Št. 17 V Gorici, v soboto due 12. februvarja- 1910. Tečaj JI L Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse loto . . 15 K :» •?*¦» *•*• ^aflfc¦>%*-;-. ,..;•¦ Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „$oča:l v vseh tobakarnali. „S0ČAu ima naslednje izredne priloge : Ob novem letu ..Kažipot pO Goriškem in G^adt^aaskenr' in dvakrat v letu „ Vozni red železnic, paraikov in poštnih z?ezy. Ha naroČila brez doposlaue naročnine se ne oziramo. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K,, Lavrič Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. ToUfon tt. 83. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Ipra vništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstab, če tiskano J-krat (i vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. - Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgovi J. Fabčifi) tiska in zal. Iz XIV. seje deželnega zbora. V popolnitev poročila o XIV. seji z dne 9. t. m.: Deželne m u o d b o r ti so v r n i-li: prošnjo Amalije Trampuž, prošnjo posestnikov v D r e ž n i c i, prošnjo za podporo za zgradbo 2 vodnjakov v Dol. G a-b r i j a h; prošnjo za podporo, za zgradbo vodnjaka pri Bizjaki h, prošnji za podporo v zgradbo dovozne ceste od Č r n ič do b a t u i s ke postaje in za zgradbo vodovoda v Č r n i č a h in R a v n a h, prošnje cestnega odbora k a n a I s k e g a in občine A j b a za moralno in Tnaterijalno pomoč v svrho zgradbe cestne mreže v kanalskem okraju, prošnjo za podporo občanov v r t o v i n s k i h za zgradbo nekaterih vodnjakov, prošnje za cesto po dolini A v š č e k in K o j s k o-F i g o v i ca B r c s t j e, skupno razne prošnje za podporo, prošnjo Josipa Furlanija, za popravo ceste V r s n o-K r n, za vodovod v Jezerci ii, cesto Z a p o t o k-K obal iš če. prošnjo Josipa (bilanca, prošnjo za podporo v popravo ceste na planini G o 1 o-b a r in Z a p r i k r a j. prošnjo za podporo za kanalizacijo , bčine Batu je, podporo Ant. Clcmenta za nakup premičnih uljev. Pomožna akcija za našo deželo. Laški liberalci in klerikalci so si v laseh. Zanimiva debata se je bila imela ob tej točki. Predlog, ki se tiče minister-ske komisije za pomožno akcijo v prilog naši deželi, je utemeljeval dr. Faidutti tako-le: »Dunajski uradni list »Winer Zeitung« je priobčil 4. avg. 1908. lep program za gospodarsko pomoč naši deželi, ki je odgovarjal vsaj deloma našim potrebam. Takoj ko je bil program objavljen, je sklical takratni ministerskt predsednik baron Beck komisijo, sestavljeno iz uradnikov raznih strok in poslancev, udeležil se je tudi en deželni odbornik. Namen komisiji je bii ta: sestaviti seznam najnujniših potreb ter določiti odpornoČ. Upati je bilo, da se bo delalo resno ter da vlada ukrene res potrebno glede, naših gospodarskih razmer. Preteklo je leto, komisija ni več delovala. Imela pa je namen združiti referente raznih ministerstev za skupno delo, da ne bo vsako miuisterstvo posebej delalo. V proračunu 1909, K) pa nahajamo malo ali nič v prilog naši deželi in gotovo je obžalovati, da mcdmuiisterjalna komisija ni nadaljevala dela. Bivši ministerski predsednik Beck kakor tudi sedanji Bie-nertli sta obljubila v polni zbornici, da bosta mislila na nas, kar je vzbujalo upe v srcu. Storilo pa se je malo ali nič. Deželni zbor, ki je v prejšnjih sejali glas o v a I r a r e s o 1 u c i j e, k i- s o se s k I i c e-v a 1 e n a t a p r o g r a m, m o r e v p 1 i-v a t i s sv o j i m g l a s om ter pri v e-s ti v I a d o d o t e g a. d a b o d r ž a I a sv o je o b I j u b e. Naš glas bo glas vpijočega v puščavi, ako se ne zbere zopet medministeriahia komisija. Da se to zgodi, je stavil piedlog, kakor smo že povedali zadnjič. PettarUi je komaj čakal, da bo govoril. Najprvo je rekel, da deželni odbor ni bil povabljen k onim posvetovanjem. ........ (Faidutti: Saj je bil piila&^iulni odbornik dr. Marani!). Pettarin je rekel dalje, da deželni odbor pa je naznanil potrebe dežele. Ce ni v državnem proračunu nič za našo deželo, za to je našel vzrok v pogubnem delovanju dež. zbora lanskega leta. Predlog dr. Faiduttija je izpoved, da p o s 1 a n c c m v p a r I a m e n t u j e 1) o šla ene r ž i j a t e r se čutijo b r e z m o č i. (Antonelli: Bcne, bravo!) Pettarin se sicer pridružuje predlogu, zah-*:cva pa to premembo. da se nalaga dež. odboru, da naredi potrebne korake pri vladi. Faidutti je odgovarjal, ter povdarjal, da poslanci v parlamentu so dosegli, da je vlada objavila program ter so ministri dali obljube. Povdarjal je, da nekaj takega se je pripetilo tudi Dalmaciji, ali pobrigali so se. podrezali pri vladi in Wefe?Hrchner je poskrbel, da se akcija nadaljuje. Povdarjal je tudi, da so poslanci storili svojo dolžnost, če niso držali besede prizadeti, je dolžnost dež. odbora, podpirati poslance.« Laški klerikalci so hoteli, da deželni zbor naj pozove vlado v smislu Faidutti-jevega predloga, ali Pettarin je zopet skočil pokoncu, dolžeč laške klerikalce, da se zatekajo z a t e g a de I k d e-ž e I n e m u z bo r.u, ker s a m i ne m o r e j o nič e s ar opravit i. Laški klerikalci protestirajo, vik in krik, liberalci jih dolžijo, da niso koristili ničesar za ljudstvo, čeprav se izdajajo za rešitelje Furlanije... Antonelli: »V mojih časih se n j-s m o z a d o v o I je vali z o b I j u b a mi. J a z s c m p r i d o b i 1 za F u r l n u i j o milijone.« Bugato mu je ugovarjal, tu pa se Je razjezil Antonelli ter začel kričati na laške klerikalce. Tudi s slovenske strani je bilo nekaj glasov. Antonelli: »Ko sem bil jaz v parlamentu, smo delali brez takih konferenc, pa smo naredili mnogo, kar danes pripoznava cela Furlanija. Dobili smo pa ceste, železnice, zoper pelagro. Milijoni so, ki so prišli v Furlanijo, milijoni, 20 milijonov!« B u g a t to; Ampak kje so ti milijoni? Antonelli: Pustite me govoriti! Cas je, da 'sč neha s konferencami, s katerimi se vodi le ljudstvo za nos. — Postaja v Zagraju je moje delo, most v Cer-vinjan, dobil sem obljubo za izčiščenje Anfore (Bugatto vmes: Stane 20 milijonov, drugih 20. milijonov, obljuba, ki stane 20 milijonov) Poprava zvonika v Ogleju je moje delo, oprava bazilike; 20.000 K sem dob:I za ¦ .. zoper pelagro, za ceste, storjene .so mi bile obljube (Bugatto ugovarja) --• inženir Griinhut je moja priča. Dobil sem podpore za društva ter za razne druge svrhe... Ti gospodje pa, ki se tako držijo, .pripoznavajo v predlogu, da n'so storili ničesar. Antonelli je divjal, zato je čutil celo glavar potrebo reči mu: naj se pomiri ter drži argumenta. - Antonelli tolče po mizi ter pravi, da je bil čas, da se je enkrat razjezil in povedal, kar je imel povedati.. Bugatto govori, Antonelli se zopet razburja ter kriči: »Venti milioni«! — Prepirali in prerekali so se dalje. Pettarin je trdil, da se vidi, da se ni doseglo nič, ker so poslanci nezmožni, brez moči, — Bugatto: To je megalomanija! Nov krik in vik. — Pettarin je dolžil laške klerikalce, da so oni krivi, če dež. zbor lani ni mogel delovati. Prerekanje je še le počasi skon-čalo. S p r e d l o g o m p a s e j e z g od i-1 o t a k o, k a k o r so h o te 1 i l a š k i l i-b e r a 1 c i i n s 1 o v e n s k i k 1 e r i ka le i, da se namreč naroča dež. odboru (Petta-rinov predlog), naj stori o tej stvari potrebne korake pri vladi. K tej točki se je bil ogiasil tudi slovenski poslanec Zega. Povedal je, da vladni načrt je bil od