! mišljenosti pocdineev oddaljijo od svojega programa in prvotnega prav-. ca in povzročijo škodo, ki se ne da j zlepa popraviti. Ob vsem uvaževanju ■ političnih državljanskih pravic je vlada imela slabe izkušnje pri odobravanju sličnih organizacij, n. pr. bosanskih muslimanov. Pokazalo se ie. da ; kljub najboljši volji služijo voditelji te organizacije samo medsebojnemu hujskanju naroda. Suboti.ški «Bacsmegyei Ni.plo> ni ustavljen, kakor to javljajo nekateri listi, in se tudi ne misli na to. Vsekakor pa bodo za.plenjeni listi, ki bolo izhajali kot roprezontanti kakega političnega udruženja. K temu uradnemu obvestilu, ki se pretežno tiče narodnomanjšinskih razmer v Vojvodini, se doznava, da bo vlada posebno pažnjo posvetila tudi ribanju nemštva v Sloveniji in ma-džarstva v Pre'-mu7"u. Nadzorovala bo delovanje njihovih društev in organizacij, ker je Slovenija očitno najbolj izpostavljena politični propagandi z onstran meja. liaspusie se tudi v Sloveniji vsa ona manjšinska društva, ki delujejo na politično nacijoma.listič^ nem programu, svoboden pa je Nemcem in Madžarom pristop k onim organizacijam, ki temeljijo na lojalnosti napram državni ideji. tcv mednarodnega političnega položaja lu korak bližje h končni rešitvi repara-cljskega problema. Dani so torej vsi predpogoji za zopet-no sestavo takozvane velike koalicije, obstoječe lz socijalnih demokratov, demokratov, nemške ljudske stranke ln ccntruma. Edino ta kombinacija bi se mogla ustvariti brez velikih težkoč, edino ta bl odgovarjala zunanjim In notra-nje-polltičnlm razmeram sodobne Nemčije. Sedanji dr. Marxov kabinet bo, takoj, čim bo znan uradni Izid volitev (okrog 12. maja), predložil državnemu predsedniku svojo demisljo, nakar prlč-no posvetovanja državnega predsednika z načelniki strank. Zatrjuje sc, da bo nova koalicija, čeprav številčno manjša, kakor v starem parlamentu, zato tem krepkejša v svoji notranjosti. Socljalnl demokrati predstavljajo kot najmočnejši člen bloka namreč sedaj mnogo enotnejšo skupino, kl je koaliciji bistveno ugodnejša, kakor dosedanja. Njihovim voditeljem se namreč nl treba več bati de-savuiranja s strani levega krila neodvisnih, kl so jim delali poprej neprestano velike težkoče. Z oslabitvijo soc. demokratov je tudi nemški ljudski stranki znatno olajšan položaj za njen vstop v veliko koalicijo. Obstojala bl sicer še ena možnost In to je ustvaritev velikega meščanskega bloka, obstoječega Iz nemških nacljona-Ilstov, nemške ljudske stranke, centruma In demokratov, torej brez socijalnih demokratov. Vendar pa je ta kombinacija z ozirom na Izid volitev, kl nemškim nacijonalistom nl prinesla pričakovanega uspeha, težko Izvedljiva. In to tembolj, ker so nacijonalci napram reparacljskc-mu vprašanju popolnoma Intranslgentni. Na vsak način pa bo sestavljanje nove vlade naletelo ua velike težkoče In bo vodstvo nemške politike tako na zunaj kakor na znotraj nedvomno mnogo odvisno od tega, kako bodo usmerili svojo politiko nemški nacijonalci, ki Imajo zaznamovati največje uspehe pri volitvah. Njihovo geslo je namreč: Predlogi Izvedencev sicer niso nesprejemljivi, ampak popolnoma nelzpolnljlvl. Naj se sestavi koalicija desnice ali levice, eno Je gotovo: vsaka skupina bo razpolagala le z neznatno večino in bo Izpostavljena nevarnosti, da izgubi simpatije volilcev. Ravno zato pa nl Izkllu-čeno. da nastopi v Nemčiji epoha težkih kriz, kl bl sc zamogle razčistiti le z novim apelom na narod. O tej možnosti razpravljajo že sedaj zlasti organi levice, čeprav za enkrat seveda šo nl nobe- nega povode — rancijskem vprašanju zaveznikom že vsi« j dobila Kristusova kri. Papež in nje-ljen, če bo v nekaj tednih stal pred ' govi duhovni eo prej predhodniki an-nemškim osvobodilnim kabinetom. Tudi tdkrista nego služabniki Kristusovi.* one sile, ki danes Nemčiji zaupajo, bo« do brez prizadevanja razumele, da se taki nemški vladi ne sme zaupati, ki onega dela načrta strokovnjakov, ki je zanje ugoden, t.'j. inozemskega posojila ne sprejme, temveč stremi za tem, da bi Nemčijo oprostila njenih obveznosti. ■rUv„„. In vem" trudijo ne postni kakor žene: med vsemi stanovi so duhovniki najbolj nedostojni, so oskrunjeni od glavo do neg ter podlegajo vsem slabotam telesa.» Duhovništvo seveda ni moglo živeti boljšega življenja, ko jc videlo la jc dal posvetiti svojo zastavo. Fija« sko te kričavo napovedovane slovesnosti jc bil radi deževja popoln, posebno zna« čilna pa je bila cerkvcna ccrcmonija ka« kor to posnemamo po zagrebških blo« kaških listih: V stolni cerkvi ob grobnici nravro popačenost davne cerkve sa- Zrinjskega in Frankopana (za glavnim mo. Nookusno bi bilo navajali veliko j oltarjem) je sam nadškof dr. Antc Bau« število slabih papežev in njihovo zlo- • er s «patriotičnim» govorom naslovil za« čine, ki jih je zaznamovala zrrod ivi^ •> stavo in jo nato blagoslovil pred glav« in zato bomo navedli, kar je )3ipisal ■ nfm oltarjem. Tu je nato govoril staro« o papežih 10. stoletja kardinal Baro- j sta dn Dcčak in še par drugih kapacitet nius, slavljenj cerkveni zgodovinar: | prav kakor na svatkl. Končno so se za. »Slabo je bilo takrat v sveti rimski ! 5tavc raznolikih separatističnih društev cerkvi, ko so razuzdane ženske vlada- poljubljale, zabijali so sc žeblji, vse to pred glavnim oltarjem, samo blagoslo« vitev pa je vernim Zagrebčanom ozna« le Rimu in ko so bili po njihovi volji P.-aga, 6. maja. j. Tukajšnje češkoslo« | ekof jo in ko so — človek tep skoro vaško in nemško časopisje posveča nenv j no sme reči — prišli njihovi ljubek!, ■ np0 mogočno zvonenje vseh stolničnih škim volitvam izčrpna opazovanja, pri ! krivi papeži, na Petrovo stolico, ki so zvonov, — Fina je ta stvar: separatistič« R zrcltat nemških volitev Državnozborske volitve v Nemčiji, katerih rezultat je radi zunanje-polltičncga pomena pričakovala vsa Evropa z veliko nestrpnostjo, so končane. Bojazen, da bo nemški narod krenil nova pota v svoji politiki In poveril vodstvo države eks-trcinnlm strankam dcsnlce, se nl izkazala za povsem upravičeno. Končni rezultati sicer še vedno niso znani, vendar pa je gotovo že sedaj, da so si stranke, kl stoje na stališču Izpolnitve mirovnih obveznosti priborile tudi v novem parlamentu večino, čeprav ne razpolagajo z dvetretjinsko majorlteto, kl Je nuino potrebna za vsak nemški državni kabinet, ako hoče Izvesti v državnem zboru vse zakone, kl so potrebni na podlagi sprejema sodbe strokovnjakov. Republikanska večina se vrača v novi parlament sicer nekoliko oslabljena, nikakor pa lic tako. da bi mogli nemški nacijonallstl In njim sorodne stranke zavzeti gospodujoče stališče in vladati proti njeni volji. Nade nemških nacljonallstov, da si pribore pri volitvah najmanj 200 mandatov, se niso uresničile, llohlll so komaj polovico od dr. Hcllferlcha napovedanih mandatov in tudi n nemško narodno stranko nimajo skupaj niti eno tretjino v novem državnem zboru. Neuresničen je njihovih načrtov Domeni vsekakor znatno ublaži- čemur ugotavlja z zadovoljstvom, da jc nemški narod obdržal zdrav razum in ni v množicah p.-cstopil v skrajno levico nli dcsnico. Volitve vsekakor v toliko ! ne prinašajo pomirjenja, ker obstoja za izvedbo zakonov iz načrta strokovnjakov absolutna večina, cčprav ni kvalificirane večine za izročitev državnih železnic. Edina senčna stran drzavnozborskih vo« Iitcv jc morebitni močnejši vpliv nem« kili nacijonalistov na državno politiko. ANGLEŠKA SODBA O NEMŠKIH VOLITVAH. seznamu papežev samo zato, da ni Hrvatski Sokol lahko ob asistenci in označujejo one čase. Gnusna polte-nc«t, opirajoča se na posvetne rame, besneča in gna.na od divje vir.' nosti, je iztezala po vsem svoje roko. Zdi se," da je Kristus zadremal v svojem čolnu, ko ga vihar pokril z valovi* Samo pri splošni nravni pr»pnčeno«ii tn cerkveni desorganizaclji je bilo mogočo, da je bil 1. 1033. izvoljen za papeža dvanajstletni rleček Benedikt IX., ki se je ž"e v 16. letu svoj&ga f'?-ljen'a pTonlavil kot Tazuzrlanec, tat ln London, 6. maja. s. Večerno časopisje ; morilec. Ko je nekoč maŠeval, so ho-,r,v!nin IkIH« rfr?nvnnzhnrskih volitev v i jn.r'0t„jkj (0 poŠ.lst pri Oltarju zadaviti. to^la so'nčni mrk ki je baš na stal. je zarotnike preplašil in rešil pa pežii življenje. Moral je sicer iz Rima zbežati, toda kmnlu se je zopet vrnil na čelu razbojniške tolpe in zopet zasedel Petrov prestol. Pomembno se je izrazila o rimsk-sm napožn tudi sveta Rripita ki ie umrla 1. 1373.: glašajo v splošnem z ozirom na izid vo« litev v Nemčiji, da |e treba še poča« kati, kako bo sestavljena nova vlada. Izražajo pa istočasno bojazen, da so predlogi strokovnjakov v nevarnosti. — «Tcmps» naglaša, da bo težko mogoče izvesti zakone, ki so predvideni v poro« čilu strokovnjakov in za katere je treba dvetretjinsko večine, ako bodo nemški nacijonaloi, pristaši nemške ljudske stran ke, bavarske ljudske stranko in komu« nistov glasovali proti njim. Zakoni iz poročil strokovnjakov so v nevarnosti, da jih doleti cenzura admirala Tirpitza ali cenzura Moskve. «Matin» je mnenja, da bo soorazum v leriaricliskem lo ga« naklonjenosti nadškofa uganja v stolnici vsakojake komedije, pa naj jc vmes še to'iko prononsiranih frankovsklh frama« zonov, — pri nos pa ckskomunicirajo Sokola, ki sc drzne ob sokolskem po« kopu oglasiti z nagrobnico (kakor sc je to nedavno zgodilo v Trbovljah, pa še drugod.). — Ogrožena angleško - ruska pogajanja. Vest, da jo angleško - ruska konfe renca pred popolnim izjalovljenjem ne v ane!o?kih in ruskih službenih krogih zanika. Kljub temu vztraja »Evening Stanrt ard» pri tem, da konferenca ne bo imela nobenepra uspeha. — Nadškof Czleplak v Rim«. V Rim je dospel iz Varšave katoliški nadškof tnsgr. Czleplak, ki je bil v Rusiji na smrt obsojen, pozneje pa pomiloščen. Pa-pož ga je Bprcisl v avdijencl. Mussollnljev pooblastlinl zakon. Iz Rima pomCajo: V smislu zakona, s katerim se ie svoječasno poverila fašistov- ski vladi popolnomoč za izvedbo uprav- York 438.75, Praga 149.50. C. maja: ZAGREB. V oteklih Je tendenca dalje zelo slaba lu Jo bil promet minimalen. — V devizah jo tendenca nespremenjena, Tečaji posameznih deviz so se neznatno okrepili radi večjega povpraševanja."Bla-ga Je bilo ua tržišču dovolj in tudi Narodna banka Jo dajala blago, večinoma devizo na Švico. Večji porast Je zabeležila deviza na Tariz. Promet jo bil srednji. Trgovalo se je največ v deviz! n« Italijo. Kotirale bo devize: Amsterdam 3002.5 do 3032.5, Dunaj 0.1126 do 0.1146, Budimpešta 0.10 do 0.12. Bukarešta 40 d« 43, Italija izplačilo 359.85 do 862.85, čel 359 5 do 362.5, London izplačilo 352.25 do 355.25, New-York ček 79.8 do 80.8, Paril 5^0 do 525, Praga 235.5 do 238.5, Švica 1431 do 1441, ček 1429.5 do 1439.5; va. luto: dolar 78.875 do 79.875, aK 0 dn 0.1135, francoski franki 0 do 515, leji 38 5 do 40.5; elekti: Trgobanka 40 do 42, Eskomptna 131 do 133, Poljodclska 22.3 do 23, Kreditna 139 do 140, Hipotekama 64 do 66, Jugoslavenska 117 do 118, Ljub> ljanska kreditna 235 do 0, Praštedions 915 do 920, Elno 130.5 do 137.5, Slavonska 120 do 124, Srpska 140 do 141, Eksploa« tacija 0 do 127.5, Sečerana Osijek 1115 do 1135, Isis 55 do 50, Narodna šumska 100 do 102, Nihag 110 do 115, Gutmann Sod do 890, Slavonija 91 do 95, Strojne 0 do 202, Trbovlje 515 do 535, Union 720 dd 750, 7 odst. investicijsko 66.5 do 67.5, Vojna škoda 1-13.5 do 145. BEOGRAD. Borza radi praznika Gjur-gjevdana ni poslovala. CURIH: Beograd 7, New-York 561.50, London 24.63, Pariz 36.30, Milan 25.20, Budimpešta 0.0065, Praga 16.50, Bukare-šta 2.90, Sofija 4.12, Dunaj 0.0079125. TRST: Devize: Beograd 27.70 do 27.95 Dunaj 0.03125 do 0.0320, Budimpešta 0.02! do 0.035, Praga 65.30 do 65.80, Paril 143.50 do 144, London 97.70 do 97.90, New-Yorlt 22.20 do 22.30, Curih 396 d« 