Prenašanje revolucionarnih tradicij ni fraza
Občinski odbor zveze zdmženj borcev NOV Ljubljana-Šiška je skupaj z OK SZDL Ljubljana-Šiška gostitelj 13. zbora gorenj-skih aktivistov v Mostecu, zato smo zapro-sili predsednika odbora Cveta Novaka, ude-leženca NOB od leta 1941, da za Javno tri-buno pove, zakaj bo prav Šiška gostdtelj letošnjega zbora gorenjskih aktivistov.
»Za Gorenjsko je zanimivo to, da je pad-la pod nemško okupacijo in tako je tudi večji del današnje šišenske ofooine kot Šent-vid, šanartao, Tacen, Medvpde, Vodice pri-
Cveto Novak     <
šel po nemško okupacijo. Nemci so v začet-ku svoje okupacije izgnali inteligenco, ki je bila tukaj in tq je že bilo povezano s tem, da bi slovenski živelj preselili s tega ob-mjočja. Vsi vemo, kaj vse bi se zgodilo z ljudmi na tem območju, če se ne bi uprli; na tej zemlji ne bi ostali. Posledica takega nasilja in preseljevanja ljudi je bil v bolj intenzivnih pripravah na oborožen odpor kot so bile na področju italijanske okupacije, zato smo šli v oborožen odpor že v juliju mesecu leta 1941, takoj potem, ko je glavno poveljstvo oziroma CK KPS odločil, da za-čnemo z oboroženim odporom. Značilno je, da se je odpor začel na območju domžalsko-kamniške kotline in na območju naše obči-ne, pod Rašico, in od tu tudi datira 22. ju-lij, ko se je pričel organiziran oborožen od-por proti okupatorju.
Drugo obmooje oboroženega odpora je bilo v Kranju in Tržiču ter na območju gor-njesavske doline, kjer je nastal Cankarjev bataljon. Ne smemo pozabiti, da je oboro-žen odpor lahko nastal po zaslugi partijske-ga delovanja.
Čeprav je okupator začel z vedno večjimi povračilniimi ukrepi, je odpor kljub temu nenehno rasel in se razširjal. Posebej ne bi smeli pozabiti, da je bilo opravljenega veli-ko aktivističnega dela in da so postopoma začeli delovati posamezniki ali posamezne trojke ali pa odbori OF, kar pa za Gorenjsko ni najbolj značilno, še posebej ne v primer-javi z Ljubljano, kjer je bila OF resnično dobro organizirana, kajti na Gorenjskem so bili Nemoi veliko bolj rigorozni pri odkriva-nju in zastraševanju in so se drugače obna-šali kot Italijani. To je tudi vzrok,  da so
nastajale partizanske enote in da je bil te-ren vedno bolj organiziran. Okupator je po-tem, ko so te enote nastale in ko je uvidel, da gre za resen odpor, razmišljal, kako ta upor elimindrati, zadušiti, onemogočiti in je privlekel nove sile in se postopno usnieril v uničevanje teh enot. Mislim, da mu je do neke mere uspevalo, da je razbil in onemo-gočil nekatere enote, tako da so bile enote v jeseni 1941 precej razredčene, preživeli pa smo se zbrali na Gorenjskem in nadalj-nja pot je dobro znana.
Nemci so velike sile vložili v odkrivanje aktivistov na terenu in izvajali hude povra-čilne ukrepe nad njimi, njihove vrste pa so dodobra razredčili, zato smo morali leta 1942 zmova organizirati Ijudi in odpor je ne-nehno rastel ne glede na teror, ki so ga Nemci izvajali.
To srečanje gorenjskih borcev in aktivi-stov nima samo namena, da se srečajo akti-visti in borci iz vse Gorenjske, pač pa je glavni namen, da bi prišlo čimveč mladih ljudi, ki vojnih strahot niso preživljali. Mi prenašamo revolucionarne tradicije prek SZDL oziroma sveta za razvijanje revolucio-narnih tradicij, ki se je organiziral pri SZDL zato, ker mislim, da mora priti do podružb-
ljanja prenašanja revolucionarnih tradicij, zveza borcev pa je seveda vključena v to dejavnost. Ne gre za to, da prenašamo te tradicije tako, da govorimo o preteklosti samo zato, da bi o njej govorili ia pripove-dovali, kaj smo doživljali, temveč prcd-vsem zaradi tega, da se bodo mlajši ljudje spoznavali z našo preteklostjo, pa ne samo s preteklostjo druge svetovne vojne, temveč s preteklostjo nasploh. Prenašanje revolu-oionarnih traddcij nekega ljudstva ni fraza, temveč je to dejstvo, ker moramo vedeti, da so se naši predniki borili tako kot mi in se še danes boirimo, da bomo na tej zemlji ostali, da bomo mi gospodarji na tej zem-lji in da bomo na njej svobodnii. To povezu-jem tudi z današnjimi dogodki v Jugoslaviji, saj se porajajo sile, ki bi želele skaliti brat-stvo in enotnost in uveljavljati svoja načela, ki nimajo nobene zveze z našo družbenopoli-tično orientacijo. Mislim, da nam je imesto edino v Jjigoslaviji ne glede na vse težave in tegobe, ki nas sprernljajo zaradi notranjih ali zunanjih težav, M danes vladajo v svetu. Učimo se na izkušnjah in na tem gradi-mo svoj nadaljnji razvoj.
Zaradi vsega tega smo se odločili za or-ganizacijo tega srečanja borcev in aktivistov v povezavi z vsemi drugimi ljudmi, ki na te zbore prihajajo, še posebej pa seveda z mladimi.«                                 France Kmetič