ljudstva pozdravljen, ker ljudstvo je komaj čakalo, kdaj začne pomožna akcija, Pozdravil je predlog poslanca Faiduttija, potem je spet govoril ter se pridružil Pettarinovemu spremiitjeval-ueniu predlogu. Rekel pa je, da se mu z d i m i I o, k e r so laški poslanci dosegli toliko za Furlanijo, slov c n s k i del dežele d o b i v a p a I c d r o b t i n i c e. Glede" akcije je rekel, da poslanci na Dunaju niso znali nič dobiti. Gregorčič in Fon sta grdo gledala. Vraga, kako bi ne! FarovŠki listi Ju hvalijo na vse pretege, kako pridna poslanca da sta — tu pa vstane v deželnem zboru Zega pa pravi, da za Furlanijo se je doseglo že toliko, za Slovence pa nič. Čisto v nič je del »velika zasluge naših vrlih katoliških poslancev«! Strela, to ni prijetno ne za Gregorčiča ne za Fona! Nadškof in knez v deželnem zboru. Nadškof in knez je stopil v dvorano', ko je Manfreda utemeljeval svoj predlog, ki je bil pfvi na dnevnem redu. Pozdravil ga je glavar. Zavezniki so*se spogledali, Gregorčič ni vedel, ali naj ostane rdeč ali naj ozeleni----.. zadovoljni so bili.samo laški klerikalci. Kapitan Hatteras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Inles Teme. Prevel 0. J. (Dalje s. »To imenujemo ledeni splav; če je malo višji, se imenuje ledeni griči ali gore; z njimi priti v dotiko, je zelo nevarno, treba se jih je skrbno ogibati. Vidite tamkaj spodaj nekaj izbočenega, kar je napravil pritisk ledu? To imenujemo hummock; in če je spodnji del te grbe pod vodo. se ;mchuje kalf. Vse to mora imeti svoja imena, »da se je mogoče spoznati.« »Oh, to je res čuden prizor,« vzklikne doktor pri pogledu na čudeže severnega morja, »in kako živ vtis napravijo te slike na domišljijo!« »Brezdvomno,« odgovori Johnson. »Ledovjc ima dostikrat čudne oblike in naši ljudje jih znajo po svoje razlagati.« »Glejte, Johnson, ter občudujte vse te iedene skupine! lahko bi jih primerjal s čudno vasjo, z orientalsko vasjo s svojimi minareti in mošejami pri bledi lunini svetlobi. Dalje tam dolga vrsta gotskih obokov, ki nas spominjajo na kapele Henrika V1I1. ali parlamentarne Palače.« »Resnično, doktor Ciawbony, na vsak način ima človek od tega vžitek. Toda bilo bi nevarno stanovati v teh vaseh in cerkvah in ne sme se jim preveč približati. To so tuki minareti, ki se na dnu zibljejo in katerih najmanjši lahko razbije ladjo, kakoršna je Fonvard.« »hi ljudje so si upali v to morje, ne da bi imeli parni stroj pri rokah! Kako naj se drži ladja z jadri v smeri sredi teh premičnih pečin.« > In. vendar je temu tako, gospod Clawbony; če je bil veter nasproten, in to se mi je pripetilo dostikrat, meni, ki z vami govorim, smo se potrpežljivo usidrali na tako klado; seveda nas je več ali manj vlekel za seboj, toda končno smo pričakali ugodnega trenutka za nadaljnje potovanje. Lahko rečem, da smo na tak način porabili mesec .dni,, kjer bi potrebovali sedaj z nekoliko sreče par dni.« »Meni se zdi,« pravi doktor, »da hoče toplota še padati.« • fe »To bi bilo usodno,« pravi Johnson, »kajti treba je odmeke, da se te gruče razkroje in izgube v Atlantsko morje. Sicer jih je pa v Davidovem prelivu več, ker se celini znatno približate med rtom VValsingham in Hol-steinberg. Toda onstran 67. vsporednika bomo videli, da bo morje v maju in juniju bolj plovno.« »Da, toda treba je tja šele priti.« »Treba je tja priti, gospod CIa\vbony: v juniju in juliju bi bili naleteli na prosto vožnjo, kakor jo imajo kito-lovci. Toda ukazi so bili natančni. Treba je bilo v aprilu biti tukaj. Zato se ali jaz motim, ali pa je naš kapitan pretkanec, ki ima svojo misel. Oči vidno je odšel zato tako zgodaj, da bi daleč prišel.. Sicer bomo pa že videli, če doživimo.« ¦ Doktor je imel prav, ko je trdil, da toplota pada. Toplomer je kazal opoldne 14° stopinj, in vladal je mrzel Severozahodnik, ki je nebo sčistil in pospešil tek leclovju, ki je plavalo po ForvvardoVi poti. Sicer se pa ni drvilo vse ledovjc v isti smeri; marsikteri kos se je gnal v nasprotno stran, zlasti večji, kateri je kak podmorski tok zaganjal v nasprotno smer. Umliive so torej težkoče te vožnje. Strojevodji nista imela za trenutek miru. Parni stroj so vodili na krovu samem s pomočjo vzvoda, ki so ga odpirali, ustavljali ali obračali trenutno, kakor je ukazoval častnik na krovu. Časih je bilo: treba hiteti, da so prodrli skozi kako odprtino ledenega polja, časih se meriti v hitrosti s kakim ledenim gričem, da ni zaprl edino rabne poti, ali pa se je morala, ladja urno zasukati, da je ni razbil kak led, ki je nenadoma začel nanjo padati. Te ledene gruče, ki jih je podil silni tok od severa, so se gnetle v ožini in če bi jih mraz strdil, bi Forvvardu lahko naredile neprodirljiv jez. Ptičev je bilo v teh krajih nebroj. Hudourniki in mar-tinove gosi so letale sem in tja ter odurno kričale. Bilo je neštevilno tanovšic z veliko glavo, kratkim .vratom in stisnjenim kljunom, ki so prhotale s svojimi peruti ter se igrale s snežinkami. Edine te jate ptičev so oživljale okolico. Neštevilno kosov lesa se je podiio ter zadevalo med seboj; tudi nekaj glavačev z velikansko napihnjeno'glavo se je približalo k ladji; toda loviti jih ni bilo časa, četudi' so se vzbujale harpunarju Simpsonu želje, po njih. Proti večeru se je prikazalo tudi več morskih psov, ki; so z gobci nad vodo plavali med velikimi kosovi ledu. 22. apr. je toplota že bolj padla; Forvvard je pomnožil svojo parno silo. da bi prišel do ugodnejše vožnje. Obvladal je odločno severozahodnik, in jadra je bilo treba poviti. V Tega dne, ki je bila nedelja, niso imeli mornarji- ve-, liko dela. Po službi božji, ki jo je opravil- Shandori, so se mornarji spravili na ptičji lov; nalovili so jih ogromno, 0Jfbdškof je motril pisano družbo, Sle so tQ$ke za itočko. Posebna burna je bila točka o Faiduttiievem predlogu, opisana v prejšnjem odstavku. ,..: Videlo se je, da so se laški liberalci prav zaiti, kerHč bil navzoč nadškof, hoteli znesti rt?d iašUiini klerikalci. Pokazati po'm« hoteli, oži ne veljajo nič in ne delajo nič ti furlanski katoliški poslanci, ampak samo obljubljajo. Antonelli je kar divjal, Pettarin jih je dolžil »zveze* ter zvračalnanje krivdo, da ni mogel deželni zbor lani delovati; Prav uničiti so hoteli laške klerikalce pred očmi samega nadškofa. Nadškof je gledal in poslušal — slovenski klerikalci so po večinoma molčali, semtertje se je čul kak glas. Gregorčiču je bilo prijetno okoli srca, ker se je veselil trenotka, ko pokaže, kaj je on, kako drži zveza Pajer-Gregorčič, čeprav jo je bil obsodil sam on, nad5lt>fin knez. Prišla je na vrsto t o č k a o p r a v i 1-niku deželne hranilnice in posojilnice. K besedi se je oglasil nadškof. Pravi, da je proti predlogu deželnega odbora za ustanovitev deželne hranilnice in posojilnice, kor imamo že dovolj denarnih zavodov, ki dosegajo isti namen, ki je označen v § 1. nove deželne hranilnice. (Ta paragraf se glasi: »Deželna hrani 1-ni ca ima namen, nuditi vsakemu, zlasti manj premožnim ljudem usodno priliko, kako nalaga t i s v o j e p r i h r a n k e v a r n o in obrestonosno in je v potrebi z o p e t d v i g a t i; vložniki so pri tem gotovi, da se uporabljajo n j i h o v. i prihranki na n e i z p o d-b i t e n n a č i n i n p r e d v s e m v p r i d gospodarskega razvoja dežele«). Rekel je dalje: Imamo na deželi raj-fajznovke, v Gorici pa tudi pupilarno varen Mont. Zdi se mu, da je