809; valute: dinar 27.75 do 28, avstrijski krone 0.0310 do 0.0820, dolar 22.15 d« 22.25, 20 zlatih trankov 85.25 do 86, uradni tečaj zlate lire 430.15. DUNAJ: Devize: Beograd 878 do 889 Berlin 16.10 do 16.40, Budimpešta 0.81 do 0.87, London 811.800 do 312.300, Milan 3174 do 3186, New-York 70.935 d« 71.185, Pariz 4607 do 4623, Praga 2080 do 2090, Curih 12.035 do 12.685; valaiol dolarji 70.460 do 70.860, funti 809.500 d« 311.100, lire 8160 do 3180, dinarji 875 d« 881, švicarski franki 12.620 do- 12.709 češk-j krone 2060 do 2080, madžarske kro ne 0.78 do 0.84; elekti (v tisočih aK)l Trgobanka 30, Hrv. eskomptna 110, Hrv hipotekama 50; Trbovlje začetno 49ft kasneje 406, Jesenice 1100, Zenica 1100 Gulmann 800, Sečerana Osijek 970, Jul* Stid 430, Anglobanlc 240, Bankverein 180 Depozitna 36, LSnderbank 3"3, Union m ZivnostenskS 800, Alpine 490. BERLIN: Beograd 5.28, Dunaj 5.89, MI' lan 18.95, Praga 12.40, Pariz 27.23, London 18.455, New-York 4.19, Curih 74.81 LONDON: Beograd 352, Berlin 18»-, Pariz 67.05. Rim 97.37, Curih 24.63, Ne* Rim jo peklensko brozdno, kjer pre- ne in davčno reforme, bi morala vlada | NE' stolnic hudič kot načelnik vse pohlep-i do konca meseca marca t. 1. poročati 2t.87, nosti in proda ia dobrine, ki jih je pri- 1 parlamentu, kako je uporabila podeljeno , 1782, NI5W-Y0RK: Beograd 124.75, Berli« London 439.12, Pariz 662, Curll Rim 452, Dunaj 1412, Praga 294. Pravo Schichtovo milo z znamko Jelen" * iic,lt prihrani čas in denar. Zadostuje, ako s Schlditovim milom samo enkrat po perilu potegnete tam, kjer morate z navadnim milom trikrat. Naši Kraji in Plakati za tujski promet po Sloveniji Zveza za tujski promet v Sloveniji (Tourist Office v Ljubljani) jo izdala troje velikih plakatov po slikah in risbah akad. slikarja prof. Saše Šantla. Plakat« na umetnost sc je razvila pri nas šele v poslednji dobi in je za vzgojo okusa prav posebnega pomena. Tudi pri nas se jc konečno začelo kritično motriti pla« Icate, ter so tipografske in slikarsko za« hteve glede lepakov vedno strožje. Tudi plakat govori o naši estetski kulturi. Te« ga se polagoma zavedajo vsaj nekatera naša podjetja, in velesejmski urad je razpisal že dve tekmi za najboljši umet« aiSki plakat. Napredujemo! Zveza za tujski promet v Sloveniji je pravkar izdala v štirih jezikih (sloven.. Ješ., hrv.-srb. in nem.) zdaj troje lopa« kov v večbarvnem tisku za Bled, Bohinj in Kranjsko goro ter za Rogaško Slatino. Upaki so prav čedni ter delajo čast slikarju Santlu in založbi. Brez bojazni, ia bi ž njimi kompromitirali svoj estet« tki okus, pošlje Zveza lahko te plakate po svetu. Kot izvrsten krajinar se odlikuje S. šantel z vsemi tremi lepaki. Blejski pla« J;at kaže v ospredju slovensko zdravo dekle v narodni noši, veslajoča po sve« tlikajoči se jezerski gladini; v ozadju sc dviga jezerska cerkev, še globlje zadaj blejski grad in Bled, v dnu se dvigajo snežniki s Stolom, nad vsem pa se hoči nebo kakor v jutranji zarji. Tudi narod« Di motiv (šopek v majoliki), ki ga vidi« mo tolikrat po gorenjskih hišah, je zelo tnačilen in učinkuje apartno. Perspekti« ra je izborna in v rahlo meglico utap« Ijajoče se ozadje kaže izvrstno opazo« vanje »kinča nebeškega*. Prav tako eleganten in v barvah oku« sen je plakat za Rogaško Slatino. Sre> dina predstavlja zdravilišče z daljnim pogledom preko bujnih gozdov, holmov in hribov, ki nudijo letoviščarjem krasne razglede. V četverih lunetah sc vidijo glavna, posebno zanimiva zdraviliška po« slopja. Dočim je blejski lepak v rdeči, modri in zeleni barvi, je slatinski v tem« nozeleni, črni in rumenkasti ter učinku« jo prav noblesno. Tudi narodni motivi (nagelj, srce in stiliziran cvet) so upo« rabljeni z okusom. Morda najlepši plakat je bohinjski in kranjskogorski. Sinja modrina bohinj« skega jezera in njegovega pogorja, zele« no šume, na skrajnem obzorju goriški snežniki, bleščeče zrcalo jezerske gladi« nc, cerkvica sv. Janeza: razkošna slika. Tudi tu je perspektiva zadeta. Spodnja slika kaže v svetlo in temnozeleni boji, v svetlo in temnomodrih nijansah veli« častni panorama kranjskogorskih gričev, 50r, pečin in snežnikov efektno, a resnič no lepo. Stilizirani cvetlični in listni na« rodni motivi prilegajo harmonično. Gotovo je, da so ti lepaki doslej naj« lepši, po obliki in izvršitvi najdovršenej« Si ter vredni svoje vsebine in svojega namena. Redukcija pri ljubljanskem gledališču V zvezi s krizo, kl Je nastala pri za-frebškem Narodnem gledališču, sc širijo po mestu govorice, da je tudi naše ljubljansko Narodno gledališče prišlo v težak položaj. Po novem budžetu bi imela gledališka uprava dohodke, kl so v proračunu predvideni odvajati državni bla-sajni ln le višek bi sc smel poleg kreditov, ki so v proračunu predvideni, porabili za vzdrževanje gledališkega obrata. 5 tem je prizadejan našemu odru občuten udarec: neizogibne so postale redukci/c personalu, povrh pa zahteva, kakor čujemo, prosvetna uprava tudi redukcijo obrata na ta način da v prihodnji se-toni drama in opera igrata vrstoma pod eno streho (v sedanjem opernem gledališču). Ta vest Je v krogih ljubiteljev naše dramatične In muzlčne umetnosti vzbu dlla veliko vznemirjenje In splošno se Izraža bojazen, da bl s takim ukrepom bili hudo prizadeti bitni interesi Narodnega gledališča, ki so ob enem naši splošni kulturni Interesi. Od režiserskega kolegija naše drame smo prejeli dopis, kl dobro utemeljuje potrto lastnega dramskega doma. Režiserski kolegij piše: Slovenska drama je zadoblla možnost razvoja šele s tistim dnem, ko se je preselila v lastno poslopje. V tem poslopju ie drama pričela svoj razvoj, kl ji je bil onemogočen desetletja, in to baš Iz vzroka, ker je bila prisiljena deliti čas in kraj z opero, in Je vedno In vselej ostala, sicer neopravičeno in nenaturno na drugem mestu. Umetniški nlvfl drame In s tem celokupna slov. dramska umetnost raste In pade z svobodnim gibanjem v lastnem domu. Drama, oziroma njen poset raste od scxonc do sezone In to Je dokaz, da je Institut danes nujna in dragocena potreba. Amputacija te umetniške ustanove pa bl bila torej kulturen greh. Dramsko gledališče dokazuje v svoji petletni zgodovini odkar deluje v lastni hiši, svoj umetniški In pa tudi svoj gospodarski razvoj. Drama krije potom svojega dela svoje denarne potrebe ln rabi v dosego ravnovesja le neznaten del državne subvencije. Ker torej drama kot zavod in podjetje ne tira Narodnega gledališča (opere in drame) v denarne neprillkc, ne vidimo prav nobenega vzroka, ki naj bl opravičil njeno umetniško upropaščanje. Povdarjamo še enkrat, da je stalo ogromno truda bodisi članstva, bodisi upravo in bodisi publike, da je zavod začel pravilno dihati ln dosegel dostojno In vsega razvoja sposobno višino. Slovenski ansambel opravlja svoje delo z veseljem In ne želi drugega, da mu ostane v nadaljo ista možnost razvoja In da so njegove naloge odgovarjajoče razvoju vedno večje In lepše. Drama naj torej ostane tam kjer ji jc dana možnost nadaljnega razvoja in naj se ie ne preganja iz lastne hiše. Mero-dajnim činiteljem naj bo jasna zavest, da bi ta akcija, ako bi sc res Izvršila, zasekala v naše kulturno (elo globoko rano. Sobotni Slavcev koncert v Uničim Popularno pevsko drušlvo »Slavec* je v soboto zvečer proslavilo šliridesetlet-niro svojega obstoja z velikim, resnim koncertom. Sodeloval je popolen orkester muzike dravske divizije pod vodstvom kapelnika 5. dr. Čcrina. Izvajal je z znano rutino in eltsnktnosljo uverturo k Smetanovi operi čLIbušn;- in pompozni »Marelic slavo P. J. Cajkovskegn. Zlasti druga točka je izzvala viharne aplavze. Solospevo s spremljevnnjem klavirja sta pela naš slavček ga. Lovšetova in mojster pevec g. Betetto. Prva se je spomnila redko izvajanega bisera L-ijovi-čeve muze 'Zunaj na rahlo sapica piha*, odkrila nnm je nežno in ljubko pesmico Brnobičevo »Jutro* ter Gličrejev colo-spev 'Mi plovemo*, v mehkih barvah ss kopajočo skladbo. Priljubljena in uvaže-vana solistinja je žela prisrčno pohvalo in je morala zadnjo skladbo na burno zahtevo poslušalcev ponoviti. G. Betetto je s svojim krasnim glnsom, globokim razumevanjem in presenetljivo muzikalno inteligenco zapel tri rusko pesmi: arijo Sobakina iz 'Carjeve nevesto in dve sijajni pesmi Rahmaninova 'Gospod je vstal* ter 'Modrost ni cilj». Vtisk teh pesmi je bil velik, mojster pevec je bil počaščen z zasluženim priznanjem. Moral je ponavljati. Oba solista je delikatno Bpremljal g. II. Svetel. Z radovednostjo smo čakali na nastope »Slavčevega* pevskega zbora, kl si Je bil nadel težavno nalogo . Brnobičevi »Jadna draga*, »Mesečina*, preprosti pesmici, komponiranl v jugoslovanskem narodnem duhu, ter živahno Gerbičevo 'Žitno polje* so nam bile znane že z zndnjega koncerta . Adamičeva mogočna, dobrim zborom namenjena, zaradi večkrat se ponavljajočega srednjega doln nekoliko enolična skladba zahteva od zbora intonnčne sigurnosti, izrazite dinamike in zlasti na koncu veličastnega prednašanja. Pevski zbor «Slavca» je zahtevam dokaj ugodil. Z izpustitvijo kvarteta si je težko nalogo seveda olajšal. Zbor je močan (okoli 00 pevcev ln pevk) v basih najboljši, v tenorjih šibkejši, v sopranih in altih nekoliko rezek. Konslatirati pa moramo lepo disciplino, njegovo marljivost in trudaljubivost, odločno stremljenje po dovršenem izvajanju. Zbor je s temeljitim študijem začel šele pred kratkim, zato zasluži za uspešen nastop našo odkritosrčno pohvalo. Usoda mu fa naklonila v prof. Bmobiču izvrstnega pevovodjo. Na sporedu sta bili dalje dve večji deli s spremljanjem orkestra: St. Premrla »Sojnčnn pesem sv. Frančiška*, v kateri stn solopartije za sopran ln bas umetniško popolno podala ga. Lovšetova in g. Betetto ter istega skladatelja 'Jugoslovanska himna*. Bali smo se, da bosta obe skladbi za pevski zbor 'Slavca*, ki ni še izvajal večjih del z orkestrom — trd oreh. Absolviral Je pa svojo nalogo s presenetljivo sigurnostjo. Koncert je bil nekoliko predolg; če bi bilo društvo nekaj ločk izpustilo, bt si bilo prihranilo stroške, katerih si je s prireditvijo ilak dovolj nakopalo. Žalostno se nam je pa zdelo,' da občinstvo ni po zaslugi uvaževalo 'Slavčevega* slavnostnega koncerta. Društvo, ki ima za probudo slovenskega naroda ln gojitev naše pesmi ogromne zasluge ln ki je bilo s svojim sodelovanjem na narodnih prireditvah vsakomur radevolje na razpolago, bi bilo pač zaslužilo natlačeno polno dvorano. Iv jubileju so na koncertu čestitali za Zvezo slov. pevskih zborov gg. predsednik M. Hubad, podpredsednik dr. A. švigelj in pevovodja Z. Prelovcc ler so 'Slavcu* poklonili velik venec s trobojnicami. V imenu pevskega zbora »Sloboda* iz Zagreba in 'Saveza hrvatskih pevskih zborov* pa jo izrazil čestitke iu poklonil venec g. Wagner. Venec je prejel v priznanje tudi pevovodja gospod Brnobič. —a. Furija ljubosumnosti Ljubljana, 6. maja. Danes popoldne se je odigral na Dunajski cesti nedaleč od kavarne »Evropa tragikomičen prizor zakonske ljubosumnosti, katerega preddogodek ie bil nastopen: Malo poprej je glavna povzročiteljica prizora, gospa P. skrajno razburjena stopila v pisarno neke ljubljanske firme ter planila nenadoma v tamkaj uslužbe-no strojepisko, jo pričela suvati I11 puliti za lase, češ, sedaj tc pa imam, ti si tista Ida. Toda Ida ni bila Ida, pač pa se je neznane ženske silno prestrašila, misleč, da ima opravka z blazno žensko. Ogroženi strojepiski so priskočili takoj na pomoč nameščcnci firme, zgrabili napadal-ko, jo po trdem boju ukrotili ter jo postavili na precej »nckavalirski« način na ulico, kjer je še ne baš z najlepšimi besedami psovala namišljeno Ido, češ, da zapeljuje njenega moža. Nato se je napadalka gospa P., katere soprog je bi! svoječasno ravnatelj nekega mariborskega podjetja, podala po Dunajski cest! — in usoda je hnteh, da ii jc prišla baš žrtev v podobi njenega moža nasproti. Jeza ii je ponovno vzplam-tela In naskočila jc moža, ne ozirajoč sc na številne pasante ln ga podrla na tla, kjer je nežni spol prcccj prevladoval nad močnim. Seveda se je napravila v hipu okrog borečega se zakonskega para velika gnječa radovednežev. Se celo tramvaj je moral obstati, ker so pouličnih senzacij željni In radovedni ljudje skoro drug preko drugega skakali z njega. Prizoru je morala napraviti konec policija, kl je zakonski par razločila ln s! zapisala imeni. Tragikomcdlje pa še s tem nl bilo ko-ncc. Skrajno razburjena žena se jc podala nazaj v pisarno dotlčne firme, kjer je obdolževala svojega moža nezvestobe in ponovno grozila omenjeni strojepiski, kl si Je od prejšnjega strahu komaj nekoliko opomogla. Namišljena zapeljivka njenega moža je skromna In mirna In ker ji nl Ida ime, je verjetno, da si je ljubosumna žena izbrala nedolžno žrtev. Oospa P. Je v pisarni postajala ponovno nasilna In je kričala: «Cc vaju dobim kje skupaj, vaju bom kar s sekiro...« Na take In še mnogo hujše Izbruhe jc moral zopet Intervenirati stražnik, kl ic besnečo ženo šiloma odslovil lz pisarne. Zadnje dejanje tragikomedijc pa se bo odigralo pred sodiščem, kjer bodo gospo P. poučili, da po zakonu tako Iskanje zadoščenja nl dovoljeno, in to tudi v slučaju, da bi Ida bila res tista ... Ida. Dopisi DOL. LOGATEC. V pondeljek popoldne smo spremili k večnemu počitku našega nepozabnega bivšega žu]>ana in občinskega odbornika, Josipa Smoleta. Veličastni pogreb je najboljši dokaz, kako visoko spoštovan in priljubljen jo bil pokojnik. V sprevodu sta korakali zastopstvi dolenjo- in gornjologaškega ob-!črnskega odbora. Poleg velikega števila domačinov je spremilo pokojnika na ' njegovi zadnji poti tudi več odposlanstev iz okoliških občin. Prihiteli bo gasilci iz Vrhniko, Žirov, Dobračevcga, Planine, Laz, Hotedršice ter iz Zg. in Sp. Logatca, da izkažejo tolikoletnemu načolniku poslednjo čast, žalnega sprovoda sc jo udeležil tudi logaški Sokol v kroju. Domačini so prav lepo zapeli tri žalostinke. CERKNICA PRI RAKEKU. V nedeljo dne 4. maja jo prispel v Cerknico član razmejitveno komisije, g. polkovnik Fanta Draškič. V spremstvu gg. častnikov, župana g. Obreze, podžupana g. Kasteli-ca in šc nekaj drugih občinskih odbornikov, 60 je podal g. polkovnik do Cerkniškega jezera. Tu so si, vozeč po čolnih, ogledali glavno požiralnike, ki bi z definitivno mojo, kakršno si jo želi namreč Italija, pripadli njej. G. polkovnik si jo ogledal ves okoliški toren Cerkniškega jezera kakor tudi vso gozdove in pašni-ko ter obljubil, da bo pred razmejitveno komisijo skušal ta za nas tako važen dol mejo ohraniti nam. Za njegovo zanimanje in prijazen poset se g. polkovniku najlepše zahvaljujemo. SELCA. Na selški pošti je bil okoliški pismonoša pred kratkim premeščen, na njegovo mesto pa jo prišel naslednik z dnevno plačo 11 Din 25 par. Obhoditi ima vsak dan 7 do 9 ur po hribih. Čakal je na povišek, a zaman, nakar je pustil službo. Ljudstvo, šolska vodstva itd. so sedaj brez pošte. Prosimo poštno ravna-teliatvo, da zadevo čimprejo uredi. POLJANSKA DOLINA. Napredno in narodno zavedno Poljansko dolino jo po-setilo v nedeljo več sto Orjunašov iz Ljubljane in celo Gorenjske, da prisostvujejo slavnostnemu razvitju prapora domače Or.iune. Zastave in slavoloki so pozdravljali žo od daleč na vozovih, avtomobilih in bicikljih prihajajočo goste, krepki in zavedni kmečki mladeniči pa so jim navdušeno mahali v poydrav. V imenu Poljanccv jo imel nadučitelj g. Lovro Perko na zbrano nacionaliste krasen nagovor, nakar jo predsednik oblastnega osrednjega odbora, inž. Kranjc v jedrnatih besedah očrtal pomon in vzvišene cilje nacionalističnega gibanja. Nav-dušenjo je bilo velikansko in jo prispelo do vrhunca, ko je krenil po razvitju pra-ipora mogočen sprevod s šestimi prapori in godbo na čolu proti Gorenji vasi. Tudi zabava v Sokolskem domu jo poteki« v največji animiranosti. Poljanska dolina jo v nedoljo pokazala, da živi v njej duh velikega rojaka dr. Tavčarja in da ostane neomajna v ljubezni do nateg« troimonoga naroda iu s težkimi žrtvami priborjene svobodo. LITIJA. Občni zbor litijske podružni. co Slov. plari. društva jo preložon od 11. na 25. maja. Vršil so bo na prijazni Sv. Gori. Dohod od vseh strani okrog; 11. ure. TRBOVLJE. K proslavi 1. maja je ša omeniti, da si jo slavnostni govornik komunistov Sedcj iz Ljubljane izbral za svojo govorniško tribuno corkvene stop-njice. Zastopnik cerkve mu tega ni za-branil, akoravno jo hotel nekaj dni preje zabraniti par poslovilnih nedolžnih besedi ob grobu Sokola Fran Žaka mlj. Cerkveno stopnjico so istotako cerkvena last, kakor pokopališče, a manjkalo je korajžo. Gospod sodrug pa se ni izka« zal posebno hvaležnega za to dobroto, ker je zmetal vso v eno vrečo; zabav, ljal jo čoz Orjuno, socialpatrlote, kakor čoz cčrnosuknjarje« (njegov izraz). No vemo, kaj poreko ljubljanski »črnosuk-nježi«, ki so v občinskem odboru v tesnem objemu s komunisti, katerih član je imenovani Sedej. Seveda Ljubljana ni Trbovlje! BLANCA. Dno 27. aprila in 4. maja sel jo vršila tu šolska prireditev. Šolska mla dež jo vse točke iv.borno izvedla in pokazala, kaj premoreta vztrajnost in požrtvovalnost njenih vzgojiteljev - učit«, ljev. Blančanl smo bili naravnost presenečeni. Žolimo g. nadučitelju šo mnogo uspeha in upamo, da na« v kratkem zopet iznenadi n kako podobno prireditvijo. ŠMARJE PRI JELŠAH. Na belo nedeljo dno 27. aprila je priredila tukajšnja čitalnica v prostorih hotela »Hali-jan» veseloigro v treh dojanjih »V Ljubljano jo dajmo!« Prireditov jo bila z ozi«, rom na deževno vreine dosti dobro obiskana. Pod vodstvom gdč. Zinke Lov-rečevo jo zapol najprvo moški zbor »Vasovalca« in »Oj Doberdob«, nato pa mešan zbor «Njcga nl« tor koroški narodni «Spov ptice pojo« in »Pojdem r ruto«. Pevci so želi navdušen aplavz in pri« znanje. Presenetil nas jo zlasti nov tenorist g. Furlan iz Maribora. Igra Jo nudila mnogo smeha in neprisiljene zabavo. Igralci so rnšili vloge brez Izjeme vsi prav dobro. Največji original je bil seveda GaSpor (dr. šumonjak). On in njegova žona Rot.ija (gdč. Silva Gradtova) sta ustvarila tipičon par, ki jih cclo na mostnih odrih ie redko vidimo. Naivna Marico jo s svojo nožnostjo in graciozi nostjo izborno podala gdč. Mulojeva. Dr, Snoja jo prav dobro pogodil g. Stupica,' zdel sc nam jo za vlogo doktorja in že< nina lo premlad. Naravnost briljirala pa jo.Neža (gdč. Zinka). Star profriganec in( humorist jo bil Pavle (g. Oblak). Notar! (g. Bevc) je bil rosen, a vondar uljudonl birokrat. Zahvaljujemo so čitalnici ln nje* nemu agilnemu predsedniku za to prire-' ditev, zlasti pa ljubki gdč. Zinki za njeno požrtvovalnost pri podučevanju petja ter želimo, da nas naši igralci in pevci v doglednem času zopet razvescle. DOLNJA LENDAVA*, To tisoč letih jo stopil dne 2. maja na prekmurska tla zopet slovenski škof dr. Karlin. O priliki birmovanja bo odhodil celo Prekmurje. Njegov sprejem v Dolnji Lendavi je bil svečan. Na železniški postaji ga jo pozdravil okr. glavar g. Lipovšck, vojaška godba in 40 jczdecev na konjih. Pred cerkvijo so ga pozdravili vsi zastopniki javnih oblasti, ki so mu bili tudi predstavljeni, v cerkvi ga jo sprejela in pozdravila duhovščina. Vsekakor jo njegov prihod v Prekmurje za tukajšnji slovenski živelj zgodovinskega pomena. Po najnovejši odredbi dr. Karlina je od sedaj naprej vsako nedeljo slovenska služba božja. Kot prava slovenska korenina lahko s svojimi odredbami in navodili veliko pripomore k nacionalizaciji Prek-murja. Pokazal je takoj, da jo vreden naslednik škofa Metoda. Razumljivo je, da gotovim dovžikam njegov prihod nl po godu, pa se bodo tudi temu privadili. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska opera. Sreda, 7.: »Carjeva nevesta«. F. Četrtek, 8.: «Faust». Gostuje g. Roman Lubineckl. E. Petek, 9.: Zaprto. Sobota, 10.: »Madame Butterfly». Gostuje g. Roman Lubnecki B. Nedelja, 11.: .Gorenjski slavček«. Ljudska predstava. Izv. Pondeljek, 12.: »Carjeva nevesta«. D. Ljubljanska drama. Jreda, 7.: «Ana Karenina«. B. Četrtek, 8.: »Cezar in Kleopatra«. D. Petek. 9.: Zaprto. Sobota, 10.: »Izgubljene duše«. Premlje-ra. Izv. "edelja, 11.: »Izgubljene duše«. Izv. Šentjakobski oder v Ljubljani, četrtek, 8,: »Lokalna železnica«. Celjsko mestno gledališče. Sfibola, 10. ob 16.: «Sncgulčica». Mladinska predstava. Mariborsko gledališče. Sreda. 7.; »Cardaška kneginja«. C. »Carjeva nevesta* danes na F. Abo- Oente Nar. gledališča opozarjamo, da se locoiSnia omerna oredstava »Carjeva ne? vesta* pojo za abonma F., kar naj p. n. občinstvo blagovoli uvaževatl. Mariborsko gledališče Kalmanova opera 'Kneginja čardašn* je pri sobotni premijeri in nedeljski ponovitvi doživela pod ognjevito taktirko gospoda Mitroviča in razkošno režijo gospoda Bacbmana nenavaden uspeh. Oba večera je bilo gledališče do zadnjega kotička razprodano. Vzhičena publika je prirejala sodelujočim burno ovacije in zahtevala ponovitev večine nastopov. Gospod ravnatelj Mitrovič, ki je opereto dirigiral na pamet, je 'udi tokrat pokazal, da imnmo v njem izborno m strokovno temeljito naobraženo moč. Opereto je vestno naštudiral in jo je pri obeh predstavah vodil 8 takim ognjem, da je prišla divja romantika ogrske glasbe, tukaj pomešana s srbskimi motivi, do popolnega' efekta. Gospod Mitrovič nnm daje pro porsona vedno najboljšo in zahteva to tudi od vseh sodelujočih. Tokrat je našel posebno izdatno podporo v rnfiniranl in vešči režiji gospoda Kurta Bacbmana. Pod vodstvom poslednjega je vrgel odor raz sebe neokretne malomestne forme in so je kretal z lahkoto ln eleganco cesarskih ln kraljevskih mest. Frak in svila sta povečala bakonalno razpoloženje nočnih zabavišč. Kostumi in kulise bi delale čast ludi velikemu mestu. Naslovno vlogo operete je pela in igrala s priznano tehnično dovršenostjo gospa Mitrovičcva. Kot temperamentna Silva je bila oba večera središče burnih priznanj. Premijera ji ja prinesla obilo šopkov. V zakoncih Mitrovič ima naše gledališče dve fundamentalni sili. Kneza Edvi-na je z oristokrntično eleganco pel in igral g. Skrivanič. Bil je ognjevit in strasten kavalir. Več ali mnnj omejenega grofa Bonyja je dobro posnel g. Hnrasto-vič, ki jo s svojo posrečeno karikaturo dosegel pri publiki salvo smeha in priznanja. Gdč. Lubejeva nas jo kot Stnzi vss'i presenetila. N-stopila jo namreč prvič v večji vlosd 11 nam s svojim lepim, dovoli močnim glnsom in dobro igro obeta za bodočnost upoštevanja vredno moč. Feribočija je odljrnl g. Urvnlek s splošno priznano pevsko in igralsko rutino. Tak > ustvarja -le vešč in uglajen strokovnjak. Gdč. Petkova in gospod Rasberger sta bila tipična fevdalca ter sta ohraniln v igri in maski aristokratičen dekorum. Pr.-v dober je bil v obeh vlogah g. Sly-binšek, posobno posrečen jo bil njegov pijani in zanikarni notar kakor tudi gg. Kokot, Tovornik in Cilcnšek v njih manjših vlogah. Zbor Je bil v igri vseskozi gibčen in živahen, v pevskem oziru vedno na mestu in mu jo vi leti, dn so na odru vžlvlja. Prepričani smo, da bo dovršena | uprizoritev tudi v bodoče privabila v gledališče obilo poslušalcev. C— —e. L ...........