načrt deželne hranilnice le kopija Mont a, kateremu se napoveduje konkurenca. Ce bo pa trpel Mont, bo trpela cela dežela. Nadškof je prešel na to na k 1 e r i k a 1 n o z a-d r u ž n o o r g a n i z a c i j o, ki dobi konkurenta. Če se pa tako konkurira, se dela proti obstoječim denarnim zavodom, to pa ni zdrav gospodarski razvoj. (Laški klerikalci odobravajo nadškofove besede). O tem se je potem debatiralo, kakor smo povedali zadnjič. Nadškof je bil prišel v zbornico z namenom: da reši Mont, a je naletel na gluha ušesa pri dr. Gregorčiču, v čegar rokah je bila usoda Monta. Če bi bili slovenski klerikalci glasovali z laškimi klerikalci, bi bil sprejet Meizlikov predlog, po katerem bi se bila navedena točka odstavila z dnevnega reda. Ali Gregorčič je pokazal, da je trdno zvezan s Pajerjem ter da se nič ne boji nadškofa. Slovenski klerikalci so glasovali z laškimi liberalci -~ in nadškof je odšel blamiran iz dvorane skupno z laškimi klerikalci. Nadškof je mislit, da s svojo prjsot-nostjo reši J%nt ter "da zada ob jed- i nem udarec zvezi Pajer-Gre-[ gorčic. »Zwei Fliegen auf eim?n Schlag« --------------pa ni »rataio«! Je hudo! O novi deželni palači je bilo tudi govora v tej seji. Predlog se glasi: alt naj se nova deželna palača zgradi na svetu na starem pokopališču, ki je j kupljen v. ta namen ali pa naj se predela Attemsova palača na Kornu, oni svet pa proda. JPredlog so odkazali tehn. in fin, odseku. . . O t\ovi deželni palači je bilo govora v deželnem zboru.že leta 1907; -r- 600.000 K T Zemljišče na starem pokopališču ie bilo ponudeno po 60 kron seženj. Mestu se je zagotovilo lepo kupčijo. 600.000 K pa bo najbrže premalo za deželno palačo. Saj vemo, kako znajo zidati in ^ako prekoračevati račune. — Res, da so deželni uradi v nerodnem poslopju, aH pri sedanji finančni mizeriji menda res v^ kaže zidati novo deželno palačo. Svet naj se proda, ne pod izgubo, da ne bo škoda vedno večja, ker sedaj nič ne nese; tisočaki se dajo porabiti v druge potrebnejše namene! Stara palača na Kornu pa menda tudi ni primerna za deželne urade! Moll-ov Seidlitz-prašek je ta na želodca trpeče neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred V3emi dragimi dr& Btičnimi Siatil. kroglicami in grenCicami. Cena orig. škatlje K 2 — Ponarejanje se sodniško zaslsdoje. Molilno Franc, žganje in sni ta ribapj? Života. — Bolečine olajinjoie in okrepčojoCe sta-roznauo sredstvo proti trganju in prelil ajenju vsake vrste.. OrIg*, steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnictth. Glavna lekarna A. 5GLL, c, in kr. dvorni ealolnik, Dunaj, Tuchlaaben 9. Zaloga v Gorici v Jekarnah: 6. Criskofoletli A. Oironcoii. DOPISI. \ Iz ajdouskega okraja. Iz Gor. Bratiice. — Tako slabe pošte kot je naša gotovo nima nobena še tako majhna vas. Pismonoša donaša pisma še le drugi dan ali pa jih nedobimo. Posebno gorak je pa za naše časopise! Ko je bila še pošta pri g. Ferjanu Če-hovinu, je bilo vse v redu. Kar naenkrat vzeli so pa klerikalni možje novega pis-monošo, ki je tudi mežnar in- organist, pa ni ne eno ne drugo, samo plačan klerikalen agitator. Že v Štanjelu na poštni nas tako od-rivajo, zdaj pa še tukaj tak nered. Bomo videli, smo že dali v Trst, kaj da bo! " Poglejte malo ta.lep nered tia poŠti. Tam sta dve punci, ki vse pregledata od prve dopisnice do zadnjega časopisa. Pomaga pa zraven tudi Ijubeznjiv bratec. Da pridno tudi mama prečitava politiko in jo poleg dragega* Yina drago prodaja, ve cela Branica. Ta Ijubeznjiva pošta \k v gostilniški izbi, kjer pijanci obdelujejo človeka, da je joj. Tja zahajajo sami klerikalni policaji, da nosijo vse na uho g. Šmida. Zdaj pa ima, kar ie hotei.. Prej mu ni bilo všeč pri. g. Čehovinu ali zdaj je pa boljše? Tako pošto moramo naznaniti v Trst Mi nočemo pošte v taki hiši, kjer se vse previzitira in kier ni potrebne olike. Našim klerikalcem raste greben. Neki človek v vasi Kodreti, ki je zagrizen g. Šm«dov pristaš, napadel je pri belem dnevu in na sredi vasi revno kraško ženico, ki prinaša gospodinjam, ki naročajo iz Trsta olje in pa kako posodo, da se s tem preživi iz same nevošljivosti. Vrgel jo je na tla, jo suval, teptal,-razbil ji je vse fla-ške pokončal vse, kar je imela v jerbasu. Nesramni surovin, klerikalna duša! Iz Črniške županije. — Ko priredi kakšno naše društvo plesno zabavo, joj, to Vam je grornenja in zmerjanja. Črniški dehant bi o tej priliki, na prižnici kmalu skočil iz kože, batujski nune pa postane v eni minuti tisočkrat zelen in bled. Zmerjale so nekatere barabe našo mladino po fa-rovških cunjah, zmerjali poštene može, kakor ciganka, ako se ji ne da špeha. To Vam je bilo pohujšanje mladine, ako smo mi plesali, hudič se je vrtel med plesalko -in plesalcem. Z izgledi so nas pitali, kako da so razne sv. može plesalke zapeljale na primer sv. Jeronima in celo vrsto sv. mož. Po imenih je neki izprijenec napadal naše pristaše v farovških cunjah, češ, glejte sadove, plešejo in s tem grozno greše. . Sedaj pa čuj javnost in strmi nad hinavca. Čuki v Batujah so imeli na kašči nekega oštirja neko priredbo (oni so rekli, da je to »veselica«, kdo bi se ne smejal). Pri tej veselici so imeli tudi zelo nobel godbo, namreč star piškav in hripav gra-mofonček. In vse večere po veselici do pusta so plesali na tej kašči (podprti, da se ne vsuje) na hripavo kričanje gramofon-čka, kakor bi bili znoreli. No mi jim prav ,nič ne zamerimo, če se vrte makari še bolj divje. Kadar bodemo imeli mi svoje plese in da se bodo prijatelji lupili od ihte, tedaj pa bodemo že vedeli, kaj nam je storiti. Povemo lahko tudi na tanko o onem kutarju, kateri je tekel v klet za kuharico, kaj je hotel plesati? Sedaj pa vprašamo, ali je dostojno po njegovem nauku, če se njegovi fantiči po kašči vrte, da gre vse v prah in to še celo z ženskim spolom. Ali ne pleše tudi med njimi hud č, kakor pravi včasih? Brje, 8 2. 1910. — »P. list« zopet kliče na koražo, hoteč imeti ime in kdo ve še kaj od »Sočinega« dopisnika. Najlepše pa je pri tem, da sam se ne podpiše, kar kaže s tem pač dovolj nesramnosti, Komu naj se torej podpišem in odgovarjam?! — Jepe — opičar vendar ni še, vreden odgovora! Če je pa kdo drugi zadaj, kaka posvečena oseba, h kateri hodi opičar na posvet in dopisunsko pomoč, potem izjavljam, da sprejmem na svoje rame vse dopise v kateremkoli naprednih listov zadnjih par let iz naše županije, ne gledc,.kdo jih je v resnici pisal, a naj tudi kier. »Pr. list« in »Gorica« objavita imena'svojih dopisnikov od tu! - . Tako vidite, mi ne morete več očitati zahrbtja in zaledja, Veljaj gesio: iz lica v lice in — zob za zob! Isti hšt. 134. Brje, 9. t. m. — Dne 6. t. m. se je zbralo na povabilo zadružnega kletarja Antona Mihelj več kmetov posestnikov na mal banket. Posetilo nas je nekaj Rihem-beržanov. Med veselim razgovorom in zabavo se je habralo'19'40 kron za dobrodelne svrhe. Prijaznim darovalcem iskrena hvala! Iz komenskega okraja. Iz Škrbine. — Dne 2. t. ni. se je vršil občni zbor bralnega društva »Narodni dom«. Ker bode letos 20 letnica društvenega obstanka se je enoglasno izvolilo društvenega ustanovitelja gosp. Luznika, učitelja v pok. sedaj v Dornbergu častnim članom. Ob tej priliki sklenilo se je tudi kupiti društveno zastavo in prirediti julija, oziroma avgusta meseca veliko veselico, h kojej se povabijo tudi druga bratska pevska društva. Darove za društveno za-' stavo že sedaj hvaležno sprejema odbor. Iz tolminskega okraja. Iz Tolminske okolice. - - »Gorica« je povedala 22. pr. m, da so novi mlekarntci blagoslovili in izročili svojemu namenu na Volarjih in v Žabcih. V Gabrijah so »liberalci« otvorili novo mlckarnico, katere pa niso blagoslovili. Potem je povedano v dopisu, da naše pošteno kmečko ljudstvo se drži od nekdaj navade, da se na praznik J. J. "'zdržuje plesa, v Gabrijah pa se je na ta praznik celo noč in še drugi dan razgrajalo in plesalo. Spodtika se ob občinskega odbornika, zaleti se v »gabrskega dohtarja« prav po klerikalni navadi, da jih je on sprejel pod streho itd...... Napad je do skrajnosti nesramen ter kaže podleža, ki ga je pisal, v pravi luči. Naša mlekarnica v Gabrijah dobro napreduje in izrleluje najboljše vrste blago. ¦— Resnica je. da je napadeni sprejel fante pod svojo streho, ali ne na J. J., marveč ob 1. po polnoči s strogim ukazom, da se smejo tam nuditi 10 minut; v ta dokaz je več prič: kam da so šli. ne briga nič napadenega. Da ne spolnuje ta svojih dol-(Dalje v prilogi.) in po Clawbonnyjevem načinu primerno pripravljeni, so bili zvrsten primeček na mizi častnikov iri mornarjev. Ob treh popoldne je dospel Forward do Kin de Sael-a, in do pogorja Sukkertop. Od časa do časa je gosta megla padala nenadoma iz sivega neba. Morje je bilo "hudo razburkano. Vendar je bilo opoldne mogoče natančno opazovanje. Ladja je bila tedaj na 65" 20' širine in 54° 22' dolžine; bilo je treba pluti še dve stopinji, da bi prišli do boljše Vožnje na prostem morju. Naslednje tri dni, 24., 25. in 26. aprila se je bilo treba neprestano boriti z Iedovjem; delo s strojem je postalo silno utrudljivo. Vsako minuto je bila para prekinjena ali njena smer obrnjena, in odhajala je z rezkim žvižgom izza zakippnic. V gosti megli se je bližanje ledenih gor dalo spoznati samo po votlem bobnenju, ki so ga lavine pouzročaie. V takem slučaju se ie ladja zasukala. Bila je nevarnost, da ne bi zadeli ob ledene gruče iz sladke vode, ki so se dale ¦ spoznati po svoji prozornosti in ki so bile trde kakor skala. Rihard Shandon si je vsak dan preskrbel nekaj sodov tega ledu, da bi mu ne zmanjkalo pitne vode. Doktor se ni mogel navaditi na optične prevare, ki jih je pouzročalo v.teh krajih lomljenje žarkov. V resnici se mu je dozdevala taka ledena gora kakor majhna bela gruča in .sicer prav blizu, dočim se je v resnici nahajala deset ali dvanajst mili .oddaljena od ladje. Skušal je svoj pogled prilagoditi posameznim prikaznim, da bi pozneje lahko naglo popravil očesno zmoto. - Končno so bili ljudje že popolnoma zdelani od utrujenosti, deloma ker so ladjo vlekli po ledeni ravnini, deloma ker so odbijali nevarne kosove z dolgimi drogovi; in vendar je v petek, 27. aprila, Forward Še zastal na ne-prodirijivi meji polarnega pasu. \ Pogovori med moštvom. Fonvardu seje vendar posrečilo prodreti par minut dalje proti severu s tem, da je spretno zdrknil skozi prosta mesta; toda mesto da bi sovražniku ušel, moral ga ie kmalu napasti. Več milj razsežna ledena polja so se približevala in treba se je bilo skrbno varovati stiki-, ž njimi, ker take premične mase proizvajajo dostikrat xv kakor deset tisoč ton močan pritisk. Pripravili r,o torej zunaj ladje žage za led, da bi jih lahko nemudoma uporabili,-če bi bilo treba. Nekaj se jih je udalo temu težavnemu delu, drugi pa so godrnjali, da niso celo odrekli pokorščine. Ko so pripravljali orodje, izrazili so Garry, Bolton, Pen in Gripper vsak svoja različna mnenja. »Vrag?..,« pravi živahno Bolton, »jaz ne vet::. >l:ai mi vedno prihaja na misel, da je v ulici Walter »„*¦ ¦¦,! «ia gostilna, kjer se človek ne počuti preslabo pri kupici orj-novca in steklenici piva. Ali ti tega nič ne vidiš v duh v Gripper?« »Da ti po pravici povem«, odgovori ta, ki je bil večinoma le bolj slabe volje, »jaz tega od tukaj ne vidim«. »To se le tako govori; jasno je, da v teh snežnih vaseh, ki jih Cla\vbonny tolikanj občuduje, ni niti najskrom-nejše gostilne, kjer bi se pošten mornar lahko orosil s par mericami žganja.« »V tem oziru imaš prav, Bolton; lahko bi še pristavil, da se človek tukaj ninia niti s čim pošteno poživiti.] Čudna trmoglavost to, mornarjem, ki plovejo proti severu, odreči vse opojne pijače«. »Lepa reč,« poseže vmes Garry; »si-H pozabil, kaj! ti je bi} rekel doktor? treba se je vzdržati vseh vznemir-| Ijivih pijač, če se hoče človek dobro voziti ter daleč priti.* »Saj jaz ne želim ravno daleč iti; in zdi se mi celo,] da ie že nekaj lepega priti do tu sem in da bi bilo dobro, ne siliti tja, kamor bi še vrag ne maral iti.« . »Ha! saj tudi ne pojdemo!« pristavi Pen; »zlasti če pomislim..da .sem že pozabil, kak ukus ima: brinovec!« »Toda spomni se vendar, kaj ti je reke! doktnr.« pravi Bolton. »Seveda, vsak izgovor »e dober,« pravi Pen s svojimi velitfnii očmi; »treba bi bilo samo ve^o-. če w; morda ne štedi samo kapljica pod pretvezo zdravja.« »Ta vragov Pen bi utegnil prav imeti,« odvrne Gripper. »Pojte no!« pravi Bolton, »on ima zato prerudeč nos; in če izgubi Pen malo barve pri taki pokorščini, mu ni treba za to preveč moledovati.« »Kaj ti je pa naredil moj nos?« odgovori trpko mornar, ki je bil zadet na najbolj občutljivem mestu. »Moj no;i ne potrebuje tvojih svetov in te tudi zanje ne prosi; pometaj torej pred svojim pragom.« «Nikar se ne huduj, Pen; jaz nisem vedel, da je tvoi nos tako občutljiv. Saj jaz bi se morda ne branil bolj ko kdo c3 ug kupice »ta kratkega«, zlasti pri taki temperaturi; toda če mi pa več škoduje nego koristi, se pa tudi rad -¦> zdi zim. < »Ti se le vzdržuj,« pravi kurjač Waren, ki se vmeša med pogovor: »drug se ne mara nihče, naj se zgodi na ladji kar hoče?« »Kaj hočeš reči s tem,« praša Oarry ter ga srpo pogleda. »Jaz hočem reči, da žganja je že dovolj na ladji iz-tega ali onega vzroka', in meni se zdi, da za hrbtom se ga že čuka.« »Kaj pa veš povedati?« praša Garry. Waren ni vedel ničesa odgovoriti, Govoril le" zato. da je nekaj govoril, Prilaga „Sote." it. II z lis IŽ. ftbrtturi)» Ml. žnosti, to je laž, naše starešinstvo .mu ni imelo še nič očitati. Kaj se toraj katoliški dopisnik ob njega zaletava ter ga obre-kuje in blati po časniku? Kaj takega je zmožen samo klerikalec. Kdor laže, krade; pošteno ime mu hoče ukrasti, pa.ga ne boš! — Ko je prinesla »Gorica« one laži, je šel napadeni med fante ter jim povedal, kaj se je zgodilo. Odgovorili so ter med Družbi sv. Cirila in Metoda je prijavljena najnovejša brambovka mala Stanka Tratnikova, voditeljica mozirske narodne mladine. Ta naša mala Stanka je sklenila skupno s svojim bratcem Cirilkom in drugimi otroki nabirati pri vsakem narodnjaku, prirejati male veselice, tombole, sre-čolove itd. in to tako dolgo, da bo imela K 200, kar upa doseči v par letih. Mozir- jteugim^ipjjyedQVnli4> obletnici,, kako ska mladina postane torej družbena po-" sta dva*sedSnfa* **#>sfK>4&<<* v^S^rri^-^fT^fTSVrti sala ter delala z neko gospodično kakor z mehko hruško ..;>.. * ,, Napadenega zmerja z naslovom »Ga-berski dohtar«. No, vidiš, kdpr je »doh-' tur«, nima slame v*glavi, Ima jO pa tisti, ki hoče tako sramotiti svojega bližnjega. Prismoda blati po krivem nedolžne ljudi, . ali ne Gabrje ne napadeni niso osramočeni, ampak osramočen je podil dopisnik v »Go-r'ci«. S takimi tički pa bomo že znali ob-računiti! Priporočam našim rodbinam Družba sv. Cirila in Metoda. Moška podružnica družbe sv, Cirila in Metoda v Gorici bo imela v soboto, dne U. t. ni. v hotelu pri zlatem »Jelenu« svoj redni letni občni zbor. Začetek ob 8. uri zvečer. — Slovenci, pridite v velikem številu z nasveti, kako pomagati naši pre-' potrebni šolski družbi. Družbi sv. Cirila in Metoda sta darovala kot odgovor na nesramni napad v »Slovencu« pod »Cirilmetodariia« za obrambeni sklad gospa P a v I a S e i d l c. kr. prof. soproga v Gorici 200 K in »Neimenovani« rodoljub papirno rento za 200 kron. V protest na nesramni napad »Slovenca«« darujejo za družbo sv. C. in M.: C. Klančič K I, J os. Kregam, pisarno-vodja K I. Jos. Bregant, trgovec K 1. Za družbo sv. C. in M. daruje K V v znak protesta »Slovenčeve« pisave T. C. Družbi sv. C. M. je dal zabavni večer na pustni torek v Solkanu pri g. A. Mozetiču polovi :o čist. dobička K. 9. Za družbo sv. C. in M. se je skupilo pri igri Cip-Čap-čorum v Podgori dne 2 2 K 10'12. Denar izročil g. Pr. Oougan v Gorici predsedniku. Hvala! Članarino so plačali gg. F. Oougan 2 K, Anton Klun 2 K, Josip Bregant 5 K. K. S. 2 K..