* - Ljubljansko gledališče pojdo gostovat v Beograd? Beograjski dnevnik 'Vreme* poroča da bosta ljubljansko in beograjsko gledališčo gostovali v Beogradu, od-nosno Ljubljani. V Ljubljani se o tem še nič no ve. Žonski ilior državnega ženskega učiteljišča v Mariboru pride v soboto, dne 17. t. m. v Ljubljano ter priredi isti večer ob 8. uri v Filhnrmoničnl dvorani koncert s islim sporedom, kakor ga je vršil I v soboto, dne 3. t. m. z najlepšim uspe-1 bom in prt razprodani GStzovi dvorani v ' Mariboru. Vstopnice bodo od ponedeljka 1 daljo v predprodaji v Matični knjigarni. V petek, dne 9. t. m. se vrši instrumentalni in vokalni koncert Glasbeno 1 Matice v Unlonski dvorani. Vokalni dol ! izvaja pevski zbor Glasbene Matice in se-! stoji lz zgolj izvirnih slovenskih skladb, povečini najnovejšega dntuma. Adamič je zastopan s svojimi štirimi najnovejšimi mešanimi zbori (Molilov pastirčkov, Narodna, Igra na nebu, Vijoln). Marij Kogoj ima dva otroška zbora in en mešan zbor. Izmed Pavčičevih zborov se poje mešani zbor 'Ce rdeče rožo zapade sneg*, od Ravnika pa moški zbor »Kam si šla mladost ti moja*, Premrl jo zastopan i otroškim zborom 'Rože za Marijo*. Iz Lajo-vlčeve zakladnice je vzel tokrat zbor njegov moški zbor 'Breza ln hrast*, otroška zbora, 'Deta jezdi nn kolenu* ln »Nagajivim* ter mešani zbor »Zlato v Blatni vasl». Pretežna veČina skladb se izvaja prvič. Kompozicije stavijo nn zbor naravnost velikanske zahteve. Po nrosramu so- deč, bo ta koncert najbrže višek letošnja sezone. Vstopnico v predprodaji v Matični knjigarni. XII. mladinska predavanje. V nedelje 11. maja so vrši v Unionskl dvorani zadnje mladinsko predavanjo v letošnji sezoni. Na Bporedu je celotni simfonični ciklus Bedfiha Smetane «Ma vlast* (Moja domovina), katerega Izvaja orkester. Narodnega gledališča v Ljubljani pod vodstvom kapelnika Balatkc. Uvodno be-sebo o skladatelju in o ciklu govori skladatelj Emil Adamič. Mladino opozarjamo na to predavanjo prav posebno. Sporedi' se dobivajo v Matični knjigarni. Mladinsko predavanje jo namenjeno izključno Io mladini. XXIX. intimni večer nrvatskoga glasbenega zavndn v Zagrebu so jo vršil v petek 2. maja ln jo imel na sporedu Iri komade, katere je izvajal zagrebški kvartet Arftnyi: SchSnbergovo »Svetlo noč*, \Volfovo »Italijansko sercnndo* ter Mallplerljeve »Rlspelte o strambottes. P-l tnbergova »Svetla noč* je pisana za sekstet, pri knterem sta sodelovala Jos. Novak z violo in Milovan Ačimovič s čo-lom. Kritika enodušno izjavlja, da je ta nastop zagrebškega kvarteta prekosil vsa njegova ostala dosedanja izvajanja. Ruski koncert r Zagrebu. Zagrebško rusko pevsko društvo »Intelektualci* pripravlja več koncertov, od katerih bo prvi posvečen ruskim zborovskim skladbam lu se bo vršil 13. maja s sporedom, ki bo obsegal kompozicijo Grodškega. Aklmen-, ka in Grečftulnova, Domače vesti * Kralj ln kralji™ protektorja zagrebškega sokolskega zlela. V dneh od 15. do 17. avgusta se vrši v Zagrebu poltri.jmski sokolski zlet. Na prošnjo pripravljalnega odbora 6ta kralj ln kraljica prevzela pokroviteljstvo ter so osebno udeležita zlota. * češka odlikovanja za rumunskega kralja in ministre. Predsednik češkoslovaške republiko Masaryk jo podelil ru-munskemu kralju Ferdinandu red Belega orla prvega razreda za vojnSke zasluge, ministrskemu predsedniku Bratianu, zunanjemu ministru Duci in ministru kraljeve hiša Misu pa red Belega leva I. razreda za civilno zaslugo. * Zadeva premeščenih uradnikov v oddelku za socijalno politiko je, kakor nam brzojavliajo iz Beojrrada, tia intervencijo demokratov povoljno arejenn. Premeščeni uradniki ostanejo oa svojih mestih v Ljubljani. * Prihod prol. dr. Poje Ra lomrljevlč« r Beograd. V Beograd je prispel naš, slavni pedagog in profesor na new-yor-| škl univerzi dr. Paja Radosnvljevič, avtor večjega števila znanstvenih del. Prišel je ■ iz Dubrovnika, kjer je bival dalj časa.; V Beogradu ro ga sprejeli na kolodvoru j zastopniki univerze. * lz državne službe. Na podlagi zakona; o uradnikih in ostalih državnih nameščencih so reducirani: dr. Voiteh Strnad, policijski komisar v Mariboru; Božidar Budin, vladni kanci is! pri okrajnem gla-| varstvu v Lo atcu in Josip Hvale, vladni kanclist pri velikem županstvu v Ljubljani. * Uspisobljenostnl izpili za osnovno in me-fansko šole na drž. moškem ufitolji-šfu v Ljubljani so se vršili pod predsedstvom ravnatelja A. Doklerja v času od 25. nprih do 5. maja. Usposobljeni 60 bili: I. za meščanske šole: Keruc Leopold, S. Bahoveo Helena. S. Marinko Frančiška (III. skupina), H. Blejee Marija (z odliko), S Celcstina Ljudmila (z odliko), Prekuh Josipina iu Vidmar Marija (L skupina), S. Rozman Marija (II. skupina). II. za esnevno šolo: Milnn Deško-vid, Alojzij Dolinšek, Karel Fakin, Anton Flegar, Friderik Ilegler, Ivan Jarnovič, Rudolf Kavčič, Franc Košca, Gustav Kra-ševec, Mirko Kregelj, Josip Lekše, Franc Logar, Franc Mervar, Vladisiav Mlekuž, Milan Pavlovee, Franc Peček, Avgust Pe-trišič, Ciril Pivlt, Vaclav Požar, Srečko Sekirnik, Franc Šporn, Aleksander Domin-ko. — Marija Bežek-Mahoreič, Seralina Dacar, Josipina Erkrr, Vida Frellh, Ana Gradišar, Franja Grohr.r, Marija Hočevar-Tiegl, Ptaša Horvat, Valerija Hrovat, Marija Iglič, Barbara Janežič, Sonja IClovar, Marija Kramolč-Vyronrek, Ana Kren, Angela Kunstler, Lea Mayer-Kaisersber-ger, Jožica Perme, Anka Podboj, Draga Podboj, Elza Podboj, Vida Podreberšek, Helena Rom, Bogdana Rupnik, Alojzija Rus, Valerija Sevnr, Albina Skok, Antonija Škerle, Ana šubic, Marija Ulilif, Mira Urli, Verena Vodušek, Berta Zrimec in Marija Žagar. — III. Posebno izpite so napravili: a) iz i alijaaščine: Angela Cešnovar, Ivana Dekleva, Helmut Galla-tia, Angela Legiša, Mirila Slokar io Jelka Vrlschcr (z odliko) b) iz srbohrvaščine za meščanske šele: Bogomila Benedik,' M. Benedik, S. Mar. Plevel (z odi.), M. Ra-dič-Bedekovič in Ljudmila Sirnik. — Re-1 probirana sta bila 2 kandidata, med izpi-' tom so odstopili 8 kandidati in 8 kandi-datinje. * Smrtna kosa. V Gradcu je umrl predvčerajšnjim bivši veterinarski svetnik, g. Martin Jelovšek v starosti 70 let. Pokojnik je bil eden glavnih sotrudnikov tamkajšnje Kmetijske družbo zlasti za slovenski del Štajerske. — V Pekrah pri Mariboru je umrl prošlo nedeljo po dolgotrajni bolezni tamkajšnji veleposestnik g. Anton Robič v visoki starosti 80 let. Pokojnik je bil stara narodna korenina ter dolgo vrsto let tamkajšnji župan. -— V Ljubljani je umrla ga. Apolonija Štru- Gostovanjc zagrebškega igralca v Beogradu. G. Josip Papič, karakterni igralec zagrebške drame, gostuje 8. t. m. | v Beogradu, kjer nastopi v naslovni vlogi Balzacove komedije ?Mercndet». Papič jo j praznoval let03 251etnico svojega gledališkega delovanja in je rodom Beograjčan. Ličarjev koncert v Sarajevu. Naš rojak pianist Ciril Ličar, prolcsor na zagrebški Glasbeni Akademiji, je v ponedeljek zvečer koncertiral v Sarajevu. Tz-vajrl je kompozicije Bacha, Francka, Brahmsa, Liszta in Smetano. Novitete beograjskega gledališča. V Beogradu pripravlja Nar. gledališče sledeče novosil: Shnkesieare: Kralj Lear; Aleksander Ilič: Kajanje; Ivo Vojnovič: Maškarato ispod kuplja; narodna igra cPotera* opere: Fra Dinvolo, Pikova dama, Lohengrin, Miloševa ženilev, Suton in balet Kopel i ja. Beograjsko povsko društvo, z ofici Jelnim naslovom tBeogradsko pevačko društvo* se poda letos septembra meseca na pevsko turnejo v Anglijo, kjer bo tzvn;-1 j samo kompozicijo Slovana Mo-kranjca. Češkoslovaški kvartet Zika Je pred kratkim koncer'iral v Berlinu v Bectho-venovi dvorani ter ji dosegel pri lem največji uspeh. Na programu je imel kvartete skladateljev Ravela, Ilindemillin ln Smetane. Takoj po tem koncertu je odšel v Lipsko, kjer je žel istotako ogromen uspeli. Nemška kritika je za Zikovce vsa navdušena ter objavlja o njihovem Jtastonu nad vco lasVavp ornn^ kelj. Pogreb bo danes ob pol treh popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu. * Pisma za Rusijo. Sovjetska vlada Je obvestila naše ministrstvo pošte ia brzo-java, da jo dosedanji naziv ruske države zamenjala z nazivom a— Pogreb nesrečnega otroka. Včeraj so v Mariboru pokopali 7 letnega Imra Ibcrška, ki je po večdnevni borbi s smrtjo in v strašnih bolečinah umrl v ni deljo v javni bolnici. Poročali smo že, da je dečka ustrelil po nesreči med igro 16 letni sorodnik iz floberta v čelo. —• Dečka sta sc igrala tihotapce v zaklc« njeni sobi. Mali Imre se jc skril za za« veso in rekol tovarišu, naj ga zasleduje, nato da naj strelja na tihotapca, čc sl upa. 16 letni tovariš, ki je nekoliko du« ševno omejen, jc nato hrez nadaljnegi pomisleka pograbil flobert iz omare in sprožil proti malemu dečku, katerega je zadel naravnost v čelo. Umrli Imre j« bil lep inteligenten dečko, sin neke Mod žarke, ki je ob prevratu na Ogrskem neznano kam izginila in je živci sedaj pri svoji stari materi v Mariboru. Iz Primorja • Umor zaradi ljubosumnosti. V Od* rlci se je prošlo nedeljo odigrala krvava drama, kateri je dala povod ženska, Stotnik Bevilacqua in neki Giovanni Pia-cenza sta v ulici pod goriškim gradom zaradi neke UrSke Peganove iz Postoi-nc prišla v hud spor, kl je tragično končal. Bevilacqua je namreč mahoma po* tesnil iz žepa revolver ter ga sprožil proti svojemu nasprotniku, katerega le krogla zadela v srce. Piacenza je bil takoj mrtev. • * Radi nesrečne ljubezni. V tržaškem Boškctu se je radi nesrečne ljubezni za* strupila s karbolno kislino 20 letna služkinja Marija Maglica, stanujoča v ulici Milano. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je kmalu potem Izdihnila v bolnišnici. Zapustila je pismo, v katerem se poslavlja od svojega nezvestega zaročenca. Lastnik In Izdajatelj Konzorcij -Odgovorni urednik Fr. B r o ■ o »15 Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Vremensko Ljubljana 6 maja 1924. poročilo Ljubljana SOB nad morjem [" Kraj | opazovania ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine mm j Ljubljana . 7. 7(13 2 8 3 jug. vzhod dež 86 Ljubljana . 14. 763 8 12-8 vzhod oblačno — Ljubljana . £1. 763-4 111 H — Zagreb . . 7. — Beograd . 7. — Dunaj , , 7. 7fill 80 zapad več. obl. 4-0 - l'raga . . 7. 762 6 80 1-0 | Inomost . 7. 7031 100 brez vetra oblačno 30 V Ljubljani barometer nest temner. nižja Dunajsko vremensko poročilo: Tudi včeraj je ostalo vreme zelo spremenljivo. Iz vseh postaj javljajo dež. Na vzhod nem robu Alp jo zelo dežovalo. Davi je def.eva.ln ob Donavi ta v ororoviu. Tem- Solnce vzhaja ob 1'31, zahaja ob 19.17 peratura je na večih krajih padla pod 13 stopinj. Ra7,delitev zračnega pritiska s® ni izpremenila. Napoved za sredo; Spremenljivo in hladno. Iz življenja in sveta Razkrinkan slepar pustolovec, kl se je Izdajal za voditelja Komunistične stranke Jugoslavije ln za kurirja Jugoslovanskega odbora, samo da Je ljudem Izvabljal denar. Pred nekaj dnevi je beograjska policiji, odelenje za javno varnost, prejela od policijskega ravnateljstva v Draždanah pismo, s katerim je imenovana inštanea prosila za podatke o nekem Branku 81-tniču, sleparju in pustolovcu, ki je zapadel v roke draždanskega redarstva. Simič, kakor se je slepar krstil sam, je pred dobrima dvema mesecema prišel proko Francije v Nemčijo. Nastanil se je v mestu Eno, kjor se je pomešal mod ondotne rufke begunce. Ker je govoril izvrstno ruski, mu je bilo kaj lahko vtihotapiti so med njo. Nastopal je kot pro-tiboljševiški agitator. Rusi so mu kmalu zaupali ter mu izročali svoj denar v shrambo in na posodo. Ko je Rusom izpraznil žepe, se je Simič vrinil v nemško dražbo. Predstavljal se je za trgovca industrijalca in celo za ravnatelja neke velebanke v Berlinu. Na ta način je Izvršil ve? prevar. Prebrisani Nemci pa niso molčali kot Rusi, temveč so sleparja kmalu prijavili policiji. Simič je začutil, da postajajo tla prevroča in jo je pobrisal v Draždane, toda brez posebnega uspeha. Policija ga je kmalu izvohala in zaprla. Pri aretaciji se Je mož legitimiral s ponarejeno izkaznico. Ua bi se opral kot ilepar, je trdil, da jo voditelj komunistično stranke Jugoslavije, da jo bil komunistični poslanec v beograjskem parlamentu ln da je moral po poskušonem atentatu na kralja Aleksandra zbežati v Avstrijo. Izdajal sa je tudi za ravnatelja in lastnika največjega komunističnega lista v Beogradu. Policiji Je dalje