— Hvala! Iz Podmelca: Svoto 12 K so zbrali za »Družbo sv. Cirila in Metoda« Podmel-ški naprednjaki, ker niso bili deležni »vi-zite« po gg. podžupanu Murovcu in Pir-novem Jakobu, ki se je vršila po klerikalni veselici, pustni torek zvečer v gostilni »Šorli«. jeljicar^a^pokroviteljstvo bo zastopala naša rnala Stanka. Živio, marliva Stanka in Cirilek in .vsi okolu teli dveh mladih rodoljubov zbrani malčki! Družba sv. Cirila in Metoda razpolaga, v postnem času s posebno zanimivimi razglednicami »babo žaganje«. — Post nam je bil otrokom silno zoprn, ape-tit smo imeli, mati so nas pa postili. Po-teha v teh težavah so nam bile preste. In ko se je bližala sredopostna sreda, pripovedovali so nam, da ta-dan žagajo »babo« na gotovem kraju opoludne, iz te »babe« pa padajo preste, katerih si more otrok, ki je takrat na mestu pričujoč in še tešč, nabrati poljubno število. In o teh prestah se nam je sanjalo in ta narojdna pravljica je vdobljena na družbenih postnih razglednicah. Sicer ni te vrste razglednic mnogo v zalogi, želimo pa, da jih družba prav kmalu razpeča in da na ta način tudi od postnih prest nekaj dobička ima. Domače vesti. Občinsko starešinstvo v Mirnu je sklenilo v odgovor na »Cirilmetodarijo« v »Slovencu« darovati 200 K za Ciril-Metodov obrambeni sklad. Slovenske občine, posnemajte to zavedno starešinstvo! Darovi za »Dijaško kuhinjo«. Dr. Henrik Turna, odvetnik v Gorici, za vstopnino na dijaški ples 10 K; Dr. Janko Pretnar, prof. v Gorici, 10 K; Fr. Lavrič, žel. rcvidcut v Gorici za februar I K. Na račun mesečnine je prišlo 55 K; Pr. Strgar, nad-učitelj v Desklau, je nabral pri desklanskih rodoljubih 5 K; Ant. Jerkič, fotograf v Gorici, 5 K. »Sloveneevo« nesramno pisarjenje proti družbi sv. C. in M. obsoja pač vsak razsoden človek. Razni slovenski listi so v ostrih besedah ožigosali nesramno izdajalsko početje »Slovenca«! Oglasil se je tudi hrvatski list »Pokret«, ki piše med drugim: »Vrhunec brezobraznosti in drzovi-tosti so dosegli s svojim uvodnim člankom v »Slovencu« pretekli pondeljek, kjer žolčljivo navaljujejo na »Družbo sv. Cirila in Metoda«, ki je tako mnogo storila v ogroženih slovenskih krajih proti ponem-čevanju in poitalijanjenju slovenske dece. Ako bi se tudi kaki organizaciji moglo kaj očitati, tej se prav gotovo ne da ničesar, zakaj praktične posledice njenega delovanja so jasne, one se vidijo in čutijo. Ako bi bilo ležeče na klerikalcih in njihovem delovanju, bi že zdavna ne bili mnogi slo- venski kraji več slovenski, marveč bi bili že v nemških in italijanskih rokah. Ob času ustanovitve klerikalne vseslovenske stranke v Ljubljani lanske * jeseni so klerikalci v tajni seji sklenili "pričeti s proti-akcijo proti »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Sedaj se jim zdi ugoden čas, da izvedejo svojo nakano. Ker zavirajo vsako pošteno narodno delovanje in pomagajo Nemcem in Italijanom proti svojemu lastnemu narodu, aktrtrodgovarja njihovim osebnim koristim, jim ni "po godu, da se prav ta organizacija ponaša z uspehi. Zato so se odločili ti »patriotični« klerikalci, da zopet store nekaj, kar bi bilo na škodo slovenskemu narodu in na korist Nemcem in Italijanom. Saj si ne žele drugega, kakor da zanetijo mržnjo in neslogo med narodom, da potem lahko vse izrabijo v svojo korist ne ozirajoč se na resnično narodne interese. Ali to potem ni narodno izdajstvo?« Radi dijaškega plesa, ki je bil v soboto, si pulijo lase znani starokopitneži. Mi pa povemo odkrito, da taka-le lepa prireditev v takih okoliščinah, v kakoršnih se je vršila, je nekaj jako umestnega. Mladina dozoreva hitro. S tem treba računati. Kdor se postavlja proti toku časa, ga podere. Ali ni pametneje, da so plesali dijaki pod nadzorstvom v izbrani družbi, se vadili v iepem obnašanju med olikanci, kakor da bi se bili potikali po kakšnih bez-¦nicah, ker bi visela nad njimi trda pest, s kakoršno jim grozi nekdo v »Prismojeii-eu«. "— Preneumno pa je, da spravljajo novostrujarji ples v zvezo z uspehom na gimnaziji koncem prvega semestra, ko vendar vemo, kje tičejo veliki vzroki za takc-Ie uspehe in neuspehe. Dostavljamo še, da klobasa iz Gorice v »Prismojencu« je precej dolga. Znamenje, da bi se znana starokopitna Jera rada kregala najmanj pol leta! »Manfreda utemeljuje predlog, Marl-nlč stavi predlog« — tako se čita v poročilih o sejah deželnega zbora in kak klerikalec si misli: pa se postavljajo naši! — Razne predloge jima napravi Gregorčič ali kdo drugi, ona dva sta čisto nedolžna pri stvari, v a d i t a s e v č it a n j u in potem ko je treba utemeljevati predlog v deželnem zboru, s težavo p r e Č i t a t a, kar so jima napisali drugi. Tako je! Vsakemu svoje! Vse polno prošenj za podpore: za vodnjake, ceste itd. vrača deželni zbor dež. odboru, kakor razvidno iz poročil o sejah, da ali reši sam ali stori take in take korake ali da se vrnejo. Občine in drugi so prosili pač zato, da bi kaj dobili, no pa tako razočaranje! Koliko so obljubovali klerikalci, kako so vabili ljudstvo, naj se le zaupno obrne na katoliške poslance — no, sedaj pa imajo! Furlanskih rečij ne odstopajo dež. odboru (le semtertje kakšno, pa zato, da da primeren prispevek), tu pa kar po vrsti romajo slovenske, morda tudi nujne reči nazaj v deželni odbor, kjer jih postavijo lepo v kot. Če kdo popraša g. Berbuea, si ta gladi brado pa pravi: bo že, bo že, le potrpitel Čakajo in trpijo pa ni nič! —Nekaj st^rjh.podpotso abn©^^| vili v deželnem zboru, novega pa so dali presneto malo. Baharija $i obeta biti velikanska. Ali, dokažemo s številkami, ko-W hko je vredna! ¦•'*¦'¦ Gimnazijsko poslopje v Gorici je pregledovala komisija iz naučnega minister-stva. Menda se vendar sezida novo, primerno poslopje! Pastirski list je izdal nadškof in knez za postni čas. Govori V njem o ljubezni do Boga in o ljubezni do bližnjega! (Lepo, ali kako,delajo klerikalci? Sovraštvo sejejo in nimajo nobene ljubezni do svojega bližnjega! Pa kako je učil tudi nadškof? »Društvo proti društvu«! Ali je to ljubezen?) Potem pa se dotiku krščansko-so cialnega delovanja. Kar je na Goriškem takega delovanja, je samo hujskanje in zapeljevanje ljudstva. — Beži proč, ljudstvo, od takega deiovanja, ki pelje le v sovraštvo in greh! V otroške vrtce Clril-Metodove družbe je vstopilo v začetku šolskega