na-tvezll, da je dolgo časa križaril po Av-»triji, Rusiji in Švici, odkoder jo odšel v Francijo. Ta pa se ni počutil dobro. Francoske oblasti so mu bile pazno za petami ter eo ga naposled ekspedirale nanj v Nemčijo. Draždansko redarstvo nI verjelo tem podatkom. Pisalo je po informacije v Peograd, ker jo že prej doznalo, da se je Simič v Ensu Izdajal za kneza Aleksandra Orlova iz Moskve. Pod tem priimkom je tudi živci med tamošnjimi Ruti in jim izvabljal denar. Beograjska policija je takoj razposlala okrožnice na vsa policijska ravnateljstva v državi in je naposled doznala, da se Branko Šimič pišo pravzaprav Ljubomlr Kikšid in da jo iz Ljubine v Hercegovini. Po došlih informacijah je tudi prišla do prepričanja, da je mož, za katerega gre, zelo opasen slepar, ki je tr goljufijah pretkan mojster, s katerim so ie imele opraviti redarske oblasti SHS. Tu te je tudi razvila pestra in karakteristična sleparjeva preteklost. L. 1916. med vojno se je Nikšid pojavil v Sarajevu. Nastopal js zelo skrivnostno. Hodil Je okoli srbskih in hrvat-tkih nacionalistov v Bosni in Hercegovini ter se izdajal za kurirja Jugoslo-renskega odbora v inozemstvu. S seboj je nosil ponarejena priporočila, s katerimi je hodil od enega do drugoga ter prosil za podporo. Kjor se Je oglasil, je imel navado oddati zapečateno kuverto, v kateri je bil listek s prošnjo za podporo. Rečeno je bilo povsod, da je pro-eilec sotrudnik Jugoslov. odbora in brez tredstev. Pisma so izzvala pri mnogih nacionalistih, katere si je slepar izbral za žrtve tvojo predrznosti, veliko začudenje. Nekateri so goljufu nasedli ter mu dali denar, drugi so ga zopet zavrnili v veri, ja imajo pred seboj agenta provokater-ja, katerega je poslala na izzivanje av-itrijska policija. Ljubomlr je kljub temu osleparil marsikaterega lahko verneža. Ko si je nabral denarja, se je podal v družbo. Začel ee jo shajati s sumljivimi ženskami ler živel z njimi ponoči in podnevi. Njegova skrovišča so bile zakotne gostilno in kavarno. Potem se je začel družiti namenoma s Srbi in avstrijskimi oficirji. Prvi so se ga zaradi drugih kmalu začeli izogibati. Tisti čas se je slepar spoznal z vdovo po nekem avstrijskem stotniku, ki je padel na boji£ču. Mož jo oBtavil ženi lepo po&ostvo blizu Sarajeva. Ljubomir se je vrinil k vdovi in kmalu je zavladala med obema lepa harmonija. Nežnost razmerja je šla tako daleč, da se je Ljubomlr naposled presolil k vdovi, katere ni zapustil mesce dni ne podnevi ne ponoči. Toda čez meseo dni se je razmerje nenadoma prrMnllo. Vdova je prodala posestvo in eo odpeljala z iztrženim denarjem na Dunaj. Ljubomir pa je še za naprej ostal v Sarajevu, kjor se jo zopet vrnil k svoji stari praksi nadlegovanja nacionalistov v imenu Jugosl. odbora. Ko pa se je nato doznalo za klub svobodne ljubezni v Sarajevu, katerega člana sta bila tudi vdova in Ljubomir, jo j« mož odkurii v Novi Sad. Hotel je policiji zmešati štreio, toda malo je manjkalo, da mu ni Izpodlotelo. V Novem Sadu jo slepar nadaljeval oglašanje pri nacionalistih s priporočilnimi pismi kot v Sarajevu. Tudi tu se mu je posrečilo speljati na led nekaj žrtev. Ko se je čutil denarno dovolj podkovanega, je zopet začol popivati po gostilnah in restavracijah. To pot si je izbral za tovariša nokega nadporočnika pri av-stro-ogrskl vojni mornarici, ki jo bil pri donavski flotilji v Novem Sadu. S tem človekom je sklenil tesno prijateljstvo. Preživel je v njegovem stanovanju nad polovico svojega časa. Nadporočnik je imel lepo ženo, brinet-ko, rodom iz Dalmacije. Ljubomir se jo sprijateljil tudi t njo in ko je moral nadporočnik nekoč za mosee dni iz Novega Sada v Beograd, se je Ljubomir kar preselil k njegovi žoni. Pozneje sta se Ljubomir in nadporočnik razšla v nepri-jateljstvu. Policija jo naposled Vendarle prišla Ljubomlrovim pustolovščinam na slod tn je začela sleparja preganjati. On pa je zbežal v Zaprob, iz Za groba pa se z b»-zovlakom odpeljal v Nemčijo, koder s« je potepal nekaj časa, dokler ni odpotoval drugam. Njegovih grehov pa se je naposled nabralo toliko, da ga tudi nemška tla niso več vzdržala. Kakor vsi njegove stroke, je NikšM prišel v roke pravici, pred katero se bo sedaj moral zagovarjati ra svoje poneverbe, goljufije in mistifikacije. Sveta podoba, ki kri pušča Tržaški listi poročajo o zanimivem slučaju, ki nazorno kaže, kako umejo pustolovci Izrabiti silno kulturno zaostaloit, ki vlada v pokrajinah Južne Italije. Južni Italijan Je namreč v verskem fanatizmu naiven do neverjetnosti. V tem Je sii-čen tu in tam našemu kmečkemu ljudstvu. Pred kratkim Je v kraju Llzzano blizu Taranta v Kalabrl.il počil glas, da teče na sliki sv. Jožefa, katera se nahaja v tamošnjl porušeni cerkvi, kri Iz desne roke. Takoj se Je zbralo ogromno število ljudi In cela vas Je začela romat! v procesiji okolu cerkve. 2ene so klale piščance, jih cvrel ter jih nosile pred sliko, da bo sv. Jožef Imel kaj jesti. In da ne bo sv. Jožef siromak, so mu lahkoverni vaščanl Jell prinašati poleg hrane tudi zlato, dragotlne In obleko, kar Je v južni Italiji zelo običajno. Medtem so nekateri razumniki, katerim sc Je posrečilo prit! do slike, ugotovili, da v resnici kaplja Ir svetnikove roke neka plava tekočina. Ljudstvo Je kar blaznelo od verskega vzhičenja. Našel se Je med tolikimi norci tudi pameten kmetlč, ki Je naznanil bližnji karablnljerskl postaji, kaj se godi. To da orožniki niso smeli nastopiti, dasl so imeli v rokah dokument, da gre samo za zvito prevaro falota, kl Jo bil v ovadbi Imenovan. Ta falot Je namazal svetnlko-vo roko z barvo na tak način, da se Je barva zlivala navzdol po sliki, medtem pa je razglasil po vasi, da je svetnik ranjen ln da mu teče lz desne roke kri. Cilj prevcianca Je bil, da pobere ves denar In vse darove ter Jo potem hitrih nog odkuri. Karabinjerii so hoteli zvitorepca zapreti, toda ljudstvo, sc je uprlo in orožniki so se morali umakniti. Zviti kmet pa ie pobral piščance, moko, zlato, srebro, prstane in oblačila, katera jo naivno ljudstvo prineslo svetniku v dar, ter io z vsem bogato založen popihal Iz kraja. Tako se je živ sv. Jožef nasitil, oblekel In še povrhu obogatel na račun duševno revnih Kalabrežev. X Z avtomobilom na Himalajo. Član tretje ekspedieije na Everest J. B. Noel se pripravlja na drzno pot, namreč z avtomobilom na 24.000 čevljev visoko goro Cumalarl, ki je eden izmed ogromnih vrhov vzhodne Himalaje. Kakor poročajo angleški listi, se misli Noel po končani ekspediclji v posebno konstruiranem avtomobilu s tankovimi kolesi peljati po gorski ccstl iz Seligurija v Bengalu skozi sotesko Jela in potem na Cumalarl. X Nov aparat za zaščito rudarjev. Rudniški oddelek notraniega ministrstva v Zedinjenih državah je odobril izdelovanje posebnih aparatov, kl ščitijo rudarje, da se ne zadušijo In zastrupijo z različnimi plini, ako nastopi nenadna katastrofa. Izdelovateljlca teh aparatov je tvrdka Mine Safety Appliances Co. v Plttsburgu. Aparat je nekak košek, ki sc pripne na usta; napolnjen je z zmesjo apnenčevega ln klslkovcga klorida ter manganovega železa, kar napravi, da se ogljik v zraku spaja s kisikom ter sc pri navadni toploti razvija neškodljivi ogljikov dvokls. Vhaianjc dima v usta ovira filter. Pri košku je priprava, kl stisne nos, da sc nc more dihati skozenj, ker io košek prirejen le za dihanje skozi usta. X Koliko je star Jackle Coogan? Znameniti junaček amerlkanskcga flltna Jackle Coogan Jc znan po vsem svetu. Tudi v Ljubljani Ima oboževateliev. Koliko je Jackle star? Pet, šest let, osem? Jackle Coogan Je rojen 26. oktobra 1909. Je torej mnogo bližji žcnltvi nego plenicam. X Čudna epidemija. V slovitem kopališču Badnu na Nemškem Je zavladala čudna epidemija, kl sicer nI tragična, pa tudi ne smešna. To Je namreč epidemija dvojčkov. V zadnjih tednih se Je ondl rodilo kar desetero dvojčkov. V kopališču krožijo dovtipi, češ da Je to nov učinek znamenitih badensklh vrelcev. X Ekscesar Viljem toži svojo domovino. Dr. Slebert, advokat bivšega nemškega cesarja Viljema, Je tožil v imenu Viljema Prusljo na sto milijonov dolarjev odškodnine, ker mu Je zaplenila po revoluciji večino njegovega osebnega Imetja. Ore za 60 veieposestev, trinajst gradov hi enajst velikih gozdov. Vse to sme država obdržati, ako plača omenjeno stomilljonsko odškodnino. Ekscesar poudarja, da bi mogel tožiti še za drugo imetje krone, a ne stori tega In je za* dovoljen, če pridejo ostala posestva v last naroda. Viljem zagotavlja v obtožnici vrhovno prusko sodišče, da denar v izgnanstvu potrebuje, kajti to, kar mu Pruslja plačuje kot apanažo, mu pri veliki draginji ne zadostule in mu primanjkuje sredstev. Toži pa kot bivši pruski kralj, ne kot nemški ccsar, in to zaio, ker mu ccsarstvo ni nikoli plačevalo honorarja, dočim ga je Pruslja za časa njegove kraljevske službe po historičnem pravu morala plačevati. X Leninov spomenik v Petrogra- du. Ruski kipar Charlamov jc dovršil načrt za Leninov spomenik v Pctrogra-du. Umetnik Je upodobil Lenina kot krmarja na veliki ladji, vrtečega krmilo na levo! Pred nJim nekoliko više, kaže Marx smer z roko. Charlamov predlaga Nikolajevskl most za prostor spomenika. Spomenik ic projektiran v kolosal-nih dimenzijah: postavi Lenina In Mar-xa bosta v štirikratni naravni velikosti, tako da bo spomenik razločno videti z ladij, ki bodo plule z morja v Nevo. X Liga proti pollubovaniu. Sedaj ko Jc nastopila poljubovalna sezona, so ustanovili ua Španskem ligo proti polju-bovanju. In kar je šc bolj čudno — ustanovile so jo mlade lepe žene, polne življenja. Seveda — liga nI ustanovljena proti ljubezenskim poljubom, atnpak lc proti poljubom, kl so Ic Iz navade in ki si jih dajejo ženske, kjerkoli se srečajo, na ulici, v gledališču, v družbi. Ta poljub, neprijeten, često hinavski, hoče liga odpraviti predvsem lz higljenlčnlh ozl-rov. Poljubi Iz ljubezni pa ostaneio v veljavi kakor doslej. X Ali hočete živeti stodvalset let? Kdor hoče biti zdrav kot riba In doseči to lepo starost, nai se ravna po predpisih ameriškega zdravnika Thoma Dar-lingtona, kl priporoča takemu kandidatu: 1.) Sedemkrat na dan si umij zobe z ustno vodo! 2.) Umij si vsakokrat roke, kadar si sc dotaknil predmeta sumljive čistosti! 3.) Hodi zgodaj spat! 4.) Dri Jedi izplj lc dva alt tri kozarce vo« de In nikoli vina! 5.) Cela j z veseljem« ker delo, kl ga opravljaš, z nejevoljo, sla« bi človeka. i X Nov motor za Icfula ie Izumil H^ Hcld, profesor tehnične visoke šole vi Pctrogradu. Poleg drug Bi vrlin sc odlikuje novi motor zlasti po majhni porabi; kuriva in po svoji lahktisti. Telita nani« reč komaj desetino dosedanjih motorjev^ X Ljubezni pesnika Bvrona, An, gleški pesnik lord Byron, stolctulco čigar smrti smo nedavno praznovali, je imel devet znanih ljubimk. 0'ž.cnjcn je bil & Anabello, a jc istočasno »ljubil neko Špan Jolko Iz Saragosc in ncUo nilado UrkU njo iz Aten. Druge ljubezui so tnu bile; Margareta Cogni, Lamuh, Jersey, Har« leigh, Clavvorth ln Ouicciill. Zadnja By« ronova ljubica jc bila Ttirezlia Ouiccloll,' Fcstiiku jc bilo žal, da jo je spoznal tak^ kasno, namreč v 30. letu svojega življe« nja. Pesnik sam jc pravjl, da ga je ta ženska najbolje razumela. A tudi druga ženske so Imele srce za velikega genija« saj jc vsako, ki jc čitala njegove pesmi, osvojil s svojim duhom, temperamentom in moškim demonstvom, kateremu J* ostal zvest do zadnjega diha. X Dobra mati no moro biti posla« uec. Pri zadnjili državni»zborskih volit« vali v Angliji jc bila Izvoljena v angleška spodnjo zbornico kot poslanec gospa Hll< ton Plilllppson. Sedaj pa se ie zahvalil« za mandat, češ da ji dolžnosti, kl jih Ima kot mati, ne dopuščajo izvrševati poslanJ skih poslov. . ;.