leta 1143 otrok po raznih ogroženih krajih Slovenije, kjer ima društvo svoje vrtce. Gotovo lepo število! Rodoljubno, obrambno delo! Družba pa stremi za tem, 1a bi odprla še več otroških vrtecv — »S l'o-venec« p a j o hoče mi i Č it i. 1143 otrok hoče spoditi »Slovenec« iz slovenskih otroških vrtcev, d a s e r a z n a r o d i j o! Ali dopustimo kaj takega? Ne in tisočkrat ne! Rodoljubi bodo v odgovor na nesramen efialtski napad na,družbo še več darovali za njo! To je edini pravi odgovor! Voda za Gorico. — Okrajno glavarstvo v Postojni je dalo goriškemu magistratu dovoljenje za porabo vode iz Hubija po 85 litrov na sekundo. — Menda začne delo za vodovod kmalu. Radi plesa brusijo zopet klerikalci svoje umazane jezike, Ce kje naprednjaki plešejo, mečejo ogenj in žveplo nad nje; govore o pohujšanju in kdo ve kaj Še vse sklobasajo ua dan. Ali plešejo pa tudi klerikalci radi. In letošnji predpustni čas so se prav pošteno vrteli po raznih krajih. Še celo v najbolj sveti vasi v naši deželi v klerikalni Medani so priredili ples na mali pust. Plesali so in pili in pili in plesali, gostilničarju razbili par šip ter polomili 1 klop. Župnik Kurinčič, ki je včasih največji sovražnik, plesov in pustnega rajanja ni uiti črhnil proti temu. Za klerikalce seveda ni ne greha ne pekla na plesu, to je vstvarjeno le za »brezverske napred-itjake«! Ubogi nadškof! — Marsikedo je miši;!, da se vsaj »Slovenec« zavzame za našega nadškofa in za duhovski zavod Mont — pa nič! Samo poročajo na golo o »važni seji«. Nihče ne jemlje v zaščito nadškofa. Da ga ne bo branil Gregorčičev »Prirn. List« ali »Gorica«, že verujemo, ali tudi novostniiarski proti Gregorčiču naperjeni list in pa »Slovenec« samo be- »Vidiš torej. Garrv,« reče Rolton, »da Waren tega! nič ne ve.« »No,« pravi Pen, »mi bomo zahtevali od poveljnika žganja; saj zaslužili .smo ga; bomo videli, kaj bo odgovoril.« »Jaz vam jamčim, da ne opravite nič,« odvrne Garry. »Zakaj pa ne?« se razhudita Pen in Gripper. »Ker bo vas poveljnik zavrnil. Saj ste vedeli takrat, ko ste vstopili, kak je red na ladji; takrat je bil čas na to pomisliti.« »Sploh pa Rihard Shandon ni gospodar na ladji,« pravi Bolton, ki se je rad za Garry-ja potegoval, čigar značaj mu je ugajal. »On je podložen kakor mi drugi.« ?Komu pa?« praša Pen. »Kapitanu.« »Oh! vedno ta nesrečni kapitan«, zarenči Pen. »Ali ne vidite, da ni nobenega, kapitana na ladji kakor na tem ledu nobene gostilne ne? S tem se hoče nas le uljudno zavračati od tega, kar imamo pravico zahtevati,« »Toda če pa vendar je kapitan,« nadaljuje Bolton; »in jaz bi stavil plačo dveh mesecev, da ga bomo v kratkem videli.« »Prav,« rt** Pen, »temu bi jih jaz že rad povedal par. v zobe!« •"•..*, »Kdo govon o kapitanu,« reče nekdo ki pristopi k pogovoru. Bil je Clifton, precej babjeveren mož in malo zavidljiv včasih. ¦ »Se li ve kaj novega o kapitanu?« praša zopet. »Ne,« odgovore vsi hkrati. »Jaz pričakujem, da ga kar nekega lepega dne najdemo v njegovi kabini, ne da bi kdo vedel, kako in od kod je prišel.« ' »Pojdi se solit!« ga zavrne Bolton; »ti, Clifton, si predstavljaš tega junaka kakor nekega veternega človeka, kakor nekega škrata, ki teka po visokih planjavah Škotske!« »Norčuj se, kakor se hočeš, Bolton; to še ne spremeni mojega mnenja. Vsak dan, ko grem mimo njegove kabine, pogledam skozi luknjo ključavnice in nekega jutra vam pridem pripovedovat, komu je ta kapitan podoben in kakšen je.« »E vraga,« pravi Pen, »ta tvoj kapitan bo najbrž tak kakor vsi drugi ljudje, in če je pretkanec, ki nas hoče zapeljati, kamor nam ne bi bilo ljubo, jih bo že slišal, kar mu jih gre.« »Pojdi no. Pen,« reče Bolton, »saj ga še ne poznaš ne, pa bi se že rad ž njim prerekal!« »Kdo ga ne pozna?« pravi Clifton, kakor bi kaj vedel o tem; »kaj se ve, če ga ne pozna!« »Kaj, vraga, hočeš reči,« praša Gripper. »Jaz to razumem.« »Mi pa ne!« »Ha, ha, ali ni Pen imel že sitnosti ž njim?« »S kapitanom?« »Da, kapitan pes; kajti to je prav isto.« Mornarji se spogledajo, ne da bi si upal kdo kaj reči. »Človek ali pes,« zagodrnja Pen, »jaz vas zagotavljam, da jo bo ta pes v kratkem staknil. »Glej no, Clifton,« praša resno Bolton, »ali.res misliš, da je ta pes pravi kapitan, kakor se je Johnson norčeval.«. »Gotovo,« odvrne Clifton prepričevalno. »Ce bi bil ti opazovalec kakor jaz, pa bi bil zapazil, kako se čudno obnaša ta žival.« »Kako? govori, bomo videli!« . »Ali niste opazili, kako se sprehaja po hodniku, kakor bi imel oblast ter pazi na jadra, kot bi bil" čuvaj?« »Res je,« pristavi,Gripper; »nekega večera sem ga celo zasačil, da je svojo taco imel položeno na krmilu.« »Ni mogoče!« vzklikne Bolton. »In sedaj celo po noči zapušča ladjo ter se sprehaja po ledu, ne da bi se bal medvedov ali mraza,« nadaljuje Clifton. »To je vse res,« potrdi Bolton. »Vidite, kako ta žival išče človeške družbe kakor vsak pošten pes, kako se plazi okrog kuhinje, in kako spremlja z očmi gospoda Stfonga, kadar nese poveljniku kak masten prigrizek. Ali ne opazite, kako se po noči dve ali tri milje oddaljuje od ladje ter tuli, da vas pretresa mraz do moz^a. Pa še nekaj! Ste li že videli kedaj tega psa jesti? Ničesa ne vzame; njegova hrana je vedno nedotaknjena in če ga ne pita neka skrivna roka na ladji, po pravici rečem, da živi brez jedi. Če to ni več ko vrag, naj bom tele. »Hudiman!« pravi tesar Bell, ki je poslušal vse dokazovanje Cliftona, »to bi utegnilo biti res!« Drugi mornarji pa molče. »Dobro,« nadaljuje Clifton, »če ne verjamete, vam povem, da so na ladji bolj modri ljudje nego vi, ki nikakor niso mirni.« »Hočeš govoriti o poveljniku?« praša Bolton. »Da, na poveljnika mislim in na doktorja.« , »Ali si mar domišljuješ, da sta tvojega mnenja?« »Slišal sem ju o tej stvari razpravljati in te zagotavljam, da nista prav nič umela; na tisoče podmen, ki sta jih naredila, jimatfii nobena pojasnila stvari.« ..;¦ »Ali sta mar govorila o psu kakor ti Clifton?« vpraša tesar. ¦ \ ¦'¦., »Če nista govorila o psu, sta govorila pa 0 kapitanu,, kar je isto, in'priznala sta, da to ne more biti-vse naravno.« -¦¦'¦ »Poslušajte, prijatelji,« pravi Bell, »ali hočete slišati moje mnenje?« ¦.¦'¦¦..-.¦ (Dalje pride.) ¦'} ležita, kaj se je zgodilo! Blamirat se je šel v zbornico nadškof,, sedaj pa še nobene p • tolažilne. besede .ne dobi, niti pri »Slovencu«, ki drugače vsakega prekolne, kdor se, Je upa grdo pogledati kakega ' škofa; v deželnem zboru pa se mu. je o-¦ čitno uprl serneniški profesor dr. Gregorčič s svojimi katoliškimi priveski. — Na tak upor tako le brez tolažbe, to mora boleti nadškofa. Ubožec! Slovenski uradniki južne železnice. V nedeljo, 20. svečana ob 4. uri popoldne se ;" snidemo na Zidanem mostu pri Juvančiču, da se posvetujemo, kaj nam je z ozirom . na sedanji položaj storiti. Ker se irna natančno začrtati taktika za bodočnost, upamo, da se bodete vsi, ki Vam je mogoče priti, udeležili tega važnega zborovanja. Ako kdo pomotoma ne dobi osebnega vabila, naj vseeno pride ter naj vsaka postaja odpošlje vsaj enega zastopnika. Čaka nas veliko organizatorično delo, ki ga je mogoče le tedaj uspešno započeti, ako so vsi natančno podučeni, za kaj da se gre! Tedaj vsi na dan. Vlada naj prouči slabe razmere v naših vinorodnih krajih! — tako so rekli v deželnem zboru v sredo zvečer. Že prav, ali mi mislimo, da bi ne bilo nič napačno, če bi tudi naš deželni zbor in odbor