„/ —I Pavel Flere: Slike iz živalstva V Ljubljani 1924. — Natisnila In založila •Učiteljska tiskarna.. — Strani 137. Človeku, temu najimenitnejšemu popotniku na našem planetu, so bile živali v vseh časih najbližje sosede. Enako usodo je delil z njimi, ko se je potikal po brlogih In močvirjih, še sam žival, zver. 2 njimi in od njih živi šc danes, ko Jih je premagal In si lili podvrgel z razumom velikega gospodarja in oblastnika. V teh neštetih vckovlh, kl so preobrazili ploščato lobanjo kraplnskcga in neander-talskcga človeka v oblo zakladnico čudovite možganske skorje današnjega »Hoino saplens«, pa so ostali vsi njegovi nekdanji sodrugl na skoro Isti stopnji pr-votnostl. Komaj da smo spravili nekatere Izmed njih »dva ali tri lluzorne korake naprej«, kakor Jc dejal Macter-llnck. Nekatera bitja sc nas boje, večina nas ne pozna iu nobeno nas nc ljubi. — Ali nismo te žalostne resnice v veliki meri sami krivi? Odkar se nam jc rodila prva iasna misel, skušamo Izslediti tistega, ki nam Jo Je spočel. Iščemo ga žc tisočletja med dvomom in prevaro, v temnih blodnjah po brezkrainostl, napenjamo možganske celice v metafizične tajne in — izgubljamo tla pod sabo. Tisti pa, ki ga Iščemo v daljnih skrivnostih, živi okoli nas In v nas samih, šc večji in mogočnejši nego se mu klanjamo ob luči in kadilu svetišč, a vendar skromnejši in polilcv-nejšl od nas, kl se kltimo s »krono stvar stva». Resnično klaverno jc vse to naše «bogoiskanje» in čas Jc, da se vrnemo vase In v svojo realno okolico. Zakai Boga bomo našli, kadar bomo spoznali sami sebe in to, kar živi okrog nas. Kadar nas bodo ljubila vsa bitja, kadar nas bodo vsa poznala In sc nas nobeno nc bo več balo... Ob takih mislih sem odložil Fleretovo drobno knjigo »Slike iz živalstva«. In sem bil vesel, da ml je prišla v roke. Avtor jo je namenil predvsem mladini, ki jI bo zares dobrodošla. Z užitkom pa jo bodo prelistali tudi odrasli, kl jih ho spominjala velikega mojstra Erjavca, za ka- terim nam jc dal samo še Cankar pat tako toplih slik Iz živalstva (»Sova«< •Lisjak....) » 2c na prvih straneh sem dobil vtis, da; sem nekaj podobnega čital žc pred mno« glml leti, kot študent. Ali nI bil to Er^ javcc? Res sc ml Jc ta raiscl ob koncu knjige potrdila. Avtor našteva tam vire, iz kojlh Jo zajemal in pošteno imenuje Erjavca na prvem mestu. Flcrfc ie nema, ra že ob prirejanju Erjavčevih spisov za mladinsko Izdajo občutil, da naši mla-i dinl žc dolgo primanjkuje nekaj takega^ kar nam jc podal v pričujoči zbirki: ne-, kaj tipičnih obrazov iz živalskega sveta,' v kratkih in vendar sočnih, toplih obrisih. Nc slika nam domačih živali, kt JlK moremo sami opazovati dan za dnem« temveč nas popelje k »Čc.-tvcionožcem vi našem gozdu.. Pripoveduje nam preko zanimive »Medvedje kronike, o »Krttj samotarju, (za moj okus najbolj posre« čena slika!), «0 Cctvcroraožcih, ki leta« jo., o »Cmrljih In čmrljekJh. in še «Nc^ •kaj o golazni«. Naposled pa nas prove, de »Po tulili krajih«: od kralja živali pod vročim afriškim solnccm do pravljičnega življenja v Indijski džungli, v mogočno pragozdove ob Amazonskcm veletoku Iu k prečudnlm životinjam Avstralije ln njenega otočja. S temi »Slikami« ic zamašil Fleri ve^ liko vrzel v naši ntladinsld literaturi. Je4 zik je prožen topel, brca našoplrjenil^ fraz, mestoma poln lepih narodnih Izrazov (posluške utepati, kolobitna pota,' zbočkl zreti, po oborah.-.) Razen par, nerodnosti, kakor: »Delavci so na noži« cah nosili domov cvctni prah, zunaj so ga jedli sami in tvoril se le v njih U nje-g a vosek«... (84) ali »Rad bl so dvignil, a tega nI mogel, ker mu jc letalna ko«, ža odevala noge, na tleh v njej skrlene>, (63), ali »Nič kot moric pod njimi (lastovicami), nič kot morje nad(?) njlmluj (33) In nekaterih pravopisnih pogreškov; kl pa jih štejem bolj na rovaš «tlskarske«j ga škrata«, nc morem očitati večjih pomanjkljivosti. »Učiteljska tiskarna«, ki je delo založila, je dala lep, trpežen papir in okusno« dasl preprosto opremo. Skoda le, da, «Slikam» ni privoščila slik, vsaj par dobrih, originalnih perorlsb! V. Mozi, J Iz skritih predalov »Prevzetneži, napihnjenci trdijo, da to si vedno na jasnem o vsem, kar delajo. To so ljudje, ki jim je bahanje v družbi življenska potreba, ali pa laki, ki so preveč suhoparni in ki imajo premalo srca in premalo sočnega Suha, da bi jim bilo življenje skrivnost, ki včasih omamlja kakor vino, včasih pa zopet udari iz zasede, rani, ko se najmanj nadejaš in te pusti v temi in bolečini, da se zbereš, si opo-tnoreš in si za eno izkušnjo bogatejši, Be pa modrejši. Biti si na jasnem o vsem, kar delaš f— ah! to se pravi biti berač in Se slabše od berača, To se pravi, da ne hrani tvoj spomin nobenega drobnega kesa-kj se včasih prebudi v samoti in kljuje z ostrim kljunčkom v srce; to se pravi, da te nikdar ne sreča nenavaden spomin in se nikdar ne prebudi smehljaj obžalovanja, smehljaj nečemu, kar je davno bilo, prešlo, kar se "o vrne in kar ti je v nerazumljivem trenutku ušlo med TStl in pustilo v srcu le pusti srd nad samim seboj in P» otožno lep spomin. Neprijazni občutki, posebno ker človek tako zelo Ml. da bl bil zmlrom pameten ln je užaljen ves njegov ponos, če mu slu-N izpodnese tla gospodarja situacije. Toda meni so všeč ti občutki in jih ljubim, čeprav sem jih okuša! na ra-frin lastne kože. Znamenje mladosti 5r>- znamenje živega srca,» Pomolčal Je, se ozrl po družbi, ki je eo»inif<)lfl s noveženimi očmi. kakor bi milostno dopuščala njegov nazor, potem se je pa nasmehnil: »Cujte, kaj se mi je na primer enkrat prigodilo. Povem samo v ilustracijo. In zato, ker ee večkrat spominjam na to zadevico. Slučaj, ko mi je izpodneslo tla — ne trdim, edini — pač pa tipičen. 8e danes se moiam smehljati. Prigodbiea z neko gospo. Živel sem v večjem mestu in glede takozvanega ženskega spola nisem bil več mlečnih zob. Ne da bi se razumel na ženske — ta fraza v moških ustih mi je vedno odveč. Mož. ki jo izgovori s prepričanjem, se mi zdi kakor drevo, ki so mu otresli sad. In puneto žena jo že izpolnil svojo pot in postal star ali pa preračunan užlvač. Pomnožitev, ofinjenje in spopolnitev njegovega čustvenega Bveta je nemogoča. Okostenel je v enostranskem glodanju na svet — žena je postala zanj le reven, ne posebno nijansiran predmet. Torej — jaz ne trdim, da som se razumel na ženske — pač pa sem že marsikaj doživel, kar končno vendarle malo uravnovesi vso bume, tja r en dan kipeče, mlade strasti. Uravnovesi in oplemeniti. — No, pa sem zahajal takrat veak teden enkrat v večjo družbo. CaJ, pogovori o vsemogočem, vino in tako dalje. Nekoč Je prišla tja tudi mlada gospa, ki je do takrat že nisem opazil. Slanjše postave, zagorele, kakor žamet mehke polti, kl je bila v luči lestencev kakor z roso oblita. Ustnice rdeče in polne z malce žalostnim nasmeškom. Oči kakor brezdno in čudno. čudno sladke. Ko sva 66 spogledala, sem bil ves v zadregi. In skrivaj sem potem ogledoval njene lope roke in njen precej polni sta*. Skratka — ntič se je vjel — brez slabih misli in plitke greSnosti. Rad bi se ji približal bolj na samem, pa ni bilo prilike. Odšla je kmalu s svojim možem. Odsihdob sem jo videl Še parkrat in brez vsake domišljije sem opazil, da so me vsakokrat, kadar je prišla med nas. poiskalo njene oči. Tudi govorila sva, kar tako mimogrede. O čem? No, o njej! Dolgočasen, surov mož, v samoti preživljam dnevi, spomini na mladost, ki ji je tekla v tihem, domačem kraju in podobno. Pogreznjena v nekako tiho romantiko! Toda imela je toliko Inteligonce, da si tega ni prikrivala ta je « precej treznimi očmi presojala sebe in svojo okolico. Igrala ni od življenja užaljene žene — krivca za svoj položaj je našla v sebi in se opravičevala le z opazko, da sedemnajstletno dekle težko presodi, kakšnega moža ei je izbralo. Obenem ji spozna^ nje in praksa zakonskega stanu ni ubila plemenitosti srca. V bistvu ni zanjo eksistiralo nič vsakdanjega, in če je to vsakdanjost sama čutila kot jarem, so bili tega krivi resnični, živeči ljudje, ne pa stvar sama. Kakor to*j vidite, je bila ženska, ki bi ne posegla po iz-prememhl zaradi izpremembe same ali zaradi dolgočasja. Hranila je v sobi še prevelike in prebogate sposobnosti ljubezni. Srečala sva se še eem ln tja v tati družbi, toda, govorila nisva menda, nič več. Tem zgovornejši so bili najini fo-gledi. Tako so je približal čas mojoga odhoda. Sol sem zadnjikrat tja, da se poslovim. Drugi dan som se moral odpeljati. Tudi moja znanka jo bila navzoča — tokrat brez moža. Prijav n slučaj — ki mi jo doslej še vedno sovražno zabranil kaj podobnega — mi je naklonil, da sem po končani zabavi spremljal njo in njeno prijateljico. Peljali smo se s tramvajem. Omenil sem svoj odhod. ikaj?« so je začudila. Prijateljica je pogledala oba — bila je tiste vrste žena, ki ji usoda odmerja kaj skromne aventurice, zato pa tem raje brklja po tujih zadevah in ima svoje posebno veselje z zaljubljenci, ki ee dogovarjajo pod njenim u.id-zorstvoro. Meni je bilo neprijetno, pa sem vendarlo ugriznil v kislo iabolko. »Zal mi jo lo, da mi ni bilo mogoče, rla bi se z vami bližje seznanil!, sem dejal kar tako mimogrede. »Zakaj ste pa tako plahi,* me je ugriznila njena prijateljica od strani, dočim je ona molčala. Lo komaj vidna rdečica ji ja podlila nežno polt. In njen pogled — tistega pogleda ie pozabim. Kadar se poslavljajo, gledajo žene tako. ali kadar si niso v čem na jasnom, ali bi verjelo ali ne, pa bi v srcu rade veriele. Na prihtylnji postaji je prijateljica izstopila, nama pa je pošla nit pogovora. Ona je mimogrode omenila, da pri mostu prestopi, dočim sem bil jaz davno mimft .BVflia oostaje. Fa saj to je postransko. Glavno jo, da je mc< nI r. vso silo utripalo srce in da eo jtj med nama sprobtrl oni čudni, v < lin«, stveni molk, ki s skrivnostno top'litt zbližuje srca, sovraži vsako glasno bcJ sedo in predo najtanjše in najfinojš^ vezi med dvema bitji. V neprorač lih ljivem hipu pozabo in brezčasja, ko vseeno, ali mu sledi Ee celo življenje ali pa smrt. Oziroma, če hočete, W drugi dan določena loči tov. Pri mostu sva izstopila. Ona je ča. kala na drugi voz, jaz sem čakal Z njo. Pred nama jo temnel park, nad mestom so jo vozil mesec in esrebril reko. Stala sva pri ograji, drug poleg drugega in ee nisva pogledala. Jaz sem v tistem liipu vedel vse: da jo njen mož nocoj na plosu in torej ni vezana, sploh pa, da živi z možem lo-, čeno življonje in lahko hodi po potih; ki jih sama voli. Vse to sem vedel. Toda srce mi ui utripalo zaradi teh malenkosti. Prevzela mo jo lo njen^ bližina, vlažni soj njenih dobrih, resnih oči, bližina bitja, ki sem ga cenit zaradi njenega tihega sveta, in kl sem ga obenem požolel z radostjo, kl provzamo, čo najdeš spomladi poti snegom prvo spomladansko cvetlico; Videl sem, kako jo drhtela njena roka'.' Potom jo nekaj pričela o mojem od1! hodu ln so sredi stavka prekinila. ^ Stal sem poleg njo in bilo mi Je talčo čudno, kakor bi se razmaknila tla pod1 monoj. Ti kratki trenutki so legli na.J me kakor mora, v srca me je grizli nerazumljiva bolečina. Najrajši bi zbe< žal. Zakai? bodo varaSall trezni ljudje, Zaključek Zagrebškega zbora .. * Zagreb, 6. maja. Sinoči ob 18. «ri jo bil zaključen ni. Zagiebački zbor. Uspeh nedvomno ni takšen, kakršen; bi bil, . V iep sam si vtaknil svoj dnevnik in nokaj papirjev, ki so se tikali propagande. Želel sem zvedeti vzrok in tudi natančnejšo označitev poveljstva in kraja, zato som oddrdral na trokolki v Breganze. Prijatelji Bramo. Boeohi, Morassi, Sco-toni in dr. pri VI. armadi niso vedeli ničesar. Okoli 10. ure se je pojavil major Finzi, ki mi je izročil najprej vabilo na obed v Vicenzi: polkovnik Arriva-bene, komandant florentinsikega konjeniškega polka (fancieri Firenze) je vabil, naj obiščem ob prvi možnosti njegov polk, ki je sedaj v Vicenzi. »Danes?* sem vprašal Finzija. »Najbolje danes, ko potujete v S. Martino.* »S. Martino Buonalbergo?* »Saj ste prejoli depešo!» »Projel sem depešo, toda kraja mi ne imenuje.* »Kapitane! Popoldne lahko prisedote na moj avtomobil. Pojdite h konjeid-kom, ob treh popoldne pa najdete na ulici Cesare Battisti moj avtomobil.* »Vi, gospod major, se tudi peljete v S. Martino?* »Da.* »Čemu nas sovejo?* »Videli bomo.* Oči so se mu svetile. — Ob 2. popoldne sem ge 6edel po kosilu med rumenimi konjeniki v oficirski menzi v Vicenzi, ko je vstopil major Finzi. PriSel je pome. Šalil se jo, da je jugoslovanski kapitan v družbi pozabljiv in bi utegnil ostati v Vicenzi med prijatelji, kjer se, kakor se zdi, ne č.uti slabo. — Ob treh sva se odpeljala. Medpotoma srn iznova poizkušal izvedeti, kaj bo predmet današnjega posvetovanja,, toda Finzi, ki je bil gotovo o vsem poučen, se ni hotel spustiti v razgovor. S. Martino Buonalbergo je majhno mestece 6 km pred Verono. Finzijev avtomobil je zavil na levo v stransko ulico in odtod na dvorišče stare enonadstropne hiše. Na dvorišču je stalo že šest avtomobilov. Ogledal sem si čebelnjak na vrtu in se jel razgovarjati s šoferji. Italijanski šoferji vse vedo. Ta je pripeljal majorja Giovannellija, oni polkovnika Bertija. »Kdaj se vračate?* sem poizvedoval. »Ne vemo. Ako bo sodišče danes dovršilo posle, odidemo nocoj.* O sodišču je govoril. Nisem jim smel pokazati, da so me njihovi odgovori zanimali, zato sem ravnodušno dostavil: »Jaz sem tudi prišel k sodišču.* »Videli smo. Z gospodom majorjem Finzijem.* »Da, z njim.* Finzija so poznali seveda vsi šoferji. »Kaj so zagrešili vaši rojaki?* je vpraSal drugi šofer, meneč, da 6era Čehoslovak. »Ni mi znano. Pozneje vam pa povem, ako bo prilika.* »Nekaj mož je baje dezertiraio v Avstrijo,* je pojasnil tretji. »E, kaj bo Čehoslovak dezertiral! Saj ga obesijo v Avstriji!* se jo pro-tlvil šofer polkovnika Bertija. Hotel je, naj mu pritrdim. »Tako je. Čehoslovak bi dezertiral k dekletu v Verono, ako ga ima, v Avstrijo pa ne.* »Tako je mogoče.* Šoferjem se je razjasnilo, da imamo opraviti samo z disciplinarnimi prestopki. — Slutil sem, da bo razprava o Ceho-elovakih in o drupu. Po lesenih 6tarih ftopnicah sem pričel v teman hodnik in slišal za steno mnogo glasov. Vstopil sem. Bilo jo zbranih 12—15 oficirjev, kapitanov, majorjev, polkovnikov. Predstavil sem se novim, kojih nisem poznal. Znance sem opazil med njimi, poleg Finzija še kapitana Mazzurano, kapitana Maina in majorja Giovannellija. Polkovnik Bert.i mo je moril z očmi nekam neprijazno. Mazzurana mo je potegnil k oknu in vpraševal, kako se nam godi. Itad bi me baje informiral, kako so je vedel eden mojih oficirjev, mladi podporočnik Zvona,re-vi<5, napram italijanskemu štabnemu oficirju. Samozavestni so baje moji mladi oficirji skoro bi rekel arogantni, toda — ta lastnost ni najslabša. Zvo-naroviča bomo menda morali kaznovati . . . »Ali sto me klicali zaradi Zvonare-viča?» »Ne, ne! — Glejte, pričenjamo.* Gospoda je posedla okrog dolge mize. Meni so odkazali mesto približno na sredi nasproti polkovniku Ber-tiju. Kapitan Marno jo položil pred polkovnika debel sveženj aktov. »D. B «Drup» sem čita! na ovioju. U. P.» Polkovnik Berti je otvoril »zborov^ nje* in prosi! Maina, naj poskrbi, da 60 razprava fiksira v podrobnem za, pisni kii. Predstavil je meno in nekako opravičil mojo prisotnost, češ, da bi kot Slovan utegnil v naši kočljivi stvari podati kako koristno pojasnilo. Gene-j ral je bajo izrazil željo, naj pritegnejo carzanskoga kapitana k sodišču. 4 Iz teh besed sem čutil vpliv pol< kovnika Smagniotta in Uga Ojettija, Priklonil sem se sede. Vse oči sa bile uprto vame. a ni mo motila Iz njih jo sijala zgolj dobrohotnost in ra^ dovednost. — 'Pod mizo je poiskala neka noga mojo in mo sunila v gle, žonj. Bil jo Mazzurana, ki jo izražal, tako svojo čestitko. Pokazal sem mu post, kar je opazil moj sosed major, »Vi sto močan človek. Kaj ne, daj so boste maščevali?* jc rekel moj so. sed polglasno, n vendar tako, da st4 slišala Berti in Mazzurana. Prikimal sem in pokazal na svoj^ rebra, češ, da polomim Mazzuraiii rebra — še nocoj. :J Jeli so se smejati. Berti nas je poj zval k stvari. «Jj »Poglejte, kapitan, ta-le ♦manifesti« no!* je rekel in položil pred meno ori< ginal prvega drupanekega letaka, ono* ga, ki mi ga jo bil svoj čas pokazal tenente Polli v Veroni. Spomnil sem so Pollijevega naročila, da bi o drupu no smel ničesar vedoti, zato sem s lilis njeno radovednostjo ogledoval napiti, in številke. •;>-*", »Kaj jo to. gospodje?* V • »Ali ničesar no veste o t»>m?» " (Daljo prihodnjič.)^ — i Za 1 „0<>lt.iii!tu i la „!ultri" j rtaka llltla I 1 Din | Posestvo ■ trgovino ln pekarljo. b« proda v prometnem kraju v Savinjski dolini. Naslov pov« uprava „Jutra" pod Sttro ,,rromctno ln ugodno". 03-10 luno »taka b.a*da M »ar Ca .Dopisovanj.- la .traHn* m račun. raaka tmada I Dln. - Prlohčnlejo a« la mali oglaal, kl M plateat v aa»r*J. riaia aa lahko tudi » inankah Na vpralanja odgovarja uprava ta, t. Ja vpriianju prlloi.aa inamka u odgovor tar aanlpulacljaka prlatajklaa 0 Dl«. (dobe) Dve Izurjeni šivilji tprejmem takoj* v Ljubljani. Naalov pove uprava „Jutra" 0608 Strojepiska Izurjena, zmožna pisarniških dol ln z nanjem nemščine, se ISče oa deželo (obmejna po-ttaja). Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod ,.V" do 10. t v. — PlaCa po dogovoru. 0600 Zanesljiva postrežnica >• sprejme ca čas od pol S. io pol 0. zjutraj In od 2. io 3. pop. Naalov v upravi „Jutra". 0016 Kontoristko r trg. pisar, dolu Izvežbano, prvovrstno moč, sprejmo ljubljanska tvrdka. Ponudbo v rokopisu ta atrojeplsu — [prejema uprava „Jutra" Pod „K. B.". 05S8 Blagajničarka t večletno prakso llče mesta — Ore tudi na sezono Izven Ljubljane. Ceujeno ponudba na upravo „Jutra" pod šifro Blagajničarka". 0610 Stenografinja _ Slotna prakso, vešča slov. . ln nemško stenografije, kakor tudi popolnoma slov. ln nemškega Jezika, nekoliko f hrvatskega, cirilice ln knjigovodstva, refloktlra na službo pri večjem potfjetju. — Cenjene ponuilbe na upravo ..Jutra" pod t,Uro ..Izvežba-na inoč". 0560 Nov slamnik sa poceni proda. — Naalov pove uprava „Jutra". 9S06 Pekariia prometnem kraju ma-1 Gospodična Novoporočenci pozor! Soba s kuhinjo, as odda tistemu, kl odkupi pohištvo. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „K!ika cena", 0621 Indlan motoclkelj, se proda. Ogleda sa lahko na Rimski cesti ___„„,;_„_ ,,„i,„ it. ii, 0366 Opremljena mesec, sona sredini mestrt, sa takoj siu, ee odda v najom. — Naslov povo uprava ..Jutra" 0570 Trgovski lokal sa ISče za takoj v Ljubljani. Ponudbe pod (,Promet" na upravo „Jutra". 0100 Nov voz zapravljlvec elaks, ae poceni proda. Sliki, Polzve se v Spodnjt Kavikova cesta 803. 0608 Naprodaj Glaser-Unger Sammlung von zlvllrecbt-llchen Entscbeldungen dea k. k. Obersten Oerirhtshofes, Fotografska pomočnica i zT jMm Kaiica, povej mi, kje al kupila posodo? Ali a* vefi, da ae kupi najboljfte pri Vlcalnu, Maribor, Olavnl trg t 101 Otroški vozički dvokolesa, ilvalnt stroji, motorji (novi In rabljeni) ceno naprodaj. Prodaja tudi na obroke. Ceniki Cranko. ,,7'ri-6uno" F. li. L., LJubljana, Karlovsku ceeta iU 4. 8304 odda. Naslov Jutra". pova uprava 0610 Pozor! Pozor! Opremljena soba lepa. zračna, separlrana, z zajtrkom In a postrožbo se odda boljšemu gospodu blizu glavnega kolodvora. Naslov pov* uprava „Jutra". 0620 (negativ. retuSerka), 1 5 C e alutbe. Ponudbo na upr. .,Jutra" pod ..RetuSerka . 065S Dekle trtaro 24 let, cmoSno kuhe, Ilkauja in vseh hišnih del, 2ell službo pri manjši boljši družini. Nastopi lahko takoj .Jutra" 0574 zanlh zvezkov registrom. Ponudbe „Jutra" pod ,,0. U." upr. 0551 Naalov pove uprava pod ..Dostojna". K majhni družini t liolJSl hiši, se sprejme tJravo, zanesljivo, pošteno Sekle, kl razume perfektno Uho ln voditi lep hišni red. lil pa vsaj nokaj kuhe vajeno ter hišnega dela In Je vdana ln ubogljiva,— Plača dobra, ozira ae samo na do-ttojne osebe. Naslov v upr. ..Jutra". 0512 Več natakarjev flobre moči, nujno rabi prvovrstna restavracija. — Kaslov pove uprava „Jutra" 9500 Snažno dekle '! „Jutra" pod ..Prldno de-9602 -----i „Jutra". Uradnik veSS trgovskih, spedlcljsklh In carinskih podlov, želi pre- | meniti mesto. Ponudbe pod „Vesten" na upravo .Jutra 0530 1 Mlad trg. sin absolvent trg. žole, zmožen : voditi samostojno kaka pod-Jetje, ISče mesta. Event. gre ' tudi kot šofer (večletna praksa) ali na kako posestvo na dežoll. Nastopi laliko takoj aH koncem junija. Na željo položi kavcijo. Ponudbe pod ..Trgovec" Kolo dobro ohranjeno, b« poti ceno proda v KriževnlSki ulici St. 0, vrata li. 0557 Knjižnice! Proda se kompletni „Ljublj. Zvon", orig. vezan, kakor tudi posamezni letniki. — Istotako „Dom in Svet" in ..Dunajski Zvon". Nadalje kompleten Jurčič, Kerstnik, Stritar, Levstik In Tavtur, kakor tudi druge redke knjige. — Polzve sa v Matični knjigarni. 0578 Vrtne stole nove, zaklopne, 500 komadov po 45 Dln proda Boris C e r n e, Gorje pri Bledu. 8558 Pohištvo in razno piodam radi odpotovanja.-« Sokol, Gradišče 7, dvorišče, desno. 0372 na upravo 6568 Foto apgrftt 18 X 18, Ekstra Rapid Apia-nat, dvojni izvleček, v dobrem stanju, malo rabljen, s popolno opremo, se ugodno proda. Naslov pove uprnva „ Jutra". 9570 Skladiščnik event. trg. sotrudnik, vojaščino prost, išče primernega mesto, najraje v LJubljani. Ponudbe Je poslati na upr. „Jutra" pod šifro „Ag!len" 0023 Dve pisalni miri (Sehragpiilte) črn!, 1» hrastovega lesa, popolnoma novi, dolgi 133, široki 72 ta visoki spredaj 82 cm, so po irvanredno nitki ceni (2000 Dln) naprodaj.— Knjigarna Hočevar, Bled. 9566 Nosilec jedil Išče delo v restavraciji. Gre tudi v sezono. Naslov re-flektanta naj se pusti v upravi ..Jutra" pod znrčke ,.Spreten". 0580 Rc*tavrafer?em ln gostilničarjem sfe priporoča za nakup papirnatih »ervljetov tvrdka M. Tlčar. Ljubljana. 1000 Bukovo oglje kupimo vsako množino. — Prometna, d. d., LJubljana. 9(301) Na stanovanje in dobro hrano se sprejme ;ospod v sredini mesta ta-Kje, pova upr. „Jutra". 9025 Družabnik n kapitalom 100.000 Din. se iščo za dobro idočo kleparsko obrt. Ponudbo na upravo ..Jutra" pod šifro ,,Itosen družabnik". 0U03 gospe koj. Pisalne mize ln omara za knjige, v dobrem stanju, se kupi. — Naslov pove uprava „Jutra" 9504 Prazno sobo s posebnim vhodom Iščem v centru mesta, ali v kaki vlit n 1. julijem.— Pismene ponudbe pod „Soba 1. julij" na upravo „Jutra". 9593 Majhno stanovanje v sredini mesta, se zamenja za večje. Ponudbe pod šifro ,.Nagrada" na upravnlštvo „Jutra". 9580 15.000 Din posojila sa dobro vpeljano obrt !u premičnino, ne išče proti ob-restlm ln vrnitvi po dogovoru. — Naalov povo uprava ,,Jutra". 0348 Ugodna prilika se nudi v Idealnem kraju ob železnici 6amcu ali sam-klnjl, kl bi se hotela udeležiti na dobrem podjetju z zneskom 200.000 Dln ter bi postala aoudeletonka. Event. ponudbe v teku oimlh dni pod šifro „21486" na upr. „ Jutra". 9515 Zgubil se je velik ključ ln dva mala od 21 let rtura, osamljena, žrli kavurne na Sv. Petra reatl dopisovati r. rpsnlml gospodi, do Ambroževega trga. Naj-— Dopise n sliko na upravo ditolj f* nagradi v goBtilnl .Jutra' pod „3vcio jabolko" pri Konjičku, Ambrožev trg. 9502 Gospod lope zunanjosti, dobropa sr-«•0, v bančni službi, kl Jopo nesročnom slučaju r.ašol v vrlike denarno težkoče, ISCo tem potom bogato tn plemenito damo, kl bi mu ramogla v kratkem času staviti na razpolago 100.000 Dln ter ga tako rešiti obupa. V zameno srre in roko! Ponudbe pod ,.Hvaležnost do smrti'' na upravo ,,Jutra". 