proučila te »slabe razmere« ter razpravljala o njih. Saj je vendar za to tukaj deželni zbor! Ne samo za to, da da par sto kron za kako cesto! »Corriere« je prav na kratko odpravil poročilo o deželni ustanovi v proslavo 60-letnega vladanja Nj. Vel. cesarja. S par besedami; menda mu ni všeč, da so bili laški liberalni gospodje tako patrio-tični, da so krstili novo deželno blaznico na ime cesarja! Irredentovec bi rad videl tam ob Šempeterski cesti napis Vittorio Emanuele. — No, pa včasih je v naših Lahih čudovito dosti patriotizma, zlasti kadar bi radi dobili kak denar z Dunaja. Žep proti Dunaju, srce proti Montecitoriu! Deželni denar v klerikalni namen. — | V Kobaridu obstoji neko »Kat. pol. gospodarsko društvo« (polno »katoliške politike«,, prazno gospodarstva). Prosilo je podpore in dež. zbor je dovolil 200 K. — . A ha! Za druge potrebne reči ni denarja, za podporo klerikalizmu na Kobariškem pa so le našli deželne kronice! — Pro-testiiiemo proti temu, da se sploh daje deželni denar v strankarske namene, še toliko bolj, ker je dežela na robu finančnega propada! Radi znanih dogodkov v Ajdovščini ob lanskem štrajku je bilo klicanih pred goriško okrožno sodnijo 24 iz Ajdovščine in Šturij. 25: jul. je bil pri Bratini shod, popoldne so šli delavci proti tovarni, kjer jih je pozdravil znani ravnatelj Aman z revolverjem. Streljal je dvakrat, 2 sta bila ranjena. Šipe so pobili ter napravili nekaj škode. Pravijo, da je bilo pobitih 2618* šip v vrednosti K 659.02; vse škode pa da je bilo okoli 4000 K. Obtoženci so tekli vsi, da niso krivi. Branil jih je dr, Brnčič iz Trsta. Zaslišan je bil kot priča tudi slavni Aman. Pravil je, da ni nikoli sovražil delavcev, da ga imajo oni, ki imajo več stika ž njim, tudi radi, da so bili nahujskani, da pa so bili demonstranti tudi drugi ljudje. Razprava se je vlekla na dolgo, slednjič je bilo 22 oproščenih, dva pa obsojena: 24 letni Ignac Bratina na 14 dni ječe, 17 letni Avguštin Lulik pa na mesec dni ječe. Ravnatelj ni zahteval odškodnine. Saiamonska razsodba. — V nekej občini na Goriškem si izberejo kosa za župana; »žvižgaval jim vedno iz enih je strun, skoz okence vsako potikal je kljun.« — V tej prečudni vasi, ki je imela torej kosa za župana je bila dana na gori Farovž k petim cerkvenim zapovedim Še VI. — »med službo božjo morajo biti v.se gostilne zaprte.« — Prigodilo se je pa, da sta se pregrešila zoper to zapoved dva krčmarja. Slavno starešinstvo ju pozove pred sodni stol in pravi: ti plačaj 2 K za eno t i h o s v e t o m a š o, ti pa 5'K'za eno peto sveto mašo. In zapel je črni kos in obdržal svetle kronce. — To se je godilo v 20. stoletju. Omenjeno starešinstvo pleše še vedno tako, kakor žvižga kos. Čarovniški večer. — Drevi ob 8. uri se vrši v hotelu »pri Jelenu« gostovanje edinega originalnega športnega in gen-tlemanskega čarovnika, »The great, Kard, Alwa, VVellor,« kateri nastopi s svojim modernim, presenetljivim.vsporcdom. Ču- dežno gledališko in salonsko čarovništvo. Triurni bliskovite predstave. Vstopnina 60 vin. — Dame se Še posebno Opozarja na to predstavo. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Liberi. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 13. do 20. t. m. Opozarjamo slav. občinstvo na bisera t »Agro-Merkur« in priporočamo, da se poslužuje te zanesljive tvrdke. Lol kardinal-skih škofov, 42 kardinalski^ duhovnikov iu 5 kard. dijakonov, 32 kardinalov je Italijanov. Avstrija-Ogersko ima 6, Francija 3, Nemčija 2, Španija 4, toda samo dva sta v Španiji, dva sta v Rimu (med tema je Merry del Val), na Portugalskem, v Avstraliji, Sev. Ameriki, Juž. Ameriki, na Irskem in v Belgiji je po 1. Najdclj časa je Oreglia- kardinal, ki je dobil rudeč klobuk že pod Pijem IX., 38 kardinalov je i-menoval Lev XIII.. 14 Pij X. Po starosti je najstarejši dunajski (irusclia (90 let) in najmlajši Skrbensky (40 let.) Kakor se vidi so tri petine Italijani. Ker bo v prihodnjem konsistoriju imenovanih več italijanskih kardinalov, je skoraj gotovo, da z-maga pri prihodnjih papežkih volitvah Rampolla. če bo še živ! Anonimna pisma. — V Berolinu je dobival rže več mesecev dobro znani gledališčni igralec Giampietro vse polno pisem, odprtih dopisnic in zavojev z zelo svinjsko vsebino in seveda brez podpisa. Policiji se je posrečilo iztakniti osebo, ki je igralca na ta način kompromitovala. Bila je ugledna dama iz najvišjih krogov berolinske družbe in celo igralčeva prijateljica. Švedski kralj Gustav je zbolel hipno na unetju slepiča. Operacija se je posrečila popolnoma. Kralj ima sedaj 52 let. Anonimno pismo na papeža. ¦— Papež je dobil iz Požuna na Ogrskem anonimno pismo, v katerem so bile naslikane v drastičnih barvah orgije, katere se gode dan za dnevom v požunski bolnišnici usmiljenih bratov. Preiskava je odkrila pravega pisca tega pisma v osebi tarnošnjega me- stnega nadzornika, dr. Zoltan Wamossy-, Ifii. ki seje orgije in tako delovali je to -W mislil iz maščevanja, ker so ga usmiljeni bratje-zdravniki zapostavljali. : - Apahi, znan izmeček pariškega mesta so kradli in ropali o priliki znane povodnji kar se je dalo. Ljudstvo je bilo ogorčeno.. Dobili so posebne kazni zanje. Kjerkoli so zalotili kakega Apaha pri svojem nečednem delu,<-so^a.,obe*ili ali pa vrgli v vodo, toda koj potem ga rešili, samo da je dotičnik okusil dobroto vrvi in vode. Na mnogih mestih je prišlo do resnega' spopada med apaškhni tolpami in med vojaštvom. Demonstracije ženskih borilk za enakopravnost, — V Lvovu so predstavljali v mestnem gledališču igro pisatelja Kru-iinskega: »Sufragctke«. Pri drugem aktu in sicer pri izjavi neke sufragetke: »Ako bi se lahko omožile na Angleškem sufragetke, se ne bi več borile za svoje pravice!« so pričele navzoče dame glasno in jasno protestirati in demonstrirati proti igri iu proti Krulinskemu. Med najhujšimi demonstrantkami je bila soproga višje-sodnega svetnika Berson-a. Janina Borovska je bila izpuščena v pondeljek iz zapora, ker je umaknilo državno pravdništvo ničnostno pritožbo proti njeni oprostitvi pri znani in senza-cijonelni porotni obravnavi v Krakovem. V New-Yorku je vladal te dneve strašansko hud mraz, kakoršnega še ne pomnijo. Zapadni veter je še poojstril neznosni mraz. Ulice so bile prazne. V mestu je zmrznilo 8 oseb. Vulkan Poas v republiki Costarica (Srednja Amerika) je začel bluvati. Lava se vali v rodovitne doline, pepel je že pokril mesti Cabadillo in Lallekciri, sodi se, da je mnogo lji"Mj žrtev tega izbruha. Costarica ima sj • ,i vse polno vulkanov. -Poas je visok 2711 m. Bolnlk-tat. — V bolnišnici Saint Lo-uis v Parizu je bil operiran 27 letni Mau-rice Beuedite na nosu. Da se mu bolezen ne razširi, so mu djali na rano košček radija, vreden 6000 frankov. Bolnik je poznal vrednost radija, delal se, kakor da bi se radij izgubil, zapustil zdrav bolnišnico, toda neki tajni detektiv ga je vedno- zasledoval in dobil slednjič radij na stanovanju tatu, katerega so že zaprli. Pri zidanju nove evangeljske cerkve v Grossenhc;mu na Nemškem se je podrl še nekončani strop. En delavec je mrtev, 6 zidarjev pa smrtno nevarno ranjenih. V Št. Rtipertu na Koroškem so raz-jedle v pokopališčni mrtvašnici podgane in miš: tekom štirih tednov že tretjega mrtveca. Lepe razmere! Egiptovski kedive se je zaročil z madžarsko lepotico Torok, hčerko zelo ženi-jalnega inženirja Puskas-a. Abdul Hamid nori. - - Duševno stanje prejšnjega turškega sultana se slabša od dne do dne. Kakor norec leta po sobah; njegov glas se sliši daleč ven iz vile Ala-tini, kjer prebiva. Pred kratkem se je hotel obesiti s pomočjo obrisalke, toda sluga ! ga je rešil, za kar mu je Abdul Hamid v j znak hvaležnosti odgriznil prst. 50.000 K.kot darilo je dobil v. Nov- I Yorku Pcarv, ko je v metropolitanski o- ; peri predaval 6 severnem tečaju. I SODBA laskušene gospodinje: SKathremer šKneippova sladna kava je vsakdanja pijača, katera povečuje delavno moč. mojega moža in mu ohranja dobro voljo. Otroci uspevajo dobro in v gospodinjstvu si precej prihranim. Vrhtega nam ta kava * vsakdan čudovito tekne. mraiJDo čistilo za zob* Eustomaticus v prahu ali v ceveh dr. Alfonza Milani ja. j«i odinn zmes naravni.