9012 „Movi" oglasi v Mariboru Inscrente v Mariboru in okolici opozarjamo, da sprejema podružnica ejulra> v Mariboru, Barvarska ulica 1 (tel. 22) vse oglase po izvirnih cenah. Posreduje tudi brezplačno ponudbe, ki sc lahko naslavljajo na podružnico, tjntro» je v MarU borski oblasti nazbolj razširjen dnevnik, uspeh oglasov je siguren. Prepričajte se! Omara za led ena mala ln ena. večja, se kupi. Ponudbe pod „Led" na upravo „Jutra", 0622 Tennia-Raket daraski, dobro ohranjen, se kupi. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro „Raket". 0617 sš sprejme. ..Jutra". Sostanovalka Kje, pova opr. 9624 Vpelja.i obrtnik Išče za dobo 8 mesecev posojila 20.000 Dln proti 20 odst. obrestmi In varnemu poroštvu, event. ae lahko kot tihi družabnik podjetju priključi.— Ponudbe ua upravo .Jutra' pod šifro „1. moj". 8875 Kdo podari zapuščeni siroti, nhjipatlfnl, intellKontnl, n premoženjem — mirni dom? Ponudbe pn-l ..Tihi dom" na upr., ,Jutra* 9534 Klavir krateik dober prodam za OOOO Bln Naalov pova uprava ..Jutra" 0611 Klavir za učenje nakaj ur na teden, oe odda. Naalov povo uprava ».Jutra" 0581 Psa, dobrega čuvaja 1 leto starega, prodam po zelo nizki cent. — Naalov: Rudolf Suša. poscutulk, Zagorje, Podkraj St. 20. 0514 ♦.g Stenice, ščurke , In podgane, najusp. acj sprejme v delo po nizki ceni Hren. Stopanja vos štev. ". prt Ljubljani. 051S Slamnikarji, inodistke! V komisijo prevzamo : molke, žensko in otroške alanmlkc, prazne, nakltene, v vnakds-njo prodajo na stojnici n;t Sv. Jakoba trgu Iva Bllk-i-. .77011 Damska violina kitara In majhne citre, i . proda. Naslov pov. uprava I ,,Jutra". 0400 i Harmonike prvovrstno bla^o, lzdoluje ln popravlja tvrdka M. MuSlč, Ljubljano, Selnnburgova ul. štev. 8. — Velika zaloga. 0080 Naražajjte, iitajfe §n razširjajte l „JWTR®"3: »4» Dve opremljeni sobi ii i V prakso »kako večje podjetje, bodisi »a deželi aH v mestu, .želi Vstopiti dijak 2. razr. trg. fole, vešč kontorskih poslov. v prostih urah bi eventuelno Poučeval klavir. Naatopl ta-™J. Ponudbe pod ..Maribor" "n upravo „Jutra", 0013 Avlo-monter Izučen ključavničar, ISče stalnega In primernega m e- I sta. Naslov v upr. ..Jutra" j---------------- 9M8 Čevljarski fivalnl stroj Vinske sede zelo dobro ohranjene, proda F. Verhunc, Maribor, MaJ-otrova 17, 9403 Primerno sItt?bo ISče sedemnajstleten mladenič, kl Je dovršil 3 razrede realke; gre tudi v trpovlno. Naslov pove uprava ..Jutra" 9585 Prodajalka J«a mesta tudi na deželi v špecerijski, mešan! trgovini, Prodaji moke ali trafiki. — "»stopi takoj. Ponudbe na Upravo ..Jutra" pod značko ••Zanesljiva BtareJSa moč". 0072 . - V katerokoli službo *• pr. kot pls. moč kot aln-skladiščnik ali temu podimo. želi vatopltl 23letnl, JoJaMtn« prosti mladenič. BninSen J. alovenlčlne, srbo-nrvaSčlne, deloma nemščine J" elrlllc. ter strojepisja. — kamorkoli. Cenjena po- nilnttcist, kor^nnn^on! perfokten, z večletno prakso. vešč alovenlčlne, nemščine. Italijanščine, ruBčtne, srbohrvaščina ln francoščine Išče primernega mests. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" ..Veeten 100". 0395 ,,Slnger" (cilinder), proda Josip Prešeren. CelovSlta c. št. 82, Ljubljana. 0524 Gostilničarji! Proda se navadno Jedilna orodje, stekleni predmeti, gostilniške Bilke, kozarci za vlaganje sočlvja, tehtnlca-declmalka (300 krj), sesal-ka za vino, po nizki ceni. — Naslov pove uprava „Jutra" 0407 Pozor, trgovci ' z mlinskimi Izdelki I — lnso-laner koruzni zdrob. vreča po 100 kjj samo 3SD dinarjev franko Kraljevec Prelog. — Moka samo 280 Dln, razpošilja v vsaki količini Umetni mlin na vallke v Dolnjem Kraljev™ (MedJImurJe). — Na zahtevo pošlje vzorce. 8433 event. b skupno kuhinjo, s* o d d a s t a letovlščcrjom. — Naslov: ,.Predtrg 65, poŠta Radovljica". 0565 Izhajati Je začel znameniti §igiiewiczev zgodovinski roman Soba s posebnim vhodom, se odda samo gospodu, uprava ,.Jutra" Na stanovanje r zajtrkom, se sprejme gospodična. Na željo tudi s brano. Naslov pove uprava ,,Jutra", 9664 »ndbe prosi na upravo Julr. ®od ,.Dl " ~ " ---- Drez alužbe", Bančni ursdnUt na vodilnem mestu, bivši šef korespondence ln lrnjl-rnvodatva, popolnoma veSfi vseh v bančno stroke apa-dnjočlh poslov, dobro vpeljan ra alovenskera trgu, želi p r . m . a 111 službo. Ponudbe na upravo „Jutra" Sfrrla-plctllnl .troj Stav. 10/80, se proda. — Ponudbo pod šifro „StroJ" na upravo „Jutra". 9348 Kupim doraščen gozd, hlode, trame, kratko rezano blago in Stlrlmetrsko. tudi bukove hlode In deske. — Prodam hišo v Ljubljani.— Ponudbo na naslov: Ivo Krivit, Ljubljana I, poSnoIežeče. 0462 Avto - omnlhus so HP Dloa Boutob t polnema dobrem stanju sedeli ee pereal rreda. 8506 i pod ..Acllen" 0380 i lju. poaoetnlca v Vojn: Trgovina Btarovpeljana, dobro Idoča, v -- , sredini malega mesta na | štajerskem, hiša a trgovskim Inventarjem ter električno po- razsvetljavo, gospodarskim 10 poslopjem, velikim vrtom za Pn- zelenjavo ln tri orale njiv, nudbe pod Uevmiu. fvas, se vsled boloznl proda. Oena Vojntku »_ Ca- 276.000 Dln. Naalov Ce- 276.000 8036 : UDrava , .Jutrg". pov. 0223> Zn';onski par brez otrok, iščo prazne ali opremljeno sobo s 15. majem. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ,,Mirna", 9S07 Na hrano ln stanovanje ae sprejme gospod ali dijak kot sostanovalec na Dolenjski cesti 10/1. 9523 Kdor hoEi ka) prodali | Kdor hoče ia) kupili Kdor m ilolbe Itd. laijliiirlrotjoim"!. Roman, ki jo okrašen z lepimi ilustracijami, "bo obsegal okoli 1000 strani. Da si ga lahko nabavijo najširši sloji, izbaja v zvezkih po 128 strani. Vsak zvezek velja s poštnino vred 25'— Din. Celemu romanu bo poznoje cena v knjigotrštvu za 3 0 °/'0 višja. Prvi zvezek je že izšel. Naročnino jo treba ^, poslati vsaj za on zvezek naprej. Naročila sprejema TISKOVNA ZADRUGA v Ljubljani, . PT PrcSernova ulica 54. , — Sreda 7. V. 1924 — povedbi gospe Fauvillove, kolikor se tiče Langernaulta. Kako je informiran, še ne vem, a tudi to bomo kmalu izvedeli. Dalje mislim, da je zaman, če še nadalje iščeva okrog Langernaul. tovega posestva, in sicer iz razlogov, ki mi tudi še niso jasni, pa jili že še pojasnimo nekega dne. Mislim pa, da je Sauverancl prišel semkaj z vlakom in da se bo tudi z vlakom vrnil.« Skoraj takoj nato je Perenna našel tudi dokaz za to svojo trditev. Na postaji je izvedel, da sta res okrog dveh prispela iz Pariza gospod in gospa, ld sta najela koleselj v sosednji gostilni in sta se nato vrnila ter odpotovala nazaj v Pariz z ekspresom ob 7. uri 40 minut. Opis tega gospoda in te gospe se je povsem strinjal z zunanjostjo Sauverandovo in Floren-cino. — Po pogledu na vozni red pravi Perenna: «Hajdiva! Eno uro sva zakesnela, toda možno je, da do. speva v Le Mans pred banditom.» «Dospela bova, prisegam, da!« razgraja Mazeroux. In oba bova prijela za škrice, njega in njegovo lepotico, da, prisegam..., kajti z dvema imava opravka!* «Z dvema, da, pravi Perenna, samo...« «Samo?» Don Luis počaka, da se njegov avto premakne, potem pravi mirno: «Samo, da boš ti damo pustil lepo v miru, razumeš?« «Pa zakaj ne, če sniem vprašati?« «Imaš-li zaporno povelje proti njej?« «Nimam.» «Torej jo pusti v miru.« «Pa vendar bi...» »Samo besedo še, Aleksander, in pustim te sredi ceste, Potem pa aretiraj, kogar hočeš.» Mazeroux se več nc gane. Sicer je pa avto sedaj tako drvel, da mu itak ni bilo mogoče pri tem ropotu spregovoriti besede, ki bi jo bil njegov sopotnik razumel. Skoraj nemirno je don Luis opazoval cesto in obzorje, da-li se ne pokaže kaka zapreka. Na obeh straneh voza so švigale mimo njih vrste dreves. «JUTRO ) S«. 103 (MUK-1 8& pa premišlja, kaj pomeni zadnji doživljaj. Zopet sta se Florenca in njen zaveznik poskušala iznebiti svojega nasprotnika, ln zopet enkrat je Florenca v središču vseh teli kriminalnih intrig. V trenutku, ko je Perenni postalo jasno, da jc neki doslej nepoznani mu Langernault bil najbrže umorjen, in ko ga jc slučaj dovedel do dveh skeletov, je istočasno zagledal tudi Florenco, kakor da vidi poosebljeni delikt, kakor pošast, ki sc pojavlja vedno tam, kjer jc pravkar gospodarila smrt In zapustila za seboj kri in trupla. «Kako strašna kreatura!« zamrmra med zobe in se strese. «Je-li mogoče, da je ona vse lo, s tem obrazom polnim plemenitosti, s temi očmi, ki imajo izraz nepozabljive lepote, tako odkritosrčnimi in milimi?« Na velikem trgu pred hotelom in cerkvijo je Mazeroux baš polnil avtomobilove posode z bencinom in prižgal reflektorje. Don Luis zapazi župana, ki je baš prihajal mimo, ter ga pokliče: «Gospod župan, prosim vas, povejte mi še to, ni-li pred nekaj leti izginila tudi zakonska dvojica, tako nekako med štiridesetimi in petdesetimi leti starosti; njemu je bilo ime Alfred...» «...da, njej pa Viktorina,« nadaljuje župan. »Vsekakor, ta primer je svoječasno vzbudil mnogo hrupa. Bila sta dva manjša posestnika iz Alen^ona, in nekega dne sta izginila, ne da bi se bilo kdaj pojasnilo, kam in kako. Tudi se ni nikdar nič izvedelo, kam je izginilo njuno nepreveliko premoženje, okrog 20.000 frankov, katero sta imela, in sicer je to bila kupnina za pred nedavnim prodano hišo in vrt. Da, spominjam se na ime, to sta bila zakonca Dedessus-Lamare.« »Hvala vam, gospod župan! Te informacije mi zadostujejo!« se nakloni Perenna. Avto je pripravljen in nekaj minut kesneje zdrdra v smeri na Alcngon. «Kam voziva, gospodar?« vprašuje Mazeroux. »Na kolodvor! Imam dovolj razloga za podmeno: Oaston Sauverand je na nekakšen način informiran o včerajšnji iz- VIII. LUPINOVA JEZA. Lupin ostane za hipec negiben, v negotovosti. Od zgoraj se čuje ropot prevrnjene ropotije, kakor da sta si oba «ob-ieganca® napravila barikado. Toda z one strani se naenkrat pokaže nekakšna odprtina, skozi katero zašije zadnji žarek zahajajočega solnca, in pri tem negotovem svitu zagleda Lupin senco in za njo takoj drugo, ki obe sključeni hitita preko nekakšnih streh. Takoj potegne Perenna svojo pištolo iz žepa in ustreli za beguncema, toda roka mu jc negotova, kajti mož misli na Florenco. Trije streli počijo zapored, toda krogle udarijo v staro šaro. Sledi četrti strel, potem peti in za njim bolestni krik. Don Luis plane sedaj na lcstvo. Vendar nc more naglo slediti beguncema, ker se zapleta v neznanem kraju v vedno nove kupe šare in ropotije, pade čez neke razbitke, se zadene v zaboje in končno vendarle doseže izliod ter se na svoje začudenje najde namesto na strehi — na ravnem. Zgoraj je terasa, na katero vodi izhod iz porušene temne bajte, v kateri je imel tako neprijeten doživljaj. Na to teraso je bila razvalina naslonjena. Kar na slepo stopa Perenna sedaj na levo, stopi s terasa, obide glavno poslopje, ne najde in ne vidi nikogar več, potem se obrne zopet na desno, pri tem pa vedno koraka s potrebno previdnostjo, da ga ne zateče iznova kakšen nepričakovan nasprotnikov zahrbtni napad. Tako pride po tej terasi končno do vrha obzidja, ki je na drugi strani visoko pet metrov, na tej strani pa je zasipano in dostopno. Brez dvoma sta Sauverand in Florenca tod pobegnila. Perenna se vrne, prepleza zid, odide nazaj v vas, pri tem I Amerikanski bar Slavenski Monte - Carlo Originalna Jazz-Band Odtiodnl postaj!: HtJEKA: „Hotel Enropa" (avtomobilska postala) OP ATI) A: Pred kavarno „principe Umberto". Prvi odhod ob 11-30 url dopoldne ercle des Etrangers - Zamet Dvorane se otvar-Jaio vsak dan ob Ji. url dopoldne Prvi odhod ob //•30 url dopoldne Cene vožnje tja ln nazaj Lit. 5'— Prvorazredna restavracija Prehodišče z Rijeke in Opatije na Jugoslovansko področje s posebnim avtomobilskim prometom vsake pol ure; vožnja traja 15 minut Razne atrakcije z^zzz Največja zaloga modernih čevljev v Sloveniji =: fjnbljana Kosta MaSUtOViŽ Maribor Palača Ljublj. kred. banke Aleksandrova ulica priporoča cenj. občinstvu svojo bogato izbiro najnovejših in prvovrstnih moških, ženskih in otročjih steklenico za vkuhavauje sadja in povrtnice so najboljia in najcenejše. 30 Glavna zaloga za vso driavo * Lovro Petovar, Ivanjkovci. Istotam so dob