* snovij, Id ne Škoduje zdvavlju m je edino tistHo za sobe, ki daje. pravo beloto. j- ZdrnvnKko in znbozdravnl&ko nvlorilotG bodisi indijanske uli uiJi« spoznavajo, da jo to fciBtllo najboljše. ftohivn k« v vseli glavnih prodajalnah. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica St. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste mjkiljSto tvrtt iz Istre, Oalmacijf, Milfelle,Bari in lice 8 prodajo na drobno in debelo. Prodala na drobno: Kron -'96,104, 112, 1*20. 12* fM, tU, 1-60. m, 2-, 240. za Ml bo 72. vin. ------ Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posorfo so puSCa kupcu do popolne vporabe olja; po , vporabi s« spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga —-------------mila in sveč. ——---------~ Cene zmerne. Haute Noveaute! Nova moda za pomlad in poletje! VftllieilO l»lw(|0 -------- — — za obleke iu bluze;------- raznovrstna svila, —------- modni fonlurd, —----------- perknli«, kamthrik, — liherti, ormtndi,--------------- batist, eefir, -....... —------- parnima in otoman blafjo, nove tkanine. — — — — Sifon za perilo, - - obeljeno plat ii«», ...... domače plntuo, - — fino platno, — — vezenine, čipko, vložki, orijentalske čipke, — fantastični motivi,------ čipkasti ovratniki,------ šerpie e, šerpice iz čipk * (Jabot) svilene, šerpe. —- Pregrad S Černelič GORICA -----------Aplika« ij«s------ — novi okraski za obleko: t rak i iu nušivi,-------------- .... ... __ __ moderni pasovi, elastika za pasov«, -~ -uof|oviee, rokoviee, perilo za ženske- iu moške. — - Različne opreme za sobe: preproge, zavese (volnene iu iz čipk), odeje Volnene, flanelaste iu šivane; žima, perje, iu volna za postelje; cele oprave za novice — po najnovejši modi.------- ii- ItaznO sukueuo iu volneno blatfo; najnovejši uzorci. — Potrebščine za šivilje in krojače, po najnižjih cenah, tfcorcf se razpošiljajo zastonj iu poštnine prosto. — Ostanki različnega blaga se prodajajo za poJovieuo -------ceno. — —:.—' '— Lastna izdelovalnica perila za dame in gospode. 07 V zadregi zares si-'veliki, prijatelj, ne veš še, za god kaj soprogi bi dal; za-liter-Vipavca, moj .dragi pagatelj, prihranim,: če hočeš, domač ti škandal. Poslušaj'zdaj" moje besede skrbno in kupi soprogi par čevljev J. Medved, Gorica Tekate, Josipa Verdi št. 32. Tat. in siežT ppel^ajeoe mesnine kakor*: velike, pristne kranjske klobase kom. 39 v male, „ „ „ „ 18 „ Tini salami iz šunke kg 240K Za dobro kakovost in fino blago se jamči. Razpošilja se po povzetju. Za obila naročila se toplo priporoča m. [Tlodic Šiška — Ljubljana. Kmečko-delauska gospodarska zadruga v Oobravljali na Goriškem ima v kleteli zadružnih kmelov v Do- bravljali, SkriJjali, Kamnjab, Bivali, Šmarjah in drugih vaseh veliko množino izbornega vipavskega vina. * Priporoča se cenj. gostilničarjem in drugim kohsumentom. Dobiva se od 56 lit. naprej po jako zmernih cenah. | = 5500 = | not. potrjenih zdravniških in privatnih spričeval potrjujejo, da. najuspešnejše -' odstranjujejo KaiserjeVe prssse karamele — z znamko treh smrek — nripavost, zasliženost, katar, kreni in oslovski kašelj. Zavoj stane 20 in 40 vin. Doza 00 vin. Dobi se v lekarnah A. de Gironcoli — Gcurica, I. CristoJEoleiti — Gorica, Rug-giero Kurrier — Gorica, G. B. Pontoni — Gorica, L. Giiubich — Gorica, v mirodilnici E. Mazzoli Gorica, v lekarni J. Hus — Vipava, Maks Kozover - Ajdovščina, L. Jursche — Ajel. Lekarna Cristofoletti v Sonci na travniku. TrsEmo jetrno olje se itlesnim jodecem. S tem oljem vso kostre hok-zni. žlezni otoki, g'.ISe TrstUno (Stokfiževo) Jetrno ojje. Posebno sredstvo proti prsulm boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmenc barve po K 1*40, bele barve K 2. Trskino Železna to j trno olje. |.'«]in U>& olja jo s.)s..|.no priporočljiva or<.K(.m in Ji-tUm, ki so nervozni i« ihv.iii> narave c ozdravijo v kratkem času z gotovostjo malokrvnost itd. itd. Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev. OPOMBA Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče .se vedno v mojem kcm. laboratoriju, predno se napfrtnjo steklenice. Zato zamorem jamčiti svoji.a t«, cdjcaakem glede Cistote in ===== stalne sposobnosti za zdravljenje. ===== Cristofoletti jeva pijača Iz kino In železa. Najboljši pripomoček pri zdravljenja s trškim ojjem. ====¦ Ena steklenica stane t krono 60 vinarjev. == flgro-Merkur v Ljubljani (J Ptici o i prostori ijai)cz ^t*dft)o$a alica štetf. 8. Podružnica Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče in kleti v Ljubljani in Trstu. Agro-Merkur je trgovr^m in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupo- ===== vanje blaga =========== .POZOR! Umetna gnojila, galica, žveplo, krmila, semena^ stroji in orodja. POZOR! Vina, štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina! — Sir, maslo. Žita, moka, oljo. itd. Agro-Merkur preskrbi sploh vsauo blago. — Agro-Ierkur kupuje vse pridelke , . , in izdelke. — Cene uajiifjodiiegšc! Postrežba točna ! Zahtevajte pravila, cenike, ponujajte svoje pridelke! ^¦^tS.-S^^^?-fffF-^Lfjt-S^L %-^C-St * MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, ~ tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir "tfT ViC c ^a^e v SotesW Gorica drž. kol. — Solkan "* JEJsr^fe-t«. *• ^ast versije priporoča. • 7ffi*'^''žž"^r'ičž"ž»"ifir ¦&''&" ifi"S''ifi"iS' ifr IS" itt" Sans souci najboljša tuzeraska zaamka napravljena po francoskem načinu. Granit cremant, Carte il'0r, Asti Gennaro Ossoinack -- Reka odlikovana klet šampanjca. Ceniki na zahtevo gvratls. HMPff •^p^^^t-^^-^-Sf^gp-^, QQ Naznanilo. Dovoljujem si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da otvorim v četrtek 10. t. m. v Carici Via Scuale št. 6 modno trgovino za gospode in dame te se tem potom za obilni obisk najtopleje priporočam. Ker izdelujem kravate in perilo sam, zamorem z najboljšim blagom najcenejše postreči. Spoštovanjem Engelbert Skušek LJubljana — Gorica. 9»*9*99*99*999*9 Varstvena znamka: „81dro" liniont. C a psi c i comp. Nadomestek za Rnker-Pain-Expeller je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, take priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v skatljah z našo varstveno znamko „si« drom", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. HICHTERJEVA LEKARNA pri „ »latem Ivn" v Pragi Elisabothgasse Sto v. & nova, Oii«tbo raspotUJanja. GORIŠKA TOVARNA MILA Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slovenci za Vselej le hlapčeVali tujcem. Stonste gospfline! Poskfijte milo iz te tmfc tovarne! izielet je izvrsten. Cene olajne! Naša špecijaliteta je: CapraSOle - K0Za 8 80lllC6ffl. ^^ Ivo^"*'